lij tihi juna. četrtek 1. januarja. SLOVENSKI II. leto, 1880. Izhaja vsak m; 4. avgusta umrl je po dolgem bolohanji 'J iletni učitelj Fran Končan, jako nadarjen mladenič, kateri je mnogo iger priredil slovenskemu gledališču, izmej katerih se „Trnje in lavor", drama v dveh dejanjih, nahaj; i kana V „Slo-. venskej Tanji". Končan je Zlagal . marca umrl je znani prof. Anton lllušeek v Colji; dno 17. marca znani 8-lletni bivši trgovec Anton Staro v Ljubljani, v začetku decembra dobroznani „kranjski" pisatelj Leopold Kor-deseh na Dunaji; dno 4. marca i) J letni M. Mrak v Hotavljnh, oče amerikanskomu škofu Ign. Mraku, in sredi novembra so v Ljutomeru pokopali čestitoga !>oletnega očeta našemu slavnemu učenjaku Miklošiču. Vsem skupaj bodi hvaležen spomin! Na starega leta dan 1879. gospoda vidijo, kako zelo so se zmotili: Čehi puščajo ustavo popolnem na strani, ta ostane nodotaknena, ali ker se krivica, katera se jim je godila tekom toliko let v šoli, v uradu, v javnosti, mora ipak odpraviti, zahtevajo, da se to zgodi kolikor mogoče zdaj administrativnim potom. Nospravljivi dunajski „forttšrittlerjiu se ve, da so pričeli takoj z vso silo pobijati češke terjatve, izražene v spomenici, kar pa zopet jasno dokamje, da Nemec hoče sam v Avstriji gospodovati, a drugim narodom no pušča nikakih pravic, — iz minole dobe Auerspergove, katero hoče nadaljevati po vsej sili, se to vidi. Nemci, t. j. centralisti pravijo, da vse to nij ros, kar so našteli Čehi v svojoj spomenici; to je uže stara njih navada. Kadar terja svojo pravo avstrijski Slovan, tedaj so nemška žurnalistika vrže z vso silo nanj, očitajoč mu ne-bvaležnost, ker ne uvidi, „da je v Ustavi zajamčena ravnopravnost narodom povsod uže dovršena". Kulikr.it se nam je takisto očitalo! Ako smo mi rekli: „poglejte, ljudje božji, povsod se iz kranjskih šol slovenščina izpod riva, nemščina pa usiljuje", pa so nam dokazovali, da ne vidimo prav, da se motimo. In ker je bila taeih mislij doslej tudi vsaka vlada, — kaj nam je bilo storiti V Mi smo /mirom branili svoje in narodovo pravo, ali kakor hitro smo se dotaknili kake stvari, v katerej so bile osobito nakopičene vse krivice, ki so se nam godile, pa nam je g. državni pravdnik odtegnil besedo, t. j. kontisciral zase ves list. In tisti „nolli me tangere" bil jo navadno ali urad ali šola. Kakor Cehi zahtevajo, da se § P> državnih osnovnih zakonov izvrši tudi glede šol in uradov, isto tako zahtevamo tudi mi — koliko časa uže V Vendar so Čehi v marsičem na boljšem, nego mi; glede ljudskih Sol se oni nič ne pritožujejo, pritožujejo se samo glede srednjih šol, obrtskih in vseučilišča, dokaz, da imajo ljudsko šole osnovane v smislu $ in na podlagi svojega jezika. In mi V Mi smo še rovčeki, nemarno ni ljudskih šol, v katerih bi se negovala uaščina, ni srednjih na podlagi svojega jezika, a vendar določuje s; 19 glede šol: „V deželah, kjer skupaj prebiva več na rodnostij, morajo biti javni učni zavodi tako urejeni, da dobi vsaka izmoj teh narodnostij potrebna (erforderlichen) sredstva za izomiko v svojem jeziku, ne da bi se je sililo učiti se druzega deželnega jezika". Ali pa so je našoj mladini dajala prilika, da bi se izobraževala v svojem jeziku, ali so bili naši učni zavodi tako urejeni, da bi bil Slovenec dobival sredstva za izomiko v svojem