Internet Dežele tudi po slovensko Liepa novost telih zadnjih dni je, de je predsednik Riccardo Illy daržu objubo, saj je v kratkem cajtu od-paru elektronsko okno na dezelo Furlanijo-Ju-lijsko krajino tudi v manjšinskih jezikih: po furlansko, po slovien-sko an po niemško. Tisti, ki iz svoje hiše v Nadiških dolinah, v Reziji ali Naborjetu ali pa kje drugje po svietu, od Belgije do Argentine an Avstralije, gre na internet, na naslov www.regione.fvg.it, ima možnost na uradni, uficialni strani dežele spoznat nje realnost tudi v jeziku manjšin. Sevieda je naša dežela on-line ta-kuo, ki se temu pravi, tudi v angleškem jeziku. Vse tuole pa pride reC, de smo ratali no malo manj provincialni, buj odparti do sveta okuole nas, buj spoštljivi do svojega kulturnega bogastva an jezikovnega pluralizma. Novost deželne strani na internetu je pa še buj pomembna, ker kaže na nuov odnos deželne vlade do manjšinske problematike. Tu ne gre samuo za varstvo an za spoštovanje manjšinskih jezikov, kot predvidevajo zaščitni zakoni. Z deželno stranjo na internetu so jeziki manjšin pridobili institucionalno valenco, ali pa z drugimi besiedami so postali jezik inštitucij. An tela je resnična, po- „ membna štupienja na-pri. Tuole more biti je še buj očitno an pomembno za furlanski jezik, saj slovenščina ima za sabo slovensko državo an zatuo je buj moCna. Sada, ko so bili Slovenci priznani v vseh treh pokrajinah, kjer živijo je tudi buj na varnem an se ni bati, de bi kajsan ulieku na dan kak "protoslavo". beri na strani S wm Čedad, dvorana Somsi petek, 7. novembra 2003 ob 18. uri predstavitev knjig Slovenia, un vicino da scoprire Dobrodošli v Furlaniji Sodelujeta: Enos Costantini, Silvester Gaberšček Sledil bo nastop uCencev Glasbene šole 'Sergio Gaggia* Iz Čedada h Glodbene malice k Spetra Kulturno društvo Ivan Trinko - Somsi Cividale V soboto, 8. novembra bo v glavni dvorani Kulturnega centra “Lojze Bratuž” v Gorici sklepni del vsemanjšinske Programske konference, ki sta jo sklicali Skgz in Sso. Cilj konference so nove strateške smernice v razvoju slovenske narodne skupnosti v Italiji Zaključke, ki bodo izšli iz sobotnih poročil in iz razprave, bosta organizaciji podali v petek, 28. novembra v Narodnem domu v Trstu. RlmVideoMonitor Documenti visivi La televisione ci ha abituato a pensare al documentario come a un semplice resoconto di una storia, asettico, impersonale rapporto su un fatto, una vicenda, una vita, un'evoluzione. A questo genere, al contrario, possono essere applicati espedienti stilistici innovativi, riflessioni formali, oltre a un'attenta scelta del linguaggio e dell'immagine. Tutti questi accorgimenti sono in grado di generare non solo un racconto filmico riguardante un aspetto della realtà, ma, in senso più profondo, mettono in rilievo il punto di vista che l'autore ha assunto nel suo indagare e rivelano il suo personale modo di porsi rispetto a ciò che sta raccontando. In questa categoria si collocano i documentari che verranno presentati venerdì 14 novembre, alle 20.30 nel teatro Ristori di Cividale, durante "Filmvideomonitor", serata di proiezioni organizzata dal Ki-noatelje di Gorizia e dal Circolo culturale "Ivan Trinko". "To te pače? - Ti brucia?", video di Paolo Comuzzi e Massimo Toniutti, scandaglia il tema dei tradizionali riti della notte di San Giovanni. Anziane donne di Resia narrano la raccolta delle erbe, la preparazione degli infusi curativi e l'accensione dei falò per scacciare il maligno. Michela Predan segue a pagina 3 Nadomestil je dosedanjo konzulko Jadranko Sturm Kocjan an novi generalni Slovenije v Trstu Črtomir Špacapan je uradno prevzel mesto generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu za obdobje štirih let, kolikor traja mandat. S tem je zamenjal Jadranko Sturm Kocjan, ki se po plodnem obdobju v Trstu vrača v Ljubljano. Špacapan je Primorec ravno tako, kot je bila Primor- ka Jadranka Sturm, vendar je Špacapan doma iz Nove Gorice, njegova predhodnica pa je prišla z Obale. Špacapan prevzema odgovorno mesto v Casu, ko bo Slovenija postala Clanica Evropske unije. To pomeni tudi določene spremembe v delu konzulata. V dogovoru z zunanjim ministrstvom naj bi slovenski konzulati v sosednjih državah oziroma regijah postali tudi nekakšne kultumo-gospodarske izpostave. Pri tem ne gre spregledati, da živi v naši deželi slovenska manjšina, ki so ji bili konzuli tradicionalno blizu. Črtomir Špacapan nedvomno dobro pozna pro- naroči se na naš ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimalajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 43 (1177) Čedad, Četrtek, 6. novembra 2003 Črtomir Špacapan stor, v katerega vstopa kot konzul. Po izobrazbi je ekonomist. beri na strani 4 tednik Slovencev videmske pokrajine Latteria di Cividale, Vai e Slovenia i nomi della crescita Dopo il "Matajur", il "Saporito delle Valli". Dopo l'acquisizione della latteria sociale del Carso, quella della latteria di Azzida. E ora il grande salto, con la realizzazione di un nuovo impianto nella zona industriale di S. Pietro al Natisone, mentre l'apertura delle frontiere tra Italia e Slovenia porterà vantaggi ai rapporti già consolidati con le latterie di Murska Sobota, Celje e Kobarid. E' in continuo movimento, insomma, l'attività della Latteria sociale di Cividale, una cooperativa tra produttori agricoli sorta nel 1924. Della situazione attuale e dei progetti imminenti ne parla il direttore, Francesco Miani. "La latteria sociale di Cividale già nel 1998 ha acquistato la sociale del Carso che ha sede a Monrupino, acquisendo con ciò i marchi Tabor e Monte Re”. Michele Obit segue a pagina 5 V Čedadu slavnostni govornik poslanec Božič Hvaležen spomin s pogledom naprej Tudi letos smo se ob dnevu mrtvih občuteno poklonili spominu slovenskih partizanov padlih na beneški zemlji od Nadiških dolin, preko Cenebole do Sol-bice v Reziji. Predstavniki Zveze borcev, Anpija, slovenskih in ponekod tudi beneških upraviteljev ter kulturnih delavcev so v petek, 31. oktobra pred vsak spomenik položli vence, se spomnili mladih življenj žr- tvovanih v boju proti naci-fašizmu in povsod je pevski zbor zapel primemo pesem. Nastopala sta dva po naših dolinah in sicer iz Bovca in iz Dolenje Trebuše, v Čedadu sta zapela vsak po eno pesem v slovenščini in znamenito Stelutis alpinis v furlanščini. Na začetku svojega popotovanja sta delegaciji obiskali tudi grobova dveh velikih beneških mož, msgr. Paskvala Gujona in našega Izidorja Predana. Osrednja slovesnost, kot je že tradicija, je bila pred spomenikom odporniškemu gibanju v Čedadu, ki se jo je udeležil tudi čedajski župan Attilio Vuga. Slavnostni govornik je bil poslanec Ivan Božič, sicer nekdanji tolminski župan, ki je pozdravil v imenu slovenske vlade in slovenskega parlamenta. beri na strani 5 Zupan Vuga Ivan Božič in drugi predstavniki političnega in upravnega življenja Benečije in Posočja Četrtek, 6. novembra 2003 2 Una strada asfaltata per Picon Nel Comune di San Leonardo, dopo la frazione di Iessegna, ora anche quella di Picon può essere raggiungibile non più con un fuoristrada ma con una normale autovettura senza il rischio di danneggiarla. E’ quanto sostengono con soddisfazione gli amministratori del comune