Posamezna štev. 60 vin. PoStnfna -'sns"1 - p av$a tirana. Štev. 32. v imm v torek, dne ». taja m im xim p» paM m «m stari tego- aterija te v i»M|mi-. ■•teMvapra). K U»~ 2 SLt. 5" ■ Ml 0- mm-m «T VENEC i Inseratl: ibsb potttvrsta (5® mm *tr»h» tn 3 mm visoka ali nje m enkrat prostor) po X. f"— nnribdn^lid, poslana tU. .... po K 3*— M narottta nad 10 objav popust Tf w)iiMufil oglas 5 9/Ornm K «•— lakaja vsak dan Isrsomil po-noMlek ls dan po prasnllrn, ob 5. url /(nirat OraMStvo J« v *opflar}eTl iIM Štor. 8/HOt. n« vračajo; nairsaktrana pisma m sa Uredb. telet. Str. 50, oprani. Str. 328« Političen list za slovenski narod. Oprave Ja ▼ Kopitarjevi ti. 8, — Bsdn postne hrsn. OnMImska St. 850 sa nanj milno ln it. 349 sa oglasa, w»ir- te Mfee 24.797, ogr. 28.511, bosn.-haro, 7563. Vat en NfMiiev §mm. Protestiramo zoper vladno popustljivost. !Vj»ra§anje našega Priroorja in Reke Je stopilo za nas v naravnost obupen št%-(Kj. Dan t o se vlada in delegacija v Par m sploh ne horr. več za Gorico, za Ttst. ?a BUvereni^to nad Reko. Zunanji nv.oisle: g. dr. Trumbič sc je nasproti poročevalcu »Petit Parisiena« čisto jasno in nedvoumno Izrazil, da odstopa vlada Italiji * es bazčn Trsta od Trbiža do Pulja ter prspušča tako 400.000 našega prebivalstva Italiji. »Pristali smo nato, pravi dr. Trumbič, da se odrečemo posesti teh področij. Tržaški zaliv bo italijansko jezero. Poleg za-padnega Jadrana bo tudi severni del tega morja pripadal Italiji. Vzhodna obala Istre treba da nam pripade. Ona je popolnoma slovanska.« Nadalje: »Kar se tiče Reke in Zadra., ki bi jih mogli s polno pravico zahtevati, ker sta zaokrožena od našega ozemlja, mi vendar napuščamo vsak pomislek. da prideta pod našo suvereni leto. Je-li možna večja konciliantnost z naše strani? Mi pristajemo, da se iz onih dveh mest stvorite neodvisne države pod pokroviteljstvom zveze narodov.« V tej izjavi vidimo vso mizerijo nagega položaja in nezaslišno popustljivost vlade. Kdo je poveril vlado, da prepušča 400.000 duš našega naroda Italiji., nc da bi bila v to popustljivost prisiljena? In Reka? Sam Nitti jc v svojem go-wwu prizna!, da čc sc uveljavi, londonska pogodba, ne more Italija zahtevati Reke! Ako s silo izvedejo neveljavno londonsko pogodbo, sc bomo uklonili, pa tega nasilnega akta narod ne bo nikdar priznal! . Londonske pogodbe ne moremo pripo-šraati, že zavoljo tega ne, ker jo je ententa s priznanjem 14 Wilsonovih točk sama postila pasti. Zakaj se odrekati šc Reki. ?.ko ententa grozi z londonsko pogodbo? To jc tista ncspravljiva popustljivost, ki je mogoča le, ker narod danes nima besede, ker vlada nc skliče parlamenta! Ves naš narod je za sporazum z Italijo, toda le pod pogojem, da sc na celi črti upošteva narodnostni princip! Tak sporazum želimo, hočemo, nobene druge rešitve jadranskega vprašanja pa narod nc bo priznal! Italija že danes čuti težke posledice svojega imperializma: Notranji spor in financiclna kriza. Lira je v Švici padla na vrednost 28 centimov. Ako hoče vlada storjeno škodo popraviti, ima en izhod: Odstopiti in prepustiti to mesto drugi, ki nc bo tako popustljiva! LDU Trst, dne 3. februarja 1920. Po dolgem pričakovanju in med splošno pozornostjo je v včerajšnji seji rimske zbornice poslancev povzel ministrski predsednik Nrtti besedo, da poda svoje izjave o zunanji politiki zlasti o poteku rešitve jadranskega vprašanja. Glasom poročil v listih jc Nitti uvodoma takoj naglašal, da bo moral koncem seje prositi zbornico, da od-godi za nekaj dni svoje razprave, ker mora on, ministrski predsednik, udeležiti se važnega sestanka zavezniških ministrskih predsednikov, Odgovarjaje raznim predgo-vornikom in interpelantom in onim, ki trdijo, da sc bodo izjalovili cilji, za katere je Italija stopila v vojno, naglasa, da kadar je Italija stopila v vojno, sta bila njen cilj Trident in Trst, Londonski pakt tedaj ni bil poznan in po teku usode so sc potem pojavile šc druge aspiracaje: jadransko, maloazijsko in turško, in vsa ta tri vprašanja zadevajo najbolj vitalne interese Italije, Govornik je mnenja, da ima Italija interes na tem, da v vseh teb treb vprašanjih prevlada princip narodnosti; v tem smislu šc • je. orijentirala italijanska akcija. Čc imamo pravico, da zavzamemo na Sredozemskem morju stališče, ki naj nc bo slabše od onega drugih velesil, imamo pa tudi interes na tem, da nc bo nobena uarod-nost uničena in tlačena, kar bi ustvarilo kali za bodoče konflikte. Po kratkem zgodovinskem pregledu o londonskem paktu je naglašal Nitti, cla so bile njegove temeljne o ni c r i nastopne: 1 Italijansko ozemlje bi moralo segati s svojo vzhodno mejo do Voloske in obsegati tudi istrske otoke. 2. Mesto Reka m cone do Dalmacije bi se moralo dati Hrvatom, bodisi da je ostala Avstrija združena, ali pa da bi bila razdeljena. 3. Italijansko ozemlje hi sc moralo nadaljevati cd severne meje Dalmacije, in obsegati provincijo Dalmacijo po upravnih mejah na podlagi bivše avstroogrske ureditve. Ako bi Italija dosegla svoje meje v obsegu naznačenem v člemj 5 pakta, in Valonski zaliv, sc bi Italija ne bi smela upirati, da bi severni in južni v paktu nc obseženi deli po želji zaveznikov bili razdeljeni med Srbijo, Črno goro in Grško. Vsled manifestacije reškega mesta se. jc ustvaril politično drugačen položaj. Sedaj jc dilema priprost; aH enostavna izvedba londonskega pakta, ali pa taka rešitev, ki bi ustregla, tendencam, interesom in as-piracijam Italije in Jugoslavije. Govornik je mnenja, da je ta. druga rešitev parlamentu bolj všeč, V polnem soglasju z ministrom zunanjih poslov je bil določen minimum italijanskih aspiracij. Govornik je zahteval solidarnost, zaveznikov za londonski pakt, in to obvezo so zavezniške vlade lojalno priznale. Izjavil pa je, da bi bilo bolje, da sc pride do sporazuma, ki bi bil obem strankam v korist, ter zaupa, da se bo dal doseči ta cilj, ker ne. more dvomiti na odkritosrčnosti Jugoslovanskih pogajanj. Točke tega sporazuma so znane, in predstavljajo minimum italijanskih aspiracij. Kar se tiče Albanije, jc Italija, pripravljena, podpirati la narod, da doseže svoje narodno vstajenje. Ministrski predsednik Nitti je prepričan, da se. je napravil na tej podlagi korak naprej. Govornik mora z žalostnim srcem povedati vso resnico. Parlament pozna odgovor belgrajske vlade. Na tej točki, do katere smo dospeli, rešitev ne zadeva toliko Italije, kakor Francijo in Anglijo, ki sfa podvzeli ta korak pri bel-grajski vladi. Imenom italijanske vlade more lc zagotoviti zbornico in deželo, da bo nastopal s potrebno odločnostjo in varoval čast Italije, pa tudi velike interese miru. V tem trenotku pa nastopajo osebe, ki hočejo postopati nediscipHnarno in zahtevajo takojšnjo izvedbo londonskega pakta. V tem oziru naglasa, da ta izvedba ni potrebna, ker jc londonski pakt bil lojalno priznan. In čc. bi sc moral londonski pakt izvesti, bi bila dolžnost Anglije in Francije, sodelovati na izvedbi. Za vsak slučaj pa, ker mi imamo razen nekaterih malenkostnih točk žc zasedeno tako ozemlje, ki jc šc bolj obširno, nego ono, označeno v londonskem paktu, bi po-menjala izvedba tega pakta, da moramo izročiti Reko Hrvatom in izvesti člen 7 pakta, ki sc tiče Albanije. V tem oziru ni mogoča dvoumnost; ni mogoče zahtevati londonski pakt in prezreti obenem člen 7 in zahtevati Reko, Govornik zelo obžaluje ravnanje omh politikov in onega škodljivega tiska, ki branijo nezadovoljnost vn pospešujejo prenagljene in nezmisclne sklepe. Z žalostjo jc gledal pojave kršenja disciplino posebno v vrstah armade in mornarice, ki so zelo težko omajali naš kredit v inozemstvu. Ministrski predsednik se brani proti obtožbam, da jc popuščal in da jc razložil Ameriki pravi gospodarski in finančni položaj Italije, kakor da bi ta bil v inozemstvu manj znan, kot pri nas. Govornik izraža svoje prepričanje, da bo Italija izšla srečno in kmalu iz sedanje krize. Očitalo se mu jc tudi, da jc imel zvezo z Jugoslovani