WALK p:>- 4 "t t « • * * * * * «<•>««« - » • v* - '■ ■■ »** |* :■ t*** WAl*B& W .UN1TC0 Leto XIV, - št. 83 (3928) MIH SE SMEHLJA Velika povorka bo jutri prišla v atomsko središče Aldermaston, kjer bo veliko protestno zborovanje - Zadovoljstvo japonske vlade zaradi sovjetskega sklepa o prekinitvi eksplozij - Gaitskell o razorožitvi - Pismo Hruščeva Adenauerju LONDON, 5. — Več tisoč ljudi, ki sodelujejo v »pohodu v Aldermaston*, je danes zjutraj nadaljevalo pot iz Hounslowa, kamor so bili prišli sinoči. Povorka je namenjena v Maidenhead, kjer se bo spet ustavila in bo nato nadaljevala svoj pohod v Aldermaston. V Aldermaston bodo ma-nifeelanti prišli v ponedeljek. Pred vojaškim središčem za atomska raziskovanja bo novo veliko protestno zborovanje proti jedrskemu oboroževanju. Po zborovanju se bodo manifestanti vrnili v London. Kakor smo že včeraj poročali, je na velikem zborovanju v Londonu na Trafalgar Squa-re govorilo več osebnosti. Pri tem je književnik Philip Toynbee med drugim poudaril: »Mi se bojimo vodikove bombe. Tisti, ki se je ne bojijo, jih ne odlikuje nadčloveški pogum, pač pa neumnost, ki ni dostojna človeka.* Angleška koperativiatična atranka (ki je temo povezana z laburistično stranko) je na svojem letnem kongresu v Hastingsu (Sussex) danes soglasno odobrila protest proti; 1. prevažanju jedrskih bomb nad angleškim ozemljem z ameriškimi letali, 3. sklepu angleške vlade o zgraditvi vzletišč za rakete pred sklicanjem konference najvišjih, 3. odklonitvi vlade, da prekine jedrske poizkuse, 4. odobritvi vklepa o opremi zahodno-nemške vojske z atomskim orožjem. TOKIO, 5. — Japonska vlada je včeraj izročila vladam ZJ>A in Velike Britanije ustno noto, s katero ju poziva, naj prekineta svoje jedrske poizkuse. Japonska vlada je hkrati poslala SZ noto, s katero zahteva pojasnila v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov. V ustni noti poslani SZ izreka japonska vlada zadovoljstvo s sovjetskim sklepom o enostranski prekinitvi jedrskih poizkusov in hkrati zahteva, naj prekinitev velja za nedoločen čas, «če je to bilo res sklenjeno ob upoštevanju interesov svetovnega miru in sreče človeštva*. Nota poziva sovjetsko vlado, naj se »resno potrudi* na prihodnji konferenci med Vzhodom in Zahodom, da pride do popolne prekinitve poizkusov, do prekinitve izdelovanja jedrskega orožja ter uničenja zalog tega orožja, kakor tudi do sporazuma o splošni razorožitvi. Ustna nota poziva ameriško in britansko vlado, naj izkoristita priložnost sovjetskega sklepa, »ne da bi razmišljali o njegovih namenih*, ter skleneta prekiniti svoje poizkuse. Nota poudarja, da ima v očeh Japonske spoštovanje človeškega življenja prednost pred slehernimi vojaškimi in politični-mo pogledi. OTTAWA, 5. — Kanadsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da kanadska vlada upa, da je enostranska prekinitev jedrskih poizkusov v SZ uvod v nova pogajanja o razorožitvi in da »ne pomeni stalno sovjetsko odklanjanje OZN kot sedeža pogajanj*. Izjava kanadske vlade pravi, da je bila kanadska vlada zaskrbljena zaradi zadnjih atomskih poizkusov v SZ in zaradi »povečanja radioaktivnosti v zemljepisni širini, v kateri je Kanada*. V zvezi s sovjetskim sporočilom o prekinitvi jedrskih poizkusov izjavlja kanadska vlada, da z naklonjenostjo sprejema to gesto, «kolikor ta lahko zaustavi večanje radioaktivnosti*. Dodaja pa, da bi enostranski ukrepi v večji meri prispevali k vzpostavitvi mednarodnega zaupanja, če bi se vključili v sporazum o razorožitvi ob primernem nadzorstvu. »Resolucija vrhovnega sovjeta, nadaljuje izjava, bi zaslužila bolj topel sprejem, če bi se prikazala ne toliko J kot poziv drugim velikim državam, kot podlaga za širši sporazum*. VARŠAVA, 5. — «Omejiti razorožituv na samo ustanovitev brezatomskega področja v Evropi bi lahko spremenila ravnotežje sil; potrebno bi bilo, da tak u-k rep spremlja ustrezajoče znižanje konvencionalnega orožja, ker so države varšavskega pakta na tem področju v prednosti pred Zahodom*. To je v glavnem izjavil v zvezi z načrtom Rapackega laburistični voditelj Gaitskell v intervjuju poljskemu listu «Trybuna Ludu*, ki ga navaja poljska agencija PAP. Gaitskell je izjavil, da za pravo pomiritev potret no umakniti vse tuje oborožene sile iz obeh Nemčij, iz Poljske, CSR in Madžarske. Uvesti je treba mednarodno nadzorstvo glede konvencionalne oborožitve v teh državah. Podpisati bi morali varnostni pakt, ki naj jamči meje teh držav. Pakt bi podpisali tudi »štirje veliki*. Poleg tega je potrebno združiti Nemčijo. Ko bi se izpolnili vsi ti pogoji, bi morala po mnenju Gaitskella Nemčija za-j pustiti NATO, medtem ko bi morale Poljska, CSR in Madžarska zapustiti varšavski pakt. «Dobro vem, je dodal Gaitskell, da vsebujejo ti predlogi elemente, ki bodo v sedanjih okoliščinah po mnenju SZ in Poljske nesprejemljivi. Toda najti bi bilo treba kompromis med .C temi predlogi in poljskim načrtom*. Ko so ga vprašali, ali je tudi on mnenja, da je oborožitev zahodnonemške vojske s taktičnim jedrskim o-rožjem resna nepopravljiva nevarnost za mir, in kako bi se ta nevarnost lahko preprečila, je Gaitskell odgovoril: «NATO ni še sprejela nobenega končnega sklepa s tem v zvezi. Toda mislim, da v sedanjih okoliščinah, ko gojimo upanje, da se skliče konferenca najvišjih, ne bi smeli sprejemati korakov, ki bi lahko škodili tej perspektivi. Na poziv, naj bi komentiral možnost konference na najvišji ravni in naj bi povedal, kaj pričakuje od kampanje za mir, ki sta jo(začela laburistična stranka in svet «Trade Unionov*, je Gaitskell odgovoril; »Upam, da bo kljub odlašanju prišlo do konference in da se bo na njej govorilo predvsem o razorožitvi in odpravi atomskega orožja. Pritisk javnega mnenja v Veliki Britaniji je učinkovit in zdi se, da je angleška vlada prepričana o potrebi takih razgovorov*. Gaitskell je dalje dejal: »Obstajajo nekatera nasprotja med Sovjetsko zvezo in Poljsko na eni strani ter zahodnimi državami na drugi strani glede odprave a-tomskega orožja. Vendar pa ne bi smeli biti nemogoči pozitivni koraki, kakor je na primer ustanovitev področja v Srednji Evropi, na katerem bi se omejilo število vojaštva pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom. To bi bilo v korist vsaj v smislu, da bi lahko predstavljalo poizkusni načrt za razorožitev*. BONN, 5. — Sovjetski veleposlanik Smirnov je da- nes izročil podtajniku v bonnskem zunanjem ministrstvu osebno pismo Nikite Hruščeva za kanclerja Adenauerja. Pismo je precej dolgo in so ga takoj poslali Adenauerju, ki ga se- daj proučuje v svoji privatni rezidenci. Sporazumeli so se, da vsebine pisma za sedaj ne bodo objavili; objavili ga bodo morda šele po velikonočnih praznikih. iliniiiiililliiiiitiliiliiiiiiiiiiiMiniiliiiillllliiniiiiiiiiiiiiiiitniiiliiliiiiiiiiiltltiiiiiiliiiiiiliiliiiini Kritika Hruščeva madžarskim delavcem Govoril je na delavskem zborovanju v industrijskem kompleksu Slalinvaros BUDIMPEŠTA, 5. — Hru-ščev in ostali člani sovjetske delegacije so danes prišli v Stalinvaroš, kjer so obiskali veliki metalurški kompleks. Na poti proti Stalinvaro-šu je delegacijo sprejela skupina deklet v narodnih nošah. Hruščev se je raz-govarjal z dekleti. Nekemu dekletu, ki mu je ponudila šop cvetic, je Hruščev rekel; »Prav na Ma-užarskem sem srečal najlepša dekleta sveta.* V Stalinvarošu je Hruščev govoril na delavskem zborovanju. Prvotno je izjavil, da ni nameraval govoriti (pred njim je gdvoril prvi ministrski podpredsednik Kozlov), toda madžarski voditelji so mu rekli, da mora govoriti, ker bo sicer ostal brez kosila. »Mi v Rusiji, je dejal Hruščev, imamo pregovor, ki pravi, da kdor ne dela tudi ne je*. Omenil je zatem pomoč sovjetske vojske med uporom leta 1950 in dodal; »Reči vam hočem tudi nekaj kritičnega. Svetujem vam, da se ne zadovoljite z gledanjem samo do konca svojega nosu, pač pa da gledate nekoliko dlje. Vaša razredna zavest bi morala biti močnejša in morali bi jasno spoznati razliko med vašimi prijatelji in vašimi neprijatelji*. Nato je Hruščev dejal. »Rekel sem, da gost ne sme pretiravati s svojo kritiko, posebno ko se bliža ura kosila*. Ko je omenil upor leta 1956 je Hruščev izjavil: »N* smete misliti, da, če bi se kontrarevolucija ponovila, bi vi lahko bili ponovno odvisni od pomoči Rusije. Napraviti morate sami, biti morate bolj trdni, tako trdni, da se bo sovražnik za vedno zavedal, da madžarski delavski razred ne bo nikoii okleval. Biti bi morali bolj disciplinirani pri svojem delu. Povečati bi morali proizvodnost in izdelovati vedno Večjo količino blaga z vedno manjšimi napori.* Hruščev, ki se je udeležil zborovanja skupno s Kačarjem, je izjavil, da je »socialistični tabor s svojo milijardo prebivalcev, bolj močan ko kdaj koli* in da »ni nobene sile na svetu, ki bi lahko preprečila končno zmago naših idej*« jute n. pr. je bila obdr-Žana visoko za... to ceno, t. j. z majhnimi prodajami.* Vse to seveda ustvarja skrajno nevaren položaj. Slabo stanje traja dalje brez perspektiv, da se bo popravilo, če se cene umetno obdržijo visoko preveč dolgo v obupnem poskusu, da se obdržijo precejšnji dobički, potem je jasno, da se bo prišlo do točke, ko bo stala recesija mnogo več kot bi lahko sicer. Medtem pa so v Veliki Britaniji zmanjšali obrestno mero od 7 odst. na 6 odst., toda tega ne moremo smatrati za preokret v recesiji. Gre enostavno za manever, da se v Londonu ne bi več kopičilo preveč denarja. Skrčenje kredita bo ostalo, razen če se ameriška recesija na kak način ne zaustavi, toda v tem trenutku se res ne ve, kako. Zato opazuje Velika Britanija potek ameriške recesije z vedno večjo bojaznijo. Toda doslej so bile posledice za Veliko Britanijo, konec koncev, ugodne. Ona kupuje blago na svetovnem tržišču poceni m zaradi tega še ni doživela naglih sprememb v svojem izvozu. Toda to se bo moralo zgoditi in če se bo zgodilo istočasno s poslabšanjem ameriške recesije, bi utegnile biti posledice za Veliko Britanijo katastrofalne. Ameriški napori, da se obdrži visoka nabavna moč potrošnikov z znižanjem davkov, vsebujejo določeno ironijo, kajti ta nabavna moč je skrčena bolj kot bi bila, če bi se cene umetno obdržale visoko. Toda, naravno, v kapitalističnem gospodarstvu so oblike in obseg državne intervencije zelo na tesno omejene. Republikanska uprava je razen tega omejena v svoji intervenciji tudi zato, ker noče, da bi se reklo, da je ponovno privlekla na plan ukrepe Franklina D. Roosevelta. Mogoče bi se odločili, da to tudi storijo, toda obotavljajo se v upanju, da se bodo oblaki razpršili sami po sebi. Toda to je obupna igra, kajti če se oblaki ne razpršijo, postanejo bolj gosti, in dež, ko bo padal, bo toliko bolj uničujoč. Mr. Foster Dulles hoče spojiti koristno z zabavnim in pripominja, da bo njegov program pomoči inozemstvu ugoden tudi za ameriško proizvodnjo. Zdi se, da je program javnih del dobra stvar, samo če se izvaja v hiši drugih. To so opazili Dulle-sovi kritiki, ki so pripomnili, da ni za osnove liberalnega gospodarstva nobene razlike v programu javnih del, pa naj se ta izvajajo v Nevadi ali pa na pr. v Pakistanu. Drugi ukrep, ki pa je le mnogo bolj nesrečen Izgovor, je v povišanju izdatkov vojaškega proračuna. Tudi zaradi tega je bilo nekaj, toda ne preveč, opozicije: kritiki poudarjajo, da tako povišanje izdatkov ne dopušča primernega znižanja davkov. če ne bi bilo vseh teh težav, teh razpok, ki napovedujejo slabe čase za vse, potem bi vsak socialist lahko našel v takem stanju razlog za zadoščenje. To namreč ponovno potrjuje načelo, ki so p socialisti vedno poudari a--11, da glavni vzrok naših sedanjih težav ni v odnosih med ljudmi In nar ravo, temveč med ljudmi in gospodarskim kaosom, ki so ga zgradili ljudje sami. Ce bi Manc še živel, se mi zdi, da bi se serafsko smejal med brki in tudi v brado. ANEURIN BEVAN Obveščamo citate))*. da bo ■Primorski dnevnik* od prlhodnjeia tedna dalje izhajal redno ob torkih in četrtkih NA SESTIH STRANEH, ob nedeljah — kot doslej — na osmih, ob sredah, petkih in sobotah pa na štirih straneh. Cena posamezne številke na šestih oziroma osmih straneh bo 30 lir. TRST, nedelja 6. aprila 1958 Cena 30 lir Proti atomskim eksplozijam, ki jih Je Sovjetska zveza sklenila prekiniti, so tudi Američani. Na sliki vidimo demonstrante, ki nosijo table z napisi proti atomski oborožitvi in poskusom ter gredo pred palačo Združenih narodov v Nev/ Yorku. Ves miroljubni svet želi, da bi se še ostali dve »atomski velesili* odpovedali nadaljnjim poskusom, ker ne more biti dvoma, da bd tak sklep odprl pot za dosego sporazuma o splošni razorožitvi. Tistim pa,, ki so doslej zavračali sovjetski sklep kot propagando, češ ds SZ noče nadzorstva, je predvčerajšnjim Hruščev ponovno povedal, da njegova vlada pristaja na mednarodno nadzorstvo nad prekinitvijo poskusov. V okviru boja proti jedrskemu oboroževanju Nadaljuje se veliki pohod Londončanov proti neumnosti, ki ni dostojna človeka smatra za kršitev osnovnih načel družbe, ki temelji na tveganju in na svobodni konkurenci. Zmes med državno intervencijo in koordinirano akcijo zasebnega kapitala je povzročila tako stanje, spričo katerega nam vsi učbeniki politične ekonomije nič ne pomagajo. Razvoj sedanje recesije v nekomunističnem svetu povzroča samo zadrego in zmedo med gospodarstveniki. To dokazuje jasno neki komentar o tem, kar se dogaja v Ameriki: »Začelo se je misliti, da ima ta recesija globoke korenine in komplicirane vzroke in da se ne bo mogla sama zdraviti.* Ta sodba prinaša s seboj točno določene posledice. Prva je v tem, da gospodarski sistem ni več sposoben, da bi se sam popravil — in tako gre po vodi ena izmed osnovnih osi »ortodoksne* ekonomije. — Druga posledica pa je, da če se hoče premagati recesija, potem je potrebna intervencija politične oblasti. Zato se vodi polemika o načinih in oblikah te politične intervencije. Obstaja dejstvo, ki jasno kaže, kako gospodarski položaj v Ameriki zavzema videz samopoškodbe (in zadeva ni dosti različna za Veliko Britanijo): cene ostajajo visoke, istočasno pa se zmanjšujejo investicije ter narašča brezposelnost. Vzrok je v tem, da so cene rezultat «upravne* operacije, ne pa gospodarske operacije, ki sloni na svobodni konkurenci. To pomeni, da hoče kapital obdržati svoje dobičke tudi tedaj, ko proizvodnja zaostaja in ko se odpuščajo delavci. Dejstvo, da sredi recesije ostajajo še nadalje cene inflaoionistične, je že samo po sebi očiten dokaz popolnega pomanjkanja odpora in obnovitvene moči zahodnega gospodarskega sistema. Neki komentator to stanje ugotavlja. Toda kaže, da se ne zaveda popolnoma pomena tistega, kar pravi. Takole piše: »Visoke ali stalne cene v dobi recesije lahko skrivajo nizek obseg prodaje; cena ^ dobi blaznega oboroževanja Ste* družbo kot na Ihjljdualistično družbo s konkurenco, h^^na politika obdrža-Pr i®®n» kar se tiče na v vfr!etiistva v ZDA in lov , Britaniji, karte-dj^, trustov, monopolov, ** načelniki skuten’., sporazumov med vse to nam tja z„t?0^azuje, da seda-hij v~b°dna družba nima bo j, skupnega z druž-^nirarxovih časov. Kota osn mirno postavljajo Sa podlago svoje- VQdstvnlar'skega sistema Bocki.p°litične narave, kfrotti ticna družba z od-tično1 P^Laja na poli-miesavanje in ga Karl Marx je zapisal, v zgodovini kapita-Vot družbe trenutek, v J*p:rem postane vse go-l»wrstvo Politika. S tem ta • reči’ da ProLislov- L lr) zamotanost družbe, sloni na konkurenci, UT^ocajo take notranje »zpoke, ki so tako hude, »redova^® prisiljene ^ tega je Marx 22*1«. da bodo z nastankom _®tičnih kompleksov že monopo-.l kompleksov že nv5°j interesi upognili r® države pred njihovi-nis zafebnimi smotri. Sta-jJ • ki ga je predvidel se je pred našimi ■C točno uresničilo — sed^J nenadoma. Bilo bi »uri,Popolnoma napačno aati na zahodno kaoi- primeru sem propadel. Vesele lTAl?l v praznike *e/j vsem sl'ojim g°trudnikom, noročnikom *n citateljem PRIMORSKI DNEVNIK Aktualni portreti GIUSEPPE DOSSETTI Je bil profesor na vse. učilišču v Bologni, hkra- ' ti pa je aktivno posegal tudi v javno življenje — v Krščanski demokraciji in bil dejanski vodja te stranke v Bologni. Kot tak je bil izvoljen v občinski svet. Pri zadnjih volitvah pa ni doživel u. speha, ki so ga od njega pričakovali. Od tedaj se je začel politiki odtujevali in pred tednom oblekel talar. GOSPA THOMAS Je preteklo soboto na angleških nogometnih stavah dobila 365 milijonov 750 tisoč lir, kar je naj-večji dobitek pri angleških in celo pri vseh tovrstnih stavah v svetu. Zanimivo je, da je njen mož pred leti prav tako dobil na stavi precejšnjo vsoto in od tedaj nista zamudila niti ene sobote. r PAOLO ZAMPARELLI je vodja tiste milanske policijske skupine, ki ji je uspelo stakniti in spraviti za zapahe roparsko tolpo, ki je pred dobrim mesecem v lil. Osoppo v Milanu izropala avtofur-gon neke banke, iz katerega so odnesli 114 milijonov lir. Z Zamparelli-Jem je sodelovalo še šest policijskih komisarjev in večje število policajev. **' ms '» MYRNA LOY ki Jo poznamo kot filmsko umetnico in smo jo pred leti videvali v šte-, vilnih lepih filmih, se Je pred časom opredelila za povsem drugačno dejavnost: za politiko. Kaže, da je tudi v tej dejavnosti uspešna. Pred krat. kim so ji dodelili mesto v eni izmed komisij UNESCO. VALERIJA BEAN e stara 10 let, doma je t Torontu v Kanadi. Ko |e bila stara komaj detet mesecev, je zbolela >d encefalitisa. Pred kratkim so Ji s kirurškim >osegom odstranili en re. 'enj možganov. Operaci-la Je povsem uspela in leklica se počuti zelo do bro. To se pravi, da bo teklica praktično živela le s polovico možganov. Sedem dni v svetu Boj za prenehanje jedrskih eksplozij V ponedeljek je vrhovni sovjet ZSSR odobril sklep sovjetske vlade o enostranski prekinitvi jedrskih poskusov ter pozval ZDA in Veliko Britanijo, naj se temu sklepu pridružijo. Poslanico v tem smislu je vrhovni sovjet poslal parlamentom vseh držav. Zunanji minister Gromiko je v svojem govoru poudaril nujnost sporazuma o prepovedi jedrskega orožja, ki naj bi sledil prekinitvi poskusov. Sporazum o prepovedi jedrskega orožja in o uničenju vseh zalog bi moral biti relativno lahak, ker imajo sedaj tako orožje ramo tri države. Istočasno pa je Gromiko opozoril, da bo SZ prisiljena ravnati v skladu s svojo varnostjo, če bodo zahodne države odklonile poziv o prekinitvi jedrskih poskusov in jih bodo nadaljevale. Opozoril je tudi na nevarnost ponovne nemške oborožitve in preporoda nemškega militarizma, ki je že dvakrat spravil svet v nesrečo. Sklep vrhovnega sovjeta je imel v vsem svetu zelo velik odmev in večina človeštva ga je pozdravila poudarjajoč, da je zahteva za prenehanje jedrskih eksplozij izraz realizma. Človek bi pri-čaikoval, jlo bodo ta sklep tudi odgovorni državniki v. ZDA in na Zahodu sploh pozitivno ocenili. Toda ne. Ze istega dne je ameriški državni departma objavil izjavo, ki pravi, da je sovjetsko sporočilo le gola propaganda. Državni tajnik Dulles je to ponovil na svoji tiskovni konferenci in sporočil, da bodo ZDA nadaljevale svoje jedrske eksplozije, ki so t) programu za ta mesec na Pacifiku. Prav tako je tudi Mac Nhllan sporočil, da misli Velika Britanija nadaljevati poskuse, Dulles je spet prišel na dan s svojo znano tezo o «čistih» jedrskih bombah m sporočil, da mislijo ZDA morda za pet ali tudi deset let nadaljevati poskuse za «o-čiščenjes tega umazanega o-rožja, ki bo pa vsekakor o-stalo vedno umazano. Dejal je, da bodo ZDA skušale iz orožja «za množično uničevanje» napraviti manjše in «či-stejšea jedrske bombe. Tudi Etsenhouier je naslednjega dne na svoji tiskovni konferenci v nasprotju kakor je običajno ravnal, označil sovjetski sklep za ezvijačo, ki ne rešuje temeljnih aktualnih vprašanja. Sklep' je označil tudi za propagando, tn s tem v zvezi dejal, da bodo morale tudi ZDA spdpoi-niti svoj sistem propagande. No, Hruščev je v svojem govoru v Budimpešti na to odgovoril, da bi Sovjetska zveza bila zadovoljna, če bi ZDA odgovorile s tako propagando. Na Zahodu trdijo, da je sovjetski sklep in predlog neiskren, češ da bi morala SZ najprej pristati na učinkovito nadzorstvo. Ne- davno je Eisenhoiver izjavil, da so znanstveniki ugotovili, da je danes nemogoče prikrivati jedrske poskuse, tudi če niso podvrženi nadzorstvu. Toda glej, takoj po sovjetski napovedi so Dulles, Eisenhoiver in Mac Milimi spremenili svoje mnenje in trdijo, da je mogoče odkriti samo večje eksplozije, manjših in «tajnih* pa ne. Torej, če SZ iskreno misli, naj pristane na učinkovito nadzorstvo. Hruščev jih je spet prijel za besedo in je v svojem govoru v Budimpešti izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena, kakfr doslej, na sporazum o nadzorstvu, posebno še, ker je Ugotovljeno, da se jedrske eksplozije i-tak dajo ugotoviti tudi brez posebnega nadzorstva. Hruščev je v Budimpešti govoril na proslavi obletnice , madžarske osvoboditve ter. je ponovno pozval ZDA in zahodne države sploh, naj končno pristanejo na sestanek najvišjih, ki naj odpre pot poznejšemu plodnejšemu sodelovanju. Obtožil je ZDA, da hočejo onemogočiti konferenco, oziroma da želijo njen neuspeh, ker postavljajo povsem nerealne predloge. Med - Predsednik sovjetske vlade Hruščev je te dni na obisku v Budimpešti, kjer slave državni praznik osvoboditve. V petek je Hruščev v svojem slavnostnem govoru na Trgu junakov sredi Budimpešte ponovno pozval Zahod z besedami: * V imenu sovjetske vlade in ljudstva pozivam predsednika Ei- senhosverja in ministrskega predsednika Mac Miljana, naj brez odlašanja sledita zgledu SZ in prenehata z jedrskimi poskusi«. temi je poleg vprašanja združitve Nentčije še bolj nerealna zahteva, naj bi razpravljali o položaju v vzhodnoevropskih državah Popolnoma upravičeno je Hruščev pripomnil, kaj bi v ZDA rekli, če, bi SZ zahtevala, da se na konferenci govori o notranjem položaju vseh držav, kjer vlada kapitalistični sistem. Na Zahodu trdijo tudi, da je SZ sklenila prekiniti svoje poskuse takoj po vrsti uspelih poskusov z vodikovimi bombami in v trenutku, ko se ZDA pripravljajo na svoje poskuse. Demokratični senator Humphreg je celo dejal. da so v Sovjetski zvezi preizkušali ajedrsko glavo, ki ogroža mir v svetu in postavlja vse. svobodne narode sveta v smrtno nevarnost, razen če je ne bo mogoče uničiti med letenjema. Pozval je sicer ZDA, naj se sporazumejo s SZ o prenehanju eksplozij ob učinkovitem nadzorstv.u, toda pripomnil je, da bodo taka pogajanja itak trajala dolge mesece. Medtem pa bodo ZDA lahko nemoteno nadaljevale svoje poskuse na Pacifiku, fšakoj, viflipjp,, misfuo.na Zahodu ubrati tudi glede pogajanj s tem v zvezi enako taktiko kakor glede konference najvišjih. Pogajanja naj bi se vlekla v nedogled in medtem naj se oboroževanje nadaljuje. Prav zaradi tega odklanjajo takojšnje prenehanje poskusov in šele zatem pogajanja o nadzorstvu. Vsa ta dejstvo kažejo, da v zahodnem taboru ne želijo pravega pomnjenju in sporazumevanja. Dokaz temu je tudi sklep, da se tudi za-hodnnnemška vojska oboroži z jedrskim orožjem. Gredo celo še dlje. Zahodnoneniški obrumbni minister Strauss je te dni britanskemu laburističnemu poslancu Crossma-nu izjavil, da Nemčija ne bo imela svojega jedrskega orožja v treh, štirih ali petih letih. Toda potem, če bodo druge države, posebno Francija, izdelovale svoje vodikove bombe, bo to delala tudi Nemčija Strauss je mnenja, da ima Nemčija pravico imeti vodikovo bombo, če jo bo imela tudi Francija Prav te dni je vzhodnonemški list eNeues Deutschlanda poročal, da sta se minister Strauss in francoski obrambni minister Chaban Delmas sporazumela, da bodo Nemci in Francozi skupno preizkušali a-tomsko orožje v Sahari. Proti atomski oborožitdi za-hodnonemške vojske se množijo vedno novi protesti tudi v Nemčiji sami. Socialni demokrati so skupno s sindikati začeli odločno akcijo. Odločno protestirajo države, ki. so v neposredni bli- žini Zahodne Nemčije in ki so prve. bile žrtev nemškega militarizma v obeh vojnah. CSR je poslala v Bonn protestno noto. Jugoslovanska vlada pa proučuje možnost, da zadevo predloži OZN. ker je sklep bonnske vlade take narave, da lahko ogroža sve- tovni mir. Veliko protestno gibanje proti blaznemu jedrskemu o-boroževanju se je začelo tudi v Veliki Britaniji. Več tisoč ljudi se je v petek zbralo na velikem zborovanju v (Nadaljevanje na 10. strani) TUDI ZA TAKEGA «OČETA», NE!... tV primernem trenutku bomo zavzeli stališče, kakor nam ga bodo narekovale naše potrebe in obstoječe okoliščine,» piše glasilo Agnelettove SDZ v svoji zadnji številki. Kdor je prebral ta stavek, se je prav gotovo vprašal, kakšno bo to stališče, posebno še potem, ko je eKato-liški glas* odkrito ze pozval svoje čita-telje, da na letošnjih državnozborskih volitvah oddajo svoj glas demokristjanom. V predzadnji številki pa «Demokracija* piše: «V tem, tako kočljivem položaju, ko zna nekaj tisoč glasov že pre-vagniti volilno skledico na eno ali drugo stran, je pa vendar zelo značilno, da ni doslej še nobena demokratična stranka, vključno krščanska demokracija, s svojimi ukrepi ali izjavami zavzela stališča do tukajšnje slovenske narodne manjšine.» No, vse kaže, da je ta izjava le prišla. Zadnja «Demokracija* se je o njej široko razpisala. Tambroni, klerikalni notranji minister, je imel — tako trdi tDemokracija* — v Gorici »sspodbuden govor*. Slovensko manjšino je nekajkrat imenoval, in sicer v etreznih in premišljenih besedah ter v duhu možatega priznanja, da je manjšina tu in da mora biti enakopravna.* «Demokracija» pravi, da je bil «Tam-bronijev govor kot uvod v volilno propagando pameten, strogo realističen in spodbuden. Zaupanje je govornik vlil vsemu prebivalstvu province tako enega in drugega jezika, zlasti delavskemu sloju, kateremu je zagotovil delo in kruh s tako prisrčnimi besedami, kot da bi govoril brat bratu ali oče svojim otrokom.* Vodstvu SDZ je torej Tambronijev tspodbuden govor* prišel kot naročen, čeprav ni v njem dejansko nič takega, kar bi dalo vsaj slutiti, da bo vladna stranka z nami v bodoče drugače ravnala kot je doslej. ^Demokracija* najbolj poudarja Tambronijevo možato priznanje, da je emanjšina tu in da mora biti enakopravna.