valligiano che negli ultimi due anni, in seguito agli interventi realizzati, sono riusciti a migliorare decisamente la viabilità delle due piccole borgate di montagna. Si sono infatti completati da poco i lavori di asfaltatura del tratto di strada che da Il vicesindaco Bruno Chiuch, il tecnico comunale e alcuni cittadini originari di Picon Cemur sale fino alla piccola frazione di Picon. L’opera è stata finanziata dalla Direzione regionale dell’agricoltura per un importo pari a 41.316 euro. Rimane ancora da asfaltare una parte che è di competenza del Comune di S. Pietro, per la quale è già stata presentata la richiesta di finanziamento. Picon era stata compieta-mente abbandonata nei primi anni dopo il terremoto, l’ulti- mo residente risaliva all’anno 1985. Le cause dell’abbandono si possono prevalentemente imputare ai danni subiti dalle case in seguito al sisma, ma anche al disagio dovuto alla precaria viabilità. Con i fondi stanziati dalla Regione in seguito al terremoto, diverse abitazioni a Picon erano state ristruttura- te, e poi occupate saltuariamente dai proprietari nei fine settimana. Quest’anno dopo 18 anni è arrivata la prima richiesta di residenza alla quale ci si augura ora seguano altre in modo da ridare vita a una borgata che fino a pochi anni fa sembrava essere destinata ad essere per sempre un “paese fantasma”. .o ima Stojan SpetiC Človek praznuje od pamtiveka. Živel je s prirodo in se poveselil ob menjavi letnih Časov, ko je zoral in posejal, ko je pridelek zorel, ko ga je pospravil in pozimi, ko je počival in popravljal orodje CakajoC na novo delo. Take temeljne praznike ob letnih Časih so ljudje poznali že v poganskih Časih, poznejša verstva so jih le posnemala. Pogostoma se je zgodilo, da so se izročila poganskih praznikov zlila z novimi, verskimi obredi in pridobila nov pomen. Tak je primer praznovanja dneva mrtvih na zaCetku novembra. Pogani so ob prelomu letnih časov, ko se je zima kazala na obzorju in je bila letina pospravljena, praznovali nekakšen konec leta. Kajti dela na poljih je bilo konec. Pa so se spomnili tudi svojih mrtvih prednikov. Mislili so celo, da se v tistih mračnih in hladnih dneh v noci, ki jo komaj osvetljuje z meglico zatrta luna, mrtvi vračajo v dolgi procesiji, da bi obiskali svojce in znance. Sploh so tem noCem pripisovali Čudežne značilnosti. Procesijo duhov, ki jih je spodbujala lunina mesečina, so pozneje spremenili v praznik vseh svetih, na predvečer dneva mrtvih. O njenem poganskem izvoru priCa predvsem dejstvo, da so o njej največ govorili keltski druidi, za katere je bil temni gozd kraj razmišljanja, molitev in samotnih obredov. Keltsko tradicijo so prevzeli njihovi potomci, Irci in Skoti, ki so ji dali krščanski pridih. Postalo je izročilo Vseh Svetih, po angleško “The ali Saints He-aven”, kar je v ljudski govorici zvenelo kot “Hallovveen”. Prižiganje sveC v Čebulah in repi in koledovanje od hiše do hiše se je spremenilo v prešerno veseljačenje, podobno našemu pustu. Kakor se pogostoma dogaja, je izročilo skoraj izumrlo, vendar so ga s seboj ponesli irski izseljenci v Ameriko, kjer jih je spominjala na staro domovino in njene običaje. “Halloween” je pozneje postal domaC tudi ostalim skupnostim, ko ga je pograbil potrošniški stroj in, kakor Božička, spremenil v moderno pustno praznovanje, ki je preko filmov in televizije kaj kmalu prešlo ocean in se vrnilo tudi na celino, iz katere je izšlo. Se pred nekaj leti sem v domaci kra-ški vasi pozno zveCer poslušal fante, ki so bili na “vahti”. Pekli so kostanj in pili novo vino, kramljali in potiho prepevali narodne pesmi. Po domovih so prižigali svece, postavljali so jih tudi na okna, da bi rajni ne izgubili poti domov. BuC niso rezljali, sploh ne. Otroci so kvečjemu vrezali v buCko svoja imena in počakali, da se je odebelila. Odnesli so jo domov s svojim imenom ali imenom svoje drage. Drugod po svetu, od Balkana do Mehike, so se družine za dan mrtvih zbrale na grobovih prednikov in prinesli s seboj hrano. Drugod, v južni Italiji naprimer, na predvečer pustijo na mizi ostanke večerje, za nevidne noCne goste. S takim praznovanjem smrt ni veC žalost zaradi nenadne izgube. Osmislijo jo in ji dajo nov pomen presnavljanja življenskih sil, kakor se priroda umiri jeseni, da spomladi spet zaživi. Globalizaciji očitajo marsikaj. Potrošništvo uničuje, v imenu trgovine, tudi pristna izročila posameznih narodov. Pomislimo samo, kakšno ropanje nas Čaka konec leta. Prvi bo Miklavž v vseh svojih evropskih inačicah, nato Božiček in njegov dvojček Dedek Mraz, ponekod na severu še Lucija, na koncu pa stara Befana, zmazek Čarovnice Pehtre in dobre babice. Vsak od nas terja denarja, da bi z darili dokazovali, kako se imamo Se radi. Prijatelj mi je pripovedoval, kako je obiskal brata v New Yorku. SinCek je pod božičnim drevcem dobil res ogromen kup paketov z darili. Od televizije do avtodroma, računalniških igric in nove smučarske opreme. Odpiral jih je drugega za drugim, na koncu pa pogledal sorodnike in se bridko zjokal. Košarica lego kock bi najbrž zadostovala, Ce bi jo spremljala skrb staršev in veselje v družini. Marko Voljč zapušča svoje mesto V gospodarskih in političnih krogih je vzbudila določeno presenečenje in obenem različna ugibanja vest, da bo Marko Volje zapustil krmilo Nove ljubljanske banke, najveCje-ga slovenskega denarnega zavoda v Sloveniji. VoljC bo na mestu predsednika ostal še do konca tega leta. Na tiskovni konferenci je povedal, da se je za odstop odloCil iz štirih razlogov. Prvi je, da je iz bruseljske centrale banke KBC pred mesecem dni dobil ponudbo za mesto direktorja centrale za srednjo Evropo, ki ga bo zasedel po 31. decembru. Drugi je, da po enajstih letih v NLB, uspešno izpeljani sanaciji banke, njeni nedavni privatizaciji in prodoru na trge jugovzhodne Evrope Cuti, da je neko obdobje konCano, in išCe nove izzive. Tretji razlog, ki mu je pomagal pri odločitvi za odstop, so bili zapleti in stroški okoli informacijskega sistema Sigma ter posledično neuspešna zamenjava transakcijskih računov. Četrti razlog pa so bili pritiski nanj in zlonamerne špekulacije v zadnjih mesecih oziroma tednih. Dodal je še, da želi svojemu nasledniku uspešno vodenje najveCje slovenske banke. Marko VoljC je diplomiral in magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se leta 1973 kot 24-leten zaposlil v Narodni banki Slovenije, kjer je kasneje prevzel mesto direktorja sektorja za analize. Leta 1979 je odšel v Združene države Amerike in se zaposlil v Svetovni banki v Washingtonu. Po sedmih letih v Latinski Ameriki je bil leta 1987 imenovan za direktorja Marko Voljč predstavništva v Mehiki. Leta 1990 se je vrnil v Washington, kjer je prevzel mesto direktorja oddelka za Centralno Ameriko in Panamo. Leta 1992 se je vrnil v Ljubljano in kandidiral za mesto mandatarja slovenske vlade. Marku VoljCu je do mandatarja nazadnje zmanjkal glas enega poslanca. Septembra 1992 je VoljC na mestu generalnega direktorja Ljubljanske banke zamenjal Antona Slapernika. V banki se je leta 1993 zaCel proces sanacije, že julija naslednjega leta pa se je nekdanja Ljubljanska banka preoblikovala v Novo Ljubljansko banko. Za novega direktorja NLBN se najbolj pogosto omenja Marjana Kramarja, 44-letnega diplomiranega ekonomista, ki je od leta 1998 predsednik uprave Slovenske izvozne družbe. Od leta 1991 do 1994 je bil šef kabineta predsednika vlade, tri leta pa je bil svetovalec dr. Janeza Drnovška, ko je bil ta še Clan predsedstva SFRJ v Beogradu. Izkušnje na področju gospodarstva si je kot pripravnik nabral v nekaterih pomembnih gospodarskih podjetjih, (r.p.) Cresce la chiesa evangelica Tre nuovi sacerdoti La chiesa evangelica slovena si è rafforzata nei giorni scorsi con l’ordinazione di tre giovani sacerdoti, due ragazzi ed una ragazza. Due hanno compiuto gli studi di teologia a Bratislava in Slovacchia, uno a Zagabria. Sale così a 15 il numero dei pastori protestanti in Slovenia, quattro dei quali sono donne. Gli indecisi sono primi Il prossimo anno sarà un anno di elezioni anche in Slovenia dove si rinnoverà il parlamento e per la prima volta si eleggeranno anche i deputati del parlamento europeo. E allora qual è l’orientamento politico degli sloveni? L’ultima ricerca condotta dal quotidiano Deio evidenzia ancora una volta che al primo posto tra gli otto partiti, rappresentati in parlamento, si colloca il partito liberal democratico del presidente Janez Drnovšek. Se si andasse oggi al voto raccoglierebbe i maggiori consensi (23%). Seguono con forte distac- co il partito socialdemocratico di destra di Janša (10,9%) e la Lista associata ovvero i socialdemocratici di sinistra (8,2%) e il partito nazionale (5,5%), tutti gli altri non raggiungerebbero il 5%. 11 partito più forte è ancora una volta però quello degli indecisi che tocca il 32,1%. Parlamentari solidali L’ex deputato Ivo Hvalica, che è stato condannato ad un’ammenda di 1,8 milioni di talleri per la dif- famazione di un sottosegretario, ha ricevuto nei giorni scorsi una prova tangibile di solidarietà. I parlamentari del partito popolare (e non quello socialdemocratico nelle cui file ha militato e con cui ha rotto i rapporti) hanno raccolto per lui la somma di 440 mila talleri. Qualcuno già parla di un ritorno di Hvalica alla politica attiva attraverso il partito popolare. L’ex deputato sembra invece at- tendere che venga regolato meglio l’istituto dell’immunità parlamentare. Diplomatici davvero Il sindacato dei diplomatici sloveni si è rivolto con una lettera al premier Rop per respingere la prassi secondo cui gli ambasciatori vengono designati su base politica. Presso il Ministero degli esteri ci sono molti diplomatici professionalmente preparati, hanno scritto, per assumere il compito di ambasciatori. La lettera è stata provocata dalle voci secondo cui anche il ministro dell’economia Tea Petrin ed il capo della polizia Marko Pogorevc sarebbero pronti a dedicarsi alla carriera diplomatica nel ruolo di ambasciatori Maquillage ad Abbazia La prossima stagione e-stiva la cittadina di Abbazia festeggerà i 160 anni di attività turistica ed in vista di questo prestigioso appuntamento ha dato il via ad ampi e numerosi interventi di restauro e ristrutturazione. L’Azzida del terremoto e le immagini di oggi In anteprima “Starmi cajt” al Ristori di Cividale Ad Azzida dopo il 6 maggio del 1976 LE SCHEDE TO TE PACÈ? TI BRUCIA? (Si credeva e faceva anche bene) Immagini: Paolo Comuzzi suono: Massimo Toniutti volti, voci, racconti, canti, testimonianze: Elena (Tu-borovicie) Filomena (Pitrinawa) Marcellina (Cakarinawa) Maria (Cunjkawa) Maria (KohoCawa) Silvana 2002 durata: 11 ’ STARMI CAJT (Il tempo ripido) regia: Alvaro Petricig fotografia e montaggio: Paolo Comuzzi colonna sonora: Massimo Toniutti immagini fotografiche e super-8: Paolo Petricig interviste: Michela Predan voci narranti: Norma Venturini, Renato Scrignaro (Azzida), Marica Simonitti (Vemasso), Teresina Chiuch, Nives Jussig (Clenia), Luciano Trinco (Cisgne) Produzione: Circolo di cultura Ivan Trinko 2003 durata: 28’ IN NASTANE POEZIJA (E nasce la poesia) regia: Martina Kafol sceneggiatura: Martina Kafol fotografia: Andrea Sivini montaggio: Alessandro Pinto suono: Alessandro Pinto con: Aljoša Žerjal produzione: sede regionale RAI per il FVG Trieste 2003 durata: 50’ dalla prima pagina Le immagini di occhi, bocche e orecchie, in primo piano quali veicoli di trasmissione e fruizione del racconto, si mescolano alle erbe benefiche e ai fiori, in un'infuso di voci evocative, ricordi e tradizioni ancora attuali. Tutt’altro tema per “In nastane poezija / Libero di girare”, mediometraggio di Martina Kafol sulla figura di Aljoša Zerial, cineamatore triestino che, prima con una cinepresa 8mm, poi con una videocamera digitale, ha immortalato u-na grande varietà di temi, dagli eventi culturali delle organizzazioni slovene ai pescatori del Vietnam, seguendo sempre la sua innata curiosità, e rilevando, attraverso la sua indagine, la poesia sottesa a ogni azione catturata dall’obbiettivo. Oltre ai due filmati pre- cedenti, già presentati in pubblico, la serata vedrà la proiezione in anteprima di “Starmi cajt” di Alvaro Petricig. Durante la realizzazione di questo-progetto, più volte è stata posta la domanda: “E’ attuale parlare oggi del terremoto nelle Valli?”. In effetti non ci sono anniversari concomitan- ti, non c’è una particolare attenzione all’argomento in questo momento, né ci sono stati recenti rimandi e-spliciti a quei giorni di paura e annientamento. C’erano però le immagini originali, rare e preziose di quei momenti, che recavano la necessità di riaffiorare in tutta la loro forza e drammaticità, così come sono tornati in superficie i ricordi di chi ha vissuto in prima persona quell’esperienza, sotto forma di voci commosse e commoventi, talora ironiche, forti nell’e-vocare un pericolo ormai scongiurato, talaltra amare, ripercorrendo i cari momenti del passato che è tuttora difficile accantonare. “Starmi cajt” si riallaccia al cammino intrapreso alcuni anni fa con il video “Sarce od hiše”. Allora l’interesse era incentrato sul trascorrere di un anno, tempo scandito e descritto attraverso i rituali legati alle feste maggiori (il Carnevale, la Pasqua, la Deveti-ca), oggi con “Starmi cajt” si è posta l’attenzione sull’evento del terremoto come data simbolica del cambiamento, momento cardine in cui gli eventi so- no precipitati, spazzando via una parte della nostra storia per aprire un nuovo capitolo, estraneo, improvviso e per molti spiazzante. La rivoluzione imposta dal terremoto si è espressa in modo tangibile e esplicito nella standardizzazione e appiattimento dei modelli abitativi, nel cambiamento di occupazioni e stili di vita; sottesa, implicita ma non meno incisiva, è stata la conseguente diversa percezione del paese, non più luogo comune di vita e lavoro, e nei modi di rapportarsi agli altri. La struttura narrativa apparentemente lineare lascia spazio alla sovrapposizione di voci, e-sperienze e sensazioni, mentre gli elementi naturali che a volte si affacciano sulla scena, immutabili e quasi refrattari al trascorrere degli eventi umani, aprono momenti di pausa e invitano alla riflessione. In “Sarce od hiše” e “Starmi cajt” il materiale super8 originale è stato l’oggetto di un ragionamento, il punto di partenza del confronto tra ciò che e-ravamo e ciò che siamo diventati. Il processo mentale proposto non porta a facili