Temu nasproti mora odkrito izjaviti, da želi tako sporazumeti se z njimi, da do-[ seže od njih največje zaupanje. Absurdno jc obstajali na tem, da se smatra celo Jadransko morje kot italijansko jezero. Blazno je, čc se hoče zapreti jugoslovanskemu narodu vsak izhod na Jadransko morje. Za sedaj je važno, da nadomestimo dejani-ski stan, ki zelo težavno vpliva na italijanske finance in na italijansko gospodarstvo s pravnim razmeriem, četudi me stane to tako žrtev, Kdor nc odobruje tega stališča, ima dolžnost, da glasuje proti vladi. Vendar ima vlada potrebo, da se čuti podpira.no od zaupanja zbornice. Ce mu bo zbornica odrekla to zaupanje, bo govornik zapustil vlado s čisto zavestjo, da je storil vso svojo dolžnost. E vroča, ki se nahaja v težkem položaj«, bo rrašla svoje ravnovesje le z odkritim sodelovanjem wied zmagovalci in zmaganci tn le na potUa^i miru, ki ne nalaga zmagancem neprenosljive pogoje. Glede Rusije je za Italijo posebno važno, da vzpostavi ž njo razmerje. Veliki čut človeške solidarnosti je potreben Evropi, čc se hoče rešiti pred propadom, pa tudi mi se moramo pripraviti na velike žrtve. Ministrski predsednik ie zaključil: Nacionalisti se imenujejo oni, ki trdovratno obstajajo na kakem malem otoku, n? kaki mali skali, na kako neznatno točko in ne. mislijo na oni veliki narod, v katerega mi verujemo in katerega mi hočemo, na oni veliki narod producentov, ki mora obnoviti svoje živce in svoje energije in ki mora obnoviti tudi svojo svetovno politiko. Jaz vztrajam na tem stališču, in kdor je nasproten, naj glasuje proti meni. K sklepu Nitti pozval parlament, naj z? sled'J je jo tako zunanjo politiko, ki ima. za cilj konsolidacijo miru in ki dopušča na Jadran• s k »m morju prisrčno pobratenje vseh onih narodov, ki ob tem morju živijo in se na .nicm srečavajo. — Po daljšem govoru so-sialističnega poslanca Trevcsa, ki jc ostro kritiziral vladno politiko, je zaklatlni minister Schanzer predložil zakonski načrt o izvanrednih ukrepih za varstvo italijanske valute. Ker mora odpotovati, je ministrski predsednik Nitti prosil zbornico, naj odgodi svoje razprave dotlej, dokler se on ne povrne, zagotovivši, da. bo takoj po svoji vrnitvi sklical parlament. Socialistični poslanec Modigliani je predlagal, naj zbornica nadaljuje svoje delo tn naj raapravlja o predmetih, ki ne zahtevajo prisotnosti miniscerskega predsednika. — Pri glasovanju je bil sprejet predlog ministrskega predsednika Nittija, ki zahteva odgoditev zbornice. Pogajanja v Belgradu obe pogajajoči sc stranki jasno označujejo. Težavni zunanji p>oložaj države sili vladne stranke in opozicijo, cla se sporazumejo, uresničijo stare zahteve »Jugoslovanskega kluba« po koncentracijski vladi in da vlada skliče parlament, Vse to so stvari, ki se zdijo same po sebi razumljive in vendar so danes pogajanja v takem stadiju, da nihče ne more reči, ali bodo danes do 10. ure zvečer, ko poteče zanje rok, uspela ali nc. Kaj loči ob stranki? Opozicija stoji na ustavnem in parlamentarnem stališču, vlada. in vladne stranke pa na absolutističnem, — Opozicija zahteva, cla pridejo daleko-sežne vladne naredbe pred parlament, kakor proračun, ratifikacije mirovnih pogodb, zakon glede Narodne banke, valutno vprašanje, zakonski načrt za občinske volitve itd. Vlada sc tem zahtevam pro-livi in odklanja tudi zahtevo opozicije, da naj parlament voli ustavni odbor. Vlada si pa pridržuje imenovanje ustavnega odbora. Vsakemu demokratično mislečemu človeku je jasno, da bi sc morale vse omenjene naredbe sprejeti v parlamentu, ako nc morejo čakati na konstituanto, ki je še najmanj tri mesece ne bo, verjetno je pa, d® še dalje časa nc. Ali naj neodložljiva vprašanja rešuje vlada sama, brez vpliva in sodelovanja od strani ljudskih zastopnikov? Ako bo vlada kaj dobrega predložila parlamentu, bo parlament sprejel, ako pa hoče šariti in za narod pogubne naredbe izdajati, potem jc pa nujno potrebno, da dobe poslanci priložnost, da onemogočijo vladne ukrepe. Značilno jc, da sc vlada in vladne stranke tako trdovratno branijo reševanja valutnega vprašanja, v zbornici. Ako bi v tem vprašanju demokrali in socialisti res lioteli dobrobit naroda in nc bi bile njihove izjave o valutnem vprašanju prazen humbug, potem bi bil sporazum takoj dosežen! Demokratska in socialistična stranka bi morale od svojih ministrov zahte- ftl-J rit •»•»«.,»« m isI/\ f n f I tliorrt nI* no /IZ) r t-, ki f via i u v, Luaiowv/ «■»»- takoj izvajajo svoje posledice. Opozicija je do skrajnosti popustila, koEkgr moj-c popustiti, nc da bi bil narod J kruto oškodovan in ne da bi se kršili te-! melji države, ustava in parlamentarizem, j Ako bodo vlada in vladne stranke ostale j nepristopne in sc parlament razpusti, potem bodo vsi činitelji, ki bi pri razpustu ! parlamenta sodelovali, odgovorni za vse j posledice. Naša stranka bo potcin na vse, j is. čisto vse strani prosta ozirov, Dunaj, 3. svečano 1920, Nemško-avstrijska narodna skupščina je sprejela nov načrt, tiskovnega zakona v oni obliki, kakor ga je že svoj čas objavil » SI ovencc-', že v svoji seji tik pred božičnimi prazniki. Te dni pa je prišel pred zbornico v razpravo načrt časnikarskega prava, ki jemlje, v varstvo časnikarje po poklicu. Poročevalec je bil socialistični po-slanec, glavni urednik dunajske Arbeiter Zeitung« Ausferlilz, ki jc. res stvarno ob-razložil potrebo in korist 0»• nikarskega prava. Naj navedem samo glavne smernic« tega novega zakonskega načrta, v kolikor zanimajo našo jugoslovansko javnost, a m\ prvi vrsti naše socialne dclavcc. S tem zakonom se varujejo žu m a listi na trojen način. Vsako časopisno podjetje mora plačevati za vsakega urednika, ki je nastavljen s stalnimi prejemki in ne izvršuje kot urednik samo postranske službe, kot preskrbovalni starostni prispevek! skozi 10 let najmanj letnih 500 K. Za zadnjih pot let službene dobe mora ta prispevek naknadno izplačevati in to na. podlagi dejanskega službenega razmerja. V, štirih slučajih ima urednik pravico zahtevati takojšno izplačilo preskrbovalnih prispevkov: če je že. dopolnil šestdeseto leto, če jc postal delanezmožen, če je izstopi! iz uredništva in če je stopil v kako uredništvo lista izven avstrijske republike. Poseben statut določa šc druge slučaje, v katerih 'abko urednik zahteva izplačilo prispevkov. V istem statutu so navedene tudi določbe o vplačilih prispevkov in o njihovi upravi. Drugi važni moment, ki ga. zakon ureja, jc slučaj prodaje časopisnega podjetja. Cc noče novi lastnik sprejeti pogodbe, ki jc bila sklenjena med prejšnjim lastnikom in urednikom, mora izplačati za slučaj odpovedi uredniku celoletno plačo, ako ni bil urednik šc pet let v službi. Za vsa-ko^ iz nadalnjilt pet let pa šc petletnico v obliki celoletne plače. V celoletno plačo so všteti vsi redni in izredni prejemki urednika, ki jih dobiva od časopisnega podjetja. Kaj pa, ako list menja svojo politično smer, kar sc večkrat dogaja? Tudi v tem slučaju ščiti zakon urednika in njegovo polilično svobodo, tako, da mu ni treba za košček kruha prodati svojega prepričanja. V tem slučaju ima pravico urednik, in sicer jc zato določen rok enega meseca, ko jc urednik zvedel o pretnembi politične smeri lista — odpovedati pogodbo brez zato določenega roka za odpoved. Tudi v. tem slučaju mu mora lastnik lista izplačati za vsakih pet let službe po eno polno celoletno plačo. O spornih vprašanjih odloča posebno razsodišče, v katero odpo-šljela obe stranki po dva zastopnika, Vs? štirje zastopniki izvolijo predsednika razsodišča, ki pa mora biti član narodne skupščine. Ako se stranki glede izvolitve predsednika ne moreta sporazumeti, imenuje prcdseduika razsodišča predsednik narodne skupščine. Zakonski načrt določa, da mora biti sklenjen med lastnikom časopisa in medl urednikom poseben pismen dogovor, y katerem jc natančno določen delokrog urednika, plača, povišanje plače, dopust in pa rok za odpoved. Seveda določa zakon kot minimum