pmnnu { Posamezne številke« Nt« ! vadne Din •—♦50, ob ne* $j ; željah Din 1*-. « wTAB0B» izh*ja vsaj* d*n, mten J nedelja in praajtfiov, ob 18. uri x ;&* ' n da.umom nasltidnjeea da« ter stane■ * Dics«čno oo pošti D Ki*—, za ino- ' ■ * »«mstvo D 18 —, dostavljen na dom .- * 5 D H* —t na izkaznice D 10‘—• ’ ■ ■< inserati po govoru« J Naroča ?e prt o-prari „TABOBA*, * ■ ilAitlKOSt JarCičera ulica ŠUnr, i. » n fM/frnies ' % npr« -m ,<7 r.*i>».ti......... oah dUK **>wi Vffm 1» rm mmnni Posamezne številk«: Na» Tadne Din —«50, eb ne* tlcljah Din 1»—, UKBDStfSTVO. sa n»haj» » Sfitrf-fco>M, JiucitoTO at. »t. t, I. uid- ■ ’vii«iA ‘Ul V *lk Anit »^ropja. T»!#{oa tatemK it. 278. 0PBAYA ta ajhija r Jurčlieri niici št. i, pritliqu. itsao. Trie. Ion si. 24. SHS po|tnočroc!ii,iaki so bili zmeraj in pov-^ou nositelji kulturnega napredka, •ivullunii napredek je po naprednem Zažiranju cilj politično in gospodarske borbe; kulturna stopnja naroda *-aze ikako f?l6boko je prodrla napredka misel v široke ljudsko plasti. Poli-uena samostojnost je sredstvo za go* feE>odarski napredek, ta je podlaga narodnemu blagostanju in narodno blagostanje jo nepopolno, da, minljivo, če ?l Podprto a narodno kulturo. Ni treba dokazovati/ koliko pozitivnih uspe-«ov so_ dosegli naprednjaki v vseh deželah in pri vseh narodih. Tudi slovenski demokrati smo ponosni na delo ka-ših prednikov. Nasprotniki kaj radi ivoakirajo dolo slovenskih naprednjakov, a objektiven politični zgodovinar. Proučuje slovenske razmere petde-let nazaj, mora priznati, da so slo-Ven»!vi naprednjaki vzlic težkim raz-^erram, ki so jo v njih nahajal naš ^arod, i zorali lop kos slovenske kulturne ledino. Mlajša' generacija nadrednega izobražeustva, k-i jo črpala Bv°je kulturno -pol it ion e idejo iz bo* ?ate zakladnice češkega duha, je za-°ela v naši ožji domovini delovati po ^stodaii velikih čeških mož — naj najdemo samo ime: T.G. Masaryk — in kjena politična borba je imela jasno brisane cilje: jugoslovanska nacionalnost, državna samostojnost, visoka na-??diia kultura; Podobna borba se je ■oila vršila na Krvafskem in v Srbiji. £«di tam so delovali napredni izobra-g6aci za juKOflovanski in radikalno demokratični program. Demokratska ■^'anka je danes ponosna,, da ima v krojih vrstah' najagilnejše boritelje jugoslovanstvo iii za široko, kultu Jj10 demokracijo. To je ujema prednost jamstvo za njene bodoče uspehe. V P^mokratski stranki je združen cvet naših intelektualcev: ona združuje ‘Judi, ki so se povzpeli do samostojne-jenskega in svetovnega cazora. r ečtie^člotua zgodovina človeštva. ®aai priča, da je ideja zmagovala nad “^roro silo ju da je trezen, prevdaren veljal več. kakor slepa strast, ';.ec kakor absurdna opojnost, sfanati-***a«ib množic. Kar. velja za ČloveSt-£<>.> velja tudi *a na« narod. Prejali-pe3 so bodo morali, umiriti valovi vz-'Urkanega političnega življenja; in fanatizem bodeta, morala od-. topiti pred treznim . razumom in ^rravo uvidevnostjo. Demokrati • 'esitelji napredne misli — niso v ,^‘ahu pred sedbo zgodovine. Če so se ve*®l° napake, tečlaj so bile velilco ®pje v nasprotnih vrstah". 'Demokrat Program- je jasen in čist'..1.. ■ /: pemokracija so skuša uveljaviti, J) k01’ v daniii razmerah.' mogoče. v.a naše yazinore njao ugofdno za obstoj ^pfce, kulturne demokracije; temu je jTfva težka, s primitivno borbo za na j-J^mitivnejše pravice izpolnjena zgo-?via?i, primeroma slcroimea Kulturni 6^!°' ^‘‘ofcik’ množio_ iu^ ravno- tako . ^mna gospodarska difrenoijftcijn. te« .?xes se napredni elementi — koli-Jl. l> jih ni psihoza sedanje d.ol>e odsu-w,a na liriva pota in ovinke — bore ^dvseni za zmago jugoslovenekega »^.^oualizma v novi, jz različnih' u-j,a^T^h delov nastali državi. Polvtič-u^l^ta -jQ jako okupirala, razdrob-^310 naiporodne sile, da s težavo kri-jv''° Sv°jo kulturno in gospodarsko to. r se danes treba boriti za W * v? Pred tremi leti. jasno \.&n| jVečini nasprotnikov: za jugoelo- ,P Iz ministrskega sveta. Dr, Kumanadi grozi * demisijo. ZM Zagreb, 25. apr. V; včerajšnji seji vlade je bilo .prečitah6xpismo fin. min. Kumandija na g. Ljuba Davido-viča, v katerem sporoča demokraisive-mu klubu, da bo iz kluba izstopil in podal ostavko, če bi 'demokrati glasovali proti 200% -ni dokladi na zemljiški Ameriško posojilo , 100 milijonov dolarjev je bilo sprejeto. Emisijski kurz 85, obrestovan je na 40 odnosno 20 let. *•'!*! Govorilo se je' o stališču vlade E o-st-avki muslimanskih’ ministrov. Skic edinstvo.. Izpremeivljivost in politionili stmnlč v 'Jugo* Sifo131 i°. uujno zadržala napredne razvoju in prisilila demo-*ko stranko, da se je politično ve- nilo se je, da naj se sesta-ne jo ^ministri Prjbičevič, Mnrlco\nč in Trjfkovid k davek. Demokratski klub je vzel tona j»osvetovanju in šele potem bodo sfor-žnauje. • ' , v , jeni definitmri sklepi. Anglija hoče posredovati v vprašanju rapalS- ske pogodbe. ZM Zagreb; Dasi je angleška se trdi, da. bo angleška vlad«, če po* vlada prvotno izjava, da se ne bo gajanja o izvršitvi rapailske pogodbe vmešavala v pogajanja, med našo in ne bi v prihodnjih dneh vedla do po. ita,lijansko vlado v Genovi, se zdaj po- zitivnega rezultata in če M Italija ir-roča iz Londona, da, je zadrtje dni opu- vedbo rapallske pogodbo še dalie na-stila svojo rezerviranost in se začela, incnoma zavlačevala, vplivala na Ita-živahno zanimati za potek • pogajanj lijo v tem smidltt, d® striktno izvedo med dr. Ninčidem in italijansko dele- rapallsko pogodbo, ;v gacijo. y »ngleŠkih- političnih krogih’ Konferenca v Genovs. i Odločna izjava Peir.corfžja. — Zastopnik Rfiale antante proti portoroškim sklepom. — Tudi Madžarska sklepa ša hrbtom konference pogodbo z Rusijo. — Posvetovanja zaveznikov o Čičerinovl noti Lloydu Georgeu. — Pred važnimi dogodki na konferenci. — Poineorčleva nota jugoslovenski vladi? ’ - ' DKU Genova, 24. aprila. Danes Madžarska res pridružila nemškemu zvečer se je izvedelo o govoru Poinca- vzgledu, kar bi odgovarjalo njenemu reja, ki ga je imel popoldne. V svojem . zahrbtnemu in maščevaajažeijnomu govoru je dejal, da Francija ni inipe- političnemu mentalitetu). rijalistična, zahteva samo izvršitev po- DKU Genova, 24. a;prila. Komi* godbe, ki tvori podlago evropskega mi- {e, ki ima nalog, proučiti Cicerinovo ru in blagostanja Francije. Od Fran- Itoto I/loyd Georg«, jo danes začel po-c more zahtevati, da bi «pa-najo« z raznimi gosli, katerih