soluzioni preconfezionate, ma vuole unicamente dare una personale visione di un’evoluzione e suggerire dei quesiti, sperabilmente generatori di nuovi ragionamenti. Michela Predan Uspeh naših prijateljev na Borštnikovem srečanju Naš tržaški rojak Marko Sosič je novi selektor Borštnikovega srečanja. Funkcijo bo opravljal v gledaliških sezonah 2003/2004 in 2004/2005. Nedvomno gre za priznanje v tej sezoni že nekdanjemu ravnatelju Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in še prej umetniškemu vodij PDG iz Nove Gorice. O pomenu in odgovornosti funkcije bo najbolje povedala naslednja ugotovitev: Borštnikovo srečanje je naj-vecje tekmovalno srečanje poklicnih gledališč v Sloveniji. Dogaja se konec oktobra v Mariboru, na njem pa podelijo nagrado za zi-vljensko delo ali izjemne dosežke (Borštnikov zlati prstan) ter nagrade za najboljše predstave, režije in vloge v prejšnji gledališki sezoni. Naloga selektorja, ki ga izvoli odbor, katerega sestavljajo predstavniki slovenskih gledaliških hiš in drugih gledaliških ustanov, je, da izbere tekmovalni spored srečanja. To pomeni, da si ogleda kakih osemdeset predstav letno in nato naredi ozek izbor predstav, ki se zvrstijo v desetdnevnem festivalu v mariborskem gledališču. Ob tekmovalnem programu so na srečanju tudi spremne predstave. Nagrade dodeljuje posebna žirija, vendar ustvari program selektor. Marko SosiC je ob priznanju dobil tudi nelahko nalogo, ki ga bo stala kritike in pohvale. Ker so v umetniškem in še posebno gledališkem svetu namreč ljudje zelo občutljivi, je jasno, da mora imeti selektor jasno vizijo in pogum. 2e same letošnje volitve novega selektorja niso bile “mirne”. SosiC je prejel deset glasov, Jaroslav Skrušny pa devet. Ena glasovnica je bila neveljavna, volitve pa so bile tajne. « Alida Bevk Tudi potem so se polemike nadaljevale, saj imajo gledališčniki glede samega sreCanja različne poglede in mnenja. Nova pravila urejajo že od leta 1987. Bralci Novega Matajurja pa naj vendar ne dobijo vtisa, da je omenjeno srečanje nekakšno gadje gnezdo. Ni tako. Na srečanju si lahko obiskovalci ogledajo veli- ko odličnih predstav. Tudi nagrade, kot vse nagrade, prinesejo dobitnikom veliko veselja, za nekatere pa, ki so ostali brez nagrade, pomenijo morda tudi razočaranje. Letos se je med nagrajenci veselila tudi Alida Bevk, ki je prejela nagrado za najboljšo mlado igralko v vlogi Vilincka v Shakespearovem Snu kresne noci, ki ga je uprizorilo PDG Nova Gorica. Alida Bevk je hci Marijana Bevka, ki ga dobro poznamo, saj režira predstave našega Beneškega gledališča. Za omenjeno igro Sen kresne noci je prejel nagrado tudi Janusz Kica, in sicer za najboljšo režijo. Vsem Čestitamo, predvsem pa malce “naši” Alidi Bevk. (ma) Naši paglavci Ivan Trinko OVČJI KAPLAN - 4 Toda iti od doma med tuje ljudi in Bog ve med kakšne ljudi! Ne bo mame ne bo tata, ne bo domačih! Ne bo navadnih tovarišev, ne bo navadnih iger in zabav! Ne bo veselja na pašnikih ne domačih travnikov, ne bo gozdov in potokov! Ne bo znane cerkvice vrh hriba! Ne bo! ... ne bo!... To gaje ža- lostilo; ležalo mu je na duši kakor kamen in ni mu dalo, da bi se brezskrbno radoval. - Pa se privadim - je mislil -in pa, saj ne grem za vedno! Tembolj se bom veselil o počitnicah. Tudi me pridejo obiskat ob sobotah, ko je tedenski semenj. Tudi daleč ni; od nas se Čedad prav lepo vidi, torej se mora tudi naša vas videti iz Čedada. In pa kdo mi bo branil, da ne pridem domov, ce je treba, še vsako nedeljo? Tako se je tolažil in se pomiril in sprijaznil z mislijo, da mora iti, nakar je mirno zaspal. Drugi dan so ga prebudili že ob treh. Težko mu je bilo, pa se je vendar spravil na noge. Umil se je in oblekel popolnoma nanovo od nog do glave, da je bil skoraj gosposki, kar ga je oživilo in razveselilo; samo škoda se mu je zdelo, da ga tovariši ne bodo videli, ko pojde. Oce je bil tudi že napravljen. Mati je pripravila belo kavo in belega kruha. Oba sta slastno pojela. Potem so vsi skupaj pregledali, ali je vse v redu in gotovo. Mati je dajala poslednje nasvete in priporočila, dokler ni naposled prišel trenutek ločitve. Veselost je pri deCku na-krat izginila. Stoprav sedaj se mu je ločitev jasno in kruto predstavila. Vzbudil se je kakor iz neke omotice. Milo se mu je storilo; nekaj mu je mlado dušo zagrabilo in srce stisnilo. Solze so mu zalile oCi. Materi se je nekam enako godilo. “Z Bogom! ... pridem bodi! ... rie zabi! ...” je sunkoma in ganjeno komaj izgovorila. Sina je prekrižala in zajokala. PepiC ni mogel odgovoriti. “No, no! Kaj bosta!” je rekel oCe, “saj ne gre v Ameriko ali Bog ve kam!” Zadel je kovCek in velel deCku, naj vzame dežnik in majhen zavitek. Postelja in druge potrebnosti so bile že na mestu. “Alo, v božjem imenu!” Mati je vsa v solzah poljubila dečka in popotnika sta stopila Cez prag. Spremila ju je nekaj korakov, izrekla zadnji z Bogom in zrla za njima, dokler se nista izgubila v temi. Kotarjev pes je zalajal, Ceš, kdo se potepa tako zgodaj? Drugi so se mu odzvali in nastala je pasja muzika. Da bo lepše, so se vzbudile in zablejale tudi Koncnikove ovce in zabuhle neke krave. Potnika pa sta zapustila majhno vas in se pobrala molCe doli po poti. - gre naprej - Aktualno Alunni della Scuola bilingue (foto d’archivio) Scuola media bilingue, appoggio della Regione La situazione dell’istruzione slovena in provincia di Udine e la richiesta dell’istituzione della scuola media bilingue a San Pietro al Natisone sono stati i due punti all’ordine del giorno dell’incontro che ha avuto luogo venerdì 24 ottobre tra i cinque consiglieri regionali sloveni e il direttivo dell’Istituto per l’istruzione slovena di San Pietro al Natisone. Il presidente dell’Istituto, Giorgio Banchig, come si legge in una nota, ha illustrato i risultati del recente convegno sul tema “Istruzione bilingue fra ordinamenti legislativi e bisogni”, dal quale è emersa la ferma volontà dei genitori degli alunni e dell'Istituto stesso di raggiungere il traguardo della media bilingue per rispondere non solo ad una logica formativa degli alunni, ma ad una pressante richiesta del territorio. La direttrice della scuola statale bilingue, Viviana Gruden, ha illustrato le possibili soluzioni che potrebbero essere attuate nell’ambito dell’attuale quadro normativo della scuola pubblica, che però non sarebbero in linea con il modello didattico attuato nel quinquennio delle e-lementari. I Cinque consiglieri regionali sloveni - Tamara Blažina, Igor Canciani, I-gor Dolenc, Mirko Spaz-zapan e Bruna Zorzini - si sono dimostrati molto attenti alla problematica ed hanno individuato delle possibili iniziative comuni, sia a livello regionale che nazionale, per arrivare ad una soluzione del problema. In primo luogo chiederanno un incontro con il direttore generale dell’Uf- ficio scolastico regionale, Pier Giorgio Cataldi, per illustrargli le istanze dell’Istituto di San Pietro ed altre esigenze che riguardano l’istruzione slovena in provincia di Udine. Questi problemi, prosegue la nota dell’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone, sono stati presentati il 28 ottobre all’assessore regionale alla Cultura, Roberto An-tonaz, dai consiglieri regionali Mirko Spazzapan e Tamara Blažina nel