MMtojMnt t gotolrl (Mi tirati en HwM " T* ' St. 22 iS? tztrlt. tzvzfir?! pondeljdj^/sak^ An ;~i> A$»ŠVep* št 20, 1. rfFirj se ne triej«mij^«l4plsl Prof. F. Peric. — La*tnfl£ ira^i zp trese L 7.—, 3 m) 2a inozemstvo mesečno 5 lir večT—len., v Trsta, v nedello 25, lanuarja 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L Kfe. - TStvo: uttca «v. FrtnHSka tj3 are blitvo- Nef-4"*«'-:;- — OdgoTont-tiskane EJimt ita L 32.— in celo . crednišm in uprave It. ii-if- DINOST Posamezne Številke v Trato In okolld po 20 ceaL — Oglasi ae računajo v iirokosti ene kolone 172 mat.) — Oglasi trgovcev te obrtnikov mm po 40 cent. •smrtnice, zalivale, poslanice te vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 2. — Oglast, aaročnina In reklamacije ae pošiljko 1 »ključno uprav Edinosti, v Trate, »lica s*. Frančiška Asiikega štev. 20, L oadsUopJe. — Telefon arednUtva te šariva U 4Z» Julijska Krajina in Tunizija Izgon našega jezika iz vseh uradov in poitalijančenje celo naših ljudskih šol, skušajo italijanska glasila — poleg drugih neveljavnih argumentov — opravičevati z naglašanjem praktične potrebe. Nota bene: praktične potrebe za naše slovenska ljudstvo. Da bi zahtcviala praktična potreba prebivalstva, da uradi' občujejo z njim v jeziku, ki ga ljudstvo ne rabi v svojem vsakdanjem praktičnem življenju in v katerem edinem more izražati svoje misli; da bi služila izobrazbi ljudstva šola z učnitm jezikcan, ki ga otroci ne razumejo: to je cfcfcazovanje, ki ga normalni človeški razum ne more razumeti in je tako^ ne-zmiselno, da se razbija ob svoji lastni piramidalni nezmiselnosti. Te zadnje dni je neki italijanski list delal globoke poklone pred inteligenco našega kmeta. Ker pa ta kmet tveri ogromno večino naše narodne vkupnosti, vsebuje tisti slavospev priznanje, da je naše ljudstvo dovolj bistroumno, razsodno, da se more ono samo najbolje zavedati, kaj in kakor zahteva praktična potreba za njegovo korist. Dejstvo, da vse, kar je v tem ljudstvu zdravega in poštenega, zahteva svoje naravne narodne m jezikovne pravice v uradu in v šoli, kaže torej, da to ljudstvo drugače razume svoje praktične potrebe, negct hočejo natvezati italijanska nacionalistična glasila. Zato smemo že zahtevati od teh glasil, naj lepo prepustijo našemu ljudstvu, da ono samo 5 svojo inteligenco, bistro vidnostjo in razsodnostjo razsoja, kako je najbolje ustreženo njegovim — praktičnim potrebam. Ta božji dar je dan našemu ljudstvu gotovo v nič manjši meri, nego italijanskim kolonistom v francoski koloniji Tuniziji v AIriki! V imenu teh italijanskih priseljencev pišejo v teh zadnjih dneh italijanska glasila na dolgo in široko. Zahtevajo za svoje soplemenjake v Tuniziji prav tiste jezikovne pravice in tisto svobodo, ki jih zahteva naše ljudstvo v Julijski Krajini. To pa s tem večjo pravico z ozirom na dejstvo, da so Iialijani v rečeni francoski afriški koloniji le priseljenci, dočim je ozemlje, na katerem biva naše ljudstvo v Julijski Krajini, njegova lastna rodna gruda od davnine, že mnoga stoletja! «Tribuna» piše n. pr.: «V Tuniziji za- organizacije dežele, v kateri živijo pripadniki dotičnega naroda. Tudi s tem nazorom se mora strinjati vsak pametno misleč človek. Tem hujšo nedoslednost in krivičnost zagrešajo ista italijanska glasila, ki ista vzvišena načela in ideje, ka- . . , . . u _ t ere proglašajo tako slovesno za tuja graiistmji Tersitanijevi, ki je — zapeljana ozemlja, v svoji lastni državi zametujejo od zaročenca Amedeja Messana, svojega — ki iste pravice katere zahtevajo za tovariša v urada — šla za njim v Milan svoje scplemenjake v tujih krajih, odre- ter ga ustrelila po kratkem razgovoru. ka?o svojim lastnim sodržavljanom druge Včeraj so bde za&lisane priče, ki so vse narodnosti! To naše očitanje velja tudi orisale umorjene* kat lahkoživca, *ned- Pređ razsodbo v procesa proti tržaški telegrafistu ji. ki je umorila svojega zaročenca MILAN, 24. 2e tretji dan se danes tu nadaljuje razprava proti bivši tržaški tele na naslov vlade. Tudi nji naj bi ta fran-cosko-italijanska polemika služila v pouk. Do vedla naj bi jo do spoznanja, da so zahteve naše narodne manjšine popolnoma opravičene in da ne vsebujejo prav ni kake nevarnosti za varnost države, marveč bi bila zadovoljitev slovanskih državljanov Italije le v k orisi za državo! Če velja, kar prs*» »Tribuna* — ia bi namreč spoštovanje narodnih pravic Italijanov v Tuniziji le pospeševalo italijan-sko-francosko« prijateljstvo — velja ta nazor tudi z oziroen na io!a naglašano potrebo dobrega in prijateljskega razmerja med našo državo in Jugoslavijo in »vsem jugoslover.skim plemenom. Tudi mi ne želimo nič drugega, nego da nam da država rocžnost, da ostanemo to, kar želimo ostati, da moremo ohraniti in razvijati svojo narodnost. Italijanska vlada in i9pijanska 'javnost vidita torej, kako lahko bi prišlo tu da sporazuma in mirnega sožitja. Nič drugega ni treba, nego da se ideje in načela v gornjih citatih začnejo praktično uveljavljati na.pram naši narodni manjšini. S tem bi dala vlada največjo moralno oporo tudi svojim zahtevam glede Italijanov v Tuniziji. Senat nadaljuje razpravo Glasovi proti nepovoljnemu poslovanju sodnij - Minister Rocco o preuredbi sodstva in reformi zakonikov RIM, 24. Na današnji seji senata, ki jo je otvoril predsednik Tittoni ob r15. uri, se je nadaljevala razprava o proračunu justičnega ministrstva.. Senator Gallini se je pri svojih izvajanjih omejil na nekatere pripombe glede so^rne j ^^^ tem ko so se zelo pohvalno izrekle o značaju in dosedanjem zadržanju obtoženke. Danes govorijo državni prav dnik in branitelji, nakar bo izrečena še nocoj razsodba. Tersitanijeva oproščena MILAN, 24. Porotniki »o oprostili Ter-sitamijevo krivde umora. Radi tega je bila morilka poštnega uradnika Messine takoj izpuščena na svobodo?* Tagorejev »Poštni urad« t Milann MILAN, 24. Včeraj se je uprizorila v tukajšnjem gledališču «Sala Azzurra* drama Rabindranatha Tagoreja »Poštni urad« z malo Valentini Marichette v glavni ulogi. Drama, ki se je že prej dala v Genovi, je dosegla popoln uspeh. Tagore, ki je bil tudi prisoten, je žel od zbranega obćinsdiva cibilno pohvalo. Milica milanske občine za proučevanje raka MILAN, 24. Na sanočnji seji ofečinskega odbora «e je sklenilo predlagati občinskemu svetu, da bi se določil znesek en milijon lir, ki ga ima občina doprinesti za državni zavod za proučevanje in zdravljenje raka, kateri se bo ustanovil v Milanu o priiiiki proslavitve 25 letnice vladanja kralja Viktorja Emanueia III. Za zaščito italijanskih Interesov na Jadrann JAKIN, 24. Včeraj so tu sestali najvažnejši činitelji DAnnunzijeve reške ekspedicije. N aj .izočni so bili zastopniki b:£evnikov, reških legijonarjev in dobro-voljcev iz julijske Krajine in iz Dalmacije. Na tem zborovanju je bila sklenjena ustanovitev neodvisnega udruženja pod «Milizia Adriatica*, katerega uprave na italijanskih tribunalih. Ugotovil j svrha bo izvrševanje programa ronških je težek nered v tem oziru, ki more biti'legijonarjev za obrambo in za širjenje ita- posledica pomanjkanja sodnega osobja ali pa preobilice dela. Ni se spustil v podrobna razmotrivanja o neugodnem gmotnem položaju sodnih uradnikov, ki se borijo za 1 i ____ * r _ -i. T "- —i » A. « rvi«- -i U « Lr i tem večji prijatelji Francije, kolikor bolj si bedo v svesti, da se v njih narodnem značaju spoštuje njih domovina, ki jih je porodila! Pravice Francije soi v vprašanju Tunizije izven vsake razprave, mi bratimo samo naše pravice! In te so tako abstraktne (pojmovne) dobrine, da bi biia ^ bo bolj dotaknih objektivnih vzrokov po* inanjkJjivega poslovanja sodnij. Na vseh sodnijah — je nadaljeval govornik —, posebno pa na onih v velikih mestih se razpiše na stotime razprav. Sledi nato trojna operacija klicanja pravd. Po dcilgih mesecih predloži komaj sodnik svo-! je poročilo in pride potem »v većini slučajev velika pogreška v presojanju, če bi se jim ^ ^ prehod'e raz9odbe. Manjkajo kan hotelo oporekati. Pa tudi pogreška poli tične psihologije, vsled katere bi morda Francra definitivno izgubila italijansko prijateljstvo!« fcCorriere d'Italia* praivi, da je namen raznarodovanja (Italijanov v Tuniziji) nesmiseln z vidika mednarodnega prava, Kajti Francija ni prišla v Tunizijo s pravico zavojevalca, maTveč da uvede v to pokrajino boljšo in civilizirano upravo. Tudi so pravice prebivalstva in podanistva celisti, zapisnike o prehodnem postopanju sestavljajo odvetniki in jih podpisuje,o kancelisti naslednjega dne, manjkajo pp* tem še avskultanti. Vse to odvzemlje zaupanje v človeško justico. Na koncu je govornik pozval ministra, da uredi to vprašanje. Sen. Garotfalo je govoril o zločinstvu in njega prešibkemu zatiranju. Pripomnil je, da se je že neštetokrat govorilo o tem bogu ostale nedotaknjene, ko je cveto.a vprašanju, nešteti so zakonski načrti, ki italijanska kolonija že podajala sijajne dokaze svoje delavnosti za procvit Tunizije. In teh stotisoč Italijanov se ni nikdar so bili v tem pogledu že predloženi. Z otzi-rom na kazensko justico je nastopil proti prevelikemu popuščanju s strani porotni- oglašalo s kakimi zahtevami na političnem j kov in tudi sodnikov prizivnih sodišč ter polju, ki bi bile nasprotne pravicam za-sednikov. Italijani v Tuniziji, pa tudi Italijani v kraljestvu, da ne zahtevajo nič drugega od francoske vlade, nego priznanje sakrosanktne pravice, da morejo ohraniti svoje pleme, svoj jezik, svo;o kulturo! Ta zahteva Italijanov v Tuniziji da ne krši nobene narodne in posestne pravice Francije, dočim se očituje neko čustvo sovražnosti v zahtevi, naj se stvari, ki so priznane po jeziku, pokoljenju, plemenu in civilizaciji, smatrajo kot nekaj, kar bi bilo navezano na zemljo, kot nekaka poljedelskega oprema, ki mora služiti kapricam materijalne posesti. (S tem hoče reći «Gorriere dltaiia*, da