učinek-že poznajo.' Ce se posreči prepojitii množico z resnično izobrazbo, tedaj tat1 sredstva no učinkujejo vec ali vsaj ne tako naglo. Seveda dobi politično ini socialno življenje takoj .drugo oblikoS; V, tem tiče skrivnosti- naših uspe-.1 hov. Napredni sloji našega narouaj morajo biti ek&panzivni do najvišje) mere. To se pravi: ne smejo se zadoyo-: ljiti s tem, da so sami napredni in kul-: turui, ampak morajo naprednost in' kulturo neprenehoma širiti med ostale sloje;"»jUffablem jugošlovenskega naci-jonalizma je problem naše sa kulturnega. napredka, torej tudi probler*' inteligence. . ■ Na cvetno nedeljo je v . Mariboru pred zbranimi zastopniki demokrat« skih organizacij govoril o tem vpra» ša/n-ju dr. Reisman. Naj bi. njegove le,-pe besede ne bile pozabljene-, naj bi vzbudilo naše i«obražeast.vo po mestjj* in na. deželi. Delajmo kulturno! • >' polit-ižna priporočila v Porto-Rose. — tyittt n „ csi -j Italijanski zunanji minister se je po- ?Khy 6 ^ W’lla-. !f.^ taomr-.ii »o „„j •>..!:...• Trnv^.T^. Ji-.ilv: Biukentheard je danes pred anglasKjm t* .razgovoru z 'Barthouem. Konferenca je neobhodno. potrebna za naidaljni mo-ralični obstoj narodov. Dolžnost vsakega posameznika pa je, da konffcrcn- stavil^ v imenu držav Male antante na stališče, da so portoroški sklepi samo priporočila, ki se lahko iKpremene, in da bi morala veljati ne le za nasledstvene države, marveč za vse evropske KT l/ V TJ J.1 C LLi. /Av Vv-j JUldU. V /»ti VtjtJ VVPl/MOllVC* _ * ,, ‘ .v . i • -i • države. Odločno svari »d'tam. to bi so s(kušalo v Genovi pritiskati ravno ________________________________, ... it. na nasledstvene države, ker bi se te ^^..^estvn. Po^ai-jal ^nadaJja Kdor je proti tej konferenci, je proti vsemu človeštvu. Poudarjal je nadalje, Ua je sporazum z Rusijo neobhoduo čutile prizadete v svoji, suverenosti, One niso afriške kolonije, marveč ov- en. Anglija Jtobo opustila nice- ropske države. Države Male antante f * 'ar l. konferenci konsati odklanjajo z a^so odločnostjo predlog ^r je priprav jena dopa-mestr tudi londonskih izvedencev. Italijanski de- '(‘L mnenja, da legat Olivetti je izjavil, da bi morali fra>nooe^1. ^ .spW3e R 10‘ sklepi veljati za vi evriske države, ^tno prermi'.io ppd pogojem da sme Na to je bil sestavljen- reLccijaki od- ^Nacijapd* bor, ki bo stavil odgovarjajoče predlo- lA.njat-i svoje ge< ■ ; ' ;$ •:»ahtevke tudi z .vojaškimi sankcijami. DKU Genova, 24. aprila. Danes M' DKU Berlin, 23. aprila. Kakor, so je govorilo v angleških in ameriških poroča »Tagblatt« iz Beograda, je krogih, da je Bothlen v .imenu mad- sprejela jngcslovenska vlada od Polu- žarsko vlade sklenil z delegati sovjetov, careja noto, s katero poziva malo an- posehno pogodbo. Madžarslca delegaci- tanto k posvetovajSju o razveljavije- ja je izdala poseben d-onienti, ki v njem nju nemško-mskp 3X>g obremenitve veleposestniških zemljišč od 21. julija. 191!) (v Sloveniji se smatra za veleposestvo ono, ki obsega 75 ha eb-delovalue zemlje ali pa; 200 ha zemlj* sploh (z gozdovi in pašniki). 3. Uredbi® »' delni ekspropriacfji' veleposestniških' zemljišč *a -javne'(državne in komunal^ ne) interese, za kolonizaeijo, za zgradbe zemljeradniškiir domov,' za zgradbo -de-. Javskih in uradniških stanovanj .in! 'vrtov iu y.a poljedelske zadružne organiza-1-cije z dne 12. febvuaiua-,1920 št. 2120. 4. Uredba o oddajau.ii? veleposestniških' zemljišč v 4-letni ;zakup od 3. septembra' 1920, št. 14.140. 5. Naredba o državnem1! nadzorstvu in' državni, upravi velepo-j sestev od 3. septembra 1920, št. 14.082. <*. Naredba o agrarnih.'Zastopstvih' od 32. iprila 1919. 7. Naredba o nakazovanju lesa od 27. aprila Sfran _______ .«terot)«^s», apni a JtlSS; slovenskem jeziku. Po maši je imel V ;v naši državi je analogna bivšim n-grarnim zastopstvom v Rusiji za časa \Kerenskyja in. ;jih je "vpeljal takratni minister zemljedelstva Černov. Naloga občinskih agrarnih odborov je v tem, ida izvršijo popise vseh samostojnih družin v občini z navedbo števila članov družine, števila poslopij in živine, kakor tudi površine posameznih vret zemljišč, iki jih te družine posedujejo in koliko obdelovalne zemlje želijo dobiti. Agrarni odbori nadalje predlagajo, koliko veleposestniško zemlje in kje naj se da v zakup družinam (predvsem invalidom, vojnim vdovam, kme-tiškiui delavcem in hlapcem in malim [posestnikom, ki se pečajo in živijo izključno ali v prvi vrsti od poljedelstva in ne posedujejo več kot 10 oralov svoje lastne obdelovane zemlje; zemlja se ima dajati v zakup po redu pričenši pri najbolj siromašnih in le, ko so potrebe teh krite, in je dovolj zemlje na razpolago, pridejo na vrsto tudi kmečki o-ibrtnjki). Agrarni odbori predlagajo tudi, koliko drv za kurjavo, stavbenega lesa in stelje naj dobijo upravičene družine iz veleposestniških gozdov in zbirajo sploh ves materijal potreben za izvedbo agrarne reforme. Že iz teh kratkih podatkov je videti, da vršijo agrarni odbori važno gospodarsko in socijalno nalogo pfi eni panogi državne uprave v okvirju svoje občine in zato tudi ni malega pomena, kaki odborniki zastopajo interese a-gramih. upravičencev. Sedanji agrarni odbori so bili izvoljeni v jeseni 1. 1920. Takrat je bilo zanimanje za agrarno reformo v slovenskih krajih precej neznatno. Ljudstvo ni bilo poučeno o a-graimo reformnih predpisih in zato tudi ni verovalo v izvedbo agrar. reforme. Mnogo občin se takrat ni izjavilo za interesirane, vsled česar v teh občinah Itudi niso bili izvoljeni agrarni odbori. jV drugih občinah zopet agrarni odbori niso bili pravilno izvoljeni, ponekod so samozvanci, ki so slutili, da bo pri figi rami reformi kaj dobiti, sami sestavili agrarni odbor, ki je začel kot tak funkcijonirati. V takih slučajih so zastopali agrarne interese ljudje, ki se ne fbavijo v prvi vrsti e poljedelstvom kakor uradniki, trgovci, stalno nameščeni železničarji in drugi. Od jeseni 1 .1920 naprej pa do danes se je zanimanje za agrarno reformo oned kmečkim ljudstvom znatno razširilo. K temu je pripomogla, »a oni strani faktična izvedba agrarne reforme, Ha drugi strani pa poučna predavanja organov agrarnih oblasti ob priliki komisijskih obravnav. Tako se je v območju okrožnega agrarnega urada v jMariboru, v katerega spada 123 veleposestnikov iz Štajerske in Koroške z jca. 79.000 ha zemlje, cddalo cd ica 11.000 ha obdelovalne zem- lje v zakup ca 7000 ha. Poleg dejansko izvedba agrarne reforme pa so bila nuj-W> potrebna predavanja, ker le potom pouka se je moglo pristopiti k sistematični izvedbi agrarno reforme. Delo ni B. B.: Aforizmi iz IVlasarykovih spisov. Narodna čast zahteva obrambo, ozl-Voma spoznanje resnice in nič več! Naš patriotizem, mora biti naprednost., narodnost nam mora biti eloveko-’ ljubnost, . .c.1 IV' W Zlo maramo premagati’ z dobrim. Zavrzimo dosledno vsako nasilje, ker sicer ne moremo naprej. Braniti se moramo in smemo. V skrajnem slučaju 'tudi z železom, vendar pa se varujmo, izogibajmo aktivnega nasilja in vedno novega nasilja. >. Staro pravilo: Ne laži! poučuje več kakor vise bombastične fraze o domovini in narodu. . . Demokracija pomeni vlado ljudstva, pomeni svoboden jn zaveden narod, ki je sposoben, da si sani urejuj o svoje zadeve in da vlada s samim seboj; demagogija hoče narod voditi, zato pa potrebuje maso, ki jo jo lahko zaslepiti in, pridobiti, s kričečmi gesli. Demokracija je za ljudstvo, demagogija proti njemu, ... : Demokratizem leži v delu, v pošte-jem delu ,v moralni odgovornost nr lahko, kakor se bi tb domnevalo, ih zahteva mnogo požrtvovalnosti. Treba izmiriti spore med veleposestniki na eni in kmeti na drugi strani, kakor tudi nesoglasja med posameznimi občinami in spore med posameznimi interesenti. Vso te ovire jo treba premagati, da se razmere na deželi zopet konzo-lidirajo in tako zopet dvigne agrarna produkcija, ki samoumevno trpi za časa provizorija. In dasi delo še davno ni dovršeno, je vendar po preteku dobrega leta opažati veselo dejstvo, da se je samozavest kmečkega ljudstva zelo okrepila, ob enem pa se je povzdignil njegov duševni nivo. Zaveda se, da sodeluje pri važnin panogi državne uprave, razmišlja in študira uredbe in odloke, pomaga pri pravični razdelitvi zemlje in so tako začenja pečati s pravo kmečko politiko. Razumevanje za pravilno izvedbo agrarne rrefome se širi in zato je tudi zaniman je za predstoječe volitve v občinske agrarne odbore, ki se vršijo dne 30*. aprila, vedno bolj živahno. Želeti bi bilo, da bi se županstva tudi potom okrajnih glavarstev, ki nadzirajo te volitve, dobro poučila o volilnem postopanju, da bi se tako volitve čimbolj •pravilno izvršile in na ta način izbeglo raznim poznejšim pritožbam. Pri tej priliki bi hotel opozoriti samo na nekatere točke glede volitev. Po naredbi o agrarnih zastopstvih z ditie 12. aprila 1919 sestavijo občinski uradi imenike predstojnikov družin, ki stalno bivajo v občini in živijo poglavitno od obdelovanja zemlje, po sledečih 5 kategorijah: v prvo kategorijo spadajo oni, ki nimajo nič svoje zemlje, v drugo oni, ki nimajo toliko zemlje, kolikor bi je mogli s svojo družino obdelati: v tretjo eni, ki imajo toliko1 zemljo, kolikor je morejo obdelati s svojo družino; v četrto oni, ki obdelujejo svojo zemljo z lastno družino in s pomočjo najetih de-lavcov (hlapcev, dekel in stalnih dni-miarjev) in v peto oni, ki obdelujejo svojo zemljo samo z najetimi delavci, ali pa dajejo zemljo v zakup. Pravico do volitve imajo tudi vso nolnoletne žene, če vodijo svojo gospodarstvo kot samostojne gospodarice. Občinski urad razgrne imenik na vpogled in in objavi na običajen način. Kdor ni vpisan v imenik, lahko to zahtevo, stavi pri občinskem uradu, ki mora vse pritožbe vpo-slati agrarni direkciji s svojim poročilom in agrarna direkcija tekom 8 dni o stvari končno odloči. Volitev vodi župan, ki pritegne v komisijo dva člana iz prve skupine in enega iz druge. Člani vpisan iv prvi m drugi kategoriji, glasujejo namreč skupno, tvorec: prvo volilno skupino, tlečim člani 3., 4. in 5. Icatergorije tvorijo drugo skupino in glasujejo isfcotako skupno. Prva skupina voli za vsakih 10 svojih volilcev po enega odbornika, dočim voli druga eku pina za vsakih 20 svojih' volilcev po enega odbornika. Po možnosti mora bita. zastopana vsaka vas. Zoper nepravilno volitve je dopusten priziv na agrar- sproti družbi. Aristokrat noče delati, ampak pusti drugega, da dela zanj. Zares moderen človek, ki hoče napredek, jo delaven: on dela. 1 ...... Problemi socializma so par esellen-ce filozofska vprašanja; današnji socializem sili po svoji teoriji in praksi vsa kega človeka, da revidira svojo filozofijo in svojo življenje. Socializem je danes erus našega znanja, zavesti in vesti. . .... # Statistika poklicev nas uči, da je dandanes (po Buehnfrjevi statistiki) približno 10.000 raznovrstnih poklicev — in vsi ti nied seboj izpreploteni odnosa ji številnih vej so naj izčrpajo z borbo med dvema razredoma'? Ta enostavnost bi bila krasna, če bi obstojala v, resnici. Toda to je, da no obstoja. • ** Življenje vendarle ni gola borba. Drznem se trditi, da ljudje vseh razredov čutijo medsebojno vzajemnost in da jo med ljudmi in razredi vez iskrenega človeštva. Ni je preveč, vsekakor pa več kakor trde razni materijalisti. In ta človečanska zavest ima znaten vpliv. . < ... Naša rešitev ni v samem državnem pravu; primum necessarium našega političnega prizadevanja je izobrazba in nravnost, '' ' "! no direkcijo tekom osmih' dni od dneva volitev. Pričakovati je, da se bodo volitve pri živahnem zanimanju, ki. je objelo kmečko prebivalstvo za agrarno reformo, izvršile v redu in pravilno, tako, da bodo prišli v odbore možje, ki bodo pravi zastopniki malih kmečkih interesov in ki se bodo pri razdelitvi zemljo ozirali ne na osebne razloge in strankarsko pripadnost, temveč na dejansko potrebo interesentov. Politične vesti. * V seji narodne skupščine dne 24. £. m. je bila izvoljena enketna, komisija za preiskavo afere generala Zcče-viča. Radikalci imajo v komisiji 3, demokrati 3, zemljoradniki 1, klerikalci. 1 in socijalisiti ter republikanci skupno enega zastopnika. * * Upravna razdelitev države. Ukaz o razdelitvi države na oblasti je bil 24. t. m. podpisan. Predvideno je 23 oblasti in sicer v Vojvodini 2, v Srbiji. 11, Osmi gori 1, Bosni 4, Dalmaciji 2, Sloveniji 2, Hrvatiski 4. * MJiusirskj svet je v seji 24. t. m. odobril ameriško posojilo in naročil dr. Kumanudiju, da pogajanja za posojilo zaključi in podpiše. * V finančnem odboru narodne skupščine so bile 24. t. m. sprejete dvanajstine za maj in junij tor jo bil definitivno odklonjen predlog za 200% doklado na zemljiški davek. Dnevna kronika. Zanimivo! »Straža« so Kuduje nad g. Jožefom Petričem, ki jo urednik klerikalnega »Slovenca« in Prepeluho-vega »Avtonomista« obenem in jo celo tako vsestranski, da v »Avtonomistu« napada klerikalno stranko, kateri v »Slovencu« služi. Nas stvar daljo ne ranima, značilna pa jo konstatacija »Straže« vsekakor, ker dokazuje tesne finančne zveze g. Prepeluha in njegovega »Avtonomista« s klerikalno stranko. To dokazuje tudi sledeči grozilni konec »Stražine« notice: »Mi si dovol jujemo g. Prepeluha opozoriti na ta napad na našo stranko in njene poslance. Kaj reče g. Prepeluh k temu?