jeziku? Nič toga, nogo ustavnoj določbi baš nasprotno sililo se je doslej Slovence omiko iskati v takih učnih zavodih, ki so stale vse na podlagi nemščino, torej, ne samo, da se nas je sililo učiti se tujega jezika, nemščine, nogo vsa izomika jo bila na podlagi toga nemškega jezika Kljubu temu pa vendar trdo tudi naši Nemci in po-neničenci, da se uohčojo dotikati bitstva naše narodnosti, da jo tudi pri nas ustava uže izvršena ! Žal, da tudi mi toga ne vidimo, še menj pa — čutimo. Nasprotno pa dobro in prehudo čutimo, da sloni na nas še hudo nemški pritisk v raznih slojevih življenja, in tega popolnem otresti bode nam se težavna zadača. Pri tem pa moramo gotovo paziti na to, da sami povsod, kjer se nam prilika podaje, poudarjamo svojo narodnost, da je nikakor in nikjer ne prikrivamo. Nam no treba pisati spomenic, z jedno besedo izrečemo vse: ravnopravnost hočemo, katera pri nas še čisto nič nij izvedena. Ako pa mi to zahtevamo, naj nam pa bode v spominu tudi možata beseda fzm. Marojčiča, ki je oh času svojega bivanja v Ljubljani pripeljal svojega sina v šolo in dejal: ,.Jaz sem Hrvat, hočem, da bode tudi moj sin Slovan, zato so mora najprej slovenščine učiti, — potom nemščine.'- Torej sami moramo najprej skrbeti, da se našoj narodnosti godi pravica, sami moramo paziti na to da se ona nikjer ne žali. Nij še dosti, da je človek narodnjak, po tem svojem narodnem prepričanji mora tudi ravnati, da jo potom opravičen njegov klic po ravnopravnosti. V tem oziru pa marsikateri narodnjak nema lahko vesti. In ako se naposled tudi v tem oziru ne bode /.boljšalo, potom nam bodo po vsej pravici naši nasprotniki očitali, da nam ravnopravnosti niti ne treba. Domačo stvari. — (Volitev na I) o 1 e n j s k em. ) V soboto 8. januarja bode na Dolenjskem volitev državnega poslanca. Kakor se naša poročila glase, voljen bode knez Frnest \Vindiscligrittz, kandidat narodne stranke od slovenskih glasov najbrž jednoglasno, kor so voljeni povsod, kjer mi vemo, sami narodni volilni možje, nemšku-tarji so na kmetih itak bele vrane, a zdaj ko je vlada nevtralna, nij o njih duha ni sluha. Če se kateri tak nemškutarski Pavliha pokaže, oblečen je uže v slovensko obleko in poskuša le narodno discinlino rušiti. Eden tacih je tudi nam pisal hudo a slabo slovensko pismo zoper „ljubljanski absolutizem". Upamo, da se tacim neumnim frazam ne bo dal noben volilec motiti. V denašnjib razmerah more majhen narod, kakor je naš, le z disciplino in skupno močjo kaj doseči. Saj vendar vedo Dolenjci, kako jih jo bil ob svojom času renegat Dež-man z obljubami opeharil, potlej pa vselej le proti našim poslancem govoril in jih zaviral. - Kar se tiče nemških Kočevarjev, ki tudi sovolijo s Trobanjci in Kadočani, slišali smo nekaj, da premišljajo, ne bi li bolje bilo, ko bi z drugimi dežolani v slogi volili, a ne dali se več proti Slovencem ščuvati kakor dozdaj. Da bi res bilo! (Vestenek kot politični agitator.) Uže spet začenja rogoviliti! Poizvedeli smo, da je v okrajnem šolskem svetu v Litiji vsled znanega sklopa nomškutarske večine deželnega odbora sprožil, da se naj na triraz-rednej šoli v Litiji nemščina uvode. Njegov adjutant viienjski baron Tauferer, ki je po Veatenekovej milosti okrajni šolski ogloda z letno remuneracijo 400 gld. — Mruzoga dela itak nem& mu je