se pripadn:ki kakega naroda morejo preseliti na kaka tuje ozemlje, ne da bi se morali odreči svoje narodnosti, da je torej ta poslednja neodvisna od ozemlja, na katerem živijo pripadniki kakega naroda!) Ti citati iz italijanskih listov predočajo jedro spora med Italijo) in Francijo z ozi-rom na položaj italijanskih priseljencev v Tuniziji- Zahtevo italijanske vlade in italijanske javnosti, nsuj se spoštuje narodnost italijanskih priseljencev v Tuniiziji, priznavamo mi kot popolnoma opravičeno. In to toliko s stališča našega italijanskega držaivljanstva, kolikor tudi m še posebno opozoril na strašno naraščanje števila zločinov. Medtem ko je bilo namreč naštetih leta 1919 v Italiji 2500 umorov, jih izkazuje statistika za leto 1920 5012. Zaključil je s prošnjo na vlado, da naj uvede take reforme, ki bodo rešile državo iz tega stanja stvari. Sen. Spirito je ugotovil, da je vsled pre-uredbe sodne uprave zapustilo službo 700 sodnikov in da jih je bilo na novo nastavljenih 200, tako da sledi iz tega efektivno znižanje števila sodnikov za 500. Minister Rocco je odgovarjal svojim predgovemikom na omenjene pritožbe, nakar je bila seja zaključena ob 18.15. Ministrski svet RIM, 24. Današnji ministrski svet se je bavil 9 vprašanjem draginje s posebnim o žirom na tečaj valute in na aprovizacijo živil iz inozemstva. Plemenita Incllatloa za jubilej vladanja Viktorja Emanueia RIM, 24. ProslavitervJ 25-letnice vladanja kralja Viktorja Emanueia III. bo posebno za Rim velikega pomena. Druga mesta Italije so že na delu za dostojna legijonarjev za obrambo in za širjenje ita-iijanstva na Jadranu, za zaščito gospodarskih, duševnih in kulturnih interesov na «Mare Nostro». Izdaj && bo proglas na vso državo in se bo ustanovil poseben dnevnik ta obrambo jadranskih interesov na splcCno, posebno pa Dalmacije. Osrednji sedež udruženja bo Zadar. Na čeio< tega gibanja je bil poklican kom. a v v. Eu-genio Coselschi, za tajnika je bil imenovan dalmatinski novinar Giuseppe Ballarin. Mednarodna Konferenca Pred nadaljevanjem beneške konference BEOGRAD, 24. (Izv.) Italijansko-jugo-skrvenska konferenca se bo nadaljevala v Benetkah 3. februarja. Jugoslovenska delegacija odpotuje iz Beograda že 1. februarja. 27. t. m. se bo sestala na Dunaju konferenca nasledstvenih držav za likvidacijo dolgov Južne železnice. V pondeljek se začne v Dubrovniku konferenca srednjeevropskih držav radi sestavitve poletnega voznega reda za osebne in tovorne vlake. Oster nastop tešKe NSS proti rovarenju duhovščine proti državi PRAGA, 24. Klub narodno-socijalistič-nih pojlanceiv je sklenil zahtevati od vlade, da se vsem duhovnikom, ki bi se kompromitirali s protidržavno ali protinarodno politiko, odvzame kongrua (državni prispevek k plači). Nadalje je zaključil, da mora čsl. vlatla takoj pristopiti k ločitvi ' države od cerkve. Ako bi se to ne zgodilo i je nar. socijalistiČna stranka odločena iz-jvajati konsekvence ter event. izstopiti tudi iz vlade. S tem bi nastoipil konec sedanje narodne koalicije. Naronod-socijalni poslanci so končno sprejeli oster protest, da se še niso razlastila »vsa cerkvena in škofovska velepo'sestva ter zahtevajo, da se konfiskacija in razdelitev takoj sprovede. Ostri sklepi Klo»fačeve stranke so vzbudili v češki javnosti veliko pozornost. Češka NSS je s temi sklepi pričeia politiko najostrejšega boja ne le proti ljudski stranki, temveč deloma tudi proti sami katoliški cerkvi. _ CanKou poroča o sobranju o odnosa;ih napram Jugoslaviji in Romuniji SOFIJA, 24. Pri zopetnem sestanku sobranja je prečita! -včeraj ministrski predsednik Cankov imenom vlade izjavo o svojem zadnjem potovanju v glavni mesti Jugoslavije in Romunije. Cankov je izjavil, da je smatrala vlada povodom komunisti čni:h priprav na Baf.kanu za primerno, da «topi v stik z Bukarešto in Beogradom ter se posvetuje o korakih proti boLjleviški nevarnosti. Razgovori v glavnih mestih so dali ugotovitev, da «*> si komunisti v resnici prizadevali ogrožati varnost balkanskih narodov, predsednik je prepričan, oarc počeščenje tega dogodka, ki se bo na z načelnega vidika. Saj se nam v gornjih splošno proslavil s čini človečanskega in rffflfill rvrnr)r.A. 4. .JI i^A___ _ ___".t-______KA1___1 ____1 ■. citatih predoča tudi jedro vpraSaoja narodnih manjšin v Italiji sami. Le ena razlika je tu. V Tuniziji gre za italijansko manjšino na ozemlju tuje države, pri nas pa za slovansko in nemško manjšino v lastni državi. Dejstvo pa, da je Italijanov v Tuniziji le okoli 100.000, nas in Nemcev v Italiji pa nad 700.000, puščamo na strani, ker načeloma odklanjamo tezo. da bi številčno razmerje moglo biti odločilno za priznavanje pravic naraLnih manjšin! Gornja razlika torej ni nikaka stvarna razlika. Sa/j pravi aCorr. d'Italia*, da pravice kake narodnosti niso odvisne od podit. socijalnega značaja. Misel proslavitve te obletnice s čini čfovedtoljubja je bila takoj sprejeta pred vsako drugo, ker odgovarja najbolj čustvom vladarja. Rim se bo spomnil dogodka' z ustanovitvijo velikega zai/oda za pomoč starcem in za pobijanje beračenja.. Poslanec Reaao izključen is ia&stovske stranke RIM, 24. Tiskovna urad fašistovske stranke ofcjanrija: On. Remo Ranieri je bi! izključen iz fašistovske stranke radi kršitve strankine discipline. Ugodno stanje trgovske bilance - Dinar bo še rastel BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes je finančni minister pedal novinarjem obširno izjavo o finančnem položaju Jugoslavije. Poročal je o uspehu finančne konference v Parizu, katera je za Jugoslavijo velikega "ornena. Pri razdelitvi nemških reparacij bo Jugoslavija prejela 5 %. Finančni minister je porofcal nato o gospodarskem položaju Jugoslavije in v zvezi s tem o skakanju dinarja. Izjavil je, da se dinar sedaj stabilizira in da bo poslej še rastel. Kakor je finančni minister dognal v Parizu od evtofih ameriških in francoskih prijateljev, bo izdala spomladi ameriška finančna skupina Bieur novo emisijo za jugoslovensko posojilo, s katerim se bo začelo z gradnjo projektiranih jugoisloven-skih pristanišč. Minister Stojadinović je mnenja, da se bo te emisije udeležila tudi angleška finančna skupina. Glede dinarja je minister omenil, da je na dvig jugoslovenske ivalute vrlo ugodno vplivala aktivna trgovska bilanca. Državni dolg Jugoslavije iznaša okoli 300 milijonov zlatih dolarjev. Uvoz je v preteklem letu dosegel 9 milijard dinarjev, a izvoz iznaša tveKko već. Finančni minister je zaključil, da sme Jugoslavija zreti z optimizmom bodočnosti nasproti ter omenil, da bo finančni odbor sklican po sestanku nove narodbe skupi čine. Volilna agitacija BEOGRAD, 24. (Izv.) Življenje v Beogradu je poteklo tudi danes brez omembe vrednih dogodkov. Večina ministrov m nahaja izven Beograda na volilnih shodih. Pašič je davi kocneriral z ministrom Drin-k ovi čem in bil tudi v kratki avdijenci pri kralju. t- V Davidovičevi srtradki se pojavlja raz- ol, ker je novi član Daividcivičeve skupine, Voja Marinkovič podal danes demisijo kot Član izvršilnega odbora stranke. LJUBLJANA, 24. (Izv.) Minister Žerjav je prispel danes iz Beograda ter se podal takoj .v Kranj, kjer se je vršilo veliko volilno zborovanje narodnega bloka. Poleg ministra Žerjava je nastopil s svojim govorom tudi minister na razpoloženju m tamošnji kandidat dr. Kramer. Dr. Trnabić se pritožil radi Internacije drjaL Mačka ZAGREB, 24. (Izv.) Doktor Trumbrč je uloži! danes dolgo pritožbo radi odredbe policijskega ravnateljstva za internacijo drja. Mačka in tovarišev. Pritožba i« bšia predana situacija razčistila in da je obnova odnosa jev med prijatelj in sosedi mogoča. Izmena misli je omogočila gotove korake pri •velesilah, dočim isof drugi predvideni za bodočnost. V obeh sosednih državah se Rusko-IiipoiisKa pogodba InZedlnlene države Ameriška javnost želi, da se Čimprej prizna sovjetska Rusija WASHINGTON, 24. Rusko-japonska po^ godba je napravila na tukajšnje politizira kroge globok utis. Uradni krogi so mnenja, da morajo Zedinjene države čimprej priznati Zvezo sovjetskih u& S • • inJl rezultat vomev, nekateri listi pa proro- ustairtvrjo miru na Balkanu. Pnprtcanje, kovana svojih bralcev tudi že ob£vljaio Iz da je medsebojno približanje potrebno, pn- teh objav je razvidno, da ni bila jugosioven-dobiva na terenu. V vseh treh državah je j ska javaost še niKoii tako zelo različnega želeti »skupnega dela na poiju skupnih interesov brez omejevanja drugih. Končno je Cankov izrazil še svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom pri jugosknrenski in romunski vladi. Smrt generala Kuropatkina MOSKVA, 24. V Čemčijurinu je umrl general Kuropatkin. Bil je 80 let star. Ku-ropatkin je bil za časa carske vlade delj časa vojni minister; v rusko-japonski vojni pa je prevzel vrhovno poveljstvo nad ruskimi četami. Zapušča zanimive zapiske, ki se tičejo bivše carske armade. V njih pojasnjuje Kuropatkin vzroke, ki so do>-ve-Hi do poraza Rusije v rusko-japonski vojni Reforma zemljiških davkov v sovjetski Rusiji MOSKVA, 24. Finančni komisar je izdelal zakonski načrt za reformo zemljiških davkov. Načrt določa ^minimalne -zemljiške dohodke, ki niso podvrženi državnim davkom. S tem hoče sovjetska oblast cra>c*-gočrti revnim kultom znosno življenje. Zveza med Rusijo, Nemčijo, Kitajsko in Japonsko MOSKVA, 24. Sovjetski listi posvečajo posebno pažnj-o priznanju sovjetske Rusije s strani Japonske. «Izvestja» povdarja, da si je Japonska s priznanjem sovjetske Rusije na zapadu zarvsrovala hrbet pred napadi v slučaju vojne. V tej zvezi trdijo sq-vjetski listi, da ni izključeno, da pride v najkrajšem času do bloka, v katerega bi stepile Rusija, Nemčija, Kitajska in Japonska. mnenja o rezultatu volitev, kakor letos. Naj-raznovrstnega prorokovan;* čitamo v listih. ISekateri dajejo Nacijonalnemu bloku maio man, ko dvesto mandatov, drugi zopet niti