« — Smrtna kosa. V Meži pri Dravogradu jo umrl lesotržec g. J. Pernatli, star 74 let. Blag mu spomin! — Otvoritev mestu v Veržeju, V nedeljo dne 23. t. m. se jo vršila slavnostna otvoritev mostu pri Veržeju, ki veže Prekmurjd z ostalin?, dejom Slovenijo. Slavnosti so prisostvovali minister javnih del Vukičovi«?, poljedelski minister Ivan Pucelj in pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je v svojem govoru podal kratko zgodovino zgradbe tega mostu. Po njegovem govoru je opravil prošt dr. Tomažič službo božjo, pri kateri se je prvič pel evangelij v Kdor čuti resnično težnjo po univerzalnosti in izobrazbi; kdor želi delati na to, da bi naš narod ne bil malenkosten, ta se ne more postaviti na ves svet, kajti na vsem svetu no moreš stati. Kdor želi svet preobraziti, mora imeti čvrsto podago, ki jo je zahteval Arhimede«, a to je družina in narod. Brez zdrave, polne družine ni zdravega, polnega naroda ,brcz naroda smo nihče in nič. v . Lagati zaradi stranke ali domovine je tudi laž, 'kakor čo sažeš za lastni žep. Tam, kjer so laže v imenu domovino, naroda itd., so jo vodno pokazalo,, da je bila osebna korist tista, ki je hotela laž. Ros je, da so ljudje tudi v politiki, kakor v vsakem vzajemnem delu, radi posegali po laži in nasilju (laž ni nič drugega kakor vrsta nasilja); gre pa za to, ali naj tu nastopi napredek ali ne? Ni napredek, če zrušimo na papirju nasilniški. absolutizem, dejansko pa nam ostane absolutizem laži in nasilja pod formo komstitucionalizma in parlamentarizma. ' i •> '. v Na poti življenja po deželah in krajih, sem našel zelo čudno deželo — to so pravi: v tej deželi — baš to jo čudno — pijejo ljudje strup. Tam sem videl posebne manjše zavode, ki se v njih ta strup prodaja na malo. Kakor so drugod nad trgovinami obešeni napisi: tukaj ee prodaja sladkor« kava srbskem jeziku govor, v katerem je po-vdarjal važnost tega. mostu tor nato * prekmurskem narečju pozval domači' ne k zvestobi in udanosti do domovine. Nato je minister javnih del Vuki«; vic s kratkim govorom izročil novi most javnemu premetu. Tako se jo iS' polnila dolgoletna želja Prekmurcev. -~ Slovenski pisatelj in literarna tekme pariških listov. Pariški dnevnik' »Eelaire« jo objavil neki roman, ki je v njem manjkalo na raznih mestih SO besed. Razpisal je nagrade za one. kJ bi pravilno uganili te besede. Popolnoma pravilen odgovor je poslal slo^ea* ski^pisatelj, znani prevajalec iz fran' coščine g. dr. Debeljak. Nagrada je i'i' sto pariška: — liter kolonjske vode! — Vaclav KIcfač v Ljubljani!. ^ pondeljek opoldne jo dospel v Ljubljano bivši češki vojni minister Vaclav Klofač, mož, ki si jo pridobil za vso slovansko stvar mnogo zaslug. Želimo, da bi se na naših tleh počutil srečnega, če tudi prihaja v pasete k našim političnim nasprotnikom. Kolo jugcslovenskffi sester v Cel j11 za »Dom kraljico Marije«. Kolo jugo-slovenskih sester jo poslalo Narodnemu ženskemu Savezu, slovenski del, z® »Dečji in materinski dom«' 20.000 K. — Brezno. (Nesreča.) V pondeljek dno 24. t. m. je pomagal 26-letni E&' vard Pogačnik podirati v gozdu drčy-je. Pri tem ni bil dovolj previden ifl mu je padlo drevo na noge ter m*1 zdrobilo levo nogo pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v Maribor, kje? ga jo s koroškega kolodvora prepelji rešilni oddelek v bolnico. —. Beograd za gladno Rusijo. ^ Beogradu so na Veliki petek nabrali 400.000 Din. za gladno Rusijo. — Ruščina na tržaški trgovski vi; soki šoli. Na tržaški trgovski visoki šoli so ustanovili sedaj tudi stolico ruski jezik. Zanimivo pa je, da se^ n® nobeni tržaški trgovski šoli ne pouČuJ6 nobenega jugoslovenskega jezika, čeprav tvorijo Jugoslovni večino prebivalstva tržaške okolico in Julijsk® Krajine ter imajo tudi z jugoslovanskim trgovskim svetom v naši kralje* vini največ stikov. Toda Italijani pr®' vijo: »Čemu' bi se učili jugcsloveu-ščine; saj shajamo pri Jugasloveiiih 2 nemščino.« Značilno jo to za naša vednost. — Pašieeva avtomobilska nezgod*; Dno 24. t. m. se je Pašičev avfconiobd po šoferjevi nerodnosti zaletel v električno železnice. Pri sunku jo . bil Pašič poškodbe na. križu in na nop* Vendar upajo, da ne bo komplikacij* — Umrl je v Pragi v noči od netit1' ljo na pondeljek za možgansko pr°*®J sor na umetnostni akademiji, hrvatskJ slikar Vlalio Bukovac. — Osebna varnost v Nemški' strlji. Kako visoko stoji osebna most v blaženi Avstriji, dokazuje itd,, tako vidite v tej deželi napi®6' tukaj si človek po ceni kupuje sku>o^ krvnoet, eušico, duševno bolezni, y°,J\ jast; tu se prodaja beda, siromaštvo^ tu dobiš kugo, kolero, legar. To s°.z^ res čudni napisi. A najdeš take, ki £ še bolj čudni. »Tukaj človek pceta^ neumen,« drugod celo: »tukaj nastaJ^. jo bebci, brezčutni, grobi in su-ro"' ljudje.« Vsi ti prostori so dobro obiska^ In ne samo to: v tej deželi pobere v ^ da precej denarja v obliki davkov til strup; cerkev in njeni največjhP^ bogatejši dostojanstveniki so tudi V. služujejo tega strupa. Prestol in °l irJ počivata na tem strupu. Mnogo L-jj porabi pri narodnih in patrioti'- . proslavah; kar mo jo najbolj zaauci je to, da sniti cerkvenih in Yer;"lJ, slavnosti no vidiš brez s trup J. ^.rCj0v ne procesije prihajajo z vseh kra. k Materi božji. Gledam in cpa^aD -Ljudstvo niti no moli, ni resno a l)ožno — nasprotno pa vidim, jo razdražil ta strup, kako_ se mod seboj, okoli cerkve vidim f • ^ nesnago, okuženost, od katere umi ljudje . • . '<0.161 To jo tendar zelo čudno! VPrabo0d, kaj jo to? Povedo vam: Da, to procesijo so le na videz ^rsC^3O(r0 procesije, krščansko - verske imamo le na zunaj, si cer pa prizfn^^ mo drugo vero, imamo tri bogove, Q miiogobožci/ častimo svojo P0® /taarroorpzor djrtrarrgzssr godek, 3o.vS0 30 odigral’ ob1 priliH oičvo- f m1 Mariborski javnosti! Organizacija autve veržejskega mostu. Ob tej slavnosti je potovalo več naših dostojanstvenikov, ki so morali naravno preko Spilja po avstrijskem teritoriju. Še pred odhodom je obvestil avstrijski zastopnik v Ljubljani pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da je nemško prebivalstvo v obmejnem pasu zelo razburjeno in da avstrijska vlada ne jamči za osebno varnost potujočih dostojanstvenikov naše države. Tn res je bil vlak, s katerim bi se imeli naša ministra in pokrajinski namestnik vrnil *ua pritisk obmejnega prebivalstva« ustavljen, tako, da 60 se morali vrniti Preko Ormoža. Ne le, da je to višek nesramnosti z avstrijske strani, dokazuje ta slučaj, kako vzoren red vlada v A v striji, kjer^ jo vlada brez avtoriteto, hicer pa »šilo za ognjilo!