trimesečni odpovedni rok, ki se po vsakem petleraem službenem delovanju urednika zviša za en mesce do enega leta, Za slučaj, da sc časopisno podjetje opusti, znaša minimum roka za odpoved 6 mcscccv. Tudi glede rednega dopusta ima zakonski načrt posebne določbe. In sicer mora dobiti vsak urednik najmanj enomesečni letni dopust Po več kot deset- letni službeni dobi pa naitnanj en mesec in pol. A to brez prikrajšanja službenih prejemkov. F, S. SSCDVETOC, 1 1 ' ..........".'I! Hi" "" n Ml 11 limfni ■ bi potem druge proge temeljiteje zasedel. To izvrSiM, ie pa skrajni Ca s, ker nas bo druga.ee rapidn o ttarsSSjijofii ucrcd tja hrvatskih progah v kratkem pogoltni). Uspeh demokratskega in socialis Učnega dela. Zaceli io demokratje z ustanovitvijo vrhovne prometne kontrole. Imenovali so nekaj gospodov ljubljanske direkcije za prometne nadzornike pri novi kontroli, seveda samo takt, ki so bili po godu njenemu želu, za katerega so demokrati pravzaprav isto ustanovili. In začeli so ti vc-ščaki urejevati promet Premestili so broj slovenskih uslužbencev na hrvaške proge, pripravili za kontrolo udobno stanovanje (p sobanah direkcije ln s tem je bilo njihovo delo dovr < no. Za vsako delo je pa treba plačila; in to ni izostalo. Vrhovna kontrola in par prijateljev — seveda samo zlati ovratniki — so avarazirali. S tem it bilo konec prometne kontrole za njenega šefa, ker je nvidel, da se pri tej v doglednem času nc bo dalo več avanzirati. »Dobro, pa preuredimo zagrebško direkcijo,« si jc izmislila bistra glavica. »Pod tem naslovom bi se dalo priti v kratkem ieen v višjo šaržo. Zato ic pa treba izkoristiti politični položaj. Trije nidcči ministri, ki vladajo celo ministrstvo, minster Železnice v Parizu, rudeči njegov namestnik, hajd na njega. Postanem :::>. čas rudeč, kar ni tako težko za me, ki rad barve iz-preminjam, se naslovim na rudečega ministra, razženem ravnateljstvo Ljubljana, ssmo še podpis rudečega prijatelja in čez i»oč sem visoka glava!-! In šlo jc. In zopet so uboge slovenske -pare romale iz Ljubljane na Hrvaško, da pomagajo sedaj že mdečemu rojaku — organizatorju, pri sa-»aoji zagrebške direkcije. Začelo se jr preseljevanje narodov, vftriženje s .službenimi mesti, kljuke organi zatoj-jevih vrat. sr> bile vedno mastne od različnih rok gospodov, ki so se potili v strahu, da ostanejo pri razdeljevanju služb preveč v ozadju. Vlaki med Ljubljano in Zagrebom so bili vedno napolnjeni z eazličnimi prosilci. G. reorganizator se je zadovoljno smehljal, milostno sprejemal, ooljuboval, naposled si pa mislil: ^Norec je, ki dela zastonj, poglejmo malo v Belgrad, mogoče bi sc dalo zopet kaj dobiti.« In zlobni jeziki raznajšajo neverjetno vest, da je gospod po preizkušenem, svojem receptu, sam predložil osobnemu šefu v ministrstvu svoje imenovanje v višji razred. In tisti hudobneža pripovedujejo še bolj neverjetne stvari: Personalni šef, da ga te odbil, češ, da nima za. tako brzo napredovanje potrebne šolske predizobrazbe. Take iu slične govorice seveda niso resnične, ker vsak slovenski /elezničar dobro ve, da karakter, kakor je on, kaj takega ni zmožen. To so uspehi vrhovne kontrole in ze-cfinjenja obeli ravnateljstev. Kaka je pa druga stran Le svetinje? Promet je popolnoma odpovedal, isto-Igko koruercijalna služba. Proge so tako prenapolnjene, da so morali do 2. febr. ustavili vsako prejemanje tovora, da bo proga šc najmanje en mcsec za vsak večji premic L nezmožna, iu da se jc neki gospod, ki bi moral prevzeti višje mesto v ravnateljstvu, zahvalil na tem, samo radi navedenega. Na postajah je jedva toliko prostora, da more voziti par brzovoznih i.n ekspresnih vlakov. V doglediiem času pa tega ne bode mogoče izboljšati, ker obljubljene Kristanove lokomotive kar nočejo priti. Nastropstvo med hrvaškim in slovenskim n&lužbenstvom je preseglo že vse meje. Slovensko osebje, ki je bilo doma prvovrstno, sc je diskrditiralo, ker so je vrglo v tujino, m je stavili pred nalogo, lei ni jo najboljši železniški veščak ne ve-ŠiL Po svojem sistemu ne sme delati, po ogrskem pa ne zna. Par oddelkov še do-sedaj niso zedinili, ker v Zagrebu ni dovolj prostora. Milijone se izmetava za »fijete slovenskega osebja, ki v takih razmerah ne more zboljšati stanja hrvaškega ravnateljstva. Vsi so že prišli do prepri-finfa, da je edini izhod iz te zagate, zo-petna ustanovitev ljubljanskega ravna* teljstva, in to čim preje. Sicer bo v do-dednem času razsulo zagrebška ravna-fefjstva. popolno. Naj se pusti Hrvatom, da napravijo v »»oji hiši sami red. Izgovor, da je ljubljanska direkcija premajhna, je jalov. Če se je moglo radi tega, da se a« dorti Častihlepju ene osebe, razbiti dobro urejeno ravnateljstvo, kar stane težke mi« lijone, sc more toliko bolj v prid cele dr« žave, priklopih ravnateljstvu Ljubljana proge Zag«eb-—Karlovac—Reka in Oguiin —Split S tem bo dobila Ljubljana dovolj-no število kilometrov, in imeii bi vzorno ravnateljstvo na meji naših najhujših sovražnikov, Lahov in Nemcev, ki se sedaj naši onemoglosti gosmehujejo. Pomagano bi bilo s tem tudi Zagrebu, ker bi pridobil na ta način znatno število uslužbencev in loko(motiv iz imenovanih prog, s katerimi Prlaoa mm. Potek prsih direktnih pogaja«}, JJolgrajska »Pravda* poroča: V petek dne f>. t. m. ol» 0. url sta sc sestala gg. Kosta T i moti je-vič, m l niste t- pravde, in dr. Anton Korošec, pni. kot deltgat vladnih Stranje, drugi pooblaščen od opozicije. Pogajanja so bila brezobvez na in zgoi j informativnega značaja. Dr. Korošec je predložil pogoje, pod katerimi bi bil opozicionalni blok prioravljen stopiti v vlado. Parlament naj se ta koj snide in začne z rednim delovanjem. Delovni program naj obsega.: proračun, agrarno reformo, volilni zakon za. občine in parlament, ustavotvorni odbor, zakon o Narodni banki in več drugih, točk. Tem predlogom nasproti j«; g. Timotijevič izjavil, da vlada želi, da se ustvari volilna vlada, ki bo takoj izpeljala volitve za. konštituanto in ki bi mogla v sedanjem narodnem predstavništvu izdelati samo volilni zakon, če se ne bi doseglo soglasje, da se program razširi z najnujnejšimi spremembami. Dr. Korošec je vzel to izjavo na znanje in je obljubil, da bo o tem refe-riral v opozicionalnem bloku. — S tem so zaključena, informativna pogajanja. Določeno je, da začno 8. t. m. predpol-dne oficielna pogajanja in da vsaka skupina delegira po tri člano s polno-močjo za morebitni sporazum. Pogajanja se bodo vršila v navzočnosti predsednika parlamenta in izdajala so bodo uradna poročila o poteku pogajanj. To je sklenjeno na zahtevo vlade. Vlada, ostane na svojem stališču: Takojšnje sklicani c parlamenta in v gotovem roku naj bo nov volilni zakon rešen. Takoj na to pa volitve. Gauvaine o londonski pogodbi. »Journal des Debats« prinaša uvodnik, v katerem razpravlja Avguste Gau-vaine o jadranskem sponi, kjer pravi med drugim: ker je odgovor belgraj-skega kabineta brezhiben in ker obvezuje rimsko vlado, da prevzame nevarno iniciativo ali pa da nadaljuje pogajanja, se jc. požuril italijanski ministrski svet, da zvrne vso odgovornost za položaj na Milleranda. Temu se ne čudimo. Iznenadilo nas je pa, da se Francozi zlagajo s tem in da izjavljajo, da bo šlo za italijansko-francosko prijateljstvo, če Francija ne prisili Jugoslovanov, da sprejmejo zavezniški ultimat. Z nerazumljivo lahkoto mislijo, da je dolžnost Francije nekaj, kar ona ni nikdar podpisala. Londonska pogod* ba ne zahteva toga, kar so danes od nas zahteva.. Ta pogodba se omejuje na t.o, da pravi, Če naj verjamemo bolj Še vi-škemu tekstu, ki je do danes edini znan, da »Italija dobi po bodoči mirovni pogodbi ta ozemlja pod pogojem, da se bori z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, proti silam, ki so v vojnem stanju s Francijo, Anglijo in Rusijo.