devetdeset. V splošnem pa skoraj vsa prerokovanja soglašajo v tem, da bo največ mandatov dobil Nacionalni blok, oziroma radikaii, druga stranka da bodo radićevci in tretja Davidovima demokrati. Na četrtem mestu pa se navajajo zemljoradaiki ali pa slovenski klerikalci in spahovcL Da je mnenje oavnosti o rezultatu volitev tako silno negotovo, je le naravno- Manjka točnih podatkov, da bi se mogel presoditi tok volilnega boja. Vsa poročila strank o volilnem bo jU so tako pristranska, da ne pridemo do resnice niti tedaj, če bi smatrali samo polovico njihovih poročil za resnico. Je naravnost neverjetno, kako je v sedanem volilnem boju napeta resnica na natezalnici. Interesantna je v tem oziru tudi polemika med listi zaradi Pribićevićevega shoda v Varaždinu. Zagreb&ka «Riječ» piše, da se je udeležilo shoda 8000 oseb, radičevski «Hrvat» pa pravi, da jih je bilo kvečjemu 2000, po Zagrebu pa govore samostojni demokr.iti, da jih je bilo 10.000. Vladni listi pišejo, da t:e bilo na Pribičevićevem shodu veliko radičevcev z zastavami, na katerih je bilo napisano znano Radićevo geslo: «Vera u Boga i seljačka slo£a». Vsi ti radčevci da so za vedno zapustili Radića in da so postali navdušeni monarhisti. «Hrvat». kot glavni organ radičevcev, pa pravi, da so prišli kmetje na shod samo zato, da dobe zemljo, ker da so se bali, da bi jim drugače vlada vzela zemljo, ki jo imajo dobiti po agrarni reformi. Edino reelno osnovo za presojanje volilnih izgledov nudijo dosedaj vložene kandidatska r liste. Na podlagi list je mogoče reči, da so r_____ Rusko-japonski odnošaji tvorijo j radikali letos bolj razcepi eni kot lani. da so obenem izhodišče zbBžanja med Rusijo in demokrati manj razcepljeni in da »o skoraj Ameriko, kajti slednja bi imela največjo, t1'Ztlil*?*-. gospodarsko škodo, ako bi še nadalje za- vlačevala priznanje sovjetske Rusije. Prelom med Vatikanom ia Argentini j o BUENOS AIRES, 24. Po vesteh iz vlad- morali radikali nazadovati in demokrati napredovati, oziroma ohraniti vsaj dosedanje posestno stanje. Toda voli'ni aparat, s katerim razpolaga rad kalna stranka, je bogat in učinkovit in vse polno možnosti je $e, da radikalna stranka tudi v zadnjem trenutku pomiri disi- nih krogov, se pričakuje, da se bodo v dente ali pa obrezuspeši njihovo akcijo. V Um kratkem prekinili diplomatski odnošaji OZiru postopao vodilni možje radikalne stran-med Argentinrjo in Vatikanom. Argen- k® z.odločnostjo. Brezobzirno se izključu-t in ska vlada je namreč sporočUa Vatikanu, ,z strank? vsl' kl sc ne P°kore odločba« da odklanja imenovanje msgr. Cardinala za papeškega nuncija rr Buenos Airesu. Vatikan ^>a na tem imenovanju ,vztrajaj Poostritev poljsko-gdanskega konflikta GDANSKO, 24. Poljska namerava bojkotirati Gdansko. V Sejmu je bil stavljen predlog, saj vlada usmeri celokupni blagovni promet proč od Gdanskega in njegovih carinarnic. Nadalje je udruženje poljskih trgovcev sklenilo, da se ne bo udeležilo gdanskega velesejma. vodstva stranke in da bo ta odločnost marsikoga preplašila, je skoraj gotovo. V ospredju vsega zanimanja so dogodki na Hrvatskem. Kakor vse kaže, ni naredila obznana onega vtisa, kakor se je pričakovalo. Krivda zato zadene na vsak način policijo. Je naravnost neverjetno s kakšno lahkomišljc-nosto in povrinostjo je sestavila policija svojo ovadbo sodiiču proti petorici aretiranih članov vodstva HRSS. Tako je policija ovadila dr. Mačeka in tovariše, da »o rovarili proti vojski, ne da bi navedla samo eno konkretno dejstvo njihove krivde. Ni čuda, da je tozadevno ovadbo zavrnilo »odifč« ia da je zavrnit« v potrdil tudi banski stol. ; Obtožba policije proti dr. Mačeku in tova- eni je bila, kakor rečeno, tako slabo utemeljena, da ni čuda, če je banski stol v bistvu potrdil oprostilno razsodbo zagrebškega sodišča in odredil, da se imajo vsi obtoženci izpustiti Lz zapora. (Večino aktov polict.a namreč ni sodišču predložila že do Ganeš). Takoj po izpustitvi iz sodmjskega zapora pa so bJi vsi obtoženci od policije aretirani. Da je bilo to napačno, je morala policija priznati že drugi dan, ko aretacijo izpremeniia v internacijo, ki pa je za naše normalne razmere več ko čudna^ Ko je bila obznana objavi'ena, je bila Radi-a Žale Moskvi, je osrednji odbor odstranil uO sedal še nf> nrv7 nana nnrnrHa nnHiVaniK Trn^L-n^n _ M. * - - I _ —^ I _ i " — _ *___ ___ do sedaj še nepoznana poročila poklicanih vojaških krogov, ki neizpodbitno dokazujejo, da so bile odločilne zmage nad Kol-čakom in Denikraom izvojevane brez Trockega. Nje^cw operacijski načrt za ofenzivo proti Kol caku je osrednji odbor koniunistične stranke odklonil, nakar sta vojni komisar m vrhoivjii poveljnik Va-zeite* zahtevala, da jih stranka razreši službenih dolžnosti. Medtem ko ostavka Trockega ni bila sprejeta (najbrž iz političnih razlogcr je prevzel polkovnik Kamen ev mesto Vazeitesa, to je vrho»vjio povel-jstvo nad rdečo armado. In Trocki je omatral za primerno, da s svojim kne-notn odobri vojaško akcijo«, ki se je križala z njegovim operacijskim načrtom, kateri je bil odklonjen od Strankinega osrednjega odbora. Ko so Denikinove Čete osvojile večji del južne Rusije ter se bli-i sovjetskimi veljaki. Trockega s fronte in Trocki je mirno prenesel to ponižanje. Pred ck>h«n letom je bil Trocki Še član političnega urada, v katerem so sedeli tucK Stalin, Ziraovjerv in Kamenev. In ravno ti ožji tovariši so izrekli na poslednji plenarni seji osrednjega odbora smrtno obsodbo nad Trockijem. Pred enim letom se je beril Trocki še za politične ideje in imel je mnogo pristašev. Na njegovi strani sta bila komunistična omladina in večji del rdeče armade. Trocki pa ni sedaj postavil nikakega političnega programa in ni iznese! nobenih novih idej v javno diskusijo. Ostal je osamljen. Kajti pri vsem sporu ne gre toliko za idejna načela, kakor za to, kdo bo na prvem mestu v sovjetski irfadL Težko je že sedaj napovedati, kako se bo iztekel ta spor med DNEVNE VESTI f Matko Milič Boj m oaMth v sovlefsfcl RllSlji Pred par dnevi se je vršila v Rusiji plenarna seja osrednjega odbora tn osrednje kontrolne komisije ruske komunistične stranke. Razpravljalo se je o brezštevilnih resclucijah strankinih sekcij, ki brezobzirno obsojajo postopanje Trockega po Leniču:) vi smrti. Po dolgi razpravi je i osrednji odbetr sporazumno z o«srednjo! komisijo skl-enJ, da se Trocki odstavi kot predsednik revcihicijonarnega vojnega sveta ter pozove, da se brezpogojno pokori strankini di-serplini. Iz teh ukrepov sledi, da se skušajo sedanji ruski oblastniki pod vodstvom Zinovjeva iznebiti organizatorja rdeče armade ter mu onemogočiti slehrai vpliv na. politični razvoj v sovjetski Rusiji Kaj je pravzaprav zakrivil Trocki? Zameril se je- osrednjemu izvršilnemu ad-heru, ker ni odobraval vseh Leninovih r.ev-akicij-onarnih naukov m je ob vsaki priliki nepopustljivo zastopal lastne bolj-fceviške teze. Saj je Trocki vsemu svetu znau kot izvrsten govornik, ugleden publicist in neprekosljiv organizator rdeče armade. Te lastnosti Trockega je znal pninea-no ceniti tudi pokojni Lenin in njegovi zvesti učenci, ki se sedaj zbirajo okoki osrednjega izvršilnega odbora ruske komunistične stranke, se dobro zavedajo spodobnosti Trockega. In morda se ne motimo, če trdimo, da je predsednik osrednjega odbora Zinovjev oni, ki je v prvi i vrsti delal na to, da se odstavi Trock? kot predsednik revolucionarnega vcijnega sveta. Kajti Zinovjevu je Trocki prenevaren tekmec. Z Leninovo smrtjo je začel Trocki v polnem obsegu uveljavljati svojo osebnost V knjigi «Nauki oktobrske revolucije«, ki je porvzroćila ne malo polemik v krogih ruskih komunistov, je šel Trocki tako daieč, da je zapisal marsikateri očitek na. Bela žena pojavil« se je zopet v našo sredo ter nam ugrabila vzor moža. Moža ki je zvesto ljubil svoj narod. Ta mož je Matko Milič. dolgoleten član in zaupnik pol. dr. « Edinost*. _ Bil je »koz in skoz naroden. 2e v svo>e mladosti je pokazal, da čuti težo, pod katero je že takrat živel naš narod. Vzpodbujeval je vse svoje prijatelje k skupnemu delovanju za dosego narodnih ciljev. _ Ni bilo shoda, ne sestanka, da bi pok. Matko ne bil navzoč. Večkrat ob času volitev je sam skliceval zaupne sestanke ter jim tudi predsedoval, Tako .« tudi predsedoval shodom sklicanim po našem političnem društvu «Edinost». Ne samo Prosečani — Kontoveljci, ampak tudi pol. dr. »Edinost* je imelo veliko zaupanje v pok. Matka. Priča je dejstvo, da je bil pri volitvah, leta 1921 kandidat na naši narodni listi. Pokojnik ni bil premožen, in je moral v potu svojega obraza služiti na malem posestvu vsakaanji kruh sebi in družini, sestoječi iz soproge ter 8 otrok — med temi 5 nedorastlih. Enaka njegovi pridnosti in vztranosti pa je bila tudi njegova narodna zavednost. Povsod je nastopal ko Slovenec in kot tak je tudi hotel umreti. Njegova zavednost mu je prinesla tudi mnogo trpljenja, ker so ga parkrat dejansko napadli. Toda omajali ga niso, ostal je trden kakor hrast, vzor značajnega moža do groba. Pogreb pokornega Matka Miliča se bo vršil danes 25. t. m., ob 4. uri pop. Naj nm bo lahka tudi ljubljena domača gruda, L K* *ga trdtafth foatilmčarke lačaijfc. V tem prerekanja je ŠPIJONI Pod tem naslovom je prinesel -Mali lisU od! rega sta v^nedeijo famta v Črmčah tepJa. 