« Naša vlada naj v odgovor na to ukine 10 km. ob- jjusjni promet, ki je le Avstrijcem korist! J DS, Demokratski družabni večer v Mariboru, ki je bil določen na 6. maja, je kacelstvo mariborske demokratske organizacije z ozirom na to, da je za isti Vec- napovedal Sokol svojo akademijo, ®dgodilo na 10, junija. Ta dan se vrši demokratski družabni večer nepreklicno v, obeh dvoranah Narodnega doma, , , Mariborske vesti. Maribor, 25. aprila 1922. - ui V Mariboru se je mudil 24. t. m. brvši hrvatski ban dr. Tomljenovič. Dbiskal je tudi predsednika tukajšnje krajevne organizacije demokratske ®tranke g. dr. Lipolda in g. dr. Smo-dlako. ui Senator Vaclav Klofač v Maribo- JO, Jutri se pripelje v Maribor odlični ^ki politik in velik prijatelj našega Naroda g. senator Vaclav Klofač. Na-*®Uičnejše poročamo o tem odličnem go-tu v jutrišnji številki. . ui Prebivalci Smetanove ulice nas Prosijo, da javno vprašamo mestno jjbravo, ali spada tudi ta ulica pod "tari,bor a.li ne. V celem Mariboru ni ^kšnega blata, pa nikdo še ni prišel misel, da bi cesto enkrat posul. Po-r®h pa morajo, če se vračajo ponoči od faznih opravkov (soj itd.) toniti v bla-ker vlada v ulici pravcata egiptcgv-&ka tema. h jm Delavska deputacija delavnice železnice v Mariboru je te dni JJod vodstvo poslanca Golouha posctila ^luisrtra za poljedeljstvo, g. Ivana f^clja, ter ga zaprosila za intervencijo J1 Podporo v akciji za zboljšanje gmot-položaja delavstva. Minister je raljubil, da so bo krepko zavzel za nje &i_ prizadeval, da izposluje izpolni-®v njihovih zahtev. vojnih invalidov v Mariboru priredi v kratkem veliko ljudsko tombolo. Orga-jnizaeija prosi vse p. n. mariborsko občinstvo, da blagovoli darovati po možnosti v to svrho dobrovoljne prispevke. Odbor. m Organizacija vojnih invalidov v Mariboru je izplačala vdovi Štor, kot nepreskrbljeni materi po svojem v voj ni padlem sinu, K 300 podpore, ker se nahaja v najslabšem gmotnem položaju. Odbor. m Sestanek’ zasebnih uradnikov in nameščencev. V soboto, dne 22. aprila se vsled nujnega zadržka merodajnih referentov sestanek ni vršil. Vsled tega so je ta sestanek preložil na poznejši čas in so bo dan vršitve pravočasno naznanil v listih. m Ljudska univerza. V petek ob M 20. uri v mali kazinski dvorani diskusijski večer o problemih filozofije. One, ki so zanimajo za aktualna mo-drcslovna vprašanja, vabimo k udeležbi. m Akcija za pomoč stradajočim v Rusiji. Na sinočnji seji širšega odbora so je sprejelo več važnih sklepov, ki o njih še spregovorimo. Pododbor bo te dni razposlal nabiralne pole vsem uradom, večjim podjetjem itd. Vodja urada ali katera draga oseba naj vpiše na polo imena vseh nastavi j encev in pri izplačevanju mesečnih plač pobere od vsakega prostovoljen prispevek za stradajoče Ruse. Upamo, da ne bo nikdo, pa naj so njegove gmotne razmere še tako neugodne, odbil prispevka za to človekoljubno akcijo. Na visokost zneska se no bo gledalo; vsak najmanjši dar jo dobrodošel. Po 1. maju se bodo pole s prispevki pobrale. Denar z dežele se lahko pošlje potom čekov aft nakaznic tukajšnjemu okr. glavarstvu z označbo »za stradajočo Rusijo«, f' m Udruženje gledaliških igralcev Jugoslavijo, katerega pokrovitelj je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I., bo o priliki poroko Njegovemu Veličanstvu ,poklonilo kot poročni dar u-metniško izdelani album s slikami vseh udruženih igralcev Jugoslavije. Člane mariborskega pododbora je slikal fotograf Vladimir Vlašič, katerega umetniški atelje je v Gospodki: ulici, in ki je izdelal slike točno po vzor cu in v splošno zadovoljstvo, m Jugoslovansko Šnmarsko Udruženje. Dno 4. maja 1922. se vrši ob 10 'A. v Narodnem domu v Mariboru občni zbor’ gozdarskega društva v likvidaciji in ob enem ustanovni občini zbor »Jugoslovanskega Šum arak ega. Udruženja, podružnica v Ljubljani«. Naslednjega dne, t. j. 5. maja napravijo udeležniki izlet v okolico Maribora, s katerim je združen ogled gozdov na Pohorju in nekaterih lesnoindustrijskih podjetij. m Državni upokojenci! Vplačevanje in vpisovanje v Društvo državnih! u-siužbencev in upokojencev, oziroma v Samopomoč se vrši v sredo, dne 26. t. , fojico: prvi bog je vino, solnčna voda, jraSh bog je pivo, kuhana voda in La ’ognjena voda, to jo duša, pra.va spiriitus, alkohol, žganje. To r?®®bno trojico častimo: špirit je glav-k°g, vsi bogovi pa eo vidljivi in lahko kupu jemo . < „ * • : ■ * ,®o vedno smo preveč praznoverni; >p<> praznoverje jo tudi alkoholizem, v^kor hitro človek spozna, da je to jj^fftoverjo — pa trdim, da nas kliče je rn0^’ odpravimo to praznovor-j Treba se je že enkrat zoperstaviti v ®6n©raciji z alkholom. Danes je za-hčb?'- 7jC\raiv:n-ik, pravnik, ^ duhovnik, v ki znanstveno misli in veruje ^J^nost — sploh vsak zaveden člo-jJ^dolžan oznanjati z besedo in dejati*. v4a 1° v interesu vsakega naro- • rešiti se alkohola. m. in v sredo, dne 3. maja; nadalje pa vsako prvo in drugo sredo v mesecu od 16. do 17. ure v poslopju glavno pošte, H. nadstropje, vhod v Stolni ulici. Tam dobijo upokojenci, ki se niso vdeležili 22. t. m. občnega zbora, vsa njih zade vajoča pojasnila, V lastno in v korist svoje družine pristopite vsi v to svoje društvo. Tovariši in tovarišice! Težka leta smo prestali in še vedno spadamo v vrsto potrebnih, ali znano nam je tu di, da v Rusiji umira gladu milijone ljudi, ki v predzadnjem vzdihljaju še upajo na pomoč. Ves svet tekmuje da reši, kar se še rešiti, da. Tudi naša država nabira pri vseh slojih z največjo vnemo v to svrho darove, iu tem se pridružimo tudi mi po svoji moči. Ako rešimo le eno življenje, storili smo veliko delo. Pritrgajmo si par grižljajev na ta način, da darujemo od enega dneva draginjsko doklado, ali vsaj polovico v tako silno potreben in vzvišen namen, kakbršnega človeštvo še ni