MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE • MOJ DAN SVOBODE
,,Tudi na to smo morali biti pripravljeni, ko smo se vključili v vseljudski upor proti okupa-torju in njihovim pomagačem." Tako je pričela Rezka Javorško va iz Zelene jame svoj razgovor s skupino mladincev iz osnovne šole Vide Pregaic.
,,Ze junija 1941 sem se vklju-čila na terenu Zdena jama v or-ganizirane priprave za delovanje Osvobodilne fronte. V mojem stanovanju so se sestajali aktivi-sti - že takrat ilegalci - in ulič-ni odbori, imenovani trojke. Skupaj z njimi smo pretresali pditično pripadnost družin in posameznikov, pri kom bomo iskali števni dinar, koga bo tre-ba posebej prepričati, da je nje-govo mesto v Osvobodflni fronti, ki se bori proti zavoje-valcem naše dežele. Takih ,,po-stojank", kot je bila pri nas, je bflo v zeleni jami še več in brez težav sano ,,politično" obvladali celotni teren. Jaz sem bJa ulič-na blagajničarka za zbrani štev-ni dinar - članarino OF.
Proti jeseni leta 1941 smo imeli v naši hiši že zbirališče raznega materiala: orožja, mu-nicije, sanitetnih potiebščin, oblačil, cigaret in drugih živil, kar sno spravljali v zaboje in pošljali dalje. Tako sem postala kvartna intendantka. Prevzela sem tudi skladiSče literature, predvsem Slovenskega poroče-valca. Moja naloga je bfla, da sem to literaturo raznesla na-prej. Nosila sem jo seveda po več zavitkov Martinčičevi mami in Glavanovim v Zeleni jami, Emi Boruta na Linhartovo ulico, Stoparjevim na Selo in neki Dori, šivilji v Bohoričevi ulici, za kafero sem pozneje zvedela, da so jo okupatorji iz-sledHi. Nisem pa vsega poroče-valca sama raznesla, tudi k meni so prihajali ponj z raznih tere-nov takratnega moščanskega rajona. Podobno sem raznašala tudi drugi zbrani material.
Udeleževala sem se trosflnih akcij. Ena teh mi je ostala traj-no v spominu! Nekaj minut pred policijsko uro sva s Kristo Sarčevo precej na gosto posuli z
listki Bemekarjevo in Pohlinovo ulico. Neka gospodinja iz Pohli-nove ulice naju je opazila in ko sva odšli, je takoj sklicala stano-valce te lilice in so pobrali raz-stresene listke. Bala se je okupa-torjevih represalij, a naju ni iz-dala.
Potrebe po našem tisku so vednO bdj naraščale, zato je bflo treba nenehno iskati nove prostore za delovanje tiskarn. V začetku leta 1942 je bila zaradi bližine žične pregraje na Šmar-tinski cesti odkrita tiskarna pri Antonu Bau, vendar so še pra-vočasno rešii ves material. Tako so potem v propagand-nem vodstvu OF odločili, naj bi s tiskanjem nadaljevali pri nas. Moj mož in Fani 2agarjeva sta prenesla ves material od Baua k nam. To so bile predvsem cele sldadovnice ciklostflnega pa-pirja. Vendar ga tudi pri nas ni-smo mogli skriti vsega. Del tega sva zato skupaj s Fani iaznedi po raznih hkah k zanesljivim ljudem. Tudi s tiskanjem nismo
pričeli, ker je bilo preveč tvega-no prenašati večje količine ma-teriala iz hiš.
Z dogiaditv^o žice okoli Ljubljane je bil okupator pre-pričan, da bo zatri osvobodJno gibanje v njej. To pa se mu ni posrečilo. Moški so po raznih kanalih množično odhajali iz Ljubljane v partizane. Zato je okupator iz dneva v dan stop-njeval svoj pritidc. Za vsak pre-kišek je izvajal težke represije,
pa tudi streljanje talcev se je po-množilo. Zato so se naši aktivi-sti z velikimi težavami prebijali skozi številne zasede in izdaj-stva ter opravljali zaupane jim naloge. Treba je bilo najti eim-več zanedjivih družin, ki bi bile pripravljene vzeti aktiviste pod krov in skrivati jih pred prega-njalci.
Zaradi bližajoče se zime je postajala situacija, posebno za iiegalce, še težavnejša. Zato smo morali  aktivisti  pospešeno na
Pred menoj se je zvrstilo veli-ko znanih sodelavcev, vendar nisem nikogar izdala. Zdržala sem vse trpljenje, je Rezka pre-kinila pripovedovanje, se neko-liko zamislila in zadržala dih. V njenih očeh in na licih pa sem opazila pogled in poteze upora, ki so se nato sprostile v ponosu na častno opravijeno domovin-sko dolžnostjo. 13. maja je bila izrečena (jbsodba 62 obtožen-cem (med njimi je bilo 22 žensk), ki so bile aretirane v
znala, kako nečloveške znajo biti nune, božje službanice. Ker nismo hotele hoditi k verskim obredom, smo bile večkrat za-prte v kletnih prostorih in tam ležale na golih betonskih tieh. 22. decembra 1943 sem se vr-nfla domov, mož pa se je vmil iz Partne 17. januarja 1944 tež-ko bolan. Že nadednji dan po moževem prihodu so naju v imenu kristusa ponovno aieti-iali - to pot belogardisti. Pro sfla sem  jih, naj puste moža
moči gledale, kako bi jo rešile. Taki in podobni prizori so se vtstili dan in noč. Prenekatera jetnica je tudi končala svoj^ živ-Ijenje v kazenskem bunkerju, ki je bfl do enega metra napolnjen z vodo.
Ko se je vojna bližala k kraju, smo opazili tudi v taborišču ve-like spremembe. Najpiej so iz taborilča odpeljali vse moške, za njimi pa smo odhajale žen-ske. Ob cesti smo videle pobite zapornike, očitno tiste, ki so na