Poštnina plačana v gotovini Cena £ Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBLJAN11933 34 Ples v Savoyu ) Premijera 27. januarja 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah 'tovarne LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: ZAGREB: Kralja Milana 13 Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 •O P C R JI ŠTEVILKA 10 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 27. januarja 1934 Paul Abraham: „Ples v Savoyu“ Abraham je med sodobnimi operetnimi skladatelji največ izvajan avtor. S svojimi tremi operetami »Viktorija in njen huzar«, »Havajska roža« in »Ples v Savoyu« je dosegel velike uspehe in svetovni sloves. Svoja dva predhodnika Leharja in Kalmana je Abraham potisnil nekoliko v ozadje, ker je mlajši, bolj svež in je v jazzu bolj verziran, pa čeprav sta prva dva glasbeno vrednejša. Prav te dni je dosegel Lehar s svojo »Judito« na Dunaju ogromen uspeh. Izgleda, da je bila uprizoritev' »Judite« z velikanskimi predpripravami in rezijskimi investicijami le neke vrste dvoboja za operetni primat med Dunajem in Budimpešto. Kalman in Abraham sta vzela Dunaju prvo mesto in osvojila operetni trg, obdržala ga bosta, dokler ne pride tretji, ki bo postavil v senco prva dva. O Abrahamu in njegovem delu je bilo na tem mestu že precej napisanega, zato bi bilo odveč ponavljanje že objavljenih podatkov. »Ples v Savoyu« je opereta istega tipa in fakture kakor njegovi dve sestri »Viktorija« in »Havajska roža«. Pri vseh treh operetah so isti avtorji. Za vse tri so napisali librete Alfred Griimvald in Fritz Lohner-Beda, glasbo pa Paul Abraham. Razlika bi bila samo v tem, da so v prvih dveh prevladovali plesi foxtrot in angleški valček, v »Savoyu« pa sta za Abrahama dve plesni novosti: tango in paso doble. Tudi v instrumentalni zasedbi je nekoliko drugačen kakor v prvih dveh operetah. V Savoyskem plesu namreč ne uporablja saxofonov, ki so v jazzopereti običajni in skoraj neobhodni. Veliki valček v začetku prvega dejanja je zložen v obliki velikega rondoja iz enega glavnega in dveh stranskih motivov. Skladatelj je nazna-cil to obliko v klavirskem izvlečku s kratko analizo, da se bo vsakdo, ki dobi izvleček v roke, lahko prepričal tudi o njegovem razumskem delu in obvladanju višjih oblik. Alfred Griin- wald in Fritz Lohner-Beda sta napisala uspešen operetni libreto, ki je sestavljen iz ponižnega dejanja, iz vicov in scenične predelave teh dveh elementov, vse to pa je porazdeljeno na hvaležne vloge in velike ansamble, preračunani na oko in so nekoliko sorodni revijam z gerlsi in baletnimi vložkami. Vsebinsko spominja »Ples v Savoyu« nekoliko na idejo »Netopirja«. V obeh operetah nastopa zakonski mož, ki rad skače čez plot, njegova maščevalna žena pa mu neopažena in nepoznana sledi na ples. Dobro preizkušena zgodba se je dobro-obnesla tudi v tej novi obliki. Abrahamova glasba je tudi v »Savoyu« bogata lahkih melodij, ki so tehnično spretno obdelane in polnozve-neče inštrumentirane. Nekatere šlagerje (Tangolita tango) so kmalu popularizirali kavarniški orkestri in plesne godbe tako, da bo tudi naše operetno občinstvo slišalo v njih že stare znance. Krstna predstava »Plesa v Savoyu« je bila 23. decembra 1932. v Berlinu v velikem Schauspielhausu. * Zakaj smo vsi zaljubljeni, zaljubljeni, zaljubljeni? Hej, hej, sam bog ve zakaj, zakaj, zakaj! I no, smo pač zaljubljeni, zaljubljeni, zaljubljeni, hej! hej! Sam bog ve zakaj, zakaj, zakaj? in ljubezen ima takšno moč, da vafe zleze kar čez noč! I no, smo pač zaljubljeni, zaljubljeni, zaljubljeni, hej! hej! Sam bog ve zakaj, zakaj, zakaj?! Nov umetniški kurz v Nemčiji Ko so prišli v Nemčiji do vladne moči narodni socialisti, so šli takoj na delo tudi na polje umetnosti. Danes imajo (prav kakor komunistična stranka v Rusiji) monopol nad vsem umetniškim življenjem, ki ga podrejajo strankinemu programu. Vodja Hitler in minister dr. Goebbels so v svojih »govorih o kulturi« določili smernice kulturne politike, ki se že izvaja z vso nemško brezobzirnostjo. Programi koncertov in oper, kritike, publikacije itd., vse mora biti vsmerjeno za obnovitev čisto rasni; umetnosti. Nacionalizem v umetnosti, to je njih nova vera. V zadnji številki »Die Musik« piše Herzog: »Vsaka velika umetnost je nacionalna. Njena najmočnejša korenina je vedno lastna kri, rasa in pokrajina. Opera nam pričara iluzije, ne da bi 2 silila poslušalce k lastnemu delu. Simfonični koncerti kot družbotvoren element so dobri in lepi, vendar samo za izobraženo družbo. Naš narod ne ve ničesar več o smislu in nastanku priproste ljudske pesmice. Ne potrebujemo toliko društvotvorne kolikor glasbe, ki vstvarja skupnost. Osvobodili smo se končno jazza, ki je tuj našemu načinu in naši rasi in je spadal v zmote preteklosti. Kam pelje pot nemške umetnosti in v njem nemške glasbe, nam je povedal v svojem govoru o kulturi vodja Adolf Hitler.