J**SKI DNEVNIK » Treu bra l94->Pa 26- novem nad <5?* vas' Zakri; '£+*TSl} »al»t^'94Ase je ti »Go»cu' * Doberdob) '9« j. 8 »Ptembn Htta® ’■ ,™i* 1945 , ST'-" ** Nm*?-.1** <1° 8 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 193 (11.609) Trst, petek, 19. avgusta 1S l TRST o- -TJ O" > O ” o » ro —. cs G T ni -j- a V'2 zj m G z — z c_ i—: k-: Z i—i n co Ul Ul j> 2> Sicer nepomembno srečanje, kateremu je SZ pripisala velik pomen Srečanje Andropova z ameriškimi senatorji znak popuščanja napetosti med SZ in ZDA SZ ne bo uporabila protisatelitskih raket Večja pripravljenost na ženevskih pogajanjih Moskva ”va j;« . Sovjetska zveza ne bo j °bvezn • Probsatelikskih raket.» Sov na Je včeraj sprejel Juri An-SjJi^L srečanju s skupino devetih !!tStičnpSei!at;0rjev' Pripadnikov de „ ^Rialrin stranke. Srečanje je bilo Jvouii velik6n^ar S° mU v ^oskvf 4^1 sredo° Pozornost, prav tako ^ neke del° POave^*^ pozornost obi- ;>v J,«*d°bju dokaj hladnih od tu* t lv°*esilama zadobijo na-t,dejansir alu stiki večji pomen, kot “V tu,ma zaslužijo in Moskva vse pirati in r*IVa te obiske močno va Cenjen;, Jlb izkoristiti za sporočila, .«ovm1 Vod'teljem ZDA. Npov Vodstvo- je tako dejal i, Ponion sprejelo odločitev izred J’ da Sovi J*’. da se namreč obvozu se bodo zavedali razlike med sedanjim in bodočim stanjem, je še poudaril An-dropov, ki pa je tudi izrazil prepričanje, da je na ženevskih pogajanjih še možen sporazum, «če bodo ZDA pokazale interes za pošten sporazum na e-nakopravni ravni». Nihče pa ne more računati, da bo SZ pristala na rešitve, ki bi ogrožale njeno varnost, je še pristavil Andropov. Na sliki (telefoto AP) Andropov z ameriškimi senatorji. “vjetska - v v,* ,. - zveza ne bo prva po d or.vi;. n°benega protisatelit v^lake3’ Vso dokler tudi druge *®Soljč.» Ka <>r°ž-ja ne b(do pošiljale Sv p^^a «evroizstrelke» je An ., že znano tezo: če bodo * rruis.. i >ni namestili pershin ll‘ Za ** f° imelo «težke t>osle 'XnK' ZDA,. Tudi Američani Jalov postopek proti Gelliju • ŽENEVA — Zvezno sodišče v Lausannu bi moralo danes zjutraj odločati o zahtevi italijanskih oblasti po izročitvi velikega mojstra lože P2 Licia Gellija. Njegovi zagovorniki pa so zahtevali naj sodniki obravnavo od ložijo, ker Gellija ne bo zraven in se ne bo mogel zagovarjati. Argumentacija je nekoliko iz trte izvita, saj je Gelli prostovoljno pobegnil iz ženevskega zapora. Ostaja vsekakor dejstvo, da bo sleherni sklep lausan »iškega ostal bržkone brez posledic, saj je Gelli že zdav naj zapustil švicarsko ozemlje in ga torej švicarske obla sti v nobenem primeru ne bodo mogle izročiti italijanskim. Milanski preiskovalci, ki se ukvarjajo z zadevo Ban-co Ambrosiano in s tem v zvezi tudi z Gelli jem, so se za sedaj sprijaznili z dejstvom, da Gellija ni več v Švici in ga torej slednja ne bo mogla izročiti. Upajo pa, da jim bodo švicarski sodniki poslali vsaj doku mentacijo, ki so jo zaplenili Gelliju, ko so ga aretirali v neki švicarski banki, ko je skušal priti do svojega tekočega računa z 200 milijoni dolarjev. NA 2. STRANI V J 0 .. še mnogo turistov BEOGRAD — Turistična sezona se sicer končuje, vendar pa je obisk gostov še vedno velik. To potrjujejo tudi najnovejše ocene Turistične zveze Jugoslavije, po katerih v Jugoslaviji letuje milijon 20 tisoč gostov, od tega 580.000 tujih. Devizni prihodek od turizma pospešeno narašča. Od začetka leta do 20. julija je dosegel vrednost 377,4 milijona dolarjev in je po podatkih Narodne banke Jugoslavije za 39 odstotkov presegel lanskoletni prihodek, (dd) Manj Jugoslovanov v tujino BEOGRAD — Jugoslovani so v šestih mesecih letos nekaj več kot tri-milijonkrat prestopili mejo. Število prehodov je bilo kar za 62 odstotkov manjše kot v istem obdobju lani, ko so zabeležili 7,9 milijona potovanj v tujino. V prvem polletju so na mejnih prehodih proti Avstriji zabeležili 2,1 milijona prestopov, proti Italiji 338 tisoč in proti Grčiji samo 22.500. V primerjavi z istim lanskim obdobjem se je število potovanj v Avstrijo zmanjšalo za 37, v Italijo za 88 in Grčijo za 92 odstotkov. Po nekajdnevnem navideznem premirju Francija krepi čete v Čadu Francoska vojaška star' kar ^Cadu Se čedalje bolj . ' znalo imeti težke * sVeža'a to drža a v<»t avo. Prav od včeraj J5,3 s francoskega obramb Na v ^tva, da U> Francija Sa svoNga generala, ki fc, kontin„(1„f koordinacijo vojaške-tega v. fej bivši koloniji. »3° 45,1 . yčeraj odpotovalo v N' v Barufrincev' ki ^ bodo na V6 in nadomestili fran- p ^stolni'. 44 so odpotovali v čad reds živ|.v',!° devct <>seb- ie ir--L ^Ohi v ^talski nesreči ko je letalo, s El. »W„?e .vozil' iz za sedaj o4'1'*® n» vzrokov strmo- - t|a ,Gre 2a štirj ^ Pridobitev za cvetličarje Cvetličarski center na Proseku je začel delovati. V štirih toplih gredah se opravljajo zadnja dela, nakar bodo v njih posadili nageljne in gerbere, medtem ko bodo začeli gojiti vrtnice v marcu prihodnjega leta. Glav ni namen centra, v katerem sta v tem tednu začela delati tudi dva sloven ska mladeniča iz Zagradca, je eksperimentiranje na cvetličarskem pod roč ju: opravljali se bodo sortni poskusi ter preverjala tehnika gojenja. Rezultati teh preizkusov bodo na razpolago domačim cvetličarjem, ki bodo v centru prejeli vso tehnično pomoč. Kmetijski izvedenec centra nam v pogovoru potrjuje, da na kraškem grebenu obstajajo odlični klimatski pogoji za cvetličarstvo, obstajajo pa tudi težave urbanističnega značaja. V Prstu so aretirali človeka, ki je omogočil Calvijev beg iz Italije TRST — Morda bo tržaškim preiskovalcem uspelo v prihodnjih dneh razvozlati nekatere aspekte afere Calvi, vsaj tiste, ki zadevajo njegov beg iz Italije. Preiskovalci so namreč včeraj popoldne aretirali človeka, ki je bil znan časnikarjem in širšemu občinstvu z vzdevkom «plavo!asec» in ki naj bi skupaj s Silvanom Vittorjem pomagal milanskemu bankirju, da je ilegalno odšel v Jugoslavijo in nato v Celovec, od koder je odletel v London, kjer so potem našli njegovo truplo pod znanim londonskim mostom «črnih menihov». Do aretacije je prišlo baje po naključju. Tako je vsaj povedal namestnik tržaškega državnega pravd-nika dr. Oliviero Drigani maloštevilnim časnikar jeli, ki jih je povabil v svojo pisarno. Novinarja-, našega dnevnika med temi redkimi izbranci ni bilo. Kaže vsekakor, da so preiskovalci preverjali izjave nekega bankrotiranega trgovca, ki je še pred desetimi meseci povedal finančnim stražnikom, da nekdo pri- pravlja pobeg Licia Gellija, do katerega bi po njegovih izjavah moralo priti s pomočjo helikopterja. Njegovim izjavam takrat niso pripisali prevelikega pomena, ko pa je Gelli v resnici pobegnil so se tega pričevanja spomnili in hoteli od možakarja vedeti kaj več. V tem nadaljevanju preiskave je prišlo do ugotovitve identitete «plavolasca», ki je za sedaj strogo tajna, saj u-pajo preiskovalci, da bodo z njegovo pomočjo aretirali še eno ose bo, ki naj bi bila vpletena v Calvijev beg iz Italije. O «piavolascu» Silvano Vittor ni nikoli omenil, čeprav je bilo iz drugih pričevanj znano, da sta Vittorja v noči med 11. in 12. junijem lani pred njegovo hišo v Trstu čakali, poleg Calvija in Pellicanija še drugi dve osebi, od katerih naj bi bila ena skoraj gotovo ta «plavo!asec». Z aretacijo «plavo!asca» je tržaško sodstvo prišlo do dokaj dragocene dokumentacije, o kateri se za sedaj ne ve nič, ki pa jo bo dr. Drigani čim prej izročil svojim milanskim kolegom. Prizadevanja uporniških sil za združitev v Afganistanu E . kj|/° dni v d- P°budo bivšega afganistanskega kralja Zahera Shaha so i(L Sibgaj fiaiu sestali voditelji treh od sedmih afganistanskih odporni C>i rv,,'ri nekaj predstavnikov tamkajšnje opozicije. Novico je po šti S|i rav‘ tisku posredoval Assefy Homayon, ki je koordinator od odi i ’ ^Samstanu. 0cOs j|trah protisovjetskih odporniških gibanj so se odločili spodbu sta °G\s a ,n Protisovjetskih odporniških gibanj so se oaiocm si«iuu; tsjfdo SK| draževanja vseh opozicijskih sil in v najkrajšem času sklicati tfjali ti„i; aio novega skupnega vodilnega telesa, na kateri bodo raz št' u m°žnosti ustanovitve vlade v azilu. O odsotnosti voditeljev i Šesta* ll>lP afganistanskih odporniških gibanj se Homayon ni izrazil. J^ii^ je sklical bivši afganistanski suveren, ki pa se ga osebno i 3° proHvi. vabilu je Afganistance pozval, naj se združijo in osnujejo i 1 Po avn|štv° za koordinacijo protisovjetske vojaške akcije, ki naj ■lin ie ]Jn°sti Pridobilo tudi mednarodno priznanje. Sicer pa bivši kralj, > i ’ fa Vv a fretnen^°' če se bo režim upiral vsakršnemu Za ,ikU’ I*0 narod nadaljeval s protesti. Odgovornost jjj, SQ99lst'rac'je Pa ne bo šlo pripisati tistemu, ki . podbuja, pač pa tistemu, ki se krčevito upira vsa-dnevn lfPr?meinbi»- Tako Je poudaril v intervjuju za vodnar <<^?. Segunda» Raul Troncoso, eden od vidnih Tron^ krščanske demokracije, včera "™80’- ki se je v svojem izvajanju skliceval na Protir(4>nje *.zjave Valdesa, je ocenil krvavo represijo jg “hunskih demonstracij kot pravo provokacijo in krize °i,V^ Pročloge demokratske zveze za rešitev hude ze j ki pretresa državo. Predlogi demokratske zve-začasne vlade, izvolitev ustavodajne menili 'n6' pr'prava osnutka ustave) bi v bistvu po-fr konec Pinochetovega režima u^aril nCHS0 v nadaljevanju svojega izvajanja povedo ’ h,ji , ^ opuncija pripravljena krčev!'.QOd . pa je tudi, da mora vlada opustiti svoje na pogovore z Krčevit —. e« J*- kUUi, Ud muid Viciud ovujc možen, uPiranje vsakršni spremembi. Sporazum je pripravi- ~ Je dejal voditelj KD — če je vlada cjjj vVIiena na jasen dogovor o prehodu k demokra-U89 pj°Slednem času, ki seveda ne more biti leto vl^ redvsern pa je po mnenju Troncosa nujno, da Pnzna potrebo, da se v Čilu spet uvede demo- kratična ureditev, vrnitev k demokraciji pa je za Čile edini možen izhod iz sedanje globoke krize. Po mnenju komunistične partije Čila pa razgovorov ne bo mogoče začeti, če general Pinochet ne bo odstopil. V članku za španski list «E1 Pais» je sekretar KP Čila Louis Corvalan poudaril, da s Pinochetom dialog ni mogoč kot tudi demokratska obnova države ne bi imela nobenih perspektiv uspeha. Dober del članka pa je Corvalan namenil utemeljevanju potrebe po enot nem nastopu vseh čilskih demokratičnih sil, ki morajo biti zastopane v morebitni prehodni vladi. Prav zato je Corvalan obsodil manevre proti zastopstvu komunistov v novi vladi. V zvezi s tem vprašanjem velja omeniti stališče Troncosa, ki je v že omenjenem intervjuju poudaril, da vse politične sile morajo sodelovati v demokratičnem sistemu in se obvezati, da bodo spoštovale norme demokracije. Medtem ko opozicija postopno osvaja skupen jezik, pa general Pinochet skuša vnesti razdor med stranke, ki se upirajo njegovemu režimu, saj je glavno odgovornost za incidente prejšnjega tedna pripisal izključno komunistom. Pinochet je tudi ocenil kot nezaslišano vmešavanje v notranje zadeve Čila obsodbe, ki so jih vlade evropskih držav izrekle proti režimu Penez De Cuellar prihodnji teden v Južni Afrikli CAPETOWN — Južnoafriški zunanji minister Rolof «Pik» Botha je v sredo ponoči potrdil vest, da bo glav ni sekretar Združenih narodov, Xavier Perez De Cuellar prišel na uradni o-bisk v južno in jugozahodno Afriko prihodnji teden. De Cuellarjev obisk je sad več kot tedenskih mrzličnih diplomatskih izmenjav in je v dvanajstih letih prvi obisk glavnega tajnika OZN. De Cuellar bo v Capetovvn prispel prihodnji ponedeljek. Med torkom in sredo se bo srečal s Pik Bothom, z južnoafriškim premierom in z o-brambnim ministrom. V četrtek bo glavni sekretar OZN odpotoval v Windhoek in v petek nadaljeval v Angolo. Do konca avgusta mora namreč poročati varnostnemu svetu o morebitnih razvojih pri vprašanju neodvisnosti jugozahodne afriške Nami bije. Tudi zadnji obisk glavnega tajnika OZN leta 1971 je bil v zvezi z namibiškim vprašanjem, ko se je Kurt Waldheim srečal s predstavniki južnoafriških oblasti. ^‘egacija Undestaga ohišce NDR Bunrip„t ~ Zahodnonemški parlament ridni oh J6 da pošlje na u- tastoonj-, v izhodno Nemčijo svoje vse pari V°’ kjer bodo predstavljene gotovo 7anPen*ame skupine. Gre prav saj ^ ,a lzredno pomemben dogodek, uradni uV zgodovini Bundestaga prvi ^Publiki n v Nemški demokratični tovrstni Va-° sedai 50 hili namreč mo na s sosednjo republiko sa-*'°dnonpm8^rl' ravrL*. ali p« so se za-hli kot , , Ppslanci obiskov udele-Obisk as‘°pniki svojih strank. 1)0 Ovijal od 4. do 6. sojrtia v a °h priložnosti jesenskega žigu. TuVzhodnonemškem mestu Leip-Prodsi,_ * bo delegacija srečala s Bpored , ** vlade Vzhodne Nemčije. jerria n;, r®dnega obiska pa ne zaob-[iudsko stikov z zastopniki t:oprav j unice vzhodnega Berlina, zlastj v , j oojoost le teh večkrat in 'kprikraii-i'^ časih podčrtala social-Kratska opozicija. Libanonska notranja trenja nevarnost za državno oblast BEJRUT — Za dogodke v Libanonu sta značilna predvsem dva momenta: hud spor v sami vladi zaradi nenadnega obiska v Bejrutu izraelskega ministra za obrambo Arensa ter stališče Sirije do umika Izraelcev na jug Libanona in sploh celotne libanonske krize. Ko je prišel Arens v Bejrut, mu je bila glavna skrb, da se sestane s predstavniki krščanskih političnih in pol vojaških organizacij. Arensov nastop v Libanonu je povzročil pred vsem oster protest ministrskega predsednika Šafika Wazana. Minila sta že dneva odkar se je Šafik Wazan umaknil v svoje stanovanje: ni se udeležil ministrskega sveta (ki je vsako sredo) in ni hotel sprejeti posebnega odposlanca egiptovskega predsednika Mubaraka (tega je potem sprejel predsednik republike Džemajel). Wazam je musliman iz vrste suni tov. Je prepričan Libanonec, vidi v mirnem sodelovanju med kristjani in muslimani edino pot rešitve iz sedanje zagate. Arens pa napeljuje svoje vode na kolesa najbolj desničarskih voditeljev krščanske veroizpovedi. Vse to se dogaja v trenutku, ko je libanonska osrednja državna oblast v globoki krizi. Celo predsednik Džemajel je izgubil precej svojega vpliva, vojska pa je doživela hude poraze v Šufu. Sirci se na drugi strani zavedajo resnosti položaja, tudi v zvezi z načrtovanim umikom Izraelcev na jug. Ti pa bodo ostali še vedno v njihovi neposredni bližini v Dolini Bekaa in ob vzhodni libanonski meji. Spričo tega dogajanja postaja razumljiva zadnja sirska politična poteza: ame- riškemu odposlaniku in sodelavcu Mc Farlaneja, Richardu Fairbanksu so obljubili, da so pripravljeni razprav ljati o prenehanju sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ki je bilo podpisano v maju letos, točko po točki in ga ne zavrniti v celoti, kot se je dogajalo do sedaj. To pa še ne pomeni, da se je zadeva bistveno premaknila na bolje. Sirci še vedno menijo, da Izrael skuša privabiti libanonske desničarske sile (beri krščanske) v območje svojega vpliva ter v bistvu vztrajati pri politiki, ki bi pripeljala do razkosanja Libanona. Sirska parlamentarna delegacija je v Moskvi dobila zagotovilo, da SZ podpira sirske pobude. Širijo se govorice, da bo Reagan obiskal prihodnjo pomlad Izrael v tudi okviru volilne propagande na novih predsedniških volitvah v ZDA. Si«, urinJer se ho konec meseca začela konferenca OZN o palestinskem vpra-11 B..,.|lravliajo izredne varnostne ukrepe, saj bo angažiranih 3.000 vojakov C|stov. Sedež OZN pa so obdali z bodečo žico (Telefoto AP) Delavcev na črno vse več ŽENEVA — Najnovejša raziskava Mednarodnega urada za delo, ki ima svoj sedež v Ženevi, pravi, da se v industrializiranih državah zahodne Evrope viša iz leta v leto število delavcev na črno. Avtorji študije, ki je izšla pred nekaj dnevi, trdijo, da je ilegalno zaposlenih v zahodni Evropi gotovo deset odstotkov aktivnega, to pomeni, delujočega prebivalstva. Oglejmo si samo nekaj številk. V prejšnjih treh letih je bilo v Franciji evidentiranih 1 milijon in pol neprijavljenih delavcev. V odstotkih predstavlja število približno eno šestino zaposlenih Francozov. V Zvezni republiki Nemčije dela na črno, po podatkih raziskave, od 8 do 12 odstotkov ljudi, na Švedskem se število ilegalno zaposlenih še zviša in doseže 14 odstotkov delujočega prebivalstva. Iz Italije nimajo točnih podatkov, saj niha število neprijavljenih delavcev med 10 in 35 odstotki. Prvo mesto te, vse prej kot zavidljive lestvice, pa pripada ZDA, kjer je po podatkih ženevske študije nad 25 milijonov ilegalnih delavcev. V Franciji je največje število teh delavcev zaposleno v industriji konfekcije, nato v gradbenih tvrdkah in končno na poljedelskem področju. Mnogi se zadovoljijo še z bolj nekvalificiranimi službami in so zato seveda tudi izredno slabo plačani. Ti delavci so v Franciji v letu 1979 krili gotovo pet odstotkov državne bruto proizvodnje. Pristojne oblasti zahodnoevropskih držav zagotavljajo, da so sprejele vrsto ukrepov, s katerimi naj bi zaustavile naval črnega dela. Vse odredbe, pa kaže, niso do sedaj obrodile nikakršnega sadu. Da ni do tega prišlo je gotovo razumljivo, saj predstavljajo ilegalni delavci za vse gospodarske objekte rezervoar izredno cenene delovne sile in to zlasti v času ekonomskih kriz. Študija Mednarodnega urada za delo pa podčrtuje, da nimajo delavci zagotovljene nikakršne oskrbe in so v primeru bolezni ali poškodb prepuščeni samim sebi. Nebrzdano špansko osvobajanje j° srea P ~ «Presenetljivh španski socialisti J en0 lepšnjega vročega poletja poskrbeli za n? ^iir,nesil^no nevsakdanje presenečenje. Via Parila e Gonzaleza je iz pirenejske dežele na °dnn ’ Vr°Psko «oazm>, v kateri je moč svo- vsem opojem, ki sodi zraven, uživati J^iš in a ne samo tistih mehkih, kakršni sta n;enrnar'iuana in ki si jih javno privoščijo karVl ministri, temveč tudi trda mamila, ,,°d .Ootovo kraljuje heroin. čSt riattr, ^a' ,s- julija letos, uživanje in po ? nii. k Za (>sebno potrebo, nista več kaznivi J*. tiste ?zenski zakonik ostaja sovražnik le še i°biv'am‘ se ukvarjajo s prekupčevanjem in J Mn„ lem mamil in za katere je Španija Ppečjik err°Psko križišče «opojnih poti» in eden .p1 60 'trnkov mamil za vso Evropo. O krili, Jrifhiffeop mamil, ki jih porabi stari kon ■ Vr gotovo niso iz trte zvite, mami J°fkod 'j Predvidevanjih «poskusi» kat 44 od “io. K^eoivalttva. O tistih, ki ga redno uži 400 tisoč, a resnica je gotovo še mnogo bolj zaskrbljujoča, španske razvade pa se ne končajo pri mamilih in alkoholu. Desetletja traja joče obdobje najtemnejše diktature je Pirenejce sililo živeti zlagano, hinavsko življenje, s kakrš nim je preostala Evropa pometla že v prejšnjem stoletju. Nič čudnega, če se je dežela takoj po Frankovi smrti vrtoglavo pognala v vrtinec svobode in resnice. Še tisto, kar so zavirali liberalni možje prehodnega obdobja pa je odpadlo v trenutku, ko je na čelo socialistične vlade sedel mladi Gonzalez; dobra polovica Španije se danes identificira z njegovo politično smerjo, ta ko kot se je druga polovica dolgo pripoznavala v Francovem režimu. Od ene skrajnosti k drugi, opozarjajo nekateri: od katoliške in v nazadnjaške okove vpete dežele je Španija prešla v popolno svobodo, ki od časa do časa trči ob brezbrižnosti. Način življenja se je začel spreminjati že v zadnjih letih frankizma, demokra cija pa je proces močno pospešila. Danes je dosegla višek, po polotoku pa veje močan občutek kolektivnega sproščanja po dolgem obdobju prevelikih prisil. Zakaj se je socialistična vlada odločila za .. -“iva/siva. u ti sim, ki ga reano uzi /mkuj se je suuuiumriu < oilio številke tam nekje med 350 do,.ulegalizacijo uživanja mamil, proti kateri so se od preteklosti že dvignili glasovi po vsej Evropi? Odgovor je dokaj lakonski: trdno smo prepričani, da bo boj proti mamilom učinkovitejši, če proti narkomanom ne bomo izvajali «lova na čarovnice». Posledice? Na vsaki španski ulici, v baru, pred nosom policajev, se danes množično kadi mamilo. Zahodni Evropejci množično drvijo v Španijo, da bi tam svobodno užili mamilo. Še posebno zaskrbljena je španska pirenejska soseda Fran cija, saj so ugotovili, da Francozi hodijo čez mejo, da bi, na primer v San Sebastianu, ne moteno pokadili svoje mamilo in se spokojni vrnili v domovino. Podpredsednik španske vlade Alfonso Guer-ra je dejal, da bodo neizprosno kaznovali vsako prekupčevanje z mamili, njegova računica pa je kaj enostavna: presekati tihotapske kanale mamila pomeni korak k usihanju vrelcev opojnega užitka. Španska vlada se je torej opredelila za staro resnico, po kateri prepoved nekega zla še nikoli ni prinesla njegovega izkoreninjenja. Ob tem pa obljublja izredno kampanjo obveščanja in pojasnjevanja škode, ki ga povzroča uživanje mamil in od katerega je odločena odvrniti Špan sko ljudstvo. Potres na Filipinih MANILA — Potres, ki je sinoči prizadel Filipine, je zahteval vsaj 13 človeških žrtev in je povzročil ogromno materialno škodo. Po sporočilu filipinske ustanove za koordinacijo pomoči je sunek dosegel jakost 6,2 po Richterjevi lestvici. Po podatkih filipinske geološke opazovalnice je sunek tresel za dobrih 20 sekund industrijsko mesto Laogag, kjer so se zrušila tri stanovanjska poslopja. Zaradi potresa so se zrušili številni mostovi in cestne povezave so prekinjene. Amerikanci niso povedali vse resnice o Klausu Barhieju PARIZ — Ameriško obžalovanje zaradi primera «Klaus Barbie» (Barbie je znani «lyonski mesar», ki je odgovoren za tisoče umorov Judov v zadnji vojni) je izzvalo številne polemike. Barbiev zagovornik odv. Jac-ques Verges, je izjavil dobesedno: «Amerikanci povedo preveč, ali pa premalo... Njihovi odnosi z Barbiejem so bolj zapleteni ter so se začeli že mnogo prej.» Odvetnik je še dejal, da razpolaga z nekaterimi informacijami, ki pa jih bo posredoval javnosti šele potem ko se bo posvetoval s stranko. «Do sedaj so Amerikanci — je dodal — povedali zelo banalne stvari, za katere so vedeli vsi. Če se hočejo izkašljati, naj se izka-šljajo. Tedaj bomo videli, kdo bo v bolj nerodnem položaju.* Ameriški pisatelj, Jud po poreklu, Elie Niese! je izjavil, da se kot A merikanec sramuje, kot Judu pa mu je vse to gnusno. Komunistični «Humanite» pa se sprašuje, kako je mogoče, da je Bar bie postal tehnični svetovalec CIA pri bolivijskih diktatorjih. ZDA odrekajio vizum Gabrielu Garcii Marcjuesu BOGOTA — ZDA nočejo izdati vstopnega vizuma Gabrielu Garcii Marquezu, kolumbijskemu pisatelju, ki je bil letos nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost. Vest je sporočil kolumbijski predsednik Betan-curt v pismu rektorju kansaške univerze, ki je povabil Marquesa v ZDA, da bi v Kansasu govoril o Simonu Bo-livarju ob 200-letnici njegovega rojstva. Uradno ni znano, zakaj ameriško veleposlaništvo v Bogoti ni izdalo Nobelovemu nagrajencu vizuma, vse kaže pa, da gre glavni vzrok diskriminatorskega odnosa pripisati dejstvu, da je pisatelj levičarsko usmerjen. Češ da prevaža orožje za Nikaragvo ZDA nadzorujejo tovorno ladjo SZ WASHINGTON — Ameriško brodov-je, ki sodeluje pri vojaških manevrih v Hondurasu nadzoruje neko sovjetsko tovorno ladjo, češ da prevaža tovor orožja, namenjenega Nikaragvi. Vest prihaja iz anonimnih krogov Pentagona, ki so izjavili, da ladjo nadzorujejo tudi letala letalonosilke Coral Sea. Kaže pa, da so se Američani zaenkrat omejili na nadzorstvo ladje od daleč in je niso ustavili kot so konec julija v istih vodah ustavili tovorno ladjo «Aleksander Uljanov* in zahtevali pregled tovora. □ LONDON — Britanske želežnice so včeraj sprejele nov plan o restruk-turaciji, katerega «žrtev» bo 17 tisoč delavcev, ki jih bodo zaradi tega odpustili. □ TOKIO — Južnokorejske oblasti so obsodile na 4 do 6 let kazni šesterico Kitajcev, ki je maja letos preusmerila kitajsko linijsko letalo. Kazni so posebno mile, ker so se preusmerjevalci takoj vdali. Več žita iz ZDA v Sovjetsko zvezo WASHINGTON — Na podlagi novega dogovora med Sovjetsko zvezo in ZDA bodo lahko Sovjeti kupili od VVashingtona 24 milijonov ton žita letno, od tega pa kar 12 milijonov ton brez vsakršnih predhodnih konsul-tacij. Novi sporazum bodo podpisali pri hodnji teden v Moskvi, kot je izjavil ameriški minister za kmetijstvo John Block. Sporazum bo stopil v veljavo prvega oktobra letos za obdobje petih let. Eksperimentiranje na tem področju bo v veliko korist tudi krajevnim cvetličarjem Cvetličarski center na Proseku začel delovati Eksperimentalni cvetličarski center razpolaga s štirimi gredami V cvetličarskem centru na Proseku so v tem tednu začeli z delom; celoten kompleks, ki ga sestavljajo tople grede in večje poslopje, v katerem ima svoj sedež conski center deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — je sicer že nekaj let dograjen: tople grede so bile dokončane leta 1979, poslopje pa je bilo zgrajeno še prej. Nastopili pa so številni problemi birokratskega značaja (kot na pr. problem vseljivosti, ker je bi lo tudi za vsako manjšo spremembo treba pripraviti določene variante k načrtu, odobritev katerih je vzela precej časa), ki niso dovolili, da bi center lahko začel prej delovati. Dovoljenje o vseljivosti je sicer prejel aprila letos, toda pod določenimi pogoji, saj so potrebne še nekatere manjše spremembe, ki bodo terjale še nekaj časa. Vse te podat ke nam v prijaznem pogovoru navaja pravi faktotum celotnega kompleksa, kmetijski izvedenec Franco Favet (odgovoren conskega centra ERSA je dr. Giuseppe Fantina, odgovoren cvetličarskega centra pa kmetijski izvedenec Claudio Mutton), ki nam najprej objasnjuje namene tega kompleksa na Proseku. Conski center deželne ustanove za razvoj kmetijstva nudi katerokoli tehnično pomoč — pravi — vsem kmetovalcem kot tudi zadrugam; v bistvu opravlja pravo socialno dejavnost v korist tistih, ki si to pomoč želijo in zanjo tudi zaprosijo; centra se lahko pos-lužijo vsi kmetovalci iz celotne pokrajine, ne pa samo oni s tega predela. S tem v zvezi nam tudi navaja razna dela, ki jih center v sedanjem trenutku opravlja v korist raznih zadružnih pobud. Poleg tega pa conski center ERSA upravlja cvetličarski center, to je pravo cvetličarsko podjetje. Upravlja ga na osnovi smernic, ki jih daje tehnično posvetovalni odbor (poleg predstavnikov ERSA ga sestavljajo še zastopniki cvetličarske zadruge s Proseka, cvetličarskega združenja iz Vidma, tržaške pokrajine, KGS, vi demske univerze in observatorija za bolezni rastlin): glavni namen centra je eksperimentiranje na cvetličarskem področju. V centru bodo o pravljali sortne poskuse in preverjali tehnike gojenja na vrtnicah in nageljnih; na gerberah (to je rožah, ki so podobne večjim marjeticam) pa bodo preverjali le tehnike gojenja. Center razpolaga s štirimi toplimi gredami za skupno 2.000 kvadratnih metrov površine; v njih se sedaj o-pravljajo začetna dela: zemljo treti-rajo s herbicidi, treba jo je namočiti, ker se je v vseh teh letih popolnoma razsušila, da se bo lahko z njo delalo; zatem jo je treba pripraviti za kulturo, jo pognojiti z organskimi in mineralnimi gnojili ter pripraviti ogrodje za podporo cvetlicam. Vsa ta dela opravljata, skup no s Favetom, dva mlada fanta iz Zagradca, ki sta v tem tednu začela delati v centru: Andrej Milič in Aleks Ostrouška; oba izhajata iz kmečkih družin in sta se odločila za delo na zemlji. Prvi se je v cvetličarstvu izšolal v tehniški kmetijski šoli v Mariboru, drugi pa v kmetijski šoli deželne ustanove za razvoj kmetijstva v Červinjanu. Pripravljanje toplih gred ni prav prijetno delo, z nestrpnostjo pa že čakata, ko bodo vidni prvi sadovi in bodo grede zaživele v številnih barvah. Za sajenje nageljnov in gerber — nam pravi Favet — bodo grede pripravljene v nekaj dneh, za sajenje vrtnic pa bo treba počakati na mesec marec prihodnjega leta. V tej začetni fazi je trenutna zasedba osebja čisto dovolj, v prihodnje pa jo bo treba okrepiti, ker bo v gredah do- Kmetijski izvedenec Franco Favet skupno z mladima pomočnikoma 'z v topli gredi, kjer se opravljajo zadnja dela sti več dela, skrbeti pa bo treba tudi za plasiranje pridelka na tržišče. Ko je že govor o osebju, se naš sogo vomik kritično obregne ob porazdelitev uslužbencev v raznih kmetij skih ustanovah deželnega značaja, saj bi bilo povsem umestno, da bi tak center, kot je na Proseku, razpolagal z večjim številom strokovnjakov. Kot smo že večkrat slišali, nam tudi ob tej priložnosti kmetijski izvedenec Favet podčrtuje velike možnosti razvoja, ki jih ima cvetličarstvo pri nas, še posebej pod celotnim kraškim grebenom; poleg tega, da je rentabilna, cvetličarska dejavnost lahko nudi tudi nova delovna mesta; klimatski pogoji so res odlični, žal pa marsikdo, ki se namera- va posvetiti tej dejavnosti, na. žave velike in težko premostljive . . predvsem urbanističnega za ne. sem sodijo razne zahteve, ki J katere ustanove postavljajo z a stavitev gred, nič manj vaz®,nJLinit> problem poljskih poti in vod° une. napeljav, ki so neobhodno P° Kakšno korist pa bodo ime jevni cvetličarji od centra n® seku? Rekli smo že, da j« ** seku.' Rekli smo ze, ua j- . na glavni namen eksperimentira J ^ cvetličarskem področju: rezu* ga eksperimentiranja bodo na -lago vsakomur, ki se ukvarj sortnd1 dejavnostjo; na osnovi razn1/', j,ra-poskusov in tehnik gojenja po° sVOj jevni cvetličarji lahko izbou _ vs0 proizvod, saj jim bo center n tehnično piomoč. Od prihodnjega petka dalje v raznih krajih dežele «Vin mondo» tudi na Tržaškem Od prihodnjega petka, 26. avgusta, do nedelje, 4. septembra, bo potekala v raznih centrih Furlanije Ju lijske krajine letošnja prva revija z naslovom Vin mondo. Prireditev želi opozoriti predvsem tuje turiste, pa tudi domačine, na tipične vinske pridelke naše dežele. Prireditelji so vložili v organizacijo mnogo truda in pripravili res pester in zanimiv kulturni program, ki bo spremljal pobudo od Gorice do Pordenona, Trsta, Gradišča, Krmi-na, Palmanove in še drugih krajev dežele. Prireditev