23. t rn. na prvi strani naslednji'debelo tiskani Marni izmed njih, mislim da brigadir, je vina, katerega nista bila plača prišel neki orcčnii — izjavlja Jožef Koo»č — in me je, ne vem zakaj, pograbil, ka sem hotel jaz sesti, na voz in me peljal na orožniiko postajo v Črntčah, stoječo bfczu dotične gostilne. Tam me izpustili in neki orožnik me je spremljal do -"ostrine, kjer sem imel voz (t. j. pri Kosovelu). Jaz sem silil v gostilno, orožnik je zahteval, da vstopim v voz, da grem domov. V gostilni, 9o se fantje začeli nekaj ježki na orožnike, zakaj zapirajo ljudi brez vzrcika in v prerivanju so mene izpahniK ven, nakar «sem začel bežati, orožnik pa za menoj. Vjel me je v gozdičku pred Črniča-mi. Medtem, ko sem hotel orotzmku zopet zbežati domov, sta priskočila dva neznana fanta, ki sta se začela z orožnikom ruvati. Pri tem sem jaz zopet ušel, bežati pa nisem mogel, ker sem bil pijan. Domov prisedsi, sem dobil v torek (13. t. m.) vabilo, da moram priti na orožniško postajo v Šempas še isti dan. Ker me v torek ni bilo doma, sem šel v sredo zjutraj (14. t. m). Tam so me orožniki takoj uklenidi in srtisnili, da so mi postale roke takoj Črne. Od tam so me odpeljali y Črniče, kjer so me imeli zaprtega v 73-^rih dopoldne istega dne. Popoldne so me odpeljali v sobo v prvo nadstropje, kjer so stali trije orožniki: eden (menda brigacferf bolj majhen, črn, iz Črmč, drugi orožnik 'tudi manjše postave črn in tretji viark, ki je znai precej dobro slovenski in kate- sem se skrival vec dni po polju in sem Pred oči so nam stopile naše premice fba-se vrnil domov še le v torek 20. t. m. I bice in prababice), katere smo videl« Vedno Ke!a,Vne » marljive kot mravlje, kako so « Kakor smo že omenili, je govoril naši ZJa*tl v. doigih zimskih večerih zbirale te* poročevalec tudi z ozeljanskim župancai' prep^va;e lepe narodne pesmi ali veselo g. Spacapanom. Glede okoliščin, ki so pov- j "rDo vrieIe kolovrat, da si spredejo zročile intervencijo orožnikov pred gostilno "k.i" j ? kLal*rim so si opreirile svo*» Kerševan, pravi, da niso dobro znane. Ni- ^^^ ffi kakor pa Konic m bd aretiran radi petja. K* obleko vso domačo Lr. bpacapan je rekel dalje, da sta Komcu Po tem merilu so si mladeniči izbirali drt* zmanjkala z voza plahta in bič. Brata'žice za življenje in tudi iz teh časov izvira Kcaiič sta prišla ločeno v Črnke; prvi je pregovor, da «žcna podpira tri vogle hi§e», prišel Josip Kcnič z vozom, njegov brat ka'li neovrgljiva resnica je, da pridn? žena, Alojzij in njegov prijatelj Kooič-boštjanov gospodinja in mati zamore s svojo pridnrs'.o, " " varčnostjo in marljivostjo brezprimerno pri- pomoči k hišnemu blagostanju in v mnogik slučajih rešiti hišo propada. Kolovrat je že davno izginil iz naših krajev. Me stare,še smo ga se videl« po naših okoli-canskih družinah, kjer »o naše babice in prababice urno vrtel« aegovo kolo. Njegovo delo , \r . , . . . ,Xrse ^^ drugi urnejši stroji, katere je Uumil karabmerjev. Ker pa m biio brigadirja ui izpopolnil redno bolj se razvijajoči človeški --~ * * ---------1 ^ raztmi. ki stremi k vedno nor-mn izpopolnje- van;u. Le tam doli na Balkanu in tam dale« na vzhodu ga ie vrte naše «e*tre s prirojeno jim pridnost.o, da jim tkalec zgotovi v»« potrebno za odelo. V zadnjem času se čnjejo tudi nedaleč od nas razni glasovi kateri propagirajo idefo zopetne vpeljave kolovrata in domače preje. A če je kolovrat izginil iz na-š.h krajev, nam je ostalo še nekaj »ženskih ročnih del>», v katerih se naše ženstvo lahko izuri, da kolikor mogoče omeji Izdatke, si boljša ekonomsko stanje ter si obenem krati čas. Da odvrnemo naše ženstvo od pogubj-□ osne propasti, v katero drvi v svojem hrepenenju po uživanju, da je zaposlimo s koristnim delom* katero je zlasti za vsako mlado žensko kot bodočo gospodinjo ali mater vclikq važnosti in koristi, — snio otvorile naše te-ča e za ročna dela, kjer naj se naše deklice, žene in matere zbirajo, da se v kolu svojih vrstnic vežbaio in uče vseh potrebnih sta prišla pozneje. Ko je Konič po incidentu z orožnikom prišel v gostilno h Kosovelu s krvavim nosom, ni našel »več ne brata ne njegovega prijatelja. *** Naš poročevalec j« šel tudi na orožniško postajo, da bi dobil informacije od doma, niso boteH ostali ničesar povedati. RekH so le, da ni ree, da je bil Konič te-pen, temveč da se je opotekei, ko so ga peljali na postajo, ter se udaril ob vram bil izpuščen druge strani v kratkem sestanemo m se dogo- i J v..x, K S r .* K , v orimo, da bi prenehali z medsebojnimi napa- Iz za^oca' Vzitl ^^ ničesar cele di, ki našemu ugledu in naši stvari le škodujejo. Do tedaj pa ie biTo sk'en'eri'v đi V** prenehati vsi medsebojni m posebno osebni napadi med naš mi listi. Za -Edinost, sem pre- , Kcf Konič ni javil Ufcof v torek vzel odgovornost jaz, za g. Sčeka m Begov! . . .. .. V , . 7. list pa gospod poslanec dr Besednjak na crojniskr pctsta^ ga je prtsel brigaAr To se je zgodilo v pondeljek 12. januarja ^ Crnič še ^ oan- Ker ga pa m bilo 1925. jdoma, je naročil ženi njegovega brata, da •Edinost* se je do danes strogo držala do- naj se javi čim prej orožnikom v Sem-govora. Kako je druga stran dano obljubo iz- pasa. To je Josip Konič storit takoj drogi polnila, kaže jasno «Mali Iist.» Besedo ima g. dan —- v sredo _ kakor je razvidno iz dr Besedaak. njegove izjave. Z doma je odšei na vse Na druge napade ki so vsi tako opravičeni zg0da£ Kmalti po njegovem odhodu pa sta kako Jjrrn-., P* 0 obit a g. 5*ek m -Mali * SSS. ŠT™ d algo, s katero so me zvezali. Ko mi je (po pretepa kake četrt ure) bruhnila kri iz nosa, so me peljali zvezanega v kuhinjo, kjer so me umili. Kakor že> zgoraj v sobi, so me začeli zopet tukaj izpraševati, kdo sta bila onadva, ki s'a napadla orožnika. Ker jim jaz nisem mc<£e ničesar odgovoriti, ker nisem ničesar vedel. •so me vlačili še vedno sem ter tja za verigo, me tepli po obrazu in .suvali s pestmi v trebuh, »več kot dvajsetkrat in drugod po telesu, največkrat manjši šarž Nato sc mi vrgli verigo pred noge, me pritisnili, da sem moral poklekniti nanjo ter me začeli zopet izpraševatL Ker jim nisem znal ničesar odgovoriti, so me suvali v trebuh in me tepli po obrazu. To pretepanje je trajalo okoii pol ure, takcu da iSccn bil skoraj brez zavesti in mi je bilo strašno slabo. Drugi dan so me peljali na postajo v Batu je. Ker sem padel po poti na tLa vsled slabosti, so našli voz do postaje. Danes za.pora. V žiti nisem mogel tri dni, še sedaj čutim bolečine, zlasti v trebuha in po celem telesu. že primeren odgovor. — V Trstu, dne 24. januarja 1925. Dr. Ivan Marija čok. Iz življenja našega l udstva 2e preteklo nedeljo seno objavili v našem listu kratko porečilo o znanih dogodkih v Črničah. Med tednom pa smo prejeli nekoliko novih dopisotv\ ki vsebujejo naravnost pretresljive podrobnosti o brezobzirnem in naravnost neusmiljenem pnstopa-___________ ________ nju tamkajšnjih kr. karabinerjev. Dopisov! praševati, katere sorodnike 1 pa nismo hoteli takoj priobčiti, ker so bile "— -*- J- — - - ----- - ga prišla iskat dva orožnika iz Crnič. Vprašala sta tudi njegovega brala Franca Konica, kje da je. Ta jima je odgovoril, da je šel na. orožniško postajo v Šempas. Orožnika p* nista bila zadovoljna s tem odgovorom ter sta ga začela zgrda siliti, naj jima poive, kje je brat Pri tem sta mu grozila z bajonetom, a eden mu je prisolil klofuto. To so videK tudi sosedje, ker se je prizor vrtil pred hišo. Nato sta orožnika preiskala Hišo, m po preiskavi sta zvezala Frsnca Koniča ter ga začela iz- Povedai podrobnosti, kakor rečeno, tako pretreslji ve, da jim nismo hoteli verjeti. Žaio smo se hoteli -sami prepričati ter smo vsled tega poslali na lice mesta svojega poročevalca z nalogom, da zbere informacije pri prizadetih samih. Naš poročevalec je govoril z ozeljanskim županom g. Špaca-panora, s karabinerji ter z Josipom Kotlićem in njegovim bratom Francem K orlićem iz Ozeljana. Izjave posameznih osebT « katerimi smo govorili, so preobširne, da bi ph mog i doslcrvno priobčiti, in za bo se bomo omejili le na najvažnejše podaAke. Josi o Konič in njegov brat Aicfzij iz Ozeljana šL 4. sla Ua v nedeljo 11. t m. kupovat vino v D obra vije. Na povratku sta se v Cerničah v gostilni Kerševani. Ko sta odhajala, je nastalo med njima in gosSlni-čarko majhno prerekanje radi pol /Litra Za nsoilolsnost praoosođsfua V razpravi o proračunu ministrstva za pravosodje tw rimski zbcmici je izprego-votU poal. Toffiimasi velepomembne besede, ki naj bi jih resnoi uvaževala ju-stična uprava. Izvajanja njegova so bila narekovana od tistega neminljivo veljavnega reka, da je justica podlaga drža/v.. Poslanec Tcmmasi je tudi povedal, kako justico zahteva. Pravosodstvo naj bo odtejjnjeno vsakemu vplivu od strani politične oblasti, pa tudi vplivu od strani načelnika pravosodne uprave. Poslanec Tommasi je rekel: »Civilizacija narodov in mož držav se presojata po needvisnosti organov, ki «0 poklicani da izvajajo zakone. Pravcsodstvo naj upravljajo neodvisni sodniki, podrejeni samo zakonom. Odtegcjeni naj bodo vplivu izvrševalne oblasti.* Poslanec Tommasi zahteva torej pre-osnovo pravoaodslva v smeri absolutne neodvisnosti sodnika in popolne avtono- i ženje. skih ročnih del» pod vodstvom spretnih uči-teiiic. V naših tečajih najde mesto vsaka pridna žena in mladenka. Tu se lahko nauči toxi potrebnega in, žal, tako omalovaževane ga krpanja, katero je zlasti sedaj, v teh časih draginje, velike koristi. Minuli so časi, ko se je z malimi novci nabavilo nadomestilo za izrabljeno ali več ali mani pokvarjena (raztrganj) obleko aH perilo. Zato je tnrba nedostatke kolikor mogoče popraviti, raztrgano zašiti ali zakrpati. Sicer pa si je tudi v dobrih starih časih pridna in štedljiva gospodinja in nepotratno dek!e, kolikor mogoče popravljalo pokvarjeno obleko ali perilo. Le potratne in nečimeme gospodinje in dekleta so brezbrižno in porogljivo metale v stran pokvarjene dele svoje telesne opreme, ne da bi s« potrudile, da iih, kolikor bi bilo mogoče, popra-v jo. To jim ni bilo gotovo v korist in čast. Sedaj pa, v časih, ko je vse brezprimerno dr£i,e kot nekdaj, je potreba štednje toliko večja in naši tečaji za ročna dela — kjer se poleg raznovrstnih lepih del, uči tudi pravilnega krpana in všivanja krp, — so baš na pravem mestu. Le sramovati se nikakor ni treba krpanja! Naša ženska mlade? bo kasneje v življenju šele spoznala n,ega korist in se bo gotovo kesaia, da ni izrabila ngodne prilike Velik« važnosti je torej za naše ženstvo, da se poslužuje naših tečajev, kolikor mu prepuščajo čfts in razmer«. Prilika se mu nudi, da se poleg pravilnega krpanja in šivana nauči še dru£ih ženskih ročn h del: raznovrstnega vezenja od najbolj priprostega in lahkega do najtežjega in najfinejšega, da se nauči kvačkanja v vseh raznih obrazcih in pentljah, toli priijubl en h idrijskih čipk. kar mu vse služi za k:nč bodisi perila, obreke in nair.izne tei posteljne opreme, aH pa, da svoje izde!k< proda- ter si s tem neka.) zasluži in nekolik izboljša svoje dohodke. Neglcde na gmotno korist pa vpliva to tudi na duševno razpolo-IColiko njih je delo rešilo mučnih in mije sodnih blasti, v katero se ne smejo vtikati nobeni vplivi od strani izven te avtonomije. Če pa je — kakor je naglaša' rečeni poslanec — vsako vplivanje nn sodne oblasti pogubno za nalogo pravo-sodstva, se mora še pesebno odklanjati vsak poizkus vplivanja iz poditi čnega vrtinca, od strani kake stranke, tako rekoč z ulice. Kako opra»viče>no je bilo na glasanje poslanca Temina sija, da so s^ taki obžalovanja vredni povzkusi res izvajali dosl-ej, za to nam je kričeč primer tisto glasovito pismo bivšega generala milice Balbo, ki rnn je tudR zlomiloi vrat. Kar nalagal je sodnikom, da ne sm.e»jc obsojati izvestrrih zločincev in jih pridržati v zaporu, ozironna, v tclikcn m toliko dneh da jih morajo izpustiti! Dotičniki so izvajali zločine, kažnjive po zakonu. Ona zahteva pa je hotela, naj sodniki ne postopajo po zakonu, marveč po potreba! politične srtranke. Morda je mislil pc®!anec Tommasi tudi na omenjena pismo, ko je zahter*«al, naj bodo sodniki podrejeni le zakoocm in naj bodo popolnoma neodvisn: od vsake izvensodne sile. S tem je o po zoril na eno cajbcdj nujniii is najbolj pe rečih potreb. Brez take neodvisnosti sodnikov ne more biti zanesljivega pravosod-stva, ne more biti pravne varnosti, tega največjega jamstva za zaščito materijalnih in moraJnih koristi državljanov. Ne more aiti — praivice, te#i neogibnega temelja držav. Tu bi še pridodali svoje mnenje, da najbrže ne bi bilo prišlo do tiste usodne pogreške, ki v naših slovanskih krap h spravlja v nevarnost zanesljivost pravo-sodstva — do izkijučenja jezika ljudstva oc! vsakega sodnega poatopka —, če ne bi bili jima je, da ima tudi sestro, ki stanuje nad vasjo. Napotila sta se z npm tje. MedpotoJ pritiskali na to politični cxziri ma — je izjavil Franc Konič — sta me j itvezala k nekemu drevesu ▼ neki dolinici, sama pa sta šla k moji sestri, ki je poročena s Franom Ušajem. Kakor sem pozneje zvedel, so šli tudi k njej iskat brata. Hotela sta tudi preiskati hišo, toda Fran U saj jima tegar ni donrolil. V četrtek zjutraj sta zopet prišla k meni To pot Aa Alojziju povpraševala po mlajšem brat« Konič. Ko ga nista našla, sta povsem mirno odšla. Tudi v petek sta iskala dva orožnika brata Alojzija. Ker sem jnna odgovoril, da ne venr, kje je, sta me pozvala, naj grem r njima, češ da pridemo vsi trije prej u zapora. ŠeJ sem z njima do konca vasi, kjer sta me hotela vkleniti v verige. zbežal, pomaga"7o "uglTd^a Hmien nnJlh tefrjft zn ro!ra delu «Ni praznik, predraga mi, naše življenje, Življenje naj bode ti delaven danf» Simon Gregorčič. Povojna duševnost je izbrala svoje žrtve in privržence zlasti med našo mladino, katera se. kakor v divn dirki za praznim razveselje-vanjem, vdaja škodljivim razvadam, ki ji prinašajo duševno m največkrat tudi telesno propast. Tudi na§a ženska mladina je pozabila na nekatere čednosti in lepe lastnosti, katere so jo nekdaj dičile in bi H sedaj prav lepo prijale. Vidimo, kako gine ▼ našem ženstvu čut skromnosti in čut dolžnosti, bodisi stanovskih ali ženskih v splošnem. S pomanjkanjem teh čustev gine tudi žensko dostojan- vaaju primerno i ajint ravna. obupn.h misli, ker so našle spas — v delu. Delo plemeniti človeka, pomaga mu pozabiti moreče misli; v delu naiđe razvedri'o in delo mu pomaga, da se dviga iz rrora'nega propadanja, kajti redkokda> se pripet', dn de aven in marljiv človek duševno upropasti. Zatorej, matere, žene in ti mila naša ženska mladina, kateri smo v prvi vrsti namenile ta naš pokret — ne odvrni roke, ki se ti pcnu'a, da te uči in navaja h koristnemu, da te bodri k pridnosti, da te privede na pot resnega 'ela, resnega živlienja' Poslušaj vzoodbufe-varni glas naSega pesnika - buditeVa, kateri ti kliče «Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi. A delo in truo ti uebo blagoslovi.« __D. — Di:aki-omladinaši! Sinoči je za vedno za-tisnila oči po daljši mukapolni bolezni na5a zvesta tovar.žica Stana Berginčeva. Z njo izgubljamo eno naših najagilncjših in naipož:. tvovalnejših tovaršic. ki je od prve ure stala v vrstah našega dijaškoomladingkega pokreta za katerega je zastavila vse svoje mlade moči, da je to g baa c vedno boli in bolj procvitalo. Siso poznali iirši krogi njenega tihega, a zato i'embolj požrtvovalnega delovanja, nano pa je nam dijakom in omladinašem. Se v zadnjih ineh je s skrbjo povpraševala o našem razvoju in napredku. Draga tovarišicaf Ni nam bilo dano, da bi Ti stali ob strani tudi v Tvoji zsdhii uri. Vest o Tvr- i izgubi je pa vsakega izmed nas globoko zadela in pusti-Ta ▼ naših src*h nenadomestljivo praznoto. Dijaki-omladinaši izrekamo globoko žalujoči družini na$e najifikrenej^e sočutje in sožalje. Vsi tovariši so naprošeni. s« pogrebu pok, lovarišice polnoštevilno udeleže. _ TovariSi. Društvene vesti •Pogumni Krofa ček» Nocoj ob 8. uri zvečer uprizori «CitaJnic»« pri Sv. Jakobu krasno pravlj čno igro -Pogumnega krojačka. Igro režira g. Terčič. Pri igri sodeluje ves obširni ansambel «Cita]nice». V uLogi kralja sodeluje naš znani komik. Da se prepreči naval na blagajno, naj si vsakdo preskrbi listke, če le mogoče že v predprodaji od 10—13 v dvorani DKD. — Redni občni zbor M. D. P. — Trst. Ob 10. uri se vrši danes v dvorani DKD že napovedani občni zbor. Prijatelji društva dobrodošli. — Odboi — Dramatični odsek M. D. P. — Trst. V torek vaa prvega pododseka za -Peterčkove poslednie sanje». Prične se vaja točno ob 20, uri. — Rež. — T. V. K- Sirena vabi vse prijatelje, posebno pa bratska društva na zabavni večer dne 1. februarja ob 16. uri v dvorano «Excelsior» v Barkovlje. Ker klub rabi ogromnega denarja za nabavo ladij in prostorov, se bodo tudi preplačila hva. ležno sprejemala. — Odbor. t i • „„ -■ „l Lis; i* to rrfcdilo snloh Da ie zgodba — Kongres furlanske fcišistovske stranke. t SOBA, lepo meblirana, se odda mladeniču. Via ■ W»alU!Va S* ' . K . I ... ... 1 ____ . linof nn "7 nnn pa Krt irrtil v voiilft n vli foh. Parioi št. 13-EII. vrata 9. t25 . .;aiiuarja izreden občni zbor i precej neverjetna in mož si je menda sam j itorih. Začetek ob 2. uri pop. j izmislil, vsaj v koJikor se tiče pro-sjačeoja. Dogodek je bil prijavljen kvesturi. _ Nevaren padec po stopnicah. Nesrečen oan je imela \čeraj vdova Ana Tivoli, stara 70 let, stanujoča v ulici Monache it. 6 Popoldne obiskait svojo hčer Margareto Gasutri, ki stanu,e pri Sv. Alojziju št. 595, in ko st je zvečer zopet napotila domov je padla po stopnicah ter se ni mogla več pobrati. Na lice mesta poklicani zdravnik rešile posta}« je dognal, uh ima starka zlomljeno levo nogo v stegnu T:vo!ij«va je morala v bolnišnico, kpr ro jo sprejeli v knir^ični oddelek. Ležati bo marala kak;h ? tednov. ^ — Pokopan poč tovorom prevrnienega voza. Žrtev hude nezgode je bil včeraj popoldne 26-letni pisarniška sluga Donato Tomovich, stanujoč v ulici Pescheria št. 4. Okoli 17. ure se ima danes dne 25 v društvenih prostorih K obilni udeležbi vabi — Odbor. _.Nebesa na zemlji* na Gpčmah. To vele- atabavno komedijo v treh dejanj h, ponovi danes zvečer točno ob 7. uri v Kettejevi dvorani D, P. Opčine. Z gotovostjo upamo, da pridejo vsi ljubitelji zabav« in smeha danes v Kettejevo dvorano, da pozabijo za par uric pri nebeškem veselju, zernekske skrbi in težave. Na •videnje! — Odbor. — Kolali! Danes ob 14 odborova seja in ob 14.30 pevska vaja. Prost se za točnost — Tajnik. — Šentjakobska podružnic* Šolskega dru-Itva v Trstu priredi na pustni torek 24. februarja t. L družabno zabavo v dvorani Delavskega konsuTi:nega društva pri Sv. Jakobu. Prosi ee. nai ostala društva to upoštevajo. — Sobico društvo, podružnica pri Sv. Ivana vabi na redni občni zbor, ki se vrši danes ob 16. uri v otroškem vrtcu. Komur za našo deco tnar. naj pride na občni zbor, da bo lahko sodil o delovanju odstopajočega odbora. _ Klub navtičnih dijakov* Danes popoldanski izlet z motornim čolnom v Gradež. Shajališče ob 14 uri tam, kjer zadnjič. — D. 5L N. Tomroaseo — Trst. — V znak *©7atja odpade za danes napovedani izlet — Odbor. Danes oo 2 pop. se bo vršil v veiiki avli teh- Parini St. 13-III, vrata 9._ ničnega instituta v Vidmu pokrajinski kongres' . ~ T~ i • 7TJ •...u—u- ___ir» Vetrov* cp HicA na prodai v Snednju st. 151. 6 prostorov, e za peljal na nekem tovornem vozu, naloženim * boji masti in masla; konja je vodil neki de- furlanske fašistovske stranke. Kongresa se smejo udeležiti samo politični tajniki posameznih fašjev. Na vsporedu kongresa so politično-moralno poročilo zvezinega ta»nika ca v. De Carli-ja, upravno poročilo in Lucchinijevo po- DEKLE pridno in pošteno, (tudi z dežele ročilo o izseljeništvu. Brez dvoma se bo na zmožno vseh hišnih del, sprejme takoj dru-kongresu govorilo tudi o onem prokletem vrt, elektr čna razsvetljava v sredini vasi, razgled na morje, pripravna za vsako obrt Cena ugodna. Pojasnila na št. 226. 123 _______ - o onem vprašanju,"ki se imenuje vprašanje drugorod-cev ali pa tudi obmejna politika. , — Uradni dnevi pokrajinskega upravnega SLUŽKINJO :sče majhna odbora. Pokrajinski upravni odbor v Vidmu bo Francesco 31-IV, desno. F. FTLIPČIČ, Dutolje 67, z zlato kola:no in za* s'užnim križcem odlikovana delavnica Šte-d51n kov. Razpolaga tudi s kamijonom ca prevažanje tovorov. 