corso dei lavori della commissione consiliare Istruzione, cultura e formazione. I due consilieri regionali sloveni hanno chiesto all’assessore di intervenire, in base alle sue competenze, perché nella Slavia Friulana l’istruzione bilingue venga prolungata anche nel ciclo delle scuole medie. Novica, da so ZDA zabeležile v tretjem tromesečju neverjetno gospodarsko rast za kar 7,2 odstotka, je v mnogih vzbudila sum. Res je, da v ZDA po dolgi suSi prikazujejo podjetja zaslužke, medtem ko Evropa stagnira, vendar je za temi zaslužki veliko indeksov, ki ne vzpodbujajo k preuranjenemu optimizmu. Dejstvo pa je, da v ZDA morajo gospodarski indeksi kazati zdravo lice. Beseda morajo je bistvena, kajti ni res, da gredo za ZDA vse stvari v redu. Bush je že v predvolilni kampaniji, vendar ne spi v blaženem miru. Njegov obraz kaže vidne znake utrujenosti. V ZDA in v svetu postaja namreč vedno otiplivejsi zli duh Vietnama. Skratka, vojna v Iraku ne gre tako, kot so jo programirali Bush, njegova vlada in generali. Vietnamski sindrom postaja otipljiv zaradi premnogih laži, ki ovijajo Irak. Moja generacija se spominja vojne v Vietnamu. Politiki in generali so zagotavljali, da poteka vse po načrtih. Ni bilo res. Državljani v ZDA in v Evropi smo gledali po televiziji in poslušali po radiu, kako vozijo iz Vietnama v razne ameriške republike mrtve in ranjene fante. Pred frugami in pohabljenci je padla morala tako v ZDA kot na vietnamski fronti. Ustvarila so se protestni-ška gibanja, Vietnam je vzpodbudil k uporu celo generacijo. O umazani vojni so pisali pesmi in glasbo, v univerzah so se zbirali študentje in demonstrirali. Izrazito moč so pridobila črnska in druga etnična gibanja, saj je bilo največ vojakov iz ravnih predmestij in vasi. Javno mnenje je končno prisililo največjo svetovno velesilo k umiku. Volilci niso odpustili politikom lažnega optimizma. Danes se Bush srečuje z zelo podobnim vprašanjem. Noben optimističen nagovor, nobena resolucija v OZN, nobena polemika z Nemčijo in Francijo ne more prikriti tega, da je bila beseda “zmaga", ki jo je predsednik izreke! po vdoru ameriških čet v Bagdad, neresnična. Tudi besede demokracija, red in svoboda izgubljajo na teži, ko letala dnevno vozijo v ZDA mrtve vojake, ko v Iraku umirajo civilisti in ko domačini veselo vklika-jo ob zažganem truplu sestreljenega helikopterja, v katerem je umrlo 15 ameriških vojakov. Bush zagotavlja, da je po Sadamovem padcu svet varnejši. Obrambni tajnik Rumsfeld napoveduje zmago in našteva najrazličnejša teroristična gibanja in njihove povezave. Vsi pa molčijo o nekaterih bistve- nih vprašanjih: kje je Sa-damovo destruktivno orožje, ki je ogrožalo svet? Kje so množice ljudi, ki navdušeno pozdravljajo osvoboditelje? Kdo v resnici vodi vedno bolj organizirano gverilo? Zakaj je bila proglašena zmaga, ko pa umira danes mnogo večje število vojakov in civilistov, kot pa med čelnim napadom? Gre za povojne praske ali za novo nevidno fronto? Vprašanja begajo ameriško in svetovno javno mnenje in ne najdejo pravega odgovora. Starejši se spominjajo, kako je zlagani optimizem spremljal Vietnam ter vojni v Somaliji in v Libanu. Mediji so vedno ostrejši... Busheva administracija se tega dobro zaveda, kot ve, da. ne stane toliko napad, kjer uporabijo vskla-diščeno orožje, bencin in živila, ampak je neskončno drago (človeško in denarno) prav vztrajanje gverile in podaljšano bivanje velike vojske na tujem ozemlju. Nenazadnje Bush ve, da si Evropa in druge države ne bodo nadele na ramena stroškov za vojno, ki jih ni prepričala. In če bo treba plačati Irak, Afganistan, stopnjevanje napetosti med Izraelom in Palestinci ter še kako vojno v pripravi, bo težko ohraniti 7 odstotno gospodarsko rast. Zvišati bo namreč treba davke in ceno denarja. V taksnem negativnem primežu bi Bush mladi padel, kot je padel Bush stari in kot so zabredli v težave vsi predsedniki, ko so si lizali rane po “umazanih” vojnah, ki so se v začetku zdele le sprehod Imperija in njegovih nepremagljivih kohort. ZELENI LISTI Ace M er mol ja Vietnamski sindrom Konzulat še naprej blizu naši manjšini s prve strani Po diplomi v Ljubljani se je Špacapan zaposlil v znanem podjetju Primorje export. Pričel seje ukvarjati tudi s politiko. Leta 1990 je postal predsednik izvršnega sveta Mestne občine Nova Gorica. Pozneje pa je bil na listah LDS dvakrat izvoljen za novogoriškega župana. Na zadnjih volitvah, ko je kandidiral tretjič, ni bil potrjen. Ko ni bil več Zupan, je Špacapan lani postal državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Funkcijo je opravljal slabo leto. Je poročen in oče dveh otrok. Špacapan se vsekakor zaveda nalog, ki ga čakajo. Pozna našo deželo ter njene politične in gospodarske prvake. Pozna italijanske razmere in je podrobno seznanjen z Jadranka Sturm Kocjan manjšinskim vprašanjem. V tem smislu daje jamstvo za uspešno delo, kar mu tudi kot Novi Matajur voščimo. Kot tednik Slovencev v videmski pokrajini pa bi se radi iz srca zahvalili dosedanji konzulki Jadranki S- turm Kocjan. Veliko je namreč naredila za izboljšanje odnosov med Slovenijo in Italijo, dnevno se je zavzemala za slovensko manjšino in za pravice naših ljudi. Neutrudno je sledila sprejemanju in poznejšemu izvajanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Redno in s prijaznim nasmehom je prihajala na naše prireditve, se srečevala z našimi ljudmi ter se z elegantno preprostostjo približala v-sem: vodilnim in ne. Zato voščimo Jadranki Sturm Kocjan, da bi ji prihodnje zadolžitve dale prav toliko zadoščenja, kot ga ji je, u-pamo, dajalo delo na konzulatu v Trstu. Istočasno bi želeli, da bi bivše konzulke ne “izgubili”, saj nam bo njeno veliko znanje in poznanje vedno potrebno. Il consigliere ducale critica la posizione del sindaco sulla tutela Duello Pinto-Vuga Vedute opposte sulla tutela della minoranza slovena a Cividale Argomentazioni “pretestuose e strumentali”, secondo il consigliere della lista Rinascita Domenico Pinto, quelle contenute nella lettera di accompagnamento che il sindaco di Cividale Attilio Vuga ha allegato alla richiesta, inviata al Comitato paritetico, di inserimento del Comune nell’ambito di tutela della minoranza slovena. Una richiesta, come si ricorderà, firmata da otto consiglieri su venti. Ma rispetto ad essa, ha scritto il sindaco, “non posso esimermi dal rilevare come in essa nulla venga detto circa la ‘tradizionale presenza’ sul territorio del Comune di Cividale della minoranza slovena. Presenza che, come emerge dal dibattito tenutosi in seno al Consiglio comunale nella seduta del 29 settembre 2000, è stata unanimamente esclusa sulla base di incontrovertibili testimonianze storiche”. Pinto la scorsa settimana ha inviato a Vuga, e per conoscenza al presidente del Comitato paritetico Rado Race, una lettera in cui critica l'atteggiamento del sindaco. “Appare del tutto evidente - scrive Pinto - che la formulazione stessa della richiesta di inclusione nell’ambito di tutela costituisce propriamente l’atto con il quale si riconosce e si afferma la ‘tradizionale presenza’ della minoranza linguistica sul territorio”. A mettere in disaccordo il consigliere è anche il riferimento all’unanimità con la quale il consiglio si sarebbe