pritrdil in nastal je po tem hudi razpor v okrajnem šolskem svetu. Kako dolgo bodo še Vosteneki terorizirali in agitirali na Kranjskem in ali ros smejo proti ustavi in paragrafu JL9. početi, kar so jim ljubi V Minister Taalle je rekel: „S!ovani se ne smejo na steno pritiskati!" Ali je Vestenok pa višje od svojih predstojnikov? On se protivi celemu ministerstvu in v svojej Blepej strasti soje povsod razdor in nemir! — ((J1 u h a o p o z i e i j a u r a dno „ L a i b. Z t g.") Naša „Laib. /Jg.", ki svoje nemško življenje hrani iz rubeženskih krajcarjev slovenskega kmeta, prinaša včeraj vendar tudi vest, da so narodni občinski zastopi v Črnoin-lji, Metliki, Ložu, Knmeniku, Škofjcj Loki, Vipavi, Trnovem, Cerknici, Ajdovščini in Novem mestu poslali ministru Taatloju zaupnico z željo, da se mu posreči uresničiti sporazunujenjc in stavi svoje narodne „luci pod mernik", temuč daj, da se sveti in da razsveti, kar je Se temote po domovini tvojej in mojej. To bode najboljša kritika. Podpora, podpora, to je prva stvar za napredek. Dela slovenskim novinam tudi bodoče leto ne bode manjkalo. Še je po jednej strani mnogo slojev v našoj družbi, kamor slovenščina in ljubezen do domovinskega nij prodrla. Po drugoj plati pa bode treba baš zdaj, ako se Slovanom prijaznejša sapa, ki od zgoraj vejo, nenadoma zopet na staro in slabo ne izprcvržo, veliko ponavljati in ponavljati, pojasnjevati in dokazovati, mnogo napadov odbijati, prodno se uresničijo le nekatere izmej brezštevilnih reform, ki smo jih potrebni in katerih smemo po vsej pravici terjati. Kajti Škodljivo ker prcoptimistično bi bilo misliti, da bomo, ako ta vlada ali njoj podobna na krmilu ostane, z lahka dosegli kar nam gre. Dosti trudov bode še treba! Neugodnosti, ki naš narod tero, tako so se ukoščenilo, da jih bode prav teško iztrebiti. Vse energijo bo treba. Saj vidimo, da naši sovražniki po svojih novinah tulijo, da se njim krivica godi, ako mi terjamo, naj se njim zabrani nam krivico delati. Tako so se nemškutarji in Usta-voverci zagrizli v stanje, ki je obrneno proti našemu narodnemu bitju, da mislijo, da imajo pravico nam Slovanom delati krivico! Od Francozov se učimo umno gospodariti. i. Bogatstvo denasnjih Francozov izvira iz umnega gospod ar dva, V svojej knjigi o civilizaciji na Angleškem t* di Duckle, da civilizacija nij mogoča brez materijalnega blagostanja. Arabci in Egipčani so le tačas civilizacijo imeli, ko so dospeli do bogatstva. — Na najnižjej stopinji izobraženosti izvira bogatstvo le iz rodovitnosti zemlje (kakor v Indiji in v Ameriki); na višjej stopinji omike pa iz eneržije in stanovitosti dela, kakor pri evropskih narodih. Na najvišjej stopinji civilizacije pa ne izvira narodno blagostanje toliko iz rodovituosti zemlje in trudnega dela, kakor iz modre porabe vseh po delu pridobljenih pridelkov, to je po umnem gospodarstvu. Na tej stopinji civilizacije nij bil v prejšnjih časih noben narod; v denašnjem času imamo le dva: Žide in Francoze. — Od teh dveh narodov se imamo torej mi Slovenci umnega gospodarstva učiti. Židi so si svoje bogatstvo res prigospo-darili s pomočjo kupčije (včasi celo v neugodnih okoliščinah), k čemur se nijso posluževali vselej samo poštenih sredstev. — Ker ne moremo vsi Slovenci v svojem gospodarstvu Židov posnemati (ker bi drugače