6^ ODDAJO se v najem gostilniški lokali — brea koncesije — celoletno ali za sezijo maj — september. Reflektira se le na dobro moč i kavcijo. Prodaja ni izključena. Pojasnila dajo lastnik Kaučič — Razdrto št. 42. 117 žina brez otrok. Plača in hrana dobra. Ro- jaa — Verniellis 443, Vila Pertot- 122 KUPI SE že rabljena trgovska oprema. Po« družina. Via S. 133 nudbe pod «Oprema» na upravništvo. 119 sprejema! vsled prrfektovega odloka z dne 7. SLU2KINJA šestnaistletna se sprejme t m. nevajene stranke vsak tretji petek v & jfo^e pritličje, levo. mesen ob IS uri. K temu odlok« bi imetr za pi 'pomniti, da so POROČNA SOBA, masivna, psiha, 3 ogledala BABICA* diplomirana, sprejema noseče. Lju-VTa bezniva oskrba. Govori slovensko. Na željo zdravniška pomoč. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10/1 H' 131 1800.— druga hrastova, bukova, psiha z umivalnikom, slavonsko delo 2000.— Tiirk, S-Lazzaro 10. Oglejte si blago in primerjajte ceneI 1^2 Današnja nogometna tekma, ki se bo vršila •b 2.30 uri popoldne na športnem prostoru «Vala» med četo «Zarje» iz Rojana in «Vala» iz Barkovelj, vzbuja med športniki veliko zanimanje. Kdor je videl Valaše «pri delu»t mora priznati, da obstoji njihova četa iz hitrih igralki se kuialu prilagodijo igri nasprotnika. uradni dnevi preredki in tudi popoldanska ura je »jako nesrečno izbrana. — Gospodarska zadruga za goriiko okoHco sklicuje za danes gna» politični tajnik druge cone goriških fa-šistovskih organizacij (goriška okolica) inžeii. Italo Heiland goriškega dopisnika «PiccoIa» g. Egona Cunte s tem, da ga je najprej razžalii, potem vrgel na tla in udaril. Povod temu napadu t:e baje daia okolnost, da je g. Cunte v svojem poročilu o nedeljskem občnem zboru goriškega fašja namenoma izpustil ime inž. Heilanda, kar pa poslednji odločno zanika. Po Heiiandovem zatrdilu je gorenja okolnost dala le povod k medsebojnemu besednemu sporu, tekom katerega ga je g. Cunte razžalii z raznimi podtikanji. Ker pa g. Heiland, kakor on sam pravi, v takih slučajih ne pozna aikakih obzirov in si brani sam svojo osebno čast, se je vrgel na g. CunteAa in si je sam preskrbe! zadoščenje. S tem vsekakor obžalovanja vrednim dogodkom se bo ukvarjala Še gor'Ska sodnija. ker ic g. Cunte vložil proti inž. Heilanda kazensko ovadbo. srva podpisana Karel Kraljic iz Eolj-unca št. 160 in Matija 2erjal iz L olj unca št. 149 delovala na io in kriva, da je bil občinski zastop razpuščen ter nameščen komisar in da sva določala visokost družinskega davka izjavljava tem potom: da so take govorice, ki se iz gotovega namena širijo, popolnoma izmišljene in neresnične. Kakor vsak pameten občan tudi mi dva obsojava vladno odredbo* o imenovanj« vla«daega komisarja, ki obremenjuje občino z irvanrednimi troški in z drugimi krivicami. Poizivijava vse tiste, ki se upajo dokazati, da sva z najmanjšim prestopkom zakrivila, da je občini imenovan komisar, ali da sva kaj v zvezi z družinskimi davki, da to javno in brez vsakega ozira dokažejo; drugače bova smatrala vse, ki širijo take govorice, za podle obrckovalce in lažnjivce. Zlasti poživljava sovaščane, katerim je kaj znano o takem najinem delovanju, da se zglasijo pri prihodnji seji srezkega zbora. Boljimee, 21. januarja 1925. (141) Karel Kral;ič, Matija Žerjal. Hirsch, optik, via Mazzim 3« Trst Naznanjamo tužno vest. da }e danes zjutraj, ob 3- uri, po kratki a zelo raučal bolezni, preminul nai soprog, ©če, start o*e, brat in tatt MATKO MtUČ Pogreb dragega pokojnika »e bo vršil v nedeH«. 25. t. m., ob 4. uri pop, Iz hiše Žalosti na Preseku Št. ICO PROSEK, 24. januarja 1925. <13') Mrr 1 !?v soproga Htrko, Cr ago, Ivan, Marti?« Emil, Ver«, H'lan, Danfca, ntuci. Ivan, brat Vft^oilava roj. BrIŠSck, nevesta. M r ko, vnuU, in ost tli sorodniki. 1 *] Za Clsska pod te« naslovom odgovarja aiitvo L* tolika kolikor m« itkoo vele**. Mili osgiasi GOSTILNO sem odprl v via Timeus Št. 1. Istrsko vino in teran. Domača kuhinja. Priporoča se F ur lan Terčon. 83 PLOŠČA {dva valjarja) za mlenje, električen motor, 50 priodov, 220 volt, «Ercole Marelii* 15 H. P. in razne priprave za mlin. vse v najboljšem stanju, se prodajo. Pcnudbe pod «Motor* na Vittorio Molesini, Gorica, Gari-baldi št 5 120 MESEČNI SEMENJ V HERPELJAH za kra-marijo, govco živino, konje, prašiče i. t. d.« ki je bili do sedaj zaprt radi kužne bolezni živine, se spet odpre dne X februarja t. I. namesto 2. februarja, ker ie ta dan praznik. Načelništvo. 129 PLUTEC (šur) in žico za trte, okoličanske šape, k lajno apno, semena, čvbuljček, peso itd. na drobno in debelo dobavlja Kmetijsko trgovsko društvo* Trst, Via Ra&ineria 4, te-lef. 36-75. 124 15—16-LETNO kmečko deklico, pridno, sprejme takoj v službo mahna družina. Dobi plačo, hrano, stanovanje in perilo. Naslov: G. Kolar, via Conti 18, prodajalna jestv'n. TrsL 126 POSESTTO v Jafosfavip, v Bosni, se da v najem. Obstoji iz hiše in dosti zemljišča za ob-delovanje. Pojasnila se dobijo v via Broletto št. 181, gostilna. 127 Direktni uvozi Vedno novi dohodi Via Geppa 15-17 Poročne sobe, 60 različnih tipov Spalne sobe za eno osebo Jedilne sobe, s stolicami, 25 razKčrrih modelov Pisarne, velika izbera Sobane Kuhinje* popoTne in posamezni kosi Pisclne mize priproste in amerikanske in drugo pohištvo za urade Mizice in stolice Posamezni kosi pohištva po originalnih* tovarniških cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, hotele, pensione Ud. Pošiljatve na deželo, zajamčene. Samo: M* &TE1BUB, Via Geppa 15-17. Velike talege v prosti lukiv brez carine. HISA z osmimi stanovanji in 4T7 klaftrov zetn- i išča, se proda pri Sv. M. Magd. zgornji. Pojasnila v via Broletto št. 181. gostilna. 128 Zavarovalnica L' UNION, Gorica je preselila urad v VIA BA&ZELLINI 2/1 nadstr. -KJ Vsled inventarja bo začela tvrdka Trst, Via Mazzim 36, vogal Via S. Catsrina s pondeSjkotn 26. januarja IZREDNO PRODAJO vsega blaga z ust© na označenih cenah. 3S Samo za neka| dtii Kjar dirkajo le zmaga gotova Pridobili v tekmi prvensto Evrope Hitra izro?iiav nainovajiih modelov« IM zastoj za Tiđ: KOTOGARAGE CREMSC0L1 Via S. Gtaromo In Men te 20 1el«.on (140) PODLISTEK ^REZ IMENA Ni. i« na vpraianja so bila neisčrpna. Vse, kar aaofei povedati iz svojef« življenja, j* I tečo smrt, mi je tako lepo popravljala blazine; *Ali se ogledujete po svoji bodoči ženi? ta roka, ki je ukrotila puntar e, mi je tako Vzemite zrelo žensko kakih petintrideset, to skrbno pripravila limonado in lapila sadje, je vam primerno, Kirke, po mo,ern mnenju.* kakor bi bolje jaz ne mogla. Ah, če bi bila Nekega ,utra j« go«pod Merrich presenetil moški, bi botela biti njemu enaka U Kirkeja v negovi sobi. Začel je takoj govoriti Date si ni upala s svojimi mislimi, dokler o vzroku svojega obiska: -Včeraj sem prišel je bil on navzoč; samo ponoči sc je adala bla- do prepričanja, da je naša bolnica dovolj ženim čuvstvom. Kirke ni slutil, kako je o močna, da more tvegati snidenje s svojci. Na njem razmišljala, ko je bila sama, ni slutil, svet osega črdaškega kapitana Uraggeja sem kakšen vpliv je zadobil nad tem na novo se poiskal odvetnika Pendri.a in ta me je napo- __j_i f_ razvi ajočim življenjem. Ko je prišel zopet v tri k neki dami, ki se imenuje gospodična izvlekla iz niega neopazno in nežno. Spoznala svojo mEjhnr sobo v drugem nadstropju, je Garth. Kar sem od te zvedel, dokazu eT da je, da je ponosen na svojo ladjo in izrabila takole razmišljal: »Nobenega nima, da bi jo je bila naša opreznost na mestu. To vam je e ta njegov ponos. Privedla ga je do tega, da vzdrževal, abožica. Hvaležna je za vsako za- zeio žalostna zgodba. Ubogo dekle nkra noje govoril o vrtinah in doživljajih svoje ladje, bavo, četudi od takega nerodneža, kot sem benih sorodnikov razen svoje sestre. Prcdla-kakor ni še nikomnr na suhem tako govorit fa*. scm. na) b* i* najprej sestra pisala in poln ko se je zavedel, da ga je navdušenj več prevzelo in je prišel v zadrego sazjokala od veselja in gaootja. Nek ušenje pre- | Toda postal je nemiren, cele noči je hodil tem, če ne bo pismo napravilo nobenega sla-. bi se bila po sobi gori in doli, ko je ena mislila, da spi. bega učinka, bi prišla sama nekai dni pozneje. ___ __ _ b__ iNekoč je prišel ob nenavadni uri doli, po Naslova ji nisem dal, da ne bi kakšen blisk ekoč ga je zopet pripravila do tega, da opravkih, kot je rekel. Prejšn i večer mu je predčasno prišel- Bržkone aie čaka pismo že je govoril o vesel u in nevarnosti svojega po- bila slučajno razodela svofb starost. ! doma. Ali morete čakati, dokler se vrne moj klica, ki ga je odtujil svetu. Dvakrat se je z ladjo ponesrečil« neštetokrat je s svojim moštvom gledal smrti v obličje ia le' sa las je manjkalo, da ni poginil. Sicer pa ni rad pripovedoval o strahotah morja. Tedaj pa je poslušala z brezdišno napetostjo. Pripovedoval rekel sem pri sebi «Ne bo dolgo, ko bo zopet gospodinja mora biti v bližini. Vem. da se mo-e brez samoveličja in s skromnostjo o svojih v svojem delu.» trem nanjo zanesti. — Dznes ne izgledate do- junaških in požrtvovalnih činih, kakor da je j Ko se je vračal, je obiskal nekega poroče- bro. Sicer pa je razumljivo. Vajeni ste vedno bila to le samo dolžnost. S taki« opisovanjem nega kapitana. Med pogovorom ga je vprašal, svežega zraku, kapitan, in škoduje vam, da ie zrastel v njenih očeh, da si ja skušala pri- koliko let je starejši od njegove iene. Bila sta ste vedno v zaprtem prne,nr,, a makni ti bliže k očem njegovo podobo. ti šest let navzkriž. «Eno vpraSanje* doki «To je dovoljna razlika^ je rekel Kirke. •Popolnoma zadostna,* je odgovoril oni. • Dvajset let,» je pomislil. «Će odšteješ dvaj- hlapec? Najbolje bo, če položite pismo v set od dvainštirideset^ ostane lepa svota.