doživelo. Darovi se bedo pobirali v gori imenovanih dveh sredah! s posebno polo. m »Zdravniško društvo v Mariboru« je dvignilo zaporo nad blagajniškim zdraviliškim, mestom v Zidanem mostu, ker so je sporna zadeva z bolniško blagajno v Ljubljani poravnala. m Zdraviliško društvo v Mariboru« ima v petek 28. t. m. ob 16. uri v kolodvorski restavraciji v Mariboru odbo-rovo sejo. Vsak član društva je dobrodošel. m Dramatični1 odsek Sokola v Studencih priredi v soboto dne 29. aprila z začetkom oib 20. uri v Sokolskem domu v Studencih splošno priljubljeno veseloigro v 3. dejanjih': »Pri belem konjičku«. Vsi prijatelji društva v Mariboru in okolici se vabijo k obilni udeležbi. m Tekanje psov po parkih. Občinski svet mariborski je v svoji seji dne 31. marca 1922. sklenil: Da se varujejo nasadi v mestnem parku, se odreja, da se morajo voditi psi po mestnem parku na vrvici. Konjederec oziroma organi, katerim je poverjena tozadevna kontrola, morajo poloviti vse pse, ki bodo prosto tekali po mestnem parku. Posestnik dobi psa nazaj samo proti kazni 100 Diln., ako pa se upira plačilu te kazni, se psa pobije. Kazen treba plačati na mestnem magistratu. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu iu inozemski listi, Eleganten Bar. *— Dnevno koncerti. . /Stran if. Talije. Sedaj je ga. Gusti Danilova članica ljubljanskega Narodnega gledališča in čeprav že v letih, še vedno mladostno sveža in popolna umetnica. Mariborski publiki jo še docela neznana, razen seveda oni redkoštevilni, ki jo je videla v prejšnjih in najnovejših časih v Ljubljani. Prvoboriteljico naše gledališke umetnosti pozdravljamo naj iskrenejšo v svobodnem jugoslovanskem Mariboru ter ji kličemo: »Dobrodošla!« x Novi občinski volilni red za Slovenijo je pravkar izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani kot H, snopič Zbirke zakonorv. Velja 4 Din. po pošti 25 para več. x Novo beograjsko gledališče bo, kakor poročajo listi, v kratkem dogotov-ljeno. Manjka samo še centralna kurjava ter razsvetljava. Poleg lož bo imelo gledališče še 944 sedežev v parterju balkon, galerijo ter 150 stojišč. Otvoritev se bo vršila na slavnostni način najbrž e o priliki kraljeve poroke,' x Proslava Silvia Pelliea v Bran. Krnsko češko gledališče uprizori v proslavo stoletnice, kar je bil slavni italijanski pisatelj Silvio Pellico zaprt v kaizematah na Spielbergu v Brnu, njegovo znano tragedijo »Francesca da Rimini«. x Interesantno literarno odkritje v Moskvi. V Moskvi so pri pregledovanju bivšega carskega cenzurnega arhiva našli doslej še neobjavljena dela Dostojevskega . in Turgenjeva, katera je bila svojčasno cenzura zaplenila ter prepovedala tisk. Rokopisi bodo sedaj izšli v posebnih izdajah’. - x »Faust« v Pragi. V Pragi vprizo-re te dni na nemškem in na češkem narodnem gledališču Gothejevega »Fausta«. Režijo v Narodnem divadlv vodi V. Novak. , • x Nova državna opera v Berlinu, X Berlinu zgrade novo državno opero( ker stara ne odgovarja varnosti v; slučaju požara in drugih podobnih nesreč. Šport. napačen svetovni nazor, V ^^hiu radosti in veselja mp v 110 8 P00030^0 alkohola, iŠČirrv,TlZlvan'i'u ^ksualnega nagona. Ne tok} n«vih (!) bogov, bogov žen. Ali Stecn ™ žensko res ni nič dru- * kakor seksualen užitek? Kam jem? 8 ^QDa tostranskim življe- bo l-i-L^0^' čo priporočamo svobod-tatmj ®redvsem je treba zahte- Spolnost na koncu le otopi človeka, napravi iz njega žival. Douhuanstvo se naravno konča z ogabljenjem in dolgočasnostjo. , o,, $ r\' V nasprotju s starimi, ideali karata današnja družba s svojimi pred-stavitelji (Tolstoj, Bjornsen, Mau-passant) k višji seksualni, obiteljski socialni nravnosti. Kako bomo dosegli to eiljo? Z moralno samopomočjo. S samopomočjo zato, ker dandanes ofi-cialni voditelji druužbo premalo skr-bo za te najvažnejšo reči — ali pa nič. Družina, šola, posameznik marajo začeti z lastno izobrazbo. Samo na ta način, da se vsakdo in vsi zavemo, za kaj gre, eo bomo odkrižali starih idealov mnogoženstva. . < : j * ' !' Če opazujem življenje z globljega vidika, ne opazim, razlike mod umsko nadarjenostjo moža in žene. Mož j c telesno močnejši, se razlikuje seksualno, ali umsko in čustveno je enak ženi. Religija je rešitev problema, večnosti ne le v teoretičnem, temveč judi v praktičnem smislu; jo življenje sub specio aotemitatis, je pozavestenje našega odnošaja do sveta, .pozaveste-nje življenskoga smisla; je istinitost, centralna in Arodilna življenjska moč, težnja k novemu živlenju, novim . is višjim .vrednotam. , \ Narodno gledališče. . Repertoar: Tor c V 25.: -Paliljača lady Winlermere<:. Gostuje ga. Gnsti Danilova. Ab.’ A. Sreda ‘26.: Uaprto. Četrtek 27.: Zaprto. Petek 28.: »Prodana nevesta*. Premijera. Izven abon. Sobota 29.: »Dedni logar*. Premijera. Ab, C. Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dramatične šole so vrši v pondeljek, dne 1. maja ob 'A 29. uri (ob AS. uri zv.) kakor vedno v mali kazinski dvorani. Kultura in umetnost x Gusti Danilova gost našega gledališča. Danes gostuje v našem gledališču v ulogi mirs. Erlynno v Wildeovi drami' ^ »Pahljača Lady Windermere« ena najbolj šili slovenskih in sploh ju-goslovanskih gledaliških umetnic ga. Gusti. Danilova, ki je poleg Danila sedaj še edina iz generacije Borštnikov-cev. Gusti Danilova je nastopala v Ljubljani še v starem gledališču, bila jo potem ena glavnih moči v vseh fazah razvoja ljubljanskega slovenskega gledališča ter je potem, ko so je pričel dvigati slovenski Trst, odsia v bivši Narodni dom v Trstu, kjer je igrala glavne uloge ter nekaj časa tudi sama vodila tržaško slovensko gledališče. Ko pa je tedanja strankarska strast uibiila ljubljansko slovensko gledališče ter prizadejala slovenski gledališki u-metnasti skoro smrten udarec, se je ga. Gusti Danilova napotila daleč preko morja v Ameriko, da tam propagira nošo^ slovensko gledališko umetnost. Preživela jo v Ameriki tudi svekivno vojno ter se komaj pred par leti vrnila Hfl.za.1 v našo Ljubljano, ko je Jbgo-davija zopet odprla hram naše prve : SK »Korotan« sklicuje dne 29. f,-m. izvanredni občni zbor, ob 20. uri v restavraciji »Maribor« z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika in tehničnega odbora, 2. združitev SK »Korotan« z ISSK. »Maribor«. Udeležba vseh’ članov SK »Korotan« neobhodno potrebna. Tajnik’. , Objave. § I. Mariborski Bioskop. Danes torek, sredo im četrtek se predvaja v I/ Mariborskim Bjosikopu prekrasna drama »Gražnja vesti« z Olaf Fons-om kot’ elitnim igralcem. Prekrasni posnetki,’ velikanski sujet in izborno igranje izkazuje ta film. Petek začne »Zagonetka sfinge,« pustolovma drama z Eller' Richter v glavni vlogi. § Mestni kino »Od sovraštva do ljubezni«, prvovrstna drama v 5 činih z Frarucesco Bertini v glavni vlogi f><7 predvaja v torek, sredo in četrtek. > ........................... Gospodarstvo. g »Petovia«, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju, je imela svoj I. redni občni zbor dno 19. t. m. v prostorih Ljubljanske kreditne banke V Ljubljani, kjer ima svoj sedež. Iz poslovnega poročila je posneti, da se to novo podjetje povsem lepo razvija. V; prvem poslovnem letu se je razširila usnjarna za vegetabilno strojenje, uredila so je moderna tovarna za kromovo strojenje, tovarna za čevlje, oddelek zn izdelovanje gamaš, torbic in fine galanterije. 