morali vsi kmetovanje popustiti in barantati začeti), hočem slovenskemu ljudstvu za posti omanje popisati umno gospodarstvo sedanjih Francozov, kateri so nam dejansko dokazali, da je tudi po poštenem potu mogoče narodu do velikoga bogatstva dospeti. Francoska dežela nij rodovitnojša in nij bogatejša, kakor povprek Avstro - Ogorska; le francosko ljudstvo je zelo premožno, katero si je samo brez tuje pomoči svoje bogatstvo res prigospodariti moralo. Francoske kolonije nijso k temu nič pomagale: Picard je navedel leta 1804. v francoskem parlamentu, da je stala Algorija Francoze do tega časa več kot tri milijarde frankov. (Jospodarstvo francoskega naroda mora biti za vsacega Avstrijca toni bolj podučljivo, ker je bilo pred letom 1789. financijalno in gospodarsko stanje Francozov veliko slabše, kakor sedaj naše pri nas, in ker od tega časa do sedaj morebiti vse druge države evropske skupaj nijso tolike trpelo in žrtvovale po raznih vojskah in proklinjali, kot Francozi sami. — Če so Francozi kljubu temu do tako visokega blagostanja dospeli, jih ne smemo zarad tega zavidati, nmpak priznati, da so si svojo srečo tudi res zaslužili. Če pa vzememo (po Iluekleju) da tiči sreča in žrtvo val na moč narodova najbolj v razdelitvi bogatstva mej ljudstvom, potem smemo trditi, da nij srečnejšega naroda od sedanjih Francozov. Na Francoskem je samosvojih zemljiščnih posestnikov 5,500.000, na Angleškem pa 00.000. — Na Francoskem živi več kot 2,500.000 družin deloma ali od samih rent, to je od obrestij vloženih kapita-lov; mej njimi je 31.290 družin (tedaj več kot na Angleškem vseh zemljiščnih posestnikov), kojih vsakoletna renta preseže 25.000 frankov, in 2,000.000, kojih vsakoletna renta 1 preseže 1000 frankov. Ilišovanj sploh je na Francoskem (1. 1872.) 9,525.717; tedaj pride le 8*81 osob na eno hiševanje. Navedene številke dokažejo, d»«e demo niti v starem, niti v srednjem, njtj f novem veku naroda, kojega srednji sta.^j D{| tako številen in tako premožen. Ta Sa^uft stan je najmogočnejša podlaga francoske inp servativne republike, sploh podlaga vse bodočnosti narodove in državne. Pravi /rt v ovalni patrijotizom pokažejo le srednji bogatinci. Reveži ne morejo pri svojej naj bolj šej volji veliko za svoj narod storiti. Koliko pa storija veliki bogatini za blagor domovine, nko ne dobo poleg tega dobrih obrestij, ve* ves svet. Primerjajmo le patrijotizom Francozov in Angležev ! Francoski patrijotizem in njegovo žrtvovalnost za nesrečne občuduje ves svet. Tudi narod Iožjo napreduje v blagostanji pri velikem številu srednjih bogatineev, nego pri malem velikih bogatinov. Vsak ekonom lehko sprevidi, da prigospodari en milijonar menj, nogo dvajset srednjih bogatincev, kojih premoženje znese le po 50.000 forintov. Na Francoskem so skoro vse okoliščine take kakor pri nas; le gospodarji so drugi, ki v resnici zaslužijo, da je posnemamo. Ako hočemo francosko bogatstvo in njegovo razdelitev mej ljudstvom prav razumeti, moramo si nekoliko ogledati domače življenje Francozov, kakeršno se je razvilo po velikej revoluciji leta 1789. Politični ra/^led. \4»1ruift!o «l(»Jšt»l«% V Ljubljani 31. decembra. Iz Lvova se javlja, da je bil tam 29. t. m. shod delavcev, ki so sklenili naprositi državni zbor, da se pronarodi obrtski red bolj v korist obrtskej svobodi