* j predsobo, ko bo ona še v spalnici, in sicer Sel je v pristanišče in opazoval vrvenje s tako. da ga bo lahko našla. Naslov ji bo vse trpkimi občutki. j povedal, še predno bo pismo odprla. Ne go- «Ne smem pozabiti, kakšne so ladje,® je vorite nič z n o o tem, pust;te jo samo. toda t S___ f__" VT _ L _ J _ 1 t__t _ ____X ku« ki«'? «M< \/ ATTI /J n m rt. -Ta roka,* fe potmsHIa vsa blažena, ko je sedel poleg nje, «ta roka, ki je premagala pr«- rostoru.» tor. Ali se vam zdi ta kraj ma'o zdrav? Ali io bo niena sestra peljala proč, če pride?* — Pog!avje brez konca. V petek popoldne (ta hotela 14-lelni Maks Zbogar in njegov tovariš odpreti šrapnel, katerega sta našla, ter izprazniti iz njega svinčene kroglje. Med tem nevarnim poslom se je šrapnel vnel in eksplodiral v rokah nesrečnega in neprevidnega Zbo-gar a ter ga tako razmesaril, da je kmalu na to izdihnil, medtem ko je njegov tovariš odnesel neznatne poškodbe. — Usodna igra s sekiro. V petek popoldne ie spremljala 8-letna Ivanka Lipicer iz Ka.a pri Kanalu svojega očeta na polje. Med tem časom, ko je bil n~cn oče zaposlen z delom, je Ivanka pobrala očetovo sekiro ter pričela sekati drev- . je. Po neprevidnosti pa je deklica zamahnila s sekiro po lastni roki ter je zadala globoko rano na roki. Prepel ali so jo v goriško bolnico, kjer so ji morali odrezati dva prsta. Ozdravila bo tekom treh tednov. — Izredno zasedanje goriške porote. Prihodnje izredno zasedanje goriške porote se prične dne 6. februarja. Porotnemu zasedanju bo predsedoval odv. vitez Emilliani-Piscitelli. — Leninova ofclctn'ca. Tudi podgorski komunisti so hoteli na dostojen nač n proslaviti obletnico Lenimve smrti. Na visokem drevesu so ponoči razobesili rudečo zastavo z žalnim trakom. Podgorski orožniki in miličarji pa so jim pokvarili praznovanje, ker so takoj z> utraj zastavo sneli in zaplenili. — Ognjeni teden. Ravnokar minuli teden je bil na Goriškem pravcati ognjeni teden. V nedeljo in pondel;ek je obzarjal vipavsko dolino veliki gozdni požar na Nanosu, ki je baje povzročil na st^tisoče škode. — Istotako v nedelo se je vnela v Solkanu v brajdi gospe Dr. Frankove baraka Štefana Vuge, ki je postala hipoma žrtev plamena in le požrtvovalnosti Solkanrev. se je zahvaliti, da ni spreirenil tudi del Solkana v prah in pepel. — V četrtek zvečer je z^pet razsajal po^ar v Šerrpasu, kjer se je vnel senik Josipa PerŠiča. Ogenj se je kaj kmalu razširil tud: na hlev :n druga gospodarska poslop:a ter je Peršiču uničil vse poljsko orod e. Po požaru povzročeno škodo cenijo na 50 000 lir. — Skorai i«*očasno se je vnel v Prvačin? senik Antom Kra'i. odkoder se je ogenj razširil na sosedn e shrambe ter povzročil Kralju približno 20.000 lir škode. Loterijska IJe/ilHe januarja 1924. 11 67 20 76 47 89 51 69 45 46 5 53 63 62 £0 12 1 14 8 4 14 7 56 37 48 7 6 47 32 26 41 87 izžrebaae dne 24. Bari 89 Firenze 29 Milano 71 Nap sli 64 Palermo 1 ' 81 Roma ' 79 Torino 38 Venezia 76 Znanost in umetnost K PREMIERI ^POGUMNEGA KROJAČKA*. Kdo se ne spominja iz svoje mladosti tist h lepih zimskih večerov: peč toplo dii.a, kreg peči se stiska vsa družina, babica a a kdorže-koli pnpovedu,e pravl/ice. bvetlo se blestijo oči otrok. Kod bledijo njih misli po dal,ni pokrajini san ? Srca močno utripijejo. Kolikor je v njh čuvstva se jim razlije čez obraz. Zdaj jim stopijo solze v oči in trpijo z ubogo pastorko, ki ,o preganja hudobna mačeha zdaj drhtijo od nestrpnega pričakovanja, kako konča boj junaka z znanjem, zdaj se jiu razlije čez obraz veselje, smeli. Pravljica konča, njih misli še nadale blodijo po božičnih poljanah: hoteli b; bili dobri in srečni, da bi pr.šli do čudežnega prstana, do sreče nosnega pria, do čaro-ct- ne pUčelke; hoteli bi biti pogumni kot junak pravlj c, ki je odrekal groznemu zmaju sedem glav. Kdo se ne spominja rad tistih lepih večerov! In glejte: nekaj tistega razpoloženja dahne v nas, ko poslušamo «Poguirnega krojačka.» »Pogumni krojaček*, igra v štirih slikćh, je spretno dramatizirana Grimmova pravljica, ki doziv ja povsod, kjer jo igrajo velike uspehe; fuedvscm »;.e navdušena zanjo mledina_ Prav-jica govori o mladem bistrem in pogumnem krojačku, ki je šel preoblečen v kraljeviča iz Devete de?ele snubit ponosno, a krasno kra-ljično. Kraljične ni dobil takoj. Maral je prej dovršiti troje junaških č nov: Premagati je moral silnega .'tinaka Goljata, ubiti je moral dva strahovita tolovaja in prinesti je moral orlovo I gnezdo iz vrtoglave viš.ne. Pri vseh teh junaštvih mu je pomagala njegova bistrost in prisotnost duha, manj njegov pogum, nič njegova moč. Ko je na zvit način spravil Goljata v veliko kadunjo, ubil oba tolovaja in po bou z orlom odnesel orlovo gnezdo, je dobil lepo kra-ljično Narcizo in je postal sam krai-jev naslednik. To j'e ogrodje igre, ki je prepleteno s komičnimi prizori. Največ smeha zbudi strahopetni jecljač baron Kozorog, ki :e sicer pogumen, samo trese se preveč. Pred Goljatom se skrije pod mizo, namesto, da bi on ubil oba roparja, ga onadva oplenita ter ga polna,gega izpuslila. Z grajskega stolpa pa, od kjer je hotel prinesti orlovo gnezdo, pade naravnost v dimnik in ves sajast telebne sredi kraljeve dvorane na tla. — Nemalo deleža na veselem razpoloženju ima tudi Špicabrin, kraljev norec, ki «;e v prvih dejanjih že kilav zaradi zobobola, a se ves pre-drugači, ko mu zdravnik izdere par kilov težak zob. — Mnogo življenja prineseta v igro tudi oba strašanska tolovara s svojo široko ig_o in s svoj mi smešnimi ugankami. Krasni tipi so krojačeva žena, ki je babjeverna zaljubljena v svoje karte, tako da pozabi celo na jed, njena soseda Ropotula, klepetulja brez primere in vsi Gslali od kralja pa do ministrov. ■ • * fPo^irrni kroiaček* je ena najboljših mla-dinsk h iger v nemški literaturi. Je precej težka zaradi ansambeljskih scen. Če niso tipi izrazito izdelani, delo neverjetno zbledi. ačita'nica* bo dala to v delo precej srečni zasedbi. Glavno ulogo bistrega in p-»gumne<*a krojačka bo igrala gdčna Hervatinova, ki je znana izza ^Sca^pola* sem, ^ecljavi, degenerirani baronček bo g. Terčič, impozantno osebo kralja bo predstavljal naš znani komik iz tržaškega gledišča. V ostalih ulogah nastopi ves obširni ansambel šentjakobske »Čitalnice*. Igro režira g. Terčič. 0 atomskem razpadu tonrtne Nedavno so -listi poročali, da se je ameriškim znanstvenikom posrečilo odkriti proces, po katerem je mogoče delati sintetično a'i cimetno zlato iz živega srebra. Zdaj je mogoče dvoje: da je vest resnična, ali pa, da ni resnična. Od časa do Časa čujemo o kakem novem izumu, ki obeta zrevolucijonirati vse naše živlienje, pa kar naenkrat je vse zopet tiho. Pred nekoliko ie„i sem čital, da se je posrečilo nekemu francoskemu kemiku izdelovati dijamante iz kalcijevega karbida in sicer : da lih more rarecit? Kolikor jih hoče in ka^dt velike hoče. Njegov proces je bil vse druga- j čen od Mois^ancvega, ki je raztopil v < topljenem železu nekoliko ogljika in ?>j*<*ai vse j skupaj vrgel v vodo; ko je potem izlitek položil v mOčno kislino, da je raztopila železo, je dobil na dnu posode mikroskopično drobne diamante, ki so bili brez vrednosti. Novi izumitelj je pa trdil, da bo s svojim odkritjem uničil dijamantne rudnike v Južni Afriki in postavil takorekoč na glavo vso draguljarsko obrL Pa nič takega se ni zgodilo. Dijamanti so še vedno tako dragi kot so bili, o izumitelj •! novega procesa pa nisem pozn-.-je nič več slišal. S tem hočem povedati* da je prav mogoče, da so odkritja ameriških znanstvenikov samo znanstvena bajka, ki je prerano poslana "V svet. Na drugi strani ^e pa prav tako mogoče, da je vest resnična in da je res mogoče izdelovati zlato iz živega srebra ali pa iz kake druge prvine. Saj se znanstveniki svetovnega slovesa trudijo že več let, da bi ravno to stvar odkrili in to ne samo vsled želje, da bi vsi ljudje lahko imeli potem zlate ure, pač pa zato, ker bi s tem odprli pot do novih odkritij, ki so lahko neskončne koristi za vse človeštvo. Znanost stoji pred zaklenjeno sobo, n ko bo našla kl:uč do nje, bo odkrila čudeže, da bo svet strmel. Toda nai bo to kakor hoče, zda* bom s pri-prostimi besedami poskušal poja°niti ta cilj ne samo ameriških, nego tudi drugonarodnih znanstvenikov. Predhodnica naše današnje kemije je bila alhimija. Tudi ta je bila nekaka veda, toda tavala je okoli v temi in iskala slučrjnih odkritij. Ni razumela svojega lastnega dela niti ni razumela sredstev, s katerimi je hotela doseči svo e cilje. Trudila se je na primer, da bi odkrila nekak čudežen »kamen modrijanov*, s katerim bi potem lahko spremenila vsako kovino v zlsto. Zlato je bilo namreč v vseh časih človeške kulture najmogočnejši kralj. Potem se je alhimija trudila brez kamna modrijanov napraviti zlato z mešanjem različnih kovin, ki jih je raztopila. Tudi zdaj ni imela uspeha. Alhimia se je v teku časa orijentirala v svojem delu in se počasi prelevila v moderno kemijo in ta je na podlagi treznih zaključkov kmalu zavrgla vsako upanje, da bi se dalo zlato napraviti umetnim potom iz kake drugačne tvarine. Kemija je namreč dognala, da je zlato element ali prvina, t. j., da je samo iz ene tvarine in da se ne da razcepiti v dve ali več drugačnih tvarin. Za primejo nasprotnega vzamemo lahko navadm kuhinjsko sol. Kuhinjska sol ni na sebi ena sama tvarina in vs-ed te£a ni prvina ali element, pač pa sooina. Iz nje je mogoče narediti kovino natrij in plin klor, ali pa, nasprotno, iz natrija in klora ie mogoče narediti kuhinjsko sol. Zlato ni spojina in zato se iz njega ne da ničesar drugega dobiti kot zlato in radi tega tudi ni mogoče dve tuji tvarini spojili, da bi nastalo iz njih zlato. Veda k: «• pravimo fizika, je dognali, na je vsaka tvarina na zemlji, pa na/ bo že trda, tekočinasta ali plinasta, sestavljen iz neskončno dr bn:ii dejcev, ki jim je daia ime *mole kuii». Kem.ja je šla še dalje in je dognala, da so molekuli sestavljeni iz še drobnejoih delcev in te je imenovala «atome». 