espresso sull’argomento. “In quel dibattito - ricorda - ho sostenuto una posizione che esplicitamente e implicita- mente è stata lesa a sostenere l’esigenza di una tutela nei confronti di una minoranza la cui presenza sul territorio non solo è stata da me riconosciuta, ma è stata indicata come elemento di ricchezza per la città”. La terza e ultima annotazione, di carattere etico, riguarda il fatto che il sindaco aveva informato il consiglio sulla lettera inviata al Comitato paritetico, ma in modo difforme rispetto a quanto poi è risultato al suo contenuto reale. “Non posso non cogliere - conclude Pinto riferendosi al registro scelto da Vuga nella sua missiva - i tratti di una presa di posizione estrema, non necessaria e poco opportuna, specchio di un assunto ideologico che si è tentato di gabellare come posizione unanime del consiglio comunale”, (m.o.) Risale al novembre 1924 l'inaugurazione della Latteria Sociale di Cividale, fondata per volontà di sedici soci che ebbero la capacità di avviare un'attività, mettendo le basi per lo sviluppo di una tradizione casearia di grande successo. Nel 1955 la latteria è la più importante della provincia come numero di soci (549). Nel 1986 si associa al Consorzio Tutela del Montasio e tra il 1987 ed il 1992 vengono immessi sul mercato i nuovi formaggi a pasta semidura e molle “Lo Spadone”, “Latteria del Diavolo”, “Il Goloso” e “Il Cividale”. Nel 1994 avviene l’acquisizione dell’ex Essiccatoio Bozzoli. Oggi la Latteria Sociale di Cividale conta cinque punti vendita diretta. Giornalmente vengono lavorati 20.000 litri di latte con una produzione di 2.000 Kg. di prodotti caseari al giorno. sklenil z ugotovitvijo, da bo letošnja komemoracija šla v zgodovino kot zadnja ko so na mejnih prehodih med Italijo in Slovenijo mejne zapornice. Upamo, da nas ne bodo nikoli veC ločevale. Slovesnost se je na povabilo občine Čedad zaključila z razgovorom v prijateljski atmosferi ob kozarcu vina. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA sede Di Cividale tel. 0432-730153 Ob spominu na padle gledati v skupno Evropo Slavnostni govornik na slovesnosti v Čedadu Ivan Božič Legge “Biagi” - Riforma del mercato del lavoro Il nuovo apprendistato 11 24 ottobre 2003 è entrata in vigore la cosiddetta “Rifonna Biagi”. Come abbiamo già scritto la scorsa settimana, la Legge introduce molte novità; oggi ci occuperemo del nuovo apprendistato. Vengono introdotti tre diversi percorsi formativi: 1) apprendistato per l’istruzione e la formazione 2) apprendistato profes-. sionalizzante 3) apprendistato per alta formazione. Il primo è destinato ai giovani che abbiano compiuto 15 anni. La durata massima è di tre anni, lo scopo è il conseguimento di una qualifica professionale e la conclusione del percorso formativo scolastico. E’ richiesto l’adempimento di una serie di obblighi. I contenuti formativi dovranno essere individuati dalle regioni. La seconda tipologia, destinata ad un’utenza di età compresa fra i 18 e i 29 anni, ha una durata compresa fra 2 e 6 anni, determinata dai contratti collettivi in base alla, qualifica da conse- guire. Lo scopo è raggiungere una qualificazione che consenta un più rapido inserimento nel mondo del lavoro. La terza tipologia, destinata ai soggetti di età compresa fra i 18 e i 29 anni, ovvero 17 se già in possesso di qualifica professionale raggiunti* conformemente a quanto definito nella legge sui cicli scolastici, ha come scopo il conseguimento di un titolo di studio di scuola superiore o universitario per l’ottenimento di una specializzazione tecnica e-levata. Durata e regolamentazione di tale forma contrattuale sono demandate alle regioni. Tutti i percorsi previsti necessitano quindi dell'intervento delle regioni; in attesa, di fatto , si utilizzeranno le regole previste per il vecchio apprendistato. Per informazioni più dettagliate, anche in merito alle altre novità introdotte, potete contattare la nostra sede di Cividale del Friuli, via Manzoni 31, per fissare un appuntamento. SERVIS D.ZO.J. S.R.L. tel. + fax: 0432730153 Roberto Cedron è-mail: serv i sc i vidale@ servis.it s prve strani Ivan Božič je v svojem razmišljanju izrazil spoštovanje in zahvalo padlim, ki so žrtvovali svoja mlada življenja. “Izhajamo iz krajev”, je dejal slovenski poslanec, “ki so v prvi in drugi svetovni vojni darovali na oltar domovine cele generacije mladih ljudi”. “Svoja življenja so darovali”, je nadaljeval, “za postopno spreminjanje duha in sveta, za mirno človeka dostojno življenje v veliki skupnosti, za življenje v Evropi brez meja, za mir v svetu”. Glavnino svojega govora je Božič posvetil bodočnosti, skupni Evropi, kjer bomo vsi živeli brez strahov državnih meja, v uniji regij, skupne gospodarske in zunanje politike, skupne vojske, enakih zakonov in skupnega denarja. Zaustavil se je tudi ob evroskepti-kih, ki jih nikjer ne manjka in izpostavil pomen Lizbonske deklaracije z leta 2000, po kateri bo Evropska unija v desetih letih postala najbolj dinamično in konkurenčno gospodarstvo na svetu. Dobro gospodar- — Aktualno----------------------------- Intervista al direttore della Latteria di Cividale Internet Dežele po slovensko s prve strani Furlani, ki so narod brez države, kot sami pravijo, so na drugi strani nimar pred nevarnostjo, de jih potisnejo v kot an njih jezik banalizirajo ku de bi biu dober le za folkloro. Se ni zgodilo. Predsednik 11 ly an nova deželna vlada so pokazal, de na tele problematike gledajo odgovorno, odparto an racionalno an le grede, de so sami zari-es prepričani, de so manjšine an jeziki, ki jih guo-rijo dobra karta, na katero igrat za rast an razvoj celotne dežele. stvo je lahko posledica odličnega znanja in s tem v zvezi je Božič omenil tudi deklaracijo, ki so jo ministri za šolstvo sprejeli v Bologni. Svoje misli pa je Un nuovo caseificio nel Pip di S. Pietro četrtek,.6. novembra 2003 dalla prima pagina “Usufruendo delle disposizioni in vigore nella zona di Trieste - prosegue Miani - abbiamo iniziato rapporti di import-export con la Slovenia. Importiamo burro e latte a lunga conservazione da Murska Sobota, grazie alle agevolazioni non hanno dogana ma possono essere distribuiti solo a Trieste. Privilegiando il rapporto diretto abbiamo avuto contatti con la latteria di Celje, che è in stretto legame con la "Planika" di Kobarid. Quest'ul-tima produce yogurt, latte in polvere e formaggio diverso dal nostro, c’è complementarietà con i nostri prodotti". E con il primo maggio 2004 cosa succederà? "Attendiamo la caduta delle dogane per liberalizzare i prodotti. Fino a quel momento non possiamo importare nulla, raddoppie-rebbero i costi". I rapporti con le Valli del Natisone. Partiamo dalla fusione con il caseificio di Azzida. "Nel 1999 abbiamo attuato il progetto di fusione con il caseificio e con la Napo, la cooperativa di produttori ortofrutticoli. Il primo motivo è stato quello di unire le forze, il secondo è che gravitavamo sullo stesso territorio. La fusione significa un peso diverso, anche a livello regionale". Questo significa il mantenimento della struttura attuale, ma non solo. "Sì, la struttura della Napo, nella zona industriale di S. Pietro, verrà comunque mantenuta per la raccolta e