* Toda on in njegova stranka za to e-nakopravnost doslej nista nič storila, ampak jo nenehno kršita! Ne besed, dejanja zahtevamo! Od Tambronija, seveda, zaman! Celo «Katoliški glas* je moral ugotoviti, da je tukajšnje vodstvo KD «zaslepljeno s fašizmom in šovinizmom*/ Dejali smo, da najbrž ni daleč dan, ko bo vodstvo SDZ tzavzelo svoje stališče* in pozvalo svoje pristaše, da glasujejo za KD. Vendar se zdi, da volilni golaž, ki si ga vodstvo SDZ obeta, še ni povsem skuhan. Zato se «Demokracija» omejuje le na to, da v obliki člankov, ki so naklonjeni KD, pristavlja polena k ognju pod kotlom, v katerem se kuha demokristjanski golaž. Toda prepričani naj bodo, da se bodo pošteno opekli! Naj nikar ne mislijo, da so slovenski volivci tako nespametni, da bi oddali svoj glas stranki, ki je v vseh povojnih letih dokazala, da so ji želje, težnje in zahteve slovenske narodne manjšine deveta briga! To je dokazal tudi *Demok,racijin* demokristjanski ebrat* in toče* in tega nočeta* somišljenik demokristjanski go-riški župan in vsi dosedanji demokristjanski poslanci z Goriškega. Naš dnevnik je moral njihove šovinistične izjave že tisočkrat ožigosati in jih zaman pozival, naj njihova vlada po toliko letih uresniči, kar je že deset let zapisano v ustavi in že skoro štiri leta v Posebnem statutu! Tudi za take nDemokracijine* «brate» in nočete» Slovenci ne bodo glasovali! RAMSAYEVA ZAMISEL JE URESNIČENA, KDAJ BO TESLOVA...? «S silo Niagare bom osvetlil Pariz» Revolucionarna novo st» v Satsku (SZ) Ce bi Tesla ne odnesel svojega velikega izuma s seboj v grob, bi bilo življenje na Zemlji v marsičem drugačno - V SZ zgradili - centralo, ki jo poganja plin neposredno iz gorečega rudnika »S silo Niagare bom o-svetlil Pariz! — je nekega dne pred 50 leti vzkliknil veliki izumitelj Nikola Tesla. — Ne potrebujem Žič niti kablov... Odkril sem način za prenos električne e-nergije po brezžični poti... Pri tem mojem sistemu ni važno, ali se električna e-nergija prenaša nekaj milj ali nekaj sto milj daleč.'Moji poskusi so to potrdili...* Ce bi bil kaj takega Izjavil kdo drug, bi mu težko verjeli, toda Nikola Tesla je na tem področju znanosti veljal kot največji človek- in če bi njega ne bilo in če bi ne bil vtem kdo drug njega zamenjal, bi bila tako praktična pogonska sila kot je električna, še danes v povojih, kajti do njegovih izumov so električno energijo po elektrovodih prenašali kvečjemu do tri kilometre od izvora in je tedaj še razmeroma majhen New York moral im«ti kar 400 majhnih električnih central, ki so bile razporejene po mestu tako, da so dovajale tok najbližjim tovarnam in stanovanjskim hišam. «Toda kako brez žic? — so ga vprašali njegovi sodelavci. — To vendar pomeni prenašanje električne energije skozi «nič», skozi Franciji grozi nov val stavk. Sedaj se pripravljajo na stavko rudarji in kovinarji. To l>o drugi zaporedni val že dalj časa trajajočega stavkovnega gibanja. Pretekli torek je stavkalo nad milijon delavcev in nameščencev. Pri stavki je bilo predvsem prizadeto pariško železniško vozlišče in pariška podzemeljska železnica. .Na sliki eden izmed pariških kolodvorov tuetl stavko praznino. Pojasnite nam, kako nameravate to izpeljati.* Nikola Tesla je malo govoril, še najmanj o svojih izumili, ki jih je bilo mnogo in preden ni svojih zamisli o neki novosti dokončno izdelal in praktično preizkusil, ni o njih nikoli govoril. Niti beležk zase ni delal, kajti njegov spomin je bil fenomenalen in verjetno prav temu je treba pripisati dejstvo, da je s svojo smrtjo med zadnjo vojno odnesel v grob še vrsto izumov, ki bi danes mnogo koristili človeštvu. Taka revolucionarna zamisel, kot je bilo Teslovo brezžično prenašanje električne energije, je nujno vzbudila zanimanje pri poslovnih ljudeh in posamezniki so bili takoj pripravljeni finansirati najnovejši Teslov izum. Toda finančniki so si postavili tudi vprašanje, kako bodo izterjevali od potrošnikov električni tok, ki bi ga producirale njihove električne centrale, ko bi vendar ne imeli kontrole. koliko toka kdo porabi. in čigavega. In tedaj Nikola Tesla tem poslovnim ljudem ni znal Odgovoriti. Zato SO se ljudje, ki so se v začetku nad izumom navdušili, razšli in o-stal Je le eden: ameriški industrialec Morgan, ki je dal Tesli 150.000 dolarjev, da jih uporabi za izgradnjo naprave, ki naj električni tok brezžično dovaja od izvora do potrošnika. Načrti so se začeli izvajgti, toda lepa vsota 150.000 dolarjev ni zadoščala. Gradnja je ostala nedokončana in Teslov načrt le v glavi izumitelja. Tesla se vse do svoje smrti ni odrekel temu načrtu, vendar ni nikoli pozneje prišel do tolikšnih sredstev, ki bi mu omogočila izvedbo. Znano je, da Tesla ni bil praktičen, še manj pa posloven človek in karkoli je za svoje številne izume dobil, je še prej porabil za praktično preizkušanje vedno novih in novih zamisli. Toda čeprav ni Tesla zapustil mnogo svojih zapiskov, je znano, da je to svojo zamisel tudi praktično uresničil. Nekoč je po brezžičnem prenosu električne energije prižgal na razdaljo 40 km 200 žarnič in po besedah izumitelja samega se je pri tem izgubilo komaj 5 odstotkov električne energije, to se pravi trikrat manj kot pri o-bičajnem prenosu električne energije po elektrovodih. Zamislimo si, kakšno bi bilo danes življenje na svetu. če bi Tesla to svojo zamisel dokončno iz- peljal. Vseh neštetih zelo dragih elektrovodov in kablov ki danes preprezajo dežele, bi ne bilo. Strokovnjaki- menijo-, da bi ta izum zasenčil izum atomske reakcije in izstrelitev umetnih satelitov. Avtomobili in lefala na pr. bi Fe uporabljali za pogonsko sredstvo bencin, ampak bi jih poganjali električni motorji. In če vemo, da nosijo težki bombniki ali velika transportna letala ha desetine ton bencina, lyilikšpa bi bila njihova koristna zmogljivost, če bi namesto tega bencina imela le majhno anteno, ki bi sprejemala e-lektrične impulze z Zemlje, kot na pr. sprejema radijski sprejemnik električne valove. In tudi sodobne rakete, s katerimi namerava človek že na Luno, bi mogli poganjati električni motorji in vse breme, ki ga terja različno gorivo, bi pri tem odpadlo. Tu smo navedli le nekaj drobnih primerov, ki vsaj približno pokažejo velikopoteznost znanstvenika Tesle izpred 50 let. Le nekaj let pozneje, leta 1912, si je angleški strokovnjak Ramsay, v hlastanju po novem, umislil nov način proizvajanja električne energije in sicer s tem, da bi pri termičnih centralah ne poganjal turbin plin, ki bi ga dobavljali iz peči, pač pa neposredno izpod zemlje, tako da bi zažgali sklade premoga kar pod zemljo. Te zamisli pa iz kdo vt kakšnih razlogov vse doslej ni nihče izpeljal razen Sovjetske zveze, od koder prihaja zanimiva vest, k' dokazuje. da ,so Rusi staro zamisel izkoristili. Ob koncu lanskega leta je sovjetskim tehnikpm u-spelo zgraditi prvo električno centralo, ki jo poganjajo plinske turbine, katerim dovajajo plin neposredno iz podzemlja. V Satsku blizu Tu'e so velikanske zaloge fk) milijonov ton sorazmerno slabega lignita. Ta lignit bi se dal uporabiti za poganjanje turbin, toda rudnik je treba odpreti, napraviti je treba jaške, rove, dvigala in vse, kar v sodobni rudnik spada, Tu je treba na tisoče rudarjev. Cernu vse to, ko bi se dal premog zažgati kar tam. kjer leži in nato dovajati plin neposredno v turbine. Na prvi pogled se zdi vse zelo enostavno, vendar je enostavno le v načelu, med- tem ko je praktična izvedba te zamisli terjala mnogo domiselnosti in tudi sredstev, vsekakor pa ne toliko. kot bi jih terjalo normalno izkoriščanje premoga v termični centrali. Rusi so zgradili močno čr-palno postajo, od koder dovajajo v globino kakih 40 metrov k slojem premoga zrak, ki naj omogoča izgorevanje premoga. Z druge strani pa po drugih močnih ceveh prihaja iz podzemlja plin v poseben zbiralnik, od koder ga skozi filtre in hladilne naprave dovajajo k turbinam. Ves proces je sicer precej zapleten in hi ga tu ne mogli na kratko opisati. Zato bo menda dovolj, da ponovimo, da je ta način izkoriščanja premoga v samem rudniku razmeroma ekonomičen in da predstavlja veliko novost. Ce so.Sovjeti danes praktično izkoristili zamisel angleškega strokovnjaka iz leta 1912, je upati, da se bo kakemu drugemu posrečilo praktično izpeljati tudi Teslove zamisli o brezžičnem prenosu električne e-nergije. V Sz so baje že precej daleč. In tedaj bo e-lektrična energija ponovno zrevolucionirala svet. I \ petek .se je v Betielkali zaključil tradicJnnalni kinematografski Bally, katerega se je udeležil tudi popularni plesalec iz TV Bruno Dotssen«. Ko sc je v petek zvečer vračal v Milan, ga je na cesli med Bergamom in Milanom dobesedno pregazil velik tovornjak. Dossena je bil pri tem mrtev, močno poškodovana pa je bila tudi njegova zaročenka MarsMi Oriani, ki vidimo na sliki ob plesalcu ALI VEL da Je milanski list ®dJ.‘ no. z dno 29. IH. »» * * v rokah demokrščanske fanijeve grupe in M*Jtel*V,* podjetja ENI (od IRI) P ’ kako j« značilno, da 50 s* deležili zadnjih jugoslo skih političnih volitev tudU ■ goslovansk) katoliški on niki v Rimu, da so gla;*<«* na jugoslovanskih dip o skih zastopništvih v kateri duhovniki j"*05'0 , skega semenišča Sv. Hi* o" m a in celo nekateri pred«« niki iz urada franciskansk« generala (Curia dell’Ordine francescano) da so se iz strahu Pred ||n zenskimi sankcijami * cerkvenih predpostavi' oblasti podali na samič in nekateri celo o ni v civilne obleke. da so v Jugoslaviji razni rimsko-katoliski s med njimi pomožni 7*» , ški škof Josip Lah, be° j( ski nadškof Josip drugi cerkveni dostojanšt ^ niki, ter da je spričo tel* skrbljen Vatikan, ker s« ' da spremene iu* 0V,V0J« katoliški vodilni krogi zadržanje nasproti Ju*“ L|f-ski republiki po zsledu v skih katoluanov. — da so Milka sk0^ moža in upravnika P7 /r T . 11 ~Urini(l€i obtodo ca ne bo verjela in ti ^ davke kljub vsemu P0*, g Sedaj pa je Milko Skaji vesti odločno zanikal javil, da sploh ni bil ” j„. donu, da ni imel n0^er“n je tervjujev z novinarji ’ ,j najmanj, da bi kov"1 kaj zaupal o svojih ,n ^, ninih dohodkih oziroma^ mišljenih davčnih utaja * =1= * i/s- — da je inž. Spaso.,ezVtt, siljevič registriral P1^ ge0. ni upravi za patente '^fo-gradu edinstven izum: centralo, ki jo lahko lenkostnimi stroški P .^o jo na kakršnokoli ravn pr. reko z obilico vode na Savo, Donavo, T-i*®' j;, dar itd.). Po za"otoV'nlrala. umitelja bi se ta ce!(tj£nO ki bi proizvajala ple cenCje energijo za L0 od®*- lahkot ostale hidrocentra ■ ko uspešno uporabljai> .^j v morju, in sicer 0' r $0 in oseki ter tam, Lbiua1 morski tokovi. S P°.„|j tu' načrtom so sc ukva’-1 0jaki. di že francoski str0 ^pel® vendar jim je delo ^vile na pol. kajti da bi -gn, li njihove turbine ki je potreben padec v , io niha od enega >n jul-dveh metrov. P° 'zll,ujC Pa' Vasiljeviča pa zad°s dec 30 cm. ih led, — da je pred sto ^ »id sicer 3. aprila IŠSŠ 1 jjjpp** Reki prvi hrvatsk' .^el «(Veneti*. Pred njim 3 jel le italijanski list * p„ j* litornle ungaricos, (a* izdajal samo dve ^ jt D43 do 13451, mer} intl doleta 1857 začel >zha) j,il» cei t*.” ■ .^ 0u co di Fiume*. C«Pra.V,ifl !<*“ po uradnih ro6TuVno 1851 na Reki «*.*.% «{[ IODI 1UI rvr-rv. — - tisoč 272 prebivale vrH- llalijanov, je v >a „pr«‘. dih. v pomorstvu * ujoM prevladoval ’ N" ~ ------- v jezik in zato nic - ,s da sta pred P”’,m "ujoM* listom izšla dva 1 ki pa sta bila časa 0 M' njega tendence. * ** sin* — da bi se mor«' nil[ poslanec in PrP ■ v ph'1' mokratske strarvk* _ eeI1 delphiji William ^e* . govarjati pred vorhf j** Scrantonu žara d' njuii „ v zvezi z nekim' ) jg P li večjega obsega- ^ bj ^ glanec se je UP ■ IviutPh-flle' godil sodnik J0*1 i.0 ute ^ je svojo zahtevo je . Mil: »Sodnik MufP priia‘-j| prvič - moj J** jtfu K drugič - P« spržavn® ‘"v« že več uslug » zah ,v stvo je poslan^ ob^ &prejelo r naS ^ je *°. Oo' ž.itviin- »Zato ker ,1>teij V (>■ žitvijo: »Zato rjj»i*".fl, Murph.v intimen^P eol ^ slanca Greena, da obsodil, in sicefje ne bi kdo očitab ^favoriziral svojega *** -• - da je kmrt ^l , d>" t akv. j' čut"- -«nv mrl in spet 0 pljučno spri m '. itd tuberku - ^ «i f0 bil v agoniji, V“.nko <7. j> znaka življenia, j, a znana ziuij-- ■, r„ bili domači prepr’ ^ 0 umrl. Dali ><> v sto krsto. odi"’*1' g Sp,,s"jt krst° ft l t* pokopališče ,n daj p» rf* v jamo. Prav dvjfl„il L i? pokrov ' krsto slabotni'" " * -; nilsko nas’. te je s jal; sMati jai: »man, — .eht*' Lahko si n,i»1,T".' strah je POPn nfatei*. (lj*1 Al,* le^nčnn SO _ nOF 1:1)I* No, končno kli iz groba »» > domov, kjer • . pg Od takrat nopr L-nčeio b O *#Fcf§ Prva šolska leta sem pre-11 v majhnem mestecu Tan-ochbrae. Čeprav je od te-aJ prešlo mnogo let se spominjam tako kot bi bilo vče-aj, tistega razburjenja, ki je e dijaki višjih razredov av adalo, k0 smo zvedeli, a bomo dobili novega pro-Morja. Pripovedovali so, da Pohaja z edinburške univer-e• Fantje so upali, da bo ■ °vo športnik, dekleta pa u°,s.eveda bolj mislila na to, »en bo po zunanjosti, irektor nam je predstavil K‘jub temu, da je roktor v razredu, je a ho lahko opazil izreden mir: ie bilo razočaranje ju,.' novega profesorja. Je še mlad človek, star kakšnih 24 let, maj-n' ®ibko raščen in skoro , vno oblečen. Vendar zara-‘figa nismo bili najbolj “carani; naše razočaranje 0 bolj zaradi njegove hibe. Bil je invalid. za vel°Va leva noga ie bila kakšnih deset centimetrov aJsa kot desna. Iz leve acnice mu je molela lese-“a Proteza, ki naj bi izravna-: a Prekratko nogo. Seveda bil A* neiz°gibno, da je dobil n Blair — tako je , 0 namreč novemu profe-V7aU 'me ~ takoj tudi svoj s evek. od prvega dne 0 ga vsi imenovali le «le-,ena noga« 8 ^eusmiljenost, ki je značil-^ 2avvečino mladih ljudi, ni puščala, da bi se v njih . av’" °uitki vesti zaradi te-grdega dejanja. Kaj vse fiest01*1 ** m'ad‘ človek pre-#e 1 v našem nedisciplinira-razredu, je nemogoče o- vendar je inteligenten’ jas r zelo občutljiv in ves •lili P|epr'“an> da nismo mi-' fiial'bo’ ko smo mu poče-1 vse tiste grdobije t,ijaaravna posledica tega je vso ’ da ie Prr nas iz8ubil ga avtoriteto. Kolovodja vse-17,/f bd Duncan Orr, močan Jeanni mladenič, ki je z hiučn6 I)alrFmPle najbolj Bal Profesorja. Jeanne fi0s^p,e — zvezda in poit cnSega našega razreda — irek 'zredno lepo dekle s 'fifii r?sn’mi rjavimi očmi in je ?.*. valuvitimi lasmi. Bila Iftie] Ci. bogatega posestnika, 'ital 3e naravno svežino in Wn°at pravega vaškega o-r Bazen posestva je i-"eannin oče tudi dobro ta^o,ano trgovino z žitom, da je hči imela lep p0[Q. e.n' položaj. Podoben v j28! je imela tudi pri nas dan azrec^u. ker se je vsak le nZ.Vozom pripeljala v šo-če’ j a j, česar pri nas nih-fiia ,rug ni počel. Brez dvo-dušnn po zna^aiu dobro-kakšn’ vendar je vedela, te n-° niofi imajo njene letih * pr' nas mladih fan- ijubb* niena izredna pri-j« v in,?st in dejstvo, da jo Vilka j 7sakdo štel za «šte-Postaia>>’ ie povzročila, da je čifie : neobčutljiva za bole-trihortn trPljenje ostalih. S j, je °m Gavina Blaira se •e j PPnudiU priložnost, da bfieioe • izkaže. Na vse '6Sa n,-)e P°skušala, kako bi fesorjalrnega 'n plašnega pro-hašaia .sprayila iz tira. Opo-'a na ?e njegovo hojo, risa-*uro a *° njegovo karika-®0|jobnp nenehn0 počenjala Blaj,. nesP°dobnosti. vse * sv°je »trani sto-•fi’ da k; a bi J" pridobil za-'ak nje P ugodil. Toda vsak b'ača]a ov Poskus mu je po-‘n norčp* novim trpinčenjem °tfistirai Spočetka je Z9radi , ’ iePrav slabotno, ^arnnepaeg\ Jeanninega ne-Jbfir je* obnaianja, pri če-jJei10 klr> eS rde^ stal Pred *’■ 'tako u; drhtel 'n ni ve- 5 'fih> lp^- Se naj obnašal *°hia se ^lm dekletom. Pola- se ^'jstvo6 r"31, V t0 neoEib- i n Jeanno, kadar 7 v2oPet rogala, samo ^ak0 j z,10 kln/olako leto bi se > Plesal s tradicional-i>Plovihm £* P°se®tvu Dal-bila t,:H Kot vsako leto, ‘n razpo * .toltrat to veseli v‘šjih r ajena zabava M! PreT0:' ki ,mo hiša zivljeni vstopom v notami 0 bodoši Sm° h’1’ P°'ni ho "fidaljnji T!ti in načrtov na št o ŠtUdii- Jaz U8ag°čila Kij°’ ki bi mi n Orr na univerzi. 6 "fikern , 36 dobiI *>uibo koanem posredni-t 'a o »e Je Jeanne go- Jaa*. SW'eda.POjde v Ev- la 1 Plesal'-, VS*k plei -ie «ap P m'adentč Zv°rrom- Bil fiO ’ "fiitOlike j, 'SOk iP m°- O,^01*0^visok in mo- j« „^riPraviie„ n in ved* s\.e? fidal ket za ^a*°- Nase »Vet aal ket Nase vSa • ker A na nsvojevalca io *kle'a v A"1'1- da ga fie n ga obč„a ani gIeda-*fifi,,ta bil* ?du'ei°- 7- J«n-ga , JU tako Pa'en Par. Ko h>a *. sem E al iz neke- v/leseno n °Pazil nenado- to rie'no ie080”- to **t0, k Je Prišel sem sa- Pri '*gova j , mislil, da je i4]J,h°du dplžn°st. Stal je . dvoran« _:______________________ GU v i ,U81. J« kil 'fin blea °rano’ njegov s'ta bolto o, abraz pa 'e kovjb priblija|° Ko sem «lobA! “bral * ' sem na nje-'»ie k llr opazil tako Sv 'akoj s b“ fičine, da sem *'» ,°.)e ‘nnenl'menil ,mer- ttied ° *'eseni no-Prazniki popol- noma spremenil. On sam se mi je namreč ponudil, da mi bo pomagal pri pripravah za izpit na univerzi. In čeprav sem večkrat sam sodeloval pri potegavščinah v razredu, kadar je prišepal k nam, sem vendar občutil sožalje do tega čudnega človeka, ki je tako nenaravno blago reagiral na naše napade. Med večeri, ki sva jih prebila skupno v njegovi majhni, skromno opremljeni najeti sobi, medtem ko sva obdelovala gradivo za izpit, sem odkril za njegovim skromnim, sramežljivim bitjem izredno inteligenco in bogastvo duha in srca, tako sem se samega sebe sramoval. Pripovedoval mi je, da je sirota in da izhaja njegova po-haba od nekega padca z drevesa, ko je bil še otrok. Vendar je upal, da bi bilo mogoče rešiti nogo z operacijo. Zaradi tega bi moral obiskati nekega slovečega švedskega zdravnika. Stroške za to operacijo je upal plačati s prihranski pri svojem enostavnem in skromnem življenju. Tako so bili večeri z «leseno nogo« zame pravi odmor. Ko sva končala z delom, si je napolnil pipo in mi pripovedoval o tujih deželah in narodih. Pri tem sem pozabljal na vse okrog sebe in napeto sledil njegovim besedam. Toda vedno znova je on obrnil pogovor na temo Jeanne Dalrymple... Z Gavinovo pomočjo sem dobil štipendijo in od tedaj naju veže pravo prijateljstvo. Med dopustom so naju lahko videli, kako sva skupaj ribarila po šolskih ribnikih ali pa se sprehajala po gričih. Nekega takega nepozabnega večera sem ga videl, ko sem stopil v njegovo sobo, pri oknu z neko sliko v roki. Takoj sem spoznal, čeprav je bila slika nejasna, da je to bila Jeanne. Gavin me je pogledal kot kdo, ki ga ujamejo pri zločinu in mi s solzami v očeh in z glasom, ki' sem ga komaj slišal, dejal: «Zdaj poznaš mojo skrivnost. Sicer sem jo hotel skrivati, vendar si jo verjetno že prej slutil.« Potem pa je še tiše dodal; »Danes slavijo njeno zaroko z Orrom.« Nihče v Tannochbraeju ni dvomil, da bosta Jeanne in Orr nekoč mož in žena. Seveda je sledila kmalu tudi poroka. Toda že nekaj mesecev po njuni poroki so pričeli ljudje šepetati, da mladi par ni najbolj srečen. Krivdo so pripisovali Dunca-nu. Kmalu se je pokazalo, da mu je bilo samo do denarja starega Dalr.vmpla, s katerim bi lahko lepo živel brez dela. Nekega večera, ko sem se vračal iz univerzitetne klinike proti domu, sem srečal Jeanno. Prestrašil sem se, ko sem videl na tem nekoč tako lepem licu včrtano žalost in otopelost — in tako sem se odločil, da je sploh ne bom nagovoril ter sem pobegnil. Leta so minevala, Jeannin oče, stari Dalrymple je umrl in je tako postal Duncan Orr lastnik vsega premoženja ter bogataš. Slišal sem da je živel zelo razkošno, vendar da pri tem pije m špekulira. Odlični uspehi, ki jih je medtem Gavin dosegel pri svojih dijakih, in k temu njegova ljubeznivost so mnogo pomagali pri njegovem položaju in mnogi so ga vzljubili. Tako je postal v Tannochbudaeju zelo znan kot odličen profesor. Minili sta še nadaljnji dve leti in jaz sem se medtem poročil in odprl svojo zdravniško ordinacijo v predmestju. Nekega večera je pri mojih vratih močno pozvonilo in služkinja mi je najavila Ga-vinov obisk. Bil je zelo vznemirjen in mi je pripovedoval, da je bral v časopisu, kako je Orr s svojimi špekulacijami izgubil vse, kar je imel. In ker nato ni videl drugega izhoda, je hotel pobegniti z avtomobilom v inozemstvo, vendar je med potoma do pristanišča zadel v neko drugo vozilo, sam pa našel smrt pod razbitim avtomobilom. Meni se je vendar zdelo, da Gavin ni prišel k meni samo zaradi te novice, imel sem vtis, da je prišel predvsem zaradi Jeanne, ki- je zaradi neurejenega življenja z možem in zaradi njegove smrti zelo hudo obolela. V svojih sedanjih razmerah seveda ni mogla niti pomisliti na kakršno koli zdravljenje. 8 aolz-nimi očmi me je prosil, naj ji pomagam. Njegova ljubezen do nje je ostala še vedno enako globoka. Pretresen sem bil zaradi stanja, v katerem sem našel svojo nekdaj tako lepo sošolko. Apatično me je gledala, njena lica so bila udrta, le okrog ličnic se je je držala močna rdečica, ki mi je izdala, še preden sem jo pregledal, da boluje zaradi pljučne tuberkuloze. Preiskava je potrdila moje mišljenje. Obvestil sem Gavina o njenem stanju in mu tud' nisem zatajil, da so okoliščine, v katerih živi bolnica takšne, da ne morejo preprečiti razvoja bolezni. Potrebno bi bilo, da bi čimprej odšla v kakšen dober sanatorij. Za to pa je potrebno mnogo 'denarja, kar terega pa Jeanna nima več. Nastal je hip tišine. Gavin je sedel pri mizi, z glavo naslonjeno na roke. Nenadoma me je pogledal in dejal; «Pripravi vse za prevoz v sanatorij, stroške bom poravnal jaz — le Jeanna ne sme zvedeti ničesar o tem.» Vedel sem, da je Blair prihranil mnogo denarja in da je nameraval prav to leto odpotovati na Švedsko, kjer bi ga operirali. Odkrito sem mu povedal, da se bo v tem primeru moral odpovedati svoji poti na Švedsko. Samo prikimal je. Poskušal sem ga prepričati, naj misli nase; toda ostal je pri svoji odločitvi. Dva dni po najinem razgovoru je Jeanne že bila v Braebury-Sodgeu, enemu najboljših škotskih sanatorijev. Sanatorij je bil prelep, zgrajen sredi gostega borovega gozda visoko v planinah, kjer je bil zrak res popolnoma čist, tako smo po prgvici lahko pričakovali, da bo Jeanne tukaj zares ozdravela. Zanjo sem si izmislil pripovedko o uspeli prodaji preostalega premoženja, ki ji omogoča zdravljenje v sanatoriju. Apatično me je poslušala in zdelo se mi je, kot da me sploh ne posluša o čem ji govorim. Ker je moja praksa postajala vse večja, sem imel vedno manj časa, da bi jo obiskoval v Breabury-Sodgeu. Toda nekdo drug ni zamudil nobenega obiska pri bolnici. Konec vsakega tedna je Blair prihajal v sanatorij, obložen s cvetjem, sadjem, knjigami in časniki. Kot izgovor za svoje obiske je navajal svoje zanimanje za svoje bivše učence in učenke. Vsakokrat ko je zapuščal sanatorij, pa je obenem poravnal račun za pretekli teden. Tako je šlo devet mesecev. Po tem roku sem dobil sporočilo direktorja sanatorija, da je moja pacientka popolnoma ozdravela in da lahko zapusti sanatorij. Takoj naslednjo nedeljo sem se odpeljal v Breadbury-Sodge. Z Gavinom sem se dogovoril, da bo prišel tudi on, le nekoliko kasneje. V sanatoriju sem našel Jeanne na vrtu. En sam pogled mi je zadostoval, da sem spoznal, kako je napredovalo zdravljenje. Jeanne je bila popolnoma zdrava — še več, vrnila se ji je tudi nekdanja lepota. To sicer ni bila več lepota brezskrbnega dekleta, pač pa lepota zrele in bridko preizkušene ženske. Ko sem ji povedal, da sem prišel ponjo, ker je že ozdravela, me je pogledala s svojimi velikimi temnimi očmi in mi smehliaje . dejala: «Zakaj sj mi tedaj pripovedoval tisto pravljico? Ali misliš’ da ne vem. kdo je zame plačeval sanatorij?« Nisem vedel, kaj naj ji odgovorim na to in sem molčal. «Da, in jaz sem z njim tako grdo ravnala,« je nadaljevala. «2ivljenje mu dolguiem. Marsičesa sem se naučila v teh mesecih svoje bolezni. Sele zdaj uvidevam, kakšen e-goist sem bila.« Odkimala je. «Ne. šele zdaj vem, kaj pomenj biti resnično ljubljen.« Medtem ko sva midva to govorila, je prihajal po poti od postaje neki slabotni, mali človek. Ko naju je opazil, se je zbegal in njegov korak je postal še bolj negotov. Ko je Jeanne to opazila, je naglo vstala razširila roke in mu odhitela naproti. On pa j je obstal kjer je bil, presre-jčen zaradi njenega zadovolj-I r.ega nasmeha, medtem pa so mu po licih kapljale solze. Jaz pa sem se takrat naglo obrnil in opazoval lepote jesenskega vrta... , PREVOD ROMANA .MATI* JE IZDALA TUDI KNJIŽNICA KONDUR Masi umetniško je roman «Matii) le opravil oiironmo družbeno vlogo čudnega, če je človek kot Gorki, ki je po vsej širni domovini videl toliko gorja, prišel v vrste revolucionarjev. Začel je pisati in od leta 1892, ko je objavil svojo prvo črtico uMakar Cudras, so se zvrstila številna njegova dela. Stopil je v službo revolucije kot književnik in to svojo nalogo je odlično opravil, ne da bi prepeč žrtvoval umetniško vrednost svojih del ideji. Tako je lahko postal književnik svetovnega jormata, čigar dela se stalno prevajajo v vse jezike. *** ' Pred devetdesetimi leti se je v Nižjem Novgorodu, fci se danes imenuje Gorki, rodil Aleksej Maksimovič Peskov. Danes ga ves svet pozna pod pisateljskim imenom Maksim Gorki. Težka je bila njegova življenjska pot že takoj po začetku. Ostal je brez staršev, obubožali so tudi njegovi sorodniki in tako mladi Aleksej ni imel ne skrbne vzgoje ne šolanja, pa tudi ne kruha, razen kolikor si ga je že. sam zaslužil z najrazličnejšimi načini preživljanja, ko je med tem obredel vso Pusijo. Toda sredi vseoa trpljenja, ki ga ni bilo malo, je vedno ohranil voljo, da si pribori znanje. Življenjske izkušnje so mu nadomestile študij («Moje univerze# je imenoval eno izmed del, v katerih opisuje svoje življenje, ko se je potikal od enega konca Rusije do drugega). Zivei je v dobi, ki je že zorela za nove čase in nič ni Knjižnica Kondor (pri založbi Mladinska knjiga), ki ustvarja za slovensko mladino — in za odrasle — iz-. redno posrečen izbor del iz domače in svetovne književnosti, je na novo izdala roman Maksima Gorkega »Mati«. Delo je izšlo v počastitev 40. obletnice oktobrske revolucije. Ce delo samo zasluži, da nam je na razpolago — ni to prva izdaja v slovenščini, vendar je postala zopet potrebna — je prav, če je Knjižnica Kondor izbrala za izdajo omenjeno obletnico. Saj je bil ta roman kot marsikatero delo Gorkega pisan prav z namenom, da pomaga revoluciji; ne'sicer neposredno revoluciji v 1. 1917, temveč pogumu in borbenosti delavcev v težkih dneh po zlomu revolucije 1. 1905. «Snov za ta program,« piše Vera Brnčič v spremni besedi h Kondorjevi izdaji .. umitimi..mmmmiimmimimmmm.......................... i.. OB RESNIH ŽIVLJENJSKIH IN ETIČNIH NALOGAH Pogumna knjiga o kočljivi problematiki odnosov med spoloma v novi družbi v (Dr. Leon Žlebnik, Ljubezenska čustva in odnosi - Tretji del. Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije 8. knjiga. 