« Umetniki svetovnega slovesa so morali prepustiti mesta drugim, če so bili židovskega pokolenja ali premalo narodno nemško usmerjeni. Internacionalizem je danes v Nemčiji greh. »Glasbene festivale so degradirali v borze, na katerih so določali kurz vsakokratnim novostim. Trgovsko-zmožni glasbeni založniki so vrgli na trg geslo, ki so jo avantgardistični kritiki takoj pograbili in jo čitateljem prikazovali kot razodetje. Če pogledamo na ta bivša borzna poročila, spoznamo velikanski pritisk, ki je ležal nad vsem glasbenim življenjem. Kakor strah so izginili spomini na internacionalne glasbene festivale v Do-naueschingenu, Amsterdamu, Berlinu, Frankfurtu«, tako piše isti pisatelj o mednarodnih glasbenih prireditvah. Pojem mednarodnosti se pri nacionalističnem Nemcu krije s pojmom komunizma. Njih možje v glasbenem življenju so danes Richard Straufi, Paul Graener in Hans Pfitzner. Prva dva sta v predsedstvu Reichmusikkammer, ki jo je ustanovil dr. Goebbels. Kam bo pripeljala nemško umetnost ta politika, bo pokazala šele bodočnost. Dosegla pa bo brez dvoma izčiščenost na eni in osamljenost na drugi strani. Razno Ob koncu prejšnjega leta so v Pragi slavnostno proslavili šestdesetletnico češkega skladatelja Josipa Suka z izvedbo vseh njegovih del. Suk je poleg V. Novaka naslednik Smetane in Dvoraka, ki je ustvaril češki glasbi simfonične umetnine velike vrednosti. Na praškem državnem konservatoriju je profesor mojstrske šole kompozitorskega oddelka, reproduktivno pa se je udejstvoval kot član svetovnoznanega Češkega kvarteta od njegove ustanovitve dalje. * Mesto Praga je razpisala za petdeseto letnico Smetanove smrti premijo 5000 Kč za češko skladbo. a Nove opere: Tgor Stravinski je dokončal novo opero »Persephone«. Vsebina in dejanje je povzeto po knjigi francoskega pesnika Andre Gvideja. Richard StrauB je dokončal prvo in drugo dejanje svoje opere »Molčeča žena«. Tekst za to delo mu je napisal nemški pisatelj Štefan Zweig po neki tragediji starega angleškega pesnika Ben Johnsona. Glavna oseba dejanja je mož, ki ne prenaša šundra, posebno pa ne glasbe. Hanns Krasa je dobil za svojo opero »Zaroka v sanjah«, ki je bila uprizorjena v Pragi, državno premijo ob priliki državnega praznika Č. S. R. Paul Hindemith je zložil baletno skladbo »Antiquar«, ki bo uprizorjena v tem letu na mnogih nemških odrih. * Leningrajska državna akademična opera je pripravila svojevrstno uprizoritev Wagnerjevega »Prsta Nibelungov«. Podlaga nove inscenacije za to uprizoritev je tako zvana »Svetlobna dekoracija«, ki jo je zamislil talentirani in glasbeno tenkočuten slikar Izak Rabinovič. Če se uveljavi ideja izpolniti sceno s svetlobno atmosfero, bo ta način popolnoma izpremenil scenično podajanje Wagnerjevih oper. * Bayreutske svečane igre bodo letos od 22. julija do 23. avgusta. V sporedu je 6 predstav »Parsifala«, 4 predstave »Mojstrskih pevcev« in trikrat ciklus »Prstan Nibelungov«. »Parsifala« bo dirigiral Richard Straufl. V ostalem bodo sodelovali vsi pevci in pevke iz lanskih uprizoritev. * Najdbe v Verdijevi glasbeni ostalini. "Pred nekaj leti je našel neki italijanski glasbeni zgodovinar v Verdijevi zapuščini prvotno uverturo k »Aidk; kompozicija je ležala v ©usettu in je prišla prvič pred javnost v milanski Scali. Prav tako so našli pred leti koncertno baletno vložko, ki je bila namenjena prvotno za Othela. Balet je Verdi napisal, ko mu je bilo nad 70 let. Značaj baleta je eksotičen ter sestoji iz himne na Alaha in na vojno. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI °*ixsn/Ko /totT/c* ORAN K^T ■—S w^x 1 katera osvaja, očara J“ ICpOIa, smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do r.iogočnih kron, prestolov? Parfumerija Uran, Ljubljana Lepota je najkrasncjSa cvetlica, s katero more mati priroda oSdariti Ženo, katere sveta dolž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, irast-nimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sečnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. La zvečer uno-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml-čno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo n >čno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo » aržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegt iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran kre-nja nočna, Uran Zoraida kr ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. PLES V JAVOYl Opereta v treh dejanjih (6 slikah). Dirigent: N. Štritof. Predigra. 1. slika: Medeni tedni v Benetkah. J. G A. Perko ob 20. Konec ob 23. D d 42 - Dodatni lojni sedeži: v f • Din 22'- Galerija: Sedeži I. vrste . Din 14-- vrste . „ 37- V * M 27- „ 11. , 13-— • ' . . 33'— . ' . 28-- Balkan t 1. vrsta sredic’ * ** 27-- .. lil * •» 13- ■ „ 26-— 11. „ * M 23- IV • It 10 — , . „ 26- III. „ • n 18-— V • »» 10-- , 140- — 140-— 1. „ stranS^1 ** 20 — Stoiišče . . . • »t 3- . . 160- II. „ !• „ 10- Dijaško stojišče » 7- O Vraiunana v cenah lent gledalliCu od 10. do doI 1» In od 3. do S. ure III III III III Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 ‘/2 ure rjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI PI/UO / Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni^sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Llubiiani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju