NOVI TEDNIK tevilka 51-52 • leto XU • cena 500 din Celje, ZU. decembra 1987 lOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Co smo lani, :akor letos, >Jovo leto čakali, m o želeli i iskreno, \a bi časi boljši b. Obrača človek, )0g obrne, tregovor star e obče znan; tri svojih željah najhen človek e venomer ogoljufan Pratkar vaš, zvesto beležil je vremenske prilike, spremljal zvezde, jih postave - 'teno) konstelacije. oglejmo, zvarilo Se je v usode kuhinji, smo naključno, al' v usodi toliko slab'ga včakali. :e v prosincu grmi ilabo vreme sledi e konec slab, e že začetek ■letu vodi kozorog, idj bo ob letu, ■o na pretek, ačne se druzga eta krog? ]ajje grmelo n bobnelo ^bljub v zvezni kupščini, \a primojduš 10 vse drugače! !e trese gora - miš koti' Kot trije kralji koledovali so vse leto Zisovci po Evropi, po vsem svetu, •znih malh se ali. ta Neža ni kos, odvezat žaklja zlatega. Je sirota tega vešča le v zvezi zadka kurjega. lOLJE KOT MOŽA V SRAJCI E VIDETI V SVEČANU VOLKA ^odnar ne zmore osti vode, a bi ohladil TOČO kri, 2 jo neka iisarija reviji Novi za gre )elikt verbalni ? predstavi : I žuga purgerskj^ esnici. . narod: tebi leni nič, ampa na pustni : ssclici. lemoarji, \onodrame, ') na knjižnem 'gu v modi. Sebi »živjo!«, drugim »fejl« ne čečkari kdorsibodi - jjjor-vco tiati, ki poprej, so v isti muziki igrah; isto vižo, ko slej, elovni dje plešah. A kar se volka v polju tiče - se en pregovor v druzga štuU - Vučko sicer srajce menja, in kot prej v luno tuli. E SUŠEČ PRAH OKROG POMETA, RAV DOBRO LETINO OBETA I iGpO, fiobro dene, hgovor, ij takole pravi, \ i ribe - j )šca vladarice, 3 ■fjprej za udarjaj o \ p glavi. ^ jfnske vrle ^ (1 dekleta ^fjajo že dolga leta, ) dan žena ppratke zgine, '^r le koš laži obeta [■fhko je praznik i}tih dedcev, šušmarijo v obrti ^'jstarejši I tem svet. lij bo praznik oblastnikov, ženam pa z možmi na dan, ki je god vseh mučenikov. V Belem gradi pa naš Branko svetu novo dogmo kuje, da menjati bo treba narod, ki mu kar naprej kljubuje. A če treba, je dejal, povelje bom soldašni dal, da našeška narod svoj, če si bo preveč zmišljeval. ^LEMU TRAVNU NE ZAUPAJ - 4j ZELEN BREG RAD POKRIJE »JEG i' alcluja itn ponuja )tajenja, jbrih upov dar. Ue močnejši ^ J v mescu "T" d potegavščin 7 (prevar. Jurij z mavrico Paše, ^ svojo ^rnenito fronto, ^Venska javnost f^azrta I pluralizem \eresov i družba {Odprta, p tem občan si v hlačni pas v to usnje nove luknje vrta. e, kadije i Miljacki ibuke kadijo. Vedo da pure jajca čudna v Veliki Kladuši valijo. Bih so tihi kakor miške, kaj bi gnali vik in krik, naj bo kriv ta mesec nori. ko zamenja ovna bik. VELIKI TRAVEN MOKER, MLAČEN KMET BO ŽEJEN INO LAČEN So spet zastave zavihrale, kot gozd rdeč za 1. maj, a v fabrike seje povrnil historični spomin nazaj, da delavec, če ga kaj žuli, ob slabi plači, goni, hajka, okol prinaša, farba, hruli - ustavi stroj - in štajka. A glej, v deželo pod Triglavom vsa Jugovina spet enkrat upira svoj preteč pogled in v ta preklicani plakat. A ker je mesec kjer kar dva, se pravi, dvojčka, vladata, nesreča ne prihaja sama, še ena mladim se spentlja ko sprožili so pravcat plaz emu hudemu imeček, '^ff^^ oporečniki štafeto rinejo v zapeček. A še ni dosti teh norosti, saj je onstran vsakih mej, da Janez mlad, naenkrat, noče biti več soldat! ROŽNIKA SONCE OD PRVEGA DNE DOBRE SE LETINE KMETJE VE- SELE Ker za dvojčki pride rak, gre marsikaj po njega poti. Ko mine kres je krajši dan, za drobec se ga noč poloti. Je Rafael zategadelj, razprl varuške peroti kot zaveso in Maribor je rešil strašnega konflikta. Zdaj Cankarje za očenaš sokriv verbalnega delikta. Rožnik star ride lev, soncu dremljejo ankirji. Ne slutijo zloveščih slov! Kot z damaščankami - rapirji vrtajo v trezorjev stene. čitabe Fikret - harambaše, ki kot nekoč sam Turčin zli je prišel plenit v kraje naše. Tako smo mesca dva kasneje zaradi te nesramne kraje res nehote in nevede slavili pravi praznik vstaje. DRUGI DAN MALEGA SRPANA LEPO, ŠE ŠTIRIDESET DNI BO TAKO! Pa pride mesec pasjih dni. So naše ceste kot mravljišče, roj potnih rok volan vrti v izbrano morsko letovišče. Na konju smo - računamo - bo vrglo dolarjev milijone nam kar čez noč. A kaj je to? Prehitro se vozil kolone vračajo v obratno smer. Le nekatere morsko ščene splašilo je, a vse druge so spodile nore cene za usluge piškave. Tu ni vode, tam smrd. muh oblaki, kelner spi, zažgan kotlet; če brez soli juha skuha, >reslana, ostjo zastonj dobi. Za posladek še škandal: Osupli tujci ne vedo, ob mafijaški Kladuši, če niso na Siciliji. KOT VELIKI SRPAN VREMENI CELA SE JESEN DRŽI Že devica se ponuja za vladarico meseca, ko dokončno, nepreklicno je iluzija crknila. Branko čara, ne pričara, ne Pegaza, ne peneza. Zlato runo se izmika. Kje je slava opoteča. ko je še čarovnik bil, ko je s čarom \rdi zimi 'lašnico 'g pokril. Nič čudnega, če govorijo, da je Grička vještica za krmarja spodaj v Zisu Zagrebčanu gatala. VREME OB KIMAVCA MLAJI JE VSO JESEN NAJRAJI Fikret Abdič harambaša, vnet razglaša, da ponaša se za svcje vodenje, še kar kliče svoje tiče v Opatijo iz Kladuše. Hamdiji in :s4. Hakiji ob slivovi stomala^ na divanu ' ob duvanu zaenkrat še sile ni. Kot kozla grešnega Fikret Abdiča na kolec sta nabila. Samo načelno, kajpada, sta včasih ga bodrila. Je tehtnica prevagala devico lahkokrilo, ko s kismetom je Abdiču se končno zalomilo. Če že mora, rad imel bi na Golem sobico. Bihač \vbter piha: Alergičen je na seno. In glej, prihaja nova zgoda. Kot krop je vroča mrzla voda. Seznanijo se Vevčanci z elektriko na palici. VINOTOKA VELIKO VODE GRUDNA HUDI VETROVI BUČE , Če je v vinu res resnica naj nam vladajo pijanci! Za budžet bi sode vina kotalili prof Ljubljane i. ^ Iz časnikov :bl. in RTV ^ bi s prve jasno bilo vse. * Tako pa mesec dva premine, da zveš da ne je j a in ja je ne. Hudo mudi se nam z ustavo. Izbrali smo obdobje pravo, če je kaj na teoriji, da krize dober so okvir romanopisju, poeziji, da so pač najboljša dela v hudih stiskah dozorela. Obeta se, da bo ustava, kot utopičen roman, z normativi bo država ''S^mokraciji jSk/a v bran. ^^šen misli, ^Doja mnenj, ob Velikem bo mali brat - občan. Z jesenskimi vetrovi piha z juga novi val: na demokratični osnovi je marsikdo že odfrčal, če je mislil s svojo glavo. Ena misel, tisoč glav je dobro in " \ edino prav. j ZA SONCEM SVETEGA MARTINA KMALU PRIDE SNEG, ZMRZLINA, ■^e zanvaimo za darove, listopada se glasi. Hvala materi državi, ki za vse tako skrbi. Ker infarktov je preveč :J v penzionistovski^ strukturi, ^ so v Beogradu prej kot v uri, vzeli pokojnino preč Za udarniške nedelji za nadure brez plačila, za neusahljivo kislo zelje, za obleke iz kopriv, In ko bo ciknil penzionist in dedičem ne bo po volji, da bi Denzion iz sodniških rok d o bih, ga bo pogoltnila država, kot darilo domovini... In vendar je čarovnik Branko izpod snežne Jaho- rine. Božično noč nam je prestavil v čas novembrske sivine. V polnočje so luči gorele po vseh mestih in vaseh, da izvedela bi raja, kaj si izmislil je rešitelj domovine. Že škorpijon v zvezdni noči strupeno želo v nebes sloči. ČE MRAZ SE GRUDNA NE ODTAJA PROSINCA HUDI MRAZ NASTAJA .birevec je zadel v polno, dobička je za žabjo volno. Miklavž je hodil praznih rok, je parkljev vajen vsak otrok. Tudi voščilec -H. za božiča, ni primaknil 7( nam beliča. Kaj nosi v košu dedek Mraz? Neodvisne sifidikate pod Mežakljo je pobral, Litostrojce pred parlament vseh Slovencev je poslal, a od tam, v Cankarjev kulturni hram. Dovolj je moje jamrarije, saj pred leti, bi takšnih marenj klepati ne smel. §kdo pove, že ob letu 'bom diktatu vo pel??? ^Do takrat pa zdravi bili! Čeprav nas marsikaj jezi. A vendar smemo se čohati, če nas kje srbi. Sem optimist! Mi morate verjeti, že danes boljše je, kot bo ob leti... 2. STRAN - NOVI TEDNIK mmm. 24. DECEMBER 19(1 Oborožene sile ob rojslnem dnevu Kup priznanj potriuie dobro obrambno usposobljenost na Celjskem Ob dnevu oboroženih sil je bilo na Celjskem veliko krajevnih in osem občin- skih proslav, osrednja pri- reditev pa je bila minuli pe- tek v celjski dvorani pod Golovcem. Na vseh občin- skih prireditvah so objavili napredovanja pripadnikov teritorialne obrambe, pode- ljena pa so bUa tudi občin- ska, pokrajinska in republi- ška priznanja najboljšim posameznikom in enotam. Oborožene sile praznujejo svoj praznik 22. december v spomin na ustanovitev 1. proletarske brigade pred 46. leti v mestecu Rudu. Iz nje so kasneje zrasle naše oboro- žene sile kot varuh zakonito- sti in neodvisnosti Jugosla- vije. Predvsem celjska priredi- tev je bila nekoliko drugačna od dosedanjih, saj se je zara- di zanimivosti udeležilo tudi veliko občanov, ki niso ne- posredno zadolženi za orga- niziranje splošne ljudske obrambe. Privabila sta jih razstava orožja in druge opreme vojakov celjske gar- nizije (na sliki) in nastop pi- halnih godb in orkestrov iz Velenja, Radeč, Laškega, Li- boj, Prebolda, Slovenskih Konjic, Zabukovice, Zidane- ga mosta, marsikoga pa tudi nastop mažoretk iz Radeč. Žal celjska prireditev ni uresničila svoje ambicije, da bi bila regijska, ob takšni zasnovi pa ji to lahko uspe v prihodnjih letih. Pa poglej- mo, kaj se je dogajalo na ob- činskih prireditvah. V Celju so objavili napre- dovanja pripadnikov enot te- ritorialne obrambe in podeli- li republiška, pokrajinska in občinska priznanja in pohva- le. Nagradili so tudi šest učencev celjskih osnovnih šol za njihove likovne in lite- rarne prispevke na temo Ju- goslovanska ljudska arma- da, varuh naših meja in ne- odvisnosti. Osrednja proslava v občini Šmarje pri Jelšah je bila v soboto v Rogaški Slatini, posamezniki pa so sprejeli republiška in priznanja JLA. V ponedeljek so dan obo- roženih sil proslavili v Slo- venskih Konjicah. Med priz nanji in pohvalami velja po- sebej omeniti, daje bil konji- ški štab teritorialne obrambe proglašen za najboljši pokra- jinski štab. Proslava ob dnevu JLA je bila tudi v Žalcu. Prav tako kot drugod so pripravili kraj- ši kulturni program, podelili priznanja, enota teritorialne obrambe pod poveljstvom Marjana Goloba pa je bila imenovana za najboljšo eno- to teritorialne obrambe v po- krajini. V Šentjurju je bila priredi- tev v tamkajšnjem Kultur- nem domu že v petek, kot drugod pa so tudi Šentjurča- ni objavili napredovanja in podelili priznanja in poh- vale. V soboto so dan oborože- nih sil proslavljali Mozirjani v prostorih osnovne šole v Gornjem gradu. Objavili so napredovanja in podelili priznanja republike, pokraji- ne in občine. V Laškem je bila proslava v ponedeljek na osnovni šoli Primož Trubar, pred kultur- nim programom, ki so ga pri- pravili učenci, pa so tudi v Laškem objavili napredo- vanja in podelili priznanja. BRANE PIANO Foto: EDI MASNEC, TONE TAVČAR V Žalcu je Štefan Šemrov izročil prehodno zastavico za najboljšo enoto teritorialne obrambe v pokrajini povelj- niku enote, Marjanu Golobu. V Šmarju nadomestne volitve Šmarski mladinci so skladno z usmeritvami Predsedstva občinske kon- ference mladih tudi letos ocenili delo članov Pred- sedstva. Z aktivnostjo vseh ne morejo biti zadovoljni, so ugotovili, zato priprav- ljajo v ponedeljek, 28. de- cembra programsko sejo z nadomestnimi volitvami. Za delo občinske konfe- rence mladih med lanskim novembrom in letošnjim ok- tobrom ugotavljajo, da je bi- lo opaziti velik razkorak med napisanim in dejanskim. Ekonomska kriza je prerasla v politično, v krizo zaupanja. Največ pozornosti in odme- vov v javnosti pa niso sproži- la gospodarska vprašanja, manjšanje izvoza, padajoča socialna varnost delavcev in občanov, temveč mladinske pobude o civilnem služenju vojaškega roka, plakatna afera ter interventni zakon. V tem obdobju niso bila vprašljiva sredstva, čas in energija za obtoževanje in zagovarjanbje, razvojne per- spektive pa so bile potisnje- ne na rob. Vse to vpliva tudi na delo mladih v osnovnih organiza- cijah, menijo v šmarski obči- ni. Kljub temu, da so v prete- klem obdobju skušali svoje delo vsebinsko zasnovati, je na usmeritve občinske kon- ference še vedno premalo odziva. Slabo so obiskani po- sveti predsednikov in sekre- tarjev osnovnih organizacij, v občini pa so pripravljali zvečine manifestativne pri- reditve, ki pa so bile tudi sla- bo obiskane. Poiskati je tre- ba načine dela in vsebine, ki bi mlade vendarle pritegnile k delu. ob tem pa že razmi- šljati o drugačni organizira- nosti mladinske organizaci- je, ugotavljajo v Šmarju pri Jelšah. Sicer pa so negativno oce- nili delo predsednic Sveta za vzgojo in izobraževanje ter Komisije za socialno politi- ko, ter predsednika občin- ske konference, v ponede- ljek pa bodo mladinci volili tudi podpredsednika občin- ske konference, saj zdajšnje- mu poteče mandat. Za pred- sednika občinske konferen- ce v Šmarju pri Jelšah pred- lagajo Jožeta Strnišo, za pod- predsednika Igorja Anderlu- ha, za ostale člane predsed- stva pa Darjo Vizjak, Zden- ko Krklec, Romana Kužnar- ja, Bernardo Žagar in Josipo Žlabravec. IVANA FIDLER iViladi s celjskega območja še iščejo svojega predsednika Dosedanji predsednici medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine celj- skega območja Anki Vetrih in sekretarju Mirku Paju je mandat potekel 16. decem- bra, na zadnji seji sekretari- ata pa so mladi sklenili, da rok za evidentiranje novega vodstva podaljšajo do kon- ca leta. Tako bo volilna konferen- ca medobčinskega sveta mladih celjskega območja predvidoma sredi januarja, vendar le, če bo mladim .< čeprav nf otav- fjaroo, da imamo malo (dobrih) humoristov. Najfaj€' pa preskočijo strani, kjtf &<> objavljenii fomanii v fiad?iftfe0 hektarov takšnih povr- n, medtem ko jih je bilo red dvemi leti 150. Takrat "^o zaradi vžiga posekali '>00 kubičnih metrov smre- ^vega lesa, letos pa skoraj ) tisoč ali celo več, saj vseh ^datkov še nimamo. Naj- ^Ij so prizadeta območja, '^r dobijo, tako imenovane šok doze, na primer v Zavod- njah.« Ali je urejeno financira- nje raziskav in sanacije raz- mer v gzodovih? Anton Breznik: Nedavni posvet Zveze tehnikov in in- ženirjev gozdarstva ter lesar- stva Slovenije v Slovenj Gradcu je pokazal, da je ta problem posebej značilen za Slovenijo, saj se nikjer v sve- tu ne ubadajo s tolikšnimi finančnimi težavami, ko gre za raziskave in vlaganja v gozdove. Gozdarji moramo namreč vse to sami plačati, kar pa se odraža pri ekonom- skih težavah našega gozdne- ga gospodarstva. Tako ima- mo v Nazarjah načrtovan več kot 200 milijonski primanjk- ljaj, če vrednotimo samo bio- loška vlaganja. Kje bomo ta denar dobili, pa ne vemo.« Kaj lahko v takšnih raz- merah gozdarji sploh sto- rite? Ivan Kolar: »V Sloveniji smo ocenili, da moramo ta proces zavirati, predvsem pa se boriti proti glavnemu vzroku propadanja gozdov, to je prekomerni onesnaže- nosti zraka. Ker čistilne na- prave v TEŠ do leta 1993 ne bodo zgrajene, moramo do takrat z vsemi sredstvi, kijih pozna stroka in seveda s fi- nančnimi sredstvi, procese propadanja zavirati, da pre- brodimo kritično obdobje.«.. Čistilne naprave bodo to- rej v TEŠ zgrajene šele leta 1993. Kako je zastavljen ce- loten program sanacije v termoelektrarni? Jaro Vrtačnik: »Program obsega sanacijo vseh škodljir vih vplivov na okolje, pri tem pa bo največ težav z zmanjšanjem emisij žve- plovega dioksida. Program je razdeljen v tri faze in v prvi, to je letos in v začetku naslednjega leta, lahko pro- blem ublažimo le z zmanjše- vanjem proizvodnje ob ne- ugodnih vremenskih razme- rah in takrat, ko prihaja do povišanih koncentracij. Od novembra je merilna postna v Zavodnjah povezana s si- stemom ANAS, kar pomeni, da je preko telefona mogoče dobiti podatke o polurnih koncentracijah in se na os- novi tega odločati o zmanjša- nju proizvodnje. V drugi fa- zi, ki je predvidena za pri- hodnje leto, pa bi uvedli adi- tivno metodo čiščenja dim- nih plinov, dokler ne bi zgra- dili ustreznih čistilnih na- prav. Vgradili bi jih v oba večja bloka, saj starejša nista tako problematična. Pro- gram je že dobil mesto v srednjeročnih načrtih slo- venskega elektrogospodar- stva, moral pa bi ga še v na- črtih SIS za elektrogospo- darstvo.« Kako gleda na te načrte TEŠ velenjski svet za var- stvo okolja in kako sploh spremlja problematiko umiranja gozdov? Vane Gošnik: »Ekološko gibanje v Titovem Velenju je še sorazmerno slabo organi- zirano, čeprav dobiva oblike organiziranosti, saj ustanav- ljamo društvo. Vendar pa ne gledamo na probleme le lo- kalno, saj dobivajo »blago- slov« TES predvsem na dru- gih območjih. Pri načrtih o sanaciji pa me moti, da ni- smo seznanjeni z negativni- mi učinki aditivne metode in da ne vemo, kako bo s spremljanjem delovanja či- stilne naprave. Potrebna bo ekološka budnost tudi v pri- hodnje.« Jaro Vrtačnik: »Ne vidim razlogov za takšne pomisle- ke, sicer pa bo merilni si- stem služil tudi alarmiranju, če bodo čistilne naprave od- povedale. Veliko bolj me skrbi, če bo Slovenija pri- pravljena zbrati potrebnih 240 milijonov dolarjev za sa- nacijo TEŠ, kar bodo plačali porabniki.« Vane Gošnik: »Dejstvo je, da TEŠ ne more reagirati tre- nutno in takoj po ugotovlje- nih povečanih koncentraci- jah zmanjšati proizvodnje. Sicer pa so krajani Zavodenj pred dnevi želeli priti do po- datkov o emisijah, pa jih ni- so dobili.« Darka Domitrovič: »Naj- prej bo treba razmere sanira- ti, druge rešitve ni, v prihod- nje pa bomo morali okolje upoštevati kot razvojni de- javnik in razvijati tiste proiz- vodnje, ki bodo potrebovale manj energije in surovin, pa več znanja. Za sanacijo pa bomo morali v prihodnje na- meniti do 5 odstotkov druž- benega proizvoda. Sliši se veliko, številka pa bi bila še večja, če bi lahko ocenili škodo, ki je natala z brezob- zirnimi posegi v okolje.« Foto; EDI MASNEC Črna knjiga o propadanju gozdov- v Sloveniji, ki jo je letos izdal Inštitut za gozdarstvo v Ljubljani kaže, da so po prizadetosti gozdov v prvi skupini gozdna gospodarstva Slovenj Gradec, Nazarje in Kranj, v drugi na Maribor, Kočevje in Postojna. Celje je v tretji skupini skupaj z GG Kras, Ljubljana in Bled, v četrti skupini pa so GG ABC Pomurka, Brežice, Novo mesto in Tolmin, kar pa ne pomeni, da na teh območjih ni onesnaže- nja. Tretjino poškodbo so povzročili biotski in abiotski dejavniki, dve tretjini pa emisije. Darka Domitrovič-Uranjek Vane uosnik Anton Breznik Ivan Kolar Jaro Vrtačnik KAJ MENIJO SLOVENCI Ekologija Slaba stran tehničnega napredka v prihodnosti bo bolj onesnaženo okolje; s to trditvijo se strinja ali v glavnem strinja 64,2 odstotkov vprašanih. Ekološka osveščenost Slovencev se vidi tudi pri vprašanjih o bodoči nuklearni elektrarni; 81,8_odstot- kov je proti gradnji in le 8,8 odstotkov za. Še pred katastrofo v Černobilu so bili odgovori precej drugačni - za gradnjo druge nuklarke je bilo več kot 40 odstot- kov vprašanih; 88,9 odstotkov vprašanih se boji ali zelo boji možnosti, da bi prišlo do podobne nesreče pri nas. Druge ekološke probleme (na primer reko Krupo v Beli krajini) pozna precej manj vprašanih, menijo pa, da jih najbolj ogrožajo naslednji ekološki problemi: propadanje gozdov (78 odstotkov), jdrski odpadki (77), uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih (72,5), onesnaženost prirodnega okolja, odpadki, smetišča (69,1), onesnaženost naselij, odpadki, umazanija (65,3), onesnaženje zraka, smrad, dim (59,3), onesnaženost voda, industrijske odplake, kemikalije (53,7) in hrup, ropot prometa, tovarne (48,2 odstotkov). 12. STRAN-NOVI TEDNIK mmmm. 24. DECEMBER 19a Zlatarjem Je treba zagotoviti možnosti izvoza Zanašamo se predvsem nase, pravi Stane SenIčar, vendar nam mora družtia dati vsaj troje: surovine, realen tečaj In del deviz Letos so, če primerjamo rezultate po podskupinah dejavnosti, v občini Celje med večjimi izstopale tri delovne organizacije: Ljubečna, Kovinotehna in Zlatarne Celje. Ne dolgo tega smo o prvih dveh že pisali. Odgovore, kje so vzroki dobremu poslovanju, smo poiskali tudi v Zlatarni. S predsednikom KPO Zlatarne Stanetom Seni- čarjem smo se pogovarjali še o tem, kakšne so v luči zadnjih ukrepov možnosti nadaljnjega razvoja tega uspeš- nega kolektiva. NT: Združenje jugoslo- vanskih zlatarjev ne more bistveno vplivati na eko- nomsko politiko. Ob takšni obremenjenosti vaših proiz- vodov s prometnim dav- kom, kar državi seveda pri- naša koristi, pa bi lahko imeli vsaj nekaj več družbe- ne podpore. Te, kot vemo, ni veliko in predvsem od vas je odvisno, kako sami izko- riščate dane možnosti. Za uvod torej, kako poslujete? S. Seničar: »Navadili smo se že, da se zanašamo pred- vsem nase. Tako ne čuti le poslovodna struktura tovar- ne ampak vseh 850 delavcev Zlatarne. Zavedamo se, da nam razvoj na domačem in konkurenčno še veliko huj- šem tujem trgu omogočajo le znanje, pridnost in kvaliteta. S tem dosegamo tudi tisto, v čemer nismo sistemsko podprti. To, da ni zdravih po- gojev gospodarjenja pa seve- da povzroča v tekočem po- slovanju in razvoju velike motnje. Rezultati so zato da- leč pod tistimi, ki bi jih ta kolektiv dosegel doma in v svetu, kjer so našo kvalite- to, naš design že zdavnaj priznali. Učinki tega, s tem pa tudi motivi, da bi več iz- važaU, so žal še premajhni. Kljub temu smo optimisti, saj je nek kolektiv dober predvsem takrat, ko se uspešno preizkusi in potrdi na zunanjem trgu. Sicer pa, če se primerjamo doma, z vsemi jugoslovan- skimi proizvajalci, lahko brez posebne hvale ugotovi- mo, da smo, predvsem zara- di velikih naporov poslovod- ne strukture in veh delavcev, dosegli dobre rezultate. Po- večali smo razdaljo med »na- mi« in »njimi«. Verjetno tudi zato, ker so bili naši delavci bolj motivirani kot delavci v ostalih republikah. Motivi- rani na osnovi skupnih re- zultatov in tudi pri osebnih dohodkih, ki so v primerjavi z drugimi seVeda pa ne govo- rim o tem ali smo mi z njimi zadovoljni ali ne, dobri. Raz- pon v naši panogi je straho- ten. Kvalificiran zlatar v Kruševu v Makedoniji za- služi v povprečju 50 tisoča- kov, naš pa v povprečju 300 tisoč din. To sta sicer dva skrajna primera, tem razpo- nom pa so tudi primerni re- zultati, ki so bolj kvalitativ- ni. Naša produktivnost je petkrat do šestkrat večja kot v panogi, temu primerna je tudi akumulacija, temu pri- merne so možnosti razvoja.« NT: Precej je govora o skupni strategiji jugoslo- vanskih zlatarjev, pred- vsem pri izvozu, ki bi ga lahko bistveno povečali. A še vedno izvozimo 1700 ton zlata kot surovino. Raz- voj moderne tehnologije, elektronske industrije, me- rilne tehnike itn. naj bi ve- čal porabo plemenitih ko- vin. Izvoz surovin kaže na to, da ta proces žal poteka zunaj. Ob finančnem »kolo- nializmu«, ki je posledica dolgov, se prepad zato še povečuje? S. Seničar: »Jugoslavija ima velike izvozne možnosti za izvoz plemenitih kovin različne stopnje obdelave. Nismo siromašna država, saj proizvajamo približno pet ton zlata, sto trideset ton sre- bra in nekaj paladija, tako da po svetovnih merilih nismo nepomembni proizvajalci plerfienitih kovin. Vendar je bil v pretekosti in še danes položaj rudnikov takšen, da jim je enostavneje in pogo- sto tudi finančno bolj zani- mivo izvažati surovine, v zadnjem času celo koncen- trate. Tako ostane za izvoz lastnih surovin zelo malo ko- ličin, znajti se moramo dru- gače. To velja za vse proizva- jalce z izjemo Zlatarne Maj- danpek, ki jo surovinsko v celoti pokriva sistem bor- skih rudnikov. Pomembno je, da smo ne glede na razli- čen položaj in možnosti do- segli veliko enotnost v tem, da moramo zunanja tržišča obdelovati skupno. Izdelan je bil kvaliteten dolgoročni program skupnega nastopa in izvoza vseh proizvajalcev do leta 2000, kjer smo na- tančno opredelili strategijo, pogoje, količine in naloge vsakega proizvajalca in na- ših partneijev-izvoznikov.« NT: Kratkoročno je izvoz onemogočen zaradi proble- mov z surovino, zaradi da- jatev...? S. Seničar: »Nismo sicer v pat poziciji in brez volje, saj se surovine še najdejo, lahko se še poiščejo tudi poti za izvoz, vendar pa je vpra- šljiva dohodkovna zanimi- vost oziroma učinkovitost tega izvoza. Ta seveda mora biti zagotovljena, če gremo v tako velik obseg izvoza. Pri teh številkah bodo namreč izkoriščene vse jugoslovan- ske proizvodne zmogljivosti, ki so sedaj izkoriščene od 20 do 70 odstotno, s tem, da vsi delamo le v eni izmeni. Ob minimalnem številu novoza- poslenih delavcev so torej možnosti še večje.« Trije pogoji NT: Ko govorimo o tej strategiji, pa seveda ne mo- remo mimo trenutne eko- nomske politike. V času, ko se sprašujemo za koga in če- mu ukrepi antiinflacijskega programa in za koga resolu- cija 88, bi bilo dobro vedeti, kaj je treba storiti sedaj, kaj nas čaka čez mesec, dva, skratka, da bi tisti, ki mora- jo nositi breme izhoda iz krize vedeli, kako se ravna- ti. Kakšne so važne možno- sti v času trajanja ukrepov? S. Seničar: »Nerad odgo- varjam na splošna vprašanja, kaj bi bilo treba storiti, ker mam občutek, da si vsak Ju- goslovan zase kroji projekci- jo ekonomske in razvojne politike, zato lahko rečem le to, kaj je pomembno za nas. Razvoj je vezan na izvoz, za kar pa morajo biti uresni- čeni trije pogoji. Prvi je, možnost uvoza surovin, re- promaterialov in opreme pod takšnimi pogoji, da bo- mo lahko konkurenčni na svetovnih tržiščih. To države nič ne stane, ker bomo ta vložek bogato povrnili. Bori- li se bomo, da bo to sistem- sko podprto, tako kot je, npr. tudi v Turčiji, ki jo radi jem- ljemo za primerjavo. Pod takšnimi pogoji tam delajo že 10 let in so zato velik iz- voznik zlata, kar še posebej dokazujejo Jugoslovani, ki tam zlato redno kupujejo. Drugi pogoj je, da bo tečaj dinarja realen. Ne zahteva- mo nobenih posebnih stimu- lacij, le realen tečaj. Tretji pogoj pa je, da si kar najhi- treje zagotovimo pravico raz- polaganja z delom ustvarje- nih deviz. Dokler tega ne bo, bo naš izvoz naraščal precej počasneje, kot bi lahko. Dvojna škoda torej. Skoda za Jugoslavijo in devizno bi- lanco kot tudi za kolektiv, zato obsojamo vse te špeku- lacije, bilančne predstavitve in opravičevanja, zakaj tega ne naredimo že v tem trenut- ku. Če bi bih vsi ti trije pogo- ji uresničeni, lahko zagoto- vim, da bi v roku enega leta dvakrat al trikrat povečali iz- voz. Vsi, ki krojijo usodo, naj torej sami izračunajo, kaj to za našo družbo pomeni, po- sebno še, ker nismo edini ko- lektiv, ki tako razmišlja in se tako opredeljuje.« NT: Zlata kot surovine, ni dovolj. Zasebniki pa ga imajo dovolj. Kako in zakaj? S.Seničar: »Najprej mora- mo seveda ugotoviti, da se ves zasebni sektor mnogo hi- treje prilagaja problemom, ki jih družbeni sektor zaradi drugačnih pogojev ne more obvladati. Po logiki bi moral biti zasebni sektor usmerjen v opravljanje uslug, vendar se v mnogih delih Jugoslavi- je pojavlja kot pomemben proizvajalec na zlatu, katere- ga izvor je dvomljiv, pa če- prav imajo po enem vidiku tolmačenja zveznih predpi- sov pravico odkupa lomlje- nega zlata, kar dela tudi* družbeni sektor. Nismo proti temu, da ob družbeni proiz- vodnji živi in dela zasebni sektor. Menimo celo, da bi moralo priti do sodelovanja, ki bi dalo novo kvaliteto v kulturi in ponudbi nakita. Niti eni niti drugi nismo do- volj odprti drug do drugega. NT: Kdo je bolj kriv temu? S.Seničar: »Mishm, da je družbeni sektor celo bolj kriv, kar'skušamo v Celju in tudi v Sloveniji presegati. Z njimi sodelujemo, oprav- ljamo zanje vrsto uslug, pri- pravljamo nekatere materi- ale, oni za nas opravljajo dru- ge usluge...« Pomembna Je Icrepitev vseli proizvajalcev NT: Vi sami zelo dobro obvladujete tehnologijo razvoja nakita. Kakšne pa so, razen skupne izvozne strategije, oblike povezova- nja med proizvajalci. Kakš- na je medsebojna odvisnost in odgovornost članic? S. Seničar: »V združenju jugoslovanskih zlatarjev smo presegli neko cehovsko združevanje, ki bi imelo cilj organizirati se proti potroš- niku in trgovini. Zato smo si skušali zagotoviti predvsem hitrejši razvoj proizvodnje. Gre torej za sodelovanje na področju tehnologije, ki jo ima Zlatarna daleč najbolj razvito. Gre praktično za po- moč ostalim proizvajalcem, oblike tega tehnološkega so- delovanja pa so tudi organi- zirane. Nimamo občutka, da s tem krepimo našo konku- renco, temveč da s tem zago- tavljamo predelavi plemeni- tih kovin v Jugoslaviji neko pomembnejšo vlogo. Skozi to formulo, začenši s skupni- mi nastopi do rudnikov v Ju- goslaviji, do sodelovanja na področju tehnologije in skupnem nastopu z izvozni- ki, se moč zlatarstva krepi. Od tega ima vsakdo koristi, zato to povezanost v Celju zelo negujemo. Četudi sedaj več dajemo kot pa dobimo, se nam bo v bodočnosti to obrestovalo.« NT: Nivo razvoja neke na- cionalne ekonomije je vse bolj odvisen od stopnje ka- kovosti v najširšem smislu. Tudi za zlatarne brez tega ni obstanka niti prilagaja- nja zahtevam trga. Obvla- dovanje kakovosti je tako stvar politike kot strategi- je. Kako gledate na vso stvar pri vas? S. Seničar: »V Jugoslaviji in žal tudi v Sloveniji, četudi tu nekoliko manj, v strategiji in tekoči poslovni politiki ni dovolj prisotna t. .i. kvaliteta poslovanja. Veliko govorimo o kvahteti proizvodnje, o iz- hodni kontroli. Vendar pa se v naši tovarni tudi v praksi potrjuje razmišljanje, da mo- ramo kvahteto poslovanja postaviti kot prvi strateški cilj, ter pri ostali strategiji in tekočem poslovanju izhajati iz tega temeljnega cilja. Tega ne more storiti le poslovod- na ekipa, za kvaliteto poslo- vanja mora biti odgovoren sleherni delavec v podjetju. Poslovodna ekipa mora le spretno povezovati in orga- nizirati vse delo in vse razmi- šljanje v učinkovit poslovni sistem.« NT: V tesni povezavi s tem so prizadevanja za boljšo kulturo izdelka. Vaši izdelki naj bi tudi po tej oblikovni plati, razen tega da se prilagajajo sodobnim trendom, vplivali na kul- turno zavest. Kako je s tem v času, ko se kulturi, če go- vorimo na splošno, ne godi najbolje. Vemo, da je celo knjiga skorajda izenačena s toalet papirjem? S. Seničar: »Nakit je v zgo- dovini človeštva vedno pred- tavljal del kulture. Danes, ko smo skomercializirali naše odnose, ko smo nakup naki- ta pogosto jemali predvsem kot naložbo za slabe čase, ker je pač dinar nestabilen, smo v naši tovarni to slabo izkoristih. Nismo namreč skrenili s poti, da proizvaja- mo nakit visoke kvalitete, v katerega so vloženi tradici- ja, izkušnje, ustvarjalnost, iz- razna moč celjske zlatarske šole, kar nedvomno pred- stavlja del kulture Slovenije, ki jo pošiljamo v Jugoslavijo in svet. Pogostokrat smo v zagati, ko razmišljamo, ali vztrajati na tej poti ali se ob- našati v proizvodnji in pro- daji izrazito komercialno in vezano na nek dohodek in akumulacijo. Pred leti bi lah- ko prodali tono ali dve zlat- nikov na jugoslovanskem tr- gu. Zavestno smo se odločili, da tega ne bomo naredili, skratka, da ne uporabljamo količine zlata za enostavne izdelke in zato, da bi ljudje kupovali zlato, ampak da ku- pujejo kvaliteten nakit. Pri ponujanju nakita različnih oblik, ki pogosto ni prilago- jen okusu različnih delov Ju- goslavije, imamo neko pi- onirsko vlogo. Vse to, skup- no s ponudbo raznobarvne- ga nakita in različnega ka- menja v tem nakitu, pred- stavlja ustvarjalnost in izraz- no moč celjskih Zlatarn. Po- gostokrat na krajši rok sploh nismo nagrajeni za to našo pionirsko vlogo.« NT: S protiinflacijskim programom bogati postaja- jo bolj bogati, revni bolj revni. Kako v tej luči v pri- hodnje opredeljujete proiz vodnjo nakita? ■» S. Seničar: »Gledano krat koročno, bi morali biti zel( prestrašeni in se počutiti ze lo ogrožene. Cene surovin so se dvignile za 42 odstotkov ostali stroški so nenormalne visoki, poznana je tudi cem kapitala, ki predstavlja pr našem poslovanju precejšer delež. Ciklus proizvodnje j( namreč približno dvomese čen, pogoji, ki jih ponujamc trgu, predstavljajo dodatne tri mesece angažiranja našil sredstev. Vse to vpliva m pogoje gospodarjenja in zla sti na cene. Vztrajati mora mo, da bo poraba nakit v Jugoslaviji rastla in ne pj dala. Če govorimo o kultu: nakita, je jugoslovansko trž šče v primerjavi z evropskii na visoki ravni, ne z; ostajamo bistveno. Če Jug( Slovani ne bomo imeli mo nosti kupovati kvalitetne^ nakita doma, kar smo spi sobni zagotoviti, se bo pon^ vila zgodovina. Hodili borr v Italijo, Avstrijo in Zvezr reubliko Nemčijo. Zato c teh neustreznih ukrepih r smo klonili. Z optimizmo smo začrtali proizvodnjo : prihodnje leto. Pri domače trgu ostajamo na ravni lete njega leta, kar predstavi okrog 650 kilogramov nal ta, na tuje pa bomo prod; okrog 800 kilogramov nal ta. Ne moremo torej govor o kakšni hitri rasti, prej rekel, da bo rast ob vseh : koriščenih možnostih, ki j v kolektivu imamo, realna RADO pantel: Foto: EDI MASNI »Ambicije so, če jih pri- merjam s preteklostjo takš- ne: leta 1980 smo izvozili vsi skupaj za 2 do tri milijone dolarjev, letos bomo za pri- bližno Z5 milijonov, okrog leta 1990 naj bi izvozili za 50 in leta 2000 za 1000 milijo- nov dolarjev. To je precejšnja številka ob podatku, da panoga za- posluje okrog tri tisoč ljudi. Ob podatku, da gre za izvoz nakita, ki ga proizvaja dva tisoč delavcev, je jasno da bi morala država s pamet- nejšimi ukrepi omogočiti, da se te številke še hitreje dosežejo, kot pa smo si jih proizvajalci sami začrtali.« »Posebno velike možnosti se pri izvozu odpirajo na ogromnem ameriškem tr- žišču, kjer smo prisotni že dvajset let. Vsi ostali proiz- vajalci so ob željah, da jih seznanimo z našimi izkuš- njami v ZDA, pripravljeni sovlagati v to tržišče. Konč- ni cilj je, da se jugoslovan- ski proizvajalci tam pojavi- mo vsak s svojo blagovno znamko. Še vedno namreč prodajamo izdelke brez lastne blagovne znamke, kar seveda zelo vpliva na ceno. Ko si bomo pridobili na tem tržišču, ki je sicer priznalo kvaliteto designa in izdelave, še lastno ime, bo tudi dohodkovni učinek večji.« V^ grupaciji zlatarstva s lani, v primerjavi z 1985 p( večali dohodek na delavc za 131 odstotkov, med let< ma 1985 in 1984 pa je bil rast le osem odstotna. Lan v prvem letu uresničevanj skupnega programa so izv< žili 2600 kg nakita, letos m bi ca 3000 kiloeramov. 24. DECEMBER 1987 NOVr TEDNIK - STRAN 13 »ivtisii dmma je predvsem armada mladih državljanov Jugoslavije« Pogovor s podpolkovnikom Tomislavom ŠIpčIčem, komandantom garnlzlje Celje, Črnogorcem, bivšim aktivnim športnikom, zdaj rekreativnim smučarjem, ki Je s svojo življenjsko potjo pravi otrok svobodne domovine Za intervju se s Tomisla- vom Šipčičem ni bilo težko dogovoriti, pa tudi iz Ljub- ljane smo od ustrezne ko- mande (gre pač za vojaške zadeve) takoj dobili ustrez- no dovoljenje. Nekaj minut je bilo treba počakati le v njegovi pisarni na povelj- stvu garnizije Celje, saj je- moral podpolkovnik naj- prej končati dogovor z re- zervnimi oficirji, ki so raz- porejeni v njegovo enoto. Šipčič je tudi med samim intervjujem večkrat pouda- ril, da se mu zdi najpomemb- neje sodelovati s prebivalci celjske regije tudi izven svo- jega delovnega področja, saj se tako tkejo prepotrebne pristne prijateljske vezi in je zato lažje sodelovati tudi uradno. V več kot dvajsetih letih službovanja in prebiva- nja v Sloveniji se je Šipčič dobro naučil slovensko, za- radi jasnosti pa je odgovarjal v srbohrvaščini. NT: Tovariš Šipčič, kot profesionalec verjetno ob prestavitvi niste imeli po- sebnih težav. Kako pa ste se sicer znašli v Celju, v no- vem okolju? Šipčič: »Celje sem poznal že od prej, sem sem dostikrat prihajal službeno, na prejšnji delovni zadolžitvi sem na- mreč moral sodelovati tudi z regijskimi sekretariati za ljudsko obrambo. Celje pa sem poznal tudi zasebno, saj sem se v mladosti ukvarjal s športom in v Celju sem igral dosti tekem. Zato imam še iz tistih časov v Celju tudi dosti prijateljev. Kar se dela tiče, pa moram reči, da .sem se kar hitro vklopil. Zdajšnja zadolžitev je sicer malo dru- gačna od prejšnje, delo je zahtevnejše, odgovornejše, '. vendar sem se ga lotil z dosti • volje in zagnanosti, tako da imam že zdaj tudi nekaj de- s lovnih uspehov in zadovolj- I stva.« NT: Poklicno vojaško * življenje je gotovo zelo pe- ' stro in naporno, saj se je za- ' radi kadrovskih potreb : v JLA treba dostikrat seliti, ' iti na nove dolžnosti v nove kraje... ) 1 Šipčič: »Gotovo je vojaški poklic zelo težak, vendar za ' tistega, ki ga opravlja z dosti J volje in ga ljubi, obenem pa J. je ponosen na to, da je pri- ■ padnik Jugoslovanske Ijud- ^ ske armade, poudarjam Ijud- j ske, delo ni težko in je zelo zanimivo. Zahteva sicer cele- > ga človeka, saj se ga ne da opravljati površno, z danes '' na jutri. To pa predvsem za- to. ker je treba delati z ljud- mi. Z ljudmi pa je nasplošno težko delati, vendar je to tudi 'j hvaležno. Predvsem je pravo 'j zadovoljstvo občutek, da 'vzgajaš mlade ljudi. Vse te- žave, ki se tudi v našem delu ^seveda pojavljajo, sčasoma -Zbledijo, izginejo.« NT: Imate družino... i| Šipčič: »Da. imam druži- ^'Ho. Zdaj so v Ljubljani, kjer i^jmam tudi stanovanje. Žena •^e zaposlena, starejša hčerka '.^tudira Splošni ljudski od- ipor, mlajša pa hodi na Peda- goško gimnazijo v Ljubljani. Mlajša se ukvarja tudi s špor- ,>om in je državna reprezen- "^antka v gimnastiki in obe- nem tudi državna pi-va- kinja.« NT; Ali ob vašem delu, ki ni omejeno le na osemurni delavnik, pogosto pa ste se dosedaj morali tudi seliti, družina kaj trpi, je zapostav- ljena? Šipčič: »Če družinsko živ- ljenje trpi ali ne... Povedal bi drugače. Vojaki smo nava- jeni, ker nas skozi šolanje in ob delu tako učijo starejši, da mora biti osebni interes podrejen skupnemu, druž- benemu. Ob takšni vzgoji sem dojel, da so moje težave zgolj moje in jih zato podre- jam temu, kar družba in delo pričakujeta od mene. Tako so to razumeli tudi žena in hčerki, tako da zaradi narave mojega poklica ne prihaja do družinskih nesporazumov. Dobro, včasih pride do kakš- nih praktičnih težavic, ven- dar smo jaz in vsi moji pre- pričani, da imamo srečno in zadovoljno družino.« NT: Omenili ste, da se zdaj s športom ukvarja ena od hčera, nekoč pa ste se z njim ukvarjali tudi vi... Sipčič: »Res je. Od malega sem že igral nogomet, ta, ka- ko bi rekel, jugoslovanski šport številka ena. v času svojega bivanja v Titovem Vrbasu serp bil tudi v jugo- slovanski pionirski repre- zentanci. Po odhodu v šolo je nastal velik premor, leta 1960 pa sem nekaj mesecev igral celo pri sarajevskem Železničarju. Nato sem šel spet na šolanje, k nogometu pa sem se vrnil spet ob služ- bovanju v Ljubljani. Pri dru- goligašu, nogometnem klu- bu Ljubljana, sem bil kar de- set let celo kapetan ekipe, potem pa sem moral spet na šolanje v Beograd. Takrat sem se nehal aktivno ukvar- jati z nogometom, sem pa še danes podpredsednik tega ljubljanskega kluba. Sicer pa sem bil v vojski dolga leta udeleženec vseh armijskih prvenstev v mnogoboju, naj- težji vojaški disciplini, in do- segal precej vidne rezultate. Nasploh sem se v življenju ukvarjal z vsemogočimi športi, zadnje čase pa tudi smučam, seveda kolikor mi delo in čas dovoljujeta. Ko- nec koncev moje delo tudi ni mogoče brez dobre psihične in telesne pripravljenosti.« NT: Pogovoriva se malo še o delu, ki ga zdaj oprav- ljate. Kakšno je sodelova- nje Garnizije Celje z regij- skimi družbenopolitičnimi skupnostmi? Šipčič: »Ob prihodu v Ce- lje sem poleg delovnih ob- veznosti z enoto sprejel seve- da tudi dolžnost, da čimveč sodelujem z družbenopoli- tičnimi skupnostmi, ki so navezane na to garnizije. Pri vseh občinah sem naletel na izreden sprejem, žal pa z ne- katerimi sodelujemo bolje kot z drugimi. Ne zato, ker ne bi hoteli oni ali mi, tem- več ker nam enostavno zmanjkuje časa. Tako ima- mo najbolje razvite odnose v Celju, Velenju, Mozirju in Žalcu. V teh občinah je sode- lovanje izredno dobro. Nare- dili smo že veliko, vzpostavi- li boljše stike med našim po- veljstvom in sekretariati za ljudsko obrambo in nepo- sredno uredili kup zadev, za katere smo oboji odgovorni. Aktivno sodelujemo tudi z zvezo komunistov in tudi s prebivalstvom. V večih krajevnih skupnostih smo krajanom pomagali graditi vodovode, kopali smo jarke za telefone, gradili ceste... Navesti moram prav svež primer, ko seje na nas obrni- la starejša ženska iz Škofje vasi, ki ni vedela, kdo bi ji lahko pomagal. Zdaj pred zi- mo smo ji popravili streho in pripravili kurjavo za zimo. Pomagamo torej povsod, kjer lahko. Znova bi rad po- udaril, da smo zlasti ljudska armada. Seveda pa smo tu predvsem zato, da naučimo mlade ljudi, kako bodo po potrebi lahko najbolje brani- U svojo domovino.« NT: Naša družba je ta čas v gospodarski, pa tudi del- no v moralni krizi. Pred- vsem zato se pojavljajo tudi nekatere nove, drugačne pobude in gledanja na našo družbo v celoti in na možno- sti urejanja nekaterih težav razvoja. Kako v skladu s tem delate z vojaki? Šipčič: »Zavedamo se zdajšnje situacije in tudi sta- nje na Celjskem poznamo ze- lo dobro. Takoj ko pridejo mladi vojaki, rekruti, jim skušamo preko informira- nja, sestankov, moralnopoli- tične vzgoje, izletov, ekskur- zij, raznih prireditev in pre- ko sodelovanja s prebival- stvom dati celovite in po- drobne informacije o situaci- ji v tem okolju. Tako so sez- nanjeni z vsem, s čimer bi se lahko ob služenju vojaškega roka srečali. Navedimo za primer le letošnji festival slo- venskih mladincev v Celju. Mi smo vojake povsem ko- rektno in točno informirali o tem za kaj gre in kakšna manifestacija je to. Vojaki so takrat dosti hodili v mesto, se udeleževali razprav na srečanju in se sami prepriča- li o vsem. Na vsak način se izogibamo temu, da bi jim mi v kasarni govorili eno, sa- mi pa bi potem iz lastnih iz- kušenj zvedeh nekaj dru- gega. Podobno ie bilo tudi ob celjskem Tednu domačega filma. Vojaki so sodelovali na pogovorih o filmu, omo- gočili pa smo jim tudi sreča- nje z Ljubišo Samardžičem. Po drugi strani pa s svojim delom in življenjem seznan- jmo tudi mladino iz vseh ob- čin celjske regije, seveda do mere, ki je glede na značaj našega dela dovoljena. Želel bi omeniti tudi oddajo, ki so jo prejšnji mesec v naši gar- niziji snemali televizijci iz Sarajeva za oddajo »V istem stroju«. Pokazali smo jim na- še delo in aktivnosti ter so- delovanje z družbenopolitič- nimi skupnostmi. Prijatelji, ki jih imam po vsej Jugosla- viji, so me po predvajanju oddaje klicali in mi zatrjeva- li, da je bila oddaja res od- lična.« NT: Znano je, da se sloven- ski mladinci premalo odlo- čajo za vojaške poklice. Se kot predstavniki JLA na Celjskem s tem kaj ukvar- jate? Šipčič: »Gotovo! Že moji predhodniki so uvedU prak- so, da vsako leto, ne le ob državnih praznikih, povabi- mo v kasarno šolsko mladi- no, ob tem pa skušamo po- pularizirati tudi vojaške po- klice. Predvsem tovrstne po- govore prepuščamo mlajšim aktivnim oficirjem, saj ni ge- neracijskih razlik in mladi se z mladimi najlaže pogovo- rijo.« NT: Kako bi lahko v regiji še bolj popestrili življenje vaših vojakov in čas, ki ga preživijo na služenju voja- škega roka na Celjskem? Šipčič: »O tem je težje go- voriti, saj vojaki preživijo tu relativno malo časa, ob tem pa se morajo čimbolje uspo- sobiti za obrambne naloge. Ker pa je Celje znano kot mesto delavskega razreda, bi lahko vojake vključevali v vsakoletne delavske šport- ne igre. Konec koncev je tu- di vehko vojakov doma de- lavcev, v svojih krajih, mo- jem Nikšiču, Titovem Vele- su, Valjevu, Novem Sadu in drugod pa imajo prav tako podobne delavske igre. Za- kaj bi v času služenja vojske vojake ločevali od drugih de- lavcev? Vojaki se sicer nika- kor ne čutijo zapostavljene, vendar bi takšno sodelova- nje prineslo tudi več medse- bojnega spoznavanja, rojeva- lo bi prijateljstva, na osnovi tega pa bi bolje sodelovali tudi na drugih področjih. Pogosto je namreč ena glav- nih ovir, da kakšne aktivno- sti ne stečejo najbolje prav v tem, ker se premalo poz- namo. Zal pa je v Celju tako kot marsikje drugje; ljudje vidi- jo v človeku v sivoolivni uni- formi le vojaka, ne pa držav- ljana Jugoslavije, ki je le tre- nutno na služenju vojaškega roka. Redki so primeri, ko v mestu vidim vojake, ki se družijo z mladimi Celjani in Celjankami. Izjeme pa so prav tisti, ki se spoznajo na kakšnih skupnih akcijah, srečanjih. Tu bi lahko tudi mi starejši z lastnim obnaša- njem delali lep zgled. Res- nično je ena mojih velikih želja, da bi takšno druženje mladih vojakov in civilov vi- deval dnevno.« NT: Tovariš podpolkovnik, v imenu naših bralcev vam želimo v prihodnjem letu čimveč delovnih uspehov in prijetno bivanje v Celju, pa tudi obilo osebnih zadovolj- stev. BRANE PIANO Foto: EDO EINSPILER Tomislav Šipčič je bil ro- jen v vasi Studenca blizu Nikšiča, leta 1945 pa se je vsa družina preselila v voj- vodinski Titov Vrbas, kjer je nato živel do leta 1955, ko je odšel v podoficirsko šolo v Bilečo. Šolo je končal z odliko in v Bileči nato tu- di služboval do leta 1960, ko je za nekaj mesecev odšel v enoto Vojne policije v Sa- rajevu, od tam pa na Voja- ško akademijo v Beograd. Akademijo je končal štiri leta zatem, od leta 1964 do 1974 pa je služboval v Ljub- ljani. Nato se je spet dve leti šolal na Komandno štabni akademiji v Beogradu, služ- boval nato po dve leti v Bo- hinjski beli in Kranju ter le- ta 1980 prišel na delovno dolžnost v Ljubljano. Sredi letošnjega avgusta pa je prevzel dolžnost poveljnika Garnizije Celje. MAJ MENIJO SLOVENCI Obramba Naš sistem vseljudske obrambe predpostavlja, da je vsak občan vključen v obrambo. Čeprav večina vprašanih vsaj deloma ve, kakšne so nji- hove naloge v primeru napada, pa petina anketirancev tega še vedno ne ve. Ta odstotek se zadnjih deset let stalno povečuje (od 18,4 leta 1978 do 20,1 letos). Precej polemik je sprožila tudi pobuda za civilno služe- nje vojaškega roka. Večina - 46,9 odstotkov (dva odstotka več kot lani) - meni, da bi morali tistim, ki jim njihovo prepričaje ne dopušča služenje vojske v oboroženih silah, omogočiti služenje vojaškega roka z delom v socialnih službah, bolnišnicah, psihiatričnih ustanovah in podobno. Vse manj Slovencev je do tega vprašanja tudi neopredelje- nih (14.3 odstotkov), medtem ko jih 36,6 odstotkov meni. da bi morali vztrajati, da bi vsi služili v oboroženih silah. Mnogi so slovensko pobudo za civilno služenje vojaš- čine grobo poenostavili in jo predstavili kot napad na JLA. Vendar pa odgovori na vprašanje, če smo Slovenci nastro- jeni proti oboroženim silam JLA. povsem zavračajo tovrstne manipulacije; 75,9 odstotkov vprašanih je odgo- vorilo, da Slovenci nismo nastrojeni proti oboroženim silam JLA, le 11 odstotkov pa jih je bilo za. Varnost Slovenci se v glavnem še počutimo varne (93 odstot- kov) in tudi mnenje o miličnikih je kar dobro; 63,4 odstotki vprašanih ima dobro mnenje o miličnikih in le 14,8 odstotkov slabo. Po drugi strani menijo, da so miličniki bolj »na strani države, sistema« (47,2 odstotki) kot »na strani ljudi« (18,9). Kar 79,9 odstotkov vprašanih meni, da bi jim mihčnik pomagal v stiski, če bi potrebovali njegovo pomoč (le 4,7 odstotkov meni, da ne bi pomagal), 93,2 odstotkov anketi- rancev pa bi pomagalo miličniku, če bi bil v stiski 'n bi potreboval njihovo pomoč. Slovenci torej še zaupamo našemu varnostnemu si- stemu. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 24. DECEMBER 1987 Kmet ni nor, nor ie tisti, ki iz njega norca brije Trpke, Iskrive In resnične zgoHbe mladega kmeta Marka Štadleria Kmet je potrpežljive sor- te človek, a ko se enkrat hu- do razjezi, ga je težko pomi- riti. Na strune kmetove po- trpežljivosti pa naša družba igra že lep čas; gluha za njih pokanje. Na zadnji struni igrati pa je nevarno in samo še vprašanje časa. Ko še ta poči, se prične Vidov ples... Kmeta, ki bi bil danes za- dovoljen, ni najti, pa če ga še tako iščeš. Opozarja na sla- bosti, napake, absurde, s ka- terimi se vsakodnevno sre- čuje pri svojem gospodarje- nju in delu, pa se mu dogaja tako, kot bi gluhemu dober dan voščil. Družbi, ki je bila gluha za tegobe svojega kmeta pa se ni še nikoli do- bro godilo. Naša se je tega de}stva sicer začela zavedati, kako in koliko modro pri tem ravna pa bo pokazal čas, ki nikakor ni več naš zavez- nik. Torej se mudi. V Bistrici ob Sotli, kjer je v dornači rabi še vedno staro ime Šempeter, so večinoma kmetje. Takšni, ki od zemlje živijo in ki družbi redno da- jejo svoje pridelke, tržne vi- ške. Ena največjih kmetij je Štadlerjeva, kjer si podajata roke dve generaciji. Oče Jo- že, še vedno gospodar kmeti- je, vse bolj prepušča vajeti sinu Marku, ki svojo prakso uspešno združuje s teorijo, znanjem, strokovnostjo. Oče ga je poslal v šole, vse tja do višje v Mariboru, kjer je Mar- ko postal agronom. Vinogradi in vino z domačo naleplco Okoli deset hektarov zem- lje meri Štadlerjeva kmetija, ki je sirom naokrog poznana predvsem po vinogradih in odličnem vinu. Na polovici te zemlje raste vinska trta, skrbno in z ljubeznijo nego- vana. Tako kot vino v doma- čih steklenicah in z domačo nalepko. Štadlerjevo vino je jamstvo za kakovost. V hle- vu pa je živina za rejo in pro- dajo in za molžo. Tudi pšeni- co, krompir in še kaj pridela- jo vsako leto. Ko smo jih zadnjič obiska- li z namenom, da^poklepeta- mo z Markom Štadlerjem, nas je pozdravil pok iz pišto- le in silovito prašičje krulje- nje. Dvestoosemdeset kilo- gramska mrcina, ki je tega dne morala smrt storiti, je po vsem Šempetru oznanjala, da pri Štadlerjevih koljejo. Prizor je bil za mestnega člo- veka naravnost okruten, še na kraj pameti pa mu ni pri- šlo, da bi se svinjskemu me- su kdaj odpovedal. Prašiča je pač treba najprej zaklati, tako je od nekdaj bilo... »Kar v hišo stopite, takoj pri- dem, mama vam bo medtem že s čim toplim postregla,« je predlagal Marko, ki bi imel tisti čas vse kaj bolj po- membnega početi, kot pa se pogovarjati z nami. Čas je na kmetih zlato. Kmet še vedno ne zna stegniti jezika Marka Štadlerja Šempe- trani cenijo, veliko dajo na njegovo besedo. Mlad je, zagnan, šolan in glasen, če je treba na pravem mestu kaj povedati. »Vsak dan sem z našimi ljudmi, zato bo tole, kar vam bom danes povedal, mnenje večine naših kme- tov,« začenja Marko in nada- ljuje: »Na naših srečanjih ve- liko govorimo, si veliko po- vemo, ko pa pride do sestan- ka s predstavniki naše kme- tijske organizacije, so pa ti- ho. Oglasijo se šele takrat, ko jim voda v grlo teče. V njih je še vedno nekakšen prastrah iz preteklosti. Danes je naj- težje v živinoreji, v mlečni proizvodnji, ve pa se, da je prav tu največ dela in naj- večja odgovornost. To je da- nes najslabše plačano delo. Pa pravijo, da si kmet že lah- ko privošči tudi dopust! Ti- sti, ki krave goji, si ga že ne more. Iti na dopust je približ- no tako, kot če bi pred tek- mo igralcem zamenjal tre- nerja,« malo potegne na šalo. Po iskrivem humorju je Mar- ko dobro poznan. Družbeni-zasebni sektor Vsako tekmovanje je do- bro, zlasti še, če je med tek- meci prava in zdrava konku- renca. Kmet primerja svoje rezultate s tistimi, ki jih do- segajo v družbenem sektorju kmetijstva, Marko pa rezul- tatom svoje »konkurence« ne verjame vedno. »Družbe- ni sektor gospodari v nepri- merno boljših pogojih. Dela- jo na najboljši zemlji, njiho- vim rezultatom pa jaz ne ver- jamem, kot tudi ostah kmet- je v našem kraju ne. Bom to kar podkrepil s primerom: V družbenem sektorju so le- tos na štirih hektarih zemlje želi pšenico osemnajstega avgusta, do šestindvajsetega julija pa je bila pšenica pri zasebnih kmetovalcih že od nekdaj požeta in spravljena. Tisti čas, ko je kombinat pri nas pšenico žel, so našo žen- ske že pekle domač kruh iz moke nove letine. In tu smo pri absurdu: Naš kombinat je na jesen dobil za isto pše- nico, ki jo je deževje zalilo, republiška solidarnostna sredstva, mi kmetje pa smo prepričani, da je bila posredi samo malomarnost. Ce je si- la, se vse naredi. Zakaj smo pa mi kmetje lahko pravo- časno želi?« iVIeiioracijski načrt iz aviona v kmetijsko usmerjeni ob- čini Šmarje pri Jelšah je pre- malo dobre zemlje v ravnin- skem svetu, zato že nekaj let usposabljajo zamočvirjena zemljišča z agrotehničnimi posegi. Marsikje s tem dose- gajo ugodne rezultate, pone- kod pa so se ti ukrepi poka- zali kot slabe naložbe, ki so med kmete vnesle več hude krvi, kot pa dobrega. Letos je prišlo na vrsto Kunšper- ško-bistriško polje, meliora- cija, katere potek je Marka zelo razhudil: »Na veliko se govori, koliko zemlje smo kmetje s tem dobili, v resnici pa ti posegi povzročajo kme- tom globoke rane. Za naše Kunšperško polje so meh- oracijske načrte naredili strokovnjaki v Ljubljani, en večerje kombinat sklical nas kmete in razgrnil načrt. Ve- čina kmetov se sicer na te reči ne spozna, tisti, ki se, pa smo takoj vedeli, da je načrt narejen iz aviona. Načrtoval- ci niso upoštevali podtalni- ce, izvirov na tem polju, de- presij in nanosov ter od nek- daj obstoječih jarkov. In ta- ko so izkopali jarke tudi tam, kjer jih tudi najbolj neumen kmet ne bi. Nikogar izmed nas, ki že desetletja tu živi- mo, ni nihče nič vprašal in zdaj so na najbolj zamočvir- jenih delih položene drenaž- ne cevi enako gosto kot tam, kjer jih sploh ne bi bilo treba.« Ekonomika na psu Kmetje govorijo o krizi v kmetijstvu, ki daje največ- ja od povojnih časov. Opo- zarjajo na cenovna nesoraz- merja, na slabosti državnega administriranja in določanja cen kmetijskim proizvodom, na razdrobljeno in slabo ob- delano zemljo, zakonodajo, ki marsikdaj zavira kmetij- ski razvoj kmetije brez na- slednikov... Marko Stadler sicer pravi, da se na nekate- rih področjih le premika na bolje, skrbi pa ga polžja na- glica. Hiteti počasi v tem tre- nutku pomeni drveti nazaj. Natrosil je le nekaj cvetk iz pušeljca- naše kmetijske stvarnosti: »Bili so in minili časi ugodnih kreditov ko smo kmetje gradili velike hleve, povečevali število sto- jišč in na veliko kupovah mehanizacijo. Zdaj se doga- ja, da so ponekod hlevi napol prazni, ker kmet hrane ne more kupovati. Pospeševal- ni službi je bilo v preteklosti največ do tega, da se pohvali, koliko stojišč imamo, na ekonomiko pa takrat ni nih- če mislil. Vnovič poudarjam, da naše kmetijstvo »ustvar- ja« v zelo težkih pogojih. Od kmetov se zahteva kvaliteta in kvantiteta hkrati, mineral- na gnojila in zaščitna sred- stva pa so draga kot žafran. Še huje pa je, da so ta zelo nekvalitetna. Na primer: ne da se dobiti mineralnega gnojila, ki bi ne vsebovalo klora, klor pa za zemljo ni dober. Vsa naša gnojila so enostranska po sestavu, v njih ni nujno potrebnih mi- kroelementov, ki jih rastlina potrebuje za normalno rast in razvoj.« Preprosto, kot pasulj? Marko je kmet, ni filozof, pa tudi politik ni, ki bi iz svo- jega kabineta po poljih pše- nico sejal. Njegov lek za oz- dravitev kmetijstva je pre- prostega sestava: delo kmeta bi moralo biti plačano toliko, kot je vredno, delovati bi moral trg s preprostimi eko- nomskimi zakonitostmi, po- trebovali bi prave ljudi na pravih mestih, zraven pa bi bilo treba dodati še zvrhano merico zdrave pameti in zna- nja. Potem bi se nemara ne dogajalo, da bi bil lit^r mine- ralne vode na trgu cenejši od litra mleka. »Veste, noben kmet ne more dojeti, da je pšenico prodal po šestnajst starih jurjev, kruh v trgovini pa je menda že blizu sto tiso- čakov. V času, ko je moj oče kupil svoj prvi traktor, je do- bil za liter mleka dva litra nafte, zdaj moraš dati za liter nafte najmanj dva litra mle- ka,« so Markove prispodobe realnosti, kjer pa kmetijstvo ni nobena izjema. Vojska s posluhom za kmetijce o Mikuličevi vladi Marko nima dobrega mnenja, je pa toliko bolj navdušen nad po- sluhom in prožnostjo ljudi v občinskem štabu teritorial- ne obrambe v Šmarju. »Res gredo kmetom na roke. Vpo- kličejo nas takrat, ko je glav- nina del na poljih opravlje- na. Kmet, ki ga skrbi, kako bo s spravilom pridelkov, res ne more biti dober ,vojak', pa še družba v celoti ima od takšnega razumevanja kakš- no korist,« pravi Marko Stadler, kije zadovoljen tudi s sedanjim šmarskim občin- skim vodstvom. »To je garni- tura ljudi, ki je zelo dovzetna za reševanje problemov in ki se ne obnaša s pozicije obla- sti.« O naših velikih kmetij- skih organizacijah in siste- mih pa tole: »Kombinati so danes v glavnem trgovsko- monopolne organizacije. Njega dni se je sestajal za- družni svet, ki je odločal o vsem, kar je za kmeta po- membno, zdaj pa tega ni več. Kmet čuti svojo organizacijo kot nekaj, kar je nad njim in kjer nima 'skoraj nobene moči.« Žlahtna kapljica in štedilniki v potokih Kmet z diplomo, Marko Stadler, ki je tudi predsed- nik delegacije krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli v šmarski občinski skupšči- ni in tajnik bistriške lovske družine, je povrhu še vnet ekolog. To, kar ve, vidi in sli- ši, naravnost, brez dlake na jeziku, tudi pove: »Naši kmetje so premalo izobraže- ni. Vsakdo, ki namerava prevzeti kmetijo, bi moral imeti vsaj nižjo kmetijsko šolo. To bi bilo treba tudi uzakoniti. Vsak pek, čevljar, mora imeti pokhcno šolo, če hoče odpreti obrtno delavni- co, kmet pa... Veseli me, ker so v naših osnovnih šolah za- čeli uvajati kmetijski pouk, dal pa sem tudi pobudo, da bi uvedli še pouk iz ekologi- je. Zato, da bi imeli mladi pravilen odnos do narave, okolja. Kot kmet si prizade- vam, da s svojim delom čim manj prizadenem naravo. Zato na naši kmetiji uvaja- mo nove tehnologije pri negi tal v vinogradih in na polju. 1 Da so v naših potokih stari štedilniki in pralni stroji pa je gola malomarnost,« se raz- jezi, pa spet razvedri, ko zač- ne pripovedovati o svoji veli- ki ljubezni - vinski trti in vinu. , Vse, kar je povedal Marko Stadler iz Bistrice ob Sotli, je povedal iskreno, z dobro vo- ljo in namero, v imenu naše- ga kmeta in za naše blagosta- nje. Morda kakšna njegova ocena, trditev, ne drži; Sicer pa - vrata polemike so odpr- ta na stežaj - v času, ki je vse bolj v znamenju demokraci- je. Tu, na sončni strani Alp. MARJELA AGREŽ Vinske modrosti in uganke je zapisal Janez Trdina Iz kože je prišel, nima ko- že, za kožo leze? (Vino) Dobri angeli so svoje uporne, bogu nezveste tova- riše premagali in jih prega- njali tja do gorečega pekla. Strašna vročina, ki je puh- tela iz njega, jih je prevzela, užejala in oslabila, da so ko- maj gibali. Bog se je svojih prijateljev usmilil in jim ustvaril, da so se okrepčali, vino. Kako sladka je bila ta nebeška pijača, ne moremo si niti misliti, nikar z bese- do dopovedati. V nje spo- min govorimo še dandanaš- nji, kadar hočemo kako vi- no pohvaliti, da je boljše od vsakega drugega: Ta kaplji- ca je taka, da bi jo angelci pili. Jaz sem čuden popotnik: navzdol tečem, pa na vrh pridem? (Vino, grlo, glava) Enkrat se je Adam preveč vina nacedil, kar ga je tako vnelo in ojunačilo, da se je šel z bikom bost. Bik je bil že takrat hudoben debelo- glavec, pa je Adama nasadil na roge in mu izdrl rebro. Bogu se je revež smilil. Po- bral je rebro in ustvaril iz njega Evo, da bi svojega moža, kadar bi se zopet pre- več napil, lepo spat spravi- la in ga varovala neumnosti in nesreče. Mati ima krempeljce, sin bradavice, sinov sin pa ro- ge in marsikoga pohode? (Trta. grozdje, vino) Ljudje so sezidali lepo cerkev in dejali zadovoljno: »Tukaj bomo odslej boga častili.« Hudič postavi po- leg cerkve krčmo in veli: »Tukaj pa mene.« Nedolžen sem bil obe- šen, poteptan in zaprt; ko so me izpustili, sem bil naj- večji grešnik, pa so me vsi častili in niso mogli prebiti brez mene na nobeni svat- bi in veselici? (Grozdje, vino) Sovražniku še nikoli ni- sem nič zalega storil, prija-' telja pa sem že marsikate- rega umoril, kdo sem? (Vino) Jaz sem hladen. Kogai zebe, naj pride k meni, da ga pogrejem ? (Dobro vino) Fant junak, starec za de- vet junakov? (Novo in sta- ro vino) Vino je učeno. Človeka domisli kdaj takih reči, o katerih se mu treznemu niti ne sanja. Pri bokalu znajo Slovenci hrvaško, nemško, italijansko, pretre- sajo duhovito skrivnostne besede svetega pisma, ugib- Ijejo težke matematične probleme... KAJ MENIJO SLOVENCI Slovenci v Jugoslaviji Kriza mednacionalnih odnosov je izrazita, najbolj pa smo »na udaru« Slovenci. Očitki kot so nacionalizem, egoizem in podobno pa so verjetno bolj posledica poli- tične napetosti in težnje, da se diskreditirajo nekatere odločne zahteve Slovencev. Sorazmerno veliko (več kot polovica - 53 odstotkov) vpra- šanih meni, da bi se Sloveniji odprle nove možnosti raz- voja izven okvira Jugoslavije; malo (le 18,9 odstotkov) meni, da ne bi imela nobenih možnosti, drugi (28,1 odstot- kov) pa niso odgovorili oziroma so neodločeni. Pa vendar 72,4 odstotkov anketirancev meni, da Slovenci ne razbi- jamo Jugoslavije, niti se nočemo iz nje izločiti. Večina (63,4 odstotkov) meni, da se Slovenci ne počutimo več vredne in ne podcenjujemo druge jugoslovanske narode in narodnosti; 40,1 odstotkov vprašanih meni, da slovenci ne zavračamo priseljencev iz drugih republik, niti si ne prizadevamo za »narodno čisto« Slovenijo (41,8). Sicer pa 43,2 odstotkov vprašanih meni, da je Slovenija premalo samostojna, 32 odstotkov pa, daje dovolj ali celo preveč. Pa poglejmo še,'kaj po mnenju anketirancev združuje jugoslovanske narode. Narodnoosvobodilno borbo so postavili na prvo mesto (55,8 odstotkov), sledijo načela bratstva in enotnosti (52,5), enotna država (48,2) obramba in varnost, JLA (26,8), socializem in samoupravljanje (22,9), itd. 24. DECEMBER 1987 NOVI TEDNIK-STRAN 15 Življenjska sopotnica multlpla skleroza AH se z njo sprijazniš In upaš - ali obupaš Pravijo, da je zagonetna, da ima tisoč obrazov, da je trdovratno vztrajna. Kogar si izbere, mu je do konca zvesta življenska sopotnica. Takšna je multipla sklero- za. Ljudje pa smo različni. Tudi tistih nekaj čez tisoč v Sloveniji, pri katerih so to bolezen že prepoznali. »Poz- nam ljudi, ki se sprijaznijo z boleznijo in tiste, ki so obupani,« pravi podpred- sednik celjske podružnice Društva bolnikov z multi- plo sklerozo Slovenije Alojz Prime. Med tistimi, ki so se odločili, da bodo živeli s to boleznijo, so brez dvoma prav aktivni člani društva. Vedo, da je človeku najtežje samemu, zato kot poverjeniki obisku- jejo sotrpine, ki so doma odrezani od sveta. Pripove- dujejo, kaj vse delajo v dru- štvu - celo svoje glasilo bodo izdali - svetujejo, kam se naj obrnejo po pomoč v takšnih in drugačnih stiskah, poma- gajo. Poverjenica Milica Hudej obiskuje, bolnike v občinah Žalec, Šentjur in Šmarje: »Najtežje je ženskam na kmetih, ki niso bile zaposle- ne, sedaj pa so brez dohodka in brez moči za delo na kme- tiji«. Poverjenik Peter Hoz- jan je vsak dan s kolesom na poti, od bolnika do bolnika. Z dobro voljo pove, da mu to prinese povprečno tri pro- metne nezgode letno. A kaj bi to. Pomebnejše je, da se ustavi tu in tam in če druge- ga ne, malo poklepeta. Da dela nekaj pametnega. Rad bi tudi kaj drugega, pa mu ne dovolijo. Invalidska in pi- ka: »Upokojili so me od da- nes na jutri. Hotel sem dela- ti, saj imam zdrave roke. Pa so rekli, da imam multiplo sklerozo in moram v invalid- sko. Tako je to.« S Petrom Hozjanom smo se tudi odpraviU na eno iz- med njegovih poti. Najprej k Alojzu Cerovšku, kjer se nam je pridružila tudi njego- va soseda Jožica Vovk. Alojz je bil svoje čase zidar, a ga je že leta 1960 bolezen porinila v invalidsko. Dokler se je lahko za silo premikal, je še šlo. Zadnja leta ne more na- rediti niti koraka. Vsak dan pridejo negovalke, da ga ure- dijo, oblečejo in vzdignejo. Potem ga namestijo na stol v kuhinji, kjer sedi ves dan. Žena Fanika je dolgo to dela- la sama, sedaj pa ji zaradi sladkorne bolezni pokajo ži- lice v očeh in tega ne sme več. Zdaj sta oba vezana na pomoč drugih: »Sosedje po- magajo, če le imajo čas.« Po- magajo tudi drugi, zlasti pa-' tronažne sestre in drugi zdravstveni delavci. Vso pohvalo zasluži Ingradova obratna zobozdravstvena ambulanta in njihov zobo- zdravnik: »Kadarkoli sem moža pripeljala tja, je bil vedno takoj na vrsti. Ko pa nisva mogla midva do tja, je prišel zobozdravnik z^ vsem potrebnim na dom.« Še eno prednost ima Ingradova am- bulanta. Pritlična je in zato dostopna tudi z invalidskim vozičkom. V celjskem zdrav- stvenem domu so same stop- nice. Največja in neuresničljiva želja Alojza Cerovška je, da bi lahko hodil. Tako kot ne- koč. Jožica Vovk hodi, a ji vseeno ni lahko: »Pridejo dnevi, ko je vse okoli tebe črno. Sam si in bolan, kje bi našel pomoč, pa ne veš. K nevrologu ne moreš ka^ darkoli, drugi zdravstveni delavci pa naše bolezni ne poznajo dovolj. Ne dajo nam pravice do nobene druge bo- lezni. Karkoli nam je, vedno rečejo, da je to multipla skle- roza. Pa če je ali ni. Ortoped me je na primer predlagal za zdravljenje v zdravilišču, pa so na konziliju rekli, da ne bo nič, ker ni po pravilniku za multiplo sklerozo. Petkrat so mi že odbili prošnjo.« Ker pa Jožica ve, da ji zdravilišče pomaga, varčuje zanj. Polovico primakne društvo, pa gre: »Potrebna sem spremembe okolja in počitka. Doma ves čas nekaj delaš.« Zaradi spremembe okolja, predvsem pa sreča- nja z drugimi v bolezni ena- kimi ljudmi, se veseli sre- čanj, ki jih pripravlja dru- štvo. Alojz tudi nanje ne mo- re, ker bi potreboval sprem- ljevalca. Tako kot za večino zdravilišč. Tudi na teh kratkih obi- skih seje pokazalo, kako raz- lično je sprijaznjenje z bolez- nijo. Alojz še vedno misli, da se je vse začelo, ko je nekaj pretežko dvignil in se po- slabšalo, ko je padel. Jožica se spominja, kakšen šok je bilo zanjo spoznanje bolezni: »Dolgo nisem prišla k sebi. Šele potem, ko sem se vpisa- la v društvo in spoznala dru- ge bolnike, sem bolezen sprejela. Multipla skleroza je pač moja življenska sopotni- ca.« Na zadnjem obisku, pri Paniki Motoh, smo slišah bolj grenke besede: »Sedem- najst let že imam to bolezen. Če bodo zdravila, bodo. Če ne - naj nam dajo strupa.« Fanika Motoh živi po smrti moža sama. »Bojim se, da bom obležala. Sedaj si tega ne dovolim. Če je še tako hu- do, se prisilim in vstanem.« Sama iz stanovanja ne more. Nekdo ji mora pridržati vra- ta, sicer ji spodbijejo berglo. To se ji je že zgodilo. Ob zad- njem padcu je ležala dve uri in pol, dokler niso prišli so- sedje iz službe. Še dobro, da ljudje radi pomagajo. Faniki pogosto pomaga spodnja so- seda, Tatjana Dremelj, ali pa bivša soseda, ki hodi z njo v zdravilišča. Tudi iz krajev- ne organizacije Rdečega kri- ža prihajajo. Dvakrat ali celo večkrat letno. Nikoli ne po- zabijo na vabila ob srečanjih upokojencev, pridejo s kakš- no kavico, predvsem pa pri- nesejo v njen dom delček življenja, ki se odvija zunaj. Le v njeni nekdanji delovni organizaciji, v Emu, se nanjo nikoli ne spomnijo. Peter Hozjan pravi, da je tako tudi v drugih delovnih organiza- cijah. Verjetno je razlog nerazu- mevanja delovnih organiza- cij tudi to, da so v njih pre- težno zdravi ljudje, ki se še ne zavedajo, kako težko je, če človek ostane odrezan od sveta, sam s svojo bolečino. Drug razlog, ki teži življenje bolnikov z multiplo sklero- zo, je nepoznavanje te bolez- ni. »Ko nas premaguje utru- jenost, nas imajo za lene. Če se opotekamo, nas imajo za pijance. Mi pa si tako želimo razumevanja,« je potožila poverjenica Mihca Hudej. Največ razumevanja in po- moči so deležni od nevrolo- gov. »V Vojniku delamo sa- mo trije nevrologi, na oddel- ku pa je skromnih 33 postelj. Za bolnike s celega celjskega območja, za vsa nevrološka obolenja. Lahko rečem, da so naši bolniki med najtežji- mi, pa jim zaradi skromne opremljenosti in prostorske stiske ne moremo dati vsega, kar bi potrebovali. Še spreje- ti ne moremo vseh, ki bi po- trebovali našo pomoč.« Tako nam je povedala nevrologi- nja dr. Jožica Lipičnik. Upra- vičeno si tudi delavci na tem bolniškem oddelku želijo več razumevanja. A ker se obeta preselitev oddelka iz Vojnika v nov osrednji ob- jekt celjske bolnišnice, pri- hodnost le ni tako črna. Morda pa bodo našli tudi zdravila za multiplo sklero- zo? Kdo ve kdaj. Tako kot za druge bolezni in križe naše- ga življenja. Kako bomo ži- veli dotlej, pa je odvisno od nas samih, od odločitve za obup ali za_boj. A zakaj bi obupovaU? Človek je že sam močan, z drugimi je nepre- magljiv. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC Multipla skleroza j6 bolezen osrednjega živčevja in nje- nega vzroka še niso odkrili. Ni dedna in zaradi nje se ne umira. Napada mielinsko ovojnico, prevleko ali izolacijo okrog živčnih niti, ki prenašajo sporočila v možganih in hrbtenjači. Tam, kjer je mielin uničen, ga nadomestijo zaplate zatr- delega tkiva (skleroza). To se dogaja na mnogih (multi- plih) mestih znotraj živčnega sistema. V začetku se živčne pobude prenašajo z manjšimi motnjami, kasneje pa lahko te zaplate v celoti zavrejo pobude vzdolž določenih živcev. Misel Tudi krtina Je gora. In popasen travnik je zelenica, če veš, da nisi sam. Žarek sonca je tvoj brat, sestra, prijatelj. Biser je, počasen potok, čeprav tvojim korakom nedosegljiv. Kot trepeta listje, je tvoja misel, ki ti daje up, življenja - zdravja. Multipla skleroza se močno razlikuje od bolnika do bol- nika po svojih znakih, silnost in poteku. Najpogosteje poteka z obdobji poslabšanj, vrsto napadov, ki jim sledijo obdobja delnih ali celotnih izboljšanj. Simptomi in znaki se razlikujejo glede na območje živčnega sistema, ki je prizadeto. Bolniki trpijo za različnimi težavami, med katerimi so najpogostejše utrujenost, otrplost, tresenje, poslabšano občutenje, slabša usklajenost gibov, motnje v ravnotežju, dvojno videnje, nehotno hitro premikanje oči, nerazločen govor, trepet, odrevenelost ali krčevitost, oslabelost okončin in v težjih primerih paraliza okončin. Približno dve tretjini tistih, ki imajo multiplo sklerozo, občuti prve znake med svojim dvajsetim in štiridesetim letom. Alojz Cerovšek z ženo Faniko in sosedo Jožico Vovk v kotu kuhinje, kjer z branjem, televizijo in pogovori preživlja svoje življenje. V vročini ali mrazu, dežju in snegu je poverjenik Peter Hozjan na kolesu, ki mu nadomešča gibkost nog in pomaga na večni poti od sotrpina do sotrpina. Fanika Motoh se v svoji samoti razveseli vsakega obiska, vsake besede, ki prinese med njene stene delček tistega življenja zunaj. KAJ MENIJO SLOVENCI AiOS AIDS vse bolj straši tudi pri nas in letos le še 2,4 odstotke anketirancev ni vedelo za to bolezen. Kaže pa, da se večina Slovencev le še ne zaveda prave nevarosti te »kuge dvajsetega stoletja«. Kar 46,9 odstotkov (11 odstotkov manj kot lani) je »pogumnih«, ki se AIDS ne bojijo, 82,4 odstotkov anketirancev pa zaradi te bolezni ni spremenilo stila življenja; 16,3 odstotke vprašanih bi se izogibalo bolnika z AIDS, 40,4 odstotki pa ne bi vedeli, kako ravnati. To bi lahko bilo tudi opozorilo zdravstvenim delav- cem, da Slovenci vendarle še premalo vemo o tej nevarni bolezni. 16. STRAN-NOVI TEDNIK 24JECEMBE^bji Pridite, predstava ho! Za rtiečo zaveso se v gledališču odlitiva nov svet Zgornji naslov smo si iz- posodili pri pokojnemu Bo- janu Stihu, ki pa nam to ne bi zameril tudi glede na dej- stvo, da je bil štiri leta uspešen upravnik gledališ- ča. Sicer pa je namen tega pisanja odgrniti baržunasto zaveso v celjskem gledali- šu, ugasniti reflektorske lu- či in se vklopiti v motor, v tehnični del ansambla, ki predstavlja zakulisje pred- stave v pravem pomenu be- sede, čeprav si to besedo v zadnjem času vse bolj ra- di izposojamo in jo prenaša- mo zlasti na visoko politič- no raven. Zakulisje, v prenesenem pomenu besede, pomeni vse kaj drugega. V slovarju tujk piše, da je beseda francoska izposojenka in pomeni skrit, neviden, zahrbten. Slabšalni pomen se besede zakulisje bržčas drži zaradi tiste za- hrbtnosti. Mi smo zato raje brskali, govorili in slikali ti- sto, kar je očem gledalca si- cer skrito in nevidno. Tega pa ni malo, verjemite, in če ne bi bilo te tehnične četice fantov in deklet, po številu je ekipa večja kot igralski del ansambla, bi se Talija kaj ki- slo držala. Stopite z nami skozi stran- ska vrata v stolpu, kjer je pravzaprav delovni vhod za zaposlene v gledališkem hra- mu. Tudi ta \Tata so nekako skrita in očem manj vidna kot velika, vhodna vrata. Iz tega bi se dalo celo sklepati, da so tudi vrata lahko zaku- lisna. In prav za temi vrati se pravzaprav začenja pravo gledališko zakulisje. Tisto, ki bi vam ga radi predstavili. Za temi vrati se v delovnih izmenah menjujejo trije vra- tarji: Frančiška Rep, Simo- na Simonič in Pavel Muho- vec. Tam brnijo telefoni, tam se vošči dobro jutro in lahko noč. Delovni dan v gledališ- ču je cesto zelo dolg in tiste- mu, ki ga je prah s starih ku- lis in kostumov ah lasulj za- strupil, hitro mine. Vsaka nova predstava je nov izziv tudi za tehnični dei ansambla, ki zna narediti (skoraj) vse. Razen tega je treba biti, če si odrski dela- vec, še akrobat posebne vr- ste. Kulise je treba sestaviti, jih za gostovanja razstaviti, naložiti na tovornjak in po- staviti na povsem drugem odru, jih prilagoditi in poskr- beti za lastno in igralčevo varnost. Vili Korošec je leto dni tehnični vodja v gledališ- ču, ki mu je sicer zvest že 24 let. Zanj bi se že lahko reklo, da ima sindrom zastrupitve z odrskim prahom. No, taisti Vili Korošec se ne spominja, da bi imeli kakšno večjo ne- srečo v gledališkem zakulis- ju, čeprav zadeve vselej niso preproste. Ko so pred dnevi gostovah v ljubljanski Mali drami, so morali kulise po- spravljati na tovornjak skozi streho, delavcu H. je padel na glavo steber, hujših po- škodb ni utrpel zahvaljujoč svoji krepki konstrukciji. Si- cer pa niso mačje solze, če se ti kaj spusti na glavo. En ele- ment Sganarelove kulise, na primer, tehta kakšnih 300 ki- logramov. Ni čudno, da ima- jo tudi odrski delavci lestvi- co priljubljenih scenografov, ki se lahko krepko razlikuje od režiserjevega okusa. Eden takih je bil Celjan Av- gust Lavrenčič, ki sicer za gledališče ne dela več, pa Marjan Kravos iz Trsta, tudi Meta Hočevar, pravijo odr- ski delavci Jože Klanšek, mojster odra; Hanza Tkavc, vrviščar; Marjan Turnšek, Miran Pilko, Emil Panič, Milan Orehov, Jože Lipov- šek. Drago Kreslin. Na zavitih stopnicah, na poti od vratarnice v stolp, se dogaja še veliko stvari. Mo- tor teče, kot bi bil namazan, vsako kolesce ve, kako teče in s obrača kolo. Zaradi pro- storske stiske za skladišča. so hodniki, stopnišča, pro- stori in predprostori vsi pol- ni različnih predmetov in kulis, ki jih v gledališču, kdo ve zakaj, hranijo že dolga le- ta. Najbrž tudi iz prepriča- nja, da čez sedem let vse prav pride, in da se da na tak način tudi prihraniti marsi- kak dinar. Razen tega je z materiali vse težje, zahteve ustvarjalcev predstave vse večje, žiro račun v kulturne namene vse tanjši. Pa se je treba znajti, pravijo: Franc Lukač, rekviziter. Maja Du- šej, frizerka, Melita Trajar in Kalina Jenič, garderober- ki, Dragica Goriše, moški krojač, Adi Založnik, kroja- ški mojster, Marjana Pod- lunšek, šivilja - mojster, Ida Maček, šivilja. In vse, prav vse, vsak rek- vizit, vsak gumb, vsak ko- stum, vsak detajl mora biti ob določenem trenutku na določenem mestu. Čeprav je na videz v zakulisju vse raz- metano, vse naloženo in za- loženo, je treba natančno ve- deti za red v tem navidez- nem neredu. Samo to je po- goj, da se lahko prižge luč za premiero in reprize. Rudi Posinek je v gledališču elek- trikar (vodja) in sodi med brazde vzdržljivosti, saj je tej hiši zvest že četrt stoletja. Tudi šivilja Fanika Plesnik je že dve desetletji skrben varuh gledaliških kostumov. Za »več luči« sta zaslužna še elektrikarja Iztok Štrakl in njegov soimenjak Korošec. Dnevno blagajno prešteva Dragica Travner. Pridite, prdstava bo! Tako bi z vehkimi, lepo izrisanimi črkami napisal tudi gledaU- ški slikar Adolf Aškerc. MATEJA PODJED Foto: EDI MASNEC Delovni pogovor iz zakulisja: blagajničarka Ana Vitez in tehnični vodja vm Korošec. _................. ^., ........._______...___________________ ________...... Tudi brez Kaline Jenič v zakulisju ne bi šlo. Kot bi mignil, je Rogovileževa noga spet zašita. Maja, dobro pritrdi lasuljo, opozarja igralec Drago Ka stelic. Rekviziti za Hudičeva učenca so hudičevo nevapni, ugt tavljata Emil Panič (levo) in Franc Lukač. Predstava Daleč od dvorca je končana. Pridite, jutri bo i vrsti druga, natančno vesta tudi Jože Klanšek (levo) j Milan Orehov. KAJ MENIJO SLOVENCI Zakonitost Odgovori na vprašanja o zakonitosti so do neke mere protislovni. Avtorji ankete menijo, da sistem sili posameznika v protislovno vrednotenje zakoni- tosti in poljubno prilagajanje stališč. Tako se večina (53,7 odstotkov) vprašanih strinja ah v glavnem strinja, da se mora človek pokoravati le tistim zakonom, ki se mu zde razumni, na drugi strani pa spet večina (59,5 odstotkov) meni, da človek mora spoštovati zakone, ne glede na to, koliko ga ti ovirajo v njegovih osebnih težnjah. Da se zakoni prehitro spre- minjajo in nimajo prave veljave, meni 78 odstotkov vprašanih, da pa se moramo vsem zakonom pokora- vati, zato ker so zakoni, meni nekaj več kot polovica anketirancev. Da pa tudi posebne okoliščine nikoli ne bi smele biti opravičilo za kršenje zakona, meni 63,5 odstotkov vprašanih. Primerjave z odgovori v anketah v prejšnjih letih kažejo izrazito tendenco k razvrednotenju zakonitosti. 24. DECEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STBAN 17 Hec in drobiž morata biti pri hiši »l/s/ se čudlja, kako zmorem s tremi. Meni ie aelo z otroki v veselje. Sprva me je bilo strah, zdaj sem vesela, da so trije,*' pravi Bosiljka Vasic, mati celjskih trojčkov Trije hkrati in vsi trije fantje. In to v današnjih ča- sih. Uboga mati, kako bo to zmogla? Z občutkom tesnobe in ra- dovednosti hkrati sem pri- tisnila na zvonec v tretjem nadstropju bloka v Okro- garjevi ulici 3 v Celju pri vratih, na katerih je pisalo Vasic. Odprla je Bosiljka. Mami- ca, ki je pred petimi meseci, 29. julija, v kliničnem centru v Ljubljani rodila trojčke. S širokim, prijaznim nasme- hom me je povabila, naj vstopim. Mož Drago kar ni mogel skriti veselja nad obi- skom. Nad še eno radovedni- co. ki si želi pogledati njego- ve tri korenjake. Že smo bili v prijetno opremljeni spalnici, kjer so v treh posteljicah ležali Lju- biša, Dragiša in Miroslav. Bil je čas popoldanskega počit- ka. »Kadar se dobro najedo, spijo tudi po pet ur skupaj. Tudi vso noč prespijo,« je hi- tel razlagati očka. »Med nji- mi je od minute do dve razli- ke. Ko so se rodili, so tehtali od 1482 do 1800 gramov. Dva meseca so bili v inkubatorju. Lepo napredujejo, pravijo v otroškem dispanzerju. Tehtajo že čez pet kilogra- mov, razen Miroslava. Ta je zaostal v rasti, ker je imel dalj časa težave z dihanjem, potem so mu operirali še ki- lo. Zdravnica pravi, da bo kmalu dohitel brata.« Vse to sem izvedela v eni sapi in kar nelagodno sem se počutila, da sem z vsemi obi- čajnimi ženskimi predsodki stopila v ta prijazen domek. Ime po zdravniicu Bosiljka je vedela, da bo imela trojčke, že v drugem mesecu nosečnosti. Takrat sta z možem začela skrbno in načrtno pripravljati dom za družino, ki bo naenkrat po- stala petčlanska. Februarja sta dobila enosobno stanova- nje od Petrola, kjer je Drago skladiščnik. Od prejšnje stranke sta po dokaj ugodni ceni odkupila opremo, ker za novo ne bi bilo dovolj denar- ja. Odkupila "^ta tudi telefon, ki je zelo pomembna nalož- ba, če imaš doma trojčke in si brez avta. »Malo me je skrbelo. Bala sem se, da bo kaj narobe,« pravi Bosiljka. »Ko so prišli na svet, so minile vse bojazni in dvomi. Le da so zdravi, je bila moja prva misel. Vedela sva, da bosta dva zagotovo fantka. Zanju je mož izbral ime. To sta Ljubiša in Dragi- ša. Tretji pa je bil preseneče- nje. Nisem razmišljala o spo- lu, pomembno, da je bil zdrav. Ime sem izbrala sama po doktorju Miroslavu Jurci. Hvaležna sem mu za vso skrb, ki jo je posvetil med nosečnostjo meni in mojim fantom.« Pomoč ob pravem času Drago je bolj malo doma. Zaslužiti je treba za pet ust. Kljub temu najde čas za otroke. Skrbno vodi knjigo, kamor dnevno vpisuje vse podatke o vsakem otroku posebej. V tej knjigi lahko preberete, kdaj se je kateri zbudil, kdaj je dobil obrok, kdaj mora dobiti vitamine, kdaj se je prehladil, kako ga je treba zdraviti. Prizna, da jih še ni previl. Vendar po- m.aga pri pripravi hrane, jih tudi kdaj nahrani. Obeša pe- rilo, še bolje povedano, smo- trno ga razporedi po celem stanovanju, da mokre ple- ničke niso preveč v napoto. Balkona nimajo, zato sušijo perilo povsod: v kopalnici na radiatorjih in stohh, tudi na kavču, če ne gre drugače. Bosiljka je zaradi tega malo v zadregi, toda nuja je nuja. »Pri nas se pralni stroj kar naprej vrti, saj umažejo otro- ci dnevno preko petdeset plenic« Pri Vasičevih že razmišlja- jo o večjem stanovanju. Ne- kaj časa bo še šlo tako, po- tem bodo otroci potrebovali več prostora. Upajo, da jim bodo tudi takrat pomagali v delovni organizaciji. »Trenutno se nama ni tre- ba pritoževati,« pravi Drago. »Takrat ko nam je bilo naj- težje, so nam vsi priskočili na pomoč. Petrol nama je dal 300 tisoč dinarjev, sodelavci so nama podarili še 250 tisoč dinarjev. V Majolki, kjer dela žena, so zbrali 30 tisoč dinar- jev, dobila je za 100 tisoč di- narjev bonov. Socialno skrb- stvo nama je nakazalo 200 ti- soč dinarjev pomoči. Rdeči križ pa 50 tisoč. V celjskem otroškem dispanzerju so na- ma obljubili, da bomo lahko brezplačno dobivali mleko v prahu dp enega leta staro- sti otrok. Čakava tudi za reši- tev vloge za otroški dodatek, ki sva jo že poslala na social- no skrbstvo.« Oblačil se ne bi branila Vsi, ki nimajo izkušenj s trojčki, si res težko pred- stavljamo ogromno količino perila in drugih oblačil za dojenčke. Plenic imajo okoli dvesto in teh je zaenkrat do- bolj. Že zdavnaj pa so otroci prerasli žabice in srajčke iz paketa za novorojenčka. Tes- na jim postaja že druga gar- nitura oblačil. Koliko je tega, pove preprosta računica: po dvanajst kosov perila pora- bijo dnevno, prav toliko jih mora biti v rezervi, enako število je še v pranju. Prištej- mo še jope, kapice, rokavič- ke, zimske odeje za spreho- de. »Ven bomo bolj malo ho- dili,« pravi nekoliko v zadre- gi Bosiljka. »Imamo le šport- ne vozičke. Za vse tri so jih napravih po naročilu. Plačali smo 270 tisoč dinarjev. Tudi toplih odej in volnenih kapic in jop trenutno nimam do- volj.« Hec in drobiž morata biti pri hiši Vrnemo se k trojčkom, ki sedaj ležijo v kuhinji na kav- ču in že nestrpno godrnjajo s tistim značilnim Gu, gu, gu... Lačni so. Najbolj nestr- pen je Miroslav, ki to izrazi s krepkim in glasnim jokom. Počasi mu pritegneta še Lju biša in Dragiša. Najbolj glas- nega vzame v naročje mama. Prostora je samo še za enega. Tri hkrati v naročju zaenkrat obvlada le oče. Dobro da je na obisku teta Stana. Še ona vzame enega. Ni pomembno, pri kom so. Pomembno je, da čutijo skrbne roke, ki jih božajo, mamo, ki jim nekaj korakov stran prigovarja, jih ljubkovalno kliče za svoje smrkce. Kakšno smrketo bi še lah- ko imeli, kaj? Bosiljka se na- smeji in pravi: »Že že, toda kaj ko bi bile.kar tri. To bi bilo preveč tudi zame.« »Hec in drobiž morata biti pri hiši,« doda Drago, ki je na svoje očetovstvo več kot ponosen. Konec koncev sta oba z ženo iz družin z osmimi otroki. VIOLETA V. EINSPIELER Foto: EDI MASNEC Bojijo se večjih izdatkov. Na mesec oba dobita okoli 450 tisoč dinarjev. Za stano- vanje gre okoli 60 tisoč di- narjev, za elektriko nekaj čez 20 tisoč. Če bi bili obi- čajna družina, bi nekako šlo. Največji izdatek je za otroško garderobo, ki jo morajo vsake dva meseca v celoti obnoviti. Morda bi naše bralke, med katerimi so gotovo tu- di mlade mamice, lahko po- magale trojčkom s kosi gar- derobe, ki so jih otroci že prerasli. Bosiljka pa je pri- pravljena odstopiti vsa oblačila, ki so jih prerasli njeni otroci. KAJ MENIJO SLOVEHČI Nataliteta Slovenci sodimo med tiste razvite narode, ki imajo že nekaj časa težave s premajhno nataliteto in fizič- nim umiranjem naroda. Anketa kaže, da do tega nismo indiferentni, anketi- ranci pa so predlagali več ukrepov za zvišanje rodno- sti: zboljšanje življenjskega standarda (62 odstotkov), urejanje stanovanjskih razmer za mlade družine (50,9), več denarne pomoči za družine z več otroki (40,4), stabilnejše razmere in jasnejše perspektive (27,2), mož- nosti, da bi matere ostale doma in ne bi bile zaposlene (27,1), starši bi morali imeti več časa za vzgojo otrok (24,4), zagotavlanje možnosti za zaposlovanje (22,2), več vrtcev in nižja cena vrtcev (21,3) ter več štipendij za šolanje (9,3 odstotke). Kakor sedaj kaže Sovenci še precej časa ne bomo dosegli višje (želene) rodnosti. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 24. DECEMBER 198 i^uiri ižisi zahtevajo nov način življenja Informacijske titužbe brez računalnikov nI, zato se za vstop vanjo na SreUnJI tehniški šoli maršala Tita v Celju pripravljajo na svojevrsten način Prepričana, da so računalniki v našem življenju sicer nuja, ampak zame sprejem- ljivi in dostopni le v obliki žepnega raču- nalnika, sem kaj negotovo stopala v učil- nico za izobraževanje in usposabljanje de- lavcev za NC in CNC tehnologijo, kot se uradno reče računalniški učilnici na Sred- nji tehniški šoli maršala Tita v Celju. Žepni računalnik, ki je rešil prenekatero matematično nalogo še za časa drgnjenja šolskih klopi - to vsekakor da - ampak ra- čunalnik, ki bo vodil stroj in v sila kratkem času nadzoroval izdelavo tehnično zahtev- nega izdelka? No, v to nisem bila več prepri- čana. Vsekakor pa ne v to, da lahko že v ne- kaj več kot dveh urah strokovnjak izdela računalniški program, ga vstavi v stroj in pokaže - pravzaprav niti ne preveč ponos- no, s£y je tega vajen - žlen izdelek. RUN Le še disketo je bilo treba poiskati, raču- nalnik je namreč že bil priključen, in začelo se je moje računalniško »opismenjevanje«. Priznam, da se na računalništvo nič bolj ne spoznam kot prejšnji teden, ampak zdaj se mi računalnik ne zdi več »pameten«. Vse znanje, ki je bilo potrebno za izdelavo »pro- grama za strojno programiranje stružnic in vrtalno-proizvodnih strojev« je namreč pri- speval inženir Aškerc, računalnik je le ubo- gal njegove ukaze in hitro iskal, preverjal podatke, risal geometrijske izvedbe po- smeznih profilov, pošiljal podatke v tiskal- nik in le kdaj pa kdaj za hip umolknil, ker je iskal še kakšen podatek. Ni kaj, kar hitro gre, sem modro ugotav- ljala in vrtela v rokah ročno izdelan pro- gram. Za tehnično manj zahteven izdelek porabi človek z veliko rutine poprečno 16 delovnih ur, z računalnikom in računalni- ško vodenim strojem pa se čas skrajša v po- prečju tudi na četrtino. No, po uvodnem ukazu RUN je bilo treba vpisati šifro, saj brez nje računalnik ne bi niti v sanjah ubogal. Ime izdelka. Hja, kar precej zahteven je tale stroj, sem si mislila m čakala, kaj bo sledilo. Pa ni bilo prav nič pretresljivega - po odtipkani besedici VA- JA je bil namreč računalnik pripravljen in voljan za nadaljnje delo. izpiši - manjka znak, napačna definicija Pa seje le začelo, sem zadovoljno pomisli- la in prav nič krivo se nisem počutila, ker sem s številnimi, že kar nelogičnimi vpraša- nji, pravzaprav sama zakrivila to napako. Ampak, računalnik je ubogljiv, ob poprav- ljenem ukazu - tokrat se je na zaslonu za- svetilo »izpiši« - je hitro nadaljeval z delom. Izpisal je vse želene podatke o izdelku, o ve- likosti, o s£y^i izdelavi, pa o orodju, ki ga je treba vpeti v stroj, da bo na koncu izdelek narejen. Orod l/d 48/190/tip 1 - takšni in podobni ukazi so se na zaslonu kar vrstiU in počasi se mi je že začelo svetlikati, kaj pravzaprav pomenijo. Priznam, od vsega so mi še naj- bolj poznano zvenele zahtevane točke v ko- ordinatnem sistemu - oh, stara dobra mate- matika - in številke ob x, y in z so se mi kar nekam prijazno svetlikale. Definicija ali END? Pa je le zahteven, tale računalnik, sem počasi ugotavljala, saj se je po vsakem opravljenem ukazu na zaslonu hitro zasvet- likalo: Definicija ali END? Morda je cejo utrujen in se mu ne ljubi več brskati po spominu, morda bi se rad za hip spočil, me je zaskrbelo. Da nima računalnik nobenih trenutkov lenosti, da se ne utrudi, me je hitro potolažil inženir Aškerc in pojasnil, da tudi po večurnem delu ne izgublja hitrosti iskanja in preverjanja podatkov. Počasi se je izdelava računalniškega pro- grama zaključevala, le še nekaj podatkov o tem, kaj je treba storiti preden se računal- niški program vstavi v stroj, sem morala izvedeti. Recimo to, daje treba vselej orodje prednastaviti v stroj, saj so vsi stroji prilago- jeni izdelavi zahtevnih maloserijskih izdel- kov. Ta menjava orodij tudi omogoča boljšo izkoriščenost strojev, pred nastavitev žele- nega orodja pa je hitro in enostavno delo. In zakaj potrebujejo v učilnici video? Računalniški program je končan, vprašanje »Definicija ali END« inže Aškerc tokrat odgovori z END in na zašlo se zasveti le še besedica READY. Z računalnikom smo torej končali. Kaj zdaj? No, stroj je po narejenem prograi hitro izdelal želen izdelek, sama pa s( v tem-času izvedela še to, zakaj imajo v ui niči video-opremo. Vsi računalniki v učilnici so povez; s stroji, nimajo pa internega sistema, is da si slušatelji preko računalniških zas nov ne morejo pomagati pri reševanju : log. Če je kakšna zahtevnejša, hkrati pa nimiva tudi za ostale slušatelje, jo enost no posnamejo na video in preko monitc vsi rešujejo zastavljeni problem. Z vic opremo pa so posneli tudi nekaj arhivs] posnetkov o delu v učilnici, namenjena je tudi snemanju učnih filmov v organizj jah združenega dela. Priznam, da bi se morala kesati, veni mi je po svoje vseeno kar prav tako. Uč cem, ki so vztrajali vse do konca moji računalniškega »opismenjevanja« sem si ukradla več kot dve uri dela z njiho> mentorjem - a prav posebej dolgčas . vseeno ni bilo. Stroj je v tem času sa enkrat svareče zabrundal, inženir Ašker opozoril skupino učencev, naj bodo mj previdnejši, ampak zgodilo se ni nič hu ga. Pravzaprav pa tudi nič odločilnega -1 ni so še vedno najbolj všeč žepni računa ki, priznam pa, da je računalniško vocje strojev odlična zamisel. IVANA FIDL Izobraževanje in usposabljanje delavcev ter učencev STŠ maršala Tita za NC in CNC tehnologijo v računalniški učilnici vodita inženirja Feliks Lednik in Ludvik Aškerc. Vsak dela s skupino 12 slušateljev, učinica pa je tako zasedena, da oba men- torja komaj zmoreta delo. Učenje na šolski opremi v učilnici NC CNC tehnologije je primerno tudi zato, k slušatelji skorajda ne morejo narediti šk de. Tudi, če se v samem računalniške programu zmotijo in računalniku vstavi napačne in netočne podatke, ki pa so sic zanj smiselno sprejemljivi, lahko svoj pi gram preverijo še pred strojno izdela' želenega izdelka. Iz vstavljenega računj niškega programa namreč stroj na pos ben listič papirja izriše vse značilnosti i delka in ob morebitni napaki lahko sluš tel ji še vedno popravijo program. Vendi pravijo, je to najbolj dolgočasno in nezai mivo delo, zato se že pri izdelavi progran velja potruditi. Prehod na računalniško vodeno proiz- vodnjo je predvsem za starejše generacije izredno težak. So primeri, da v delovnih organizacijah delavci, ki so bili vse doslej vajeni ročnega dela, računalnikov sploh ne sprejmejo kot orodje in pripomoček za lažje delo, ampak jih do neke mere pooseb- ljajo in se jih na svoj način celo bojijo. Še bolj pa je izrazito nezaupanje v računalni- kovo zmožnost iskanja in preverjanja po- datkov, čeprav je programer tisti, ki ponu- ja svoje znanje. Zid odpora in strahu pred računalniki je med srednjei^lci znatno manjši, vendar je - poudarja Ludvik Aškerc - ključni trenu- tek v tem, ali se bo učenec »spoprijateljil« z računalnikom ali ne, prav v premagova- nju tega strahu. Ivan Repše, profesor: »Projekt za izobra- ževanje in usposabljanje delavcev za NC in CNC tehnologijo smo v Celju razvijali vzpo- redno in v okviru projekta prestrukturira- nja gospodarstva, vanj pa je vključenih več kot 30 gospodarskih organizacij. Glede na potrebe v združenem delu smo v projektnem svetu tudi dopolnili izobraže- valne programe ter organizaciji računalni- ško vodene proizvodnje, programiranju in operaterskim delom dodali še informativni program za delavce, ki ne delajo neposred- no z računalniško vodenimi stroji. Zanima- nje za izobraževanje in usposabljanje v ra- čunalniški učilnici je zelo veliko, saj imamo na šoli zasedene programe že za prihodnje šolsko leto. V letošnjih zimskih počitnicah pa pripravljamo poseben seminar za učite- lje tehničnega pouka celjskih osnovnih šol, saj menimo, da osnovnošolci še nimajo za- dostne računalniške vzgoje. Sicer pa v projektnem svetu, ki ga sestav- ljajo tudi zunanji strokovnjaki, razmišljamo o nadgradnji informacijskega sistema. Zdajšnja oprema, ki sodi v sam svetovni vrh, sicer še ne omogoča računalniškega konstruiranja, vendar je to eno od naših hotenj za vnaprej. Če naša razvojna razmi- šljanja in želje ponazorim le še z enim po- datkom, potem naj povem, da je nakup ce- lotne opreme za učilnico izobraževanja in usposabljanja delavcev za NC in CNC teh- nologijo veljal približno toliko kot proizvod- ni stroj nižjega cenovnega razreda. Kolikšen je prihranek - delavci se namreč zdaj uspo- sabljajo na šolski opremi in ne na dragi, uvoženi tehnologiji - in kaj vse z nadaljnjim razvojem naše učilnice lahko ponudimo združenemu deluje tako povsem jasno.« Ludvik Aškerc, inženir: »Ta hip se v učilni- ci za izobraževanje in usposabljanje delav- cev za NC in CNC tehnologijo izobražuje nekaj več kot 60 učencev STS maršala Tita, iz združenega dela pa je na šolski opremi pridobivalo nova znanja nekaj manj kot 60 delavcev. S seminarji smo začeli že maja, vendar takrat naša učilnica še ni bila v celoti opremljena, redno pa delamo od septembra naprej. Zanimanje združenega dela je izredno ve- liko, m.enim pa, da je precejšnjega pomena tudi naša odločitev, da v usposabljanje vključimo tudi redne učence. Le-tako bomo namreč zapolnili vrzel med šolskim izobra- ževanjem in delom v sodobno opremljenih delovnih organizacijah. Kljub zastarelosti tehnologije v našem združenem delu je na- mreč na Celjskem veliko delovnih organiza- cij, ki so že opremljene z računalniško vode- nimi stroji. Pri tem bi rad pudaril, da so delovne organizacije zvečine stihijsko ku- povale stroje in je zdaj to, dolgoročno gleda- no, postalo slaba naložba. Stroji imajo na- mreč različna krmilja in računalniško izde- lane programe bi morali prilagajati krmilni izvedbi vsakega posameznega stroja. To se- veda ne gre oziroma je skorajda tako za- mudno kot ročna izdelava programa. Prav te težave združenega dela so nam bile na STŠ maršala Tita izziv, da v letoš- njem šolskem letu z učenci izdelamo dve raziskovalni nalogi. Sam sem sicer prevzel mentorstvo, vendar moram reči, da so učen- ci izredno samoiniciativni in bomo imeli na koncu veliko težav, da smiselno uredimo podatke in zaključke raziskovalnih nalog. Gre za pregled obstoječe strokovne literatu- re ter količino in izkoriščenost NC in CNC tehnologije v gospodarskih organizacijah na Celjskem. Rezultati obeh raziskovalnih nalog bodo koristili predvsem združenemu delu, saj bodo delovne organizacije z enako tehnologijo lahko bolj povezano sodelo- vale.« Zvonko Bizjak, učenec 3. razreda SI maršala Tita, strojna usmeritev »Za nu. je približno 25 ur učenja v računalniški uc niči in to učenje je pravi izziv. V prak namreč lahko preizkušamo vse tisto, kar v rednem pouku sicer učimo, a le stež razumemo uporabne možnosti. Sicer pa nas naenkrat v skupini dela učencev, v začetku šolskega leta pa so m prijavljenimi tudi izbrali tiste, ki so najb nadarjeni. Tako seje iz našega razreda pri vilo 9 učencev, zdaj pa nas v računalnišl učinico prihaja 5. Sam nameravam študin računalništvo, zato mi je dodatno izobrai vanje v tej učilnici še bolj dragoceno. Sic pa je to, kar se naučimo v učilnici izredi zanimivo povezovati z našo raziskovali nalogo o količini in izkoriščenosti NC CNC tehnologija na Celjskem. Zaenki smo učenci pripravili šele spisek delovn organizacij, ki imajo takšno opremo, te d] pa bomo šh v posafnezne delovne organiz cije in poizvedovali o izkoriščenosti in S| mem namenu te tehnologije. Menim, 6 v vseh delovnih organizacijah še ne ved kaj imajo in kako si lahko s to tehnologij olajšajo in posodobijo delo.« Učenci STŠ maršala Tita prednastavljajo orodje, ki ga bodo potrebovali za izdelavo željenega izdelka. Stroj jim je namreč na listič papirja vse znčilnosti orodja, torej obliko, velikost in oblikovanost izdelka, že izrisal. 24. DECEMBER 1987 mm mmmi NOVI TEDNIK - STRAN 19 PCB v Meškovem studencu Novinarka Tatjana Cvirn je 27. avgusta letos v Novem tedniku odgovorila delegatu krajevne skupnosti Karel Destovnik-Kajuh: - koncentracija PCB. v Meškovem studencu ne presega dovoljene meje - ponovne meritve je opravil Zavod za socialno medicino in higieno Celje - v litru vode je manj kot en nanogram PCB. - občinski upravni organ in Zavod za socialno medici- no in higieno nista vedela za predhodne meritve in da je PCB. v celjski okohci sploh prisoten in od kdaj - težko bi krivili Cinkarno Celje za PCB. v Celju - težko je reči, kako so PCB. prišli v Meškov izvir - voda v Meškovem stu- dencu je vendarle oporečna - analizo vode je treba še tretjič opraviti v Zagrebu. Glede na podatke, ki jih posedujeta Inšpektorat ob- činske skupščine Celje in ZŽV Celje, pa bi moral biti odgovor delegatu nekoUko popolnejši. Koncentracije PCB. v Me- škovem studencu presegajo dovoljeno mejo vsaj za 40- krat (za 4000 odstotkov). Zavod za socialno medici- no in higieno Celje nima niti kadra, niti aparatov za ugo- tavljanje PCB. Najbolj opremljeni in kvalificirani zavod za to v Jugoslaviji je Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno var- stvo Ljubljana, kateri sprem- lja dogajanja v okolici Krupe in kateri je izvršil predhodno analizo. Društvo za varstvo okolja Celje je organiziralo in dalo pobudo za analize. Naročni- ki in plačniki analiz so bili: GG Celje, Hmezad Mesna in- dustrija Celje in Zavod za ve- terinarstvo in živinorejo Ce- lje. Pismene rezultate so pre- jeli vsi zgoraj navedeni ter Občinska veterinarska in- špekcija Celje in Društvo za varstvo okolja Celje. Pri čita- nju analize in debati okrog nje pa je sodelovala tudi eko- loginja občinske skupščine Celje. Vzorce je vzela kvalifi- cirana ekipa (en mg., en dr. in en dipl. biolog). Biolog je uslužbenec Zavoda za social- no medicino in higieno Celje. Januarja 1986 je bila na so- cialistični zvezi v Celju pri Sekciji za varstvo okolja predstavljena naloga Cinkar- ne Celje o triletni uporabi ki- slega gudrona, kateremu so sistematsko dodajah PCB. V svojem poročilu Cinkar- na Celje navaja, da so v teh letih pokurih 1,228.800 kg ki- slega gudrona s povprečno vsebnostjo 13 mg na kg PCB., kateremu so pa čisti PCB. še dodajah (povprečno 75 mg na kg). O tem poizkusu je razprav- ljal Občinski inšpektorat ob- čine Celje 11. 2. 1985, nato 18. 2. 1985 in 20. 2. 