gospodarske, obrtničke in narodne. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 glđ. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. đen. > Ljubljani v sredo 17. marca 1869. Gospodarske stvari. čemu kmetijstva radi žrtovali lj y da Razglas za lov pomladanskih hroščev ali kebrov na k. Kranjskem. Hranilnica kranjska, přiznavši veliko korist pokonČevanja keberskega, je odločila lani v ta namen je kdo nabral umorjene kebre prej emaj pol ? in da da jih merijo, kolikor jih > tistih nesl pomoči od J brž odboru m ki so kebrov nalovili in kdaj so jih jim Tem bolj pa se nadjati te domoljubne pri jih y ker jim nalovljeni kebri ostanej v last, ki so, kar se jih ne dá kuretini pozobati, ki jih rada žré, posebno dob gnoj, kterega mernik je po tristo goťdinarjev,°kí naj jih kmetijska družba da- preiskavah kemikarja prof. Stôckhardta po gnojilu svo-ruje takim, ki so nalovili kebrov. jem vreden okoli 20 krajc. Ravná se pa s hrošci za Vsakemu gospodarju je znano kako silno škodo gn°j tako-le: Vsujejo se, če niso še pomorj delajo hrošcTali1 pomla"danski 'kebri drevju nad in se. poparijo s kropom, da poginejo. Umorj zemljo, pod zemljo pa koreninam na polji in senožetih woooju «j^ Jc *** puiurugi paiec au uva ogerci (črvi), iz kterih se čez 3 leta hrošči izrejajo. Palcva »a debelo. Tù naj se hrošci potresejo s prahom tresejo na prst , v jamo li se raz-je je za poldrugi palec ali dva Ni tedaj čuda, da se štejejo med najveće sovražnike ugasenega apna ali pa laporja. Na to se vrže spet ne- kmetijstvu, in to tem več, ker so tako plodoviti, ua -—— r—; — r- ťwťL*jy ena sama babica izleže 40 do 50 jajčic. Kdor tedaj tako se delà plast za plastjó, dokler je kaj kebrov da koliko prstí, na prst pa spet kebrov kakor poprej in in na priliko luica ízieze <±u u u ja-juiu. i\uur icuaj -—— ~---- i------ -— r—v? «^wwv, j 100 babic pokončá, pokončá 4000 do 5000 napravi se gnoj, ki hitro pokaže svojo moč na polj,, pa tudi drevju dobro tekne, ker v sirovem stanu toliko umní gospo- hrošČev. Po takem pa tudi ni Čuda darji na vso moč pokončujejo ta mrčes in da v mnozih deželah spomladi konec meseca aprila in pa v prvi polovici majnika cele soseske na lov grejó kebrom. Letos se je posebno veliko teh sovražnikov bati záleže, kolikor y polovica njega ker je tako imenovano „kebrovo leto a m ker y zima ni veliki prid kmetijstvu! Gospodje podd pa: del tičjeka (guano) posušen pa kakor kodlj iva stvar obrača na Tako se bila tako pod zemljo. huda, da bi bila mnogo tega mrčesa pomorila t in fajmoštri se tedaj vljud predstojnik ; zu- drag v °J k prosij mej Treba je tedaj, da naši gospodarji po vsej deželi vojsko napovedó temu sovražniku in marljivo dajo loviti kebre. Pratiko" bere, že dobro vé Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Lîubli 14. sušca 1869. Kdor „Novice" in y) y kako se po najbolji poti lovijo in pokončujejo kebri. Da pa še drugi to izvedó, povemo jim to-le: mokroti in močviroosti zemíjišč Napisal Ivan Tomsič. Voda ali mokrota, ki se v preobilnej meri nahaja nj eni Jt* OO Ui Ugl tu IZJVOUV, puvcuiu J11X1 . ' "" Ui «V » Zjutraj zgodej in zvečer v hladu otresaj v zemlji in dostikrat po polji in travnikih cela moč virja, grezí in mlake nareja, ovira mnogokrat vspešno obdelovanje naših zemljišč. * • ft for* ' Preobilna mokrota je v marsikterem kraju tudi drevje, kjer so se vgnjezdili hrošči in otrp- tičé, da ti, kakor orehi padajo na rjuho, ki si jo razgrnil pod drevesom. Take pomeči potem v žakelj in jih s kropom popari, da glavni poginej o. vzrok, da mnoga zemljišča se tiče dobrote in obilnosti, donašajo. le slabe pridelke, kar Rastline v pre- Ko si jih nabral en mernik ali več mernikov, nesi mokrej zemlji ne dobé dovoljnega živeža, kajti kore- rahlej jih potem brž preds toj niku kmetij ske poddruž- ninice so primorane nice svojega okraja, ali županu svoje soseske ali pa , le v površnej , to je zemlji živeža iskati si, kakor hitro pa nekoliko glo- fajmoštru svoje fare, da jih zmeri, kolikor si jih bokeje v zemljo pririjejo, brž je preobilna močvirnost nalovil, in potem brž družbi kmetijski v Ljub- nazaj zavrne in koreninice se le postransko razvijajo ljano MM HÉ ■ ^^HflH naznani koliko si jih nalovil in kteri dan. ali