in obrtskim zadrugam, da se uvode splošna volilna pravica, in da se odpravi kolek na časopise. V li u lilo tlrsfc Liberalna stranka v HoljrurlJI, kojej na čelu stoji K ara ve lov, je izdala oklic na bolgarski narod; v tem oklici obdolžuje bivše ministre, tla so vse zmešali in ovirali in ustavo žalili. Za to pa jo temu ministerstvu prejšnja večina narodnega sobranja dala nezaupnico. Nadalje pa obdolžuje ta oklic tudi bolgarskega kneza Aleksandra L, da je on kriv, tla se novo ministerstvo nij vzelo iz večine. Knez je hotel, da bi v novem ministerstvu bila tudi NačeviČ in (Jrckov, ker pa Karavelov nij bil s tem zadovoljen, je knez razpustil narodno sobranje. Razna poročila govore, tla bode Karavelova stranka še močnejša izišla iz novih volitov, kajti bolgarski narod simpatizira z njenimi na- umrl je vrli An t. Janko Strle, c. kr. avskultant v Celji, ki se je vestno pečal s6 slovenskim pesništvom, a do smrti svoje samo malo pesnij objavil. Dno" 30. marca izročili smo materi zemlji prvo slovensko umoteljnico Cecilijo P o tl-krajškovo, diko gledališču slovenskemu, kateremu je posvetila vse svoje moči — svojo Življenje, kajti umrla je žrtev vestnega in iskrenega izvrševanja svojega vzvišenega poklica. Hudo je pobirala smrt tudi druge o tili č ujake slovenske. Dne 30. julija umrl je v Stražišči pri Kranj i preblagi dr. Žiga D u čar, jeden najodličnejših domoljubov slovenskih, osnovatelj „Narodnega doma" novomeškega, mož, katerega je ljuta birokratija zaradi čistega in odločnega domoljubja njegovega hudo preganjala. Dno 23. novembra umrl je na Dunaji grajščak in državni poslanec slovenski Josip grof Barbo; 23. jan. dr. Anton Magdič v Ormužu, jeden noj česti tej šib domoljubov slovenskih; umrla sta dalje znana narodnjaka in posestnika ljubljanska Anton Prme in Pavi Skale, prvi 23. drugi 29. septembra; umrl je 21. aprila v Soštanji posestnik Mihael Vošnjak, oče našega državnega poslanca dr. Josipa Vošnjaku. Duhovščina izgubila je mnogo čestitih tovarišev. 11 mrl je 83 letni otec Mohor U o i n a, starosta naše frančiškanske provincije; umrli so dalje: g. Andrej Wolf, dekan kanalski, g. Martin Kopšič, dekan radigojinski, umrli so gg. župniki: Anton Je ral a v Ve*-likovci, Matevž D roni k v Zagrebu, Mihael Via dišat v Mokronogu, F r. (Jregorifi v Tinjanu, Anton Mastcrl v Leskovci; dalje frančiškanska otca Ignacij T roba in Pij Kopitar v Pazinu, mladi duhovnik Valentin Jereb v Loškem Potoku in Se mnogo družili. Izmej uradnikov, profesorjev in učiteljev umrli so: nesrečni prof. Jurij Kozina v Ljubljani, mož, ki je mnogo pisal in mnogo študiral o zgodovini kranjskoj; c. kr, okrajna sodnika Eduvard Steska v Zatičiui in J, Vcrdovac v Ložu; umirovljeni vrhovni blagajnik Anton Novak v Zagrebu in c. kr. računski svetovalec Valentin V i d i c v Co-rici; c. kr. sodnijski pristav Eduvard Va-lenta; c. kr. poštni oficijal Anton Zoni v Bruku na Muri; c. kr. davkarski pristav Viljem Knilec v Novem mestu; učitelj F r. V ranči č v llotiču; t;, kr. davkarski uradnik J o s. Crnovee v Kanalu, vesel pevec, dober gledališki igralec in priden prirejevalec narodnih veselic; o kr. višje deželne sodnije svetovalec dr. M a r t i n j a k v (J rutici; učitelja M a k s Kos v Vojniku in Iv. Dol mač v Ptuji. Tudi moj mlajšo inteligenco slovensko je smrt