« Davno sedaj gre za to, da se zaključi predvideni mir. — Gauvaine pravi nadalje, da Francija in Anglija na noben način nista obvezani, da izvajate stvaren pritisk na državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj popusti Italiji, ker je Jugoslavija njihov veren zaveznik. Po njegovem mnenju je francosko-italijanska zveza mogoča samo tedaj, če se oba naroda navdahneta z istimi idejami. Med demokratsko Francijo in Italijo, ki vodi osvojilno politiko, ni mogoče vzajemno življenje. Zamenjava bankovcev, LDU Belgrad, S. febr. Po odredbi ministrstva za financc se začne zame-njavanje kron na nove kronsko-dinarske novčanice po Hrvatskem, Slovapi-jj in ostalih krajih preko Save in Do* navo 15 t. m. V ta namen se sestavijo posebne komisije, sestoječe iz uradni-štva Narodne banke in ministrstva za finance. CeSka« Katoliški shod. Prag«, 8. febr. Po poročilih časopisja ljudske stranke se bo vršil češkoslovaški katoliški shod v septembru 1920. Prebi /alstvo češke republike. Praga, 7. febr. Po poročilih statističnega urada bo czemljc češke države obsegalo 142.572 km- in bo bnelo 13,811.653 prebivalcev fpo ljudskem štetju leta 1910.). Od teh bo 6,715.892 mož in 7,095.703 žen. Po materinščini ho štela država 8,054.036 čeboslovakov, 432,929 Rusinov, 277.792 Poljakov, 3,820.974 Nemcev in 1,071.578 Mažarov. Po veroizpovedi bo 11,836.933 rimskih katoličanov, 592 grko-katolikov, 976.000 prolcitatonv, 3060 pravoslavnih in 368.970 Židov. Pred plebiscitom na Tešinskem. Praga, 7. febr. Vprašanje tešinske Sle-zije sc. bliža rešitvi. Z glasovanjem bo šlez-kc ljud.«tvo trrarilo svojo voljo in na podlagi glasovanja bo najvišji svet v Parizu koučuoveljavuo odločil, karo naj spada Tešinsko. češke in poljske čete so Je za včerajšnji seji razmotrival o tinančnem položaju različnih držav in je laražil i«l»o, naj se pristojni ministri Francije, Anglije, Italije in Belgije čimprej sestanejo b konferenci. da sklenejo korake glede izboljšanja valutne kriz«. Kar se tiče tonaie, ... _____________je _ _ _ ,________________ j vrhovni gospodarski svet sklenil razpust pustile sporno ozemlje, ki so ya nasedle j plov ;tvonega oddelka, ki se bavi s ponaor- ^.-»...l..,. it.l!:____./. Kt: strimi tnknciuirii -»Auovniir«... I. ___: angleške, francoske in italijanske čete. Ni mogoče točno povedati, kak bo izid glasovanja. Poljaki tmajo na Telinskem absolutno veČino, tako da bi nam tfJehon?) calo združeni nemški glasovi ne pripouiogli do rmage, ku hi med tešinskimi Poljaki senilni oe bilo močne stranke Slonzakov, ld je odločno protipoljska. Voditelji te stranke pa žive na našem ozemlju in zdt se, da jc poljska propaganda, napravila, mnogo zmede mod njihovimi pristaši, tako da so izgledi sa Čehe neugodni. Igpaoncdno ljudsko štetje. Dne 31. jan. se. je vršilo v avstrijski republiki tzvanredno ljudsko štetje. Zanimivo je, da jc v popisnih polah pri tem štetju izostala rubrika, narodnosti in veroizpovedi. Menda sc boje povedati svetu, koliko imajo Nenernccv in pa koliko Židov. Princ Raprccbt kandidira? Tempst poroča, da je najresneiši kandidat za predsednika nemške republika bavarski princ Ruprecht, ki inja glavno oporo v centruinu in ki mu tudi socialni demokratje niso sovražni. Konservativni tisk piše, da bo mogel princ svojo popularnost tekom 7 let vladanja še povečati in da bodo potem socialno-dcmokraška gesla izgubila na svoji privlačnosti. Princ jo strogo demokratičnih načej in bi mogel tvoriti stalno in neomajno sredino med militarističnimi in komunističnimi stru-jami. Izročitev vojnih krivcev. LDU Berlin« 9. febr. (DKU) -Berliner TageblatU javlja iz Bazla; Iz Milana poročajo: Z ozirom na nenadoma nastalo an-gleško-francosko nesoglasje glede vprašanja vojnih krivcev, je, kakor javlja posebni poročevalec "Corriere deli a Sera«, mirovna konferenca sklenila, da prepusti sodbo nemških vojnih krivcev zvezi narodov. Ta sklep je mogoč na podlagi člena 19. ver-sailske mirovne pogodbe, ki v gotovih okoliščinah pripušča naknadno izpreraftmbo mirovnih določb. Francije je sprejela ta izhod po prizadevanju Anglije. Navzlic temu se je lista vojnih krivcev izročila v Berlinu. Vendar pa se ne zahteva takojšnja izročitev oseb. S tem se načeloma priznava možnost primerne izpremembe člena 228. To spravljivo rešitev je, kakor poročajo listi iz Pariza, dosegel Birkcnhead, ki se po navodilih angleškega ministrskega sveta zavzema za omiljenje, da se omogoči nemški vladi ugoditi zahtevam zaveznikov in da se prepreči v Nemčiji vstaja v prid reakciji. Francija, Zveze z Vatikanom. Pariz, 4. febr. Millerand je v svojem nastopnem govoru v zbornici izjavil, da je njegov program: gospodarsko in finančno vstajenje Francije in notranji red; obenem naj prestanejo notranji spori. V zvezi s tem bo obnovila gotove diplomatske odnošaje, ki so bili prekinjeni, ker zahteva to ponos in dostojanstvo Francije. Ko je končal, da bo ena izmed prvih skrbi Deschanelove vlade, upostaviti diplomatske zveze z Vatikanom, je večina zbornice živahno pritrjevala. demcnccau v Egiptu, LDU Pariz, 9. februarja. (DuaKTJ) — Agencc Havas poročit iz Ataksaadriie: Clemenceau je dospel semkaj tar jc nadaljeval svoje potovanje v Kabiro, kjer so ga sprejeli z velikim navdušenjem. Španska. Ljudska stranka v španski. Kakor povsod, se tudi v Španiji čuti tresljaje socialne revolucije. Katoličani niso nikdar enotno stopili v parlamentarni boj, zato je njih politični vpliv enak ničli. V zadnjem času so se španski katoličani zavedli, da morajo v politični borbi nastopiti enotno. »Le debate« od 21. januarja piše: Mi španski katoliki moremo reči, da smo tu že dvajset stoletij in da so nas povsod izpodrinili. Sv. oče je zato popol-noma upravičeno pozval španske katoličane, naj si ustanove lastno politično stranko. »Le debate« misli, da bo morala biti ta stranka socialna, katoliška in ljudska. temelječa na verskih načelih; od slu-čaja do slučaja bi pa mogla sodelovati t liberalno stranko. »La Epoca« želi, da se stranka spoji z umerjeno, konservativno strujo. Vrhovni gmaoriarsk: LDU Pariz, 8. febr. (DKU — Agence Havas.) Vrhovni gospodarski svet je na skirni fcrensjvorti zaveznikov. Svet je pri tem izrazil želio, naj obnovitvena komisija prevzame posle tega oddelka, kolikor se tiče nemške touaie. Glede preskrbe s ISviJU je sklenil, da odsek, ki nakopava ftfefla na račun zaveznikov, nadaljuje svoje delovanje do 31. avgust«.. Glede gospodarskih od-noSajev z Rusijo je vrhovni gospodarski svet vzel vse storjene ukrepe na znanje. Končno je svet glede svojega razmerja do zveze narodov sklenil, vprašati jo, W*j ho začel raznjotrivati gospodarska vprašanja, in kdaj bi lahko prevzel tedanje po»le vrhovnega gospodarskega sveta. PolitKne novice. '-r Kriza v deželni vladi. Govorice, da je imonovan predsednikom deželne vlade dr. Kramer, so neosnovane. Decni-sija dr. Žerjava šc ni sprejeta, ker centralna vlada čaka še na izid pogajanj v Belgradu. Od njih izida bo odvisna tudi sestava deželne vlade za. Slovenijo. -r Kriza vlade. Belgrajska > Tribuna* piše z dne 7. t. m.: Sklicanje parlamenta, je postala sedaj imperativna državast potreba. Parlament mora neodložljivo ratificirati mirovne pogodbe, da se država osvobodi lažnega i" škodljivega položaja, in da hi se povrnili normalni odnošaji z velikimi silami. Razen tega moramo Imeti svojega delegata v reparacijski komisiji« katere vrata so nam zaprta, dokler mi-robnih pogodb uc ratificiramo. Ta komisija ni vezana na razgovore, ki to jih de-legatjc vlade g. Ljube Davidov?'.';: imeli v Parizu. Ona suvereno rešuje- o naši odškodnini. Vlada kljub takemu položaju m kljub pismenemu nalogu krone pokazuj« še sedaj težnjo, da no šspusti iz rok oblasti. Opozicija, ki je kljub intrigantakim poročilom vladnega časopisja, popolnoma solidnaraa, jc izbrala delegate sa pogajanja z vlado in njeno stranko. Pa vlada m Demokratska zajedaica tega do včeraj pred-poldne nista storili. Kabinet g. Lj. Dari-doviča se nc ozira niti na jauio izražene volje krone, nc aa žalasLu poloiaj države. 