razprostirajo. Družba, ktera za zvrhoma napolnjen mernik nabranih hroščev plačuje po trideset krajc., bode po prejetih LCJCllli b lij ej O , ua j i lu ^/uucuucga ju ûuaiiiu^« «i y vaimi ^iimuuj- dežele kuje in vsled tega tudi vspešno rasti ne morejo, to se Da na ta način rastline gotovo več prostora potre- da jim potrebnega in zdatnega živeža pnmanj- zanesljivih naznanilih iz vseh kraj ev naše razdelila tistih 300 gold., ki jih je dobila od hranilnice, in sicer po tej vrsti, da pred dobi, kdor pride, dokler bo od teh 300 gold, še denarja kaj. prav lahko razume ako vrh tega pomislimo še to t da mokrota, ki se po lasnatih rastlinskih cevkah zbog njihove vlečljive moči polagoma v zemljino površje vzdi-Glavni odbor družbe kmetijske se nadja, da bojo guje in v soparje spreminja, zemlje nikakor ne ogreva, gospodje predstojniki kmetijskih poddružnic, marveč jo tako ohlajuje, da čedalje bolj mrzla po- fajmoštri in župani ta mali trud na korist doma- staja. Pa tudi mnoge skušnje nas učé, da rastline svoje krije. Pomniti je vendar treba, da protje in vejevina popolnosti nikakor ne dosežejo, ako se korenine ne nima one trpežnosti, kakor kamenje. morejo v zemlji povoljno razraščati in razprostirati Kdor je z žlebnimi opekami oskrbljen bi v _ se ;JU V UCULUJI ^JVJ \ U1|UU X CAiUL aOVjCiti IU lUiiJJlUkJUllUUl« JULVtVl JU £J £ilVUUlUil v/oai uij^u ^ ui o^ naj " A vse drugače se ponašajo rastline, ako se zemlji bolje opravil, da na dno izkopanih grabnov kamenene preobilna močvirnost ali mokrota odvzame in se jej le plošče postavi, na plošce žlebno opeko in vse to potem toliko vlage pusti, kolikor je je Korenine se potem globokej dovoijnega živeža in tudi v emlj emlj rastlinam potreba, z zemljo posuje, ki se na vrhu nekoliko poteptá. stezajo, naj dej o žlebne opeke se bo voda prav lepo odtékala. Izpod ne omrzuje To pa (Konec prihodnjic.) stori, da rastline delajo zdrave, močne in čvrste korenine, bilke se lepše razraščajo, zadobé več perja in donašajo mnogo lepega, jeklenega in zdravega zrnja. Močvirna zemljišča imajo pa še to napačnost, da jih Gospodarska skušnja. Klorovo apno ne moremo o pravem času orati, ona se ne obdelati in obsejati, pa tudi žetev na marsiktero stran g dadó vspešno priporoča francosk časnik v to, da gotovo přežene pod pri ob trdi ovirajo. Mokra in močvirna zemljišča zahtevaj delovanji veliko več časa, od strani delavcev mnogo in mišim zopern in da jih pri tej priči přežene U^iV V WUJ1 f » VV ViMUW J vvi »V Mim vAv*Mif vv ? AJLJ- 1-LllOlUJL ^UJJJUIU IU ua J1U ttj ^UVjl več moči, in tudi gnoja in semena jim je treba več se na mesto potrese, kamor ta žival zahaj in misi, pa tudi drug mrčes. Omenjeni časnik da smrad klorovega apna je posebno podganam ako neki Vrh vsega tega pa še škodljive rastline in ze- veliki gostilnici v Starenbergu je bilo sila veliko pod dati lišča po mocvirnem polji kaj rada in vspešno rastejo, gan in miši; pregnali so vse s klorovim apnom m se ne daj nikoli lahko zatreti Iz vsega tega je tedaj razvidno, kako potrebno je, da se zemljiščem preobilna močvirnost odvzame in da je velik in zdaten dobiček, ki pridnemu in marljivomu kmetovalcu po izvrŠenem tem delu dohaja. Naj tedaj napišem nekoliko vrstic o tej zeló važnej je v prvej kmetij skej šoli za uci- Znan$tvene stvari. stvari, kakor sem m m v Sporočilo o XIII. odborovi seji slovenske Matice teli na Da Dunaj svojo bilj bilježi! v Ljubljani 11. marca 1869. 1. emljiščem preobilna mokrota odvzame, treba v kteri so bili Je dotocev ali grab 7 pelj uje in zemlj dalj po kterih zamók od > bolj suha postaja. Vodotoci ali grabni so pa po svojem vstroji zeló različni nekterih krajih si kmetovalci naredé v ta namen Po prte j ark ali buj 7 ljišč mnogokrat v veliko napotj ki pa so pri^obdelovanj zem Cez dprte jarke 7 ako se čez-nje leseni prehodi ne naredé, se težko z vo- zom pride in obilo gnoja in sená se z voza strese Veliko bolji pa so pokriti ali tako imenovani pod Prvosednik dr. Etb. Costa sejo bar. A. Cois, dr. J. Bleiweis, Lésar, Marn, dr. Papež Praprotnik, Solar, Vávrů, J. Vilhar, dr. Vončina in dr. J. Zupanec, s tem prične, da se priporoča odbornikom, naj ga blagovoljno podpirajo v delovanji na prid slovenskemu narodu, ter omeni, da mu je koj prvikrat