Vin mondo bo doživela v Trstu ognjeni krst v nedeljo, 28. avgusta. Na gradu sv. Justa se bo tržaškemu občinstvu predstavila baletna skupina Barbare Sparti v ^Renesančnem banketu». Skupina Barbare Spar-ti, ki jo bo spremljala glasbena skupina Arminia Antiqua, se je pred kratkim proslavila na Festivalu dveh svetov v Spoletu. Na Gradu bo predstavila vrsto plesov in scen iz renesančnih banketov, pri čemer se bo zaustavila tudi pri tradicijah banketov v naši deželi, ki jih je opisal Zoccolo da Colonia. V prvi vrsti gre za bankete iz Ogleja in Sacileja. Dan kasneje bo v tržaškem Avditoriju «Praznik pust nega četrtka». Na njem bo Sergio Balestracci, docent kljunaste flavte na padovski univerzi skupaj s svojo skupino glasbenikov, plesalcev in pevcev predstavil delo Adriana Banchierija iz leta 1608. V torek bo skupina Clemencic Consort izvedla v celoti originalno verzijo spleta liričnih pesmi Carmina Burana. Skupina, ki jo vodi Rene Clemencic, bo pri tem uporabila le glasbila iz tedanjega časa. Predstava bo v gledališču Rossetti. V sredo, 31. avgusta, se bo revija preselila v Milje. Na Marconijevem trgu bo gledališka skupina TAG iz Benetk prikazala delo «11 falso magnificor,. Gledališko sku pino vodi Carlo Boso. V sklopu predstave bodo delovale tudi skupine lutk za najmlajše V četrtek bodo prišli na svoj račun tudi mladi ljubi telji lahke glasbe: na Gradu bo namreč nastopil znani italijanski kantdvtor Antonello Venditti, ki bo zapel splet svojih uspešnic in predstavil tudi svoje najnovejše stvaritve. V nedeljo, 4. septembra, se bo prireditev zaključila z recitalom «Le arie del bere» skupine Sergia Balestrac-cija, ki bo v obnovljeni dvorani s prestolom v Mira-marskem gradu (vstop z vabili). Kvalifikacijski tečaj za asistenta v knjižnici ■ irurlani V sklopu tečajev za poklicno izpopolnjevanje bo deželni odbor r j,a. Julijske krajine uvedel letos tudi dveletni kvalifikacijski tečaj, ob ko ^ prj. terega bodo prejeli udeleženci diplomo asistenta v knjižnici. Zarnis . jjCno pravi takega tečaja je izšla ob koncu lanskih deželnih tečajev za.a javn^ izobraževanje. Od teh jih je bilo kar 16 namenjenih pripravi osehj knjižnic (seveda na različnih stopnjah). Z več strani je bilo takra sped' željo po ustanovitvi posebnega tečaja, ki naj bi omogočil pridobite ^ fične kvalifikacije na tem področju, tako kar zadeva osebje, ki je 1 sleno v knjižnicah, kot tudi tiste, ki komaj stopajo v ta poklic. ^ Novi kvalifikacijski tečaj naj bi predvsem «zdresiral» asistente J nje velikih ali manjših knjižnicah, takih, ki naj bi jih vodila e ^jše oseba. Asistent — knjižničar bi moral skrbeti za celotno delovanje knjižnice ali pa tudi za določen odsek večje knjižnice. V prvem P bnjif! •avljal knjižnice «znotraj» (s katalogiranJ^aVn0st asistent ne bo samo upravljal knjižnice «znotraj» (s itd.), temveč bo skrbel tudi za vso kulturno in informacijsko knjižnice, seveda v sodelovanju z zunanjimi kulturnimi dejavnik'. ebno na primer društva in kulturne ustanove. Poleg tega bo moral nuditi P° strokovno pomoč porabnikom. ||j£ Za vpis na dveletni kvalifikacijski tečaj je potrebna diploma v'^upni)1 nje šole. Poučevanje bo razdeljeno v teoretični in praktični del za 330 ur. Gabrijelo Ozbič smo obiskali v njeni delavnici-trgovini keramike Tudi pradavne tehnike so lahko še aktualne Nadaljujemo s predstavitvijo slovenskih obrtnikov - umetnikov, ki bodo sodelovali na razstavi v repenski Kraški galeriji v okviru letošnje Kraške ohceti. Danes je na vrsti Gabrijela Ozbič. Ko je dovršila študij na znanstve nem liceju, se je Gabrijela Ozbič ne kam obotavljala: izbrati pravšnjo smer skozi negotovosti življenja mlademu človeku pač ni lahko, še manj pa menda dekletu. Potem se je spom nila, kako rada je vselej risala in tu di slikala in kako jo je živi talent po-peljal na številne ex tempore in sku pinske slikarske razstave tako na do mačih tleh kot v matični domovini. Čemu bi ovrgla tako dragoceno pri rodno nagnjenje? Odšla je v Gradišče ob Soči in se v px>klicni šoli za keramiko, ki jo vzdržuje deželni zavod IRFOP, v dveh letih razvila v moj strinjo umetne, najpristnejše obrti: danes je verjetno edina, ki tu pa tam še uporablja tako imenovano spiralno tehniko pri oblikovanju glinaste po sode, tehniko, kakršno so poznali pra ljudje. Dragocenost takšnih izdelkov je na dlani. Od poklicnega zavoda se je Gabrijela poslovila juliju 1981, toda že aprila istega leta je v tržaški Ulici Settefon tane 25/D, blizu Trga Perugino, od prla lastno delavnico. Prerinila se je tako v ožji krog zamejskih Slovencev in Slovenk, ki so se z globoko ljubeznijo in temeljito strokovnostjo posvetili tej zahtevni, zato pa toliko bolj žlahtni in hvaležni panogi. Prostor ni velik: z enim samim pogledom zaobjameš vse, trgovinico in delavnico. Ko smo si z zanimanjem ogledovali raznolikost in nežno lepoto keramičnih krožnikov, skled, kozarcev, svetilk, skodelic, jedilnih kompletov za v dnevno sobo, obeskov in raznovrstnih okraskov, položenih na prodajno mizo in podstavke ter razo-bešenih po stenah, ter jih toliko bolj občudovali, ker niso sad serijske iz delave, ampak so to poedini, edin stveni komadi, nam je Gabrijela po tožila: «Vem, prostor je pretesen. Iskala sem kaj večjega in primernej šega v starem delu mesta, kjer imam poklicne kolege in prijatelje, toda predrago je bilo in morala sem se zadovoljiti s tem. Vseeno pa sem za dovoljna, saj sem prav blizu Kulturnega doma in zadnje mesece imam med odjemalci vse več tudi sloven skih ljudi*. Za odprtje prodajalne in delavnice je potrošila več milijončkov, enega ji jo prispevala deželna usta nova za razvoj obrtništva ESA. Tudi sedaj bi potrebovala kakšno denarno pomoč za izpopolnitev opreme v de lavnici. Kako je s posli? Tržačani, je dejala prikupna sogovornica, tovrstne o brti ne poznajo še dovolj, keramika pač tu ni doma; z njo se bavijo pred vsem v Umbriji, Toskani, Furlaniji in Gornjem Poadižju, njeno središče pa je v Emiliji Romagni: v Faenzi je obrtnji šola mednarodnega slovesa, ki bi jo silno rada obiskala. Gabrijeli in možu Mariu 1’isonu, uradniku v luški n« . nnldr^ ustanovi EAPT, se je pred P" . letom rodil sinček Igor, k' ba pač posvetiti.^ kar mu g • gonj3' pomaga pri tem‘mlajša ses ki jo skuša Gabrijela sicer g^To^ veščinah oblikovanja g|'a ]kov. P, izdelovanja keramičnih 'z9 ^ č*? ko bo morebiti imela kaj gar®' in se kdaj odpravila tud' n bi taj1' nijo, kamor so jo povabil'., » razstavljala, a je vabilo. 2 odkloniti. ja ge Gabrijela Ozbič je sodeloVf-j, pri^ številnih razstavah in soro dv<>ra a ditvah, tako v umetnost je Barbacan leta 1981 in '-k*;. tudi. istoimenskem trgu Javna.. ,n0 spjjjj praksi pokazala svojo P°k ki posuj: nost, potem (1982) v P<,rT^ne na predbožični razstavi ^ povezani s prodajnim seJ"a 4. v,a v Romansu dTsonzo (*;-"’ • raz |C državni razstavi cvetic 1 jetoS okrasja; predlanskim, lanLjnarpdn . sodelovala na tržaškem m ^uzej".^ vzorčnem velesejmu, a v ra|ji'rk goriškem Gradu hranijo jZde^ krožnik in majoPko, ki Ju 1 še za časa šolanja. (;abr'je‘t Izrecno velja omeniti, d® nar0t'il®'5. izdeluje keramiko tudi p° ag glazuro ali brez nje. in za liredstaV’p Širši javnosti se bo zopet. H ^ jo na razstavi umetne obrt'. . gloV ^ priliki Kraške ohceti Pr,r )rU sko deželno gospodarsko z bav« repenski Kraški galeriji14 prejo v sredo, 24. avgusta- DRAGO GAšPfc* DNEVNIK — 19. avgusta 1983 tržaški dnevnik □ 5 P|tIMORSKl Politiki še vedno na dopustu Komisar na čelu tržaške PLI je Političnem prizorišču vlada še vedno poletno mrtvilo, saj šldh k,.-- bankarskih voditeljev še vedno na dopustu. Vprašanje obeh trža it pokra^11,1!1 uPrav se tako seveda ni premaknilo z mrtve točke, občinski rieija ?gnsj9 odbor pa se po odstopu župana Rossija in predsednika Cla-Prv VarJata *e s tekočimi upravnimi posli. k 2a . ./formalne stike med političnimi predstavniki sicer napovedujejo 8otov0 ™?™ji teden, prava pogajanja za sestavo novih večin pa se prav Ed' za<-‘e^a Pr^ septembrom. liberalne0 P^^čno novost predstavljajo tako spremembe v vodstvu tržaške ^aiiiKt anke' ie Prav včeraj prevzel funkcijo izrednega komisarja je ^ federacije PLI Mariani, ki so ga poslali iz Rima. Mariani se ^gavarb a s tukajšnjim veljakom Traunerjem (ki na vsedržavni ravni Hi Meglt M krajevne uprave), medtem ko je dosedanji pokrajinski tajnik Vsedržaviv ln°ral zapustiti svojo funkcijo zaradi sporov z večino, ki na 1 ravni vodi liberalno stranko. Cecovini o integriranem načrtu Trst-EGS ■Ilca gjl* bj-ošfci župan Cecovini se spet oglaša v javnosti. Tokrat v svoj-ta spe( opskega liberalnega parlamentarca, objekt njegovega posega pa je 9osPodar lKle0r*ran načrt Trst - Furlanija - Julijska krajina Evropska pJj skupnost. Kot znano, je Cecovini že večkrat posegel v evrop-Scdtijkj J~amentu v zvezi z načrtom ter o njem posebej seznanil podpred-'^Oovoriiy1S^e evTl>Pskih skupnosti Lorenza Natalija, ki mu je te dni 'JK . bistvu, pravi Natali, se mora o integriranem načrtu Trst ^arnaiJle formalno izreči italijanska vlada. Dokler le ta ne bo vložila Italija t'*e’ komisija ne bo mogla vzeti načrta resno v pretres. eiem se mera zganiti, ugotavlja ob tem Cecovini, ki ob- %(no ”!av tudi vse krajevne uprave in politične sile, da čimprej in r°Pski r£°sežej° v Rimu z zahtevo, da vladni organi posredujejo na ev-ni v korist našega mesta in dežele. Sestanek o investicijskem načrtu 'ifiju fjbkdk pokrajinske uprave Damo Clarici, ki je sicer po izglaso 3topii_ a 0enpga proračuna za tekoče leto skupno s celotnim odborom od-ta tor^k °° izvolitve novega opravlja redno administrativno dejavnost, je sindikalni. “' av£usta, sklical predstavnike družbenih sil, podjetnikov in ° Vsel' ti .T^aaizacij iz tržaške pokrajine. Na sestanku se bodo posvetovali Vesticjj IT vprašanjih, ki so povezana z izdelavo organskega načrta in- ... si-adarsV„ a*tor je predvideno po deželnem zakonu štev. 7 iz leta 1981 o go , PobufU* načrtovanju na teritoriju. . itaske3 predsednika pokrajine Claricija podčrtuje politično voljo po ^lltaistratUPrave pr> uresničevanju nove vloge pokrajin v luči zadnjih Orodno llVn111 reform, pravi tiskovno poročilo, poleg tega pa poteka 2 delom odbornika za načrtovanje Bonata. Okrogla miza o pomenu spomenikov padlim ‘Hein '>kviru Praznika «Unito» in «Dela», ki se bo pričel jutri v Pro J ‘ itiIVc* vL/ lUtU/) lil ''t/CUlZZ, »V V Ov *Z(/ p* cl J 1.1 v I i, iz 1 I vz na>7nU m Opčinah na pobudo krajevne sekcije KP1, bo jutri, ob ženijo xP(yredu zanimiva okrogla miza z naslovom: «Kaj nam danes Qp°memfct našim padlim? Zakaj jih moramo še vedno budno va i^ta, dot dokaj aktualnem argumentu bodo razpravljali sen. Paolo t(?8a dnJn^ župan Edvin Švab, prof. Jože Pirjevec in novinar Primor !?’ THedten?1^0' ^ ’s(i uri bodo odprli tudi razstavo o openskem tramva . bo nedeljski popoldanski spored obsegal nastop kotalkarjev * wi folklorne skupine SKD «Tabor». V večernih urah bo igral ^ Aries, ^četek praznika KPI v Sesljanskem zalivu Sk^nakem zalivu se bo danes pričel festival komunističnega tiska •? sfX)rw|, ,la^r°žin.sk<' občine, ki bo odprt do nedelje, 21. avgusta. Drevi bo .Mi, 0u , Ples z ansamblom Pomlad. Jutri bo ob 16. uri turnir v bri-r'1*: sl,vri' Uri f**1« Predstavili dokument KPI o turističnem razvoju i... Pedolifk r!/ 1)0 koncert ljudskih pesmi dua Graziella Rota - Mauro Galgaro. taski , °b 19. uri zborovanje, pred zaključno zabavo pa bo nastopil ntavtor Alfredo Lacoseeliaz. Od 1. do 10- septembra na tržaški univerzi Mednarodni simpozij o politiki prevozov Dne 1. januarja je pričela veljati Rimska pogodba. Z njo je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost, z njo pa je tudi stekla skupna politika članic EGS na področju prevozništva. Od tedaj je minilo četrt stoletja. Kdo ve kakšnih konkretnih rezultatov ta skupna politika v prevozništvu na videz ni rodila; odvijala se je sredi težav in nesoglasij, kajti eno je o nekem skupnem, skladnem delu govoriti, drugo pa to prenesti na stvarna tla, saj so si konec koncev interesi različnih držav prav tako različni. Z druge strani pa so si tisti, ki jim je bila poverjena skrb za vodenje takšne politike, nabrali v 25 letih obilo izkustev, na podlagi katerih načrtujejo sedaj nove pobude. O vsem tem bo govor od 1. do 10. septembra na tržaški univerzi ob priliki 24. mednarodnega simpozija o tako imenovani organizaciji prevozov v sklopu gospodarske integracije v E-vropi. Osrednja predmeta razprave: «četrt stoletja skupne politike EGS v prevozništvu —- obračun in perspektive* ter «Mnogovrstni prevozi — glavne perspektive bodoče skupne politike na področju prevozov*. Posebno pozornost bodo udeleženci simpozija posvetili novim razmeram, ki so v mednarodnem prevozništvu nastale spričo tehnološke revolucije in energetske krize. Tako bodo obravnavali, kako najoptimalneje izkoristiti kombinirane prevoze, tiste torej, ki se odvijajo na eni in isti relaciji po različnih prometnicah — cestah, železniških, pomorskih in letalskih, dru ga z drugo povezanih v stremljenju po skrajšanju prevoznih časov in posledičnem skrčenju ustreznih izdatkov. Vse to velja tako za tovorne kakor za potniške prevoze, a beseda bo ste kla tudi o plovnih prekopih na kopnem, o čemer je tudi v Italiji že to liko let govora, sadov pa zaenkrat skoraj nobenih. Zanimivo bo tudi poslušati referate o železniškem prometu in o hitrih cestnih zvezah v trža ški pokrajini: zadnja leta se v mednarodnem merilu vse bolj kaže težnja, da čimveč prometa — blagovnega in osebnega — spet polagoma prenesejo s cest na železniške tire, pri nas pa na debelo razlaščujejo slovensko zemljo, da na njej gradijo nove ceste. In vendar je tržaška luka dobro pce vezana z zaledjem, oziroma z ranžir nimi površinami in tudi podzemno železniško progo imamo, (dg) (21. avgusta) na Gradu sv. Justa. Pope vkarstvu in zlaganju pesmi se je posvetil leta 1976, ko se je na festivalu v Sanremu prerinil v finale. Tečaja telovadbe za učitelje Ministrstvo za šolstvo je sporočilo, da bodo tudi letos uvedli poklicne kvalifikacijske tečaje telovadbe za učitelje. Namen tečajev je razširiti telesnamotorične dejavnosti na o-snovnih šolah. V tržaški pokrajini bodo priredili dva podobna tečaja; lah ko se jih udeležijo stalni učitelji, ki niso sodelovali na podobnih tečajih. Vse potrebne informacije nudijo na didaktičnih ravnateljstvih. Tri konvencije za ljudska stanovanja Odbornik za splošne zadeve pri tržaški občinski upravi Alfieri Seri je v prejšnjih dneh podpisal tri konvencije za uresničitev načrtov za ljudske gradnje. Prva se nanaša na gradnjo 32 stanovanj na področju za ljudske in cenene gradnje v Ul. Capodistria, druga na gradnjo 24 stanovanj na Opčinah, tretja pa zadeva osnutek konvencije za 10 stanovanj, ki naj bi jih zgradili v Ul. San Marco. • Tržaška občina sporoča, da so u-vedli nov parkirni prostor za vozila invalidov v Ul. Bazzoni pred poslopjem št. 11/C. • Zaradi preurejevanja občinske kopalnice v Ul. Manzoni 10 bo ob delavnikih, od 8. do 17. ure, prepovedano parkiranje avtomobilov pred poslopjem. Tipičen poletni prizor «Trst včeraj, danes, zmeraj*: to je naslov recitala, ki ga bo izpel tržaški kantavtor Umberto Lupi v krajevnem narečju pojutrišnjem zvečer V dneh pasje vročine vsakdo išče osvežitev kot ve in zna. Prileže se tudi hladna lubenica Zagoneten krvav dogodek v sredo zvečer v Ul. del Bosco S kuhinjskim nožem se je zagnal nad žensko iot>taS^f„_kvestare * v s5?re«a , - so prijavi- '® starP° as^ern 2aradi poskusa u Ea znanca pravice, ki se HaHZ^e^er 2nesel s kuhinjskim čas sta ^asko, pri kateri je zadel) z< SisK— V1tl ZaraHi 9U S 'n,'1*0 številnih ran 20 - se je moral zateči v e mladenič, ki so ga ma 8» ta^Pozna1!’ ^ladenič je v bolnišni Pršici ranJeno žensko, zaradi d“ * r ^godek' Vp,elcn v zagonetni kr-*e M1’ kmalu privedel do tra Se je ne Bonanno v Ul. del Bo odvijal v stanovanju 25 pred 21. uro, ko je ji & jl> .............- -........... cj^s Qr(.^^Hovalec, 34-letni Jessi iijL.ta tržaški. s*cer star znanec poli razin„ Sporov, iz še nepojas-sW to? i* Priskočili nemudoma v Drin / VIJCna na cesto in se Cat>e A,..ieni Prostor bližnje kino ' af~ . ora. Uslužbenci kinema- tkj* ter L Pr|skočili nemudoma na kriT ‘Cali Porcijo in rešilec lf. Ha o. -a. Se vsa preplašena je a agente z dogodkom, da bi jo prepeljali v so za to poskr- Dr0.u rok, H z bodalom, in sicer po 8tloz° qkPo hrbtu in po glavi. S ovanja v dvajsetih dneh Mario Mora so jo sprejeli na oddelku za hitre kirurške posege. Približno pol ure kasneje je rešilec Rdečega križa pripeljal v bolnišnico še 22-letnega Maria Moro. Mladeniča, ki je doma iz Nabrežine in je imel v preteklosti že opravka s sodnimi organi, so opazili bolničarji, ranjenega, na Garibaldijevem trgu, torej prav v neposredni bližina Ul. del Bosco. Mora je bil ranjen po bradi, po levem licu, čelu in po senceh. Policiji je izjavil da ga je na Garibaldijevem trgu napadel neznanec. Ker je ob prihodu v bolnišnico pozdravil Bonannovo, ki so ji zdravniki pravkar nudili prvo pomoč, so agenti domnevali, da je tudi on vpleten v krvavi dogodek. Sam jim je nato izjavil, da ga ni napadel Gross, za katerega je bil prepričan, da je še zaprt v tržaških zaporih. Policisti zato še raziskujejo okoliščine tega drugega krvavega izpada. Medtem ko so zdravniki nudili Bo-nannovi in Mori prvo pomoč, je odšla policijska izvidnica v Ul. del Bosco 1, da bi aretirala napadalca. V enosobnem stanovanju niso agenti našli niko gar. že na stopnicah in nato na podu v kuhinji in v spalnici so opazili krvave srage; kuhinjski predmeti in pohištvo so bili razmetani po tleh, prav tako je spalnica z okrvavljenimi rjuhami dajala videz, da je bil v njej pred nedavnim strahovit prepir. Kuhinjskega noža, s katerim naj bi moški udrihal po Bonannovi, našo našli. Agenti so začeli zato iskati po bližnjih ulicah, da bi izsledili storilca. Njihov trud je bdi približno uro kasneje poplačan prav v Ul. del Bosco. Pred poslopjem s št. 30 so našli opotekajočega se moškega, ki je imel okrvavljen jopič, kavbojke in bele cokle; obraz je imel na več krajih opraskan, na nosu večjo podplutbo. Policistom je dejal, da je nedaleč stran padel in se ranil. Agenti mu niso verjeli in ga odpeljali na kvesturo (moški je odklo nil sprejem v bolnišnico). Tu so ugoto vili, da gre za Grossa in ga aretirali pod obtožbo pijančevanja in poskusa umora ter ga prijavili sodnim oblastem. Smrt pomorščaka z Reke na ladji «Hrvatska» Smrt je včeraj posegla med po sadko jugoslovanske trgovske ladje «Hrvatska», ki je zasidrana ob V. po molu tržaškega pristanišča. Iz morja, v neposredni bližini ladje, so namreč v jutranjih urah potegnili truplo 58 letnega pomorščaka z Reke Mirka Mijoloviča. Vzroki smrti še niso po vsem ugotovljeni. Vse kaže, da je pomorščaka zadela srčna kap. Padel je s palube v vodo, kar je bilo zanj usodno. Njegovo truplo je opazil o-krog 7. ure pristaniški delavec, ki je prišel, da bi sodeloval pri raztovarjanju ladje. Mijolovič je bil v trenutku, ko ga je verjetno obšla slabost, sam na palubi. Tatovi, ki ljubijo radijske sprejemnike in ... rakce Lastnik trgovine radijskih aparatov in gospodinjskih strojev Nova-lux v Ul. Paganini 6/3 Mario Bothe je včeraj povedal na kvesturi, da so neznanci ponoči razbili z o-peko izložbeno okno in odnesli nekaj radijskih sprejemnikov. Škodo bo treba še oceniti. Če se v tem primeru da sklepati, kaj je vodilo tatove, da so vdrli v izložbeno okno trgovine z radijskimi aparati, je nekoliko manj razumljivo, iz kakšnih nagibov so se tatovi v isti noči spravili tudi nad trgovino jestvin v Ul, Battisti 31. Vse kaže, da gre v tem primeru prej za sladokusce kot za kaj drugega. Iz izložbenega okna so namreč odnesli le večjo količino konzervnih škatel z rakci. Malo po 14. uri so z rešilcem RK prepeljali v glavno bolnišnico 52 letnega Eligia Indriga iz Ul. Paisiello 9. Moški se je ponesrečil v prometni nesreči v Škedenjski ulici, kjer je njegov alfasud trčil v fiat 127, ki ga je upravljal 53 letni Teodoro Sancin iz Ul. Giardini 30. V Jutri v SkednjjU ples v maskah V Skednju se bo tudi ta konec ted na nadaljevalo «Škedenjsko poletje». Na vrtu domače kinodvorane bo poskrbljeno za pijačo, jedačo in ples. Jutri bo na sporedu za ta letni čas res neobičajni ples v maskah. Vsaka maska bo prejela v dar okrepčilno pijačo, najbolj priljubljeni maski pa bodo organizatorji podelili posebno nagrado. • Na Gradu sv. Justa bo danes ob 17.30 obisk razstave o predzgodovini Caput Adriae z vodičem. Obisk bo vodila Manuela Montagnari Kokely z muzeja za zgodovino in umetnost. Prisbevki Namesto cvetja na grob Uroša Ko šute darujejo Bruna, Anica in Ivan s Kontovela 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Uroša Košuto darujejo Jože Pirjevec, Marija in Dario Guardijančič 40.000 lir za tabornike RMV. V spomin na Uroša Košuto — brata Trna darujeta Nerina in Edvin Švab 50.000 lir za tabornike Rodu Modrega vala. V spomin na brata Trna darujeta Vijolica in Sora 20.000 lir za RMV. V spomin na brata Trna darujeta Muca in Kanarček 20.000 lir za Rod Modrega vala. V spomin na Uroša Košuto darujeta Silva in Livio Valenčič 20.000 lir za tabornike RMV. Za nov sedež TPK Sirena ob morju daruje N.N. (Barkovlje) 40.000 lir. Ob 201etnicd smrti nepozabne mame Mile Škerlavaj (Flašoherjeve) darujeta Anita in Marija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob pokojne Ivane Kralj daruje družina Kralj (Gabrovec 36) 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za mladinski turizem pri nas bolj slabi obeti Trst je mesto, kjer mladinski turizem še ni zelo razvit in ki si šele v zadnjih letih postavlja vprašanje, kaj nuditi zanimivega, zabavnega in novega tujim gostom, ter kako vplivati na razvoj turizma v mestu in pokrajini. Prav v zvezi z mladinskim turizmom, pa je v zadnjih tednih govor o problemih, s katerimi se srečuje tržaški mladinski dom ali z angleškim izrazom «youth hostel». Dom se nahaja nekoliko izven mestnega središča, v bližini Miramarskega gradu, v bivšem gradiču Tergeste. Na prvi pogled je stavba prijetna: pred gradičem je napis «Ostello Tergeste*, nato pa nas stopnišče popelje na senčen in hladen vrt z mizicami in stoli. Od tu je prijeten razgled na plažo in na tržaški zaliv z mestom v ozadju. Tudi številke na ceniku niso pretirane: prenočišče v mladinskem domu stane 3,500 lir na noč, za 1000 lir si lahko privoščiš skromen zajtrk, dva ali tri tisočake pa moraš odšteti za dnevni obrok hrane. Kljub prijetni lokaciji in videzu, pa se letošnja sezona za tržaški mladinski dom «Tergeste» ni pričela z najboljšimi obeti za bodočnost. Čeprav bi morali dom, ki je kot večina podobnih mladinskih centrov pozimi za prt, odpreti že marca, so številni mladi gostje, ki so se v teh mesecih pripeljali v Miramar s spalnimi vre čarni in nahrbtniki, naleteli na zaprta vrata. Zaradi težav z oskrbo in pomanjkanja upravitelja, so tržaški youth hostel, ki je last Italijanske zveze mladinskih hotelov (Associazio-ne Italiana Alberghi per la Gioven tu) odprli šele prve dni avgusta, kar je mladim turistom, ki so se name ravali ustaviti v našem mestu, po- Mladinski hotel pri Miramaru: za lepim vzročilo nemalo nevšečnosti. Struktura pa tudi sicer ni v najboljšem sta nju. Mladi par, ki od začetka sezone upravlja dom, nam je povedal, da se bo treba letos nujno lotiti nekaterih popravil: v domu je premalo tušov, predvsem takih s toplo vodo, preurediti pa bo treba tudi spalnice. Trenutno so nekateri prostori v domu zaradi staranja neuporabni in zmogljivost celotne strukture se je letos zmanjšala za polovico. zunanjim videzom veliko problemov V skrajnem primeru lahko nudi dom ležišče 70 gostom in sicer fantom v večji a prenatrpani sobi s skupnim: ležišči, dekletom pa v manjših štiri ail šestposteljnih sobah. Vsekakor je direktor doma, ki je trenutno na po čitnicah, zagotovil, da bodo popravila dokončana v teku prihodnje zime. V avgustu so v mladinskem domu povprečno zabeležili od trideset do petdeset gostov dnevno. Ti so se v Trstu ustavili za dva ali tri dni, redkeje za ves teden. Nizko povprečje obiskovalcev je treba pripisati različnim dejstvom: prvi vzrok je goto vo ta, da je bil dom do pred nekaj tedni zaprt in da so zato v drugih italijanskih mestih potnikom odsveto vali postojanko v Trstu. Tržaški «Ostello Tergeste* je nam reč edini na področju cele pokrajine, najbližji podoben mladinski dom pa je šele v Benetkah. Dom je po leg tega precej zastarel, stoji pa še izven mesta, tako da nekateri turisti sploh težko najdejo pot do njega (da se iz mestnega središča ali železniške postaje pripelješ k Miramaru, moraš namreč stopiti na dva avto busa). Tudi avtobusne zveze, ki povezujejo Miramar z mestom, so so razmerno slabe, predvsem v večernih urah, kar pomeni, da se mladi zvečer ne morejo dolgo zadrževati v mestu Tako preživljajo gostje večere doma na dvorišču, kjer lahko poslušajo glasbo in med seboj klepetajo, na vo ljo jim je tudi dobro opremljena či talnica z mizico za mali nogomet. Si cer je splošna tišina v sobah napo vedana že za pol enajsto zvečer, gostje pa morajo zjutraj dom zapustiti pred deveto uro. Taki predpisi veljajo tudi drugod po svetu in mladi, ki so vpisani v Mednarodno zvezo mladinskih hotelov — 1YHF, so na tak red že vajeni. Čeprav je med gos' tudi nekaj Italijanov in celo manjše število mladih iz Jugoslavije, prih:' ja namreč večina gostov iz bolj od daljenih držav, kot so ZDA, Kanada Izrael in Alžirija, države severne Ev rope ali Kolumbija, večina izmed njih pa v roku enega meseca ali več prepotuje velik del Evrope ali Sredo zemlja. S. P. MENJALNICA vseh tujih valut Mlada turista pri železniški postaji: s takim tovorom jfma ne bo lahko priti do Miramara ■# IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK galebov šolski dnevnik 1983*1984 DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KNJIGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KRIŽ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOM! 18. 8. 1983 Ameriški dolar............... 1.556,— Kanadski dolar............... 1.260.— Švicarski frank................ 727,— Danska krona................ 162.— Norveška krona................. 208,— Švedska krona.................. 202,— Holandski florint.............. 528.— Francoski frank............. 196.— Belgijski frank................ 26.— Funt šterling............... 2.350.— Irski šterling ...... 1.850,— Nemška marka................ 591.— Avstrijski šiling.............. 84,— Portugalski eskudo .... II.— Španska pezeta ...... 10,— Japonski jen.................... 5,— Avstralski dolar............. 1.285,— Grška drahma................... 17.— Debeli dinar................... 13,50 Mali dinar.................... 14,50 SMS BANCA BI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. THBT - ULICA F. FILZI 10 122 61-«4 (■’ irce VOS OF za r vse ostale borce uurnlt%ji> ivnostno proslavo shx:nSketI*.„ * amom, ki bo ob l> nedelJ. ku občine Sežana v vas' rgusta 1983 ob 15- 1,1 vica pri Štanjelu. • ritey va it Na slavnosti bo jjO' m« .. Oan sprejeto Seliškarjevo SaBalph° branle bratovščina sinje-/carja ' a*’ prea nedavmm neleaj Can sanjj, fw sicer njegove uPodobe iz Ra ,er . še Prej njegovega «Marti-za taicUria>>’ 9a & Fulvio Tomiz-tldeni, °, pretil v italijanskega i^Bišče °>>’ ‘n ***!■ Skratka za Riani naslovov in to je več ali use. tn®0 temu tako, je seveda delo-^ihtonUt le deu.ma Kriva naša Pisan st’ številčna in zemlje- tkuPai0me^en°st, saj nas je vsega ješ pf*a dVa milijona, če nas sešte Udm j Vse. namreč Slovence v ma-"tej^vini, Slovence iz naših za1 ra?Pršp’ f*ste Slovence, ki so Ra* jgn* širom po svetu. Toda če Sana hj>°ri *tevdu malo, je naša pi-zela jj0 se“a bogata, sorazmerno celo Doreč; t?ala- In če nas italijansko go-sed, J*, če nas naš zahodni sobolj maj° "°š someščan ali občan nekakšy!'! po?”a> io tem« kriva tudi Pas, n., njegova alergičnost do %nu ^ našc kulture v najširšem po- 6esed( e. torej tudi noše pisane Ml to /y> čedn /r.razveseli, ko dobiš v roke Pasieuo ^lc° obilnih dvesto strani z culturaim *Introduzione alla storia "el e Polilica slovena a Trieste skrbel«, % Za .fcatero je nedavno po-razuese. ržoška pokrajina. Delo le hito n1 Iz ueč razlogov. Predvsem kneniu^ predstavlja, čeprav orne ■%u , Venda.r italijanskemu bral kulturi s’ Prvenski delež v tržaški Ute p'v v Trstu pisani besedi. Ne 'Ja higJ1. za delo kakega slovenske 'lena 1;ar^ nasploh, ki bi bilo preveliko n„i, Panščino, pač pa za ne 'ah jn J^dško zbirko prevodov kraj-lrzašfcidel slovensko pišočih “eneeu občanov, torej tržaških Slo ‘p w’ potemtakem tistih nekdanjih tedanji ,Se da, tržaških občanov, kale - oh' nes.ni dano, da bi v trža drUgih ^nskih in pokrajinskih ter uoio~. lavnih suojera • . "* ustanovah govorili v ^iriem Ičziku, se uveljavljali v ma- • ZodbLjS^-. ,ldaj(j D ^fn s* tudi zato, ker je za Pa ustanTbeIa krajevna, torej jav-.t prm!!