2sl, da mi ne dopušča prostor, da bi se tu pomudii in po-j-snil atomsko družen, e, naj povem samo, da je molekul zlata sestavljen samo z zlatih atomov in nikakih drugih, kajti zlato je prvina; kuhin.ska soi pa, ki je spoj.na, ima pa vsak svoj molekul sestavljen iz tolik h in tolikih atomov natrija in tolikih in tolikih atomov klora. Kar vcija pri zlatu in kuhinjski soli, to veJja potem za vsako drugo prvino in za vsako drugo spojino, (Prvin imamo nekaj nad osemdeset, spotin pa veiiko število). Znanost, ki je do nedavnega mislUa, da je atom na/cianiši delec tvarine, je odkrila da sc tudi ta da deliti in sicer v neizmerno drobne delce, ki j h e imenovala ^elektrone®. In potem je dognala Še, da je samo od števila elektronov, odv.sna vrsta atoma. Atom železa ima na primer neko število elektronov, atom bakra jih pa ima več ali pa manj, kajti če bi jih imel ravno toliko, bi ne bil več baker, temveč železo. Če me spomin ne vara (kar ni izključeno, ker nimam prav nikakih podatkov pri rokah, ko pišem to skromno razpravo), je ! zlat atom sestavljen iz 56 elektronov, živosre-brni atom pa iz 57; torej, živosrebrni atom ima samo en elektron več kot zlat atom. Zda nam je jasno, da če bi mogli zlatemu atomu dodati en sam elektron, bi se spremenil v živo srebro; če bi pa nasprotno mogli živo-srebrnemu atomu izbiti en elektron« bi dobili atom zlata. ioda kako to zdaj storiti? Ko bi bili atomi debeli kot repa in elektroni kakor grah, bi bilo lahko, toda že atomi so tako neizmerno drobni, da jih stotisoč lahko pleše divji ples na konici najostrejše igle, kaj šele elektroni? Morda je že marsikdo čitateljev videl pri fotografih nenavadno luč, ki sije kot solnce. Ni to navadna luč, pač pa okoli meter dolga steklena cev, v katero vodio od obeh koncev elektrovedne žice. Cev je povsem zaprta in iz pje je do najvišje mere izsesan zrak :n v njej* je majhna količina živega srebra. Električna sila pride v cev po eni žici, a ker ni zvezana skoz: in skoz:, mora pa preskočiti zraka prazni proator do druge žice, ki je na nasprotnem koncu. Pri tem nastane vročina, ki spremeni živo srebro v živosrebrne hlape. Ti potem prevajajo električni tok in žarijo s solnčno-belo svetlobo. Ta svetloba ,:«e zanimiva že vsled tega, ker ne vsebuje rdečih žarkov in zato se rdeča barva pri n:ej ne vidi. Človeški obraz je modrikasto bled, če sije nanj ta luč; kakor mrlič je. Toda, kar hočem povedati o tej luči, je to, da se v cevi godi nekaj posebnega. Elektroni e.ektrične sile udarjajo z velikansko brzino na atome in tudi elektrone živega srebra, vršijo se silovite kolizie med njimi, vsled katerih bi bilo možno, da cd kakega Živosrebmega atoma odleti elektronček stran n, kar ostane, je potem zlat atom. Pravim možno je to in morda se tudi zgodi, a kdo bo potem v masi živega srebra našel tisti neskončno drobni atom zlata; kdo jih bo našel, tudi če bi jih bi'o tisoč? Toda znanstveniki baš od ta dalje eksperimentirajo na najrazličnejše načine, da bi dosegli zaželjeni uspeh. In Če je vest resnična, sta torej rešila vprašanje dva ameriška znanstvenika. Kemla, ki je Se nedavno smatrala atome za najmanjše delce tvarine, ki se ne dajo več deliti, potrjuje danes z dokazi, da so tudi atomi deljivi in imenuje atomske delce elektrone. Odkritje radija je prineslo to revolucijo v znanstvenem mišl^enhi. Pred nekaž desetletji se je posrečilo Poljakinji gospej Skodlovr-ski, omožem Curie izločiti či»t radij iz rudnine (uraninit). ki ga vsebuje. Potom proučavanja te čudovite kovine, ki je prvina, torej ena sama tvarina in ne sestavljena is različnih drugačnih tvarin. to odkriti, da se radij sam od sebe drobi v dve povsem tuji tvarini: v navaden svinec in v plin helij. Njegovi atomi torej razpadajo in se spreminjajo v svinec in helij. Ko je bilo to zadostno ugotovljeno, je takoj nastalo vprašanje: Ce se radij spreminja v svinec, zakaj bi se ne spremenilo tudi železo ali baker ali kositar itd. v zlato ali srebro ali magari v radij? In možno je vse to, vprašanje je le, kako doseči disintegracijo ali razpad atomov kake tvarine. Tu je neizčrpno polje za znanstveno proučevanje. Kakšni pa bodo rezultati, nam bo pokazala šele bodočnost. Znanost ima velike upe in če se bodo ti nekoč izpopolnili, bo za človeštvo nastala nova doba. Kajti pri atomskem razpadu ne bo človek le našel načina, kako spremeniti nekoristne in cenene tvarine v koristne in drage, pač pa bo poleg tega ooKn! tudi rt izčrpne zahlade naravne energiie ali sile, ki bo potem vpre?ena služila človeštvu kot vsemogočna a pokoma «u?n a. Človek bo tedaj res razpolagal s pravljičnimi škrati Aladinove svetilke. F. M. Grad i Sar doda L 4, da bo pa 10, doda še g.a Štefanija L 2. — Za božičnico ženske podružnice ŠoL dr. daruje dr. Just Pertot L 25. g.a Ema Bartel L 20; srčna hvalal (Denar pri d.). DAROVI Za svetoivansko podružnico Soi. društva so darovali Cirilovi« prijatelji, zbrani v Bazovici, na račun njegovega predvidjenega upokojen a L 50. Pri vanski poskušnji v gostoljubni hiši Kolariča zbrana družba L 16, g-čna Peternel L 10. gdč. Košir in Cok Ahl po L 5, g.a M ač Tereza, ker se ni udeležita, božićnice L 5, gdč. Mahnič od neznanih dobrih duš L 10, Franc Udovič star. nabral na polo za božičnico L 128.50, g. Bak Ant. daroval sedem kg testenin. Skupno L 229.50. Za refekcijo so darovali: g. Giulio Gidini 45 kg konserve, A. C. 20 kg masti. V. P. 20 kg testenin, I. M. 20 kg fižola, Zelko Gergič L 5, Pefer Bradel trg. L 10. — Srčna hvala vsemi Na Landoskem izletu L 5 za ŠoL društvo. Ker so totalno pogoreli balincarji: Kanobel, Hartman in Gradišar mL plačajo L 4, g.a SO L A BERLITZ Trst — Via To ro blavtca it. 21. 6« januarja NOVI TEČAJ3 ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTUGALŠČINE SRBO-HRVAŠČINE SLOVENŠČINE Vasovanj®: ob delavrrfkfh 9-21. Branilo preselitve. Goriško krojaško podjetje Anton Mič& sin se je preselilo Iz ulice Nazarlo Sauro (prej Dogana) na Corso Vittorio Emanusle It 33 Tvrdka se priporoča Slovencem v mestu in na deželi. Kupujem p TVRDKA I mm i. uši, ni ustanovljena leta 1392 ■ izvršuje vsako elektrotehnično delo. Na željo proračuni. tfia Mazzlni 3. es Tel:foa £-16 135 doiračlh in divjih živali (lisic« kun, vider, dir-jih mačk, dihurjev, jaibecev, divjih koz, zajcer L t 4 Lovci in nabiralci kož splača se vam vprašati predao predate Tašč blage! Franc Stres, Kobarid (Caporet o) Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se ni bati konkurence. - V zalogi imam redno ttroj^ae jančkove in druge kože za kožuhe. Cene sta trgu Cavour dne 22. t, m. (Oddaja na debelo) Vrsta soflvja ozir. sadja za 100 kg: rMeča nes* 6<»- l«1« ; korenja W ; kislo zelje 3' >; karffjol fpo 1«>0 komadov) »>—18»; <*ebn!a 7-18: fižol 24'^ fig« suhe 220; sala'* 9 ; jabolka 13"-25'i; kron plr 60 - 80 h-uške 1 1 18 - 25«»: S|;kMa rep* 6 — pnmar nče za 1»K) lom. 7-22.5"; česen ._MX!ft; limone (I'0 kom) 6-6.70; ka pus 90 č bula 10«»— is- ; o ehi 400. ALOJZU POVH urar tn zlatar Plozzfl Msldi 2, L a. Tal. 3-23 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, !. Crismandch MMm in topite® lite.w 63 MIROĐILNICA i^URlO FERLI Sv. M. mt zgornja 2 Eivlo. Tel. m prodaja na debelo in drubno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin. ■aEBEBaoBUSE^aaecraEs Borzni poročila* DEVIZE Amsterdam cd 975.- do 9So—: P©'-g\)* od 12' -- do 124 — : Fari« 131 25 do 131.75; on !o od 116*5 do 116 60; New Y«-rk od 24 21 do 24 30 ; Span ja oi 3-»L— do 346.- ; Švica od K7— do 4*;9 3«» do 39.70 ; dolarji od 24.i5 do 24.25; novci r*> 2«"> frankov od 92.— do — funt Ster-ling od H6.25 do llo.40. Henečijske obveznic© 79.70. ipSESESSIlEaZSIIl 1 GSUSEPPS S 1 Via S. Caferina 7V vcgal V!a Mazzlni J naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel l esiiko Izbero tu- In inozsisL^ J za moSke In ienske obleke po konkurenčni! cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. Poliambulanca medicinska-kirurgična-porodniška. Kemične in mikroskopične analize; endovenozne injekcije. ZOBO-TfflilNi ATELJE za bolezni v ustih. - Moderne proteze. Idrija - ulica Trento št. 280 - Idrija Ordinira od 8-12 in od 2-5. 112 Najviše cene plačujem za Predno ka] nakupite, obiščite ktsn, slails, 1 d ^n lisa«, c9ihu?jasv fceržc, krta/, divji * in doinaši^ za];s#. Trsi, Via Užara Jh i o M. rsadsi?., vrat 3 1J Sprejemajo se pošiljalve po ( 2 pošti Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rtttorl It. 1 — Via Ma:cank«n it 7-13 Spalne eobe, obedne eobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Haiboljši šivalni streli so BoIfeollJl mntimi Kalvačje Jamstvo. 1. R. 1. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni strajf za Siv nje in vezenje L 570.—, /a-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera in >zeruskih strojev p,) naj z >n nejSih cenah. Zaloga Jivai.iih strojev In potrebSčin 24 Cerveliiiii, Trsi. Via G. ccrtuccl 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. 54 Zobozdravnik Dr. B. jpedlaiijl za m bolezni ii zobovje Corso Garibaldl 4/:i ne od 9 do 3 In od 16 do 19 * Zlato, srebro, krone, S % platin, zobovje , S -9 kupuje mi i Zlatarno ALBERT POVHf « Trst, Via Ha zini 48 * naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila s svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Uia Carducci št. 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) ■ STALNA RAZSTAVA« LJUBLJANSKA Ki3EDITNA BMiK tlanica Ii režem liiadev ilOSMUr- Telefon: 5—18, 22—98 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI 1 Glavnica In rezerve Dinarja* 63.033.630" Telefon; S—18, 22—91 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle« Podružnice s GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor HnipHKimneia zuezn 2 Jugoslnoilo Blagajna je odprta od 9l/t—121/, In od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, ::::::: Sarajevo, Split