neusmiljeno pobirala krepke, na>-dejepolno moči. Umrli so: mladi trgovec in hišni posestnik Raj k o Reichmann; znani pevec in pevovodja Janez Trdina; privatni uradnik in delavni član „Dramatičnoga društva" R u d o 1 f H e b o 1 j v Ljubijani; zdravnik Adolf Frk pri sv. Križi na Murskem pobi; nadlaj-tonant Kari Trampu ž iz Žt. lioperta v Slov. Goricah; pravnik JankoVohl v Gradci; rao- pomirjenje Rarodov v Avstriji z uvedenjem ravnopravnosti na podlogi ustave. Uradna nLaib. Ztg." pa nalašč izbriše in zamolči pri tem resumeji, da je tudi narodna tretjina ljubljanskega občinskega zbora jednako izjavo ministerstvu poslala. Vipava in Cerknica naj bi uže bila, ali Ljubljana! To ne gre! Tako si mislijo plemeniti in temeljiti Germani „Laib. Ztg.-ea ki še zrnirom bolj škilijo v „pressburenuu Schrev-Kalteneggerjevega ka-zinskega kluba nego v on Taaflejeve vlade. Sicer Brno slišali, da je bila v budgetnem odseku državnega zbora pri točki o uradnih listih tudi naša stara ljubljanska teta na vrsti, vendar bode treba, da se bolj priporoči. — („Laibacher Tagblatt") vabi tudi na naročbo. On nam in vladi obeta „boj do noža." List, katerega podpirajo najbolj c. kr. uradniki kakor Kaltenegger in drugi, piše, da mora Jener Stromung entgegentreten, velche unter dem Sehlagvvorte der Vertheidigung na-tionaler Redite die begabte slovenische Nation zum riedestal personlichen Ehrgeizes und zum "VVerkzeuge f(lr herrschsdchtige Pfaffen und feudale „Vaterlandsu-Ritter heralnvilrdigte." — (Mraz) je uže popolnem prenehal; kakor smo imeli do minole nedelje hudo zimo, tako prijetno vreme je nastopilo z zadnjim dnem starega leta, katero se hoče prijaznim licem od nas posloviti, — je-li pa bode nam to koristno, to se ve da je dvomljivo. Kajti bati se je, da bode nastopivše gorko vreme prehudo pritisnilo na sneg, ki leži povsod na debelo, kar bi prouzročilo velike povodnji. — (Bolnišnica v Ljubljani) je tako prenapolnena, da se je uže moralo na tleh mej posteljami postljati bolnim in da se mora vsak dan po več bolnih, ki se oglašajo, zarad pomanjkanja prostora odbiti. — (Umrla) je včeraj po noči v Ljubljani dobro zuana soproga mesarja in oštirja M. Dimnika po domaČe Miheta na sv. Petra cesti. Dno 30. dec. m. 1. je po dolgem bole-hanji umrl tudi g. Janez Čadež, c. kr. poštni uradnik v Ljubljani. — (Na Notranjskem) je, kakor v so-gednjej Istri, letos zopet velika revščina. Okrajno glavarstvo v Postojni se je obrnilo do deželne vlade, ter razložilo bedno stanje tamošnjega prebivalstva vsled slabe letine, da bi se za revne pridobila kaka pripomoč. Deželni odbor je vladi izrekel, da bode dal podporo iz deželnega fonda, kolikor mu je mogoče z ozirom na druge enake prošnje. Upamo, da tu li vlada ne bode odrekla pomoči in se, kakor revnih v Šleziji, Istri itd., domislila naših nesrečnih rojakov na Notranjskem. — (Pri občinskej vol t vi) pri Križi poleg Tržiča dne 18. dec. m. 1. je bil voljen za župana Fran Oraneč, za svetovalca pa Ivan Ribnikar iz Snična in Josip Stular iz spodnjih Dupelj. — (Požar) Andreju Mihelčiču iz Zagorja je zgorela dne 10. dec. m. 1. zvečer ko-vačnica v Sevšeku. KovaČnico je imel v najemu Martin Peterka, ter je ogenj nastal vsled tega baje, ker je bila peč preveč zakurjena. Škode je 200 gld. — (Potrjena šolska knjiga.) Lani smo poročali, da