-)a: & Pa je delo namenila S°H, tore Zni učni tekst višji srednji šanu, l- } nilademu italijanskemu ob-z liter oe b? lahko iz nje seznanjal s°Uiešč kulturnim bogastvom ‘u d/j~ Slovenca, o katerem Povedni - ^i šola niti kdo drugi ni V (‘Se nič. . ciie Og našem prazniku te publika ® Ce!oln0^^m<, dajali strokovne ocene boljšem ?? tkto. o izbiri tekstov, o Pa h 1 Pomanjkljivejšem prevodu, °mo navedli le nekaj podat Knjigo je sestavil in tekste izbral prof. Jože Pirjevec, ki je napisal tudi skoraj petdeset strani dolg uvod, kar pa ni uvod, pač pa kratek a nazoren zgodovinski prerez, ki se začne v dobi «Slavjanskega društva» in «Slav-janskega rodoljuba» izpred poldru gega stoletja, konča pa v današnjih dneh, seveda z vsemi vmesnimi težkimi in mučnimi časi, ki jih je tržaški Slovenec medtem doživljal, saj za tržaškega Slovenca niso bila mračna le leta fašizma, ko pa prof. Pirjevec že v svojem uvodu ugotavlja: «V Trstu slovenska govorica ima že več kol sto let težko življenje». V ostalih 150 in nekaj več straneh pa so krajši in daljši teksti starih in novejših slovenskih tržaških avtorjev, izrazitih literatov, pisateljev in pes nikov, pa tudi sociologov in politikov Kot prvega je Pirjevec navedel Jo sipa Godino Vrdelskega, sledi mu Et bin Kristan, nato Henrik Tuma, na kar imamo že Zofko Kvedrovo, eno vodilnih sil tržaške «Slovenke». Krna lu v začetku se srečamo tudi z Iva-inom Regentom in Vladimirom Martelancem, nakar pridejo na vrsto že pesniki in sicer Srečko Kosovel in Igo Gruden. Tem sledijo Vladimir Bartol, Josip Vilfan, torej oče Jože Vilfana, monsignor Jakob Ukmar, in narodni heroj Finko Tomažič, s čimer se zaključi' tisti del antološke zbirke, ki predstavlja dela že pokojnih avtorjev. Sledijo nato Aleš Lokar, Pavle Merku, Boris Pahor, Alojz Rebula, Milan Lipovec, Josip Tavčar in Vinko Beličič, ki spadajo v že zrelejšo dobo, nakar sledi nekaj imen mlajših avtorjev kot so Miroslav Košuta, Marko Kravos, Filibert Benedetič, narečna pesnica Marija Mijot in končno še Bruna Pertot. Slovenske tekste so v italijanščino prevedli Italijana Paolo Privitera in Patrizia Raveggi ter Slovenke Dio-mira Fabjan Bajc, Jolka Milič, ki je prevajala v glavnem pesmi, ter Marija Čenda - Klinc. Če smo prej rekli, da smo s publikacijo zadovoljni, ker nas predstavlja italijanskemu bralstvu, nismo toliko zadovoljni z neko omejitvijo, namreč s tem, naj bi delo služilo le kot pomožno učno čtivo in to samo za višje srednje šole. Menimo, da bi knjiga veliko več zalegla, če bi smela med bralstvo nasploh in prepričani smo, da bi se med tržaškimi in ne le tržaškimi Italijani našel marsikdo, ki bi se dela lotil in preko njega spo znal in uvidel, da živi ob njem nacionalna skupnost, ki bogati tudi njegovo, ker bogati vso tržaško kulturo. Pobuda Tržaške pokrajine je torej pohvalna in smo ji zanjo hvaležni, toda prav nič manj ni ta pobuda vredna za italijansko bralstvo, saj s spoznavanjem naše kulture pridobivajo tudi oni, celo več «rt mi, ker mi svojo kulturo že poznamo. Knjiga, ki je tiskana na tepem svetlem papirju in z lepo čitljivimi čr kami, je tudi ilustrirana z reprodukcijami tržaških slovenskih likovnikov. • ’ nedeljo v Črnem vrhu srečanje bivših borcev coni^i' ^ ‘n policije v opcracij-■c°bocnii,*Jaciransko primorje* Odiio ji.. ln v 18. vojaškem okrožju °PerafCn®r sta marca 1945 s svoji > toln ,U,yn*ma štaboma za uničeva-Pa Uničen' n a temeUi>- skupni načrt fer)jsk0 : “• korpusa na ozemlju Go i ^ 0Venske{'a Primorja. Pri- b dose'... v i-a načrt vse razpoložljive fIVe. ki J'Ve SR°- V prvem delu ofen l^g* 1° imenovala «Friihlingsan 1^.9oreni Pomladi), naj bi očisti-K Jatino J zaR°drio od Save in Cer- a°.rPUsuVr.''e obveščevalna služba 9. v rav| i;f ['av°časno ugotovila, da se n je j 'luba sovražnikova ofenziva, h?ta,bi šni R°rPusa z nekaterimi e-nil ('■„ ° ^ Poslednjem trenutku u Čerf ^enlv'dsko planoto na ob 5?.'e ju Pavana. Znotraj obroča pa so ]?^a 20 ^ Srečka Kosovela, tr lJ?: briL,a ,Ut*arna brigada, italijanska li 'Kirn i' Aotunio Gramsci, Škof je-3l. jj ; inienirsko-tehnični bata ir? ,V°Jaeii Vl,Z1J?' Poveljstvo gorenjske-(2,i 1“Olanrt področja s svojimi enotami (. ■'sirinn., I^i tnest, zaščitni bataljon r osebi,, r.°m.'teja KPS za Gorenjsko številnih civilnih, kulturnih in oblastvenih organov in ustanov iz okolice Cerknega, kjer je bilo središče osvobojenega ozemlja v Slovenskem Primorju. Skupaj je bilo v sovražniku vem obroču okrog 2.500 borcev in bork, od katerih je bilo oboroženih komaj polovica, izkušenih borcev pa še manj. Štab 9. korpusa je dal navodila, naj se enote ne kopičijo, temveč naj se iz-mikajo in se ob prvi priložnosti prebi-jejo čez Jelovico v Bohinj. Dolga kolona nad 2.500 ljudi, se je iz Črnega vr ha skušala prebiti skozi močne sovraž ne zasede prek visokega Porezna, vendar jih je sovražnik tam presenetil in jim prizadejal hude izgube. V spomin na ta izredno težak preboj pripravlja posebni pripravljalni od lx>r pri ZZB NOV Škofja Boka srečanje enot, ustanov, aktivistov in civilistov ki so med 22. in 24. marcem 1945 krenili iz Črnega vrha nad Cerknim na ta pohod. Srečanje, združeno z odkritjem spominskega obeležja, bo v nedeljo, 21. avgusta, ob 11. uri v Črnem vrhu. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj Rudi, takratni politkomisar 9. korpusa JA. JO. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Poletni maraton V poklon Georgeu Balanchi-neju 13.30 Dnevnik 1 13.45 «Traviata ’53» Film 15.15 Mister Fantasy - glasbena od daja 15.55 Happy days TV film 16.20 Dokumentarna oddaja 17.00 - 19.45 Sveže, sveže - glasba, predstave in aktualnosti 17.10 Astroboy - risanke 17.30 V studiu z gosti in glasbo 18.00 Colorado - TV nadaljevanka 18.30 Dober tek, in potem . . . 18.45 Glasba 19.00 Dogodivščina velikega Severa TV nadaljevanka 19.30 Nagradno tekmovanje 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 1 20.30 Ping pong - aktualni dogodki in problemi 21.25 Vrhovna odločitev 1. del filma Igra Clark Gable 22.25 Dnevnik 1 22.30 Vrhovna odločitev 2. del filma 23.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenska slika Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 čez tri gore: oktet Hoja 18.50 Tarzan - risana serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik I 20.00 Obupanec - film 21.15 Zrcalo tedna 21.35 Umor v Texasu - 1. del filma 23.05 TV dnevnik n Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini 18.00 Velika dolina - serijski film 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD - Stičišče CANALE 5 8.30 Dober dan, Italija 8.35 PhiUys TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tayler Moore TV film 10.00 Lou Grant TV film 11.00 Dan za dnem - TV film 11.30 Rubrike 12.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 12.30 Povratek Simona Templarja - TV film 13.30 Steze - TV nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV nada ljevanka 15.15 Starši v kavbojkah - film 17.00 Search - TV film 18.00 Mala, a odrasla Neli - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 Vsi domov TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Arabesque TV film 21.25 «Tipi da spiaggia* - film 23.25 Šport 0.25 «Marisa la civetta* film RETE OUATTRO 8.30 Ciao, ciao - risanka 9.30 Risanka 9.45 Risanka 10.15 Ne želi si bližnjega žene -film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 Otroci doktorja Jamisona - TV film 13.00 Joe Forrester TV film 14.00 Moja gejša - film 16.00 Otroci doktorja Jamisona - TV film 16 30 Ciao, ciao - risanka 18.30 Quella časa nella prateria -serijski film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Appesi ad un rilo - zadnji del filma 21.35 Šport: nogomet ob koncu Oči razuma - film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.30 Nemirno otroštvo - TV novela 10.00 Beg skozi čas - film 12.00 Riuscira la nostra carovana di eroi a ... - TV film 12.30 Življenje čarovnice TV film 14.00 Nemirno otroštvo - TV novela 14.30 Soba smrti film 16.25 Bim, bum, bam - otroška serija 18.00 Velika dolina serijski film 19.00 VVonder woman TV film 20.00 Vojak Benjamin IN film 20.30 Mezzogiorno di fuoco film 22.00 Agencija Rockford TV film 23.00 Okrvavljena tema film ob koncu Cannon IN film Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Glasbena oddaja 14.00 Mixer - posebna oddaja 15.10 Nam ugaja Flint - film 17.00 Tandem - poletna oddaja v teku oddaje, risanke, dokumentarne oddaje in TN filmi 18.40 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.50 Šport in glasba 19.45 Dnevnik 2 - Vesti " 20.30 Zgodba nekega Italijana, oddajo je pripravil Alberto Sordi 21.50 Dnevnik 2 - Nocoj 22.00 Dnevnik 2 - Dosje 22.55 «Er Dompasquale» pop-corn opera Tita Schipe jr. in Roberta Bonannija 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.25 Potovanje v srednjeveško Kalabrijo 19.55 Italijanska dokumentarna oddaja od leta 1949 do 1970 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Gledališče s snemalno kamero: Izmislimo si ljubezen 21.45 Dnevnik 3 22.10 Koncert 23.10 Glasbena oddaja z Edoardom de Crescenzijem 19.45 Ryan - serijski film 20.45 Bolero - celovečerni film 22.20 TVD danes 22.30 Zeit im Bild - čas v sliki Zagreb 18.00 Poročila 18.15 Soba za igračke 18.45 Narodna glasba 19.00 TV dnevnik 20.00 Rockfordovi dosjeji - TV nanizanka 20.55 Bioritem - zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Paleta - kulturni magazin 23.15 Poročila 10.00 Šesti čut - TV film U.OO Objektiv X - film 13.00 - 18.00 Risanke 19.30 Pozor na mladino - TV film 20.00 WKRP v Cincinnatiju - TV film 20.30 Nel vuoto - in bilico nel vuo-to - film 22.00 Washington a porte chiuse -TV film 23.00 Mladi odvetniki - TV film 24.00 Attentato ai tre grandi >• film TRIVENETA nastopilo kakor smo že poročali, nad dvajset zborov. Komaj dva ledna nas ločita od pomembne manifesta vije. ki je že pred nekaj leti prerasla evropski okvir z udeležbo ansamblov iz drugih celin. Čeprav se bo manifestacija, ki se bo pričela l. septembra, zaključila pa 4. septembra, odvijala nekako po starem konceptu, prinaša vendarle precej novosti, opozarjajo organiza lorji. Poleg skladb iz obdobja rene sanse, romantike in prve polovice dvajsetega stoletja, bomo tokrat lah ko prisluhnili tudi skladbam, ki so nastale v obdobju zadnjih dvajset, trideset let, nekako od 1950. leta da Ije. Poleg svetovno znanih imen skla daleljev bomo zalo v bogatem reper toarju letos zasledili tudi manj zna na ali povsem neznana imena skla dateljev ter, morda prvič, prisluhnili izvedbi njihovih kompozicij. Med zna nimi imeni so Armstrong Gibbs, Od dvar Kan, lajn Hamilton, Ryan Gay-byab, Salvador Ranieri itd. Nekaj novosti tudi v dosedanjem, klasičnem delu repertoarja, v polifo niji. Poleg svetovno znanih mojstrov renesančnega obdobja, Monteverdija, Gallusa, Palestrine, Gesualda, bomo tokrat lahko prisluhnili tudi sklad bam manj znanih avtorjev tistega ob dobja. kot so Eccard, Rauch, llacken berg itd. Med občinstvom bo prav gotovo največ zanimanja za nastope v kate goriji folklornega petja, saj je ta zvrst širšemu krogu občinstva bolj sprejemljiva. Nekaj novosti se letos obeta tudi na tem področju. Tako nam bo angle ški zbor «London Chorale» posredoval nekaj ljudskih pesmi v priredbi Vau ghana Williamsa, skladatelja, ki je veliko svojega časa posvetil preučevanju bogatega ljudskega izročila na otoku. Na prireditvi bosta nastopila kar dva zbora iz Slovenije: Slava Klavo ra iz Maribora ter zbor Obala iz Ko pr a. Izšel je Galebov šolski dnevnik galebov šolski dnevnik 1983*1984 Dobite ga v Katoliški knjigarni na Travniku. S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOM! V sklop 22. mednarodnega pevskega tekmovanja se uvršča tudi simpozij strokovnjakov preučevalcev glasbe in zborovskega petja. Simpozij bo 31. avgusta, na njem pa bodo razprav Ijali o izpisovanju not v obdobju re nesanse ter o različnih vprašanjih glede interpretacije pomena zapisov. Razstava keramike V' v Šempetru ob Soči Šempeter ob Soči postaja vse bolj nekakšno središče lončarske obrti na Goriškem. Zaradi vrste pobud tamkajšnje občinske uprave in nenazadnje zaradi tečajev, ki jih prirejajo za mlade oblikovalce v šoli, pa tudi tečajev za odrasle. Umetniško oblikovanje gline je v šempetrski osnovni šoli pravzaprav že preraslo v stalno dopolnilno dejavnost udejstvovanja mladih. Vrsta dosedanjih pobud se bo jutri obogatila z novo manifestacijo. Zvečer bodo namreč odprli razstavo keramičnih izdelkov. Pobuda prihaja tudi tokrat s strani občinske uprave, po kroviteljstvo pa sta prevzeli dežela in pokrajina. Poleg izdelkov šempetrskih osnovnošolskih otrok, bodo svoje izdelke razstavljali še člani zadruge La felce iz Gradišča. Ob tem velja opozoriti, da se je za nimanje za lončarstvo v tem kraju razširilo v zadnjih 20 letih, zlasti, ko se je semkaj preselil zdaj že pokojni umetnik Germano Masetti, ki je pri mladih, pa tudi pri starejših, znal vzbuditi veliko zanimanje za oblikovanje gline. Po njegovi smrti je to poslanstvo prevzela hčerka Paola. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempetru, odprta pa bo do 5. septembra. Do nedelje v Gradišču konjski skoki čez ovire Bodo morali ludi prireditelji čez kako oviro ? Kar 160 tekmovalcev bo nastopilo na letošnjem konjeniškem tekmovanju v preskakovanju ovir. Tekmovanje bo v Gradišču, kjer so včeraj sredi par ka na glavnem trgu že pripravili tek movalne steze in postavili ovire. U radni program se bo pričel danes do poldne in se zaključil v nedeljo po poldne. Vsega skupaj bo na sporedu kar 14 tekmovanj v raznih kategorijah: po pet tekmovanj bo na sporedu danes in jutri, zadnja štiri pa bodo v nedeljo. Konjska prireditev je meddeželne-ga značaja, nekatera tekmovanja pa veljajo tudi za vsedržavno prven stvo. Od 154 italijanskih konjenikov (poleg teh nastopa tudi šest Egipčanov) bo 117 nastopilo tako na med-deželnem kot na vsedržavnem tekmovanju. Dvajset konjenikov bo nastopilo samo na vsedržavnem in 17 sa mo na meddeželnem prvenstvu. Najbolje uvrščeni na meddeželnem tekmovanju bodo prejeli pokale in plakete, za vsedržavno tekmovanje pa so predvidene tudi denarne nagrade v skupni vrednosti poltretjega milijona lir. Organizator konjske priredit ve je turistična ustanova iz Gradi šča in Redipuglie. Toliko o tekmovanju samem. Pri staviti pa gre, da bo konjska prire ditev predvidoma tudi letos izzvala polemike, kot v zadnjih letih, s stra ni številnih domačinov, ki menijo, da je škoda, ki jo konji povzročijo v par ku prevelika. Lani so si oporečniki izmislili nenavadno in dokaj ironično obliko protesta: nekaj dni po prireditvi so po zidovih v Gradišču nalepili ponarejene plakate KZE, v ka terih so najavili epidemijo salmonelo ze, ki naj bi jo povzročili konji. Lanska šala je povsem uspela, zato letos v Gradišču že ugibajo, kako bodo neznanci tokrat «udarili» po prirediteljih. Težavie v bolnišnici usmiljenih bratov V bolnišnici usmiljenih bratov imajo menda te dni opravka z nadležno nalezljivo kožno boleznijo. V nekem oddelku bolnišnice San Giusto so ugotovili bolezenske znake pri večini pacientk. Simptomi bolezni so podobni tistim, ki jih povzroča srbečica. Pacientke so kajpak premestili, v prihodnjih dneh pa bodo pro store temeljito razkužili. Do podobnega primera je menda v tej zdravstveni ustanovi že prišlo pred kakšnim letom. Možno je tudi, da ne gre za epidemijo kake kožne bolezni, ampak za akutno obliko alergije na snovi, oziroma detergente, ki jih uporab ljajo za čiščenje in razkuževanje prostorov in pranje posteljnega perila. V Zenska v zapor po sporu s policaji Kdor se je v sredo zvečer sprehajal pri spominskem parku v Gorici, je verjetno prisostvoval dokaj nenavadnemu prizoru. Mlajša ženska se je namreč pognala na dva policista, ju pošteno ozmerjala, enega tudi pretepla in se šele po nekaj minutah prerivanja pomirila ter jima sledila na kvesturo. Agenta sta opazila žensko, ki se jima je zdela sumljiva, okrog 22. ure pri spominskem parku. Približala sta se ji, da bi jo legitimirala, toda to ženski po vsej verjetnosti ni bilo po godu. Najprej ju je obsula s kopico ne ravno ljubkih besed, nato pa prešla k dejanjem in tako opraskala enega od dveh predstavnikov javne varnosti, da se je moral zateči po zdravniško pomoč. Tudi na goriški kvesturi je ženeska vztrajno molčala o svoji istovetnosti. Zaradi tega so jo aretirali in jo z dokaj zajetno obtožnico pospremili v videmsko žensko kaznilnico. Tam so šele včeraj dopoldne odkrili, da gre za 32-letno Sigride Baum iz Gorice in da ženska nima nobenega vsaj navideznega razloga, da bi prikrivala svojo istovetnost. Zaradi nepremišljenega dejanja se bo sedaj morala zagovarjati radi povzročitve poškodb, upiranja in žalitve javnih funkcionarjev ter seveda prikrivanja osebnih podatkov. Praznik ANPI’^ v Podgori Na prostoru pred športno Madonnini se bo danes Pr,ce ^pj ni praznik podgorske sekcije ^ ANPI. Danes imajo na sP°r , movanje v briškoli za bog na grade, naslednje dni pa o°. 