spol-niti žalostna dolžnost in klicati odboru v spomin, da smo od zadnje odborové seje zgubiii dva odbornika poštenjaka, predsednikovega^namestnika in stolnega prošta kaj A. Ko s - a > m D. Savperla. Vsi čutimo m elj sk dotoci, ki so pa tudi zeló različni sta slovenskemu narodu obá rodoljuba bila in kaj nam je še posebno prvi bil, marljiv delavec, izvrsten na- — J ^ VMVW^V » * Vil ^ IXIUIliJl T ViVAM » VV ^ f X k^VVU, najnovejej dobi se priporočajo posebno dre- rodnjak, pravi prijatelj, ki smo ga spoštovali vsi. Smrt naže, to je, podzemeljske cevi ali žlebi, po kterih se ju je nam vzela tako nenadoma. Cestimo danes njun voda najugodnejše odteka. Cevi se delajo iz ila m so s večemu 3 palce široke. Res je, da so drenaže vsega priporočila vredne, toda veliko je kmetovalcev jih ne morejo oskrbeti. 7 ki si pomin, da se vsi vzdignemo. (To se tudi stori.) Na to se potrdi zapisnik XII. odborové seje jliu iv ou j^uiiui ^a^iouia ivu. vvauuiuvo ocjc , t^i. po listkih na mesto ranjkega g. A. Kos-a voli predsed- ter f cevi Bolj revnim kmetovalcem, kterim so podzemeljske dasiravno ne veljajo veliko, vendar le predrage nikov namestnik, in bil je izvoljen enoglasno g. Peter 7 7 bi jaz nasvetoval prodne ali s kamenjem nasute Kozler, posestnik, deželnega glavarja namestnik itd. Po tem sporoča tajnik g. A. Lésar tako-le: «x ju« «i* « „Slavni odbor! Od 12. odborové seje se jih je vodotoce, ki se v krajih, kjer je proda in kamenja oglasilo 24, ki želé biti družbeniki Matice slovenske , obilo, z majhnim trudom in brez vsakoršnih stroškov med temi sta dva gospoda, ki hočeta biti ustanovnika. izpeljati dajo. Za prodne ali s kamenjem nasute eden pak hoče izmed letnikov prestopiti med ustanov- vodotoče ni treba druzega, nego da se izkopljejo jarki nike s tem pogojem, da se mu letni doneski preteklih ali grabni po čevlje globoki, ki so zgoraj navadno let vpišejo za ustavnino prvega leta in da za nekoliko širji, kakor na dnu. Izkopani jarki se za tret- koj plača 10 gold, ustanovnine. jino s kamenjem zasujejo, na dno se položi bolj de- imenik in stavi predlog): belo. Ti so leto (tajnik prebere potem pa bolj drobno kamenje, prod ali pesek. ez prod ali pesek se položé rušnje, toda narobe, da se prazni prostorčeki, ki se med kamenjem nahajajo, z „Naj slavni odbor vse sprejame med Matičine druž- se poslednji prepiše med ustanov- benike in privoli, da zemljo ne zamašé. zemljo prav lepo zadelajo. Ko je vse to doděláno > se jarki (Odbor pritrdi nasvetu.) z Na ta način napravljeni podzemeljski vodotoci ne delajo nikovega napotja in trpé čestokrat 15—20 let, preden se popolnoma zamašijo ali zapažijo No ka- nike." Po tem takem se je število Matičinih udov pomno žilo za 24, in glavni knjigi je poslednja številka 1536. Odsek v poslednji seji izvoljen, da sestavi opravilni red, ki se v potrjenje predloži V. občnemu zboru dovršil je svoj posel do zadnjega oddelka ter ves opra 7 menja je drobnega in debelega po polji in travnikih vilni red predloži v prihodnji odborovi seji zadosti, naj bi ga otroci marljivo pobirali in na pri- Posel za vredovanje „naučnega slovnika' ( se praven kup znašali, da se potem pri napravi enakih 18. februarja razpisal in obrok do vodotočev koj lahko uporabi. Mesto kamenja je tudi prosilcem. J? aprila postavil dobro protje in vejevina, ki se lepo v snopičke Matica ilirska nam še ni poslala Stanko Vrazove poveže in v izkopane jarke položí, potem pa ravno slovenske slovstvene zapuščine, niti je dosehmal odgo- tako > kakor poprej z debelimi rušnjami in zemljo po- vorila našemu listu od 16. oktobra 1868. leta. 85 na- morebiti v samej Ljubljani našel umetnika, ki bode nabiranji „narodnega blagá" se je v „Novicah" znanil in tudi vsem gimnazijam slovenskih krajev po- še bolje i znabiti tudi"ceneje mogel ustreci zahtevam slal dotičen poziv, in to o vseh Svetih lanskega leta. nj egovim Odsek za izdavo narodnega blagá, kteremu so se izro-čile vse poslane stvari, bode povedal, kteri nabiratelji Cigalejpisaí to-le: Ni dolgo, kar nam je v atlantovih zadevah gosp so došlé poslali kaj blagá. ----r------——,,Ce Matica hoče izdajati zemljevide in če od- Gosp. Matija Majar, kteremu smo še posebej pi- stopi od bakroreza, najboljše kaže, na litogr. zavod