je izdal g. Luka Lavtar, profesor na učiteljskem pripravnišči v Mariboru, slovensko knjigo za učenje aritmetike v pri-pravniščih (eventuelno v spodnjih realkah in gimnazijih). Iz dobrega vira smo slišali, da je naučno ministerstvo g. Lavtarjevo računarsko šolsko knjigo potrdilo. Zatorej še enkrat pri poročamo to knjigo, naj jo profesorji v pripravniških precej uvedo. Knjiga se dobi pri g. pisatelji v Mariboru in vejja 1 gl. '20 nov. — (Ptiči.) Iz (Jorice se piše dunajskemu listu, da se na Goriškem pogozdni ptiči pevci vandalično love in uničujejo, ter jih je po trgu polno na prodaj. Nij čuda, daje škodljivih mrčesov potlej na drevji in na trti čedalje več. — (Pridelovanje pive na Kranjskem.) Minolega leta je bilo na Kranjskem 8 pivovarn, ki so pridelale vse skupaj 3.342,300 litrov pive in so plačate davka gl. 73,481. Izmej tega pridelanega piva pride na vsacega prebivalca 7 litrov ali 15 kr. davka. Več kakor Kranjska je pridelala piva Štajerska in Koroška, prva namreč 55.004,200 litrov, druga pa 11.300,400 litrov. Davka za to je plačala Štajerska 1.196,740 gl., Koroška 223,531 gold. V celej Avstriji je pridelalo 2352 pivovaren 11.323,444 hektolitrov, ki so plačale 21.041,631 gld. davka. Razne vesti. * (Napredna Srbija.) Vlada srbska je ukrenila, da se po novem letu pošiljajo novine in knjige brezplačno po vseh srbskih poŠtah. Ta modra določba utegne na veliko korist biti duševnemu razvitku srbskega naroda. Druge države bodo morebiti zasmehovale takšno brezplačnost in bodo nanjo gledale prezirno. Vendar naj si bode v svesti majhena kraljevina Srbska, da je v tem nadkrilila vse velike evropske države in naj bode ponosna, ker je svojim podanikom dala božično darilo, katerega vrednost je neprecenljiva in za katerega blagostne posledice svoje slovanske brate na jugu zavidamo po vsej pravici. * (Ognjenik Vezuv,) kateri je pred 18. stoletji se svojo lavo preplavil tri cvetoča rimska mesta, je zadnja leta nekoliko oživel in se je dne 18. dec. iz njegovega žrela zopet ulila po se snegom kritih njega bregih ognjena lava. O tej priliki je nebo zažarelo v čarobno-krasnem svitu. * (Nesreča po d i na mitu.) Dne 29. decembra se je v Buda-pešti prigodila velika nesreča, ker je dinamit eksplodiral. V nekej fa-briki za izdelovanje opeke in apna so delavci deli moker dinamit na peč, da bi se osušil. Na peči je dinamit eksplodiral ali razstrelil in raznesel peč, stene, strop in izbo, ki je bila nad pečjo. Pri tem razstrelu so na mestu mrtvi ostali dva delavca in dva otroka, trije delavci in en otrok so hudo ranjeni izpod razsutih sten izkopani bili. Rodovine usmrtenih in ranjenih so jokaje in tožo roke lomile nad nesrečo. * (Nesreča na železnici.) Dne 29. decembra m. 1. je prišel vlak na severnej železnici iz tira poleg Sdssenbrunna in unesrečil je kurivec in pet osob. Izmej potnikov nij nobeden unesrečil. * (Zoper j u d e.) Na pruskem Nemškem raste agitacije zoper jude, ki se množe kakor gobe po dežji in z oderuštvom ter kupčijo denar čedalje bolj v svoje roke dobivajo. V Berlinu je bilo leta 1849 sesamo 0505judov7 potlej pa število raste od leta do leta na tisoči. Zdaj jih je v Berlinu uže 60.000. Podobno, če ne še huje, je na Bunaji z judi. III. Iskaz. Uredr ijtvu „Slovonskega Narodi" so za stradajoče v srednjoj Istri došli nadalja ti-lo mili darovi: Prenos H. iikaza . gld. 70.40 G. dr. K. Bleiwes ....... . 