7- Občinski volilni red. Domovina-' / glasilo dr. Žerjava, poroča, da jc bil v zadnji seji ministrskega sveta odobren volivni red za občine. Z malimi spremembami je bil sklenjen volivai red, ki ga jc predložil dr. Žerjav in ki smo ga mi v bistvenih točkah objavili. Spremenil se je v toliko: 1. Volivno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, če bivajo v občini vsaj eno Jejo. 2. Volivno pravico imajo ženske, ki samostojno gospodarijo, ki so dovršile S razredov ljudske šole in one, ki so kot strokovne d e I a v k o zaposlene v industriji, v obrtu ali pa v trgovini. 3. Ženske ne morejo biti voljene. 4. Volivna dojoost Se odpravi. — To •jc vojni nadomestek 23. demokratični volivni red. Kakor so si ljudske množice pod Krekovim vodstvom z enotnim impo-zantoim nastopom 1. 1907. izsilile splošno in enako volivno pravico, tako si. to bodo znale tudi v bodoče! G. Goloub pa. bo še vedno tako drzen, da bo kot na nedeljskem shodu prod Mestnim demoni pripo-pcdoval delavstvu, da jc reakcionarna vlada, v soglasju 1 vscuii meščan-simi strankami ukradla prolctari-jatu volivno pravico. Pobijemo, da je za ta sramotni, nazadnjaški volivni red soodgovorna socialna demokracija, ki ima tri zastopnike v vladi! ~~ Sadovi VeKjkovicevc >moaae al pari zamene krone z dinarjeai že dozorevajo. Odrcšencj. imajo čast, pfačevati carino v štirikratnem iznosu in ravno tako je tudi poštnina računrena. Sedaj pa so nas osrečili tudi a telefonsko naročnino, ki ravno tako kaže, kako si gospod minister Veljkovič predstavlja, al pari zameno. Bržkone bo tudi hotel pri dao v najbližji bodočnosti zapadlo prisilnemu mirovanju. V drugih državah ministri skušajo dobiti zveze in preskrbljevati surovine, pri nas pa gg. ministri znajo samo politizirati in polemizirati. Turli se ne vpraša, ali je ministrski kandidat sposoben ali ne, samo da je !e strankar. Tudi so ministrstva v svojih de-?axtmajib ocstavljena tako, da je težko dojiti na odločflneai tibestu moža, '*> bi imei {ollčkaj prakse v svojem resorju in se lovi cakor ravno nanes'e politično razmetje in 1 " ■;"" .»v1. ■■ 1 ■■'.. .'■... j. ■.* v..:,,1,.',.. oe dejanska potreba. Kam nas bo dovedlo tako razmerje, ni težko uganiti. -j- Demokratje bndč umirajočo "cm' $kutarijo. Nemškutarija je bila v avstrijski dobi rakrana na našcui narodnem telesu; narod je razjedala na duhu in telesu in mu jemala odporno moč. V Jugoslaviji jo samozavest našega naroda dobila nov pobit in nov« moči. Nemškutarija je kot gnilo jabolko padla, brez upa, da bi mogla zopet dvigniti svoj greben. Nem&ku-tarija ni istovetna $ pravimi Nemci, ki žiru v naši državi in jib je v Sloveniji malo. Nemci bodo v naši državi enakopravni, toda nemškutarija, ta sramota naše narodne časti, mora izginiti! Izginila bi pa za par let za vedno, ako ne bi sklepali ž njo kompromise in ji daljšali umetnega življenja demokrati Na Štajerskem se je osnovala nemška Wlrtechaftspartei, ki zbirk v svoji sredi tudi vse nemškutarske Ostanke po dežoli, zlasti v obmejnih krajih. Kot prej najbolj zagrizeni štajearcijanci znane osebe so sedaj člani in celo voditelji Samostojne kmečke stranke ua Štajerskem. »Slovenski Gospodar« jih v zadnjih številkah imenoma navaja. Demokratje se s temi elementi družijo in jim podpirajo viseče grebene. V Mariboru je dr- Pfeifer sklical zastopnike te struje k posvetovanju in jih jc vabil, da sc pri volitvah združijo s slovenskimi obrtniki in trgovci — to je z JDSarji. Obljubil jim ie Od 40 kandidatskih mest 26. Nemci v Mariboru stavijo protipogoie in licitirajo: Zahtevajo nemške paralclke na gimnariii in realki, tudi nemško ur;jdovanje, nemške pridige v stolnici itd. Fo deželi pa delaio propagando s tem, da bo stranka delovala za izplačilo vojnega posojila. Nemškutnr-jem raste greben in upajo celo na m.-ehe ker jih demokratje in »samostojni« neprestano vabijo v svoj krog in jim dajejo po-fuho. Ms™ Brgamtao.affi! 8tOVE??CC, 3oa tO, fefcrongfr. '' ri 1 '■J.Vl'," 'iS'1!-11 'l--', konstituanto takoj razpisale. Opozicija sc obvezuje s svoje strani, da bo volilni zakon pospešila. 2. Začasno narodno predstavništvo se odgodi, kakor hitro se razpišejo volitve sa konstituanto, in se razide, ko se Vse organizacije VLS poživljamo, da ♦ najkrajšem času izvolijo v smislu novega poslovnika zaupnike in jih vsaj tekom 10 dni naznanijo tajništvu stranke. Tajništvo VLS. Dn8¥ne norica. — Škof Mah/Ud zopet v domovini. fcVečerni list« poroča: V četrtek dno 5. t. m. ie goriški komisar Gotardi uradno obvestil goriškega nadškofa dr. Sede j a, da je iz Rima prejel brzojavko, da se škof Mahnič s spremstvom vrne preko Gorice na svoj sedež na otok Krk. Komisar jo naprosil nadškofa, naj pričakuje Mahniča, ga sprejme in naznani eas odhoda, da mu preskrbe ladjo iz Opatije. Mahnič pa ni prišel v Gorico, marveč se jo v petek, f>. t. m. »a svojem povratku ustavil v Trstu. Mahniča spremlja njegov kancler Po-lonijo, ki je bil — kakor škof Mahnič — bad eno leto interniran v Italiji. — Dr. Bauer, nadškof zagrebški, je Odpotoval v Rim, v zadevi izpraznjenih jugoslovanskih škofijskih stolic. — V Ameriko so se odpeljali 9. febr. frančiškani: p. Jeronira Knoblehar, p. Kornelij Petrič in fr. Akurzij Somrek. Poslani •O tja v pomoč jugoslovanskemu frančiškanskemu komisarijatu. — Umrl jc v soboto, 7. febr. v 66. letu starosti gosp. Simon C v a h t e , ravnatelj »Narodne šole« v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Na istem mestu je pokojnik nepretrgoma služboval 35 let, Pokopali ga bodo da&es dopoldne ob 11. uri oa domačem pokopališču. — Naj počiva v miru! Slovenska Straža. Kar g. dr. Sre-brnič vsled obilne zaposlenosti drugod ni mogel prevzeti predsedništva, je vodstvo Slov. Straže na svoji seji dne 9. t. m. izvolijo za predsednika dosedanjega podpredsednika dr. Marka Natlačena, za podpredsednika pa dr. Aniosa Breclja. — Občine trziškega sodnega okraja proti učiteljstvo meščanske šole v Tržiču. V soboto so bih zbrani v občinski pisarni (r|iški pod predsedstvom gosp. vladnega svetnika Schitnika župani in drugi občinski možje, da se razgovore o skupnil stro-škib okrajne blagajne. Ko se je jelo razpravljati o stroških za meščansko šolo, tedaj se je pojavil vsestranski odpor. Župani so z vso odločnostjo nastopili proti početju ravnatelja Lajovica, ki si prilašča neomejene pravic« ▼ poslopju, za katero morajo prispevati občine. Z ogorčenjem so protestirali proti predavanjem, ki imajo edini namen krepiti socialistično stranko is spodkopavati ugicd duhovščine in katoliškega ljudstva, Takim učiteljem ne moremo zaupati svojih otrok, so sc razlegali ![lasovi. Gospod vladni svetnik je pomir-eval navzoče in rekel, naj se vloži pritožba na višji šolski svet. Zahtevalo se jc, a*j se izreče ravnatelju ukor. Le par socialistov je skušalo zagovarjati ravnatelja, kar se jim pa ni posrečilo. ~ Za pokojninski sklad Udrnfenja jugoslovanskih novinarjev so darovali doslej: Ljubljanska kreditna banka 3000 K, Jadranska banka 3000 K, Gospodarska zveza 500 K, Zadružna zveza 500 K, Ljudska posojilnica /500 K in upravni svet Učiteljske tiskarno 1600 K. — Prošnje za naknadno kolkovanje bankovcev. Vsled naloga ministrstva za. finance (generalni inšpektorat) se daje na znanje, da poteče rok za vlaganje takih prošenj s 15. februarjem t. 1. Po tem dnevu vloženih prošenj generalni inšpektorat no bode jemal več v pretres. Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani. — Aktualna knjižica! Izšla je knjižica »Država brez Boga!« Cena 3 K. Dobi sc V trgovini Ničinan, Kopitaricva ul. — Javna dražba zaplenjenih konj. V četrtek, dne '12. februarja, sc vrši na Zelenem hribu v Ljubljani prodaja tihotapcem zaplenjenih konj potom javne dražbe. Pri tej priliki se bo prodalo tudi nekaj sodov. Dražba sc prične ob 16. uri (ob i. uri popoldne). — Izginil je neznano kam 13 letni deček, okroglega, bledega obraza, v rjavi pelerini in črnem klobuku, s seboj ima nahrbtnik; piše sc Jožef Teran. Peljal se je najbrž kam na deželo. lj Dramatična so3a na Ljudskem odru sc vrši danes ob 8. uri zvečer. Opozarjamo vse gojence. lj Meščansko žensko druš?vo vabi vse Članice k seji, ki se -vrši v četrtek, dne li'. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni v II. nadstr. Na dnevnem redu so važne zadeve, zato prosimo polnoštevilnc udeležbe. lj Tovariši filozofi! Ustanovni občni zbor filozofskega društva se vrši v sredo, 11. februarja, ob 10, dopoldne v deželni zbornici. Pripravljalni odbor. J. C. Žigon, predsednik. lj Društvo državnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloveucev za slovensko ozemlje. Odborova seja se vrši v četrtek, 12. febr. ob 8. zvečer v običajnem lokalu. Važne zadeve; polnoštevilno! — Predsedstvo. Ij Jugoslovanski konservatoristi v Ljubljani prirede dne 16. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union svoj plesni večer. Vstop samo proti vabilu. Vstopnina za osebo 20 K. Dobrodelni namen, preplačila sc hvaležno sprejemajo. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Štu-par, zasebni uradnik, 74 let. — Marija Lebič. krojačeva žena, 33 let. — Ivana Zupan, kajžarjcva žena, 24 let. — Fran Se.hweitzer, mestni ubogi, 59 let. — Peter Žabar, čevljarski pomočnik, 58 let. — Frančiška Sterle, zasebnica, 76 let. — Ana Lebeničnik, služkinja, 36 let. — Marija Sedevčič, begunka, 39 let. — Fran Zupančič, hlapec, 30 let,. — Marija Debeljak, premogarjeva žena, 34 let,. — Lovreue Petrovčič, hlapec, 45 let. — Jera Pelko, poljska dninarica, 6o let. — Marija Jesenko, delavka, 88 let. — Flo-rina Marija Firbas, usmiljenka, 62 let. — Fran Ivnific, novorojenec, 3 dni —-Josip Mlakar, poljski dninar, 18 let. — Anton Kržič, trgovec in posestnik, 54 let. — Kamilo Zitterschlager, skladiščnikov sin, 2 leti. Sli POGAJANJA BREZ USPEHA. Uzvtrno poročilo »Slovenca«.) Belgrad, 9, febr. Pogajanja med opozicijo in vladnimi strankami nisp privedla do nobenih pozitivnih uspehov. More se smatrati, da jc bila danes dopoldne zadnja seja. med odposlanci vladnih in opozicijskih strank. Ker sporazum ni dosežen, je položaj resen. V informiranih političnih krogih sodijo, da se bo sedaj regent neposredno vmešal in napravi! zadnji poizkus za sporazum. če pa vkljub temu na noben način ne pride do sporazuma, bo 15. februarja vlada podala demisijo in sestavil se bo nov kabinet, ki pa nc bo parlamentaren, marveč bo sestavljen iz nevtralnih oseb. STALIŠČE VLADE IN OPOZICIJE. (Uvirno poročilo »Slovenca«,) Belgrad, 9, febr. Na današnji popoldanski seji so biU navzoči isti delegati kakor pri dopoldanski seji. Vladni delegati izjavljajo, da vztrajajo na svojem prvotnem stališču s temi-lc izjemami: 1. da se v parlamentu reši volilni zakon in dvanajttine z omejeno debato iz skupin, ki bi se sporazumele. Vsaka skupina bi svoje stališče razložila po enem govorniku. 2. Med skupinami, ki oi šle v v'ado, mora priti v kardi-nalnih vprašanjih ustave do sporazuma, ako celokupni načrt ustave nc bi bil v tem času gotov. Parlamentarna zajodnica izjavlja, da ne more sprejeti teh pogojev in s; svoje strani izpopokujc pogoje s svojimi koncesijami: 1, Parlametarna zajednica pričakuje od vladne strani, da volilni red in načrt ustave čimprej reši. Tako bi se volitve za konstituanta sestavi. 3. Obe stranki smatrajo vprašanje vlade brezpredmetno, ker se v gornjih vprašanjih niso sporazumele. Podpisani so delegati: Palečck, Pribičevič, Timotijevič, Korošec, Joca Jovanovič, Drinkovič. NOV KORAK JUGOSLOVANSKEGA . KLUBA V VALUTNEM VPRAŠANJU. . (Izvirno poročilo »Slovcnco«.) Belgrad, 9. febr. Poslanci Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, dr. Shvegel, Go-stinčar in Banič so v vprašauju valutne reforme poslali ponovno pismo predsedniku vlade in finančnemu ministru, v katerem vele: 15. februarja je bilo odrejeno, da se v pokrajinah bi"šc Avstro-Ogrske zamenjajo stare novčanice z novimi v razmerju 1:4. Ker smatramo, da jc ta naredba zelo razburljiva za ljudstvo in je vznemirjenost ljudstva izredno velika, prosimo, -la izvolite opustiti zamenjavo ter razveljaviti skiep ministrskega sveta ter tozadevno vprašanje kontno izročiti \ pravomočno odločitev narodnemu predstavništvu. RE^A^I ?.\ JTJGOSL \VI TO. (Izvirno ror'<*i!o »Slovencu«.) TVrtb, 9. febr. Predsednik avtono-m.rške demokratske reške stranke, Got-tardi, jc poslal dr. Trumbiču v Pariz brzojavko, v keteri pravi, da rvien nekaterih zločincev ni niti eden Re*an za aneksijo Reke Italiji ali za zvezo po '-tihem z omenjeno drž-vo. Čeprav sem t a absolutno svobodo reškega pristanišča, vendar izjavljam v svojem imenu, v imenu svoje stranke in socialistične stranke, da Ruka nc more živeti b res Jugoslavije in da hočemo rajši sprejeti aneksijo od strani Jugoslavije, kakor pa od Nittija predloženo rešitev. V kratkem času Vam pošljem pol-nomočno izjavo omenjenih dveh strank z overovljenimi podpisi zastopnikov teh strank. ODLOČITEV V JADRANSKEM VPRAŠANJU. LDU Pariz, 9. febr. (DunKUl • Temps« ugotavlja z ozirom ni noto, poslane Jugoslaviji obenem z prepisom londo^ke pogodbe dejstvo, da nota z dne 20. jan. ni noben predlog, temveč odločitev. POVRATEK ČEŠKOSLOVAŠKIH LEGIJONARJEV. LDU L;ub!.;ana, 9. febr. Dne 12 t m dospe v Trst ladja »SunVo Maru« s 126C češkoslovaškimi Je^ijonarji, vrača,'očimi se iz Sibirije preko Trsta v domovino, dne 16, t. m. pa ladja >Hwahyis« s 1250 osebami. ŽENSKA VOHVNA PRAVICA V ŠVICI ODKLONJENA. LDU Curih, 8. febr. (DunKUl Socialdemokratska Iniciativa za uvedbo ženske volivne pravice je bila v kantonalnem ljudskem glasovanju odklonjena z 21.608 proti 18.2'i9 glasovom. UKRAJINSKE ČETE ZAPUSTILE ODESO. LDU Dnnaj, 9. febr. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Bukarcrte: Po hudih bojih so se ukrajinske čete vsled pritiska močnejših boljševiških čet umaknile iz Odese v severnozapadni smeri. NEMČIJA NE MORE IZPOI NITI SVOJIH OBVEZNOSTL LDU Nauen, 8. febr, (Brezžično.) Po francoskih vesteh je izjavil Asquith v Pa-isleyju: Po mojem mnenju Nemčija nc more izpolniti svojih obveznosti. Ta mir ni mir, katerega smo zahtevali. Od Nemčije ne bočno nikdar dobili več nego 2 milijardi funtov šterlingov. Določiti bi morali znesek za odškodnino, katerega nam morata plačati Nemčija in Avstrija, Repa-racijska komisija naj bi bila podrejena zvezi narodov. V njej naj bi bile zastopane tudi osvobojene in premagane dežele. IZROČITEV VOJNIH KRIVCEV. LDU London, 9. febr. (DKU) Router-jev urad poroča: Položaj, ki je nastal zaradi liste nemških vojnih krivcev, temelji na nekem ncsporazuinlionju. Angleška vlada ni imela nikakega vpogleda v francosko in belgijsko listo. Ne more biti govora o tem, da je angleška vlada naenkrat izpre-menila svoje naziranje, marveč gre samo za t©, da sc Anglija spravlja v zvezo z listami, katerih oi nikoli videla. Obisk lord-kancelarja in Atlorney-genorala v Parizu je imel za posledico, da se je stvar popolnoma pojasnila in »o ugotovilo, da angleška lista nikakor ni bila naknadno izpre-menjena. Lista vojnih krivcev bo najbrže šc dala povod porazgovorom med zavezniki in nemško vlado. LDU Berlin, 9. febr. (DKU) Lokal-auzeiger« poroča iz Haaga: »Nortb American« in drugi ameriški listi priobčujejo brzojavke znanega zastopnika Hearetove-ga časopisja, \Vyganda, ki poroča iz navadno zanesljivega vjra. da namerava Nemčija na zavezniško listo nemških vojnih krivcev, ki se imajo izročiti, odgovoriti z nemško listo, ki obsega seznam oseb na strani zaveznikov, ki so obdolžene, da so zakrivile zločine proti vojnim zakonom. V nemški Usti se pa, kakor pravi Wygand, ne navajajo niti znani državniki, niti vojskovodje zaveznikov; Usta se omejuje samo na take osebe, ki so dejanski zagrešile zločine, LDU Berlin, 9. febr, (DKU) Odsek za zunanje stvari se je bavil danes popoldne z vprašanjem izročitve voinih krivcev. Predsednik odseka Scbeidemann je ugotovil, da se odsek glede tega vprašanjs popolnoma strinja s dosedanjim stališčem in z nameravanimi koraki vlade, GENERALNI POLKOVNIK BECK UMRL. LDU Dunaj, 9. febr. (DKU) Bivši načelnik avstro-ogrskega generalnega Štaba, generalni polkovnik Beck jc umrl v starosti 90 let. ' ¥esfnik S. 8C. S. Z. * Rob. Našo Slov. kat. izobr. društvo priredi v nedeljo dne 15. t. m. po popoldanski službi božji, veselico. Fantje bodo uprizorili igro »Boljševizem«, dekleta pa »Strahovi«. Nastopil bo tudi mešani zbor. Pel sc bo s sprem-Ijevanjcm harmonija tudi kuplot - Župan«. K obilni udeležbi vabi odbor. OrEovski vestni. Seja predsedstva Orliške zveze sc vrši v četrtek, dne 12. februarja 1920 v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Ker jc seja važna, se prosi, da sc jc udeleže vse odboruice, zlasti kar jih je v Ljubljani. — Predsednica. Orliškl krožki, ki žc niso poslal?, članarine, sc prosijo, da to btorc radi reda nemudoma. d Diskusijski večer Danice« se vršt v sredo 11. t. m. ob pol 9. zvečer v mali dvorani Uniona, Dnfvni red: 1. Dr. Gosar Socijaluem (diskusija). 