sali zarad njegove nabirke, odgovoril nam je no- vembra mimo drugih stvari to-le: List 227. slavnega odbora me je osobito prijetno Koke na Dunaji obrniti se; on po kamnotisku delà lične in najcenejše zemljevide. „*ji0b vvtvv*«. uiu ju vovuiiu 18. februarja t. 1. pa smo v tej zadevi odgovor na iznenadil, v kterom očitate željo, da bi svoju zbirku naše pismo od 26. oktobra 1868. leta přejeli od Ign. narodnih slovenskih pesen, pripovedek itd., Matici slo- Videky-ja, tehničnega uradnika na Dunaji. On se nam venskoj poslal. Istina, jaz imam ne malo takoga slov-stvenoga blaga, pa sedaj ga še poslati ne morem, ker ješče neprestano svoj spis dopolnujem i uredjujem je bil, meseca kakor je bilo slavnému odboru povedano že maja 1868. UIMIf UVIXIU VUWV1U vuuaiiu ^ ponudil, da hoče Matici delati dogotoviti ga naměravam blizo v jednom^ leti blizo do konca septembra 1869. , to je. Čudno se mi zemljevide; a ker smo se takrat že pogajali s Hildburg- hausenskim zavodom, zato smo mu pisali še ko smo pogajanja ustavili z omenjenim zavodom, zdi, da se nikada ne spomene niti v sejah Matičinih niti deky nam je na ogled poslal nektere svoje izdelke potem ) v „Novicah" f Vi-ki da v zapuščině Vrazovoj je^ moja sbirka so res izvrstni; zahteval je pa na ogled dobiti Meyerjev v jjiw > i\jC\ijul y ua v ^a^uaviii^ v v vj jc^ tuuja zraven Gafove naj večji i naj bogatejši. — Čudno! atlant ------------j —j----j —j— ------------, predno nam more povedati ceno. xui pa »uuu veliku čast si štejem to, da bi želeli zvedeti moje mu koj 18. februarja odgovorili, naj si ga ogleda v misli in skušnje o nabiranji i izdavanji národnega blaga, kteri dunajski bukvarnici ali pa pri g. Cigaletu. Mi pa smo Pred vsem bi bilo dobro, da Matica sklene 7 kako misli te reči izdati: ali kakor knjigo slovstveno-učeno za ljudi učene, ali za priprosto ljudstvo, p. pesmaricu To je najprvo vprašanje pri vsakoj slovenskoj knjigi, sicer tudi najučenejši clovek ne vě, kako knjigu spisati ali urediti. — Kada svoj spis dogotovim blizo v jednom leti, oglasim se spet pri Matici." Trije zemlje vidi slovenskega atlanta še niso v ti- skarni. Vsled naročila prejetega v XII. seji pisali smo koj 16. oktobra v Hildburghausen, da ustavimo po-gajanje z ustavom, če ne more izpolniti nam dane po-nudbe, da namesto nemških imen tiska slovenska. 25. oktobra smo přejeli odgovor, da mu to ni mogoče, ampak da se mora v ta namen vrezati popolnoma nova plošča y in tako bi Avstrija v 1000 iztisih stala 200 ; a ali v 240 iztisih 240 tolarjev. Na to smo se obrnili v Zagreb z vprašanjem, se Slovenci ne bi v atlantu mogli zediniti s Hrvati. Gosp. Erjavec nam je odgovoril to-le: „Hrvaško na- mestništvo, ki je v svojo skrb vzelo izdavanje potrebnih šolskih knjig, mislilo je tudi na zemljepisni atlas ter se je že 1. 1861. ali 1862. pogajalo s Peterman-ovim zavodom, ki je celó svojega agenta poslal v Zagreb. Na to pogajanje razbilo se je o prenapetih zahtevah omenj enega zavoda in hrvaške šole so bile brez hrvaškega atlasa do letos. Početkom tekočega leta izdala ^^^^^^HHtH^IHBfl^H kar- je knjigama Albreht & Fiedler 1. del atlasa z tami, in tega je vlada tudi potrdila za rabo na srednjih šolah. Da bode si. odbor sam na svoje oči videl in potem mogel soditi o tej stvari, zato mu pošiljam 1 iztis tega atlasa na ogled. Akopram nisem pozvan, niti da izrekam svoje mnenje o tem atlasu, niti da si. odboru dajam svete, predrznem si vendar staviti neke opazke: kakor priča ta atlas, zlasti pa je tudi v litografiji izdelati dosti lepe karte karta ; moči ali jeklo ; V AltU^lCiUJl 1/iUUlMitA UUOH XXCil IU y litografija je mnogo cenejša nego rezanje v baker si. odbora dvojim ) da bi atlas v tej obliki vstrezal želj am i hrvaški atlas se zarad nekih pri nas nerazumljivih terminov ne more rabiti ; založitelja ne dasta svojih kamenov, da bi se na njih oni Slovencem nerazumljivi izrazi brisali i s slo-venskimi zaměnili, ker se nadata, da bode skoro treba druzega natisa y Albreht i Fiedler bi sicer prevzela v delo slo- venski atlas, pa jaz mislim ? da si. odbor drugde Na to pismo nam se ni došel odgovor. Vsled odborovega sklepa v XII. seji o Schodlerjevi knjigi „Buch der Natur" smo najprej g. Kobra v Pragi J. O* uuu uvi J.1C1Ibu«. oxxxir xxctjf/xvj g. ixuwi« y j. x «gi, ki je v češčini izdal to knjigo, vprašali, ali nam on ne bi hotel prodati ali posoditi dotične slike. Přejeli smo odgovor od 28. novembra 1868. leta, da tega ne sme vsled dogovora s Viewegom, založiteljem nemškega iz-virnika, ker si je ta pridržal pravico do privoljenja za Na to smo se 3. da prevode te knjige v druge jezike, decembra obrnili do Viewega v Brunšvik s prošnjo, ^ Matici privoli převod na slovenski jezik in naznani po- goje, s kterimi oddaja slike. 