6.— B K S i ■ h«• j 11 r /, il.ivkir v Slov. Gradcu n E. Hohnova rorlbhia v Ljubljani n J. Verhovnlk. kaplan na Son . . B Frančiška Vtrhovnik v Ljubljani . n And. KaraoveŠ, kaplan v Loki . . ,, Jak. Znidaršlc r O radii .... „ F. Urašovec, c. kr. sodnik v Gmiiridu Dohodek pov obdsrj uji ubozih šolskih otrok v bkofjej Luki a strada.oče Istri jarm prirejeno tombole . . Pri privatnoi zabavi nekaterih udov čitalnico v Spodnjej Š.ški v gostilni pri g. Matijami nabrano...... Skupaj 2.-1 — 1. — 2, — 1.— 1.— 38.— 5.44 g.o. 128.84 Uredništvo »Slovenskega Naroda" prevzema se tu dalje darove ubogim Istraninom, bodisi novce ali tudi različno obleko. 0V" Zaradi današnjega praznika izide prihodnji list v soboto. Dunajska borza 31. decembra. (Izvirno telegrafiČuo porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru . Zlata renta....... 1860 dri. posojilo .... Akcije narodno banke . . Srebro Napol. C. kr. ( . 69 gld. 10 kr. • 70 „ 70 _ . HI „ . 130 — T) . 837 « — . 291 p 50 f, . ne n 80 n' . 9 : 81 n n r3 . s? : 80 n Vabilo na naročbo. Od novega leta nastopi „Jugoslavjanski Stenograf" IV. tečaj v SoflJI na Iiolgarskem). Program lista ostane v bitnosti nespremenjen, samo so bode razširil glede raznovrstnosti gradiva, ker list bodo donašal članke v vseh 4jugo-slavjanskih jezikih: slovenske, bolgarske, hrvatske in srbske; a ti članki ne bodo samo strokovni in steno* grafovuni, nego Ust bode donašal tudi v navadnem pismu z latinico in cirilico drugo znanstveno gradivo, n. pr. lepoznansko in kulturno-historične članke in v občo stvari, ki imajo važnost za literarno vzajemnost jugoslav jansko. Cona za Avstrijo: Na leto 2 gld., na pol leta I gld. Za Bolgarsko in Srbijo: Na leto 5 frankov. Naročnina v Avstriji se naj izvoli pošiljati pod naslovom: „J. Naglic & E. Bezeiišek v Zugrebu (Petrinjska ulica 21)". Spisi za uredništvo pa naj so pošiljajo fran-kirani (z 10 kr.) na urednika in izdavatelja Ant. Be-zniška v Molijo. Prvi broj izido okolo 20. januarja 1880. Uredništvo „Jugoslav. Stenografa" v Sofiji. co o B < 3 CD S. m =• CD B « *a O 2: ta |—f rs o a < b o s* % i o g — b t hđ 2. — 2. 1*1 t i S* Kil ■ m pa (t o I 9 S2- 1 b t » » ^? a. S* Vi '—W -I jo P W 1 a ca ~ o b fi 2 * i ♦ ■ ♦ i ♦ ♦ I : Izdatelj in urednik Makso Ar mir. Naznanilo. Vsem svojim prijateljem, znancem in visokoj gospodi naznanjam uljudno, da som dne 20. decembra 1879 v hiši g. Martina Vordovaca št. 82 otvoril svojo novo prodajalnlco z manufakturnim, kratkim, suknenim, galanterijskim, špecerijskim, steklenim blagom in dež. pridelki. Ob jednein prosim, naj so mi blagovoli nakloniti tudi v zdanjem položaji ono zaupanje, katero so mi je izkazovalo skozi mnogo let v prodajalniei, katero sem imel pri g. Ernestu Sirci v Zavoi, posebno, ker morem zagotoviti, da bodom najboljše blago vsled zveze, katero imam s prvimi in najslovitejšimi firmami, dajal svojim kupcem po najnižjej ceni, in bodem skrbel, da bodo vsi brzo in polteno postrežem. Naznanjam tudi, da kupujem vse pridelke, n. pr. «•■■«>-pij«-. HžoI9 žito. cunje, luiieno hciii«'. ihiinIo, k«Nti itd. Na mnogobrojno obiskavanjo vabi najuljudueje udani Vransko dno 25. decembra 1879. Fran Marinšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". i 1