1985. O tem so razpravljali še republiški organi. Mariborski zavod in še nekatere institucije. Tako je z »žegnom« uprav- nega organa Celje bil izvršen poizkus na živih Celjanih. Skozi visoke cinkarniške dimnike je PCB. tri leta ve- selo odhajal v celjsko bližnjo in daljno okolico, odvisno od zračnega pritiska in smeri vetra. Pri razpravi o tem je aktivno sodeloval tudi pred- stavnik Zavoda za socialno medicino in higieno Celje. Voda v Meškovem studencu pa je in še bo naslednjih 30 let človeškemu zdravju zelo škodljiva. Seveda vsebuje voda, ki jo pijejo Celjani se- daj (zahodna polovica Celja), vsebuje tudi nitrate, ki so za dojenčke in kadilce zelo strupeni (pri dojenčkih lah- ko pride do možganskih kr- vavitev, pri kadilcih pa do raka na grlu in pljučih). Za talnico in ostale vode pa ni- mamo ustreznih natančnih analiz. Za kaj tretjo analizo? Zara- di sprenevedanja? Zakaj ne dodatne analize. Dosedanje preizkaYe na PCB. v celjski okolici in v Celju kažejo, da je PCB. prisoten v vodah, v iglicah smrek, v travi, v zemlji, v divjadi, v perutnini in v mleku krav. Največ ga vse- buje divjad z območja Med- lega, Lave, Starega gradu, Savinje in Bukovžlaka. Vsebnost varira od 0,20 mg/ kg maščobe do 0,55 mg/kg maščobe. Torej PCB. je v po- dročju Celja prisoten povsod kot »sveti duh«. Poleg tega pa vsebujejo iglice smrek v celjskem par- ku in odtočna voda iz depo- nije Cinkarne Celje še sto- krat več nedoločnih organ- skih spojin, ki verjetno niso nedolžne. Dodatne analize v tej smeri so za Celjane življenjsko važne. Da bi odgovor delegatu bil popolnejši, mu je treba spo- ročiti, da vsebuje divja pe- rutnina od Proseniškega v Šentjurju do Žalca 70 do 840% nad dovoljeno mejo ar- zena. Ostala divjad, goveda in domača perutnina na tem območju pa 17 do 700%. pre- več kadmija v jetrih, v ledvi- cah in mesu. To je 2 krat do 3 krat več kot kjerkoli v Slo- veniji (kadmij in arzen sta ze- lo rakotvorna). Prav tako je potrebno sporočiti delegatu, da vsebuje koruzna silaža z njive v Žepini in z njive v Zalogu 6,5 krat več cinka kot v ostah Sloveniji (cink deluje na presnovo v orga- nizmu). Pri vsem tem je tre- ba še opozoriti, daje celjsko- žalski gozd po uničenju ta- koj za mežiškim in šaleškim. To uničenje pa povzroča celjsko, trboveljsko in ve- lenjsko žveplo. Pri vsem tem občinski odlok o zraku, kate- rega je sprejela Skupščina Celje »privošči« Celjanom dosti več žvepla kot v Mari- boru in Ljubljani. Da ne bi bih pozabljivi, moramo omeniti in povdariti še fluor, katerega »EMO« preko svojih dimnikov iz- pušča 10 do 48-krat več kot dovoljujejo ustrezni pred- pisi. Vse to, brez Černobila in JE Krško. Da bi bila bodočnost nas še lepša, je Cinkarna Celje sklenila 10-letno pogodbo z našimi piritnimi rudniki o letni dobavi na 10.000-če ton piritne rude, katero bo predelala v žvepleno kishno (pirit vsebuje poleg ostalih težkih kovin kot so kadmij, svinec, še 4 g arzena na Ikg rude). Vse to gre skozi lepe in visoke dimnike v naše okolje. Opozoriti je še potrebno, da je ekipa, ki je sestavljala celjski referendum, bila tvo- rec celjske industrije (Olga Vrabič, Drago Čeh in dr.). Zato ni slučaj, da smo se od- ločili za bolnico kot edino za- točišče Celjanov. Vse zgoraj navedeno vedo navadni občani Celja - upravni organi in zdrav- stvo pa ne. Sedanji župan in predsed- nik IS Celja sta v svojih na- stopnih govorih obljubljala kvalitetnejše življenje. Fa- sadna prenova starega Celja je kljub »turističnemu nag- Iju« premalo. Ne zaradi obrtnega sejma v Celju, ampak zaradi takega sprenevedanja pred delegati bi lahko odstopila. Zgoraj navedene podatke poseduje Inšpektorat občin- ske skupščine Celje in ZŽV Celje. JANEZ ČRNEJ, Plečnikova 25, Celje Odprto pismo Stanetu Kokalju Spoštovani tov. Kokalj Vznemirila me je tvoja raz- prava, ki se nanaša na izvoli- tev predsednika SZDL v Ce- lju tov. Slavka Pezdiija. Vsi v napredni in v demokratič- ni dialog usmerjeni občani smo z velikim zadovolj- stvom spoznali, da se trudi- mo tudi v Celju ubrati nove poti in pridobiti politično za- upanje najširših ljudskih množic, vendar - kot je po- gosto v življenju - lepe reči ne trajajo dolgo. Po tvojem mnenju bi frontno organizacijo v Celju moral voditi član ZK, čeprav je v Celju med 60 tisoč obča- ni (le) 6000 članov ZK, kot sam navajaš. Toda, saj v Ce- lju nismo volili sekretarja ŽK. ampak predsednika or- ganizacije, ki naj bi politično animirala tistih 60 tisoč ljudi, ki niso člani ZK, In tov, Pez- dir, ki je kandidaturo sprejel (mnogi vidni kulturni delav- ci v drugih okoljih je niso), ima vse kvalitete sposobne- ga, široko razgledanega in kulturnega politika, kakrš- nega ta čas potrebujemo. Čeprav je po svoje žalost- no, je po drugi strani člove- ško razumljivo, daje nekate- re ljudi »čas povozil«. Težko se jim je sprijazniti z novim načinom in političnimi me- todami dela. Še vedno bi se radi delili na »naše« in one druge. Toda, tov. Kokalj, »naših« je vedno manj, tudi pravega zaupanja ni več, pa tudi proti »nam« niso vsi ti- sti, ki niso z »nami«. Bojim se, da svetle prihodnosti ne bomo videli, če bo to odvis- no zgolj in samo od članov ZK, kot si to očitno pred- stavlja tov. Kokalj. Pustimo vendar ljudem, naj imajo svoje mnenje in pustimo, naj ga tudi izrazijo, saj živimo v demokratični družbi, a naj to, očitno manj- šinsko mnenje, ne vsiljujejo na partijsko avtoritativen na- čin, saj lahko ima tako vsilje- vanje težke in dolgoročne politične posledice. FRANC MEŽNAR Celje PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje: Na odru Sloven- skega ljudskga gledališča v Celju bodo danes in jutri upri- zarjali mladinsko igro Hansa Christiana Andersena in v priredbi Bogomira Verasa Daleč od dvorca. Predstave bodo namenjene osnovnim šolam izven Celja. Kino Union Celje: V veliki Unionski dvorani bo jutri ob 19.30 uri novoletni koncert popularnih melodij. Nastopil bo Celjski plesni orkester Žabe ŽPD France Prešeren pod vodstvom prof. Edvarda Goršiča, kot gostji pa bosta na koncertu sodelovali tudi pevki Marjana Deržaj in Tatjana Dremelj. Cerkev svetega križa Rogaška Slatina: Tam bo jutri ob 17. uri orgelski koncert. Predstavila se bo Andreja Krklec iz Rogaške Slatine Zdravilišče Rogaška Slatina: V kristalni dvorani Zdra- vilišča bo v sredo, 30. decembra novoletni koncert, na katerem bo nastopil simfonični orkester iz Celja. Koncert se bo pričel ob 19.30 uri. Zdravilišče Dobrna: V dvorani Zdraviliškega doma bo v nedeljo, 27. decembra ob 16. uri nastopila folklorna skupina KUD Anton Tanc iz Marija gradca. Uprizorili bodo slovensko ohcet. V torek, 29. decembra bo v dvorani Zdraviliškega doma novoletni koncert. Na koncertu, ki se bo pričel ob 18. uri bodo nastopili učenci osnovne šole Dobrna. Novoletno praznovanje s programom pa pripravljajo na Dobrni 2. januarja. Praznovanje bo v dvorani Zdravili- škega doma, pričelo pa se bo ob 16. uri. Kulturni dom Vojnik: V Vojniškem kulturnem domu bo v soboto, 26. decembra premiera Petrovičeve komedije Vozel. Predstavo, ki jo je režiral Anton Zorko, bodo upri- zorili član vojniške dramske sekcije, predstava pa se bo pričela ob 19.30 uri. Likovni salon Celje: Tam je odprta razstava grafičnih del Danila Jelčiča. Razstavo, ki sojo pripravili v sodelova- nju z Obalnimi galerijami iz Pirana, si lahko ogledate do 15. januarja. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V študijskem oddelku Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju bodo jutri ob 10.45 uri odprli zanimivo razstavo Celje na starih razgled- nicah. Razstavo si bo mogoče ogledati v času. ko knjižnica posluje za bralce vse do 24. januarja. Zadružni dom Ljubečna: Že tretje leto lahko ljubitelji domačega petja na Ljubečni prisluhnejo pevcem, ki jim pripravijo Novoletni koncert. Dvakrat so ga doslej pripra- vili člani moškega pevskega zbora. Letos pa ga bodo prvič pripravile članice ženskega pevskega zbora. Pomagali pa jim bodo pevci Gostinskega pevskega zbora iz Celja. Obema zboroma bo dirigiral Tone Volasko. Koncert obeh zborov s prav zato priložnost izbranimi pesmimi bo v soboto 26. decembra ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma. VESELO SILVESTROVANJE V GOLOVCU! v dvorani GOLOVEC bo 27. decembra ob 17. uri, veliko SILVESTROVANJE v organizaciji SUPER FLECKA. Na zabavi, ki bo trajala do jutra, bodo igrali DON JUAN, z vami pa bo tudi Lestvica slovenskih diskotek in najboljši disk jockevi Slovenije. Izbrali bodo najlepše dekle noči, najlepši par, najboljšo plesalko in plesalca, sledile pa bodo še razne zabavne igre. Zmagovalci bodo bogato nagrajeni, prav tako pa bodo med obiskovalci izžrebali 99 bogatih in zanimivih nagrad. Obvezna konzumacija po 2.000 din na dan silvestrovanja ali z rezervacijo v SUPER FLECKU in v Golovcu. Informacije po telefonu 855-067. VABUENI! 20. STRAN - NOVI TEDNIK smm Ni vse v denarju Breme težke gospodarske in družbene krize prii tiska bolj kot kdajkoli v zadnjih letih. Lahko s|| »pohvalimo« s toliko stavkami kot redkokateni država. Vsaj še za nekaj časa se bomo morali: sprijazniti, da bomo morali narediti več za (reall no) manjšo plačo. Težko je vzeti v zakup čase, k| še malo niso podobni bodočnosti, kakršno so nani slikali nekoč, in težko je bodočim rodovom namel njati nič kaj obetavno zapuščino. Pa je potem š|i: kaj lepega v življenju? Brez vere v lepši jutri bi marsikdo že zdavnaj odnehal in, ne nazadnje, vse ni tako črno, kol pogosto radi slikamo. Nekaj uspehov smo vendarf le dosegli, kriza pa je lahko tudi dobra šola z|| naprej - da se bomo naučili premagovati težave.! Takšne krize ponavadi tudi odkrijejo ljudi, k| jim moralno priznanje in zadovoljstvo ob deli| pomeni več kot dinar. Ni vse v denarju in pehanjt| za materialnimi dobrinami. Mogoče je prav sedaj pravi trenutek, da se nekof liko ustavimo, pogledamo okrog sebe in spet najf demo pot do lepih stvari, na katere vse prepogci sto pozabljamo; pot do soljudi, do narave... Ni vse v velikih stvareh; ljudem, ki znajo najti srečo v majhnih stvareh, ni nikoli težko. Vsal dan, vsak trenutek lahko nosi v sebi kaj lepega| Večina je to že zdavnaj spoznala, zato tudi iz našw| ankete ne veje takšen pesimizem, kot bi mordl kdo pričakoval. Zdravko Ivačič, predsednik ZKO Slovenske Ko- njice: »V časih, kijih označujemo za krizne, si mora človek najti kakšen drobec za osebno zadovoljstvo in srečo. Kaj je to, je pač odvisno od posameznika. Zase lahko trdim, da je to kulturno udejstvovanje in delo na področju kulture. Resda se moram ob tem spet obregniti v interventno zakonodajo in ukrepe, ki tudi kulturi še malo ne prizanašajo, ven- dar mislim, da bitka ni izgubljena, če je v nas vsaj kanček optimizma. Mislim, da je narobe, ko ljudje današnji čas gledajo v večini skozi materialno osno- vo. Če neko delo rad in z ljubeznijo opravljaš, je to vendar veliko vredno, tako na delovnem mestu kot v prostem času. Marsikdaj je moralno priznanje, vsaj zame, vehko več vredno, ki)t vse manj vredni dinar.« Franci Križan, vodja prodaje v Tozdu Zdravili- ška dejavnost v Zdravilišču Rogaška Slatina: »K nam prihajajo tudi takšni poslovni partnerji, ki so oboroženi z informacijami, da je v naši deželi vse narobe; torej prihajajo zadržani, nezaupljivi. Ko vse to, kar imamo in kar lahko ponudimo vidijo, so presenečeni in spremenijo svoje mnenje, začno nas obravnavati drugače. V tem vidim svoje zadovolj- stvo, neke vrste srečo. Osrečuje me tudi moje de- lovno okolje, iskren odnos s sodelavci, vse nas veže pripadnost našemu zdravilišču, rdeča nit ko stremi- mo k skupnim ciljem, ta pa je spremeniti Rogaško Slatino v zdravstveno-turistični kraj z mednarod- nim slovesom, v to, kar je nekoč že bila. Pri nas smo optimisti, saj le ni vse tako zelo črno.« Srečko Mastnak, obrtnik sitotiskar: »Mislim, da imamo vse manj časa za iskanje lepot življenja. Obsedeni smo od pehanja za materialnimi dobrina- mi. Morda zveni kot šala, vendar je res, daje včasih sreča za obrtnika že to, če uspe dobiti potreben material ali celo plačilo za opravljene storitve. Ver- jemite mi, da človek upravičeno postane dobre vo- lje, če si uspe po dveh mesecih iskanja in nervoze zagotoviti osnovne pogoje za delo. Ob vseh tohkš- nih tegobah je težko misliti na lepe stvari. Zame so svetli trenutki v družabnosti, prijateljstvu. Razvese- li me, če srečam prijatelja in ob kavi poklepetam z njim. Mislim, da se preveč odtujujemo drug dru- gemu, da bi morali najti več časa za soljudi. Tako pa nam včasih že za najbližje svojce zmanjkuje časa.« Franci Podkoritnik, vodja strežbe v Zdravilišču Laško: »Kriza nas je obsedla z iskanjem material- nih dobrin. Pozabljamo pa, da v njih ni mogoče najti prave sreče. Včasih se sprašujem, kako to, da se ne znamo ustaviti v tej naglici življenja. Kdo ali kaj nas sili, da se povsem prepuščamo temu uniču- jočemu tempu? Odtujili smo se naravi in soljudem. Ne znamo si vzeti časa niti zase, niti za otroke, družino, prijatelje. Sam najdem sprostitev v prijetni družbi ali pa vzamem nahrbtnik in se odpravim v planine. Lepoto najdem tudi v dobri knjigi... marsikaj je, za kar je vredno živeti. Če bomo znali poiskati te drobne lepote, ki so pravzaprav resnične vrednote življenja, bomo tudi materialno krizo laže prebrodili.« Roman Matek, predse^ki|i4( l^ Laško: »Nisem čr- nogled. Prepričan s^, dk f sak dan, vsak trenutek nosi v sebi kaj lepe^; Zdi se mi. da smo,v tej krizi postali preveč evforični. Vsi govtjruno o njej, včasih tudi kar poprek, nifišk pa ne razr-uslja o tem, da je mogoče iz slabosti m|težaWr^ki jih preživljamo, po- tegniti tudi kaj dobrega^flhvsezadnje ni vse samo črno. Dosegamo uspehe na vseh področjih, a smo tako osredotočeni na težave in napake, da dobrih dosežkov včasih sploh ne vidimo. Kriza prinaša velike spremembe, te pa niso le slabe. Zadovoljstvo je mogoče najti tako doma kot na delovnem mestu. Mislim, da lahko človeka zadovolji dobro delo, no- vosti, uspešne rešitve, ustvarjalnost.« Alenka Tacol, psihologinja v srednji pedagoški šoli v Celju: »Srečo zase najdem predvsem v svoji družini in v majhnih stvareh. Sreča je preširok po- jem. Rekla bi raje, da si jo tkem iz koščkov drobnih radosti. Sem na tekočem z vsemi dogodki. Stanje v družbi povzroča med ljudmi črnogledost. Vendar se ne smemo zapirati vase, kar se sedaj pogosto dogaja. Ohraniti moramo notranjo trdnost, ki daje vero v življenje. Sem optimistka. Varnost iščem v svoji najbližji okolici. Ne samo doma. Spoznala sem, da so se,ljudje odtujili drug drugemu. To je velika škoda. Človek je družbeno bitje in potrebuje stike. Najgloblje najdeš pri ljudeh, ki so ti bhzu. Skušam širiti ta krog med sodelavci, da zavladajo med nami še boljši odnosi od katerih je odvisno tudi vzdušje pri delu. Zame je posebno pomembna narava. Živim v odtujenem in urbanem okolju. V naravi je vse zelo logično. Z možem se trudiva, da tudi najina otroka odkrijeta in začutita naravo, nje- no prvinskost in lepoto.« Edita Čebela, delavka na področju izobraževa- nja v Ingradu v Celju: »Rastla sem z generacijo, ki ni poznala povojnega pomanjkanja. Zorela sem v družbenem razcvetu. Današnje stanje občutim kot breme. Počutim .se OTpo^o. Muči me vpraša- nje, kaj bo z našinidbMŽJžfctL^ina, bo mir, bodo lahko nadaljevali š^ngfjSKffS^^^Posliiev? Odnosi med ljudmi so posMOna^eu. I