14. decembra smo pře- jeli odgovor, da nam privoli prevod proti temu da se slike rabijo pri slovenskem převodu da se nikomur niti prodajo niti posodijo, mora Matica dvakrat plačati slike; ; sicer da se Matica zaveže vse slike ki se nahajajo v U« OVy UJ.aUV^a UC* V y V OU OllUU y 1-»A OV UUiliajajV/ V Schôdlerjevi knjigi, kupiti in novce naročilu priložiti. za vse slike v svinec vlite zahteva 550, v bakru pa 1100 tolarjev. da Matica g. Schodler-ju, vodji v Moguntu, plača 100 gold., da slike dobimo šest tednov po naročilu, kteremu se mora koj priložiti dotični denarni znesek. in 21. decembra 1868. 1. se je odgovorilo Vieweg-u, da Matica sprejame vse pogoje; predno se pa konečno sklene pogodba 7 prosili smo, đa nam eno sliko pošlje na ogled in to isto v svincu in bakru, da si. odbor sklene, kakošne slike odobri. Gosp. Vieweg je tej naši želji ustregel ; in Blaznik nam je dotično sliko vtisnil. Slika in natis se si. odboru na ogled predložite, ko bode govor o 4. točki pod črko d) dnevnega reda. ko bode govor o 4. točki pod črko d) Slavni odbor je 12. seji sicer pooblastil „odsek 7 a } za izdavanje knjig", da sme sam preskrbeti slike ker ta stvar globoko sega v novčni žep, zato je sklenil poprašati si. odbor. Da vemo, kedaj nam bode treba naročiti slike vprašali smo g. Tušeka, čegar delo (fizika) pride prva 7 na vrsto, kedaj se smemo nadjati rokopisa; dobili smo "da nam nekaj rokopisa odgovor 19. februarja t. utegne poslati do konca aprila, konec julija me- seca pa da mora biti gotov z vsem. ~ 1______• ____i« besedami Slike pa prosim naročite koj 18. februarja. sklepa svoj list od (Kon. prih.) 86 Rusko Puškinovih Petero t slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim IV. Bakčisaraj ski vodomet. Pravlica. Girej sede topi pogled, Iz ust jantar kadi se silno, Ves dvor molči bojezni zmet, In gnjeti se okrog ozbilno. V dvorani tih' je bilo vse, Spoštljivo ki o njem so stali, De v serca dnu viharno je, Na mračnimu so licu brali. Nenadno z roko mahne on i Kazaj v proc epoterplj i Vklonivši se hité vsi von ; Ostane sam » alj živo. Prostejši zdaj je zdih na zdih, Živejši temno oštro čelo Kipenje serca, » sumov zlih Očitati je bistro jelo. Viharja černosiv oblak, Ko burnih ur se bliža sila Grozi na nebu temno tak, Njegova kot je slika bila. V ponosni glavi kaj divja, Namembe ktere kuha v duši? Bo vihra mar nad Rusa šla, Al Poljske plod in raj razruši? Je v trumah punt i iz daj i up or > Ga peče v persih žar osvete? Ga rod straši čerkaskih gor, Al Genove kovarne čete? O ne! Vojaška slava vsa Njegovimu je sercu studna i y Še desna zadnih del bila Přetekle dobe bojev trudna. Al je kovárno v harem se Skrivaj ukradla vad izmena? Je vdala milih žen mordé Gjauru serce, pervih ena? Ne y ne! Te ženske misliti i Ljubezni sanjati ne smejo V tihoti nemi prazne dni Obupne leta preživejo. Pod stražo oštro, bdečo zmir y y > V naročju pustim dolgočasja, Ne upa slasti njih ozir, Ne sluh tolažb, al sreče glasja. Krasota njih utajena Za stěnami je svetu skrita, Arabska kakor cvetlica V toplicah se za stekli pita. Jim dni in mescov, godin tek Premika se počasno leno, Neznatno tak ljubezni vek Izvije jim, mladosti ceno. Enakolične dan na dan, Medlene časov so tečenja, Posile strup in stisk neslan Jim zgrenita potok življenja. Želeče radosti, zabav, Kadkada same se slepijo, Premenjajo al kinč oprav, Al izbic drago lepotijo. Zdaj govoré, se smejejo Po vertih, tratah al igraj o Zadevši senco javorno > Salivo sedej v razhlaj Pa vednoma, na vsaki stop, Mogoče ni se njemu skriti, Tiší za njim nadležin skop, Evnuh neslan, prežon serditi. Povsod njegov je gled in sluh On vidi vse, on Čuje sledno, Za mnenje vsih je slep in gluh Marljivo vdan