2o v prvem letu je podjetje napredovalo tako, da je moglo prevzeti veliko dobavo čevljev za našo vojsko. Izdelki gamašmega in galanterijskega oddelka so že dobro uvedeni v celi državi. Podjetje, ki je v začetku leta 1921. dajalo zaslužek 183 delavcem, je imelo kancem leta 1921. zaposlenih že 406 delavcev. Tovarna za čevlje je urejena za dnevno produkcijo do 1000 parov, tovarna za usnje more strojiti letno do 150 vagonov velikih kož, kromova stro-a/rna do 150.000 drobnih kož; gamašni oddelek izdeluje letno črez 20.000 parov gamaš. Tako je tej domači industriji zasigurana aodlgga za nadnlini i—-voj. ■aa8MBBasaaaMM>w v^nsrwms%: & Danes torek! Velik vojaški koncert v ¥eMM katr&vsai. a Danes torek! i?o dotmiaavjn. rezervnega sklada, usta-1 'je ipo členu uoivitve ipcdipomega fonda za. uslužbence iu zakonitih odpisov se je sklenilo, izplačati delničarjem 6% dividendo, to je'2^ K na vsako delnico. g Carine prost uvoz dinamo-inotor-'ev, elektromotorjev itd. Po odloku 0. ,f>r. 61602 «o elektromotorji, dmamo-Ktroji iz tarifne številke’ 642 uvozne tarifo iprosti cd uvc-aue carine, če jiflt uvo- nslave uzakonjen, ostane neodvisen od spremenjene in dopolnjene splošne earinske tarife v (polni veljavnosti. Zaradi tega zadostuje, da uvozniki, ki so označeni v točki! I. omenjenega odloka (industrij ei, o-brtnilvi, kmetovalci itd.) pri uvozu cli-namostrojev, elektromotorjev itd. predlože samo potrdilo trgovske zbor-nice. odnosno Kmetijske podružnice, iji jcijo industrijo), obrtniki itd. za lastnoj.se jim morajo stroji'na temelju tega ,potrebo in če se pri carinjenj« predloži j a>otrdila na carinarnici odpraviti pro- itozacievno ipotrdilo trgovske zbornice, da so ti stroji zares aa lastno potrebo dotičiikega uvoznika. — Po pripombi k ‘tarifni številki 642 ipa so taki motorji. iin 'stroji prosti od carine samo, če se predloži potrdilo ministrstva za trgo-,-viuo in industrijo, da se taki predmeti ne izdelujejo ,v državi. Ker at ti dve določbi navidezno nasprotujeta in si BitiUvossniki niti trgovske abortnače in. caripski. orgkani niso Mii na jasnem, al L je za carine prosti uvoz zadostno potrdilo trgovske zbornice' ali pa se mora predložiti razven tega še .potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo :v Beogradu. je na intervencijo trgovske in, obrtniške zbornice v Ljubljani generalna direkcija carin dala carinarnicam sledeča navodila in pojasnila: Odlok Ekonomsko-finančnega komiteja 'Gi br. 61602 od 22. septembra 1920, ki! slo od carine. To ugodnost uživajo tudi samoupravna telesa (občine, okraji itd.). Potrdilo mktfsfofftva za trgovino in industrijo, da se taki stroji in motorji ne izdelujejo v državi, morajo v svriio oprostitve od! carine predložiti oni uvozniki, ki niso inilustrijalci, o-britmiki ali kmetovalci, torej vsi oni;, katerim trgovske zbornice v izmislit odloka C. br. 61602-20 ne .smejo izdati v tem odloku predpisanega potrdila (n. pr. trgovci itd.). g Vrnitev obveznic pi*edvojniIi posojil kraljevine Srbije in Črne gore. Gospod minister financ je s svojim re-šenjem DBR. 5467 z dno 22. marca t. 1. v svrlio aestitucije obvemic predvojnih dolgov Kraijevine Srbije in Črne gore, katero so se za časa vojne izgubile in bile odnesene s teritorija okupirane Srbije in Črne gore, odredil, da zafriteresovani naši državl jani najdalje do 30. aprila 1. 1 .vlože prijave Generalni. Direkciji Državnih dolgov v Beogradu, s sledečimi podatki: 1. Ime in priimek lastnika izgubljenih obveznic. 2. Poklic. 3. Mesto stanovanja, (točen naslov). 4. Vrsta poj edini h izgubljenih obveznic, serija in številka ter nominalna vrednost vsake obveznice. 5. Kje se je pred vojno vršilo izplačevanje zapadlih kuponov. 6. Kdaj so se obveznice s kuponi izgubile, pod katerimi okornostmi. 7. Da-li je do sedaj kaj napravljeno, da bi se obveznice ji a šle in s kakim rezultatom. 8. S čim more dotični dokazati lastništvo izgubljenih obveznic, V prijavah se ima odgovoriti na vsa vprašanja. Nepopolne ali po odrejenem roku vložene prijave se ne bodo vzele v ozir. Iz Generalne Direkcije Državnih dolgov DBR 5467 z dne 22. marca 1922 v Beogradu. g M ar ibersko *se j niško poročilo. Na svinjski sejem dne 21. t. m. se jo pripeljalo 175 svin j in 2 ktaaliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad K 300—500; 7—9 tednov stari 600—900 ; 3—4 mesece stari 1000—1200; 4—6 mesecev stari 1300—1400; S—10 mesecev stari 1600—2000; polpitani žive teže kg K 58—60;kozliči komad 200 K. g Industrija cementa v Jugoslaviji je bogato razvita. Produkcija presega domačo uporabo. Imamo tovarne za c e* rnent: v Bevšiinu (Srem), ki izrvaja 31000 vagonov cementa in zaposluje 800 delavcev; delniško družbo »Split«, ki proizvaja 20.000 vagonov in. zaposluje 100 delavcev; delniško družbo vDakuatia« v Šučureu pri Splitu (15.000 vagonom Portlanda); tvoimco »Adrija« v St« Kajo pri Splitu (8000 vagonov Portlanda); tvornica »Croatia« v Podsuseo^ pri Zagrebu (7000 vagonov); v Ripamti pri Beogradu (1000 vagonov); v Popov« eu v Srbiji (največja srbska, 4100 vagonov); v Rali ji pri. Beogradu (3600 vagonov); jadranska deln. družba za cement (250 vagonov); v Zidanem mostu1 (‘2500 vagonov, 200 delavcev); v Trbovljah (2000 vagonov); v Bakru (2400 va< gonov Portlanda). g Ponovno podraženjo sladkorifa *® povzročile kartelirano tvornice slad' korja, ker so ponovno povišale cene z* 20.000 K pri vagonu (2 K pri kg). g NerazMtno (prozorno) steklo jo 'f* umil neki češki steklar. Vrše se poiz* kusi, ki kažejo, da so to steklo uporablja tor kljubuje najmočnejšim udarcem. Steklena žarnica., iz primerne višino na tla vržena, se no razbije in poči. Steklene krogle se bodd lahko r®' bile na biljardu. Izum bo n n. jesenske® velesejmu v Pragi razstavljen. leSPBBIIICB SVETI A vantari stičen ronrati. Spjsal: Karl Fig do r, Prevci: R. R. ' j v % X (Dalje.) v •’*< 1 K (62) Tu je sovražniki Ga je li ujetfo ftiSrttfo sovraštvo privleklo sem* Naravnost v njene roke'?! Sobna vrata se nerfadoma odpro. Mitja se jo vrnil. Pozdrav mu zamre na ustnih, ko zagleda Mav.do tako čudno spremenjneo. ..»Kaj vam je gospa Manta»«;?!