1957.) Avtor knjige, po poklicu pedagog, načenja v svojem delu enega od najbolj perečih problemov, ki se porajajo ob prehodu stare, družbe v novo, se pravi socialistično družbo današnje Jugoslavije. Zaradi tega zasluži Žlebnikova knjiga vsestransko pozornost, saj obravnava z novih, sproti se porajajočih vidikov vprašanja ljubezenskih odnosov in zakona med mladimi ljudmi v novem družbenem redu. Veliko je v knjigi govora o novi socialistični etiki, ki se poraja iz stvarnih razmer, ki še ni dokončno formirana in je zato še fluidna in težko opredeljiva. Knjiga je avtorju zrastla iz vrste predavanj; ki jih je imel tedensko v ljubljan- skem radiu in ki so bila med najbolj poslušanimi predavanji te ustanove. Ze zanimanje za ta predavanja priča o tem, kako so bila ljudem potrebna in kako važna vprašanja je avtor z njimi načel. Delo je po krajših uvodnih mislih razdeljeno na dva dela: prvi oeravnava ljubezenska čustva in odnose pred zakonom in drugi v zakonu. Vrlina dela je njegova preglednost, ki se izraža v točno opredeljenih in ona-slovljenih poglavjih in podpoglavjih. Jezik je preprost, malce ohlapen (»obnašanje« ipd.), motijo pogosta ponavljanja, ki so verjetno posledica nastanka iz predavanj za radio. Avtor se loteva svoje problematike predvsem z empirične, to je z izkušenjske, s praktične strani. V ta namen je zbral gradivo deloma iz lastnih opažanj, deloma pa je priredil nekaj anket med mladino in tudi odraslimi zakonci, slušatelji Ljudske univerze, ki jih v knjigi podaja v krajših izvlečkih in ustreznih rezultatih. Iz teh praktičnih opažanj in iz anketnega gradiva skuša potem prikazati prve obrise nastajajoče nove, socialistične e-tike, v kolikor se tiče odnosov med spoloma in odnosov v zakonu/ Anketno gradivo je dr. Žlebnik zbral mimo odraslih anketirancev iz treh glavnih vej slovenske , mladine: ..... '-J m ?ihv iC.;. •• ' Sofiji Loren, ki je bila med povabljenimi gosti na slavnosti podeljevanja ..Oscarjev", je pripadla čast, da je izročila „Oscarja“ za najboljšo režijo Davidu Leauu, režiserju filma „IVlost na reki Kwai‘‘ kmečke, delavske in študentovske. Ze skopi citati iz anket kažejo precejšnje razlike v pojmovanju odnosov med spoloma, vendar se avtor trudi, da bi za problematiko celotne slovenske mladine našel skupni imenovalec. Posledica tega poizkusa so nekateri zaključki, ki se zdijo zelo splošni, kar presploš-ni. Po mojem mišljenju bi utegnilo biti koristneje, č» bi bil avtor obravnaval omenjene skupine najprej vsako zase in šele potem poskušal strniti rezultate in poiskati skupni vidik. V knjigi bi si želel več in obširnejših konkretnih primerov, ki bi ponazorjevali obravnavano tematiko. Teh primerov je sicer proti koncu nekaj več in nedvomno poživljajo' tekst. Želeti bi bilo podrobnejše in psihološko bolj poglobljene analize takih primerov. Avtor se iz dobro mišljene, vendar ne vselej koristne tankočutnosti izogiba ekstremnih in patoloških primerov. In vendar en sam tak primer bolje ponazori in o-svetli postavljeni problem kot nešteti pošteni in dobro mišljeni nasveti, ki se jih avtor pogosto poslužuje. Sodobna psihologija, »globinska psihologija«, je zrasla iz psihiatrije in psihopatije; a-natomija in fiziologija človeškega telesa sta nastali na podoben način: iz nepravilnega funkcioniranja posameznih organov (jeter, obisti, žlez itd.) smo prišli šele do spoznanja, kako funkcionira normalni organ. A kaj naj bi dejal šele o leposlovju? »Ana Karenina« in »Gospa Bovaryjeva» sta dva ekstremna primera, ki z bengalično svetlobo ožarjata bolezni človeka in družbe. Ves Balzac in ves Stendhal prikazujeta podobne primere. Vse Shakespearove tragedije prikazujejo enako ekstremne primere ljudi in njihovih strasti. Od teh avtorjev se je človeštvo veliko, zelo veliko naučilo. In ko sem pred leti pisal o Potrčevem romanu iz sodobne družbe »Na kmetih«, sem se razveselil prav njenega poguma, da se ni strašil lotiti se takega ekstremnega primera. Tudi dr. Žlebniku je treba priznati, da se je lotil kočljive problematike odnosov med spoloma v novi družbi s pogumom in taktom, ki pa gre včasih le predaleč. Tako marsikateri pereč problem zvodeni ' spričo prevelikega idealiziranja in etiziranja. Avtorju bi želel trši, neiz-prosnejši prijem. Njegov pogled naj bi bil uprt narav- nost v objekt obravnavanja brez nepotrebne rahločutnosti. Pri takem prijemu se ne bo mogel niti naivnež po-hujšati, niti licemerec zgražati (v kolikor se ta ne zgraža že ob samem omenjanju »odnosov«, »erotike« in »spolnosti«). Kljub tem pripombam je treba oceniti Žlebnikovo knjigo kot pogumno pionirsko dejanje. Zagrabil je krepko v pereč življenjski pojav, ki je sredi spreminjanja in prehajanja v no ve oblike in je zato težko o-predeljiv in prijemljiv. Knjiga je zanimiva in poučna ne samo za slovenske čita-telje v Jugoslaviji, temveč prav tako in morda še bolj za Slovenca onstran meje saj bodo iz nje spoznali, pred kako resnimi življenj skimi in etičnimi nalogami stoji danes narod v matični državi. VLADIMIR BARTOL .Matere’, »je zajel Gorki iz lastnih življenjskih izkušenj, iz »vojih stikov z delavskim gibanjem na prelomu stoletja. Tedaj je namreč živel v Nižjem Novgorodu, e-nem izmed industrijskih središč tedanje Rusije. Dobro je poznal razmere v tovarnah, revščino in brezpravnost, zahajal je v bedne luknje, kjer so stanovali delavci, Poslušal je tarnanje izmozganih žena ter posedal po krčmah, kjer so si od težkega dela izmučeni ljudje iskali tolažbo. A hkrati je videl, da se ti delavci začenjajo zavedati svojega položaja, da v njih raste odpor zoper mrak in izkoriščanje *er postaja cedolie bolj zaveden. O, tem so ga prepričali zlasti dogodki v industrijskem naselju Sormovo v bližini N:?iega Novgoroda. Tu sc. namreč delavci 1. 1992 za prvega maja organizirali demonstracije, pri katerih so nosili rdeče zastave. Policija je zanrla demonstrmUe in zaprla delavske voditelje. Sodili so jih ter jih ohsndili na pregnanstvo v Sibirijo. Pri teh demonstracijah se je posebno odlikoval delavec Peter Zalomov, čigar delovanje ih življenjska zgodba sta pisatelju vdihnili podobo Pavla Vlasova, medtem ko je bila njegova mati A-na prototip za Pelagejo Ni-lovno, glavno osebo v romanu. Zgradba romana je silno preprosta in premočrtna. Dogodki si sledijo v časovnem zaporedju, vse je osredotočeno okrog podobe revolucionarnega boja prebujajočih se delavcev. Pisateljev smoter je bil, pokazati razvoj in rast delavskega gibanja v R-usiji in to svojo glavno idejo ie upodobil v osebah romana. Pavel Vlasov je zastopnik delavske mladine. Bridke izkušnje so mu odprle oči ter ga naučile, kaj mu je storiti. Mnogo premišlja in o-pazuje. Bister in odločen, si kmalu pridobi vpliv na tovariše, postane voditelj in organizator. Je prvi zastopnik zavestnih borcev za delavske pravice v ruski literaturi. Njegova mati je v začetku romana ponižna ženica ki se boji vsega in vsakogar. Vse življenje se je u-bijala z revščino in trepetala. Ko opazi, da sin prebira knjige in zbira okrog sebe ljudi, s katerimi se pogovarja o njej nerazumljivih stvareh, se spočetka prestraši. Vendar sina ljubi, zato tudi ne more obsojati njegovega početja. Ko mu je potrebna pomoč, sama poseže v revolucionarno delo. Vse td stori zgolj iz ljubezni do sina, a kmalu ji delo da zaupanje vase, začne se zavedati sveta okoli sebe. Revolucionarna borba jo čedalje bolj zajema, sama postaja čedalje bolj pogumna in odločna. Pod vplivom sina in njegovih prijateljev, zlasti pa potem, ko izve, kako pogumno se je sin vedel pred sodniki, postane ta nekdaj nevedna žena zavedna revolucionarka. Tudi stranske osebe v romanu kažejo družbeno stanje takratne Rusije in sil«, ki so sodelovale v družbenem gibanju. Tako zastopata Andrej Nahodka in Vjesov-ščikov delavce, Ribin prebujajoče se kmete, Nataša, Snfja in Nikolaj Ivanovič pa napredno izobraženstvo. Skratka, s temi podobami je Gorki hotel dati družbeno oznako nanrednega gibanja ter pokazati nuinost složnega delovanja vseh naprednih sil. Zato je zanj predvsem nomembna vloga, ki so jo linrije od:grali v revolucionarnem gibanju. V skladu s tem so zastopniki nasprotnega tabora naslikani samo toliko, kolikor pridejo v konflikt z revolucionarji, sicer pa pisatelia ne zanimajo. Sploh je Gorki upodobil o-sebe svojega romana samo z ene plati, namreč z družbene, mihovo človeško, intimno stran pa ie nekoliko zanemaril. To ie vzrok določene shematičnosti in psihološke nepoglohljenosti. Sicer bi bil namreč roman bolj prepričevalen. Gorki je imel pred seboj določeno nalogo: vliti de- lavcem pogum in borbenost v težkih dneh po zlomu revolucije leta 1995. 7,ato je svoje osebe močno 'dgnlj-j. ral in poenostavil S stališča zastavljenega smotra ie pistelj ravnal prav, dasi je umetniška vrednost romana zaradi tega nedvomno utrpela škodo. A svo'o nalogo je sijajno opravil, To je najbolje izrazil Lenin, ki je kmalu po izidu knjige dejal, da je prišla ravno ob pravem času. Gorki je pisal ta roman v tujini, kamor se je bil zatekel po zlomu revolucije 1. 1905, Leta 1907 ga je objavil v zborniku »Znanje«, ki ga je vodila skupina naprednih književnikov. Cenzura je delo močno okrnila, vendar je bil uspeh zelo velik. V celoti je izhajalo v tujini. 1. 1917 pa je prvotni tekst izšel v Rusiji. Prevedeno je bilo v številne tuje jezike in doživelo nešteto izdaj«. Izdajo Kondorja krase ilustracije, ki so delo bratov Kokryniksy po sovjetskem filmu «Mati». Lepa knjiga pač ne sme manjkati v knjižnici ljubitelja slovenske knjige. MiHiiitiiKiiiiiiiittiimmimiiMiiiiiHtitMHtiiiiiiiiiiiiimtiiiiititiMiimimiiitiiiiiiHiiitiiittiHiimuiiimtiiiiiiMuiimiiiiiiiiiiimtHtiiitiiiiiiiiiiMH Lfald. je postal velik prijatelj naših šolarjev Ze peto leto dobivajo naši šolarji v roke «Galeba«, svojo revijo. Danes ne more nihče več reči, da ni bila zamisel o ustanovitvi tafce revije dobra, pametna in koristna. Galeb se je uveljavil, pridobil »i je dovolj širok krog prijateljev med či-tatelji in med sodelavci. Predvsem se revija lahko postavi že po svoji zunanji obliki in podobi. Otroci ne dobivajo v roke nekaj zelo skromnega, revnega, kar bi vzbujalo najprej pomilovanje, temveč jih vsak mesec razveseli nova številka, ki jo dela prikupno že samo vsakomesečno menjavanje zunanje barve, čeprav je risba naslovne strani vseh številk ista. Napravil jo je Robert Hlavaty, ki ima močno izostren čut za taka dela, ko s zar shematično ilustracijo ustvari nekai zelo živega, kar mora otroško dušo pritegniti. Hlavaty pa tudi v vidni meri sodeluje pri ilustriranju revije in včasih tudi sam kaj napiše. Poleg njega pa si deli glav- no delo pri ilustriranju drugi domačin, Milko Bambič, ki krepko sodeluje tudi kot avtor »stripa« Čudoviti nos, ki se nadaljuje skozi vse številke. Vajeni smo že tudi, da Samo Pahor, ki je Že stopil na pot pravega študiranja zgodovine, opremi a smotrnimi ilustracijami, kar objavlja iz svojih izsledkov. V krog ilustratorjev «Galeba» pa je stopil tudi Leo Koporc, tako da list res ni v zadregi po tej plati. In prav gotovo je velika privlačnost revije prav v številnih ilustracijah, ki potem še s svojo barvno raznolikostjo delajo revijo živahno, prikupno. Bevija pa si je zbrala tudi zadostno število dobrih sodelavcev, resnih ljudi, katerih že imena nam jamčijo, da se list nikoli ne more sprevreči v navadno puhlost in praznino. S prijetno zabavnostjo se v listu na način, ki ne more odbijati, druži poučnost. Po vsem tem se nam zdi popolnoma nepotrebno še poudarjati, da mora vsak slovenski šolar dobiti vsak mesec ta svoj list v roke. In vendar se sliši čudno, da v nekih šolah otroci »Galeba« ne poznajo, razen če si ga nabavijo izven šole. Mislimo, da bi bila ena Izmed dolžnosti zavednega čitelja ali učiteljice, da e-troke navajajo k dobremu slovenskemu branju. In ob «Galebu» se ni treba izgovarjati. da ni dobrega čtiva pri rokah. // POTNE BELEŽNICE NAŠEGA FOTOREPORTERJA TRGOVINA IN PEKARNA OPČINE, Narodna ul. 61, tel. 21-116 želi vesele velikonočne pra. Kdor pride v Hollywood, ge mora čimvečkrat ločiti, de hoče uspeti in če hoč«, da bo tamkajšje časopisjf o njen| pfeald.Tfe besede je aapis4 pekoč amerisld n<* vinar,« ki *o ia poslali v Hollywood z nalogo, da se pozanima, kalo in zakaj so nekatere zvezdnice in zvezdnik| tako zasloveli. ygotovil je in mi nočemo in niti uie moramo njegovim ugotovitvam oporekali — aa se je marsikatera filmska igralka mo-žila, ali ločevala ne toliko zato, ker so jo k temu silile njene družinske razmere, temveč ker je film, v katerem je sodelovala, potreboval še posebne «re-klame». V ta svet hitrih porok in ločitev je pred dobrim letom zašla tudi poznana i-talijanska filmska igralka Sophia Loren. Kot kaže, se je morala njegovim zakonom kaj kmalu podrediti. Najprej ni bilo o njenem privatnem življenju čuti niti besedice. Bila je za vse le lepa Sophia, ki si je osvojila sp ca in simpatije Američanov. No, potem so se začeli zanimati tudi za njeno privatno življenje in ker niso mogli takoj ugotoviti, kako in kaj je z njim, so ji jeli pripisovati vrsto ^morebitnih* zaročencev. Sophia je vsem tem odgovorila s tem, da se je kar na hitro poročila s filmskim producentom Carlom Pontijem. Nekaj časa so sicer časopisi na dolgo in široko pisali o tej poroki, ugibali, kdo si !je želel bolj poroke, ona ali on, ugotavljali so, zakaj si je Sophia izbrala prav Pontija za moža, končno so se pa vsi s stvarnostjo sprijaznili in že nekaj časa smo lahko zasledili v zvezi z njima le vesti, ki so se tikale njenega dela v Hollywoo-du in pa njenih bodočih načrtov. Kot strela z jasnega je prišla zato v Evropo vest, da se Sophia ločuje od svojega moža ter da se bo poročila s poznanim ameriškim filmskim igralcem Grayem Grantom. V Italiji kjer je vse govorilo in vedelo o rojeni veliki ljubezni do Pontija, so vest najprej sprejeli kot navadno potegavščino in reklamni trik, ki naj bi ameriškim producentom služil, da napravijo več reklame novim filmom s Sophio Loren. Bolj resno so vest sprejeli Američani, ki so hitrih porok in še bolj hitrih ločitev med filmskimi zvezdniki navajeni. Seveda so hoteli o tej zadevi čim več podrobnosti in noyinarji so se razpisali. In napisali so toliko podrobnosti in toliko ^preverjenih* informacij, da so končno še n&5 v Evropi skorajda prej/tičali, da vendarle ne bo vse iz trte izvito. Objavili so celo izjavo Fianka Sinat re, ki je skupaj z Garyjem Grantom in Sophio Loren snemal v Španiji film «Ponos in strast* o tem, kako se je razvijala ljubezen med o-bema jupnakoma. slovanskim ujetnikom, medtem ko je vlada postavila še večji in lepši spomenik v Trotheimu vsem Jugoslovanom, ki so s" borili proti okupa(orju na Norveškem ob strani tega naroda za iste cilje. Oslo je glavno • mesto Norveške, in ne bom dolgo opisoval to lepo zgrajeno me sto, ki je bilo ustanovljeno leta 1048, - in od leta 1624 do 1925 se je imenovalo Chr:-stianija. To mesto leži na severnem koncu Oslo-fjord in ima okoli 450.000 prebivalcev. Poleg kraljeve palače zgrajene 'ata 1848. SLOVENSKI TRGOVINI FRANC UDOVIČ TRST, Ul. Mazzini gtev. 46 in na Trgu Ponterosso št. nudita vsakovrstno modno blago po najnlžjlh cenah- Želita vesele praznike KROJ*ČNICA VLADO PREMKU TRST, Ul. Ginnastica 35-1, tel 45-447 želi cenj. klientom vesele praznike CVETLIČARNA «IVANKA» TRST, Ul. dellTstria 17. telefon št. 95-052 Vedno dobro založena s svežimi cvetlicami želi vesele praznike KAVARNA cCENTRAL BAR» OPČINE, Narodna ul. 48 Telefon štev. 21-067 Kip Gustava Vigelanda postavljen v znanem parku v Oslu . Knjižni jezik je skoro enak z danskim: izobrazba tega ljudstva pa je na zelo vLs> ki stopnji. Zgodovina Norveške kot države se prične za kralja Harolda 1. 900. Večkrat je bila v skupnosti z Dansko od 1. 1819 do 1344. Leta 1937 so se zedinile vse tri Skandinavske države v personalno unijo z Dansko v Kalmarski uniji, po 1. 1523 pa je Norveška ositala spet sama z Dansko. Od leta 1814 je bila Norveška v personaun uniji s Švedsko, od leta 1905 pa samostojna država. V drugi svetovni vojni so jo napadli in zasedli Nemci. Strašna in velika kalvarija tega pogumnega in delovnega ljudstva v zadnji vojni se je pričela leta 1940, ko je bila na vlad’ prosluli Quizling, ki se je prodal in hotel prodati tudi norveški narod Hitlerju. Sam sebe je prodal, a naroda mu ni uspelo. Ta veliktr raznike Ko sem se v severnonemškem Gdeserju zapeljal z vlakom na kralja Friderika IX.. pardon, na ladjo z njegovim imenom, sem razumel, da so Skandinavci nekaj povsem drugega kot Neskandinevci in da veže vse tri skandinavske narode, ne glede na razlike. nekaj skupnega. Ne le njihova nekdanja skupna okupacija, tradicija, sorazmeren mir in življenjski standard, ne le to, že glas uradnega napovedovalca v ladijskem zvočniku je ldčil prve od drugih, in sicer' «Vsi razen Skandinavcev naj pripravijo potne liste«. Vzel sem iz žepa potni list, gledal in obračal strani vse polne žigov in ko sem videl skupino švedskih študentov, ki so potovali samo z osebno izkaznico po vseh skandinavskih deželah, se mi je zazdelo, da sem v srednjem veku. Ko sem v vlaku na poti med Švedski in Noi-veško, pokazal obmejnemu policaju potni list in hotel prijaviti uradniku norveške carine denar in dva fotoaparata, mi je ta zelo vljudno, ne da bi na noben formular nič napisal, rekel: «In vi kot fotoreporter bi hoteli potovati brez fotoaparata?« Sem ostal brez sape in se zahvalil z mislijo; Kako bi bilo lepo. če bi se dalo »potavat. po vsem svetu, ali vsaj po vsej; Evropi, tako v miru. Ne bom tu razpravljll e *ec» ropski enotnosti, ker ni to moj namčn a ne morem pozabiti, kako svobodno se kre-tajo Skandinavci po vseh skandinavskih deželah. Omejimo se samo na eno skandinavsko deželo, na Norveško, Norveška, kraljevina na zapadnem delu Skandinavskega polotoka med razvodnico in Atlantikom, meri 324.222 kvadratnih kilometrov in ima komaj 3,250.000 prebivalcev, to se pravi da je naseljenost zelo redke, na kvadratni kilometrov okrog 9 oseb. V sto in »to ozkih, dolgih in globokih zalivih se zajeda morje daleč v višave. Le tu pa tam, na kraju fjordov, kakor pravijo tem zalivom, je kakšna krpa ravnega sveta. Gorati svet ni enoten; strmo se spušča preti obali. V ledeni dobi so po koritastih dolinah drseli ledeniki in obrusili bregove in dno. Ko se je led umikal, je morje vdiram v doline in danes seže med hribe nekaj deset ponekod tudi do 100 in več kilometrov daleč. Glavni fjord; so Sogne, ki je dolg okoli 180 km, Trodheim in Hamdagec. Obala fjordov je torej ostalina iz leden* dobe, ko je velika ledena kopa pokrival; Severno, del Srednje in Vzhodne Evrope. Podnebje je oceansko z mnogimi padavinami. Zaradi vpliva zalivskega toka motj« ob obali ne zamrzne. Zime .so ob morju blage, v notranjosti pa je pozimi in poleti nizka temperatura in ni ugodna za vegetacijo. Glavne gospodarske panoge so se razv''e na morju. Obalno morje ima veliko rib, saj je na Norveškem okoli 115.000 ribičev. Trgovinska mornarica je po topazi za Ameriko in Anglijo na tretjem mestu na svetu. Industrija ae je razvila v zvezi z ribolovom (konzerve) in gozdnim bogastvom (papir). Norveška ima bogate vodne sile, ki jih izkoriščajo za elektrifikacijo (letna proizvodnja znaša 19 milijard kilovatnih ur); in v zvezi s tem se je razvila tudi velika industrija aluminija. GOSTILNA IN TRGOVINA VELIKI REPEN želi eenjenim gostom in odjemalcem veliltonočne praznike ter se priporoča za želi cenjenim gostom vesele praznike ter vabi na ,iobro domače vino in prst ^ PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA IN KURJAVE ALOJZ STOKA Kozlica s pasjima in novinarska želi vesele velikonočne pra. CVETLIČARNA IN MESNICA KONJSKEGA MESA Š V A G E L J OPČINE, Proseška ul. St. 85,' telefon št. 21-482 vošči vesele praznike DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH P Č 1 N K Alpinska ul. 85, telefon ■ želi svojim cenj. odjemalcem vesele praznike TRGOVINA MANUFAKTURE IN KLEPARSKA DELAVNICA OPČINE, Alpinska ulica štev. 87, telefon štev. želi vesele pra- RUDOLF VREMEC UVOZ IZVOZ ZALOGA DRV IN PREMOGA OPČINE, Narodna ulica št. 78, tel. št. 21-30« želi svojim cenj. odjemalcem vesele prazn ki vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase in pršut želiveselePr,'T--ZSe OSTROUŠKA Ul. S. Nicol* št vošči veselo veliko r TRST Kmetu Avgustu Petarosu iz Zabrezca pri Borštu št. 192 je koza pred dnevi povrgla par čudnih kozličev, ki imata, kakor je videti na sliki, pasjo glavo. Vest o izrednem dogodku se je kmalu razširila po vasi in Bregu in sprožila splošno zanimanje, saj ni znano, da bi bil v naših krajih doslej kakšen podoben primer. Lastnik čudnih kozličev je poklical seveda veterinarja, ki pa je ugotovil, da izrednima živalcama ni uso jeno dolgo življenje zaradi nenormal-.o razvitih notranjih organov. Naš sodelavec je izvedel, da se za čudno igro narave zanima tržaški naravoslovni muzej, ki je kmetu Petarosu ze ponudil odkup kozličev. Zdi se, da je Petaro* predlog pripravljen sprejeti, vendar pa oo prej. danes ob 17. uri, z dovoljenjem pristojnega občinskega urada, pripeljal živalci na Seneni trg (za bencinsko črpalko), kjer ti Ju bomo lahko ogledali tudi meščani. Ta redek primer igre narave si je vsekakor vredno ogledati. Vesele velikonočne praznike, želi VELJAVEN OD 7. DO 13. APRILA TRST, Ul. Milano štev. 18 telefon štev Lev (od 33. 7 @do 22. 8.) Srečna srečanj« v sredini tedna. Čaka vas resna preizkušnja, katero boste znali dobro izpolniti. Kratkotrajna nasprotovanja v soboto. Devica (od 23 /^TT\ •- do 22. 9.) / A/ \ Imeli boste za- I 'Lt ) nimiv razgo- \*J7l J vor, ki vam bo v bodočnosti koristil. Spoznali boste neko skrivnost. Pot bo vedno bolj proeta proti koncu tedna. Tehtnica (od /------ 23. 9. do 22. 10.) f \ Crni pesimi-l 1 zem v odnosu V Pr J do neke osebe ni povsem u-pravičen, proti koncu tedna se bo marsikaj pojasnilo. Vse je treba trezno premisliti. Škorpijon (od 23. 10. do 21 \ 11.) Korak na- I ] prej za dose- \ ▼ 1 J go cilja. Na-V v/ pete ure v sredo in petek, v nedeljo manj prijetne diskusije. Vzbudili boste za upanje. Oven (od 21. 3. @do 20. 4.) Pripravlja se nekaj dobrega. Po vsej verjetnosti bo v četrtek zvečer nastopila odlična priložnost. Zvezde gledajo prijateljsko na vas. Bik (od 21. 4. ©do 24. J.) Neki razgovor bo vse pojasnil. Sence in dvomi bodo izginili, ker ni bilo nobenega razloga zanje. V družini bo treba najti več harmonije. Dvojčka (od , v. (21. 3. do 2*. 4.) /AjlAA Načrti. Dnevi ( r9f \] polni pričakoval vanj. Neki ob- S lak se bo v sredini tedna umaknil in zasijalo bo sonce. Od nekega srečanja zavise številne stvari. Rak (od 21 »■ >—TN. do 22. 7.) Ne-f A ponedeljek bo-j J ste odkrili ne- \ ftV' 1 kaj nepričako-\^_ y vanega. Srečne uric« v sredo in petek. Neko simpatično novo poznanstvo v soboto. Krmila za živino, umetna gnojila, žito. modra 8* stroji za obdelavo zemlje, orodje, vsakovrstna semena PODJETJE TRST. Ul Glulia 28 telefon štev. 96-742 Elektromehanlčna za avtomobile in 0 žrli vesele P KROJAŠKI SALON ZA DAME IN COSPOPe M. M O Z E T I C Velika Izbira modernega TRST, Trg Garibald' blaga . Plačilne olalSave telefon štev. ______________________ želi veselepra^. fonsko iskati etopolinoa, ki je ožji m s katerim bo končno lahko prišel v Botač. Pa glej čudo, topolinov Je na »vetu mnogo, vendar so njih lastniki ko so culi o kozličkih za čuda imeli najrazličnejše nujne opravke ali so enostavno izginili. Boljše polovice so včasih zelo koristne m tokrat Je bila res mlada in prijetna Zenica nasegr novinarja pametnejša od moža in »e Ji Je posvetilo, da Je morda vse skupaj le prvi april. (Napišimo sramežljivo v oklepaju, da Je Jugoslovanski novinar skromno plačal to potegavščino in da Je plačilo prejel podpisani ker Je prihodnje leto na vrat in na nos tekel v njegovo statiovanje, ker na) t»| bna neka strašno važna konferenca v Vidmu in naj bi se tja skupaj odpe'jala. V stanovanju pa ga Je čakri velik listek z napisom: nusve ta Je slatkan). B. S- DANILO SULICO' OPČINE, Proseška ulica štev. 24, telefon *tev Zalega drv In premoga . Dostavlja na dom - Cene Želi vesele P „0glasov ne plačuje trgovec, ki ogla*e n in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kvP1 V resnici plača oglase konkurent, ki ^ oglaša." Herbert Ca« PflniorslcT*JiTev Tu le 6. aprila HH << r* POMLADANSKI PRAZNIKI IN NJIH PRAZNOVANJE limli, simbol želja po rodovitnosti polja Jajce, začetek življenja, skrivnost bitja j Pomlad je tu, zime ni več Ob velikem preobratu v naravi, ko se začenja prebujati v novo življenje, in ko tudi v človekovem telesu začenja kri hitreje krožiti po žilah, skratka, ko se povsod kažejo znamenja novega življenja, je človek že od nekdaj ves srečen in vesel pokazal svojo radost nad tem. In to je izrazil na razne načine: s prireditvami in svečanostmi, s simboli in daritvami. V tisočletjih se je to praznovanje nastajanja pomladi v taki meri vsadilo v človekovo naravo, v njegovo bistvo, v njegovo življenje, da se je o-hranilo več ali manj v prvotni obliki vse do današnjih dni. Krasitev z zelenjem in cvetjem, blagoslavljanje kruha, jajc in pridelka, daritve in češčenje ognja, vode in korenin. Vse to poznamo še dandanes. Krščanska vera tega poganskega verovanja in o-bredov ni mogla odpraviti. Pregloboko je bilo v bistvu človekovem, v njegovi duši, v njegovem živ- ljenju. Zaradi tega je sprejela vse tiste navade v svoje obrede in so postali tako iz poganskih krščanski o-bredi, krščanske navade. S tem so povezane razne čarovnije, pripisuje se nekaterim predmetom oziroma stvarem čudodelna moč ob določenih dnevih in na določenih mestih. ! V resnici pa imajo vsi ti obredi in navade le namen, pozdraviti nastajanje novega življenja v naravi in pa preprečiti nakane vsem tistim silam, ki bi utegnile to življenje kakor koli ovirati in motiti. Te navade predstavljajo boj umikajočih se zimskih sil nad prihajajočimi pomladanskimi. Predstavljajo tudi klicanje pomladi v deželo. Na primer raglja. Dandanes je raglja del cerkvenega obreda. Nadomešča zvonjenje, ki je potihnilo, ker «so šli zvonovi v Rirm. Nekateri razlagajo pomen raglje tako, da ponazarja pokanje zemlje, grmenje in treskanje ob Kristusovi smrti. Drugi pa zopet trdijo, da pomenja kričanje Judov na Pilata. Je pa ro- POMORSTVO IN POMORSKO GOSPODARSTVO V SLOVENIJI «$plošna ployba» je po velikosti drugo pomorsko brodarsko podjetje v Jugoslaviji V Kopru gradijo glavno in največje slovensko pristanišče - Od leta 1945 deluje v Piranu pomorska srednja šola, ki je do sedaj dala jugoslovanskemu pomorstvu nad 200 odličnih pomorskih strokovnjakov Pomorstvo in pomorsho O°ipo(iarstvo sploh zadobiva p Sloveniji vse večji pomen. ri ocenjevanju slovtnskeyu pomorstva je treba pred-m upoštevati, da S loven-*♦ nimamo prave pomorske tradicije ter da se je začelo i^°rstVo ffraditi šele leta Jy dolga ,in velika obal-b“ Plovba, mala obalna plov-• potniška in tovorna, po-laka Kop er in lud-Jedelstvo. Prva pridobitev slovenske-sron>0m°Tstva ie pomorska 2x n*a ®°^a ** Piranu. Ze - septembra 1945 je PNOO nn„,Wensko Primorje us tast- ' to H°!° z navtičnim, o 'n ladjedelniškim .p e i0m kot osnovo slove n-**emu pomorstvu. Sola je li ik1 posl°vola v Semede-Pren, .”'aja lm P« »o Jo Panskem ” P'run' Ju0osl°' Že „ j P°m°rstvu je dala tki}, °2i°° 0(,llonth pomor- strokovnjakov. Zanimaski je pri sloven- V ad,n* izredno veliko, nih 4n 6 b',a razpisa-je n ,mest’ Prijavilo pa se lqc7 a prosilcev, leta "T pa okrog ISO. prn°>to\oT\-'Za pr'mernih tesni • - sedaj pre- lohki‘n tud* premalo, *eni 0^tekti pa So raztre-Po vsem Piranu. Sola pa tudi močno občuti dejstvo, da nima lastne šolske ladje, kar ovira praktični pouk v pomorstvu, navigaciji, signalizaciji, ladijski služjji itd. Doslej je dobi-tfala šola poleti po en mesec naposodo primerno ladjo, s katero so šli gojenci na potovanje. V sklopu pomorske srednje šole posluje tudi Ribiška šola, ki je lani iz dveletne postala triletna ter vzgaja strokovne pomorske ribiče in motoriste za ribiške ladje. Teoretski pouk se vrši od jeseni do pomladi, poleti pa so gojenci vkrcani na motornih ribiških ladjah dveh ribiških podjetij. Doslej se je v tej šoli izobrazilo prvih 100 slovenskih strokovnih pomorskih ribičev in motoristov. 01,0 Koper je uvidel težave, s katerimi se bori slovensko pomorsko šolstvo in je zagotovil sredstva za izdelavo investicijskega programa za gradnjo pomorskega šolskega centra blizu Portoroža. Ko bo ta šolski center zgrajen, bo možno nuditi dijakom strokovno izobrazbo v prostornih učilnicah, ■ laboratorijskih kabinetih in delavnicah. V zvezi s pomorskim šolstvom je treba ugotoviti, da v jugoslovanski trgovski mornarici primanjkuje vodilnega kadra, to je kapitanov dolge plovbe in pom&rskih strokovnjakov l. razreda. Pomorske srednje, šole izobrazijo sicer za sedaj dovoljno število oficirjev palube in stroja, ki pa zaradi sedanjega šolskega sistema težko rii«,. * Wedi»oe slovenske pomurske šule dosegajo višje čine, ker oficirji po več letih službe na ladjah neradi hodijo na dvoletno višjo pomorsko šolo na Reki. Potrebe po pomorskih kadrih so v Jugoslaviji Zelo velike. V Sloveniji se je pričel pomorski ladijski promet šele leta 1954, ko je tedanje podjetje «Vol» v Piranu (pozneje »Slovenija-linija« in nato »Splošna plovba«) nabavilo železno motorno ladjo »Martin Krpan« z nosilnostjo 525 ton za veliko obalno plovbo. Lani pa je to podjetje le razpolugalo z 10 ladjami za prekomorsko plovbo s skupno 75.422 ton nosilnosti ter je po velikosti drugo pomorsko brodarsko podjetje V Jugoslaviji. Vse ladje se izkoriščajo v svobodni (tram-perski) plovbi. Podjetju pa so odobrili kredite za gradnjo treh novih tramverjev po 10.000 ton, ki jih grudijo V puljski ladjedelnici »Ulja-tiik« in kjer je na vrsti še četrta ladja. Razen tega so se lani p jeseni pogajali tudi za gradnjo dveh ladij po 10.000 ton nosilnosti z japonskimi ladjedelnicami. Perspektive za nadaljnji razvoj dolge plovbe v okviru podjetja »Splošna plovba — Piran» sp namreč zelo upodne. Jugoslovanska trgovska mornarica je ob koncu leta 1956 štela le 317.000 ton ladjevja, zaradi česar so še predlanskim tuje ladje prevažale skoraj dve tretjini vsega jugoslovanskega blaga in je morala Jugoslavija plačati leta 1956 kač 42 milijonov dolarjev za prevoznine. Dela torej brodarskim podjetjem ne bo primanjkovalo. »Splošna plovba — Piran« bo predvsem okrepila zveze z LR Kitajsko ter se na relaciji za Daljni vzhod ukvarjala tudi z linijsko plovbo. Razen tega bo Zgradilo podjetje tudi manjše ladje 3.000—3.500 ton za vožnje v Rdeče morje in Perzijski zaliv. Obalni potniški, promet so opravljale ob istrski obali ladje »Jadranske linijske plovidbe«, toda podjetje je 14. aprila 1957 ukinilo potniško linijo Umag - Koper -Trst, ki je obratovala šestkrat tedensko. To pomanjkljivost pa bodo odpravili, saj ji treba upoštevati, da Se jugoslovanska morska o-bala začenja v Kopru in n« na Reki. Predvideva se decentralizacija »Jadranske linijske plovidbe« in postavili so zahtevo po brodovju, tako da bi v tem predelu o-balni promet sami uravnavali. OLO Koper pa je sprožil tudi široko akcijo za u-reditev obalnega tovornega prometa, s čimer je seveda tesno povezano popravljanje in vzdrževanje pomorskih pristanišč. Pri tem ima važno ulogo zlasti pomorska tu- lcih podat kov o nastanku in razvoju slovenskega pomorstva, ki pa nam kažejo, da so bili storjeni v kratkem času kljub mnogim težavam in pomanjkljivostim veliki koraki. potanje prvotno bilo stra-šenje zlih duhov, da bi se umaknili prijaznim. S temi velikonočnimi o-bičaji lahko primerjamo a-prilske jurijevske običaje. Slovenski kmetje pravijo, da sveti Jurij odpre živini hleve. Na Jurjevo imajo namreč čarovnice po starih običajih veliko moč in kaj rade škodujejo živini, ki jo ta dan spustijo na pašo. Potem cvetna nedelja. Pravijo ji tudi oljčna, zaradi oljčnih vejic, ki jih ta dan blagoslavljajo in potem shranijo. Vejice tega žegna porabijo za kadilo, zlasti ob hudi uri ali ob živinski bolezni. V velikem tednu pa so različni obredi in slovesnosti, ragljanje, blagoslavljanje ognja, vode in kruha. Višek dosežejo slovesnosti v soboto popoldne, ko je praznovanje spomina na Kristusovo vstajenje. Procesija, petje in luči. Na moč slovesno je vse. Veselo je vse razpoloženo in tudi pesem je bolj živa, bolj vedra, vesela. Do predlanskim je bilo v navadi v Trstu, da je bilo oznanjeno vstajenje s topovskim strelom v soboto ob enajsti uri dopoldne. Iz otroškega spomina mi je še ostalo, da so takrat, ob strelu, vsi opu- I stili vsako delo, se obrnili proti- zahodu in se umili po obrazu. Ponekod praznujejo vstajenje šele v nedeljo zjutraj. , Blagoslov kruha je povsod po vstajenju. Tudi druga jedila se takrat lahko blagoslovijo. Vsa ta jedila, «žegen», zlasti kruh, razdelijo med vse družinske člane. Celo živina mora dobiti nekaj žegna. Med Slovenci je najbolj znano velikonočno pecivo presnec. Prvotno pomeni presnec presen kruh, ki ni kvašen. Beseda presen pomeni nekaj, kar je surovo, sveže ali pa tudi nekvašeno. Seveda se je iz pr votnega nekvašenega kruha razvil v današnjo gu-banico, ki je i po obliki i po vsebini precej drugačna kot nekoč. Presnec poznajo vsi Slovani, Nemci, stari Grki, Izraelci in Beduini. Pravi opresnik pa ka Koper, ki pa »t rmvija tudi v dopolnilno luko sever-nojadranskega sistema za razbremenitev glavnega pristanišča, Reke. V ta namen so že opravili mnogo dela, do leta 1961 pa je predvidena gradnja 400 m nove operativne obale s potrebno tehnično ureditvijo pristanišča z zmogljivostjo do 400.000 ton letno. Za to so potrebna relativno skromna finančna sredstva 1.053.000.000 din. v zvezi s tem je v načrtu gradnja železniške proge Koper • Herpelje, dolga 37 km, ki bo stala nad štiri milijarde dinarjev. Končno je treba upoštevati tudi ladjedelništvo. Pred letom 1945 je obstajala v Piranu mala ladjedelnica, ki se je ukvarjala le s popravilom malih lesenih ladij. Kmalu je začela ladjedelnica popravljati male železne ladje in se spojila s »Splašno plovbo — Piran«. Seda) ‘opravlja ladjedelnica že mnoga dela na remontu velikih plovnih objektov »Splošne plovbe« in zmanjšuje s tem čas, ki ga ti veliki objekti morajo prebiti v luki zaradi remonta. To pa pomeni za «Splošno plovbo» ogromne prihranke. Ta ladjedelnica pa ima tudi že številne ponudbe naročil iz inozemstva. Navedli smo nekaj krat- |(|IMIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIimilllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1llltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIinil Življenje v - Barkov/, rfirvatini j, KOPE •cV« ti" O*?0/r PIMN ^JCorfis\ M Km O 1 Sagudrijikr'rlii ~~ Organizacij* združenih narodov je ne davno objavila obširno letno statistično poročilo iz najrazličnejših področij človeskeRe življenja. Podatki, ki so zbrani v «74 straneh debeli knjigi in imajo 191 statističnih lestvic, se nanašajo v glavnem na obdobje preteklih dvajsetih let in se zaključujejo s 1957. letom. Iz tega poročila smo povzeli samo nekaj značilnih podatkov o človeškem življenju. Leta 1956 je živelo na svetu skupno 2 milijardi 737 milijonov ljudi, leta 1920 pa 1 milijarda 810 milijonov. Iz tega je razvidno, da se je število prebivalstva v 36 letih povečalo za 927 milijonov oseb in se sedaj ze bližamo.3 milijardam. Od leta 1953 do leta 1956 se je število prebivalstva zmanjsaio samo v nekaterih evropskih deželah, in sicer: v Vzhodni Nemčiji se je v omenjenih treh letih število prebivalstva zmanjšalo za 0.8 odstotkov letno, v vzhodnem Berlinu za 14 odstotkov letno, v Irsk' za 0.5 odstotkov letno. Svetovna gospodarska dejavnost je v letu 1956 dosegla najvišjo raven v povpjmh letih in znatno presegla dejavnost v letin pred začetkom vojne. Le'a 1956 je btla prou-vodnja v tovarnah in rudnikih za dvakrat večja kot leta 1938, Železnice so v vseh deželah sveta prevozile za dvakrat in pol več blaga kot leta 193H. Ladje so prevozile se enkrat toliko blaga. Civilna leta'a so levi 1956 prevozila osemkrat večjo kilometrsko razdaljo kot v letu 1938. Število cestnih pr* voznih sredstev pa je bilo za dvakrat in pol večje kot eno jeto pred začetkom vojne. Socialni položaj v posameznih državah je pa zelo različen, V Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski, Nozi Zelandiji in Švici -majo na primer enega zdravnika na vsakih 71.008 prebivalcev, v Nigeriji (leta 1954) • enega zdravnika na vsakih 58.000 prebivalcev. Tudi povprečna življenska doba človeka je znatno narasla v primerjavi z letom' 192-1 Na Cejlonu se je od leta 1920-22 do teta 1958 možnost življenja novorojenčka moškega spola povečala za 27.6 odstotka, hjajdaljše življdnje imajo sedaj ljudje na Holandskem, kjer je možn* življenjska doba zenske do 73,9 leta, moškega pa do 71. leta. Za ženske (belke) pridejo takoj na vrsto ZDA s 73,6 let možne življenske dobe, Švedska 73.43 let, Anglija 72.99 let, Norveška 72.6 let. Moški pa 'imajo že ob rojstvu manjšo možnost življenske dobe. Na drugem mestu za Holandsko je Švedska s 70.49 teti. nato pridejo Norveška 69.25 leti, Izrael 68.3 leta. ZDA (belci) so šele na osmem mestu s 67.3 leti. Na kulturnem področju so zanimivi podatki o uporabi časnikarskega papirja in o številu izdanih knjižnih del. Leta 1956 so v ZDA porabili 38 kg ču-mikarskega papirja na osebo, v Novi Zelandiji 28.7, Avstraliji 28.2, Kanadi 27.33 kg, na Švedskem 23.2. V Veliki Britaniji, ki je bila pred drugo svetovno vojno na prvem mestu, pa porabijo sedaj komaj 19 kg časnikarskega papirja na osebo. Sovjetska zveza je na prvem mestu pri izdajanju knjižnih del. Leta 1956 so v SZ izdali 59.530 knjižnih del, od katerih je bilo 31.616 v prodaji, ostala pa so bila razde'je-na brezplačno. Za SZ pridejo Japonska 24.541, Velika Britanija 19.107. Zahodna Nemčija 16.396, Francija 11.377 itd- PIRHI še dandanes uživajo Judje, Arabci, Armenci in Kitajci. Slovenci vobče kruh Jako čislamo. Gostu ponudi slovenski kmet najprej kruh. S posebnim spoštovanjem ga reže gospodinja in če pade na tla, ga poljubi. Grdo je in žaljivo, braniti se kruha. Kruh je pač glavna sestavina kmečke vsakdanje hrane, kmet ga pridela v resnici «v potu svojega obraza*, zaradi tega ga tudi tako ceni in spoštuje. In tudi v davnih časih je imel kruh pri raznih obredih važen pomen in je bil kot simbol in želja po rodovitnosti polja. Ruski kmet ima še dandanes navado, da prve brazde s plugom zareže čez jajce in kruh, ali pa oboje zakoplje v posejano njivo. Jajca so tudi posebno značilna velikonočna jed. Kuhana in lepo barvana. Ponekod imajo 'navado velikonočna jajca okrasiti z lepimi ornamenti. Zlasti so se v tem izurili v Beli krajini. Tam tudi pravijo velikonočnim jajcem ali pirhom pisanice. Na poseben način in s posebno tehniko rišejo tam pisanice. Kmečka dekleta prav tekmujejo, katera bo napravila lepše, bolj izvirne risbe. Pisanice rišejo z ba-tik tehniko. Jajce najprej dobro obrišejo, potem pišejo z voskom, ki mora pa biti segret. Nato denejo jajce v barvo, da se v njej prekuha. Tam, kjer je vosek, se barva ne prime in zato ostane vse tisto, kar je bilo napisano na jajce, lepo belo. Toda Belokranjci. se ne zadovoljujejo samo s pisanicami v dveh barvah, marveč jih obrišejo v več barvah. Včasih je bila priljubljena velikonočna zabava fantov na vašf sekanje pirhov. Skušali so se, kdo bo zadel z določene razdalje z novcem jajce. Prav tako so sekali tudi pomaranče. Dandanes je tega manj. Jajce je simbol rodovitnosti, je začetek življenja, je skrivnost bitja. Pri najstarejših narodih je bilo tako. Egipčani so rabili jajce pri posebnih obredih kot simbol rodovitnosti. V templju File ,so svečeniki s posebnim obredom odprli umetno napravljeno veliko jajce, iz katerega je prilezla kača, ki so jo tudi častili, ker so jo imeli za žival same narave božje. Grki so praznovali Orfejevo jajce, o kaderem govori Aristofan, za katerega je bilo spočetnik življenja na Zemlji. Podobno vero so imeli tudi Fe-ničani. Podoba kače je bila tudi pri starih Rimljanih simbol Genius loci, jajce pa simbol plodnosti. Zato so ga nosile svečenice boginje Cerere v procesiji na praznik pomladi. Dandanes se obdarujejo sorodniki, prijatelji, zlasti pa zaljubljenci, s pirhi. V ta namen izberejo posebno lepe, živobarvane pirhe. Tudi otrokom dajejo pirhe, po navadi zapečene v testo, ki je ovito v kiti okoli jajca. «Titolo» pravijo pri nas temu. Morda je testo, ki je ovito okoli pirha, simbol kače. Vse polno vraž je v zvezi z velikonočnimi običaji razširjeno med raznimi narodi. V Venezueli verujejo, da mora vsakdo na veliko nedeljo obdarovati kakega berača. Kdor tega ne stori, je vse leto nesrečen. Na ameriškem zahodu pa stori najbolje tisti, ki na velikonočno nedeljo zagleda kačo, da zažge svojo domačijo. Težko je verjeti, da se vsi po tem ravnajo. V severni . Nemčiji pa morajo vsi zelo zgodaj vstati. Kdor pa tega ne stori, ga kar s šibo spravijo iz tople postelje. V Franciji so prepričani, da si je tisti, ki najde na veliko noč izvirek čiste vode, zagotovil čudodelno vodo, življenjski eliksir. Ponekod v italijanskih krajih pa verujejo, da lahko dekle v jasni noči izve, kdo bo njen ljubi, če brodi z roko po čisti studenčnici. Ža veliko noč se v vsaki družini obilneje je in so na vrsti izbrana jedila. Kdor si more, si to privošči, saj so ti prazniki takoj po dolgem postu. Današnji človek se sicer ne posti tabo strogo kot nekoč, ali pa se na to nitj ne spomni, a na navado', ki je bila takoj po njem. nihče ne pozabi ZVISIN Za velikonočne praznike so izložbe trgovin polne čokoladnih jajc. Industrija jr. znala dobro izrabiti to priložnost, ki prinaša obenem otrokom veliko veselje, trgovinam pa obilen zasl užek. Ko gre angleška kraljica v kino Po navadi gre k prtmitrti Tole pa poteka takole; Ko prejme vabilo na premiero in če se namernem predstave udeležiti, spormM to upravi kina. Potom H pošljejo seznam oseb, kamere ji bodo pred začetkom predstavili. Potem šale ra*. pošlje uprava kina te ostalim eabila. Policijski nadzornik, ki |a od govoren za varnost kraljice, prejme seznam udeležencev, ki jih pred vstopom » dvorano skrbno kontrolira. Se prej pa pregleda lože, ki so desno in leno od kraljičine, ali pa sedeže v dvorani, če se kraljica odloči, da bo raje sedela tam, V tem primeru je poskrbljeno za to, da je nekaj sedežev okoli kraljičinega praznih. Šoferja, ki bo tisti dan vozil avto, določi kraljica znd* nji hip. Na razpolago ima Elizabeta šest šoferjev. Preden vstopi kraljica v avto, ga policijski šef, gospod Clark, natančno pregleda. Varnostni ukrepi po ulici, po kateri se vladarica pelje, so tako obsežni, da bi precej prostora porabili, če bi hoteli vse to popisati. Na stotine detektivov in policajev je takrat tam. S. A. Prodajalna časopisov in slaščic SLAVEC V BOLJUNCU želi cenj. odjemal-cem vesele praznike PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA štev. 55 vošči cenj. odjemalcem vesele praznike Trgovina jestvin VALENTIN SANCIN V BOLJUNC.U želi cenj. klientom vesele praznike BAR «BAZOVICA» želi cenj. gostom vesele velikonočne praznike GOSTILNA DUŠAN OTA Kroglje 5 (Dolina) želi cenj. klientom vesele velikonočne praznike MLEKARNA OLGA GULIČ Opčine, Proseška ul. 45 želi nesele praznike Gostilna In tobakarna KRALJ «P R I M J C E T U» TREBČE 17 (javni telefon) želi cenj. gostom vesele praznike Avtoprevoznik ALOJZ ŠTROS AR Gorica, Ul. Seminario 6 želi nesele velikonočne praznike TRGOVINA Z JESTVINAMI JOŽE CIGOJ GORICA, Ul. delle Monache štev. 17, telefon štev. 24-05 želi cenj, odjemal-^ike Artaprevozaiitv« JOŽE GORJAN GORICA, Ul. U. Foscolo 14 Telefon št. 21-10 želi vesele praznike AVTOPREVOZNIK STANKO ŠAULE GORICA, Ut. U. Foscolo štev. 21, tel. štev. 37-11 želi vesele praznike 4 TVRDKA IGNAC PLAHUTA Gorica, Ul. d'Aosta 4, tel. 50-28 Dvokolesa » Iride ». e Sultan a la nadomestni deli _____želi vesele praznike RAZNOVRSTNA VINA V1NICOLA ISTRIANA MIRKO PIRC TRST, Ul. degli Artisti št. 3, telefon št. 35-546 želi cenjenim odjemalcem veselo veliko noč TVRDKA A. VlliliOl.l.l GORICA Ulica Garibaldi 5, telefon 27-23 Vse za motorje. Edini zastopnik znamke LAMBRETA za Goriško želi vesele velikonočne praznike PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZN1SKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA, Ulica Duca d’Aosta 88, tel. 25-45 Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo želi vesele praznike KMEČKA BANKA r. z. z o j. Ustanovljena leta 1909 GORICA, Ul Morelli št. 14, telefon št. 22-06 želi svojim članom vesele praznike G O R I C A Goriška nabavno. Ul. don Bosco 48, tel. 26-08 prodajna zadruga želi vesele praznike TVRDKA CUK GORICA Korzo Verdi 26, Trg Cavour 8 Šivalni stroji NECCHI. kolesa, motorji, radio-aparati želi vesele praznike C A U L O M I S C H O U UVOZ DRV IN OGLJA GORICA. Ul Angiolina, št. 23. telefon št. 23-29 Vsem cenjenim odjemalcem in dobavitel jem ielr vesele praznike DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI G E C TRST-ROJAN. Trg tra i rivl 2, tel. 31-198 želi vesele praznik* Primmlcrffnevnlk 6. aprila 1958 IB 1 TOM. JE V TR.ENUTKU 2A- c e • o ‘j-St * : Oskar je glasbenik. In sicer mlad glasbenik. In moderen. Zato si je tudi umislil magnetofon. Ta priprava mu na moč koristi pri njegovem poklicu. Rabi jo pri vajah in študiju, pri komponiranju in ... Oskar pa ima tudi mlado in nadvse navihano ženičico. Rada ga ima in mu pomaga, da .laže opravlja svoj poklic. Ker pa je navihana, včasih kaj prav duhovitega ugane. Celo s 'svojim Oskarjem še včasih .pošali. «Ti pa strašno dmjohaš, ko spiš!» | «Kdo? Jaz? Beži, beži! * Nič več ne reče Milka. A si misli svoje. Pa si domisli: magnetofon! ' In zvečer, ko sta bila že oba Jv postelji in je Oskar že na Jmoc »vlekel dreto*, je Milka »prav previdno zlezla izpod odeje, stopila k mizi, kjer je imela že pripravljen magnetofon, in ga je vključila. D-ligo jutro. «No, ljubi možiček, poslušaj sedaj tole sinjfollijo, ki sem jo -ponoči posnela !A j In se je začulo iz zvočnika: najprej zateglo, kot bi star čevelj paral, potem kratko in visoko, nazadnje pa enakomerno kot kadar zaide zaga v grčo, ki .sega skoro po vsem deblu. A 'kmalu potem se je usftivilo, nato pa se je začelo iznova. «Kai je to? Kakšna simfonija? Kdo je pokvaril magnetofon?. «Nič ni magnetofon kriv za to. Ta simfonija je le tvoje dr-'njohanje, ljubi mqj moziček: Kako je človek prizanesljiv, kadar mu je soditi o lastnih napakah. I ................... ZV1Ž1N ODPADKU ' 'J * .* • - •/ •»■v* ■ A i.. .»* t . * ?.•» .: *._, : • .. V . ^ Škotov srečni dan Ko so po znanj sueški krizi podražili bencin tudi v Angliji, so bili najbolj prizadeti mali potrošniki. In prav ti so se tudi močno razveselili, ko so pred kratkim zopet pocenili to dragoceno tekočino. Zlasti neki Skot je bil tega tako vesel, da je povsod hitel zatrjevati, da je to njegov »najsrečnejši dan v življenju«. »Pa kaj imaš avto?* ga je vprašal neki prijatelj. »To ravno ne, pač pa vžigalniki* GRAFOLOG O KOM. Vašo ognjevitost v ljubezni morate malo pogasiti. Sprejeti morate dobronamerne nasvete, saj je po toči zvoniti prepozno. Niste pomehkuženi in bi načrtno Športno udejstvo- Of-foi? ^ / c*f Jr '\AA-i ii.hr i vanje v večji meri rodilo lepe sadove. Paziti morate na svoje oči. V čtivu pa se ločite od potopisov in se pozanimajte tudi za druge veje pisateljevanja. Za vas so najprimernejši poklici, ki zahtevajo veliko kretanja na prostem. Od svojih načrtov ne smete odstopati v zadnjem trenutku. Podjetnost naj ne ovirajo predolga premišljevanja. Pazite, da vas ne bi varalo občutje. LJUBO ZDRAVJE. Preveč ste občutljivi. Postanite odločnejši. S tem se boste v veliki meri otresli strahu pred bodočnostjo. Darežljivost ima včasih preči roko torišče. V Sl/ svoji notranjosti ste pozitivni in so le okoliščine krive, da se oprimete stvari, katerih vam je pozneje žal. Velik smisel za romantiko. Razvita fantazija. Ljubite bližino morja! V svoje življenje morate uvesti več organizacije. Smisel za domačnost. Alkohol ni za vas. Ukvarjajte se z glasbo in petjem. Ne ustvarjajte si napačnih predstav, ker se more zgoditi. da izkoristijo vašo popustljivost, V SLOGI JE MOC. Razne izboljšave so na vidiku. Ljubezenske odnose jemljete z vso resnostjo in globino. Vsekakor pa more omenjena stanja v zakonu motiti močna želja po JESENSKO CVETJE. Imate veliko veselje do dela In ste nesrečni, če nimate nikakega opravila. Radi se ločite tudi težjih nalog, s katerimi hočete dokazati svojo vzdržljivost in /frUCetUeii' 'Vutvf obvladanje položaja. Preveč ste zaprti vase, zato si kdaj pa kdaj v prijetni družbi poiščite sprostitve. Ljubite nežnost. Cesto si ne upate pokazati svojih čustev, ker mislite, da bi jih prizadeti ne razumeli pravilno. Imate dobro razvit čut za pravičnost. S-7799. Uspe vam doseči cilj, katerega ste postavili z vso resnostjo. Ker stvarno presojate dogodke, ste si na podlagi razčlenjevanja vplivov in posledic ustvarili svoje določeno /jl ur ijjOjkujU eAvojP /• mišljenje. Da okrepite vašo osebnost, morate premagati ovire. V svoje praktično delo morate vnesti več sistematičnosti in načrtnosti. Ste zanesljivi in zvesti. Materialni neuspehi vam vlivajo preveč pesimizma. Po dežju pride sonce, zato trenutnim nepri likam ne poklanjajte večje pa Zn je kot je potrebno. BOLOEK. Ste pravični in etično visoko stoječi. Večkrat vas notranjost opozarja na to ali ono. Ce jo boste poslušali, bo ravnanje pravilno. Pazite se negativnega vpliva okolice. Postati morate odločnejši, podcenjevanje same sebe ne bi pri. neslo koristne rešitve. Negotovost krati uspeh. Skušajte priti stvarem, katere so trenutno središče posebnega zanimanja, povsem do dna. Pretehtajte v miru in odločajte s hladno glavo. GOSTILNA VLADI LUXA PROSEK, št. 137 želi vesele praznike DIPLOMIRANA KROJACNICA VLADIMIR GORJUP PROSEK št. 153 želi veselo veliko noč 1 MANUFAKTURNA TRGOVINA MILAN ČUK PROSEK, štev. 129 želi svojim klientom ve• seleuelitonočnepraznil« MIRODILNICA JOSIP ANTONČIČ PROSEK želi vesele velikonočne praznike MESNICA EMIL MILIČ-EMILI PROSEK št. 197 želi veselo veliko noč TRGOVINA JESTVIN BERNARD BABČIČ KONTOVEL, št. 231 želi cenj. odjemalcem veselo veliko noč TRGOVINA JESTVIN MARIJA DANIELI PROSEK, št. 124 želi cenj. odjemalcem veselo veliko noč GOSTILNA IVAN ŠKABAR VELIKI REPEN, 70 želi svojim gostom vesele praznike mizarska Delavnica DANILO POČKAJ Trst, Ul. Ghirlandaio 111 želi vesele praznike GOSTILNA ANTON ŽERJAL ZABREZEC 119 (Boršt) želi vesele velikonočne praznike PEKARNA OTA Boljunec želi veselo veliko noč MIZARSKA DELAVNICA DANILO KRALJIČ Boljunec štev. 220 želi vesele praznike Vat- ne odvisnost i Ljubite dinamiko, Nihate med pesimističnimi in optimističnimi razpoloženji. Temu je v glavnem vzrok Impulzivno ukrepanje, Ne smete biti trmoglavi, ker to ne vodi k uspehom Majhna veselja* in uspehi naj vas ne premotijo tako, da ne bi videl pred seboj večjih ovir. V samem sebi iščite vzroke nemira MARIJA KO. V poklicnem delu In odnosih z okolico Je čutiti nemir in premalo odločnosti in aktivnosti. Prehajate prevelikokrat od ene odločitve k drugi. Pristopite k na- Jjo. 'Vo-jvor o^keter o* daljnjemu izpopolnjevanju same sebe. Pri delu bodite vztrajnejši in bolj molčeči. Dojemajte dogodke okolice z manjšo intenzivnostjo, nevažnim utvaram ne dajajte mesta v spominu. Opustite ekstremne želje in delujte spontano. Glejte, da v času psihične depresije s svojim ravnanjem ne odtujite prijateljev. Sr."'1« BREZ BESED Ficko Dragi Primorski! Ma so fiksali tisti, kateri so šli za prvi april gledat tisto nogo Metno tekmo, katera bi mogla bit ses Dinamo in Trještino. Mani bla zato ko je bil prvi april. Jen kolko jih je blo takih. Anka jast sem bil vmes med nimi in sem vse šlisal, kaj ki govorijo in anka mislijo od tebe. Ma ni nanka za povedat in bise forte ofendiral, če ti bi povedal. Ma so uržah pej oni, se za stopi. Zakaj pa so šli ses hiše prav na tak dan, ko se ne sme vervat no-benmu. Mi pej jemamo nazaj počitence in smo forte veseli. Naša Učenica je bla anka ta zadni dan ko je bla še šola, forte vesela. Zato je rekla, da moremo nardit vsak eno pesemco od spomladt qli anka spiš. Jast sem naredil tako pesemco in je bla Učenica forte vesela: *Po polju vre Rošce cvetijo, in ses mano in mokro Cijo ni vre dolgo blo prepira. Ma tisto mene ne šektra. A zdaj ta glauno so volitve, Sateliti, bombe in Molitve. Anka taše more plačat vsak, Če Dlb lomat ni in od papeža nečak.* Saj je prov res zares pomlad in anka• ptički vre žvrgolijo. Zato smo anka vsi veseli in dobre vole. Zdaj smo po farbali jajca in bomo jeli pr šut in anka hren. Mama pej je spekla forte fin presenc in anka Pince. Jast sem udobil anka en Titolo ses rušim jajcam noter. Te po zdravla Gostilna MILKOVIČ G R O PAD A vošči vesele praznike TRGOVINA JESTVIN KARLO KALC GROPADA 97 želi vesele praznike TRGOVINA JESTVIN EDI KALC P A D R I C E želi vesele praznike TRGOVINA IN PEKARNA JOSIP MOŽINA TREBČE štev. 49 vošči vesele praznike TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR TREBČE št. 111 želi vesele praznike MESNICA BRANKO ŽERJAL BOLJUNEC želi vesele velikonočne praznike ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA ČELESTE DANEU - DANIELI OPČINE, Narodna ul. 77, tel. 21-034 želi vesele praznike TRGOVINA Z JESTVINAMI JOSIP ŠKABAR OPČINE, Narodna ul. 42, tel. 21-026 želi vesele velikonočne praznike TVRDKA V. M A R I N A C TRST, Strada Vecchia per I' Istria, telefon štev. 41-176 Kmetijski stroji, umetna gnojila, krma, semena, sadike itd. želi vesele praznike POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi r inozemstvo Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Mari) OPČINE - Narodna ulica 48 - Telefon 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOLJŠIH ZNAMK: nCIMATTln, • «LYG1E» tN »VICTORIA* IN KOI ESA ISTE ZNAMKE. prat čitamo, kako mlade ovne moči bežijo z dežele ."lejtne industrijske centre, m ti j njimi prenasiče-nan * *em!-ia j‘h vedno bolj L°®7**0 *>» ji zaradi tega cena . • Ta pojav mora imeti Hi? Vzrok, svojo utemeljitev. /•flouo bistuo ;e enostavno iirJla d^ani: ore za vprašanje lonjskega obstoja, za tež-0 Za boljšim kosom kruha, žinr^ vedno teži za boljšimi ref 3*N»Wmi pogoji, po naše ^ ®no: za večjimi dohodki. 0 )e v naši naravi in pri *M*em živem bitju. *-* torej vidimo ali vsaj u-f0??o• d da je prvo področje fol? ^ovljeno. To velja za L. blagovnega pr izva. ta *!’ za takšnega kme- ’ kot je pri nas. ojav bega z zemlje je resna ^ 'alna zadeva, ki more izzva-*e hujše posledice. Kdo mo* ^ jamčiti razmah industrije >eZyega gospodarstva, kdo "nnlhul K\Un rast0Či annad' mokra, zlasti v nižjih prede-T*7 Za,t0J ,n ra2-llih. V višjih legah je bolje; £ ® industriji, 0ba sta delo- kako* lan, ko so bhe zarad; I r««it *l' ,nevarna’ druU‘ za' slane v maju bolj prizadete "ločP * tehnicnih pripo- kulture v spodnjih predelih, lotil - W "odomeščhjo de- Grihu *lefošn'je slafio vremč Sli0 ,n i° izločajo iz de. ni škodovalo, ker sfno ga po-SCm procesa. Kaj pa z ro- Kakor smo pred nekaj dnevi na kratko poročali, sta tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov bila 25. marca na razgovoru z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro, kateremu sta obrazložila najnujnejše potrebe in zahteve kmetov našega področja. Med drugim je bilo največ govora o vprašanju razlaščenih zemljišč, zastopstva slovenskih kmetov v trgovinski zbornici in raztegnitve zakona o bolniškem zavarovanju kmetov. Vladni generalni komisar je obljubil, da se bo zavzel za ugodno rešitev teh vprašanj. O vseh teh zadevah' smo sicer že večkrat pisali, zdi se pa nam potrebno, da se ob tej priliki spet povrnemo, ker so ta vprašanja in še nekatera druga življenjske važnosti za kmete in kmetijsko gospodarstvo na našem področju. Obljube najvišjega predstavnika oblasti vzamemo na znanje in smo prepričani, da se bodo uresničile. Letošnja zima in prvi dnev, pomladi niso bili naklonjeni vrtnarstvu, Sneg, mraz in deževje so škodovali zlasti špinači in mladi solati, ali asala-tini», k; bi je moralo biti že vse polno. Špinača je ponekod pomrznila, drugod pa ni mogla uspevati, ker so bila tla pre- predeli zapuščene a 3e’ Takšna so protislovja alhtalističnem gospodar-Prt^Priave se )‘h zavedajo. **0a ' ^ ‘n pregloboko da P v družbeno življenje, irui}, mooel kapitalistični *ni ustroj rešiti. Maličlo-tv0j **°M torej pred borbo za lllUp* s°cialne pravice. Vze-dati0 delovnega kaneta. Zave-niora, da velja na pod-it„a . kmetijskega gospodar. ^ ls(o načelo kot na dru-Uloi ^^dtrskih sektorjih; ve-lojfj tvajo vse mogoče ugod-hon 171 prednosti in izpod- Tkd- rnrrlf' j«lc 1 mni* blagovni proizva-’iitaci^orel° z ustrezno orpa-ko 0 zrasti v veliko, in ta-n*'Ajau0dnrSko nekai pred' znp sejali, le manj ga bo kot druga leta, ker nas je slabo vreme oviralo pri setvi. Krompir smo letos začeli saditi pred dvema tednoma, torej pozneje kot druga leta. to pa zaradi izkušenj iz lanskega leta, oziroma bojazni pred nenadnim navalom mraza. Nekateri še te dni sadijo krom pir, drug, pa pripravljajo grede za razno povrtnino. TREBČE tie hiti. tn na trgu nekaj po- n'j* a' u,a, to le najpnmer-0*hot); zadruga, ki na "ja la, hsojemnega sodelovaje p 1(i Interese članov gle. dttrs^nje (nakupa gospo-®odnjp Potrebščin) in proiz-B°st>oda 0vdenje blaga). Ta •tam prganizacija je že °rbj Preizkušena oblika v fl^Oa n ,!^°ljšanje gospodar-i®t>i!„ p'°^«ja, ki se je uve- !ttrl pri nas' “ i° ie enletjf,, Cm--Med italijanskim hteinbn °m rtvzema precej po-#aje mesto. I °^Xre na™jo najj organizacijo tu. Naš pevski zbor, ki je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma in je štel skoraj 70 pevcev, se je v kratkem času uveljavil doma in drugod, kjer je nastopal. Lepo je kazalo Pevci so imeli redno svoje vaje in nastopali doma ter v bližnjih in daljnih krajih, toda domačini se zdaj sprašujejo, kaj se je zgodilo, da se ta pevski zbor — ponos vasi — nič več ne oglasi. Zdi se, kdot da bi vsi zaspali. Domačini, pa tudi drugi ljubitelji naše pesmi, ki so slišali ta zbor. upajo, da ni hudega in da bo zbor spet uspešno nastopal. Zares bi bilo škoda, če bi se te želje ne uresničile. Delo na polju je zaradi slabega vremena in deževja zelo zaostalo. Sele po praznikih bomo začeli saditi krompir, Na dnevnem redu in zelo pereče je zdaj vpraša nje razlastitve zemljišč na Hudem letu, igrišču na Opčinah in strelišču na Re-pentabru. Angloameriške čete so pred leti rabile ta zemljišča in vojaške oblasti so jih rekvirirale. Zdelo se je, da se bo po odhodu angloameriških čet zadeva kmalu uredila, toda zavlekla se je precej na dolgo in zdaj bi jo hoteli rešiti s tem, da bi razlastili zemljišča ter jih plačali po neprimerni ceni. Prizadeti kmetje se seveda u-pirajo in zahtevajo višje cene, razlaščevalci pa trdijo, da je cena zemljišč v drugih italijanskih pokrajinah nižja. Ta utemeljitev tu ne drži. Zemljišča, ki jih nameravajo razlastiti, so v neposredni bližini mesta. To je eno. Drugo da je dejstvo, da razlaščeni kmet si ne more po taki ceni nikakor kupiti drugega zemljišča na našem področju. Kaj bi mu tedaj preostalo? Izbira, da se preseli v daljne kraje, ali da vloži izkupiček v drugo panogo. Naši ljudje so navezani na svoje kraje in se ne bi nikakor preselili, a z izkupičkom si niti ne bi mogli kupiti nove kmetije nekje drugje. Za investicije denarja v druge panoge pa bi ga morali imeti precej več in se na to tudi spoznati, sicer bi jim v kratkem izginil. Zaradi razlastitev omenjenih zemljišč bi bilo prizadetih skupno 150 lastnikov, to je približno toliko kmečkih družin iz Lonjer-ja, Padrič, Velikega Repna, Cola in Opčin. Gre za 40 ha zemljišča na Hudem letu in 20 ha na Opčinah; za strelišče pri Repentabru se še ne ve, kakšno površino zemljišča nameravajo razlastiti. Ne glede na površino pa bi bili hudo prizadeti tudn drugi kmetje, ker bi jim tako preprečili vhod na njihove travnike, pašnike in gozdove. Vladni generalni komisar je priznal, da si tukajšnji kmetje zaslužijo vso po- tori direttb, ki zares ne vključuje in ne predstavlja naših kmeitov. Poleg teh treh vprašanj je še vrsta drugih, ki čakajo že leta na rešitev in o katerih bi bilo dobro, da bi se predstavniki naših kmetov in kmetijskega gospodarstva pogovorili z vladnim generalnim komisarjem. Naj navedemo samo kmetijsko strokovno šolo, kmetijske tečaje, poljske čuvaje, raztegnitev zakona za hribovite kraje itd. To so vprašanja življenjske važnosti, od rešitve katerih je odvisen obstoj in razvoj kmetijstva na našem področju. Zaradi tega je nuijno potrebno, da se zanje zanimajo in zavzamejo tudi vse občinske uprave. A- B. SESLJAN Mnogo je govora o turistični važnosti našega kraja in nost, marljivost in vztrajnost na skopi kraški zemlji ter je obljubil, da bo posredoval pri pristojnih oblasteh za zvišanje cene. Tudi pokrajinska uprava je obljubila, da bo v tem smislu posredovala. Upati je, da bo nekaj zaleglo. O bolniški blagajni kmetov je bilo tudi že dosti govora. Zdi se nam, da ni več treba utemeljevati u-pravičenost zahteve po raztegnitvi zadevnega zakona, ki v vseh italijanskih pokrajinah velja že tri leta, tudi na naše področje. Pri tem je najbolj pereče vprašanje plačevanja stroškov bolnišnice. Vse podeželske občinske uprave tare ta problem, ker morajo; plačevati visoke vsote za j svoje občane, ki morajo v bolnišnico, pa niso socialno zavarovani in ne morejo kriti stroškov za bolnišnico. Občine imajo dolgove in jih morajo plačati, proračuni pa so pasivni in je potrebna državna pomoč. To ovira delovanje občinskih uprav in njihovo sa- "Sn«‘ .. in razvoj; Res j da iroda abo_ gatila vse dežele z enakim »o/viii ’ - y ne.*?° bogastvom. V Sloveniji so pač zgodila nesreča ah prišla v huda bolezen. Marsikateri precej se je v ta namen že napravilo, toda na avtobusno čakalnico so verjetno pozabili. Zaradi tega se pritožujejo številni potniki, ki morajo čakati na avtobus na prostem, ali pa v raznih lokalih. Zadeva pa tijo posledice, saj so zgubili pridelek vina, olja, fižola itd., oljke in trte pa si niso še popolnoma opomogle, kljub skrbni negi. Na pobudo Kmečke zveze ter Zveze malih posestnikov in posredovanje pokrajinskega svetovalca Marija Grbca sta- se zavzela za pomoč prizadetim krajem pokrajinska t>-prava in kmetijsko nadzorni-itvo. Predsednik pokrajine prof. Gregoretti je obiskal najbolj prizadete vasi in posredoval pri vladnem generalne n komisarju, ki se je zavzel za zadevo pri osrednjih oblasteh v Rimu. Občinske uprave >o imenovale posebne komisije, ki so ocenile škodo in zbirale prijave prizadetih kmetov; na prefekturi pa je bila ustanovljena osrednja komisija, ki je vse to zbrala skupaj. Za nekaj časa je iz Rima prišlo sporočilo, da je vlada dodelila za prizadete kraje na našem področju za 22 milijonov lir vrednosti pšenice. Oškodo- šujejo, zakaj je prav ob ne-I deljah manj voženj kakor ob vani kmetje bi lahko vzeli je zelo nerodna^ ker vsa"* ne pšenico, moko, testenine, ali pa mara v lokal, če pa gre, je : krmo za živino. Pomoč bi se- strahu, da mu bo Veda razdelili vedno v avtobus zbežal, kot se večkrat dogaja. Nujno potrebno je zgraditi primerno čakalnico ter izobesiti na vidnem mestu vozne rede. Nekateri pravijo, da bi morala take čakalnice zgraditi podjetja, ki vzdržujejo avtobusne proge, drugi pa trdijo, da je to dolžnost občine. Mi se na to ne razumemo; dejstvo pa je, da je Sesljan važna turistična točka in prihaja vedno več tujcev, ki nimajo vsi lastnega prevoznega sredstva In jim je še bolj nerodno, ker ne poznajo jezika. Upamo, da se bodo občinska uprava, prevozniška podjetja in turistični urad končno le dogovorili in odpravili ta nedostatek. posameznim kmetom glede na škodo, ki »o jo utrpeli in upoštevajoč njihove potrebe. Kmalu za tem pa so na prefekturi začeli trditi, da bodo pomoč delili na podlagi števila živine in članov družine. To je prizadete kmete razburilo in obe kmečki organizaciji sta protestirali, ker bi se v tem primeru godile krivice. Kmet, ki ima v hlevu več repov'in več članov družine, ni bil pa kdo ve koliko prizadet, bi več dobil kot drugi kmet, ki ima manj živine a je utrpel večjo škodo zaradi mraza. Ob koncu novembra so sporočili, da bodo pomoč razdelili za' božične praznike. No, pa so prišli prazniki, Novo leto. zima in pomlad; zdaj so že ve- ci prihodnjega maja? Vrag si ga vedi. Prilika bi bila kar lepa, kot nalašč za volilni go- . , , .im, • . . - 1 delavnikih. Poleg tega pa je m« - K S e VSalH T!' avt°bus, ki vozi na tej progi, slijo da b. na račun prizadetih premajhen in ne zadoPstuj, kmetov delali propagando za treb tako da 50 tnflc, vladno stranko. ; natrpani kot sardin. Nam se pa zdi, da bi na ta v škatli, način dosegli prav nasprotni | Prav bi bilo tudi, da bi za- radi vedno večjega prometa zgradili ob cesti primerno av. tobusno čakalnico, ker je potnikom zelo nerodno, zlasti ob slabem vremenu, in se morajo zateči v gostilno ali v bližnje hiše. večkrat pa pridejo zelo zgodaj, ko domačini še spijo. učinek. PADRICE BOL JUNEC Preteklo sredo smo imeli v naši vasi sestanek, na katerem sta nam predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov prikazala položaj v zvezi z razlastitvami na Hu- — , ,, . . dem letu. Kot naši sosedje iz , Tečaj za šivanje in krojenje Lonjerja, tako smo tudi mi se j,0 Začel na naši osnovni sklenili, da naših zemljišč ne j0[i v sre(j0 ob v tečaj, odstopimo po ceni, ki nam jo ^ ga organizira ustanova je ponudila vojaška oblast. j ECAP. ki deluje pod okriljem Na sestanku smo se dome- Delavske zborn.ee CGIL, se nili tudi o nekaterih vaških je vpisalo 30 mladih brezpo-vprašanjih. Omenimo naj selmh deiavcev in delavk. Mor. predvsem, da bi bil čas, ko_ da bi se jih vpisalo še več bi pokrajina popravila, oziro- jz naše in drugih vasi, toda ma asfaltirala cesto iz naše število mest je bilo omejeno vasi v Gropado. Stroški ne bi na 30. bili veliki, saj gre niti za 1 I Teoretični in praktični pouk km ceste. Pokrajinski sveto- \ bo vsak delovni dan popoldne valeč tov. Marij Grbec nam ! po štiri ure in bo trajal Sto je obljubil, da se bo za stvar dni. Tečajniki bodo prejemali zavzel, | dnevno podporo; kdor že do- biva pomoč za brezposelnost, bo dobival še 200 lir dnevno, kdor pa ne dobiva pomoči za brezposelne bo dobival dnevna 300 lir in še 60 lir za vsaka- PESEK Po videmskem sporazumu se ■ ga člana družine, ki ga vzdr- je promet po cesti Trst-Reka zelo povečal. Naša vasica je prav ob meji, zaradi tega to bolj opazimo. Mnogi Tržačani gredo na obisk ali po drugih opravkih na Kozino, iz krajev onstran meje pa prihajajo ljudje po svojih opravkih in j na obisk v Bazovico in Trst. Pričakovali smo, da bo avtobusno podjetje »Autovie Car-sichea, ki vdržuje progo Trst- žuje. Poleg tega pa bo vsak tečajnik ob zaključku tečaja dobil še 3000 lir nagrade. Prav pa bi bilo, če bi v zimskem času priredili podoben tečaj tudi za kmetijstvo, da bi se mladina seznanila a naprednim kmetijstvom in se strokovno usposobila za delo na kmetiji, saj je to nujno potrebno v naših krajih in v sedanjih razmerah. '•'•'mfimihUlMIlIttlllMIIIIHIIIIMMIIIUlMlliHIIMMIimiemiMemMMMIIIimimMmMMIMIIIIIMIMMIIIMIIIIIIIIIIlMMUimilllHMMIMISHIIIHMMmMIHinnniMMi razvoj Primorske Razvoj industrije v Slovenskem Primorju, zaposlenost prebivalstva in dvig narodnega dohodka - Skrb socialistične Jugoslavije za enakomeren gospodarski razvoj vseh njenih predelov kmetom; vzamemo 1 nato pa čistiti travnike itd. I hvalo za svdjo požrtvoval- a cesta nad Kolonkovcem i ceste pri Darju, im. Kopoe in Rovte i ' '* < <> tč Novi stanovanjski bloki v Semedeli pri Kopru. V neposredni bližini bo zraslo v kratkem še mnogo čednih hi* plantažni sadovnjak predstavlja za Primorsko novo bogastvo, dviga jo iz stoletne zaostalosti na raven najbolj naprednih predelov Slovenije in ostalih ljudskih republik. Marsikdo, ki nekaj let nazaj ni videl Primorske, bi danes občutil, kako široko je zadihalo primorsko ljudstvo. Na kamnitih tleh, kjer skromni koščki zemlje dolga sto-letja niso mogli prehraniti preštevilnega prebivalstva in ga silili, da si je iskalo kruha v daljni tujini, se je dandanes razraslo že mnogo novih tovarn in industrijskih obratov ki zaposlujejo vse ve£ mladih domačih proizvajalcev. Vsa t: nova industrija ni pomembna le za Primorsko, temveč prav za vso Jugoslavijo, saj se njo dopolnjuje celotna industrijska proizvodnja in gospodarski razvoj celotne države Tu gre celo za bogat asortiment dobrin človekove potrošnje začenši od živilskih artiklov, preko igrač, radio-spre-jemnikov, vse do sodobnega in okusnega pohištva jn solidnih motornih koles. Težko je res reči, kaj je za Primorsko bolj pomembno — ali ona velika hladilnica pri Dekanih, k oskrbuje centre Slovenije čez zimo ne le s svežim grahom, fižolom, marelicami, temveč tudi z rdečimj jagodami, ali industrija ribjih konserv, ki se izvažajo oo celi Evropi. Težko je reči, Kaj je bolj pomembno — ali lesno-predelo-valna industrija na področju Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice in Gorice ali velika tovarna motornih koles «Temos» v Kopru, ki bo letos dala 10.000 motornih koles, prihodnje leto pa bo iz nje izšlo vsakih minut po eno motorno .kolo. Dejstvo je, da bo v vseh teh in še drugih tovarnah samo na področju okraja Koper v r letošnjem letu proizvedeno : j 45.500 radio-sprejemnikov, 6.100 kub. m furnirja, 3.500 kub. m panel-plošč, 2.580 kub. m leso. nrta, 1.400 ton raznih' živil (predelanega sadja jn povrt-nin), 3.700 ton ribjih konserv, 293 ton mlečnih izdelkov, 130 ton raznih igrač in še marsikaj. Dejstvo je, da je s temi industrijskimi obrati primorsko ljudstvo našlo lepo in človeku dostojno zaposlitev, vsa Primorska in ostali predelj Ju. goslavije pa vrsto kakovostnih proizvodov. Rezultat tega silnega gospodarskega razmaha pa seveda najbolje čuti samo pr(morsko ljudstvo, ki s svojo lastno ustvarjalnostjo S ;it|Sjj||si?.................. Konec letošnjega junija bo dokončan zadnji odsek krasne avtomobilske eeste, ki povezuje Koper • cesto I rst-Ljubljana- Na sliki odsek nove ce*t» med Senožečami in Kozino nenehno dviga svoj narodni dohodek. Lani je narodni dohodek na vsakega prebivalca v okraju Koper znašal 140.000 dinarjev, letos pa se bo, po predvidevanjih, povečal že na 154.000 din, kar je že iznad jugoslovanskega povprečja in le za nekaj manj od povprečja LR Slovenije, ki v tem dokaj prednjači.- Razumljivo je. da bi primorsko ljudstvo v teh nekaj pičlih letih ne zmoglo tolikšnega razvoja, če b mu vsa ostala družbena skupnost ne nudila občutno pomoč, kakor to sicer nudi vsem zaostalim in pretežno pasivnim predelom. Tu seveda ne gre za neke miloščine, temveč za močno oporo v gospodarskem razvoju, ki po svojih no. vih kapacitetah družbi in slehernemu proizvajalcu vsa vložena sredstva in trud bogato* vrača s stoterimi dobrinami. Tu dejansko ni več govora o stihijskem razvoju in napredku, temveč o sistematičnem razvoju gospodarstva v nekdaj večno pasivnem predelu, o razvoju, ki je navzlic vsemu tesno in organsko povezan z občim razvojem matične domovine. Ta razvoj se ne bo ustavil, temveč se bo razvijal vse hitreje, pri čemer bo vsako novo leto pomenilo več kot dolga desetletja stihije. Naša Primorska bo postala cvetoča poljana življenja in dela. Vse kar bo od nje ostalo še starega — to bo njena pristna domačnost, prijaznost in gostoljubnost primorskih ljudi, ki bodo v bodoče tem laže postregli gosta s pristnim pršutom, teranom, tokajcem alj rebulo. MILOŠ MACAROL Vrem« včeraj: Najvišja temperatur« 14,4, najnižja S,5. zračni »Jak 1005 pada, veter 5 km/h, vlaga 50 odst., nebo 1/10 poobla-teno, morje skoraj mirno 9,6. Vreme danes. Se bo nekoliko f*b«I)8a1o. Tržaški ik Danes, NEDELJA, 6. aprila Velika not, Celestin Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 18,39 Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 21.50 im zatone ob 6.56. Jutri, PONEDELJEK, 7. aprila Vel. ponedeljek, Bor Predvolilne priprave strank Delavska zbornica poziva delavce glasujejo za napredne liste naj Včeraj dopoldne so predložili svojo listo tudi misini Izvršni odbor nove Delavske Ferra. Iz tega se vidi, da so zbornice je na svoji zadnji seji sprejel sledeče napotilo delavcem za prihodnje politične volitve: »Italijanska splošna zveza dela (CGIL) ne bo sodelovala na prihodnjih volitvah kot samostojna organizacija. Zato ne bo predložila svojih list in niti svojih kandidatov, ker je vsak član svoboden, da se na volitvah ravna po svoji vesti. Kljub temu pa CGIL ne more biti brezbrižna glede dejstva, ali bodo v parlamentu prevladovale reakcionarne sile ali pa sile socialnega napredka. Parlament ne nalaga vladi le politike miru ali vojne, pomiritve ali hladne vojne, politike v interesu delavcev ali pa v interesu nekaterih izvoljencev, ampak odloča federala Morellija potisnili na drugo mesto. iMed tednom je tudi propadla vsaka možnost za sestavo skupne liste med PSI in PSDI, med monarhističnima strankama in med skupinama indipendentistov. Zlasti je bilo pričakovati, da bo sestavljena skupna lista med socialisti in socialdemokrati, saj je bil že vložen pri notranjem ministrstvu zadevni volilni znak. Tukajšnja federacija PS[ je sklenila skupno nastopiti s PSDI. Tudi osrednje vodstvo socialistov je dalo svoj pristanek za skupen nastop. Osrednje socialdemokratsko vodstvo je od vsega začetka zavračalo skupno listo s PSI v Trstu. Tukajšnje vodstvo PSDI je v začetku podpi mnogih delavskih vpraša- ralo skupen nastop. Poleg tega njih, o socialni in podporni za- ; pa je organiziralo tudi refe- konodaji. I renuum med svojimi člani, ki Zato si CGIL želi takšen I so se v večini izrekli za skup- parlament, kjer bodo delavske sile neposredno in odločilno vplivale in delovale v korist napredka delavstva. In prav zato poziva nova Delavska zbornica tržaške delavce. naj glasujejo za tiste no listo PSi - PSDI. Kljub temu je vodstvo v Rimu dalo na to željo večine tržaških socialdemokratov negativen odgovor. Obenem pa je sporočilo tržaškemu vodstvu, naj se ravna, kot se mu zdi. Konč- kandidatne liste in za tiste j no pa je tukajšhje vodstvo kandidate, ki so podpirali in ki podpirajo politiko in zahteve CGIL«. To izjavo Je nova Delavska zbornica (CGIL) dala zaradi glasov ,ki so se razširili, da bo v Trstu podpirala samo e-no stranko. Kot torej vidimo, se je napredna sindikalna organizacija pravilno usmerila in PSDl, ki je v rokah leve struje, pristalo na stališče osrednjega vodstva in sklenilo predložiti svojo kandidatno listo. O tem svojem sklepu niso tukajšnji socialdemokrati do sedaj še izdali nobenega uradnega pojasnila, čeprav je federacija PSI obsodila stališče osrednjega vodstva PSDI in zato tudi poziva delavce, naj j obžalovala, da ni prišlo do glasujejo po svoji vesti za ti- skupne liste. ste liste in kandidate, ki pod pirajo politiko in delovanje OGIL, saj ta sindikalna organizacija ni sestavljena samo iz članov ali simpatizerjev e-ne same stranke. V njej so včlanjeni delavci vseh najbolj naprednih strank in gibanj v Italiji. Pretekli ponedeljek je začel urad tržaškega volilnega o-krožje sprejemati kandidatne liste. Prvi sta vložili svoje liste KPI in KD, ki sta v ponedeljek tekmovali, katera lista bo na-Jčelu glasovnice. V tej mirni, a precej zburljivi tekmi, saj so aktivisti obeh strank stražili pred vrati o-krolntga sbdišča nekaj dni poprej, -so sicer zmagali demokristjani; Njihovemu predstavniku Stopperju je uspelo, da je prvf vložil listo v roke načelnika volilnega urada dr. Romanija. Komunistični predstavnik dr. Sajovitz pa je predložil listo KPI drugi. Tako bo na glasovnici, prva lišta KD, druga pa lista KPI. SV 3 pa bo imela lista MSI, ki so jo predložili včeraj dopoldne. Drugih list do včeraj dopoldne niso vložili. Na listi MSI kandidirajo Gefter Wondrich, Morelli, Ida De Vecchi in De Federacija PSi je tudi uradno sporočila svojo kandidatno listo, ki jo sestavljajo poslanec Giusto Tolloy, Stane riido-vee. kot neodvisen slovenski kandidat, Bruno Pincherle in Salvo Teiner. Na socialdemokratski listi pa bodo kandidirali Lonza, Giuricin, Dulci in Miani. Poleg tega pa sta se izjalovili tudi skupni listi med monarhisti in indipendentisti. Neuspeli ruzgovori med monarhističnima strankama za se- tivo skupne liste ' so povzročil k čin kriza«; v;PNM, ker je dosedanji tajnik, odv. Antonini podal ostivko in Odklonil tildi kandidaturo. % njim je odklonil kandidaturo na listi PNM tudi odv. Tamaro. Oba se ne strinjata z' osrednjim vodstvom ki 'je vsililo tržaški federaciji vključitev v tržaško ka/ididatno listo bivšega mi-sinskega občinskega svetovalca prof. Accerbonija, ki je v Trstu ustanovil sekcijo nove desničarske stranke «Federazione Sociale Italiana«. u novo stranko sestavljajo nekateri bivši člani CSI. PNM hoče z Accerbonijem pritegniti na svojo listo del misin-skih glasov. Isto bo skušala MMHHHHHHIHHHHHHHHHHMHMHHHIHHHMitHMHHIHHHMIHHMHHIMHMHHIMHHHIMMHHM Dogodki tedna Gradnja ja ceste Trst - Benetke V torek so se sestali v pokrajinski palači predstavniki pokrajinskih svetov, trgovinskih zbornic in občinskih u-prav iz Vidma, Benetk, Gorice in Trsta ter vodilni funkcionarji družbe nAutovie Venete». Na tem sestanku so razpravljali o gradnji avtomobilske ceste Trst - Benetke ter so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo lokalne ti-»tanove, da bi prispevala manjkajoča sredstva za to avtomobilsko cesto. Za gradnjo je namreč potrebnih 16 milijard lir, medtem ko je država prispevala le 6 milijard lir. Poleg tega so zahtevali, da državni prispevek uporabijo takoj in da naj se vlada obveže, da bo storila potrebne ukrepe, da se podaljša avtomobilska cesta iz Vidma do Trbiža odnosno do avstrijske meje. Sindikalno življenje Glavni sindikalni dogodek tega tedna je bila bela stavka, ki so jo začeli že prejšnji petek delavci ladjedelnice Sv. Justa in je trajala dober teden. Delavci so stavkali v znak protesta, ker tri tedne zaporedoma niso dobivali svojih tedenskih prejemkov in je grozila nevarnost, da bo zaradi birokratskih za-pletljajev sploh prenehalo o-bratovanje ladjedelnice Med tednom je delegacija delavcev bila pri vladnem generalnem komisarju, pokrajinskem predsedniku, pri škofu in pre-fekturnem komisarju, ki so obljubili, da se bode na pristojnem mestu zavzeli za rešitev tega vprašanja. Na pobudo sindikatov so ob koncu tedna izplačali delavcem in nameščencem njihove prejemke. 7’o pa je le začasna rešitev, ker če se položaj ne izboljša, bo moralo podjetje odpustiti SO odstotkov delavstva. Glede uslužbencev bivše Z VU je ob koncu tedna vladni generalni komisar podpisal odlok za zvišanje njihovih prejemkov. Dokončno pa bodo uredili to vprašanje šele po vsedržavnih volitvah. ni h dobavah, ki je predvidel, da bodo italijanska industrijska podjetja dobavila strojev, strojne opreme in raznih izdelkov v skupni vrednosti 30 milijonov dolarjev (okoli 20 milijard lir). Ta kreditni sporazum se zelo ugodno izvaja in so do sedaj že podpisali dobave za približno dve tretjini celotne vsote, medtem ko se za ostalo še pogajajo in ni dvoma, da bodo tudi ta naročila sprejeli še v roku. Med tržaškimi industrijskimi podjetji sodeluje samo tovarna strojev Sv. Andreja, ki pa je dobila obsežno naročilo ladijskih motorjev v vrednosti 3 milijard 110 milijonov lir od ladjedelnice «3. maj» z Beke. V februarju zastoj v trgovini na drobno Trgovinska zbornica je pretekli teden objavila podatke o gospode', skem peln^-in Trsta v februarju. Podatki so v g,ai nem podoum podatkom, ki s? nanašajo na daljše razdobje in govore, da so določeni sektorji gospodarstva zabeležili rahel napredek, medtem ko so ostali še vedno v stagnaciji. Tako je na primer indeks industrijske proizvodnje prenehal padati in je dosegel 162,3, medtem ko je znašal v januarju 166,1,. Vendar pa je indeks tržaške industrijske proizvodnje še vedno globoko pod splošnim italijanskim povprečjem, m je italijanski indeks luni že dosegel 210. Trgovina na drobno je tudi v preteklem februarju zabeležila nizke prodaje in so prodale nekaj več samo trgovine, ki so napovedale razprodaje. Potrošnja tobaka se je znižala v primerjavi z lanskim razdobjem za dobro tretjino, kar seveda odraža povišanje cen tobaka. 26. februarja je bilo 88.635 zaposlenih oseb in 806 oseb manj kot v januarju. ' Znižalo pa se je za 508 oseb število brezposelnih, katerth je bilo v /ebruarju 16.026. Ugoden razvoj sporazuma o dobavah Februarja lanskega leta so med Jugoslavijo in /talijo podpisali sporazum o poieb- Promet v pristanišču Predvidevajo, da bo v a-prilu odplulo iz Trsta 105 ladij, medtem ko jih je v istem mesecu lanskega leta odplulo 106. To pomeni, da je tržaško pristanišče glede števila ladijskih odhodov in prihodov še vedno v istem položaju, kot je bilo v preteklem letu in da ni naredila nobenega koraka naprej. napraviti tudi Laurova monarhistična stranka, ki ji v Trstu načeluje bivši misinski prvak in poslanec Colognatti. Tudi Fronta za neodvisnost in Tržaška unija pojdeta na Volitve vsaka zase. Fronta za neodvisnost sporoča. da je ze nabrala 500 podpisov za svojo listo. Kljub temu pa se še vedno nadaljuje nabiranje podpisov, ker hočejo doseči vsaj 700 podpisov. Obenem pa sporoča, da bodo prva volilna zborovanja fronte 16. in 18. t. m. in ne 13., ker je odbor za voiiino premirje za prihodnjo nedeljo že določil strankam trge, ki bodo na razpolago. Komemoracija talcev na Opčinah Jutri ob 15. uri bo na strelišču na Opčinah komemoracija 71 talcev, ki jo priredi skupni krajevni odbor. Na kraju usmrtitve talcev bodo govorili Franc Stoka, Dušan Lovriha in dr. Bruno Pincherle. Vse demokratično prebivalstvo je vabljeno, da s svojo udeležbo počasti spomin padlih žrtev. Slovenska šola je popolnoma zakonita IMIIIMIJIIIIItlIMfHIIIIIIIIMIIIIIIininillllllllllllltfllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllMIIIIMinillllllliUlflllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIii V sredo sestanek delavk na sedežu CGIL Za gospodarsko in socialno enakopravnost delavk z delavci Od 18.224 delavk in uslužbenk jih v Trstu 13.000 prejemu za 17 odstotkov nižjo plačo kot moški V sredo 9. t. m. bo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta sestanek delavk. Tržaška delegacija bo poročala o vsedržavnem zborovanju v Rimu, na katerem so razpravljali o ekonomski in socialni enakopravnosti delavk. Delavska zbornica CGIL vabi sindikalne voditelje raznih trok, člane notranjih komisij in sindikalne zaupnike v podjetjih, naj se udeležijo omenjenega sestanka, po katerem jim bodo priredili malo zakusko. Kakor je znano, se je vsedržavnega zborovanja v Rimu udeležila tričlanska delegacija Delavske zbornice CG 1L, ki jo je vodil član izvršnega odbora tov. Ulieni. Na rimskem zborovanju se je razvila izčrpna diskusija o vpra-šanjki enakopravnosti žensk in o sindikalni borbi za dosego izenačenja plač, zaščite de-lavk-mater ter ženske delovne sile. Poročilo tržaške delegatke ig tovarne Modiano.so vsi ptpslbšali z velikim zanimanjem, »aj je bilo zelo zanimivo in je prikazalo razmere, v katerih delajo in se borijo tržaške delavke. V Trstu je po uradnih podatkih 18^24 delavk, od katerih je približno 250 zaposlenih v konopljarni, 200 v podjetju Stock, 100 v pivovarni Dreher, 300 v podjetju Genel in Beltrame 150 pa v podjetju Modiano. V trgovini je zaposlenih 5.985 delavk, v javnih službah pa 7.265 uslužbenk. Od skupnega števila 18.224 zaposlenih žensk, je v Trstu približno 13.000 delavk, ki prejemajo za 17 odstotkov nižjo plačo kot moški. To pomeni, da dobiva vsaka povprečno 130 lir na uro, oziroma 26.000 lir mesečno. Omenjeno število delavk dobi torej letno približno 690 milijonov lir manj plače, kot bi dobivalo, če bi bile plače izenačene. Zaradi tega je povsem razumljiva borba delavk in sindikalnih organizacij za izenačenje plač ženske delovne sile. Pripomniti je tudi treba, da je v številu brezposelnih na tržaškem področju skoraj polovica ženskega spola. Polovica brezposelnih žensk pa so dekleta pod 19. letom, katerih večina sploh še ni bila zaposlena. Ureditev tega vprašanja je torej velike važnosti, saj gre za veliko število prizadetih delavk in njihovih družin ter precejšnje vsote denarja, za katere so delavke prikrajšane. Glede zaposlitve mlade delovne sile in njene zaščite pa ji treba še marsikaj napraviti, da je ne bodo delodajalci izkoriščali. «»------- popolnoma enaka kot «Pia Costa«, katero so dokončali in izročili brodarjem nekoliko prej. Obe ladji sta največji ladji za prevoz suhega tovora. ki so jih zgradili v italijanskih ladjedelnicah. V preteklem tednu je «Maria Costa« opravila v tržaškem zalivu poizkusno vožnjo, kjer je dosegla polno naložena brzino 17 milj na uro in njene zna- čilnosti v celoti ustrezajo zahtevam naročnikov, Brzina 17 milj na uro ji bo omogočila, da bo lahko priplula na redni progi iz Genove v New York v desetih dneh. "Ladjo so splavili 29. septembra 1957 in je odplula iz Tržiča proti Genovi včeraj ob 16 uri. Osnovne značilnosti ladje so: 19.200 brutto registrskih ton, največja dolžina 167,65 metrov, največja širina 21.50 metrov. višina do glavnega mostu 14.10 metrov, grez ob polnem tovoru 10.30 metrov. Tur- bana razvija 1100 konjskih sil na osi in omogoča brzina 17 milj na uro. «»________ Dražba javnih del Na ravnateljstvu oddelka javnih del vladnega generalnega komisariata so Dile v preteklih dneh štiri dražbe za dodelitev javnih del, in sicer: 1. za dokončno ureditev milj-skega vodovoda vzdolž meje za vzklicno ceno 21.000.000 lir; 2. za razširitvena deia na miljskem pokopališču za vzklicno ceno 12.700.000 lir; 3. za gradbena dela na državni cesti št. 202 za vzklicno ceno 2.9,10.000 lir; Slovenska šola na Tržaškem se je ponovno prebudila v življenje v času druge svetovne vojne, tedaj ko se je morala skrivati in živeti v ilegali. S prihodom zaveznikov v naše kraje pa je stopila iz ilegale na svetel dan. Z ukazom št. 18 iz leta 1947, so zavezniki šolo uzakonili. S tem je postala slovenska šola prav-noveljavna in enakovredna i-talijanski. S prihodom italijanske jurisdikcije (4.10.1954.) in vladnega generalnega komisariata s pooblastili zakonodajalca bi smel vladni komisar ta ukaz črtati odnosno ukiniti in izdati kak nov ukaz, ki bi bil v popolnem nasprotju z ukazom |t. 18. Tega pa vladni komisar ni storil, pač pa je zastopnikom sindikata slovenske šole zagotovil* da u-kaza št. 18 ne bo preklical, dokler se ne ured). položaj slovenske šole in slovenskih šolnikov na podlagi Memoranduma. Torej slovenska šola ima legitimacijo, da sme obstajati in tega nima nihče pravice zanikati. Vsi zakoni in odredbe, ki jih izdaja italijanska vlada, vladni komisar ali šolsko skrbništvo so aplicirani tudi na slovensko šolo in se striktno izvajajo. Nadalje še; use dolžnosti, ki se zahtevajo od italijanskega učnega osebja se zahtevajo tudi od slovenskega učnega osebja in zaradi tega bi se morale dopustiti tudi vse pravice slovenskim šolnikom. Slovensko šolo vzdržuje italijanska država, za kar postavlja proračunske postavke. Vse te postavke so kontrolirane nd finančnih kontrol. Ce bi šola ne bila uzakonjena, bi finančna kontrola takoj in prav gotovo i Hala te postavke, ker ne bi bile zakonite. Tudi vsi poviški prejemkov kakot tudi odtegljaji, izdani za italijanske šolnike, avtomatično veljajo za vse osehje na slovenskih šolah, kar dokazujejo tudi zadnji poviški, ki so bili priznani vsem šolnikom italijanske republike in ki so eo ipso priznani tudi slovenskim šolnikom na tržaškem ozemlju. Kot predstavnik slovenske šole na šolskem skrbništvu je postavljen šolski inšpektor. Ta, kakor tudi šolski nadzornik mogli biti. Inšpektorji ministrstva prosvete nadzorujejo vse slovenske srednje šole kakor nadzorujejo tudi italijanske srednje šole, medtem ko šolski skrbnik v Trstu (ostali pa v ostalih delih republike) nadzira osnovne šole. Zopet srečamo isti postopek kakor na italijanskih šolah. Ce slovenska šola ne bi bila zakonita, ne bi šolski skrbnik nikoli prestopil šolskega praga. Ker le uzakonjene šole pregleduje šolska oblast. Spričevala slovenskih šol i-majo za prestop na italijanske šole isto vrednost kot spričevala italijanskih šol; to je, iz osnovne smeš prestopiti v srednjo in iz srednje na univerzo; naši dijaki pa imajo enake pravice in dolžnosti kot italijanski. Tudi za goriške slovenske šole ni italijanska vlada izdala kak poseben zakon in vendar so šole pravnomočne kot italijanske. Končno tudi Memorandum. Tudi iz tega akta se izvajajo nekatere točke, čeprav ni bil sprejet niti v parlamentu niti v senatu in ni bil objavljen še v uradnem listu a ga kljub temu generalni vladni komisar upošteva in uvaja. Se to bi pripomnil, vsi šolniki so vpisani v ustanovi EN PAS, kjer so tudi vsi ostali državni uslužbenci, torej tudi učitelji, in to učitelji slovenskih šol, ki naj ne bi bile zakonito priznane. SOLNIK SNG v TRSTU I Prenos RL; 14.15 Sosedni krajii ljudje; 14.45 Lahka glasba; I5.iw Pogovor s poslušalci; “L ba po željah; 16.15-19.00 pren RL; 19.00 Sportine vesti; 19^ 22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Danes 6. t. m. ob 16. un v Prosvetnem domu na Opčinah DANILO GORINŠEK Rdeča kapica 4. za dopolnilna dela pri ogrevalnih napravah poslop- in didaktični ravnatelji, ka-ja v Ul. Cavour št. 6 (teh- kor tildi tajniki v didaktičnih ravnateljstvih so vsi učitelji nični erarični urad in carinarnica) za vzklicno ceno 8 milijonov 4.200 lir. «di ruolo italianoii kar seveda na nezakonitih šolah ne bi imunimi Iz sodnih dvoran T Zanimiva razsodba sodišča glede Kratenja osebne svobode Policisti so prijavili sodišču moža, ki je bil pod policijskim nadzorstvom. na podlagi zakona o javni varnosti, ki pa je v nasprotju z ustavo Zakon o javni varnosti, ki je bil odobren v času fašističnega režima, je brez dvoma danes pravcati bedast anahronizem, ki bi bil tudi smešen, če ne bi povzročal posledice, katerih se vsaj do sedaj skoraj ni bilo mogoče otresti Clen 174 tega zakona prepoveduje osebam, ki so bile že večkrat obsojene in ki jih smatra policija za družbeno nevarne, da se uro po sončnem zatonu ne smejo več oddaljiti z doma. Drugo določilo pravi, da si mora oseba, Ladjo «Maria Costa» izročili lastnikom Včeraj dopoldne so ob 9.30 v ladjedelnici CRDA v Tržiču svečano izročili turbinsko ladjo za prevoz suhega tovora »Maria Costa«. Na svečanosti je zastopal CRDA generalni direktor Ugo Crevetti, družbo naročnico «Giacomo Costa Lloyd Tigullio«, iz Genove pa JRNIK TRGOVIN Danes bodo zaprte vse trgovine; odprte bodo samo cvetličarne od 8. do 13. ter slaščičarne od 3 do 21.30. Jutri bodo zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn, ki o-stanejo odprte od 7. do 12., cvetličarn od 8. do 13. in slaščičarn od 8. do 21.30. URNIK POSTE Dares 6. t. m. velja za vse urade prazniski urnik Jutri, 7. t. m. Osrednji urad in podružnice bodo odprti dopoldne za odpošiljanje pisem, za dostavljanje pisem na dom in za brzojavno službo. Osrednji brzojavni u-rad pa bo kot vedno deloval nepretrgoma. ki je pod policijskim nadzorstvom najkasneje v 8 dneh preskrbeti delo, kar je dandanes ob veliki brezposelno; sti pravi nesmisel. Ce ga torej ne najde in krivda ne bi bila njegova, bi ga lahko obsodili. V ostalem pa si mora opozorjena oseba preskrbeti stalno bivališče, se ne sme oddaljiti iz občine, kjer ima bivališče, mora živeti pošteno, se ne sme družiti z nevarnim) osebami, ne sme nositi orožja, se ne sme upijaniti in si mora preskrbeti o-sebno izkaznico in jo nositi stalno s seboj. Vse to je 4d-letni Attilio Ia-schi iz ljudskega prenočišča, ki je bil zaradi suma, da se preživlja s kriminalnim delovanjem, pod policijskim nadzorstvom, dobro, vedel, a vseeno ga policijski organi 8. januarja 1956. leta niso našli doma, pa čeprav so prišli na kontrolo po 22. uri. Ko so ga zasledili, so ga poklicali na zagovor in mož jim je pojasnil, da je do 19. ure delal pri podjetju «Deschmann -Terrile« in da je nato odšel k materi v Ul. Vergerio, kjer je povečerjal, se okopal fin se preoblekel. Izgovor ga ni rešil prijave sodišču pod obtožbo kržitve zloglasnega zakona o javni varnosti. Toda njegov odvetnik ga je rešil iz zagate, sklicujoč se med drugim tudi na razsodbo ustavnega sodišča št. 11 z dne 3. julija 1956, katero je podpisal De Nicola in v kateri je izrecno potrjeno, da odločbe v zvezi z osebno svobodo lahko podvzamejo le sodne in nikakor ne policijske oblasti. Clen 13 ustave je tudi precej jasen, kar se tiče tega problema. «Osebna svoboda držav- ljana,« pravi člen, «je nedotakljiva«. Ni dovoljena nobena oblika pripora, nadzorstva, telesne preiskave ne kakršen koli drugi način kratenja svobode, če ni za to izdala sodna oblast motiviran odlok, in še to izključno za primere in načine, ki jih predvideva zakon. Na podlagi te v Italiji splošno znane in od ustavnega sodišča potrjene teze, ni sodniku preostalo drugega, kot ;a-schija oprostiti obtožbe policijskih organov, češ da dejanje ne predstavlja kršitev zakona. Sodnik: D’Amato, zapisp.: Scelzo, obramba: odv. Fauo-vani. Pijan nima vedno sreče Za La Marco Raffaela z Reške ceste so se prazniki začeli že včeraj. V dopoldanskih urah se je nekoliko napil in vinjen, kot je bil, je hotel okoli poldne prekoračiti Šentjakobsko ulico. Toda smola je hotela, da je tedaj privozil z vespo 18-letni Giuseppe Mastrorilli iz Scala Bonghi, ki je vozil proti Istrski ulici in prav v bližini stranske ulice Caprin treščil v negotovega pešca. Oba sta padla na tla in medtem ko se je motociklist dvignil brez poškodb, so La Marco naložili v avtomobil prometne policije in ga odpeljali v bolnišnico. Tu pa je spoznal, da mu je bila sreča' precej mila: ugotovili so m" le malenkostne odrgnine in udarce na rokah in nogah in ga nato po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Vseeno pa bo moral počivati in se zdraviti v domači oskrbi deset dni. Pripravili so si zalogo za velikonočne praznike Včeraj zjutraj so v Ul. i\or-dio odkrili tipično velikonočno... tatvino. Neznanci so se pošteno založili z dobrotami, ki so jih našli v skladišču trgovine z mesnimi izdelki, maslom »in sirom Zanette — Susani jz Ul Nord'o 3 in odnesli s seboj za približno 41/5.000 lir blaga. Tatovi so delali nemoteno in predvsem tako ne=lišno, da se nihče v okolici ni zavedel vloma. Ni znano, kdaj so nepridipravi prišli ng kraj. Ko so zjutraj odkrili tatvino, so nemudoma poklicali na kraj agente 'letečega oddelka, ki so rekonstruirali celotno pot, ki je vodila tatove v skladišče. Omenimo naj še, da se je podjetje v pričakovanju praznikov dobro založilo z blagom. Ni dvoma, da so tatovi vlomili v skladišče skozi vrata na dvorišču, kamor so prišli po dolgem hodniku. Tu so najprej razbili dve žabici in vsto. pili v majhen prostor kjer podjetje spravlja zaboje. Nova vrata so jim zapirala dohod v skladišče in ker so bila zapr-ta z notranje strani z železnim zapahom, so tatovi, ki so bili' pripravljeni na vse, s svedrom napravili luknjo, skozi katero so vtaknili roko in dvignili zapah. V notranjosti so prebrskali po pisarni in sklauišču ter blago neslišno odnesli na cesto, kjer so ga verjetno naložili na kako vozilo in izginili brez sledu. Pred odhodom pa sa prenesli iz skladišča na dvorišče lestev, ki so jo prislonili k zidu. Cernu so to napravili, ni znano. Isto podjetje je že pred leti utrpelo zaradi podobne tatvine precejšnjo škodo. Agenti letečega oddelka so na delu, da ugotovijo imena drznih tatov. . D a n e s ■ 6. t. m. ob 20. uri, na Kontovelu THORNTON VVILDER Naše mesto Jutri, 7. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska c. . Rdeča kapica vesela pravljica v treh dejanjih ■ Zadnjič v mestu! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajn: dvorane. V sredo, 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Prodaja vstopnic v torek in sreao v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetaom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo izkaznice Z SLOVENIJA 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Melodije J0*19”«,. Straussa; 8.00 Športna reportaža. 8.15 Parada popevk; 8.45 Mladinska radijska igra — v<>11* • Voda (reportaža); 16.45 Gla-{]f,n mozaik 17.30 Radijska igra; ltw" Slovenska pesem od rc-mann. do danes; 20.00 Novosti iz armv“ zabavne glasbe; 21.00 Benja Britten: Princ pated, balet v dejanjih; 22.15 Ce želite — "" pl e Site! TEI E VIZIJA 10.15 Kmeiijska oddaja; 16-* Športni popoldan; 17.40 Spo za otroke; 18.30 Poročila; ' Telematch- 20.00 Izbor iz mentiarnih filmov; 20.30 P°r” «V el iko noč, s komer noc«. glasbena fantazija: 22.15 film; 22.45 Športna nedelja. Cr.EDAI.1 TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri Hugo von Hof- mannstanl: bonma D. Jutri izven abonmaja. 1 uuju . «Slehernik». A K I reki Excelsior. 15.00: «Most na W. Holden, A. Ga" Techn. Cine Starka podlegla posledicam opeklin ing, Penco, Lepa in moderna ladja je lili HUMIH IIIIIIIII....Hilli IMIMIIMIM MIHIHIH.......IIHIHIH.....I.....IMHMHHHIMIHM......IIIIIIHIIIUIIHMIIIIMM.HMMHHHHMMII.......IMIIHI............HM.....III...MIHIH rilec Giuseppe Margherit In gospodinja Anita Leglša, inž, Aldo Cel-U in uradnica Novella Della Zotta. Umrl je 61-letml Pietro Siadino. OAKOVI IN rHINPKVHI Namesto cvetja na grob pok. Marije Pižon daruje Ana Vec-chiet 1000 lir za Dijaško Matico. • fl tf ROJSTVA, SMRTI IN POROKE On« 5 aprila se je rodilo v Trslu 11 otrok, umrlo je 11 oseb, poroki sta bili dve. POROČILI SO SE: »likar Vin-renzo Bra.mdal.ln in gospodinja Neda Glavina, stražnik Fiiiberto Ptschier in gospodinja Vittoria Gualazzi. UMRLI SO; 20-letni Danilo Mladovan, 60-!etna Frančiška Ban, 47-ietna Antonia Acquavlta por. Dougivin, 57-letna Maria Gerbe pcr. Gamgur, 80-letni Giacomo Apollonio, 81-letma Katarina Gr-gurlč vd. Naiin, 78-letna Giovan-na Missi vd. Collanzi, 60-letrvi Giovatvrvi Lonzar, 80-letni Pietro Pozri, 60-Ietnii Teodoro Tazza,! 76-letni Adolfo Parentin. OKLICI: pomorski strojnik Antonio Bonifaoio in prodajalka Santa Elsa Canciani, finančni stražnik Agostino de Duca in gospodinja Gaetana Scaramuzza, motorist Nicola Accelturi in uradnica Ros ali a Mariorana, tehnični! uradnik Giulio Benedettl OD VČERAJ DO DANES Ze nekaj časa se je 82-letna Katarina Grgunč vd. Nalin iz Ul. Fascoli masirala z bencinom po nogah v upanju, da bo s tem odpravila revmatizem. 24. marca pa jo je med masiranjem zazeblo, zaradi česar se je približala plinski pečici in nedaleč od nje nadaljevala s svojim delom. Iznenada pa se je znašla v plamenih, Bencinski hlapi so se verjetno vneli in priletno žen-sko, ki je bila opečena po nogah in spodnjem delu hrbtenice. so morali odpeljati v bolnišnico. Včeraj pa je Nahnova umrla. Vzroke je treba iskati v opeklinah, kakor tudi v srčni napaki. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 13. aprila ob 16. uri v Avditoriju zaharni po|»olelaii Sodelujejo: «Veseli planšarji«, pevski duet in humorist Lojze Kožar iz Ljubljane Vabila bodo na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 37338 od četrtka dalje. Ponovitev ob 20.30 v Boljuncu TABORNIKI RODU ((MODREGA VALA« vabijo na i pl ki ga priredijo v soboto, 12. t. m. na stadionu »Prvi maj«. ( ŠOLSKE VESTI ) Kwai«, ness, Havvkins. mascope. ..... Fenke. 14.00: »Mladi levi«, M« Ion Brando, M. Cliff, ® Martin. Cinemasc. ., Nazicnale. 15.00: »Greš^bik i Peytona», L. Turner, H. Lat«' Cmemasc. Mlad; prepov. Supercmema. 14.00; «SajOna^ ' M. Brando in M. Taka. mascope. Tech. Filbdrammatico. 13.30: »e«! ((Ljudje in ne ovce«. ‘‘ j »piratova sužnja«, F. Mea in P. Henreid. .,n- Grattacielo. 13.30, 17.30, «*■ ' »Deset božjih zapovedi«. odrasli 500 lir, otroci i'i v0J atO lir. m no. Arcobaleno. 13.30, 16.00. r. ' 22.00: »Slovo od orožja«. ' Hudson, J. Jones, A. Sordi. kazmice prepovedane. ,„ria Astra Rojan. 14.00: »Lepe., t™ uboge«. M. AUasio, R. ^ai tori, M. Arena, A. Panaro, De Luca. Amert« Cspitol. 14.00; »Mož«, Alhei Sordi. icifli Cristallo. 14.30: «Pa! Joey», N-a Novak, Frank Sinatra, Hayworth. Alabarda. 14.00: «Zenska usod«*’ ’ 1957. G. Pečk, L. Bacall. Osca-r Ariston. 14.00: »Operacija mandija«, Robert Tayicr. Aurora 14.00: »Možje v m« G. Moll. R. Salvatori, F r brizi. Pesem Modugna. tene izkaznice. „iada Garibaldi. 14.30; »Sissi, m' cesarica«. R. Schneidef, leinz Bohm. leinz Bomn. , ce- Impero. 14.30:_ »Sissi, mlj^]juče- sarica«, R. Schneider. ne izkaznice. „ri>lazil Ideale. 14.30; »Dvoboj na Pr ImcJio«. Itaiia 14.00: «Pal Joey», K'J ' vak, F. Sina'ra, Rita Haj* No- ortfa. Cinemasc. Techn. ve- Moderno. 14.00: «Venera i* roneje», Beli r da Lee, M* aSC# Girotti, J Sernas. Cinem Techn H00g0v S; Marco. 14.00: «Robin rn~,jth, m,,,. IA p Be.»’ Ravnateljstvo višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 12. aprila t. 1. Pojasnila daje tajništvo višje realne gimnazije v Ul. Lnzzaretto veochno 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. meč«, D. Taylor, P. Holt. Techn. ^t»lu>i Savona. 14.C0: «Sanje v Prer. £. C. Greco, Lea Massari Pagam rc(ja * Viale. 14.30: «Crna maska v• „ Passa«, J. David, M. 'usrolovščine J' Z vespo v fiat 600 iti gospodinja Giuseppina Šinigoj, pomorski natakar Flori ndo Antonicelli In prodajalka Mar-cella Carletti, uradnik Glauco Suttora in gospodinja E lisa Or-bani, pomorščak Silvio Parenzan In šivilja Liliana Favretto, mizar Daniele Catmi in gospodinja Forturvata Livoti, tehnični opera-ier Itailo Rlzzo in gospodinja Giu. liana Prodan, uradnik Ugo Della Riccia in uradnica Elda Braz-zatti, zidar Sergio Cergol in šivilja Ondina Maria Bosich, mizar Vlttorio Russl in uradnica Ambretta Gelusai, inženir Aldo Celli in uradnica Novella Della Zotta, šofer Santo Degrassi in gospodinj« Maria Venler, pomorščak Roberto Accorsi in šivilji Elsa Colugnat, agent Javne varnosti Giltoerto Vittorl in gospodinja Maria Rapooi, 'mizar Oliviero Russignan in gospodinja Maria Massari a, stavec Paolo Stefi in prodajalka Norma Marega, delavec Nino Milievich in uradnica Clelia Zacchigna, pomorski kapitan Massimiliano Con-tento m uradnica Luci lila Vitto- rl, mesar Stelio Finzi in prodajalka Maria Podbersig, doktor agronomije Livio Lariza in gospodinja Benita Mazzaroli, risar Mario De Carl in uradnica Ele-na Moroni, elektromehanik Gio-vanrvi Poropat in šivilja Angela F.rrico, delavec Giovanni Bonacci in uradnica Pierina Callegari, delavec C os mo Schieinzi in gospodinja Elvira Sergas, mehanik Inštalater Mariano Sioch in kuharica Anna Rosina Lotar. doktor kemije Ego Matteo Pauluzzi in uradnica Remiigia Della Gra-zla, čevljar Giuseppe M^rengi in gospodinja Anna Rosa Maggi, nogometaš Pietro Miniussi In gospodinja Antonietta Zabbia, nameščenec pri radioteleviziji Mar-cetlo Lenghi in gospodinja Va-leria Vida, mehanik Fausto Pelo! In delavka Dom e ni c a Tudisco, stražnik 'javne varnosti Carlo Pieraccioni in delavka Pia Ra-spanti. Občina DEVIN-NABHEZINA V tem tednu sc mi rodil noben otrok, poroke ni bilo tudi nobene, Na oklicih so bili: va- -«»- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Greta, Strada del Friuli 7; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena, Istrska ul. 43; Prendimi, Ul. Vccehio 24; Serravallo, Ul, Cavama 1; Za-netti, Testa (Poro, Ul. Mazzini 43 nočna služba lekarn v aprilu INAM . Al Cammello, Drevored XX septembra 4: Godina, Trg Sv. Jakoba l; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Vai-maura 10; Vielmetti, Borzni trg «»------ LOTERIJA BENETKE 61 87 77 88 75 BARI 77 62 57 56 b.» CAGLI ARI 7 27 55 34 45 FLORENCA 70 69 25 77 82 GENOVA 56 46 1 41. 78 MILAN 21 47 3 63 74 NEAPELJ 40 90 79 47 23 PALERMO 43 90 88 82 81 RIM 63 39 40 15 66 TURIN 34 87 80 45 79 V bolnišnico so morali v popoldanskih urah pripeljali 46-letnega Alessandra Gilicara z Grete, ki se je oholi 15.30 med vožnjo z. vespo po Car-duccijevi ulici zaletel v fiat 600, s katerim je Mario Bres-sanutti iz Ul. Bonomea privozil iz Ul. S. Lazzaro. Cilicaru so v bolnišnici samo nudili potrebno zdravniško pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v nekaj fneh. Obveščamo čitatelje v Jugoslaviji, da smo primorani zvišati ceno našemu listu od 1. aprila dalje, in sicer samo nedeljski izdaji, od dosedanjih 10 din na 20 dinarjev. M A D 1 O NEDELJA, 6. aprila 195» rKS I POSTAJA A 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izprana glasba za godbo; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Liszt: Madžarska Fantazija; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.., Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Orkester Stanley Black; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Skladbe ' 'IJ l - l. > ..VV.il>' . cg J- V:tt. Veneto. 14.15: «Anfiei ^]v0l spustil na Brooklyn», P- w P. Ustinov. ;< naočnikov . šes!|l‘‘' delavni Tapetniška <*el MARIO PAgifi v »P*?« Specializirana s0p IJanJti rinevn«(nrov drugih P'«'1" ,f TRST, UL S- Anaj,.jl2 tel. 61-218 A Gorlško-beneški dnevnik Dogodki tedna Vprašanje vodovoda Občni zbor lovodenjske posojilnice V nedeljo dopoldne je bil a županstvu redni letni občni *&pr Kmečko delavske po-•ojtin ice v Sovodnjah, kate-,e0a se je udeležilo prečeji-število članov. Predsednici poročilo je podal Andrej 'Pen, ki je navedel nekate-e ^ontmiue številke Lani so Posodili svojim *.članom 12.8 1 *Mnor> Ur. kar je skoraj j? * milijone več kot leta ■ Posojilnica posoja po 7 stotteou Obrestna mera je 0 nizka, veliko nižja kot r1 vseh bankah v mestu ki Posojajo 2 n an I2 odst in tot ° Sam° Pr°ti jamstvu. Pri. j 81 so navedli težave, pre-nelv* ^abko dobi posojilo pri 'kihdenarnih zavodih, in da ni nič čudnega. 81 . 9r°dijo palače, ko pa or ^Ca tako hudo za- * “b,>° za vrat. Na predlog ’ jo določili da bodo ,oto 500.000 lir, ki jo lahko ’oo°ooo°iprosilcu’ povečali na bo društvo proslav-Kn° ^etnico ustanovitve. 50 govorili o tem, kako bi (r ’p0rnnili tega dogodka, je Pipan povedal za-lu. dogodek, ko se mu je voj med prvo svetovno t0 0| ko je denar pred fron->ko neS€* v neko Ijubljan-' banko- Tamkaj so ga »d,...,* Pe Oa da za vojno l ■ Pa jim je odgovoril, Potrli "e da’ ker 'ga bodn še l P°vali. Od takrat je mini- *»ok 40 let 'n S°vodenjc\ k„k° !eto sproti spoznavajo, jo 2e!o ša denar potrebuje- loin*0^ S' 76 marsikdo s posoju feče lp0PravH kosti«, kakor se 'Pod pa 2boijšoI svoje go-G^stv o p ■ienje se draži jo °e Podat/ciU publikacije, ki i|(o ■ pred dnevi izdalo gori-Po|e Upan*t®o in v kateri so U^gih podatkov tudi o življenjskih stro- iijjj la v preteklem letu n° *Ud' v ^or'c’ občut- •Podj0 ' Marsikatera go- I llljtt ... * Je sama opazila, kadi )tl0ja denar iz rok in da \ tTeba od meseca do me-•tmjj^o. To dokazuje tudi š0riilt ki i° ie napravila Ni ‘'Ud 1 Ur občina. Štiričlanska Porabi na mesec okoli >t je“r več kot lani. Najbolj ctt Podražila hrana in si- ** 1-702 liri. ^Pokrajin*, 96.575 v#'lnih upravičencev Pokrajini je 96.575 ttrib jc UPvavičencev, od ka-Poliojj volivcev in 51.090 c*, s’ bodo volili poslanca J,torie pa samo tisti, ki l't.Vo°X. maja dopolnili 25 ffičej 1 n' urad prefekture je Hlq ra*deljevati volilna po-* °bein'h^n*7n upravičencem °*toith -Dorica in Tržič. Po potrdj[ °oiinah bodo volilna pb>t)e .Jozdelile občinske u-d*°l>aj-0 °bb,a potrdila bodo Ctni na' bela za poslansko S iriin T°Žnata za senat. Go. nceo volilnih up ra- janski župan Podveršič, podžupan Trpin in tajnik Cresta pri prefektu zaradi napeljave vode po občini Kakor je znano, bodo podaljšali goriški vo. dovod z Oslavja, kjer je že primeren rezervoar. V tem tednu se bo sestal občinski odbor, ki bo razpravljal o 18 prošnjah, ki so jih stranke poslale županstvu, da se jim dodeli prostor za lepljenje volilnih lepakov za poslansko zbornico in senat. Občina bo določila tri mesta za lepljenje lepakov, in sicer v Steverjanu pri cerkvi, na Bukovlju in Jazbinah. Prefektura je poslala 110 kg testenin, 45 kg riža, 10 kg sladkorja in 25 kg moke, da je občina razdelila 24 najbolj potrebnim družinam, Občin- V Gorici pričakujejo »Oj. "le Doberdob 959. So- ief Ceščut sta prisotnim go- i varila o pomenu volitev. V nedeljo pa je bilo v Prosvetni dvorani zborovanje sloveti. skih komunistov, kjer sta prisotnim govorila občinski svetovalec Nereo Battello in kandidat KPI Marina Bernetič iz Trsta Govoril je tudi slovenski kandidat na listi KPI Franc Komic iz Steverjana. Razstava slovenskih umetnikov v Vidmu Prejšnjo nedeljo so v občinski palači v Vidmu otvorili razstavo del slovenskih umetnikov Stojana Batiča, Zdenka Kalina, Borisa Kobeta ter Marija Preglja, Otvoritve se je udeležilo veliko število vidnih predstavnikov furlanske prestolnice. V imenu župana je najprej spregovoril odbornik za prosveto prof. dr. Bone t-to, za njim pa umetnostni kritik Manzano, ki je bil v Ljubljani na razstavi furlanskih umetnikov. iiiniiiiiimiimmuiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMMiiHiiiiiiiiiiiiiii Danes in jutri v Novi Gorici Drugi del filma Vesna V dvorani OLO v Novi Gorici predvajajo danes ob 17. in 20. ter v ponedeljek ob 15., 17. in 20. uri drugi del filma Vesna, ki nosi naslov Ne čakaj na maj. Urnik trgovin za velikonočne praznike Zveza trgovcev sporoča, da velja za vse občine goriške pokrajine sledeči urnik za praznike: DANES, 6. aprila; vse trgovine, vštevši mesnice, pekarne, mlekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves dan zaprte. Do 13. ure bodo odprte samo cvetličarne: PONEDELJEK, 7, aprila: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, pekarne in mlekarne se bodo odprle ob 6.30 in bodo odprte, dokler ne prodajo vsega mleka in kruha; cvetličarne bodo odprte do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zapite. Vozni red vlakov ODHODI IZ GOBICE V TRST: 0.15 (D), 5.56 (A), 6.53 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8.38 (D), 10.54 (D), 14.00 (A), 15.50 (A), 16.51 (DD), 18.43 (A), 20.17 (A), 21.19 (A). V VIDEM: 4.50 (A), 6.34 (A), 7.56 (A), 9.05 (DD), 9.35 (D), 10.55 (A), 13.03 (D), 13.43 (A), 15.34 (A), 17.32 (A), 19.00 (A), 20.04 (D), 21.32 (A), 22.56 (A). PRIHDI V GORICO IZ TRSTA; 4.49 (A), 6.32 (A), 9.04 (DD), 9.33 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 15.33 (A), 17.31 (A), 18.58 (A), 20.02 (D), 21.31 (A), 22.54 (A). IZ VIDMA: 0.14 (D), 5.54 (A), 6.51 (A), 7.38 (A), 8.09 (A), 8.37 (D), 10.52 (D), 13.58 (A), 15.49 (A), 16.50 (DD), 18.42 (A), 20.16 (A), 21.17 (D). Občinski predstavniki na obisku pri prefektu Razdeljevanje živeža in denarnih podpor Pred dnevi so bili štever- 1 ska podporna ustanova ECA «vclikega kalibra» 10. aprila zapade rok za vlaganje kandidatnih list. V nedeljo 13. aprila se uradno prične volilna kampanja z volilnimi zborovanji, zvočniki, lepaki, transparenti itd. Gorica je majhen kraj in zaradi tega se ne čudimo, če se le poredko oglašajo pri nas govorniki zelo «velikega kalibra«, vsedržavni voditelji strank itd. Po vesteh, ki krožijo po mestu, pa ni izključeno, da bodo vendarle prišli k nam nekateri vidni politični predstavniki. Govori se, da utegne priti sam Nenni, ki je doslej govoril v vseh glavnih mestih našega volilnega okrožja razen v Gorici. Prav tako ni izključeno, da bo kdo izmed govornikov, ki bodo otvorili volilno kampanjo v Trstu 13. aprila (Gedda, Sa-ragat in Malagodi) nastopil tudi v Gorici. V Iz Steverjana V tem tednu je umrla 85-letna Rozalija Jakin, vdova Pavšič iz Jazbin; v oklicih sta Majda Trpin z Valerišča in Jožko Stanič z Bukovja, februarja pa sta se poročila Štefanija Jakin in Lidij Nikav-čič, oba z Jazbin. rii( Voli! 1.297 Steverjan 622, t« » o veverjun I8-7*0. Krmin 5727 „ k,amPania J Začeti niPanja je šele i' korhis'U' Na okrožni volil-Boli?1 *° k*li predloženi ie znnkt.' ria prvem 1“jem Ifo, • na drugem PSI, °do _ . • Ostale stranke st "to1’8 mest evale' da dob'l° M^8 despn,a na ylas°vnici. ti > ki jih je name- C. lepafc. U0' so 56 pojavili i kjarijK, ' Doslej je samo P UalepH soc*nl‘stična strnn-u J*ratke!' dvoipzične lepake. pst0 u' "“pravil* u volu imela v tem >1.0 °l'ln'S"tanek v Ste-1 in čina at Viljem Na-N. n v°dstva PSI Jo- Zaradi slabega vremena dela na polju zastajajo Standreški in sovodenjski kmetje so v tem tednu preorali precej njiv in posadili skoraj ves krompir Precej so posadili krompirja vrste Bint. je, pa tudi jugoslovansko seme, ki so ga lani uvozili. Posadili so nekaj zelenjave, predvsem beluše. Ker vreme še ni primerno za delo na polju, je precej dela zastalo. «#—- Teranovo zdravstveno stanje se zboljšuje Zdravstveno stanje 24-letne-ga Julija Terana iz Vižintinov, ki si je prejšnji večer, kakor smo že pisali, razbil lobanjo in si pretresel možgane, se je nekoliko zboljšalo. Teran se je pri Pavletičevi gostilni na cesti v Dol zaletel v kvestorjev avtomobil. V bolnišnico Brigata Pavia so včeraj zjutraj prepeljali iz Zdravščine 60-letnega Jakoba Vižtna. Vižin Je padel v stanovanju in si zlomil gleženj desne noge. Obdržali so ga v bolnišnici. A — Potniški vlak D — Brzovlak DD — Brzovlak (litorina). Izsušili bodo močvirje Lisert Po dolgem času je minister za kmetijstvo Colombo ugodil želji prebivalstva iz okolice Tržiča, da se prične z izsuševanjem močvirja Lisert. V ta namen je določil vsoto sto milijonov lir. Pred časom so za izsuševanje določili 80 milijonov. Načrt za izsuševanje so vključili v dela, ki jih predvideva melioracijski program pasivnih področij srednje in severne Italije. pa je razdelila med 35 oseb 100.000 lir. V teh dneh razdelijo nadaljnjih 45.000 lir, od katerih 10.000 za najbolj potrebne otroke Tragična smrt Ribijevega šoferja Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da se je pri Vicenzi včeraj zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 42-letni šofer Olivo Zuliani, ki je bil uslužben prt prevozniškem podjetju RIBI; 32-letni Carlo Camp pa se je v zadnjem hipu rešil gotove smrti in je dobil le hud šok. Pri nesreči je izgubil življenje tudi 34-letni ameriški vojak Sam Crouch, ki se je peljal z osebnim avtomobilom, s katerim je trčil ob tovornik, ki ga je vozil Zuliani iz Mi-lana proti Gorici. Občinska seja v Sovodnjah V sredo se je sestal občinski svet, ki je razpravljal predvsem o upravnih stvareh. Precej časa so posvetili vprašanju povišanja najemnine za lov. Ker niso vprašanja rešili, se bodo najprej pomenili z lovci, šele potem bodo ukrepali. Odobrili so spravnemu sodniku nagrado 2.000 lir letno, prodajo nekemu podjetju iz Gorice 1.000 kvadratnih metrov zemljišča .pri Soči in 1.413 kvadratnih metrov zemljišča Francu Petejanu iz Sovodenj. Nogometno društvo Sovod-nje, ki je lani prejelo od županstva 40.000 lir letne podpore, je zaprosilo, naj se jim prispevek poviša na 70.000 lir. Ker gre ekipi zelo dobro, saj je na četrtem mestu na lestvi, ci, so njeni prošnji delno u-stregli in pristali na 60.000 lir. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 30. marca do 5. aprila 1958 rodilo 14 oseb, umrlo 11, bila je ena poroka. ROJSTVA: Cristina Cermel Concetta Levante, Mauro Pi-ghin, Roberto Pane, Flavio Cherin, Emanuele Coccolo, Paola Coccolo, Pierluigi Bum-baca, Ornella Giani, Giacomo Gagliardi, Eleonora Visintin, Aleksander Pisk, Carmen Bat tistutta. SMRTI; 81-letna trgovka Maria Rizzi vd. Bertoli, 4-meseč-na Grazia Candosin, 27-letni delavec Massimiliano Camisi, 77-letni mizar Karlo Lasič, 70-letni delavec Stefan Jelen, 2-mesečna Lucia Manfreda, 35-letni gasilec Virgilio Bevilac-qua, 80-letni trgovec Salvato. re Caputo, 66-letna gospodinja Josipina Šuligoj vd. Caizzi, 78-letni upokojenec Luigi Bor-gobello, 25-dnevni Sergio But-tignon. POROKE: mizar Giovanni Cocianni in delavka Orsola Pezzetta. OKLICI: železničar Rino Mario Bensa in gospodinja Ines Montevecchi, mehanik Bruno Prinčič in gospodinja Marija Alojzija Brajnik, zidar Luigi Tavagnacco in gospodinja Ar-dea Culiat, mehanik Vittorio Bonetta in delavka Celestina Simonetti, geometer Natale Tacchino in uradnica Carmen Cauduro, tehnik Mario Cici-goi in tkalka Nelida Deros, delavec Romano Tensi in šivilja Irene Agnetti. 'O v? Verino bolj se bližamo finišu TRIESTINA-BRESCIA privlačnost današnjega kola V A-ligi se nadaljuje obupna borba za rešitev pred izpadom Z današnjim kolom smo prispeli v itaiijainskem nogometnem prvenstvenem tekmovanju že tako daleč, da je vsak dogodek na igriščih odločjlne važnosti. Za liste, ki jim ie mesto na lestvici važno, bo lahko odločala v teh zadnjih ko lih pridobljena ali izgubljena točka. Z besedo važno mesto pa sedaj že bolj mislimo na spodnji kot na zgornji konec lestvice, medtem ko sredina sedaj že ni več posebno zanimiva. Na vrhu lestvice se ne rešuje več vprašanje prvaka saj je to mesto že oddano za Ju ventus; le na kak nerazumljiv način bi se lahko še uresničila teoretična možnost, da Juventus ne postane prvak (če bi n. pr. v preostalih osmih tekmah Padova dobila 16 točk, Juventus pa komaj 7). Tekma Juventus z Laziom v Rimu ra kljub temu ne bo brez privlačnosti, kajti Lazio še ni ta-ko zelo na varnem, da bi. mu ne bilo potrebno prizaoevati si, da se čimbolj oddalji od nevarne cone. Ko je vprašanje prvaka rešeno, pa je še povsem odprto vprašanje drugega mesta, ki še nikakor ni oddano. Zanj st predvsem borijo Padova, Fio-rentina in Napoli. Padova je imela to mesto že skoraj zagotovljeno, pa si je z nedeljskim. porazom doma močna o- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii DEŽURNA LEKARNA Danes nosluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si v Raštelu 26, tel. 3349; samo doooldne je odprta lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 3151. Kino v Gorici CORSO. 14.30: «On tat, ona tatica«, A. Sordi in Syiva Ko- ščina. VERDI. 15.00: «Herkulovi napori«, Sylva Koščina in G.M. Canale, rinemascope v bar vah. VITTORIA. 15.00: «V kralje- stvu Walt Disneya», vista-visiosn v barvah. CENTRALE. 15.00: «Cloveške rakete«, R. MilUnd in H. Cherry, cinemascope v barvah. MODERNO. 15.00: »Zračni gusarji«. Kino v Tržiču EXCELSIOR. 14.00: «Pesern usode«. Ciaudio Villa in Mc-ly Vitale. AZZURRO. 14.00: «Miadi možje«. Isabelle Corey, F. Inter-lenghi. PRINCIPE. 14.00: »Tamango«. D. Bandridge, C. Jurgens, cinemascope. technicolor. majala upanje, da ostane še naprej na drugem mestu, zlasti ker jo danes čaka tekma z Milanom. Te tekme res ne bi smela več izgubiti. Toda bo Milan dopustil ponižanje, da se tudi - iz, Padove vrne poražen in se nazadnje kot pr vak (!) znajde v neuglednem položaju, da bi se moral boriti za obstanek v A-li.gi? Fio-rentina bo gost Torina. Te^-ma bo trda, kajti Torinu so točke potrebne. Razmeroma lažji pose! bo imel Napoli, ki bo imel v gosteh Alessandrio; te namreč poraz na vročih neapeljskih tleh ne more preveč prizadeti. Vse bolj »zares« pa bo šlo v tekmah, kjer gre za «bit: Zaradi predčasnega zaključka redakcije nismo mogli objaviti poznejših vesti. gre v borbo z zavestjo, da mu gre sedaj že presneto za nohte in ne bi bilo čudno, če bi mu uspelo odnesti vsaj eno točko. Udinese igra danes da ma. Zaradi nevarne cone in zaradi prestiža mora danes zmagati, Roma pa nima kaj zgubiti in tudi ne pridobiti; če izgubi ,ali zmaga. * * * V seriji B pa bomo imeli najbolj važno tekmo prav v Trstu. Prišla bo Brescia, ki sicer sedaj ni več v tisti odlični formi kot je bila pred časom, ko je dala Triestini lekcijo v borbenosti in, tudi tehniki. To pa ne pomeni, da tako moštvo ne more zaigrati zopec lepo in učinkovito. Na srečanje s Triestino se vsako moštvo resno pripravi. Sedaj se je Triestina v vodstvu o-tresla Barija in gotovo bo napravila vse. kar je treba, da je konkurent z juga zopet ne dohiti. Le-ta bo imel doma za nasprotnika Catanio. Njegova zmaga je, kot bi se zdelo, zagotovljena. Toda Bari se je v zadnji tekmi izkazal nekoliko utrujen po velikem naporu, ko je s številnimi pozitivnimi tekmami doma in na tujih *.-griščih prišel na vrh lestvive delat družbo Triestini. Kakor bo še naprej ostala borba za prvo mesto napeta tako bo tudi še vedno n;č manj napeta borba za drugo mesto. Saj gre za možnost prehod v A-ligo. Za Barijem, ki se drži za petami Triestine, so tri moštva, ki najbrž še niso opustila misli na možnost, da bi dosegla drugo mesto: Venezia, Marzotto, Como. Od teh ima prva največ možnosti, da dobi danes še dve točki, medtem ko je stvar težja za ostala dva, ki bosta gostovala. Ostali spored B-lige je Več ali manj navadna administracija. « * # RIM, 5. — V prvenstven; tekmi je danes Fedit premagal Reggi.no z 1:0. Sodil je Tržačan Šamani. ‘UIIHIIMIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIflillllllllllllllllll ali ne biti«. V tem pogledu bo najbolj važna tekma v Genovi. Letos je Genoa spet na najboljši poti, da zdrkne v B-ligo. Današnja zmaga proti L. R. Vicenzi ji še daleč ne bo zadostovala, da se reši: prav zato je tembolj brezpogojno potrebno, da zmaga. Skoraj nič na boljšem ni drugo moštvo iz Genove. Sampaoria. ki pa i? danes v neugodnejšem položaju, ko mora nastopiti v Milanu. Inter sicer res ne more imeti kakih ambicij, vendar pa bi bilo zelo sumljivo, če bi Sampdoria kar enostavno dobila točke. Za Atalanto. ki je v nedeljo zmagala v Padovi, se nam zdi zelo verjetno, da bo danes doma premavala Verono. ki je preteklo nedeljo na lastnem igrišču doživela hud poraz. Sicer pa je Verona vse prej kot v takem položaju, da bi se lahko odrekla točkam. Spal mora v Bologno; tekma velja kot nekak «derby» im Bologni je mnogo do tega, da se pred domačim občinstvom zopet izkaže. Spal pa Pokal «Foemina» «Veseli planšarji* pridejo 12. aprila V soboto 12. aprila ob 21. uri bodo v Prosvetni dvorani v Gorici gostovali ttVESELI PLANŠARJI« z zabavnim programom. Prodaja vstopnic od torka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 ter v kavarni Bratuš, Sedeži 400 in 800 lir, stojišča 200 Ur, dijaška stojišča 100 lir. Za udeležence bo vozil avtobus, ki bo peljal iz Rubij ob 20.20 skozi Sovodnje in Stan-drei. Američanka Pitou zmagala vAbetonu Odlično četrto mesto Slave Župančič ABETONE, 5. — V spustu za pokal «Foemina» je v Ab?-tonu zmagala Američanka Pcn-ny Pitou pred Italijanko Pic Riva. Četrto mesto je za Hudo Hofherr zasedla Slovenca Slava Zupančič ter pustila za seboj renomirane nasprotnice. Rezultati tekme v spustu: 1. Pitou Penny (ZDA) 1'52"7 2. Riva Pn (It.) 1'54”8 3. Hoffer Hilde (Avstr.) rST' ! 4. Zupančič Slava (Jug.) 1’58”2 5. Herdy Helga (Avstr.) 1’58”4 6. Bonlieu Edith (Fr.) 1’58"9 7. Schenone Vera (It.) 1’59”9 8. Hocleitner Thea (A.) 2’0(l"2 9. Dix Tannis (ZDA) 2’01” 10. Horl Kathi (Avstr.) 2,01"8 KOŠARKA Italija - Francija jutri v Pesaru PESARO, 5. — V ponedeljek zvečer bo v novi športni palači v Pesaru mednarodna košarkarska tekma. Nastopili bosta mladinski reprezentanci Italije in Francije. Ker je italijansko prvo moštvo nedavno premagalo Francijo na pariškem zimskem dirkališču, bo mladim reprezentantom v ponedeljek še bolj do tega, d na domačem igrišču dokažejo, če je italijanska košarka res boljša od francoske. Sicer primerjava ne more veljati popolnoma, kajti po dogovoril sme Italija vključiti v moštva tudi tekmovalce, rojene 1. 1938 medtem ko pa sme Francija u-porabiti samo tekmovalce rojene v 1939-40. VESLANJE Četrta zaporedna zmaga Cambridgea LONDON 5. — Četrto len zaporedoma je Cambridge zma gal v tradicionalni veslašk tekmi z Oxfordom. Mos-tvo u-ni.verze iz Cambridgea je prevozilo 6,777 km v Casu 18 minut in 15 sekund. Nasprotniki so zaostali za tri i,n pol dolžine čolna. Doslej je Cambridge zmagal 56-krat, Oxford pa 45-krat. L. 1877 pa je bila tekma neodločena. Vsega skupaj sta doslej univerzi Cambridgea in Oxforda tekmovali 104-krat. Za državno prvenstvo cestnih dirk Danes 274 km dolga dirka po Kalabriji Prvih petnajst dirkačev dobi točke, ki se štejejo v tekmovanju za naslov državnega prvaka REGGIO CALABRIA. 5. — Z dirko po Kalabriji se prične letos vrsta petih kolesarskih tekmovanj, ki bodo štela za italijansko kolesarsko pr-vehstvo na cestah. Tujih tekmovalcev sicer ne bo, toda zaradi tega privlačnost dirke ne bo manjša ker se bo pač vodila toliko bolj zagrizena borba med domačimi kolesarji. Ker v tej dirki za nikogar ni važno samo, ali bo prvi ali ne, temveč je petnajst prvih mest vezanih na različno število točk, se bo vsakdo potrudil, da si čimbolj zagotovi mn.: nost, da lahko tekmuje za častni naslov državnega prvaka. Kdor bo zmagal, bo prejel 20 točk. drugi 17, tretji "5, četrti 13, pet 11, šesti 10 ter nato vsi do petnajstega po točko manj. Med dirkači bo tudi sedanji prvak Ercole Baldini, ki si je ponosni naslov osvojil lani, to je kar prvo leto, ko je začel nastopati kot profesionalec. Če si hoče ta naslov obdržati tudi letos, tedaj se fco moral že kar jutri potrudit', da ne bi izgubil preveč točk, ki bi jih pozneje mogoče lahko le s težavo nadoknadil ali pa sploh ne. Proga je dolga 274 km in tekmovalo bo 115 dirkačev, ki so razdeljeni na 12 moštev Start bo jutri zjutraj ob 8,30 PLAVANJE Druga zmaga Avstralca Rosca NEW HAVEN, 5. — Včeraj se je v 25-yardskem bazenu univerze v Val* (New Haven) nadaljevalo univerzite'no prvenstveno tekmovanje v plavanju. Avstralec Murray Rose, ki je ze zmagal na 1500 m. si je pribori! zmago še na 2?G yard prosto s časom 2:02,5. Drugi je bii njegov rojak Hen-ricks. ki je kakor on stude.it na Univerzi Južne Kaliformm tretji pa Američan Dick Hao-ley. Vsi ti i je so izboljšali prejšnji, rekord, ki ga je ime! Ford Konno z 2:04. Američan Yorczik je zmag tl na 220 yard metuljček v 2:18, kar je najboljši čas na sveta v majhnem bazenu. Na drugo in tretje mesto sta se po zagrizeni borbi uvrstila Američana Tony Tashnick in Tim Jecko. Rezultati ostalih LnMnih tekem: 400 yard mešano: 1. George Harrison 4:14,3 100 yard hrbtno: 1. Frank Mac Kinney 56.6 220 yard prtno: 1. Fred Munsch 2:33.5 Štafeta 4x100 yard: 1. Južna Kaiifornija (Henricks. Rose, Reddington ip Winters) 3:20,4. da mu je na razpolago več možnosti: zahtevati še en dvoboj z Robinsonom, dokončno se umakniti z ringa, kot bi hotela njegova žena ali pa poskušati, da si zopet pribori naslov svetovnega prvaka sred-njelahke kategorije, kateremu se je odpovedal, ko je postji prvak v srednji kategoriji. V juniju dvoboj lopez - Halimi ? MEHIKA 5. — Jose »Tolu-co» Lopez, mehikanski prvak Petelinje katege-ije, ki je prad kratkim premagal v Los Angelesu Billyja Peacocka, upa, da se bo lahko junija v Kali-iorniji spoprijel s Francozom Alphonsom Haiimijem za naslov svetovnega prvaka. Da bi ostal v formi, se bo pred tem še enkrat ali dvakrat boril z manj nevarnimi nasprotniki. Lopez je izjavil, da nima n> kakega namena, da bi sedaj sprejel dvoboj z rojakom Rau- lom Maciasom. * * * FILADELFIJA, 5. — Bivši svetovni prvak srednjelahke kategorije Kid Gavilan s Kube je premagal Ralpha »Tigra« Jonesa (srednja kategorija) po točkah v 10 rundah, oogovornt urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Kino v Križu predvaja danes 6. t. m. ob 16.30 uri Nismo a n geli (Non siamo angeli) Igrajo: HUMPHREY BO-GART, PETER USTINOV Jutri, 7. t. m. ob 16.30 uri Izgubljeni sin iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (II figlio prodigo) Igrajo: LANA TURNER, EDMOND PURDON Mladini prepovedano! BOKS Rasilio k neodločen o svoji prihodnosti CHICAGO, 5. — Carmen Ba-silio, ki je zapustil bolnišn,-co, kjer se je nahajal po dvoboju z Robinsonom zaradi ra ne nad očesom, je izjavil, da bo čez teden ali dva odločil o svoji bodočnosti. Dejal je, KINOPROSEK-KONfOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 16. uri Metro barvni film: Zeleni ogenj (Fuoco veriie) Igra: GRACE KELLY STEVVART GRANGER Jutri, 7. t. m. ob 16. uri Universal film: ZGsebna vojna majorja Bensona (La guerra privata del maggiore Benson) Igrajo: CHARLOT HE- STO in JULI E ADAMS BALINCARSKI KLUB, REST A VR A TER JI, GOSTILNIČARJI ! Krogle za balincanje za olimpiade, tekmovanja in ene iz plastičnih mas dobite pri T V K D K I \ ^RS'l • Piazzo S. Giovanni 1, Tel. 35-01^ ^ADIMffi BARTOL ALA Hericaa^ Malek šah je bil postavno določil svojega prvo-2a ark‘aroka, ki mu ga je bila rodila njegova prva la V®stolonasledmka. Prav takrat je dvajsetletni mla-Ta c pohodu pokoraval uporne kneze ob mejah 'as je skušala izkoristiti mlada sultanja, da bi i — ,-pSVo->emu štiriletnemu sinčku Mohamedu iranski i r je mU načrtu se je najbolj upiral Nizam al Mulk. ler)ePOrlt,J*vaia 5Veh iet sta sultanja in njen tajnik dobro U-bfi h. ' ha s°f° 0bUubo. Ce je Nizam al Mulk prehudo om i ana’ c*a bi nekaj ukrenil proti izmailcem, sta je ven,0Vazevala Pjibove podvige, ces da je vse prilega vezirja samo plod nijegove osebne mrznje do Hasana Ibn Sabe. To je sultan prav rad verjel/Ker se je, kar se prestolonasledstva tiče, nagibal bolj na Nizamovo stran, je v zadevi izmailcev tem rajši popustil su tariji in njenemu vezirju. Zdaj je reis Abul Fazel pripovedoval Hasanu, kar je bil Mucuferju joovedal njegov sčl z isfahanskega dvora. Ko je Nizam al Mulk izvedel, da se je Husein Alkeini utrdil v trdnjavi Zur Gumbadan in dvignil v Hasanovem imenu ves Kuzistan zoper sultana, se je do smrti prestrašil. Vedel je, da imata s Hasanom še težak račun in to ga je napotilo, da je poizkusil, pri vladarju še zadnje sredstvo. Pred leti je namreč izigral Hasana pri sultanu s tem, da ga je prikazal, poslužujoč se zvijače, za neresnega burkeža, ki je bil njega, vezirja, nameraval s podlo prevaro pripraviti ob službo na dvoru. Sultan se je razsrdil in Hasan je moral čez noč pobegniti iz Isfahana. Od takrat ni mogel sultan smatrati Hasanovih podvigov za resno zadevo. Zdaj mu je veliki vezir priznal, da je bil takrat Hasana zvijačno izigral in da je poglavar izmailcev v resnici nevarno sposoben mož. Sultan je prebledel od užaljenosti in jeze. Sunil je starca, ki je klečal ves skrušen pred njim na kolenih, od sebe in se umaknil v svoje prostore. Od tam je izdal ukaz, da je Nizgm prenehal biti veliki vezir in da je začasno imenovan na to mesto sultanjin tajnik. Obenem je Nizam prejel najstrožje povelje, da mora v najkrajšem času premagati Hasana in iztrebiti izmailstvo. Razumljivo je bilo, da sta zdaj sultanja in njen tajnik zapustila dovčerajšnjega svojega zaveznika, saj je bil njun najhujši nasprotnik spravljen s poti in sta imela zdaj sama na sultana neomejen vpliv ... Po tako razburljivih dneh se je sultan z vsem svojim dvorom odpravil na potovanje proti Bagdadu, da bi obiskal tam svojo sestro in njenega moža, kalifa. Tega je namreč hotel ukloniti, da bi določil za svojega naslednika sinil, ki ga je imel prav z njegovo sestro. Ko se je vrnil Abu Ali s poročilom, je bil Hasan jx>-učen v vse podrobnosti spletk na lsfahanskem dvoru. Pozorno je zdaj poslušal mnenja svojih poglavarjev. Ko je veliki da: končal, se je dvignil in začel koračiti po sobi gor in dol. V duhu je pregledal položaj in premislil, kaj mu je ukreniti. Naposled je dejal Abu Aliju: «Vzemi tablico in piši!« Veliki dai je sčdel na spodvite noge, si položil tablico na levo koleno in prijel za pisalo. •»Pripravljen sem, Ibn Saba,« je dejal. Hasan se je ustavil ob njem, da mu je videl preko hrbta, in začel, na pol razlagajoč, narekovati odredbe. «Kar se tiče sprejema turške konjenice,« je dejal, «ima Abdul Malik prav. Ne smemo dopustiti, da bi nas prehitro obkolili na gradu. Pričakali jo bomo na odprtem polju in jo tam pobili. Poskrbeti moramo, da nam bo Mucufer pravočasno poslal svoje čete na pomoč. Ti, Abu Ali, boš prevzel vodstvo nad vojsko, ki bo sprejela sultanove predstraže. Minu-čeher pa se bo pobrigal za obrambo trdnjave. Malce se mu bo sicer pobesil nos, kajti ljubitelj je krvavih poljan, toda prav njegove sposobnosti so nam potrebne, da bo utrdba zadostno pripravljena za vse primere... Prihodnje, kar je zelo važno, je, da se čimprej iznebimo nepotrebnih jedcev in drugih pritiklin. Abdul Malik mora do noči natovoriti hareme z ženami in z otročadjo na živali in po poslednji molitvi kreniti s karavano na pot. Mucufer je dobra duša in hočeš, nočeš, bo moral sprejeti živi tovor na svoja pleča. Sčl mora takoj v Rai, da ga o vsem vnaprej obvesti. Pripravil bo živež, ki ga bo vzela naša karavana nazaj gredč s seboj, in takoj odposlal moštvo, kolikor ga more pogrešati. 2ene in otroke pa naj kar vpreže v delo, da ne bo po nepotrebnem trpel škode... A kaj nameravaš ti, moj Abul Fazel?« S prikritim smehljajem je ošinil reisa. «Mahnil jo bom z Abdul Malikovo karavano,« je odvrnil bivši mestni poglavar. «Za vse na svetu ne bi hotel obtičati v tej mišnici, ko bo prišla sultanova vojska nad vas. Moji in Mucuferjevi nasveti niso zalegli. Storil sem svojo dolžnost in nič drugega mi ne preostane, kot da jo pravočasno popiham.« »Tvoja odločitev mi prihaja kakor nalašč,« se je posmejal Hasan. «Tvoje spremstvo bo zadostovalo za zaščito karavane in Abdul Malik bo vzel lahko samo peščico mož s seboj. Nazaj gredč pa naj Mucufer da od svojega nekaj ljudi za varstvo. Nate se tudi zanesem, da boš poskrbel za našo haremsko svojat.« Potem se je spet obrnil k Abu Aliju: «Sčl mora nemudoma v Rudbar s poveljem za Buzruk Umida, da pride na Alamut. Njega osebno potrebujem. Zal mi je, da je Kuzistan tako daleč in da ne bo mogel priti Husein Alkeini pravočasno na grad. Toda tudi on mora biti obveščen. Tu se namreč bodo vršile stvari, da bodo še pozni potomci nemeli od strmenja .:.» Tiho se je Zahahljal vase, zatopljen v svoje misli. Nekaj časa je molčal, potem je dejal reisu: »Cuješ, Abul Fazel! Zdi se mi, da me imaš še zmerom za bedaka, kot si me imel v najinih isfahanskih dneh. Zakaj ti vidiš vojsko tridesetih tisočev mož, korakajočo proti nam, ki nas je peščica. Angelov pa, ki so zbrani v našo pomoč in ki nas bodo čuvali, kot so čuvali nekoč Preroka in njegove v bitki pri Bedru, ne vidiš.« »šališ se, zmerom se šališ,« je odvrnil Abul Fazel s kislim nasmehom. Malce je bil namreč užaljen, ker je mislil, da si ga je bil Hasan ponovno izposodil. (Nadaljevanje sledi). TRST, nedelja 6. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 83 (3928) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ' LREDNISTVO: UL. MONTECCHI It. (, II. nad. — TELEFON IJJIS IN 94-63» — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2t — Tel St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovska 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MAH OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000.li •" FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: ZaloUHS tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri KomunaLnii banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-4 200.000 kovinarjev bo Stavkalo Demokristjanski program prihodnji^ teden v Zahodni Nemčiji Zaskrbljenost bonnske vlade, da se stavka ne bi razširila in spremenila v protest proti atomskemu oboroževanju - Gospodarstveniki so zaskrbljeni zaradi prvih znakov depresije BONN, 5. — Razen če ne pride v zadnjem trenutku do sporazuma, bo prihodnji teden v Porurju stavka, ki se je bo udeležilo 184.000 kovinarjev. Malo možnosti je, da se stavka prepreči. Danes zjutraj je komisija za mezde v sindikatu kovinarjev Zahodne Nemčije zavrnila s 117 glasovi proti 3 kompromisno resolucijo, ki jo je predlagal minister za delo deželne vlade za Porenje in Vestfalijo. Na pod. lagi tega kompromisa bi se mezde zvišale za 4,33 do 5.33 odstotkov. Sindikati pa zahtevajo zvišanje za 10 odstotkov. Stavkovni odbor se je sestal, da pripravi še zadnje u-krepe. Stavka se bo začela v sredo ob 6 zjutraj. O njenem trajanju se bodo sporazumeli v torek. Stavka bo praktično paralizirala kovinarsko industrijo Zahodne Nemčije, ker je v porurskem bazenu okoli devet desetin kovinarske industrije Zahodne Nemčije. Za stavko se je pred dnevi z referendumom že izreklo 82 odstotkov delavcev. Načelnik: mezdne Komisije v sindikatih je izjavil, da so za-vrnili kompromisni predlog ministra za delo, ker so bile ponudbe industrijcev nezadostne. Pripomnil pa je, da je sindikat vedno pripravljen, tudi v zadnjem trenutku *a-četi nova pogajanja. To pa v primeru, da se med pogajanji na vsak način upošteva stvarnost in da ni njih namen vsiliti delavstvu rešitev, ki se z njo ne strinja. Da dokaže svojo dobro voljo, je sindikat pripravljen tudi sprejeti morebitno posredovanje, ki oi ga ponudila zvezna vlada. Delodajalci odklanjajo zvišanje mezd. Trdijo, da bi pristanek na te zahteve nedvomno imel za posledico podobne zahteve rudarjev. S tem bi se zvišala cena premoga in tudi življenjski stroški. V bonnskih krogih menijo, da bo zvezna vlada težko posredovala. V vladnih krogih priznavajo, da napovedana stavka nima političnega značaja. Trdijo pa. da bi lahko koristila socialdemokratski opoziciji v trenutku, ko ima vlada precejšnje politične težave. V Zahodni Nemčiji se namreč ni pomirilo razburjenje, ki ga je povzročil sklep Bun-destaga o oborožitvi Bundes-wehra z atomskim orožjem. Pripominja se, da je socialdemokratski voditelj Ollenhauer izjavil, da politična stavka nikakor ni nezakonita, medtem ko je Adenauer izjavil, da take stavke ne bi dopustil. Vendar pa se v vladi bojijo, da bi stavka, če bi trajala, s časom zavzela političen značaj, kar bi spravilo bonnsko vlado v neprijeten položaj Z vrnitvijo gospodarskega ministra Erharda po 10-dnev-nem obisku v ZDA so v za-hodnonemških političnih in gospodarskih krogih oživele že tako široke razprave o tem, ali se bo ameriška gospodarska depresija čutila tudi v Zahodni Nemčiji. Erhard meni, da se ne bo, V Zahodni Nemčiji se namreč vprašujejo, ali lahko ta država, katere gospodarstvo je v največjem obsegu odvis- no od izvoza, ostane neprizadeta. če se depresija v ZDA in drugih državah še razširi. Tukaj opozarjajo, da se je kupna moč držav, izvoznic surovin zaradi padca cen surovin na svetovnih tržiščih, zmanjšala za nekaj milijard dolarjev in to je v ist)em obsegu čutiti tudi pri izvozu industrijsko razvitih držav. K temu je treba prišteti še hude devizne težave v več državah, ki nekaj pomenijo v svetovni trgovini Te države so Francija, Indija, Argentina in druge. Zahodnonemški gospodarstveniki so že s skrbjo zabeležili, da so se močno skrčila naročila iz tujine, celo za 8 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. To so posebno občutili v jeklarski industriji, ki je morala začeti omejevatil proizvodnjo. Podoben položaj je tudi v premogovni industriji, kjer zelo pogosto uvajajo «praznične izmene«, omejitve ali celo prekinitve dela tudi med tednom ne da bi se velike količine premoga po skladiščih zmanjševale, ampak se celo večajo. Računajo, da je tega premoga že osem milijonov toa. Pred nekaj meseci ni na to še nihče mislil, Z druge strani pa vlada mnenje, da položaj močnega upnika v mednarodni trgovini ter države, ki je tehnično zelo dobro opremljena, daje Zahodni Nemčiji možnosti, da se dlje upira vplivom depresije od zunaj. Skratka, ko-njunkturni razvoj Zahodne Nemčije še ni končan, notranji trg pa bo — kakor pričakujejo — lahko v znatni meri .vsrkal zmanjšano povpraševa. nje iz tujine Zato nekateri upajo, da zahodnonemškega gospodarstva ne bodo dlje motile težave, s katerimi se borijo druge države, in da je treba obdobje morebitne večje depresije v svetovnem merilu izkoristiti za utrditev tistega, kar je že doseženo — visoke ravni proizvodnje, zaposlenosti in standarda. Takšne in podobne domneve pa javnost sprejema z veliko skepso in strah pred morebitnimi gospodarskimi težavami je vedno bolj očiten. Socialni spopadi med delavci in delodajalci, ki se vrstijo drug za drugim skoraj v vseh panogah industrije, pa s svoje strani burkajo vzdušje, tako da ga kljub optimističnemu prepričanju uradnih krogov nikakor ni mogoče imenovati mirno. Tiskarne morajo natiskati okrog 80 milijonov glasovnic in prav toliko volilnih potrdil, več sto tisoč tiskovin za zapisnike, tabele, registre itd. (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Velikonočna sobota je pravzaprav že prvi počitniški in praznični dan — sodeč po ogromnem številu avstrijskih in nemških turistov, ki so danes zjutraj začeli »vdirati« v sončno Italijo skozi Bočen, Meran in Cortino - D’Ampezzo vse do Florence in Rima. Povsem drugače pa je za politične stranke. Njihovi aktivisti nikakor ne nameravajo ostati med prazniki križem rok. Polne roke dela ima zlasti demokristjansko vodstvo, ki še vedno ni rešilo vseh tako imenovanih «težavnih kandidatur«. Tu je v prvi vrsti primer senatorskega sedeža v Vi-terbu, kjer se bije boj med dosedanjim senatorjem De Lu-co, ki ga podpira vodstvo KD, in Micaro, ki ga hoče vsiliti Vatikan, ker je novi kandidat sorodnik mogočnega kardinala Micare. Ugledni člani HilliiiliiiiiiiiiiimMlliiltiiiiiiiHmminiiilHiiiuiiiMiHimimiiMiiHiinmlimiiiimmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiilliniiilitiiitiimiiintiitiifiiifMiHMHtiimiiiiiiiiiiimiMiltliiiiiitlittiMiHliliifiiiMHiintiitiil Resno opozorilo tuniškega tiska Franciji «Ves svet ve,da Minimalni pogoji Burgibc za sporazum, ki pa jih Francija odklanja Novi razgovori Murphyja in Beeleya TUNIS, 5. — V krogih blizu britanskega in ameriškega poslaništva kakor tudi v krogih blizu tuniške vlade imajo vtis, da ni še dokončno zgubljeno upanje v uspeh dobrih uslug v francosko-tuniškem sporu. Vendar pa dejstvo, da Bur giba ni sprejel v seda- njih pogojih predlogov, ki sta mu jih predložila Mur-phy in Beeley glede mednarodnega nadzorstva ob alžirsko-tuniški meji, ne dopušča prevelikega optimizma. Vsekakor je napovedan za danes nov sestanek med Burgibo in obema posredovalcema. V poučenih krogih menijo, da bodo na tem sestanku morda govorili o tuniških predlogih kot odgovor na francoske predloge. Burgiba bo dal nalogo obema posredovalcema, da te predloge sporočita prihodnji teden v Parizu. Nekateri so mnenja, da bo Burgiba pristal na ponovno proučevanje angleško - ameriškega predloga za nadzorstvo ob meji. če se bodo spoštoval, sledeči pogoji: 1. popoln umik francoskih čet iz Tunizije m seveda tudi iz Bizerte, 2. praktičen sprejem maroško-tum-ških dobrih uslug za rešitev alžirskega vprašanja, 3. pristojnost mednarodne komisije za nadzorstvo ob meji bi se morala razširiti na druga področja alžirskega vprašanja. Že na prvi pogled je očitno, da v Parizu ne bodo z naklonjenostjo sprejeli teh predlogov. V krogih prestolnice prevladuje mnenje, da se mora »zadnje dejanje« angleško - ameriškega posredovanja odigrati v Parizu in ne v Tunisu. Zvedelo se je tudi, da se bo angleški posredovalec Beeley zvečer sestal v Tunisu s francoskim odpravnikom poslov Benardom. Baje je za jutri določen tudi razgovor tuniških državnih tajnikov v predsedstvu in v zunanjem ministr-stvu z obema posredovalcema. Tuniški tisk posveča danes svoje uvodnike posredovanju Murphyja in Beeleya. Glasilo stranke Neodestur «A1 Amal« piše: ((Dejstvo, -H bosta oba posredovalca ostala v Tunisu ali pa se bosta vrnila v Pariz. je postalo postranska stvar. Stališče na obeh straneh je sedaj jasno in mi priznavamo, da gre zasluga za to dobrim uslugam. Danes je bistveno vedeti, ali je bil namen poslanstva Muurphyja in Beeleya že od začetka doseči samo ta rezultat, ali pa sta hotela iti dalje. V prvem primeru ni mogoče reči drugega, nego da je poslanstvo dobrih uslug končano, ker je nemogoče doseči sporazum s tistimi, ki hočejo zvaliti na nas odgovornost za vojno v Alžiru in želijo, da bi jim mi pomagali pr; nadaljevanju te vojne, medtem ko mi menimo, da gre za krivično vojno. Ne ostane torej drugega nego povrniti se k začetku, t. j. k pritožbi, ki je bila predložena Varnostnemu svetu in nadaljevati postopek, kakor določa pravilnik OZN. V drugem primeru pa se dobre usluge nadaljujejo. Mi ne pozabljamo da je Murphy izjavil v Wa shingtonu in Londonu, da si pridržuje pravico, postaviti predloge, če bo potrebno.« List nadaljuje: «Če se ZDA im Velika Britanija sedaj za- dovolijo z ugotovitvijo nasprotnih pogledov obeh strani, pomeni to, da so se odrekle podpiranju resnice in utrditvi zmerne strani. Pričakujemo akcijo od Amerike in Velike Britanije, potem ko bodo stavile na razpolago vsa svoii sredstva, ki so potrebna za ne-posreuno proučitev vprašanja Naše pričakovanje ne bo dolgu trajalo i" ves svet ve, da smo mi ljudje akcije ter da ne poznamo utrujenosti ali »a moma-a.» Kongres Demokratske zveze finskega ljudstva HELSINKI, 5. — Včeraj je začel delo kongres demokratske zveze finskega ljudstva. Kongresu prisostvuje v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Ser. gej Kraigher. V svojem pozdravnem govoru je Kraigher poudaril, da je vprašanje sodelovanja vseh naprednih sil v svetu posebno važno danes, ko se človeštvo nahaja pred alternativo: ohranitev miru ali uničenje. Spričo te alternative morajo delovni ljudje in njihove politične organizacije najti način za tesno sodelovanje in skupno akcijo, da bi se ohranil mir v svetu. Hammarskjoeld v Ncw Yorku NEW YORK, 5. — Glavni tajnik GZn Hammerskjoeld je prišel z letalom iz Ženeve v letališče je izjavil, da se je s sovjetskimi in britanskimi voditelji razgovarjal o vprašanjih. ki spadajo v okvir njegove odgovornosti. Dodal je, da je bil zadovoljen ker se je v Ženevi sestal z zunanjim ministrom Združene arabske republike Fevzijem in ker se je lahko udeležil seje o pomorskem pravu. V zvezi s konferenco najvišjih je Hammarskjoeld izjavil; »Naučil sem se biti vedno optimist od gospoda Mur-phyja.» Pripomnil je, da se misli v kratkem vrniti v Ženevo, kjer se bo razgovarjal o upravnih zadevah, ki se tičejo OZN. demokristjanskega vodstva so odšli še v Rovigo, Vicenzo, Rieti in Aquilo, da bi se prepričali, kakšne posledice so imele ostavke bivših demo-kristjanskih parlamentarcev Rivere, Coccie in Fine. Bivši poslanec KD Rivera bo namreč kandidiral na listi Lau-rovih «ljudskih» monarhistov. Toda pokazalo se je, da ima z njim tudi bogati Lauro že prve nevšečnosti. Bivši fašistični minister Acerbo je namreč prosil Laura, naj za letošnje volitve žrtvuje svojo svakinjo Aido De Martino, ki pa se je zaradi tega z duče-jevim pajdašem takoj pošteno skregala. Toda Acerbo kljub temu pred žensko jezo ni hotel popustiti, kar pa nikakor ni ostalo brez posledic: »Grande Ufficiale« Erminio Vincenti je jz solidarnosti z nesrečno in jezno Aido podal ostavko. Vodstvo KD pa ima še vedno mnogo dela tudi s svojim obsežnim volilnim programom, o katerem bo šele prihodnjo soboto govoril v Rimu tajnik stranke Fanfani. Program izdeluje tista mnogoštevilna komisija, o kateri smo že poročali, da šteje nič manj kot 102 člana. In ti se seveda ne morejo zlahka sporazumeti, ker zastopajo toliko med seboj nasprotujočih si koristi, da jih dejansko druži samo skupno ime in dejstvo, da so vsi člani stranke katoliške vere, kar pa je očitno mnogo premalo. No, svoje delo bo morala komisija zaključiti že do 10. t. m., t. j. do sestanka glavnega odbora KD, k' mora programu svoj zadnji blagoslov. Zadnja številka radikalnega tednika «11 Mondo« pa demokristjanom ne prerokuje nič prijetnega. List piše, da je de set let klerikalne vladavine razumel vsaj del prebivalstva, in našteva: nesposobnost oblastnikov, njihov pohlep po oblasti in denarju, klerikalna zatiranje ljudstva, krivice, ki so lih v teh desetih letih storili, razni škandali, ki so jih povzročili itd. O vsem tem se iz dneva v dan razpravlja z zgražanjem in odporom. Da b\ mogli nadaljevati svoje dosedanje početje, pa morajo dobiti tako visoko število glasov da jim omogoči nadaljnjih pet let oblasti. Tega pa nc bodo zmogli brez zelo visokega števila poslancev in senatorjev. «Ce bo torej KD doživela le majhen padec, bo pomenil za njo 25. maj prav tako nesrečen datum, kot je bil nesrečen 25. julij za fašiste,'* poudarja «11 Mondo«. Medlem pa ima največ dela državna tiskarna, ki tiska nič manj kot 80 milijonov glasovnic, t. j. po 40.000.000 za senatne in prav toliko za po slanske volitve. Poleg tega tiskajo tiskarne okrog 70 milijonov volilnih potrdil in na stotisoče tiskovin za zapisnike registre, tabele za štetje oddanih glasovnic itd. Vse to mora biti gotovo mnogo p-ed 25. majem, da bo vse poteKalo v redu in po predpisih volilnega zakona. A. P. Nov poizkus z raketo «Atlas» CAPE CANAVERAL, 5. — Danes so napravili nov poskus z raketo «Atlas«. Ko je raketa izginila, so še slišali brnenje motorjev in zdi se, da je poizkus uspel. Zahvala Hruščeva Titu BEOGRAD, 5. — Agencija TANJUG javlja, da je Hru-ščev poslal maršalu Titu brzojavko, s katero se zahvaljuje za čestitke ob njegovi izvolitvi za ministrskega predsednika SZ. V brzojavki pravi Hruščev med drugim: »V celoti se strinjam z Vašo željo, da bi se okrepilo prijateljstvo in sodelovanje med Jugoslavijo in SZ « Jjim na predvaja dane« S. t. m. ob 15. url Metro barvni K G*by Leslie John Sir Cedric Taina HARDWICKE • ELG* CURTIS BERNHARDT • EDWIN H.KN0PF ClNEMAScOpE COLOR • TECM/COLOR. « Jutri, 7. t. m. ob 15. uri cinemascope barvni f>*®: ZORA VELIKEGA 11» (L'alba del gran giomo) Igrajo* VIRGINIA MAYO, ROBERT STACK .n RUTH ROMAN V torek 8. t. m. ob 18. uri ponovitev istega film* Vsem svojim obiskovalcem želi vesele velik0" nočne praznike. TISKARNA GRAPHIS VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO, URADE, .TD. THST . »O ULICA SV. FRANČIŠKA TEL. 29-477 liHitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiniiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiitimiiiiiiitiiiititlttitltiiiiii Saudova Arabija ukinila finančno pomoč Jordaniji? BEIRUT, 5. — List «L’Orient» piše, da je Saudova Arabija sklenila uk.niti svojo finančno pomoč Jordaniji. Kakor je znano, so pred dnevi tudi Usti v Združ.eni arabski republiki pisali v tem smislu. «L’Orient» pravi: «Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da je zunanje ministrstvo Sau-dove Arabije poslalo svojim diplomatskim odposlanstvom v arabskih deželah okrožnico, s katero jih obvešča o sklepa vlade emira Feisala. da ukine 4. aprila dalje.« List dodaja: »V političnih krogih v Riadu menijo, da ukrep proti kralju Huseinu priča o novi smeri politike, ki jo misli emir Fejsal voditi, potem ko je dobil vsa pooblastila od svojega brata kralja Sauda, ki se zdi, da namerava odstopiti « Finančna pomoč Jordaniji je bila sklenjena v Kairu med Egiptom, Saudovo Arabijo, Sirijo in Jordanijo kot nadomestilo za angleško podporo 12 milijonov šterlingov. Ker je kralj Husein s pomečjo Veli- New York. Ob prihodu na finančno pomoč Jordaniji od (Nadaljevanje z 2. strani) Londonu in je nato v tri kilometre dolgi povorki začelo korakati v HO kilometrov oddaljeno vojaško atomsko središče Aldermaston, kjer bo v ponedeljek novo veliko protestno zborovanje. V Kanadi se je zbralo večje štetiilo sve-tovno znanih, znanstvenikov, da se sporazumejo o akciji pri prizadetih vladah. Skupina o-seb iz ZDA, Velike Britanije in Japonske pa je vložila t> Washingtonu in v Moskvi tožbo proti tistim državnikom, ki so odgovorni za jedrske eksplozije, ki spravljajo človeštvo v nevarnost. Podobno tožbo bodo vložili tudi proti predstavnikom Velike Brita- n'1e- j , ., Medtem pa je predsednik Eisenhotver pripravil za kongres spomenico, s katero zahteva reorganizacijo in centralizacijo ameriške vojske, da jo prilagodi atomski strategiji, Pri tem pravi, da so Z DA sedaj vključene tv tekmovanje t potencialnim sovražnikom za izdelovanje modernega in močnejšega orožja«. Ce zahodne države dejansko želijo uspeh mednarodnih razgovorov, kakor nenehno zatrjujejo, bi morale svoje dobro voljo in pripravljenost pokazati s kakim konkretnim dejanjem, kakršno je prav prekinitev jedrskih poizkusov. Posebno pa Še potem, ko Sovjetska zveza izjavlja, da je pripravljena sprejeti njihove zahteve o učinkpvitem nadzorstvu. Ce bodo zahodni državniki je dalje trmasto vztrajali na negativnem stališču, jih bo svetovno javno mnenje prej ali slej prisililo, da se epametijo. Hruščev na Madžarskem so jo proslavljali v petek. Tega dne pred 13 leti so sovjetske čete ob podpori enot drugih držav pognale z madžarskega ozemlja še zadnje nacistične vojake. Kakor rečeno, je Hruščev v svojih dveh govorih ponovno pozval ZDA in Veliko Britanijo, naj se končno odločijo za politiko pomirjenja in sodelovanja, Hruščev je govoril tudi o madžarskem uporu in je ob tej priložnosti med drugim poudaril, da je bil upor posledica napak prejšnjih madžarskih voditeljev, in te napake so izkoristili sovražniki socializma Na Zahodu se trdi, da misli Hruščev med svojim obiskom v Budimpešti postaviti temelje novega organizma za gospodarsko koordinacijo Vzhodne Evrope kot utež proti zahodnemu skupnemu tržišču Poleg tega pripisujejo Hruščevu namen, da ponovi predloj o neatomskem področju, ki naj bi zajemalo širše področje, kakor predlaga načrt Hapackega. Sicer pa je znano, da je nekaj takega že predlagala Jugoslavija. V zvezi z vsem tem se na Zahodu vztrajno širijo vesti o bližnjem obisku Hruščeva v Beogradu. Poudariti pa moramo. da na Zahodu vse take vesti vedno prikazujejo s svojega blokovskega stališča. Tako govorijo glede prihoda Hruščeva v Jugoslavijo( naj bi namen obiska bil, priteoni-ti Jugoslavijo v vzhodni blok, pa čeprav s tem, da bi se ta priključila gospodarski skupnosti, o kateri govorijo Kalija Omenili smo že, da je Hruščev prišel s sovjetsko delega. cijo v Budimpešto na proslavo obletnic« osvoboditve, ki Doslej so v glavnem samo demokristjani in komunisti vložili svoje kandidatne liste, medtem ko so se vse ostale stranke ves prejšnji teden še prepirale in so pobirale podpise, Toda do prihodnjega četrtka bodo morale delo zaključiti, ker bodo sicer zamudile zakonsko določeni rok Prava volilna kampanja pa se začne šele v nedeljo, 13, t, m., če- prav po vseh večjih mestih že lepijo kričeče pisane volilne lepake na določene table. Predvideva se oster boj in »lasti demokristjani so že v zadregi zaradi najnovejšega sklepa sovjetske vlade, da bo prenehala atomske poskuse. Zato je razumljivo, da je bila t-ellova reakcija na to novico še prav posebno negativna: ves svet namreč ocenjuje sovjetski sklep kot ogromen prispevek k pomiritvi v sveti, ali pa kot propagandno potezo, ki pa je prav zaradi svoje vsebine izredno učinkovita. In prav te učinkovitosti se demokristjani bojijo. Tudi njihovi pristaši se namreč sprašujejo — upravičeno — rakaj pa se ZDA in Anglija ne posiuiita take propagande? Ves demokristjanski tisk in radio se na vse knplje mučita, da bi z za lase privlečenimi argumenti odgovorila na to vprašanje, in vse kaže, da jima to kaj slabo uspeva. Pa tudi sicer imajo levičarske stranke močne argumente v svoji kritiki demo-kristjanske notranje politike V njihovem tičku so te kritike podprte z nepobitnimi dokazi o samopnšnosti monopolistov, o krivdi za milijonsko nezaposlenost, o samovolji klera o nasprotjih med demokristjani samimi itd. itd. Naravno je, da je levičarski sindikat FIOM-CGIL v največ, ji italijanski tovarni FIAT na volitvah za notranje komisije prejšnji teden popravil tvoje pozicije, s tem da je ponovno dobil relativno večino delavskih glasov kljub pritisku ravnateljstva, ki je organiziralo iz odpadnikov demokristjanskega sindikata CISL svojo skupino pod demago-škim naslovom »svobodnih m demokratičnih delavcev«, ter kljub zastraševanju in grožnjam z odpusti ter znižanju tedenskega delovnega urnika in velikim denarnim stroškom za protilevičarsko propagando. Tudi najnovejša afera z o-prostitvijo davkov dveh papeževih nečakov, princa Evgena Pacellija in grofa Stanislava Peccia škoduje demokristjanom, ker je le preveč očitno, da sta polnopravna italijanska državljana in da njun bolj častni naslov diplomatskih predstavnikov Kostarike oziroma malega San Marina ne more veljati za izvajanje člena l? konkordata, ki določa, da diplomatski predstavniki priti Sveti stolici ne plačujejo davkov, To tem bolj, ker je znano, da je na pr, nečak sedanjega papeža Pacellija pred. sedmk družbe za letališča v Busto, predsednik Nacionalne, ga zdravniško-farmakološkega zavoda, predsednik »Gest ione Eserciz io Nav i», predsednik eCondil Tubi Opere Idrauli-che e Affini«, upravni svetnik uBanco di Homa» in u-pravni svetnik eltalgas«. Vlada pa je na svoji četrtkovi seji kljub temu odlok mladega in na Vatikan navezanega finančnega ministra Andreottija o oprostitvi davkov obeh papeških nečakov potrdila, ker se boji zameriti se ogromni ar. madi najboljših volilnih propagandistov — duhovnikov po vsej državi, ki morajo ubogati v prvi vrsti svoje cerkvene predstojnike. Precej važen je tudi obisk avstrijskega kanclerja Raaba. Čeprav je privaten, se je zvedelo, da je kancler razpravljal z Zolijem o sporu zaradi kršitve, sporazuma Gruber — De Gasperi o Južni Tirolski s papežem pa o spremembi nekaterih določb — med njimi je tudi vprašanje ločitve — avstrijsko-vatikanskega konkordata. Podtajnik za zunanje zadeve Folchi pa je bil na uradnem obisku v Londonu. Uradno je razpravljal s Seluij/nom Llogdorn v prvi vrsti o gospodarskem in kulturnem sodelovanju in nato še o Pello-vem «sredozemskem načrtu« ta podporo državam Srednjega vzhoda. Kaže pa, da je bil glavni' predmet razgovorov prav drugo vprašanje, ker Velika Britanija nt nikoli s prijaznim očesom gledala na italijansko vmešavanje v zadeve arabskih držav. Zato je bilo poudarjeno, da je Folchi Angležem povedal, da hoče Italija pravzaprav preprečiti vpliv ZSSR na te. države, Ni znano, ali jih je prepričal. Francija pred novo nevihto Zaradi velikonočnih počitnic je v Franciji trenutno politično zatišje, ker sta tudi a-meriški in angleški posredovalec Murphg in Beeleg odpotovala v Tunis, da sporočita Burgibi stališče Francije ter da mu poročata o svojih razgovorih s Hammarskjoeldom. Kljub političnemu zatišju pa so v Franciji še vedno pod vtisom velike, stavke, ki je bila v preteklem tednu in katere se je udeležilo poldrug milijon ljudi. Delavci in nameščenci zahtevajo zvišanje mezd, ker življenjski stroški stalno naraščajo. Toda Gail-lard te zahteve odločno odklanja, češ da bi vsako zvišanje mezd v sedanjem trenutku zrušilo «krhko ravnotežje« in zaostrilo inflacioni-stični pritisk ter povečalo primanjkljaj v proračunu. To je eno glavnih vprašanj, ki Gail-larda čakajo, ko se bo vrnil iz kratkega oddiha. In že. se napovedujejo nove stavke. Murphg in Beeleg pa skuša- ta medtem doseči od Burgibe, da hi pristal na nadzorstvo ob tuniško - alžirski meji. V Tunisu se poudarja, da je Tunizija mnogo popustila, ko je pristala, da se alžirsko vprašanje izloči iz okvira dobrih uslug. S svojo zahtevo postavlja sedaj Francija alžirsko vprašanje zopet v ospredje. V Tunisu poudarjajo tudi, da bo mogoče govoriti o nadzorstvu ob meji šele tedaj, ko bo poslednji francoski vojak zapustil tuniško ozemlje. Medtem pa se Alžirci pripravljajo, da proglasijo svojo svobodno vlado. Favzi - Hanimarskjoeld Zunanji minister Združene arabske republike Favzi se. je v Ženevi razgovarjal z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom. Podrobno sta «-nalizirala položaj na Srednjem vzhodu ter položaj Združene arabske republike v OZN. Favzi je nedvomno jasno obrazložil Hammarskjoeldu stališče Združene arabske republike do spletk Zahoda na Srednjem vzhodu, ki se poslužuje pri tem bagdadskega pakta. Spletke SEAT« v Indoneziji Indonezijske čete z uspehom nadaljujejo akcijo proti upornikom na Sumatri in Celebe-su. Predsednik Sukamo je ponovno poudaril, da je položaj na Sumatri rezultat poizkusov nekaterih držav, da bi pritegnile Indonezijo v en ali v drug blok. Poudaril je, da Indonezija ne bo v nobenem primeru pristopila viti k »• nemu niti k drugemu bloku in bo nadaljevala svojo politiko pozitivne nevtralnosti. Nasprotno pa kažejo izjave obrambnega «ministra» uporniške »vlade«, kdo podpira upor. Izjavil je namreč, da bi uporniki vključili Indonezijo v SE ATU, če bi zmagali. ke Britanije zrušil vlado, k: se je zavzemala za neodvisno politiko Jordanije, sta Sirija in Egipt ukinili podporo, medtem ko ie Saudova Arabija se dalje plačevala svoj delež 5 milijonov šterlingov. Toda poslaništvo Saudove Arabije v Beirutu javlja, da nima uradnih sporočil, v zvezi z vestjo, ki jo objavlja «L’Orient». Omenjeni list piše tudi, da je predsednik Naser zahteva! od prestolonaslednika Saudove Arabije, ko je bil januarja v Kairu, umik čet Saudove Arabije iz Jordanije. Egiptovski list «Akhbar K-lyom» piše, da je zunanji minister Združene arabske republike Favzi izjavil glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu, da bo Združena arabska republika odgovorila s silo na vsak nov izraelski napad na sirsko ozemlje. List pravi, da je Favzi zaprosil Hammai-skjoelda, naj to opoznnlo sporoči izraelski vladi. Iz Damaska poročajo, da se bodo mornariške enote Združene arabske republike udeležile 17. aprila velike pomorske parade, ki bo v Lata kiji ob proslavi «praznika umika tujih čet iz Sirije«. Po vesteh tiska bo pomorski paradi verjetno prisostvoval tudi predsednik Naser. Kakor poročajo iz Gaze, jc ustavodajna skupščina tega področja soglasno odobrila resolucijo. s katero izraža željo palestinskega' prebivalstva, da se pridruži Združeni arabski republiki. Resoluctja poziva pristojne oblasti, naj določijo potrebne ukrepe za vključitev področja Gaze v Združeno a-rabsko republiko. Predsednik ustavodajne skupščine je egiptovski guverner tega področja general Abdel Latif. MANUFAKTURNA TRGOVINA dolina OLGA KOS želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesele veliko1'0^' praznike GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & C. d. z o. z. TRST, UL. MAIOLICA 1 TEL. KROJACNICA BAUČER - BOGATEČ TRST, Drevored XX. sep tembra 22 — tel. štev želi cenjenim odjemalcem veselo veliko noč GOSTILNA «PANA1)A» TRST, Ul. G. Rossini 1C, tel štev. 37-909 Pip*”* (lastnica Lija rF želi cenjenim gostom vesele velikonočne praznike gosto* Vesele velikonočne praznike želi svojim cenjenim lilFE «PRI JOŽKOTU» TRST Ul. Ghega 3 RUDOLF BIDOVEC trgovina 7 .jef želi THST, Ul. Genova 13, tel. st<^^pll* svojim cenjenim odjemalcem vesele velikonočne^ Tvrdka LOR T K S T, Ul. 11 tel. 24-2*5 izvaža: motorje vs« p° nizkih . K M E T J E poslužujte se KMETIJSKE Garth11 v Trstu, Ul. U. Foscolo 1 (blizu Trga j^ill* Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 *n S čim bodete najbolj razveselili Va*o ženo? S tem, da nabavite koristne stvari za Vaš dom kakor; moderne hladilnike znamke FRIGIDAIRE. ZENITU, NORCE, ZOPPAS Pralne stroje HOOVER, CASTOR, AEG, FIAT. RIBER itd. Električne sesalce za prah znamke SIEMENS, PKOGRESS, ERRF.S, HOOVER, MILLS Štedilnike na drva, premog, elektriko in plm v modernih linijah in svetov- nih znamkah z dodatnimi omaricami za hrambo kuhinjske posode. Praktične novosti iz nove trpežne plastike, ki si je v kuhinjski opremi o-svojila častno mesto člsfff itd. TVRDKA T K N T s3„iP^ Plan« I*. Ulovimo* *e " Vam nudi vse po znižanih cenah. Obiščite nas in prt pričal'