le. kanu vedno. Neoskrunljiv mu je zakon, ; Ukaz al mig » al volj kana 7 on Strogejši ne spolnuje Zapoved sveto Alkorana Prijaznosti nikir želeč Prenese kot obris kamniti Zasmeh, prikor, izrek bodeč, Porug naval ; kar hoče priti. In kakor ga ne rani ost Nagaje, psovke, al zasrambe, Je tudi cio sočutja prost, Mu simpatij ni treba brambe. Okó za jok je slepo cio, Ušesa gluhe zdihovanju, Zatajen bol, očitno zlo, Vse jedno je njegovim djanju. Nečuten sam do jedra ve Pretehtati zvestobo žensko De se na njo zanesti sme Na stalnost kot vremen jesensko. Pogleda molba, smehlej , ; i stok t 7 7 Obup al tuga, pers nemirje Zastonj je zdih, zastonj je jok On temu vsim kar nič ne verje. Ko v gorkim času cvetja rož Razpleteno kitovje lasno, Se v reki koplje naga množ, Poječa pesmi šalne glasno, In krasnih udov krog in krog Se vijejo valovi čisti, Stojí na bregu nem in strog Evnuh obernjen proti isti; > Pa ves ta kras, lepota 7 mik, 7 Vse prazno za-nj , ga kar ne gane Pogled o vidu vsih oblik Je sklen, serce pa led ostane. Po noči pazno, suma brat Prehodi harem na vse kraje, Ob izbicah od vrat do vrat Naprej ko tenja se majaje. Nenadoma přileze tih 7 7 Posluša gleda 7 pazi 7 zgme » Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine Cio sanje straži odalisk Al tu al tam se ne izusti Kar ni pokornosti iztisk, Al scer zavid jim ne dopusti y y 7 Bi ena v sanjah le imé Izrekla možko, brez zaveda In bodi oče, brat — gorjé! Posledna bi bila beseda. takim var stvu se tedaj Girej u ni ničesar bati, Harem zapert, in čist Šaraj V pokoju zna neskerbno spati. In vender vse razrit, razdjan, Zamišljen clo, obupa truden, Nevedama jantar sožgan Tak dvoru vsim po djanju čuden? Kraj njega nem stoji Evnuh, Dřeveno v tla zamaknjen gleda y y In pazi 7 7 7 clo za drugo gluh Njegovih ust kaj bo beseda. Na mah molčé se dvigne kan Odpró pred njim se naglo vrata On zgine v žen preljubih stan Milejši mu od zmag in zlata. Vladarja željno čakajoc, Krog vodotoka te šamote, Olišpane, berhké na moč Tam harema sedé lepote. In gledaj o v igranje vod, Detinske radosti nagiba Na mramorni valovja pod, Neskerbno kak se suce riba. Mnogter obroček svitlo zlat, Al perstan redke dragotine, Zletí v poplave bistri hlad, De mnogo rib na kviško Ponuja krog se sladoled, Nasiten prostor je dišave, Potem še slajši petja sled, Pohvale zmag, ljubezni, slave. 7 y šine. Pesem tatarska. Jc 1. Nebo vsigdar nam dá zameno Prelitih solz in britkih bed, Fakir zazrè ko Meke sténo, Pozabi bol preteklih let. 2. Preblažen ki za vero pade Ob Donavi v zatretju zmot, Lepote cvet, device mlade Mu v raju koj hité nasprot. 3. Se srečen bolj je, o Sarema, Ljubezni slad ki pridobi, In tebe cvet lepot, objema Za njega tug, nezgode ni. 7 Tak poj ej o. Pa kje je zdaj Te hvale cilj, ta zvezda krasna ? Umaknjeno v samotni kraj Slovesnost ne zadene glasna. Ko palma, zmeta burnih dni, Potlačena se v sanjah gubi, Ničesar je ne veseli, Girej je več je več ne ljubi. (Dal. prih.) 87 Mnogovrstne novice. * Družba na delnice (akcije) se snuje na Dunaji, ki je dobila že dovoljenje, da napravlja kratke železnice od kraja do kraja, od kakega imenitnega kupčijskega ali obrtnijskega mesta, od fabrik, odrudnikov itd., ki peljejo do velikih že- biti službe odstavljen. Temu se moramo čuditi ) ker imamo vrlega učitelja in izvrstnega organista D. F. zelo so predstojniki in farani ž njim radi pa tudi vemo, da popolnoma zadovoljni. Ki ga tedaj vzroka, da bi se tako govoriti moglo. — Naj bodo tedaj te vrstice v pojašnjenje vsem, ki so bili zarad tega slabo podučeni. leznic. Takih malih železnic, po kterih vozove za ljudi Iz Notranjskega 6. marca. Pri nas se pozvedbe y Je na Fran- ali blago vozijo hlaponi ali pa tudi konji cozkem že veliko; začele se bojo tudi v deželah na- za napravo tacih železnic so dobili Ed. Todesko, fiíaks. Springer, Lipmanovi si- za zložbo in napravo večih županij ravnokar župani in zastopniki vrsijo Kako da se bodo naši šega cesarstva. Dovoljenje vedli, to smo si že pred mislili, kajti vsaka vas ima rada novi in K. Stumer. Ta družba bo take železnice delala ali na svoj račun ali po naročilu druzih, ki želijo tù ali tam kako kratko železnico. Kapitala hoče vkup spraviti za 10 miiijonov; v ta namen bo