2. Branje poslovnika in 3, slučajnosti. Gotova in točua udeležba vseh tovarišev! Odbor. Pr© sveta. pr Sedanji operni iotendant, Naroono gledališče in njega državno prevzetje. Kakor novi poročevalec Slov. Naroda« pravi, je uprizoritev opero »Boheme,; bila pri enaki zasedbi nekako taka kakor lanske leto, ko so se nedostatki še pripisovali izključno le dejstvu, da jc biio gledališče komaj otvorjeno. Če se letos kritik naslanja na kritiko lanske uprizoritve, pozablja pri tem vsaj na to, da ima v oikestru letos gledal !Šče toliko dobrih moči na razpolago, da jc v primeri s tem, kar z orkestrom napravi naš glavni dirigent, mogoče doseči naiavnost neverjetne stvari. Da naš inten-dant in glavni kapelnik tega ne more, to je vedno zopet z vso gotovostjo pokazal pri več ali manj vseh uprizoritvah od njega dirigiranih oper. Najvišje pa je v tem oziru prišel uprav z uprizoritvijo -Bohe-me<:. Specielno in detailirano nam je pokazal neovrgliv vzer tega, kako naj se glasba te opere ne igra. No- enega večjega odlomka ni, ki bi ga bil dirigent vzel v pravem tempu, s pravilno dinamiko in bi bil dobro fraziran. Poslušalec ni slišal, kar je mislil, da posluša, kajti ta glasba sploh že več ni bi a »Boheme«. Jas nisem vedel, da se »Boheme« da tako slabo dirigirati, da je mogoče, da posamezna mesta glasijo tako uborno in smešno kakor so se v resnici. Tako uprizoritev opere, ki se jfe igrala že lani, smatram za popoln iiasko. Gospod Rukavina ni nikak problem, stvar je rešiti najbolj enostavnim potom. Pogled na repertoar letošnje pol sezone, ki pomeni popolno stagnacijo, jasno kaže njegove intendančne zmožnosti is popolnoma opravičuje omejitve, ki so mu jih zadnji čas nadeli. S par operami na leto se res se more izhajati. Gledališče torej rabi novega intendanta. Kakor smo imeli priliko opazovati, ne Govekar, ne Rukavina za to ne moreta priti v poštev, kakor tudi ne vsi oni, ki bi njima^ ne prikrajšali delokroga popolnoma. Kulturno m gospodarsko vodstvo gledališča je bilo tako slabo, kakor lc mogoče. Od otvoritve pa do danes smo popravljali pogreške, a popravili se še sedaj niso. Zato je treba gleaati na to, da se spet ne napravi pofirešek, kakor je bil napravljen ob otvoritvi. Operno gledališče rabi intendanta predvsem zato, da postavi za opernega šefa človeka, ki spada na svoje mas tO. Tega moža ni treba hoditi iskat daleč, pri roki je kar v gledališču in je za naše razmere kakor nalašč. Kako usodno lahko postane tako imenovanje, vidimo zlasti zdaj v tej stagnaciji v katero je opera zašla. Imenovanje oi zadeva posameznih, tudi oe vlade, ampak jc kulturna zadeva Slovenstva. Zato opozarjamo vse one, ki bodo tu imeli opravka, da sc z vso vestnostjo odpravijo k temu delu ter da volijo intendanta in šefa lc z vidika uradnosti. Ako stvar nc bo izpeljana v redu, jc toliko kakor gotovo, da sc tem ustvari zopeten boj, ki bi sicer bil p>vpeiu nepotreben. Najslavnejše delo novega intendanta bo, imenovali pravega šc)-. V tem o žiru jc najbolj enostavno Ln najbolje imenovati šefom g. Brezov-g k a, ki sc bo marljivo in vestno iotil tega dela, da opero postavi »j. prave noge. Komur sc g. Bre?ovšek cli premala kapaciteta, jc freba povedati žc v naprej, da hi r.c kak Mahler ali Toscamuni na našem gledališču obnescl tako, da bi odšel, preden bi dirigiral prvikrat. Za posebno velike osebnosti Ljubljana za enkrat šc nima 1al. Pri nas šc umetniki nc morejo postati slavni, ker manjka publike, ki bt ga napravila slavnega. G. Brczovšek bi bil mesto opernega šefa najboljši, ker jc ra stanje našega gledališča najbolj primeren, da o podrobnostih ne govorim, zlasti vsled lastnosti, ki so za napredovanje pledališča neizogibno potrebne in jih ima. Gledališča potrebujejo načrtov, ki hočejo biti realizirana. Naše gledališče pa mora postati oni del narodne kulture, ki ima biti po svojem namenu. Vs-e kar ga v tem zadržuje, padi neusmiljeno in v njc.m naj se končno začne stekati kultura našega plemena. Spominjamo tem potom vlado na to, da ob pre-vzetju gledališča torej tega ne pozabi. Ko po dolgoletnem mrtvilu vstajajo pomlajene kulture mladih narodov, nočemo zastajati niti mi, ampak stopiti hočemo v njih vrsto in boriti sc z njimi za prvenstvo. Marij Kogoj, pr Ljudski, oder priredi v soboto dne 14. t. m. zvečer predstavo v Ljudskem domu in sicer burko, v nedeljo popoldne pa otroško igro. Na tii dve prireditvi opozarjamo žc sedaj. pr Tečaji slovanskih jezikov, »Ruski kružok.« 1. kurz v ponedeljek od 8.—9. ure zvečer. Konverzacije ob četrtkih od 7. Ho 8. ure zvečer v realni gimnaziji. 2. kurz: r i tanje in interpretacije v torek in petek od 8.—9, ure zvečer v realni gimnaziji. Konverzacije v soboto od 8.-9. ure zvečer v Mestnem domu (mala dvorana). — Knjižnica (Mestni dom) odprta ob sobotah od 7,—9. ure zvečer in ob nedeljah od 8. do pol 10. ure dopoldne. — Članarina sc sprejema v lokalih, kjer sc vrše kurzi (3 K mesečno). — »Društvo ljubiteljev poljskega naroda.« Tečaji in konvcvzacijc v torek in psfe.k od 6.—7. ure zvečer na realni gimnaziji. Sprejemajo sc tudi člani, ki nc morejo obiskovati kurzov, pa žc obvladajo jezik. — Predavanja iz srbohrvatske literature, predava vscučil. prof. dr. llešič ob sredah in sobotah od b.—7. ure rvečer ra realni gimnaziji. pr Ave Maria. Prva. številka tega amerikanskega nabožnega lista jc do-Slu v novi obliki in 'iolo lepi opremi, okrašena z mnogimi slikami. Po vsebini je bogata. pr Naši zapiski, Socijalisti so zopet začeli, izdajati to revijo, ki jc pred vojno žc izhajala v Gorici in ji jc bil za urednika pokojni dr. Dermota. »Demokracija je s tem prenehala izhajati. Odgovorni urednik jo Milan Lemež. NAŠI GOZDOVI. Ker so se pojavljale v javnosti pritožbe, češ, da sc naravno«! sistematično uničujejo naši gozdovi in da zadene glavna krivda gozdnovarstvene organe, so Sc uvedle poizvedbe, ki so dokazale, da se res tu in tam nekoliko preveč : eka, da se pa o kakem sistematičnem uničevanju ne da govoriti in vrši gozdnovarstveno osobje težko službo vestno po predpisih. Nedostatki javne uprave v tem oziru obstoje v naslednjem: 1. Na Gorenjskem je mnogo lesnih prekupčevalcev, ki niso lesni trgovci in tudi nimajo priglašene obrti in kupujejo les od kmetov in vdov ter ga oddajajo potem lesnim trgovcem za velik dobiček. 2. Obče znano je, da imamo v Sloveniji v gozdarski stroki premalo strokovnjakov, tako, da morajo posamezniki opravljati službo za dva in še več. Zato bi bilo želeti ,da podpira tudi javnost to važno delo in naznanja prestopke v smislu določb gozdnega zakona orožništvu, gozd- no varstvenemu osobju ali neposredno političnim oblastvom. S tem, da se posamezni prekršaji kar objavljajo v časopisih, sc stvari nc koristi, ker s tem sc šc vedno n c vc za zlikovca in sc tako dotični prestopnik opozori, da sc pravočasno skrije in odtegne kazni. 