0 ples. Organizatorji opozarjaj , ^ na bogat srečolov, ki bo del dni, in kulinarične speciau " ^ Prireditev se bo zaključila nedeljek. Prispevki za Zeleni križ Zeleni & V razne namene so za ee . vd. v Gorici darovali: Santa ^rn jdo- v uaiuvou. ~—. n nro 1,1 Portelli 30.000 lir, Lidia m uo‘ drUi. lar 30.000, Olimpia Rizzuto ^ & Andreano Punteri 30.000, v' ?P°' rta 20 Lidia Zacconija sestrična MJ ^ tisoč, Franca Zanetti I^.OOU' jj Sirtori in Cerchiari 20.000, . jjj- Bruno Bucovini 10.000, dj^nprossi chelli in Bisica 20.000, ^HL-ncest0 30.000, v spomin na mamo * gp oOO, Travisan hči Rina z družino ^ družine Renzi, Brumat, CloC prija' Difilippo 20.000, v spomin na r A„. telja Celsa Zillija Ezio, Nin jq(K)0 gelo 60.000, družina Aromoio lir. Dober odkup žitfl v Mlinotestu Živilsko-predelovalna industrijy°g notest v Ajdovščini bo lebj^ za pre 10 odstotkov pšenice, P?tre*?JLorske: delavo, prejela z območja P (0rej Proišnin lpfa ip hil nridelčK pa Prejšnja leta je bil pridete ^ pa odkup pšenice le simboličen, ^ tega je znašal kakih 3 tisoč ton-^pavs^ so samo od pridelovalcev v * ‘sgnice-dolini dobili nad 1.100 ton, jj, od-Kmetje jo sejejo zaradi u& ^ gfls.it-kupnih cen, možnosti, da pljeno pšenico dobe v zamenja fSl-za krmljenje živine ali pa.^nrii«' nih vrst, pač po izbiri in ■4» lovalcev. Kot menijo, bo prihodnje leto lahko od^upij." morskem že 6 tisoč ton l®e V'se no jo potrebujejo 30 .tis0^[)V^pna Obdob Zaradi nadaljevanja ja uprava konzorcija CAru . L s*-uporabnike, naj vodo upora mo v gospodinjske namene- Izleti ■ nede,!°: Planinsko društvo prired' ^ gavš^ 21. t.m., izlet z vzponom srgdstv1' Grintavec. Prevoz z lastnimi j ve Odhod ob 6. uri s Travnika-di Ivo Berdon. V primeru vremena izleta ne bo. Kino Gorica WaPfl' VERDI 18.00 — 22.00 «The prep0^ rers - I nuovi guerrieri*-dan mladino pod 14. *e^°h|e gu^' VITTORIA 17.30-22.00 «Bu"g letojlj; Prepovedan mladini P°d ja vl CORSO 18.00—22JOO Fuga P-toria*. fuga Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «1997: Nevv York». >rron»- EXCELSIOR 18.00-22.00 da Nova Gorica in okolica ^ SOČA 19.00-21.00 «Horoskop»- voska komedija. |a malce v težavah, -tati Vseh vi dvakrat ali trikrat prelitih stra • nov*d, malo več kot polo-83 je Preden je našel to, kar Preteklo vPiVem. presenečenju pa je 3° privadil d0Volj časa, da se je vsak-8a v 113 n.ovo obliko. Zaradi te-Jekaj m, . Prejšnjih dneh povprašali *°v iz ta .“djučju izbranih narodni-Jislijo kk” kraiev na Goriškem, kaj pievt^u .°vi preobleki Primorskega s° Zaj^ lupi je nova oblika všeč, 5 ^anikir z vsebino, kaj se J “n 5svet, pa še, če imajo kak 86 na§ (Ii.Pornbo ali kritiko, zato da PNe^ pls izboljša in obagati. f/dašim P]ePus^iJno besedo neposredni anniini, bi tu navedli še ne-%, u osti o reakcijah na novo th ra7n rP°i jih doslej zbrali preko amasalcev ali bralcev. Sf iii braW v^s’ da je velika večina h ti velia y uS°dno sprejela novosti. hk* Za .rrdade bralce, ki so ^“ijstvom 02 izietr>e sprejeli z za- ik, - 1aneiša k , • UUUKO: zcu se J™ > Boli a ,.lje uporabna, moder- bralcih V3-50 mnenja Pri sta S dolga i„t' Z asti med tistimi, ki so S Nekat ■ vajeni tradicionalne o-iM-pdvadiii " 50 se po «šoku» prvih k‘v člani,na novi format in razpo-s« pa tudi taki, ki še 8 tjo staro obkk6^ *n ae vedno polu11 ie Prin? tu,d! razlogi, zaradi ka t - rim tv!0rsb‘ dnevnik po novem . Je Ve^ n všeč. Tako smo slišali, i ’ ker k T" ena gospodinja zadovolj- 1,. ^1° mizn°ln® raztegne časopisa tli n, . je z manjšim forma ZM Ppopirov v hiši vedo pove L“b|«n, ka,- k'- k* 80 k°nčno rešili tu.fe ve/.bo prvi prebral časopis: Ij,) in s; :Ta,'i si jih enostavno raz-tiei-bi nihčpJ _ f)ato. zamenjujejo, tako sT* .tSzba tudi poziv, da mora takoj k vojakom, ali pa se vrniti domov. «Ostal sem piri mojih še dan ali dva in premišljeval, kaj je boljše*, se spominja France. «Potem sem se odločil in z vlakam odpiotoval v Ljub- ljano, naravnost v kasarno 27. regimenta. Ker sem v avstrijski vojski imel «šaržo» so mi tudi tu, kjer je bilo kar precej starih znancev, takoj naprtili dolžnost. Hodili smo stražit šempietrski zapor. Danes tam ni več nič, je vse razdrto.* «Kar na lepem se nekega večera zmislijo, nas naložijo na vlak in odpieljejo. Nas je bilo okrog poldru-gi tisoč, zmeraj takih kot jaz. Po Je sendcah je vlak zapieljal proti tunelu, vendar je bilo zelo strmo. Še zmeraj se spiominjam, da so poslali drugo «mašino», ki je vlak porivala proti tunelu. Na drugi strani smo šli iz vagonov, piostavili smo se v vrsto pio dva in dva. Hodili smo ponoči, najprej na en hrib, po drugi strani pia spot dol.* V katero vas so pirišli, seveda ponoči, se France ne spominja več točno, piač pa ve za ime krajev, kjer so bili naslednje dni. «V Šentjakob (v Rožu) smo prišli okrog polnoči. Tam smo polovili in zaprli kar je bilo Nemcev. Kraj smo seveda zastražili. Tud; na «žegnu» je bila straža, v zvoniku. Pa smo morali kmalu pobegniti. Naslednjega dne, v prvih popoldanskih urah kar na vsem lepom prileti v zvonik granata. Eden je bil takoj mrtev, nekaj je bilo ranjenih. Seveda smo se iz nevarnega kraja brž umaknili.* Kmalu zatem so Franca zajeli Nemci, oziroma Avstrijci ter ga cdpieljali v taborišče blizu Spdt-tala, kjer je trpiel lakoto in pomanjkanje kar nekaj mesecev. rna se nahajajočih slovenskih volivcev le tu z,|Za^a* da je bilo štetje 1921 potvorjeno in i| ^ Vpr, ° Za dejanski plebiscit. slovenskega fašizma je Šček zapi-ov oni1 P'SenD najprej sestavi seznam teh čla ij edske ' Potem pregleda njih preteklost. Za 99% tKl)kroCj'i ‘iudstva je šček dejal, da je to sloven kj Pa ^ katerem imenu ,on govori, ne pogo-Pij,1 Pre§|° 0 izjemah, ki bi ob propadu fašizma t Slov0t! v novo vladno stranko. Za precejšen % C°V. v vlaclno stranko je Šček trdil, da žtbu,, VpriPisati »izrednim razmeram in opor-Včlanjevali so se pod eksistenčnim pri- tiskom ali pa zaradi koristolovstva, oziroma častih-lepja. Za precejšnje število vpisanih mladih slovenskih fašistov je dejal, da gre za mlade nezadovoljneže, ki so se hoteli otresti vpliva, ki ga je nanje imel vaški župan, župnik ali pa oče, deloma tudi učitelj. Za to, kaj oni resnično so, bi se moral Pi senti pozanimati, kaj oni govore, ko niso pred njim, ampak v domačem, prijateljskem okolju, če bi jih tedaj poslušal, bi se verjetno prijel za glavo. Šček je zapisal, da to navdušenje za, fašizem pojenjuje med Slovenci, ker tudi fašisti niso uspeli ali hoteli dati, kar do slovenski fašisti zahtevali oziroma pričakovali od njih. Naštel je probleme vojne odškodnine, pitne vode na Krasu, brezposelnosti, strahovanja, kratenja društvene svobode, krčenje šol, metanje slovenskega jezika iz sodnij itd. Za vse krivice, ki jih je Slovencem prizadel fašizem, je Šček dejal, da jih tudi slovenski fašisti ne odobravajo in da si ne upa noben slovenski fašist takih dejanj javno zagovarjati. Pozval je «korajžne» slovenske no-vodobarje, da naj kdo vstane in reče, da je taka politika pravilna. Šček je za pridobitev ljudstva s strani vlade dejal, da sta pomembna dva pogoja: 1 — Priznati pridobljene jezikovne pravice; 2 — gospodarski dvig prebivalstva. V zaključku pisma pa je Šček zapisal, da je vsako dajanje nasvetov brezpomembno, ker bodo italijanski fašisti sledili svojemu programu: čimprej potujčiti to ljudstvo, da ne bo treba zidati trdnjav v Alpah. Seveda je to pismo imelo določen propagandni pomen, vendar pa je vsebina odgovarjala resničnosti. Njegovo mnenje, da je slovensko snoparstvo v upadanju, se zdi nekoliko prenagljeno, ker menimo, da je to bil samo predah med takojšnjim vzponom po nastopu italijanskega fašizma in vrhom, ki ga je slovenski fašizem začel graditi zadnje mesece leta 1923 in ga dosegel, v dobrem in slabem, ob volitvah 6. aprila 1924. Menimo tudi, da eksistenčni pro blem pred letom 1926 še ni bil toliko hud, da bi se Slovenci morali vključevati v slovensko vladno stranko. Tudi na Tolminskem niso nekateri prenapeteži hoteli zaostajati za Brici v odstranjevanju županov in kot prva žrtev je bil odstranjen Anton Mikuž, župan -y Sv. Luciji (Most na Soči). Ta se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi dveh sporov, ki ju je imel z orožniki, po italijanskih zakonih, njegovimi podrejenimi. Pred sodiščem se je na prvi obravnavi pokazalo, da je Mikuž ravnal čisto pravilno, ko ni izročil orožnikom denarja, ki ga je dobila občina od davka na kolo, ki so ga orožniki zahtevali. Ker orožniki prvič niso uspeli, so Mikuža zopet spravili pred sodišče pod obtožbo, da ni prižgal luči na občinskem poslopju. Čeprav je Mikuž dokazal, da je občinsko poslopje v isti hiši kot gostilna, na kateri je gorela luč, je bil obsojen na dva meseca ječe, ki pa je ni odsedel, ker so ga pomilostili zaradi poroke kraljeve hčerke. Zaradi italijanskih zakonov, ki so točno določali hierarhični položaj v občini, se obsodbe župana Mikuža ne da drugače razložiti kot, da je šlo za načrtno gonjo proti zavednim slovenskim županom. Namesto, da bi Pisenti orožnike posvaril, je kot fašistični prefekt Mikuža enostavno odstranil in Mikuž ni smel biti tri leta izvoljen za župana. * * ★ Na enem izmed mnogih potovanj, ki jih je Pisenti prirejal po podeželju, se je julija ustavil tudi v ..velepomembnem« Rihemberku (Braniku), kjer ga je pričakalo «številno zastopstvo krajevnega fašija.« Poročilo v «Novi dobi« je prineslo ponoven hvalospev Vincencu Cigoju in mu pripisalo «največje zasluge« za ustanovitev krajevnega fašija. Človek nehote dobi občutek, da je dopise pisal Cigoj sam, ali pa kak njegov najbližji podrepnik. Dopisnik je med «veljaki rihemberškega fašizma« poleg Cigoja omenil še Palandrija in tajnika Mohoroviča. ŠESTNAJSTO EVROPSKO PLAVALNO PRVENSTVO V RIMU Danes uradna otvoritev Jutri prve tekme v vaterpolu in v skokih v vodo - Sovjet Saljnikov osrednja osebnost EP - Možnosti Italijanov in Jugoslovanov V Rimu bo da-, nes popoldan uradna otvoritev e-vropskega prvenstva v plavanju, skokih in vaterpolu, borbe pa se bodo dejansko začele samo dan kasneje s skoki in s tekmami v vaterpolu. V živo bo prvenstvo stopilo komaj v ponedeljek, ko bodo na vrsti prve odločitve v plavalnih panogah. Evropsko prvenstvo sledi prireditvi iz Splita in sodi v obdobje, ko je e-vropsko plavanje močno izenačilo kakovost iz ZDA. Pri dekletih je sicer Evropa že dolgo vrsto let, po zaslugi NDR, razred zase, preko dokajšnjega napredka plavalcev SZ, ter posameznikov iz NDR, Italije, Jugoslavije in drugih držav pa se je kakovost dokaj izenačila tudi v moški konkuren-' ci. Prevladuje mnenje, da bo NDR pri dekletih pobrala skoraj vsa prva me- sta, pri moških pa bodo najboljše rezultate dosegali Sovjeti, ki pa ne morejo računati na popolno učinkovitost glede osvajanja prvih mest. Izvedenci obetajo, da bo sovjetski plavalec Vladimir Saljnikov prva osebnost tega prvenstva. 23-letni olimpijski prvak je že vrsto let najboljši na svetu na progah 400 in 1500 m prostega sloga, zanimivo pa je, da kljub neštetim naslovom, katere je v svoji že dolgi vrhunski karieri osvojil, nima še evropskega na 400 m prosto. Nevarno kaže za Saljnikova na 400 m prosto tudi letos. Enakovreden kandidat za zmago naj bi bil Vzhodni Nemec Lodzievv-ski, plavalec, ki zmore neverjetne br-zine v končem delu tekmovanj. Od Saljnikova je največ pričakovati na 1500 m, kjer je doslej edini na svetu plaval pod 15 minutami, in to celo trikrat. Jugoslovansko plavanje računa izključno na brata Petrič, Italijani pa imajo v Franceschiju in Revelbju dva možna zmagovalca na progah 200 in 400 m mešano oziroma 200 m delfin. Medtem ko je za moške že nekaj let značilno, da se srednja starost vrhun skih plavalcev viša (Saljnikov je s 23 leti za pojme izpred 5 - 6 let že pravi veteran), se v ženski konkurenci še vedno pojavljajo zelo mlade plavalke. NDR bo tako letos predstavila na srednjih in dolgih progah komaj 15-letno Astrid Strauss, ki bi morala nadoknaditi nekako slabost NDR na daljših progah. Tekmovanje v skokih bo nedvomno potekalo v strahu, da se ponovi nesreča iz Edmontona, ko je sovjetski skakalec pri skoku nazaj udaril z glavo ob stolp in nato umrl. Vaterpolisti bodo svoje moči merili že od jutri. V skupini A, ki se bo borila za naslov, bodo igrale: ZRN, SZ, Madžarska, Jugoslavija, Španija, I-talija, Romunija in Nizozemska. V B skupini (tekmovanje za prestop v elito) bodo: Grčija, Bolgarija, Francija, Švedska, Danska, Belgija in Avstrija. Favoriti za naslov naj bi bili Sovjeti, Zahodni Nemci in Italijani, ki so letos že nekajkrat izgubili z Zahodnimi Plavalni center v Rimu, Nemci, nikoli pa ne s Sovjeti. Jugoslovani izgledajo v borbi za naslov nekoliko v zamudi. V tekmovalni program so vključili tudi umetnostno plavanje, ki pa nima v Evropi posebne privlačnosti in bo tekmovanje nedvomno potekalo brez • kjer bo EP v plavanju ^ razburljivih razpletov, ker renca omejena. . ^ do sf? Tekmovanje bo trajalo plavaj te, 27. avgusta. Pr°Sr^L da ^ tekmovanj je načrtovan k JaIifikaC1 Polfinalna regata «America^ cup» Azzurra uspešna V drugem polfinalu nepričakovana zmaga Victoryja NEWPORT — Po včerajšnji šesti regati polfinala «ameriškega pokala* je za Azzurro gotovo splahnelo še zadnje upanje na uvrstitev v finale. Italijanska jadrnica je sicer zmagala proti skromni Kanadi 1, ki je trenutno na zadnjem mestu brez točke, obenem pa je povsem nepričakovano zmagal tudi angleški Victory 83, in sicer na škodo Avstralije 2. Angleži so se tako na prvem mestu pridružili Avstralcem, ki vodijo s petimi točkami. Azzurra ima tri točke manj in je praktično nemogoče, da bi nadoknadila zaostanek. Do kraja sedaj ostajajo tri regate. Da bi dohiteli vodečo dvojico, nad Avstralijo 2 bi morala italijanska posadka zmagati ostale preizkušnje, obenem pa bd morala Avstralija 2 ali pa Victory 83 ostati trikrat zaporedoma praznih rok, kar je še manj verjetno. Včeraj so namreč Angleži zadali Avstralcem celo 2’50 zaostanka, kar dokazuje, da so v izredni formi in si je torej nemogoče zamisliti, da bi lahko zgubili proti Kanadčanom. Včerajšnja regata je bila zelo počasna, saj je bil veter vseskozi izredno šibek, na koncu pa so imeli Italijani 3’56 prednosti pred Kanado 1, žal pa jim uspeh sedaj kaj malo koristi. V sinočnji prijateljski nogometni iekmi Udinese igral neodločeno v Genovi Sampdoria — Udinese 1:1 (1:0) GENOVA — Pred 35 tisoč gledalci je v sinočnji prijateljski tekmi videm ski prvoligaš dosegel skromen remi proti Sampdorii (1:1). Sampdoria je celo prva povedla v 25. min. z Guer-rinom, Videmčani pa so izenačili v 7. min. drugega polčasa z Edinhom. Udinese je nastopil v naslednji po- stavi: Brini, Galparoli, Tesser (v 62. min. Danelutti), Gerolin, Edinho, Cat-taneo, Causio, Marchetti, De Gior gis, Žico (v 46. min. De Agostini), Miano (v 79. min. Dominissini). • ROMA IZENAČILA. V sinočnji pri jateljski nogometni tekmi v Rimu sta Roma in brazilsko moštvo Atletiea .,-2 (2:2)- Mineira igrala neodločeno - v0dili. Rimski nogometaši . Qra&?