izdala 50.000 dělnic (akcij) po 200 gold, (izprvega jih bo izdala svojega župana in v vsaki vasi je več takih, kteri po županovem klobuku hrepené, akoravno njegovih voglov ne poznajo, in jim več škode nego dobička donaša. Skor vse vasi so se izrekle, da hočejo same svojo žu panijo, češ, da „velika nesreča bo, če nimamo svojega --" . # m a . ~ ve- 25.000). Namen ni slab, če bo delovanje tudi na ta koristni namen merilo, in ne na golo dobičkarijo purger maj s tra!" Ko bi pa ti „purgermajstri deli, kakošen namen da ima zložba več vasi v eno županijo, gotovo bi se temu ne protistavljali. Prečudno akcionarjev. Recimo y na priliko ) canje da Tržec ostane Če Trži- želijo v bližnjo dotiko priti z veliko železnico, na- pa je to ) da še celó od takih strani, od kterih je pri- bolj na strani železnice trebiško-ljubljanske. čakovati, da podučujejo nevedno ljudstvo, se njihova nevednost nekako moralično podpira. Rojaci ! čem pravila jim bode ta družba ,,k. k. priv. Aktiengesell- več župany, tem več pisanj več zmot, toraj tudi schaft fur Vicinal-Bahnen" kar brž kratko železnico iz Tržiča do velike železnice. * Za zbornico v Rimu, kjer bode zbor (koncil) v e č stroškov ! *) Zložimo se toraj v kolikor mogoče ve- like žati županije, kajti na to in v malo letih morajo se davki zni- sami bomo gospodarili sè svo- gré, da jim in na svojih tleh v okrožju obstoječih postav katoliških škofov vsega sveta, delajo 4 arhitekti velike nam ne bo treba cele trume dražih > in priprave tov dveh polokrogih bodo vzvišeni sedeži ško-wv, kteri pridejo v ta zbor. Med obema tema polo-krogoma v sredi na strani bode prestol papežev, obda-jan od sedežev kardinalov, patrijarhov, tujih poslancev , pa nam in nasej pravični reči nasprotnih uradnikov placevati. Premislite, da vsak začetek je težak, tedaj tudi ta bo; a z dobro voljo bodemo vse dognali. Bog z nami! in papeževih bogoslovcev. Tej skupini nasproti se po-vzdiguje oltar zborov. Oder za govornika bode v sredi pred polokrogom. Ostali prostor, posebno prostor v kotih, bode prepuščen poslušalcem, kterim se bo vhod v zbornico dovolil. Iz vremske doline. (Cesarski uradi v Se- nožecah ali na Razdrtem?) Od kar se je začelo govoriti 1867. leta odpravljena c. kr. sodnija in pisati, da bode se Dopisi. Iz Belaka susca. Danes je županija dala z bobnom oklicati, da se nahaja veliko ponarejenih novih dvajsetic med ljudstvom. Podnevi se lahko spoznajo, ker so slabo kovane in se malo svetijo; ponoči se teže spoznajo. Brž ko ne so jih izdaj ali laški in davkarija naša zopet v Senožečah ustanovila nam Vremcem težak kamen od srca valí, in onega dné, da moremo v Senožečah, kamor smo od nekada vajeni in nam je najbolj primerno in blizo, zopet naše sod-niške in davkarske opravke odpravljati, pričakujemo težko in komaj! Kakor slišimo, gré za to: ali bodo imenovani uradi v Senožečah ali v Razdrtem ustanovljeni. Da bi se kaj tacega v Razdrtem ustanovilo, to je nam čisto in popolno nezapopadljivo, kajti v prežalostnem spominu so nam Vremcem še leti 1839. Belak. Danes smo z , kakor je zaslužil, pokopali prečastitega gosp. Vincenca Novaka, župnika tukajšnjega, enega najiskrenejših rodoljubov na Stajarskem. Po pravici se joče Slovenija na gomili njegovi y, Ud ^apijt —— ^ivuivnM« UVWWW» V ui «UJ uv y DM puo ta V1 , V CU1I1Č4 in da vlada z ozirom na obljube, ki jih je dal gospod in manjina se hudo krešete: na vsaki strani je skoro Je v _ se zmiraj na papirj i teče gromovita debata o brambovski postavi ; večina minister nauka ob priliki lanskega proračunskega po- enako število poslancev. Za manj svetovanj v državnem zboru, ni bila mož beseda Ravno nasprotno 1 - ? adaljuje Svet levakov, Polj stoj moram iz- reci, da se po oni dobi, vsaj kar se slovenskega naroda tiče, ni nié spremenilo; da je ostalo vse pri starem, in zadnj voril. , Slovenci in Dalmatinci; Tirolj 25 kraj ni h so se uro vmaknili. Dr. Tom Kdor zmaga, zmaga za Hrvaško par gl je navdušeno go Potovanje Njih Veličanstev po vseh da živimo v prav istih razmerah, kakoršne so bile pred okrajih je sijajno na vso moč; vsak kraj stori, kar le ustavno napravljenimi pravicami." Gosp. Svet po more tem zlaga kaj ministerstvo storilo, da se je kri- živio da sprejme svojega kralja