3. Kranjska do sedaj ni imela posebnega tn deželnim razmeram primernega gozdnega zakona. Splošna zakonska določila, ki so šc vedno v veljavi, so v pravem pomenu besede presplošna ter nc odgovarjajo povsod v zadostni meri. Z ozirom na to jc gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo Da poziv predsednika deželne vlade oziroma ministrstva gozdov in rudnikov žc izdelaj in predložil na pristojno mesto osnutek enotnega deželnega gozdnega zakona za Slovenijo, s katerim sc bo odporooglo tem oedo-statkom. Uvedla sc bo splošna prijava golosekov in prcbiralnib sečenj gotovih površin, kakor jc to v veljavi na Koroškem z najboljšim uspehom žc 35 let in na Štajerskem žc 21 let. Skrbeio se bo za redno sekanje in spravljanje lesa in pravočasno pogozditev goličav v povsem zadostni meri. Podučevanjc gozdnih posestnikov po strokovnjakih dobi moderno podlago. Posebno ee bo pazilo na varstvo dozdov javnega interesa, na hudourniške okoliše in na vzdrževanje oziroma po-vzdigo splošne gozdorejc v deželi. Upati je, cla sc zakon v kratkem uveljavi in da sc nekateri predpisi uveljavijo tudi za prejšnje, še ne zastarele prestopke. T. U. g Tečaji za vinogradnike. Državni vinarski višji nadzornik D. Skalicky priredi naslednje praktične tečaje v režnji vinske trte: 1. V torek, dne 17. svečana t. 1. ob 2. popoldne v Trški gori pri Novem mestu pri vinogradu gosp. A. Osolnika iz Muha-bera; 2. V* sredo, dno 18. svečana f. 1. ob 1. popoldne v Semiču pri vinogradu gosp. Klemen-a iz Črmošnjic; 3. V četrtek, dne 19. svečana ob pol 2. popoldne na Veselici pri Metliki; 4. V nedeljo, dne 22. svečana ob 2, popoldne v Sajenicah pri Čatežu; 5. V torek, dne 24. svečana t. 1. ob 1. popoldne v Zadragi pri Št. Ruperl« pri vinogradu g. Zupančiča; 6. V sredo dne 25. svečana ob 2. popoldne v Hrušici obč. ŠmihcI-Stopičc. 7. V četrtek, dne 26 svečana ob 2. popoldne pri cerkvi n» Tolstem vrhu, obč. Orehovica, p. Št. Jen ne;. — V slučaju slabega vremena sc tečaj nc vrši. Trtnc škarje je seboj prinesti. Za radi velike važnosti tega pouka se vino gradnikom priporoča, da se udeleže. g Izvoznic« tudi za manjše količin« živil bode pričel izdajati 11. februarja 1921 izključno le odsek za prehrano v Ljubljani, Natančnejša tozadevna določila jc razvedeti iz razglasa št. 2767, ki jc nabit ni mestni deski. a Telečje meso. Danes v torek 10. f©. bruarja se bo prodajalo na stojnic? Frana. Zajca v Šolskem drevoredu te-ločje meso po 17 K prve vrsto in 16 ki druge vrste. a Cene mesu, Odsek za. določanj« cen je sklenil v seji dne 31. januarja 1920 povišati cene mc.su provizorične na meso I. vrste 22 K iti druge vrst« 20 K, in siccr dotlej, da, odloči o tem definitivno deželna vlada. Vsled rastoči]! cen živini je deželna vlada po vse-: stranskem prevdarku uvidela, da je cev na najnižja, ki jo sploh more raesaj zahtevati pri današnjih živinskih ce< nah, in je sklepu pritrdila. Izginil jc neznano karo v četrtek zjutraj 131etni deček, ki nosi rujavo pelerina in črn klobuk, ie okroglega, bledega obraza; s seboj ima tudi mat nahrbtnik; piš« sc Jožef Teran. fnmnrja dobra in zanesljiva prodaja uKtlillliU Josip Urbani?, trgovina s semeni v Ljubljani, Miklošičeva c, S. Cenik na razpolago. mm Ko?a stema se kupi. Ponudbe naupravništvo „Slovenca." pod šifro Motor 100. Ste preveč občutljivi za mrzli trak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolcClnc in utrjujejo telo masaže s Fellerievim pravim Elza fluidom! 6 d vojna tih ali 2 veliki špe-cijalni stcklenici 27 K, Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerievih pravih Elza kročljic 6 škatljic 12 K. — Omot in poštnini posebej, a naiceneje. Eugen V. Feller J Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hr « vatska. F pr°eda fcBCilMBOlUr^SSn-jM Naslov pove uprava lista pod St. 54G. DFPia CG Kobila, rudeče barve (pony) rllHlU 00 7. opramo. Ogleda se in natančneje izve pri Lristjau Cnztnar Mojstrana Gorenjsko IfnhapSpa vešča tudi dragih hišnih ftlluBitl3 del dobi takoj službo. Zgla-siti se je od 10 do 12 ure dopoldne v Sodni ulici št. 12 L nadstropje, desno. wr KOLAR te išče. Hrana m stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Oglasiti se je: Cesta na Koieljevo štv. 8. Lijnbljnna. mm LeM§ air, ^ iT I. nadstropje from 12 to 1, or 4 to 5 p. m,— Knanr^dn onemu, ki mi preskr-HUlpUud bi 2 sobi ali 1 vel ko s kuhinjo v me-tu ali predmestju. Ponudbe na upravo lista „Nagrada" na piščalke za ceikev ali Soio s tremi registri popolnoma v rodu iina naprodaj po vredni ceni Paič, r..-aribor, Jo-žefova ul ca 4. Vssako mao-rino prvovrstne olupljene kisle repe Več partij sao§sr"*Si Tovarna na deželi išče $ © © # m se sprejme pri 1'ianjBki stavben-družbi v LJubljani; Levstikova ulica 15. 511 Proda;« takoj 200 m- eternita po zelo ugodni ceni. O. BEP»KA, Brezovica 17. pri Ljubljani. uučenega ključavničarja, — izvežbana ga tudi v elektr. stroki za takejSm nastop. Ponudbe na upravmstvo , Slamniki in vseh vrst se sprejemajo v snaženie ia predelovanje pri Bi lly, Ljubljana, Resljcva c. 22. Objava. v Ljubljani za gradbo inouumentalncga poslopja za kr. poštno ravnateljstvo iščemo. — Natančne ponudbe z navedbo cene za m , načrti itd. pošljite poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani do najkasneje 12. l"l. 1920. V Ljubljani, dne 6. februarja 1920. na prodaj. L Oražem, Seto- Ljubijaui. '1* 2 H P, se proda. Isto je dobro ohranjeno ter i močno pnevmatiko. Cena 4300 kron. Ogleda se v mlekarni Vojaška ul. 10. Onltča rini/lira za vsa dcla> kl s® ra-DUPfl Uunlitu zume tudi na navadno Kuho, se sprejme s 15. t. m. k rodbini } oseb —Za otroke je druga deklica Plača 120 kron, Marijana Božujakov.č Zagreb, Vinogradska cesta 8 a I. nad. z velikim sadnim __________________ vrtom in njivo v dostopnem kraju Slovenije kupim ali tamenjam zanjo svojo udobno hišo z osmimi sobami in vrtičem v Višnji gori. Ugodna železniška zveza z Ljubljano. Pismene ponudbe na naslov. P. Višaj an pošta Višnja gora šafar zmožen poljedelstva, živinorej-stva, vlnorejstva in vrtnarstva, kateri tudi pri poljedelskem delu pomaga se sprejme pri Ed. Suppanz Pr.stava. Išče se za prodajo m vsake vrste in v vsaki množini Moste pr! kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J.Kušlan, Kranj, Gorenjsko. sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, In Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 418 z dolgoletno prakso, popolnim znanjem svetovne lesne trgovine. Vstopi lahko takoj. Ponudbe naj se naslove na „&umsko industrijsko poduzačo Do-brljan -- Drvar, a. d ,u Belgrad, Stra-hiniča bana ulica 81. Brei posebneg«, obve»til» t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom-prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospa AlolzUa Destrad zascbnica v Trstu dne 7. t. m. nenadoma preminula. Pogreb nepozabno pokoj niče bo v torok, dno 10. t. m. ob pol 3, uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališke k Sv. Križa. Priporočamo jo v blag spomin- V Ljubljani, dne 9. februarja 1920. Žalujoči ostali. Izdata konzorcij »Slovenca«, Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem nasanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, papa, tast in stari oče, gospod ravnatelj »Narodne šole* po dolgi, mučni bolezni, dne 7. febr. 1920 v 66 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 10. februarja ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Mala Nedelja, 7. febr 1020. Karija Cvahte roj. Tclller, soproga. — Olga Cvahte, uradnica soc. oskrbe, bM. - Mtiko Cvahte, oroi. kapetan I. klase, sin. — Alojzij Cvahte, posestnik, brat. - (Mia Cvabte roj. Scbaute, sinaha- — Simona Cvahte, vnukinje. s*-«';® Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani« Brez potobce^t obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da, ja uaš ljubi, nepozabni soprog, ozir. oče, brat in stric, gospod talila LavrK mizarski mojsfter In posestnik \ včeraj, dne S. t. m. po mučaem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 10. t. m ob pol 2. url popoldne, U bise zaiosti Novi Vodmat* Zaloška cesta št. 2? ua pokopališče k Sv. >rižu, V Ljubljani, dne 9. februarja 1920. Žalujoči ostali. Meetai pogrebni z».vo