* 2:0 z zadetkom Contija ja, gostje pa so že v prven' r |iaii stanje izenačili z Nclinhori linhom. • 0:0 V NEAPLJU prijateljski nogometni nW)dl,K in America de Rio Belgijcu De Wolfu dirka jmo Roniagni LUGO (Ravenna) — Belgijec Fons De Wolf je osvojil prvo mesto na 58. mednarodni kolesarski dirki po Romagni. Belgijcu je uspel beg 5 km pred ciljem in je tako sam dokončal dirko z 18” pred Švedom Nils-sonom in Italijanom Masciarellijem. Naj omenimo, da je med dirko od stopil svetovni prvak Giuseppe Sa-ronni. VRSTNI RED (241 km) 1. De Wolf (Bel.) v 6.35T7” s po prečno hitrostjo 36,581 km na uro, 2. Nilsson (šve.) po 18", 3. Masciarelli (It.), 4. Piersanti (It.) po 34", 5. Worre (Dan.) po 39". brez zadetkov. CASALE MONFERRaT® TUS 2:3 (1:1). Juvcnt^\Jki plah"" prijateljski tekmi z Penza in Vignole <*il -,rrala v , Mnnfnrrnfo .TuvcntUS Jp - Vignola, Rossi (v 62. Platini, Bonini. Mednarodni odbojkarski turnir Italija začela z zmago 1 f 11 g , ;) 1. — prvi 1 X drugi 2 1 2. — prvi X 1 drugi 1 X 3. — prvi 2 1 X drugi 1 X 2 4. — prvi 2 X drugi X 1 5. — prvi 1 2 X drugi X 1 2 6. — prvi 2 1 drugi X 2 • VISOK PORAZ CATANIE. V vče rajšnjem prijateljskem nogometnem srečanju v Catanii je domači prvoli gaš izgubil proti brazilskemu moštvu Vasco da Gama kar z 0:4 (0:3). Za razpoložene goste sta po dva zadetka dosegla Marcelo in Amauri. V Vidmu in Lignanu Sabbiadoro se je v sredo pričel velik mednarodni odbojkarski turnir ob tisočletnici Vi dma za «Lovoriko Cassa di Rispar-mio». Obenem pa je to tekmovanje tudi drugi del turnirja «Rim Pariz*, potem ko so prvi del odgrali v Fre-jusu in je Italija premagala vse tri nasprotnike: Francijo, ZRN in Južno Korejo. Prizadevnim videmskim orga nizatorjem, na čelu z neumornim Tra vaglinijem, pa je uspelo pridobiti še dva tekmeca — organizatorja letošnjega EP NDR in Grčijo. Tako bodo v petih dneh igrali kar petnajst ka kovostnih tekem in s tem bo tudi najboljša propaganda za vse bolj atraktivno igro ob mreži. Poleg tega pa bo to tekmovanje odlična priprava za reprezentance, ki bodo nastopile na skorajšnjih sredozemskih igrah v Ca sablanci (Italija, Francija in Grčija) ter EP, katerim se bo pridružila še NDR. Že prvi razpleti so takoj pokazali, da sta velika favorita za končno zmago Italija in NDR. Italijani so v Lignanu Sabbiadoro prepričljivo premagali Zahodne Nemce, pa čeprav varovanci trenerja Prandija morajo popraviti še marsikatero slabost. IZIDI 1. KOLA Južna Koreja Francija 3:1 (15:11, 15:12, 12:15, 15:10); Italija ZRN 3:0 (15:6, 15:12, 15:10); NDR Grčija 3:1 (9:15, 15:4, 15:4, 15:6). r gj)0 Ste ve Lundqvist 1’02”28 na 100 m CARACAS — V okviru vseameriških iger je Američan ^^ord & izboljšal svetovni rekord na 100 m prsno z 1’02"28. PrejšnJ1 ,„„..34). last istega plavalca, ki ga je dosegel 6. avgusta v Clovisu (1 u Američan Gault odslej [irofesio11^ , NEW YORK — Ameriški atlet Willi Gault, bronasta kolaj^ doč0^ ovire v Helsinkih, je izgubil «amaterski status*, saj je P0('P] gggrs ** ameriškim profesionalnim klubom (ameriški football) Chicago kot dve milijard lir za dobo štirih let. Atletski miting v Zahodnem Berlinu Američani v ospredju ZAHODNI BERLIN — Na mednarod nem atletskem mitingu v Zahodnem Berlinu sta najboljša rezultata dosegla Američana Steve Scott in Henry Marsh, ki sta postavila najboljši znam ki sezone v teku na miljo oz. 3.000 m zapreke. Scott, ki je bil drugi na 1500 m v Helsinkih, je razdaljo pre tekel v 3'49”21, manj kot dve sekundi od svetovnega rekorda Britanci1 Sebastjana Coea (3’47”33). Marsh, ki je na svetovnem prvenstvu zaradi padca izpadel iz finala na 3000 m za preke, je zmagal v času 8'12"54, kar je šesti najboljši svetovni dosežek, čeprav še vedno daleč od svetovne znamke Kenijca Henryja Rona (8 min. 05”40). Nasploh so bili tudi tokrat a-meriški atleti v ospredju in tudi ni izostala Lewisova zmaga na 100 m (10”07). MOŠKI 100 m ovire: Kalek (Pol.) 12"73; 100 m: Ferner (ZRN) 2'21”82; kladi vo: Rhiem (ZRN) 78,86 m; 400 m ovire: Moses (ZDA) 48”48; krogla: Sarul (Pol.) 21,14 m; 100 m: Lewis (ZDA) 10”07; troskok: Hoffmann (Pol.) 17,15); milja: Scott (ZDA) 3 min. 49"21; 400 m: Cameron (Jam.) 45''01; 110 m ovire: Foster (ZDA) 13”59; 3000 m: Kipkoech (Ken.) 7 min. 46”18; daljina: Grimes (ZDA) 8,09 m; 800 m: Mačk (ZDA) 1'44"43; 200 m: Lattany (ZDA) 20"22; 3000 m zapreke: Marsch (ZDA) 8'12"62; kopje: Petranoff (ZDA) 93,54 m. ŽENSKE 800 m: Decker (ZDA) 1'59”14; 100 m: Ottey (Jam.) 11”09; kopje: Lillak (Fin.) 72,36 m; višina Meyfarth (Z RN) 1,96 m. Danes igra za vas Rado Gruden Arezzo - Milan X 2 Catanzaro - Lazio 1 Cesena - In ter X 2 Arezzo - Milan X 2 Catanzaro - Lazio 1 Cesena - Inter X 2 Como - Ascoli X Cosenza - Napoli 2 Empoli - Avellino X 2 Foggia - Monza 1 L. R. Vicenza - Torino 1X2 Perugia - Juventus 2 Pescara - Fiorentina X 2 Rimini - Roma X Taranto - Bari 1 Triestina - Piša 1 X 2 Našo prvo lestvico stavnega stol|>cu Totocalcio v novi sezoni je sestavil Rado Gruden, trener Bregove ženske odbojkarske ekipe, ki nastopa v C-l ligi. PRIPRAVE NA «Azzurre» v TRST na košarkarska raj v Trstu pričela rprgtli Ar žensk® nričela s Pnt;, BU<>V raj v Trstu pnčeia » - v evropsko prvenstvo, *-* a. r#, .J šti od 11. do 18._seP*f5^ Hlf v kateri bodo iHral ; so ned najmočnejšimi, ^arija- še Sovjetska zveza, K slovaška, švedska Sija. Po mnenju lren^l do-^ii) -uzzija, sta slednji d,:ub *;. pri njegove varovanke. L, bi b‘, n>rif ie Tracuzzi mnenja, d && lik uspeh, če bi zUv' ^ za SZ, Bolgarijo in čS^ je vetovnem prvenstvm ^ na s :oni, je nestu. Italija . PIKRFRANCKSCO lastopil na sobotnem ^ v. inalu atletskega evr ,,)o m * ^ 1 Londonu. V teku na ,0 v menjal Carlo Simion?£gi0r(l1 1x100 m pa Giovanni PRIMORSKI DNEVNIK — 19. avgusta 198.3 šport □ stran Po bajnih nakupih, vročih polemikah in prijateljskih tekmah Z nedeljskim prvim kolom italijanskega pokala bodo nogometaši vendarle začeli uradno sezono sotnetfl1161?1 mesecu «govarjenega» no-HetaS, ^ 'kupoprodajna borza nogo-w mesecu prijateljskih te-čih 'jn ''"■čajno zbudijo pri navija-navduW t'S*tu neuteme'jena velika rueij„nenja ali pa prav tako neute-voz it„^.. vr°če polemike, se veliki Hotnet TnS-kega Profesionalnega no-fadnea_. n^n° Parnika v smeri Seaonfr-- italiiar. i, se Slcer začenja s tekmami obdobiii 'P0*'3!3' ki i™3 v te™ ekjnp j n3lPgo, da uvaja postopoma tetnbra«0 fatidične nedelje (11. seps saj k° bo končno šlo zares, B jjge "■'sta začeli prvenstvi A in jed, a; .kal je torej nekakšna pred le ^ ,1Ina s prvenstvom skupnega PortiemK so v tem tekmovanju že Prejetih 06 bačke in seštevki danih in kacijsi,- f°Jov- Ker ta prvi, kvalifi-ko ^ !, de Pokala sovpada z dobo, so tore-36 ek*Pe še na pripravah in si Vsi | možna velika presenečenja, varuj H^erji krijejo hrbet z izja-ske ’Va,va ie pokal za njih postran-^redot/J108^’ sai so njihove misli (reVnj jbene na prvenstvo. Pokal Veljk prvenstva) p>a dobi služi rT°men ob koncu sezone, saj 1° in j/,rsikateri ekipa kot opraviči-?atiVno 1110 Plačilo za morebitno ne-na navriS0ZOn° ^Pomnimo se samo ko so Usenje igralcev Juventusa, ansko leto osvojili pjokal: zgledalo je, kot da bi osvojili «mun-dial» . . .). Podobno kot lani, se bo tudi tokrat udeležilo kvalifikacijskega dela px»kala poleg 16 prvoligašev in 20 drugoligašev tudi po šest ekip, ki so se bolje uvrstile v lanskem prvenstvu C - 1 lige, torej skupno 48 ekip, ki so [»razdeljene v 8 skupin px> 6 moštev. V naslednje kolo (osmine finala) se bosta uvrstili prvi dve uvrščeni moštvi iz vsake skupine. Glede na to, da sta v vsaki skupini po dva prvoligaša, je jasno, da bi morala biti sestava uvrščenih ekip v naslednje kolo zelo podobna sestavi prvoligaškega prvenstva (razen presenečenj seveda . . .). Tekmovanja se bosta seveda udeležili tudi Triestina in Udinese. Trie-stina bo nastopala v prvi skupini skupno s Pizo, Sampdorio, Cremone-sejem, Pistoiesejem in Campanio. Žreb je bil Tržačanom precej naklonjen, saj se bo pred lastnim občinstvom [»merila s Pizo, Sampdorio SPORED 1. KOLA (21. t.m.) 1. SKUPINA Triestina - Piša Pistoiese - Cremonese Campania - Sampxloria 2. SKUPINA Catanzaro - Lazio Perugia - Juventus Taranto - Bari 3. SKUPINA Ca vese - Varese Cosenza - Nap>oli Udinese - Bologna 4. SKUPINA Cesena lnter Empx)li - Avellino Sambenedettese - Parma 5. SKUPINA Arezzo - Milan Atalanta - Padova Rimini - Roma 6. SKUPINA Foggia - Monza Genoa - Palermo Vicenza - Torino 7. SKUPINA Carrarese - Cagliari Catania - Reggiana Verona - Campx>basso 8. SKUPINA Casertana - Lecce Como - Ascoli Pescara - Fiorentina in Pistoiesejem; gostovala pa bo v Cremoni (proti ekipi, ki ji lani za las ni uspjelo napredovanje v A ligo) in v Neaplju proti tretjeligašu Cam-panii, ki je nekakšna «depandance» neapeljskega prvoligaša. Koledar tekem je torej za Triestino zelo ugoden in bi lahko tudi [»skrbela za presenečenje. Udinese pa je glavni favorit tretje skupine, saj razen Nap»lija ni ekipe, ki bi se mu lahko enakovredno zoperstavila. Poleg Udineseja in Nap»-lija sestavljajo to skupino drugoli-gaša Cavese in Varese ter tretjeli-gaša Cosenza in Bologna. Za Videm čane bi moralo zato biti nevarno le pxxicenjevanje nasprotnikov. Z začetkom italijanskega pekala p>a se začenja tudi priljubljena nogometna stava Totocalcio, ki bo trajala vse do konca drugoligaškega prvenstva (10. junija). Do tega dne p>a bodo lahko vsi igralci te špertne igre lahko sanjali o bajnih zmagah. Naj omenimo, da bo letos v nekaterih deželah (Abruci, Marche, Moli-se, Lazio, Sardinija, Toskana in Umbrija) že na voljo igralcem mehanizirani sistem igranja, ki naj bi o-lajšal «delo» igralcev in preprečil morebitne napake. Ta tistem igranja bodo v sezoni 1984-85 vpeljali p» vsej Italiji. I. P. V SUPERPERESNI KATEGORIJI Američan Mayweather zopet uspešen LAS VEGAS — Američan Roger Mayweather je brez težav ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v superperesni kategoriji, s tem da je že v prvem krogu s k o. premagal čilskega predstavnika Benedicta Vil-lablanco. Za ameriškega boksarja je to že 17. zmaga, za Čilenca pa prvi poraz. V SUPERLAHKI KATEGORIJI Martinese ubranil nasSov MERCATINO Dl CONCA (Pesaro) — Italijanski naslov v supaerlahki kategoriji je trdno ostal v rokah Giu-seppa Martineseja. Izzivalec, Giovan-ni Carrino, je sicer [»kazal preudarnost in bojevitost, kar pa ni bilo dovolj proti tehnično boljšemu Martine-seju. Italijanski prvak je od vsega začetka prešel v napad, vendar je na trenutke [»kazal tudi utrujenost, česar psa Carrino ni znal izkoristiti. Srečanje je bilo tako vseskoei živahno in bojevito. Za Martineseja je bila to že 37. zmaga na skupno 47 srečanj, za Carrina p>a že sedmi poraz na skupino dvajset dvobojev (a-prila 1980 je proti Cusmi izgubil priložnost, da bi se potegoval za italijanski naslov v lahki kategoriji). Po mnenju sodnika se je srečanje sicer končalo neodločeno 116:116, vendar sta sodnika zmago prisodila Martine-seju s 118:114. J,*-. risi, cjSe.. dečke, tudi iz okoliških S# roj,,n " rat*' igrali nogomet in ki ?e tglaKi- °d L7 1968 do 30.6.1970, da od ioJredsedriik evropske nogomet Priprave naših nogometnih ekip za nastop v AL Mikuš (Kras): «Nastopili bomo na dveh turnirjih Na lepem travnatem igrišču so se v torek zvečer zbrali nogometaši članske ekipe Krasa, med katerimi smo opazili tudi nekaj novih obrazov, ven dar, kot so nam povedali voditelji kluba, doslej glede novosti ni še nič dokončnega. Pred treningom smo se prebližali novemu trenerju ekipe Milanu Miku-šu in ga zadržali le nekaj minut, saj se mu je zelo mudilo, da začne s pripravami. Vprašali smo ga, kako bodo potekale priprave in kje bo igrala ekipa pred začetkom prvenstva. «V prvih dneh priprav je razum- ljivo, da [»leg kondicije moramo vaditi vzdržljivost in moč posameznikov. V drugem obdobju dela pride na vrsto hitrostna vzdržljivost, nakar bomo prišli na taktiko igre in uigranost. Upam, da bodo fantje resno delali in da bodo pred začetkom prvenstva dobro pripravljeni. Prav zaradi tega bomo sodelovali na dveh turnirjih, in sicer na memorialu Ž. Race, ki ga organizira ŠD Primorje, in na 1. turnirju O. Vatovac, ki ga bo letos prvič organiziralo naše društvo v začetku septembra v počastitev spiomina preminulega odbornika Krasa.» «Bodo letos v ekipi spremembe?» «Prezgodaj je o tem govoriti. Trenutno lahko f»vem le, da je struktura moštva v glavnem kot lani. Do začetka prvenstva pa manjka še mesec dni in zato lahko pride še do sprememb.* Od Mikuša je bilo res težko zvedeti kaj več, zelo se mu je mudilo za prvi trening. Nogometaši so ga na igrišču nestrpno čakali in če upoštevamo, da je to bil prvi trening, jih je bilo res mnogo. Če jih bo imel Mikuš skozi vso sezono toliko na igrišču, ali morda še več (mnogi trdijo, da se bo Kras letos precej ojačil), potem mislimo, da Mikuš ne bi smel imeti težav. V primeru velikega števila nogometašev morda pride v o-spredje le problem izbire in morda ta je še najtežja naloga za vsakega trenerja. Prepričani pa smo, da bo ŠD KRAS 1983/84 VRATARJA Paolo Coronica (1956), Mauro Paulin (1956) BRANILCI Auro Sugan (1955), Sandi Klun (1958), Darko Škabar (19611), Peter Terčon (1958), Paolo Villalta (1955), Denis Gnesda (1961), Stojan Suc (1966), Drago Purič (1965) VEZNI IGRALCI Ladi Blazina (1950), Miloš Milič (1957), Claudio Puntar (1954), Sergio Olivo (1961), Fabio Corbatti (1958), Boris Skerk (1965), Roberto Vidali (1965) NAPADALCI Gabrijel Ferfoglia (1956), Ljubo Milič (1954), Franco Samec (1955), Fabio Košuta (1963), Nino Spataro (1961) m ji ti/'-■■■■>. - ■ • * * . .. . -v* Mikus prav gotovo kos tudi tej težavi, ki doslej sicer ne še obstaja, saj ima Kras v seznamu kot novost le bivšega člana Primorja Vidalija ter mladinca Šuca in Puriča, katerima se je p» enoletnem prisiljenem px»it-ku pridružil še Peter Terčon. B. Rupiel 2. an'lo Lokar Ples Telo Paso 7° Pa ie mogočno lezlo iz vreče; že je bilo do Qbian/Uria' in zdelo se mu je — zdaj plane, me . ^ ‘n konec. ^ moj!» in mu bo zavihtela lakte okrog pasu. Ples Seni Se vzdignilo, le voz je odskakoval dalje, jj n' mogel več unesti. kiolit es°vi so ugašali. Zvonovi so padali v noč in , vn2v.ezrie so belo plamenele, kfed j’e obstal. Pokopališče je bilo pri cesti. Tan-)e Privezal vajeti ob železna vrata. *e8harl Ve^’ kako so dejali mati podgana? Ne na V to"obL ^a' mecI križe; v koprive za mrtvašnico, jT»ke, tam niso tla posvečena. Kako je vihtela ^ je *ača! In s stekleniao je kolobarila po zraku! V,"ata ^'uPnlk ni hotel poslušati, da jo je vrgel pred h«0 ^a k' i° najrajši oblil s kropom! Češ naj paš °bčino. Da ima občina dosti gmajne in ko-L^Pperr za crknino, mrhovino! Vse to je pekel in ^°Pajv. 'na* Ta mati podgana in oni vsi! In da ne Nile .Pregl°b°ko, da se ne sme poznati kraj, nič N&im *n nič kamnov. In da morava poplesati z jkklra,' zfavn&ti -zemljo in jo prekriti z gruščem, v tržaški! Da morava vrniti konjak, če ne bo tsju, re^U' da bi te satan!» e>Vk° je Marcel prislonil steklenico na prvi na- bR mp*LacI‘n je skočil v širokem loku z voza in sto-8°tep križe in gomile ob zidu pokopališča. Od-e Je naslonil s podbradkoma na hladno ope- ko, strmel po dolini in v daljavo, ki je počasi tonila v mraku. * * * Hiša je stala na samoti sredi doline ob veliki cesti, uro hoda do trga na eno stran, uro hoda do drugega. Pod večer so se zgrinjale trume vojakov z obeh strani in strašno čudno je bilo komu pomisliti, da je vojske konec in da prihaja ljubezen v tej obliki na svet. A ni bilo drugače. Vojaštvo, ki je zasedlo nova ozemlja, je bilo lačno in žejno ženske, naskakovalo je dekleta in priletnice po samotah. Višje poveljstvo je določilo na vsakih petdeset kilometrov javno hišo in vojaški red je bil vzpostavljen čez noč. Koradin se je napravil pod mrak s tovarišijo in ni vedel, kaj bi. Ugajal mu je mlačni zrak junijskega večera po tolikih pomladnih nalivih, ugajalo mu je živo brbljanje spočite druščine, ugajala naposled pot brez cilja. A ko je prišel pred samotno hišo, ga je nekaj kruto zgrabilo za srce. Vse naokoli je polegalo po trati moštvo in čakalo, da pride na vrsto. Hodil je kakor omotičen dokaj časa med njimi, nazadnje se je pa zrušil na prazen prostor med vrstami in zaprl oči. Komaj deset metrov od njega je zijalo široko odprto okno sredi stopnišča; na stopnišču, po vsem pločniku, po cesti, se je prestopalo moštvo in hlepelo. •Ženske, ženske, ženske... ženskega telesa — daj te!- Čutil je, kako se je gneča na stopnišču zagozdila, čutil ta korakec za korakcem, stopničico za stopničico in vse bliže, vse bliže vratom, taberna kiju ljubezni. Morda se odpro vrata vsakih pet mi- nut,, morda vsakih deset, morda komaj na četrt ure. «Zver je zlakotana! Ne, človek je lačen!» — je mozgal. Potem so vstali glasovi čisto blizu njega in Koradin je opazil, kako mu ledeni srce. «Pusti mene, brat, pusti! Že tretji večer čakam zaman! Plačam ti! Na! Tu imaš!» A oni drugi se ni vdal in morje je vzvalovilo. Nastal je trušč; slišal je, kako se je reka zaustavila, kako raste in hoče preplaviti breg. Nato udarec in še in — lop, lop, lop! — nekdo je obležal, se skotalil po stopnicah nizdol in še nekdo in še. • Kristjani! Kaj je to po pravici?! Tretji večer čakam, pa me sune z bajonetom v križec kakor mačka! Jaz nisem maček, lopov prekleti! In k ženski se ne sme z ostrino! Strogo prepovedano! Kako peče! In kako živo teče! Hlačnica polna krvi! Jutri na komando! U!» Koradin si je zatisnil ušesa. Kdaj so mu omahnile roke, ni vedel, ker ga je premagala žalost in je zaspal. Spal je dolgo. Ko se je prebudil, se je pretakala mlečna belina nad gorami. Gneče ni bilo več. Posamezni vojaki, utrujeni, na pol omedlevični so se opletali okoli hiše in dalje po cesti. Božji mir, samota. Ko je Koradin živo stopil po stopnicah, se je igral prvi medli žarek na tleh. Odprl je vrata, toda v sobi ni bilo nikogar. Na na pol razdejani železni brandi je ležalo s samo ponjavo pregrnjeno telo mlade brunetke, ki je očitno globoko spala. «Saj ni mrtva?! Gospod! Ne, ni mrtva,« se je prestrašil. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski «■* dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa član italijanske ,aloi»*«flEG Iždaja ^ in tiska ZTT Trst Ogromna škoda pri pridelku povrtnin i)n sadja Neprizanesljiva suša na Koprskem KOPER — Še v juniju je kazalo, da bo letošnja letina na Koprskem zelo dobra, da bo bogato obrodil pa radižnik, da bo dovolj krompirja, koruze, breskev in hrušk, grozdja ter drugih pridelkov, pa je dolgotrajna suša, kakršne na Koprskem že desetletja ne pomnijo, doslej marsikje «pobrala» tudi več kot pol pridelka. Strokovnjaki koprske Agrarie so si konec minulega tedna ogledali kmetije v zaledju občine ter pripravili prve ocene o posledicah suše. Suša na Koprskem traja praktično že polna dva meseca in le pšenica je relativno dobro obrodila, kmetje pa so zadovoljni tudi s pridelkom čebule. Vse drugo pa slabo kaže, saj je suša pobrala hud davek. Tako bo na primer pridelek koruze za kar 90 odstotkov manjši od predvi denega, koruzo, ki se še ni posušila, pa kmetje že uporabljajo za ži vinsko krmo. Za približno 40 odstotkov manj bo fižola, enaka «usoda» čaka tudi krompir in kumare. Pa- radižnika, nosilne kulture na tem območju, bo letos vsaj polovico manj kot so predvideli. Junija je kazalo, da ne bo težav z izpolnitvijo plana — 2400 ton odkupa — in nekateri so, glede na lep «nastavek», govorili celo o 3.000 tonah, toda suša je spet opravila svoje. Doslej so ga namreš odkupili le 1100 ton in pričakujejo, da ga bodo le še kakih 100 ton. Pri tem gre seveda za paradižnik, ki ga kupujemo na trgih in v zelenjavnih trgovinah. Pričakovali bi torej, da ga bo po sili razmer več ostalo za industrijsko predelavo, pa je tudi zanjo odkup pod vsemi pričakovanji: doslej so ga v Kopru odkupili le kakih 60 ali 70 ton in dobro bo, če se bo do konca sezone nabralo 150 ton tega paradižnika. V ilustracijo naj zapišemo, da so ga običajno v industrijske namene odkupili 400 do 500 ton. Podobno kot vrtnine, je suša prizadela tudi sadje. Breskev bo letos približno 30 odstotkov manj kot so predvidevali, le malenkost boljše pa bo s hruškami. Pri koprski Agrarii pravijo, da nimajo težav le zaradi zmanjšanih količin, pač pa jim do hodek niža tudi slabša kakovost blaga. Tudi oljke, katerim so lani in letos na Koprskem namenili precej pozornosti, so prizadete. Na najbolj prisojnih predelih že odpada listje in seveda tudi plodovi, medtem kc bolj odporne, soncu manj izpostav ljene oljke, še bijejo boj s suso Vsekakor pa ta nadloga ne bo do bro dela lani posajenim mladim oljčnim drevesom (4000 sadik na 10 hektarjih), ki rabijo več vlage. In grozdje? Mnogi kmetje negodujejo, da letos tudi dež ne bo več pomagal, da bo grozdje ostalno drob no, da letina ne bo kakovostna. No, pri Agrarii še niso povsem obupali in menijo, da je le kakih 20 odstot kov vinorodnih površin suša doslej tako prizadela, da grozdju ni več pomoči. Indijo močijo monsuiu I ^je, y velikih poplavah, ki so zadnjih 11 dni zajele zahodne in osrednje deie ^ je izgubilo življenje 145 ljudi, z ogroženih območij pa so evakuirali^ ^eJ štiri tisoč oseb. ienje 145 ljudi, z ogroženih območij pa so evakuirali |jjer Najbolj prizadeta je indijska zvezna država Maharas t — _ —jule 115 smrtnih žrtev. Monsunsko deževje se je tod ra 1 « fo- začetkom avgusta in je nekatere kraje povsem odrezalo od sveta. !\a v d« tografiji je ulica mesteca Rohtak. nedaleč od New Delhija, kier živi J® Ap) kolen segajoči vodi teče naprej Športnici se selita na ekran Prikupni dekleti sta svetovna prvakinja v peteroboju Kathy Tayler in britanska telovadka Suzannc Dando, ki bosta na londonski BBC vodili otroško športno oddajo «Stopwatch» (Telefoto AP) Kdo gospodari v Beli hiši ? WASHINGTON — Kdo je v resnici gospodar v Beli hiši? Vprašanje se zdi na prvi pogled odveč, saj je Ronald Reagan predsednik ZDA. Toda, če se bolj od blizu prisluhne ameriškemu tisku in govoricam v nekaterih krogih, potem postane jasno, da Reagan deluje v krogu treh svojih najbolj zvestih sodelavcev. To so državni tajnik za obrambo Weinberger, ameriška veleposlanica pri OZN Jeane Kirkpatrick in William Clark. Weinberger je znan, tudi Kirkpatrickova je znana javnosti zaradi svojih skrajno desničarskih nazorov (v OZN), manj pa se ve o Clarku. V Washingtonu mu pravijo preprosto sodnik, ker je bil svoj čas (pred prihodom v Belo hišo) član vrhovnega sodišča v Kaliforniji. ' V Clarkovi delovni sobi visita na zidu šerifska zvezda in revolver «colt 45». Njegov ded je bil nekoč šerif v. Kaliforniji, ko je tam spore med ljudmi in z oblastmi' odločevalo to, za tedanje čase, najbolj smrtonosno orožje. «Sodnik» Clark gleda z nostalgijo na tiste čase in prav tako tudi Reagan. Toda prijateljstvo med obema ne temelji samo na obujanju spomina iz časov «Divjega zapada», temveč ima sedaj svoje korenine v zapletenih mednarodnih dogodkih. «Sodnik» Clark je najvplivnejši svetovalec ameriškega predsednika. Vse svoje druge sodelavce ima V Reagan za «sinove», toda Clark je zanj «brat». jet). nekoliko mlajši od njega (Reagan je star že ctr oVjetski Tako Reagan kot Clark sta oba istega mnenja- jt,ujšo komunizem in komunizem na splošno predstavbistvi-nevarnost, kateri se je treba upreti z vsemi sred jaška sila ZDA mora biti sredstvo te politike na v0mik poldnevniku v svetu. Clark je bil najbolj trd z^jzorstvu nepopustljive linije na ženevskih pogajanjih o n ^ ga nad jedrsko oborožitvijo. Reagan mu toliko zaU j-^ordin3’ je pred kratkim imenoval za predsednika celotne ^ cijske skupine za vprašanja oborožitve in razor«« igo je In še so področja, kjer Clark odločilno vpn '^taV' primer Bližnjega vzhoda, kjer je bil pred čašo Ijen posebni predsednikov odposlanec Habib, na(Xje[areC mesto pa je bil imenovan McFarlane, ki je Prvl in osebni prijatelj «sodnika» Clarka. vtniea111^ Vpliv Clarka pa sega danes posebno na srern ^eagafl ško področje. Prav njemu gre zasluga, da se.J raibskenl odločil za najbolj hrupno demonstracijo sile v ka f)£,rornn° območju s številnimi ladjevji, letalonosilkami in?ei, kaj letalsko silo. Zunanji minister Schultz sploh ni tud*: se pripravlja na karaibskem območju. Zagrozi g^ina*1 da se bo umaknil v Kalifornijo, če se bodo sp sklepi (piši Clark) brez njegove vednosti. Demantij Vatikana VATIKAN — V Vatikanu so včeraj odločno deman tirali izjavo papeževega dvojnika, britanskega policaja Billa Birda, da ga je Janez Pavel II. pooblastil, da ga «pooseblja» v dobrodelne namene. Glasnik Vatikana je v razgovoru z novinarji poudaril, da papež ni nikoli dal omenjenega pooblastila. Neurje na Sardiniji CAGLIARI — Na Sardiniji še delajo obračun škode, ki jo je povzročilo v sredo silovito neurje, podobno tajfunu. Gmotna škoda je precejšnja, saj se je v valovih potopilo precej jaht, motornih čolnov in počitniških plovil, človeških žrtev pa kot kaže ni bilo. Policija in luška poveljstva pa so imela polne roke dela z reševa njem tistih dopustniških kapitanov in izletnikov, ki jih je slabo vreme zasačilo na morju. Milijarda za nadzor nad vulkani RIM — Tudi Italija bo v kratkem imela svoj urad za nadzor nad vulkani. Odlok o ustanovitvi telesa je sprejelo ministrstvo za znanstveno in tehnološko raziskovanje. Uradu so, kot je bilo objavljeno v uradnem listu, dodelili letno dotacijo ene milijarde lir za oprav ljanje zahtevne naloge. Vodka na zatožni klopi MOSKVA — Prevelika ljubezen moškega do... vodke je najpogostejši razlog za razporoko v Sovjetski zvezi. Podatek je objavila Literaturnaja gazjeta v obsežnem članku o ločitvah v SZ. Iz statistik, ki jih citira list, kaže, da je razporoka večkrat posledica mladostne ne zrelosti in premajhne odgovornosti para, saj kaže da se dober odstotek zakoncev odloči za poroko po zelo kratkem poznanju. Umrl Ira Gershwin NEW YORK — V sredo je v starosti 86 lei umrl v New Yorku Ira Gershwin, brat znanega ameriškega skladatelja in avtor besedil uspešnih glasbenih komedij. Ira, ki je v mladosti živel v senci brata, je napisal besedilo zelo znanih komedij kot je na primer «porgy and Bess». Priznanje Sofii Loren NEW YORK — Sofia Loren, italijanska filmska zvezdnica, ki je v zadnjih časih bolj znana zaradi težav z davkarijo kot pa zaradi umetniških dosežkov, bo na čelu vsakoletnega sprevoda, ki v New Yorku proslavlja obletnico odkritja «novega sveta». Za igralko je to znat no priznanje, saj so v prejšnjih letih bili na čelu spre voda umetniki kot Luciano Pavarotti, Frank Capra in Frank Sinatra. Se bo panda ohranil * i uM PEKING — Posebno zadnja leta ne samo ekologisti, temveč v-j in ^ narave veliko govorijo o nevarnosti, ' .......... •<—- > skim vrstam za njihovo ohranitev. Tudi poznamo pod imenom veliki panda, svojevrsten način za da je v nevarnosti, da izumre. Kitajska je takoj ukrepala ... . bližno 240 milijonov lir, da bi se preprečila masovna smrt. ,e jfci & Na Kitajskem je danes približno tisoč primerkov velikega Pa pretežno na tibetanskem področju. Njihova najljubša hrana so fflj 'J sebne zvrsti bambusa, tako da se z drugimi zelenimi rastlinomi ^ v* ki preti nekaterim rastlinski , ^ g Tudi medved tibetanskih ^zuru0jeval' n veiiKi panaa, se mora prav v tem času Lei w. lastno ohranitev. Zmanjkalo mu je namreč n.azalo r da izumre. Kitaiska ie takoi ukreoala in na hranijo. Prav ta posebna zvrst bambusa pa je začela kakor ni zaskrbljujoče dejstvo, saj, menijo izvedenci, gre za cvet’’ ki se ponavlja vsakih petdeset, šestdeset let. Agencija «Nova Kitajska» poroča, da rastlina že nekaj mesetlneraC% to pomeni, da se pripravljajo semena za prihodnjo bambusovo 9 .^e ■ Cvet pa je za stare rastline znak, da so svoj biološki krog za ‘ so z" tako odmrejo. Med eno in drugo generacijo rastlin seveda ni, z° . veliki panda prikrajšani za svoj ^vsakdanji kruhu,. tiheta^M Pristojne kitajske oblasti so pripravile načrt za reševanje j btf’n°M medveda. Dve sta nakazani rešitvi: uloviti živali in jih branih ze(fve som, ki prihaja z področij Kitajske, kjer še rase, ali pa preselite na ta področja. Za medveda namreč po vsej verjetnosti ni mozn vafiio> prehrana, saj so tisti, ki so se hranili s travo, zdaj v smrtni p#1 Izvedenci še poročajo, da je v letih 1975 in 1976 že prišlo do 1 y in je takrat umrlo 138 velikih pand. n. v. Gogolj: Taras Buljba (32.) rise še: Željko L KAKO DEBELEGA POVELONIKA IIMA30 Tl POL PACKI../ KO BODO -SLI V/ B03, SE BO-30 LAHKO USI -SKRILI ZA MOE GOV HRBET..'