veličastno; tisočerni vica o narodni ravnopravnosti v šolah na Ceskem in Moravském odpravila, in potem pravi in klici se da ne J-'AVtC«rucxi/LU UU^lMTil« , r ---r 7--7J~ Ceskem in Moravském, ampak tudi v deželah na zlegajo po okolicah gré ali se vozi. Osvečavi v Zagrebu in na Reki dosihmal doživelo v teh pa ste presegle vse, kar se je mestih Ko se presvitli kralj iz Karlo vrnil v Slovenci stanujejo, je nujna potreba, da se národové Zagreb, podpisal je pismo, ktero daje Hrvatom vseu-pravice ravno v tem obziru izvršé; jaz vem, da ljud- čilišče v ^agrebuL ktero se bode po njegovem imenu stvo more še potem dobiti zaupanje do ustave in imenovalo Franc-Jožefo čilišče z modro ustavnih naredeb, ako se tudi v tem obziru ustava do slovno, juridično in zdravilsko fakulteto, po kterem se dobrega izvrši." Potem pominja govornik potovanj je želj Jugosl glasila že mnogo mnogo let Njegove ekscelencije ministra dr. Giskre skozi Ljub- Iz Reke potuje Njih Vel. cesar v Pulj, in pride 19 ljano ter pravi, da so njegove besede prav čudno po svetile dotično mišljenje vladino. Nočem misliti, da je dne t m v Trst ostane en dan ; m se potem ovciuc UUUU1U iuiaijcujc; viauiuv. awv^ixi v ^ jc ic po kratki pomudi na železnici skozi Ljubljano res, kar so razglašali časniki, nočem misliti, da je mi- (20. dne t. m.) in Gradec vrne na Dunaj. Presvitla nister tako govoril, kakor so poročali javni listi. Go spod minister je neki med drugimi rekel, naj si Slo cesarica se je že iz Zagreba vrnila nazaj venci sami dgojajo svoje uradnike, ako hočejo imeti narodne, to je, take uradnike, ki bi mogli tudi v sloven- m0g0£e. skem jeziku uradovati. (Na desni: Čujte, čujte! Dr. Giskra: založnik To Listnica vredništva. Gosp. J. Z. v Tr .. u : Danes ni bilo Gosp. O. M. G. P. v P.: Poslanih 15 gold, je sprejel vredil. Izvedeli smo mi še le iz v. pisma Prvi ni Gledé Šole je gospod minister neki rekel, zvezek se bo poslal s 5. 6. 7. in 8. aprila meseca da naj si Slovenci svoja učilišča sami na lastne stroške 3 imeti učilišča s slovenskim napravljajo, učnim jezikom ako hočej desni: Čujte!). Kakor pravim, ne vem ali je to res tako, in misliti smem, da vse to ni res- kajti ko bi bil gospod minister kaj tacega rekel nicno Žitna cena v Kranji 15. marca 1869. uivuu j rvaju u i uil guo^uu uiiuiowi ^"J ""»-'v^t bil bi se v popolno nasprotstvo stavil obstoječim ; Vagán pšenice 4 fl. 75. rži 3 fl. 20. ječmena ovsa 2 fl. 20. sorsice 3 fl. nim pravicam! To bi bilo nasproti 19. postave O 2 fl. 50. — krompirja 1 fl. 70. — fižola 3 fl. 52 ajde 2 fl. 50. fL prosa plošnih državljanskih pravicah, po kterem v tacih de- nm^w se imaj0 želah tako vrediti biva več narodov da V , da vsak narod prejme pomočke za izo-ojem jeziku brez sile, da bi se moral učiti Žitna cena miko v sv drug deželen jezik. Tù postava kategorično ukazuj delà nikakoršnih izjem o tem, kdo zavode plačuje 3 in ona v Ljubljani 13. marca 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 pravi, javna učilišča se imajo tako vrediti, da (p banaske 5 fl. 10. turšice 2 fl. 90. soršice 3 fl. 54. ržá na desni strani). Po takem tedaj vprašujem: ali je vlada v tej zadevi kaj storila? Kakor sem že rekel, je i< gledé českega kraljestva nekaj storila; storila je neko 2 fl. 80. ovsa 1 fl. 90 jeèmena 2 fl. 60 prosa 2 fl. 0. ajde 2 fl. 50. Krompir 1 fl. 60 liko tudi gledé Moravske 7 gled omike dežel pa > t loven ski narod stanuje, ni vlada dosihmal a; niti ni predložila dotičnim deželnim zborom po-stavnih osnov, niti ni po poti ukaza kaj odločiti hotela. Ker se tedaj v tej zadevi ni nič storilo, primoran sem danes drugokrat izreci pričakovanj Kursi na Dunaji 16. marca. 5% metaliki 62 fl. 60 kr. Narodno posojilo 70 fl. 25 kr Ažijo srebra 122 fl Cekini 5 fl. 84 kr. kr. 9 da vlada stori 9 kar je potrebno pravic djansko izvrši ) 9 da da se omenjeni 19. osnovnih na dalj pričakujem, da bo vlada kolikor mogoče odpravila zaukaze, ki so s tem paragrafom v nasprotji, in da, kjer imamo že sklepe V Gradcu na Dunaji Loterijne srećke: 12. 30 : 28. 84, 13. marca 1869 65 53 44. 32 49. 30 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 10. aprila deželnih zborov, iz lastnega nagona izroči postavne Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.