« zamrmra prestrašen'. Mavda ga pogleda, z naglim’ hitrobežuim pogledom'. Potem ve: ura jo prišla. ■, , Ura odločitve za obadva. »Mitja,« zašepeče itt njen' obraz je ves siv. od razburjenja iri muke. »Mitja.,.« S poslednjim nadčloveškim naporom 6e pomiri'. . . _ ‘ »Mit. j a.,. pridi bližje... Pridi... cisto k me-ui... Človek', ki je umoril Al lan a Sta ni ey a, je tu... Nestvor, proti kateremu se borim s poslednjim ostan--Jiom' moje moči. ta nestvor se nahaja tu preko v Vfi-veyu... pripravljajoč pov zločin'. Preostaja mu samo še eno: umoriti mene. Pot^H |m svet .varnejši pred Allanovo idejo.« glas. ,—.— — — ■ katere srce jo bilo odprto za vse dobro, katere beseda tli mogla izreči laži, katere duša ni mogla spočeti niti najmanjše hudobije... tista Mavda od nekoč že davno ne živi več. Obupana, v, globino duše zadeta zcua je, Iri se brani, ki prehaja v napad proti roparju svoje (SirBct3* Nič več ne ve kaj počne. V njej se bude skrivnostne Sile, v njenem duhu se zgrinjajo plameni globokega, neskončno globokega sovraštva. • »Mitja!« zašepeče znova.'»Obljubi mi, da me ga 'rešiš. ...Da baron: Murpliy..., razumeš!... jutri ne 'bo več . živel!?'* , • Mladenič se zazre vanjo strt od bolečine brez- evie.il... prestrašen in vendar poln .veselja. .. Kliče gst! Mavda ga kliče!! “r »Ali mi moreš to obljubiti1?« njena vroča roka pri* »Mitja, moj ljubi... ljubi Mitja!« Padel ji je pred noge. Njegove čiste deške oči aro vanjo v vsej svoji fanatični požrtvovalnosti. »Hočem!« krikne svečano. 'i »Mitja...!« vrisne Mavda. In' stisne ga k sebi, divje... skoro blazno, , . 79. • Mitja koraka odločno navzdol po parku. Vi njegovem bledem' obrazu igra odsev odločnosti. Takoj mora izvršiti svoj posel! Danes še... Še danes... Ko dospe do vrtnih vrat niu pride nasproti Kotel? ski sluga iz Veveja. Sluga sname čepico ter vpraša: »Ne stanuje tu gospod Mitja Šntjakov?« . $ Mitja se prebudi iz svojih premišljevanj, >£ »To sent jaz...« * Sluga mu izroči pismo ter odide nazaj proti mestu. i$r: Mitja čita... »Dragi siri...!« ' V njem'se prebudi divje veselje, vroč občutek ereče. Njegov oče *-!! On’ ima očeta?! Ni li njegov oče že zdavnaj mrtev1? Znova dvigne pismo, tla ga prečita do_ konca. Kje] je ta njegov oče? Kdo je?! Kje čaka nanj? j »Baron' Murphy... Vevej...«_ Pred Mitjo se vse zavrti. Krik mu zamre v, grlu še neporojeri. Iz prs se mu izvije samo grgranje. Murphy, Allariov morilec... Murphy, ki ogroža Mav do, ljubljeno Mavdo... je njegov oče,:.?! Kje je' izhod iz tega virvaja?« f , ;*■ Kje je rešitev pred samim' seboj..? ’ ■ Mitja plane brez cilja tja ven... ven... g Kakor, da hoče ubežati sam' pred seboj... Skoro na cilju osveto je. Že se pripravlja na 3afi" nji udarec. Vse je izgubil morilec, kar je dajalo cea<» njegovemu življenju. Ali naj dopusti, da mu usoda kljub’ vsemu pomor® do zmage? Da postane njegovo življenje že srečnMJ še, kakor je bilo kdaj poprej? V stiski in samoti,^ katero ga je bila nagnala se jo bil domislil, da živi s® nekje kri njegove krvi, meso njegovega mesa. ObA sama mu je pomagala do te sreče! / ’ •■r ■ ,'s7'. ,i • ■i ■ :• TJre teko. ' 55e so zgrinja mrak. Tedaj odpre Mavda počasi predal pisalne miz® &j vzame iz njega majhen’ samokres. »Jaz Sama bom izvršila obsodbo!« (Konec prihodnjič-) •_____________________________________________ ".Wf Glavni urednik: Rsdivoj Rehar. Odgovorili urednik: Rudolf Ozim. Čez nekaj ur prinese neko dekletce Mavdi pismo. Ko ga odpre ji pade pred noge mal listič. .»Mavda... Svojega lastnega očeta ne moreni'umoriti! Odpusti!« je napisano na njem z Mitjovo pisavo. Priloženo pismo je Mnrphyjevo. ~ — Mavda strmi še vedno kakor hipnotizirana v. pismo. Pred njenimi očmi plešejo iskre. / j: / : Mitja! Njegov sin! Sin človeka, ki je uničil njeiio življenje, ki je umoril Allaria ---------“ Mavda se opoteče. Išče opore. — Kje je ostal Mitja! Je li odšel k njeniu — k Svojemu očetu — k — Murphyju?! Mala oznanila. Na prodaj lahki avto (Oppel-Wa{ren), Fračko, Pobreška cesta 2. 630 3-2 Proda sa mali Adler pisalni stroj, skoro novi, Vieel, Glavni trp 5. 629 3-2 Pfoda se: Kompletna postelja in omara h trdega loia, omara iz mehkega lesa, velika figura x zrc&lein, platnene rjuhe, »lata moSka ura in veliko stensko zrcalo. Prešernova ul. 81. 24, ZidanSek. 63i Slamo, seno, krompir in drva ima 7,a prodati Andrej O a e t, Maiibor, Aleksandrova ccsta 57. Telefon 88. K upi (n vse vrste deželnih pridelkov. 600 10-0 Produ se stenski telefon. Naslov p»vo uprava. * Dva krepka fanta se oddala kot lastna; prvj, ^ star S, drugi 10 let. Oprav«*'* vsako delo. Naslov: Mlin v’ * v krab st. 23. Noben strup! Nobena & mična ocetna kislina! baaV idrav garantirano dober ^ namšzni ocet prodaja na veliko in di'obno modernejša automaticna lora! r.a ocet ,« Srtčko Schmidi, Ma^liof Koroška ccsta IS* i, rn*® Vsaka gospodinja, kateri J« „ zdravje njene dinžuie, htovala povsod samo Pr'?7i y Sehmld!-ov ocet. 479 ‘ rtte •.'ijegovo... . jomu______________-_____—:------------------------------------------------.r------:-------------------z:::::---------- Uelika prodaja PREDNAZMAMRLOl franc mastek se vrši radi prezidave in povečanja trgovine pri tvrdki na Glavnem trgu št. 16. — Prodajalo se bo do 30 odstot. pod faktično ceno Tsakovr*tno sukno, platno in sploh vs« manufiktamo ia modao blago. — Vsak naj si ogleda ©d 1. maja dalje na novo ocenjeno blago v izložbah In trgovini ter s« bo tako sam najbolje prepričal. ■— Ne odlajiajte niti dneva, dokler je še bogata izbira. Velika prodaja traja samo od 1. do 22. maja 1.1. in sicer od 9. do 12, ure dop. in od 14. do 17. ure pop. ,;;V;^Vl:. ’ . ■ ■ l: Se priporoča 633 *--l Franc i»amifakturna in modna trgovina, Olsaivi^i 1^. h .rM« • V»r. • • V ‘iKjm o 1 1 Lastnik ia izdajateli; .Taiber*. — Tiska: Mariborska Wmf*.