conservazione dei prodotti ortofrutticoli. Dirimpetto verrà costruito un nuovo caseificio, realizzato dal Comprensorio montano in collaborazione con la latteria, a cui verrà dato in concessione onerosa per un certo numero di anni con diritto di riscatto finale". Uno dei prodotti caseari deila latteria di Cividale, “Il Goloso’’. Sopra il punto vendita in viale Libertà Con quali fondi verrà realizzato il caseificio? "Il costo sarà di circa 2 milioni 500 mila euro, cinque miliardi di vecchie lire. Di questa cifra 500 mila euro sono già disponibili dal Progetto montagna e dalla legge per la tutela della minoranza slovena, la stessa cifra arriva dal Comprensorio con fondi ottenuti dalla Regione e serve a completare l'immobile. Per il rimanente, che servirà per l'impiantistica ed i macchinari, contiamo sul-l'Interreg 3". Quali sono i tempi di realizzazione? "In marzo o aprile dovrebbero partire i lavori, che dureranno dai 12 ai 18 mesi. Ci tengo a dire che per realizzare questo caseificio alieneremo quelli di Azzida e Cividale, e se servirà anche una parte dell'ex essiccatoio Bozzoli, dove abbiamo la sede". Quali sono i prodotti sui quali puntate maggiormente? "Da alcuni anni investiamo nella ricerca per incrementare i prodotti di nicchia. Ora al Matajur, formaggio a latte crudo, aggiungeremo il Saporito delle Valli, con la crosta rossa e a latte crudo, stagionato in ambienti umidi, preferibilmente nelle grotte. Con questi nuovi prodotti e una buona politica di marketing stiamo allargando il nostro mercato verso l'Emilia Romagna ed il Centro-sud Italia". Nelle grotte? Anche qui nelle Valli? "Sull'altipiano carsico, ma anche nelle Valli. Ci sono fessure del terreno che raggiungono l'acqua sotterranea. Nel Medioevo venivano fatte delle costruzioni sopra queste fessure, si sta cercando di ricreare quell'ambiente". C'è ancora qualche allevatore, nelle Valli del Natisone, che conferisce latte? "Gli ultimi rimasti, ormai pochi, che comunque hanno trovato un incentivo nella fusione". Michele Obit Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Comunale Faedis rinv. 3. Categoria Audace - Moimacco 1 -5 Savognese - Savorgnanese 1-0 JUNIORES Tavagnacco - Valnatisone rinv. Allievi Ancona - Valnatisone 1-0 Giovanissimi Valnatisone - Reai Feletto 3-1 » Esordienti Tavagnacco - Valnatisone rinv. Pulcini Audace/A - Centrosedia/A rinv. Audace/B - Centrosedia/B rinv. Amatori Valli Natisone - Centro Com. Risoigive rinv. Carioca - Osteria al Colovrat 0-1 Pizz. da Raffaele - Filpa 1 -2 Alla terrazza - Poi. Valnatisone 2-1 Calcetto Merenderos - Special five rinv. Pagnacco - Il santo e il lupo 7-1 P.P.G. Azzida - Amsterdam Arena n.p. Bar al Ponte - Blu Lions 5-3 Paradiso dei golosi - Solerissimi 3-2 Prossimo turno 1. Categoria Colloredo Monte Albano - Valnatisone 3. Categoria Lib. Atl. Rizzi - Audace Moruzzo - Savognese JUNIORES Buttrio - Valnatisone Allievi Udinese - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Azzurra Esordienti Valnatisone - Savorgnanese/B Pulcini Azzurra/A - Audace/A Azzurra/B - Audace/B Amatori Ediltomat - Valli Natisone Osteria al Colovrat - Colugna Filpa -Piaino Poi. Valnatisone - Mar/ter Calcetto Longobarda - Merenderos li santo e il lupo - Zomeais Amsterdam Arena - S. Marco Solerissimi - Bar al Ponte 5 Eglio - Paradiso dei golosi P.P.G. Azzida: riposa Classifiche 1. Categoria Buttrio 16; Lumignacco 15; Buonacquisto 14; Valnatisone*, Reanese 12; Colloredo, M.A. 11 ; Risanese, Sedegliano; 10; Comu- nale Faedis* 9; Flumignano 8; Riviera, chiavris 7; Cassacco 6; Tre stelle 5; Nimis 4; Corno 3. 3. Categoria Maianese 9; S. Gottardo 8; Azzurra 7; Savognese, Lib. Atl. Rizzi 6; Serenissima, Moimacco 5; Moruzzo*, Stella Azzurra*, Fortissimi, Ciseriis 4; Audace’ 3; Savorgnanese* 1. JUNIORES Buttrio 10; Valnatisone 9; Chiavris 8; Tavagnacco, Corno 7; Martignacco, Com. Lestizza, Tre stelle, Trivignano 6; S. Gottardo 5; Fortissimi 4; Cussignacco, Reanese 1 ; United Cussignacco 0. Allievi Sanvitese, Sacilese 21 ; Itala S. Marco 20; Ancona 18; Tolmezzo, Gemonese 15; S. Luigi 14; Valnatisone 12; Caneva, S. Giovanni, Domio 11; Udinese* 8; Donatello*, Ronchi 7; Ponziana, Sevegliano 6; Palmanova 3; Muggia 0. Giovanissimi Moimacco 15; Savorgnanese 13; Serenis- sima 9; Chiavris, Azzurra 7; Gaglianese, Rangers 6; Valnatisone 3; Reai Feletto, Centrosedia 2; S. Gottardo, Fortissimi/B 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat 7; Bagnaria Arsa 6; Anni 80, Ter-mokey, Mereto di Capitolo, Bar Corrado 5; Valli del Natisone, Baby Color 4; Centro Com. Risorgive, Carpacco, Ziracco 3; S. Daniele, Warrìors, Torean 2. Amatori (2. categoria) Rd Group, Colugna 6; Bicinicco, Risano, Millenium, Car. Tarando 5; S. Vito al Torre 4;Carioca, Corno 3; Versa, Osteria al Colovrat, Versa, S. Lorenzo 2. Amatori (3. categoria) Filpa, Beivars 8; Ghigholò 7; Poi. Valnatisone, Maxi discount 5; Pizzeria da Raffaele 4; Piaino, Friulclean 3; Moimacco, Alla terrazza 2; Mar/Ter 1 ; Orzano 0. Le classifiche dei campionati Juniores, Giovanissimi e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Il rigore di Buzzi e le parate di Balutto regalano la vittoria sulla Savorgnanese Di misura, ma la Savognese va Nel fine settimane molte partite rinviate a causa del maltempo - Audace senza scampo contro il Moimacco - A Marnano seconda vittoria consecutiva deir Osteria al Colovrat /Tl' CMÓilt'cOO««'-' A causa del maltempo sono state rinviate tutte le partite che erano in programma venerdì e sabato scorsi. Domenica 2 novembre tutte le gare in programma si sono disputate regolarmente. In Terza categoria la Savognese ha ospitato la Savorgnanese che è stata superata di misura con un calcio di rigore trasformato da Gianluca Buzzi all’inizio della ripresa. Gli ospiti hanno cercato in tre occasioni di riequilibrare le sorti dell’incontro ma non sono riusciti a passare anche per la bravura dimostrata dal portiere dei gialloblu Andrea Balutto. Una giornata da dimenticare per l’Audace di S. Leonardo che è stata superata tra le mura amiche dal Moimacco. La rete della bandiera dei biancazzurri è stata realizzata da Matteo Tomasetig su calcio di punizione. Gli Allievi della Valnatisone, pur disputando una buona prova, sono stati beffati ad Udine nell’impegno con l’Ancona. Ai no- Luca Bledig, difensore della Savognese stri ragazzi è stato annullato il possibile gol del pareggio, che sarebbe stato meritato. Secondo successo stagionale per i Giovanissimi della Valnatisone, ottenuto alle spese della giovanissima formazione del Reai Feletto. I ragazzi allenati da Giovanni Cesaria hanno sbloccato il risultato con Domenico Polverino, quindi si sono fatti sorprendere dal pareggio degli udinesi. Nel finale i ragazzi locali hanno vinto grazie alle reti realizzate da Giovanni Tropina e Riccardo Cedar-mas. In seconda categoria a-matoriale, grazie alla rete messa a segno alla mezz’ora del primo tempo da Daniel Lesizza, l’Osteria al Colovrat ha espugnato a Manzano il campo della Carioca inanellando còsi il secondo successo consecutivo. Continua la marcia in testa alla classifica del campionato di Terza categoria della Filpa di Pulfero che sul terreno del Bearzi ad U-dine ha avuto ragione della Pizzeria da Raffaele. Auto- Riccardo Cedarmas, centrocampista dei Giovanissimi ri delle reti del successo pulferese Pettarini e Dzuz-danovič. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, dopo essere passata in vantaggio con Onisti ed avere usufruito della superiorità numerica, ha perso la partita di Udine con Alla Terrazza. I padroni di casa grazie a due calci piazzati hanno ottenuto l’insperato successo Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque nella trasferta a Pagnacco la squadra de II santo ed il lupo è stata travolta dai padroni di casa. L’unico centro dei valligiani è stato firmato da Luca Scacco. In Terza categoria, perdurando l’indisponibilità del campo di Campeglio, si sono giocate a Merso di Sopra le due partite delle squadre valligiane. Il Paradiso dei golosi, con la tripletta realizzata da Patrik Birtig, ha superato i Solerissimi. Il Bar al Ponte S. Quirino, grazie alla doppietta di Roberto Rucchin e alle reti di Daniele Trinco, Michele Guion e Stefano Mo-reale, ha superato la Blu Lions. Si è giocato ieri sera, mercoledì 5, il derby tra la P.P.G. Azzida e l’Amsterdam Arena. manzano Azzida si fa valere anche sulle due ruote Foto di gruppo per il GS Azzida. A fianco Stefano Del Zotto Il GS Azzida si fa onore sulle due ruote. Partecipando al 5. campionato del Trofeo Friulbike che si disputa in 20 gare in tutta la regione, domenica 5 ottobre a San Lorenzo di Sedegliano, alla gara soprannominata “Coce’n bike” si è classificato al secondo posto. E nella classifica generale di tutto il Trofeo lo ritroviamo ad un onorevole sesto posto su 54 squadre! Entusiasta di questo risultato, il presidente Antonello Venturini vuole rin- graziare anche tramite il Novi Matajur tutti gli sportivi che hanno gareggiato per Azzida. Un ringraziamento anche agli sponsor che rendono possibile l’at- tività del gruppo: gubane Giuditta Teresa, General E-stintori Codroipo, Beppo Automobili, Fattoria Luca Manig, Mobil Doro, Distilleria Domeniš, Abbiglia- mento Passaparola e Arte-giardino di Reana. E da parte nostra un “bravo” a tutti quelli che mettono a disposizione, dopo una giornata di lavoro, tempo libero ed energie al servizio della comunità, per vivacizzare la vita nelle valli, creando gruppi sportivi, organizzando manifestazioni sportive, culturali e ricreative, dando alternative per il tempo libero soprattutto ai giovani che vivono nei nostri paesi. E fra questi non dimentichiamo questo groppo di Azzida. VIMINI jih prave Zveza slovienskih izseljencev - Seraing Casa Nostra - Seraing nedieja 30. novemberja ob 12. uri predstavitev filma “Catastrophe du Many” (za 50. oblietinco) Pridita vsi rudarji z družinam! Za druge novice poklicat: 04 3372982 (Sergio Trinco) 04 3364647 (Nicole) V britofe je biu tudi an mož, obliečen z lie-pim tamnenim gvan-tom, ki je pokladu rože na tri grobe dan par drugim. ’Na pobožna Zena ga je poprašala: - Na zamierte go-spuod, ka’ se vam je z-godilo, de imate tri te rajnce kupe, kduo so atu podkopani? - So moje tri buoge žene! - je hitro odguo-riu mož. - Oh sveta Marija na Stari gori, alora ste trikrat uduovac! An kuo so vam umarle vaše tri žene? - Ta parva zatuo, ki je jedla gobe. Ta dinga, zatuo, ki je jedla gobe! - An ta treca? - Vsa potučena, zatuo, ki nie tiela jest gob! Vigjut je biu brez diela, zatuo je šu v-prašat šindakešo Bruno, Ce mu more dat kajšno dielo, de bo i-meu kajšan evro tu gajufi za Vaht. - Oh ja, glih pru si paršu, bieš Cedit britof an kar dielo bo nareto, ti pamesem sude. Priet, ku se j’ nardi-lo tarna, šindakeša je š-la v britof an ušafala Vigjuta, ki je ležu par karjuoli! - Zaki nieso oCedu britofa? - Oh ja, samuo ist bom dielu! Pogledite de okuole, kaj je napisano! “Tle počiva Tonca - Tle počiva Marjuta - Tle poCiva Zanet...”! SPETER Klenje - Čedad Dobrojutro Elia Silvano an Valentina iz Klenja sta ratala nona, ro-diu se jim je njih parvi na-vuod. Elia, takuo se klice puobic, se je rodiu v sriedo 29. otuberja. Mama je njih hci Elisabetta, tata je pa Manfredi Bront iz Čedada, kjer tudi živjo. Za rojstvo puobčja se veseljo vsi v družini an parjatelji od Elisabette an Manfredija. Eliu žemo veselo življenje. Per movimentare le giornate (e nottate!) di Elisabetta Qualizza di Clenia e Manfredi Bront di Civi-dale è arrivato Elia. Alla gioia dei genitori, dei nonni ed altri parenti, ci uniamo anche noi del Novi, che abbiamo in Manfredi un nostro valido collaboratore. Felice vita, piccolo Elia! Ažla Žalostna novica V Cedajskem Spitale je zapustila tel sviet Maria Iacolin, uduova Podrecca. Učakala je lepo starost, 88 liet. Na telim svietu je zapustila hci Giuliano, sina Roberta an drugo Zlahto. VenCni mier bo počivala v Ažli, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 3. novemberja popudan. Vsako lieto na parvi dan novemberja judje gredo v britof za po-luošt rože na grobišCa an zmolit za te rajnce. Tudi Giovanin je nesu an liep pušjac na grob žene Milice. Kadar je videu, de so bli vsi žalostni an joCe klical njih te rajnce, je zaCeu tudi on joče klicat: - Oh moja draga Milica, zakaj si me zapustila, pridi nazaj h mene, ker ne morem živiet sam brez tebè, pridi nazaj damu! Glih tenCas an kart je zaCeu uzdigovat zemljo na sredi groba! Giovanin prestrašen je naglo stopu na kartino an zaueku: - Hejla Milica, ka’ se na more še škercat! Četrtek, 6. novembra 2003 Iz Klenja v Ljubljano za se spreluhtat C’è solo da imparare da una classe cosi! Festeggiati alla grande i primi sessantanni Non c’è due senza tre... e considerato che l’anno non è ancora finito, oseremmo anche dire: e il quarto vien da se. Questa è la regoletta che vale per i nati nel 1943 delle Valli. Le “celebrazioni” per festeggiare degnamente i loro primi sessanta anni spno cominciate a maggio quando sono andati in Emilia Romagna, terra del divertimento, naturalmente per di- vertirsi e ... lontano da sguardi indiscreti! Chi non c’era non ha visto, e chi c’era... non parlerà! Prime tappe a San Marino, Montebello. Puntatina all’hotel Imperiale di Gat-teo a mare per una rinfre-scatina e via a Ca’ del liscio. Un nome un programma. Com’è andata? Top secret. Il giorno dopo rientro a casa un po’ sullo stanco an- Michelina Blasutto iz Viškuorše (Tipana) se je rodila 28. setem-berja lieta 1908, takuo lietos je dopunla 95 liet! Kupe z njo so praznovali nje otroc Arturo an Angela, navuodi Igor, Ivan, Luigia an Patrizia an parjateljca Fiorellina. Veseu rojstni dan, draga Michelina, an iz naše strani eh, sa’ za resnico povie-dat, so bli pru veseli, de njih žene so se varnile zdrave an vesele damu kupe z njim, saj bi na mogli prestat brez njih. “Duo nas bo kregu cieu dan tan doma? Duo nas bo poslušu, kar smo sitni?” so pogrun-tal, poštudieral. Za se varnit damu so šli Cez Tarbiž. Ustavli so se v Zabnicah (Camporosso), kjer so imiel parložnost pozdravit parjatelja, ga-spuoda Dionisia Mattèu-cig. Tle so diel kiek pod zob, za de kar pridejo damu, žene na bojo imiel še tisto skarb za napravt vi-Cerjo. Pru lepuo je bluo an vsi so bli veseli telega liepega dneva “all’estero”. dante, ma soddisfatti, molto soddisfatti! Talmente soddisfatti da ritrovarsi nuovamente tutti assieme solo una settimana dopo per una pizza a Re-manzacco. Altra serata memorabile. E poi, lasciato passare un po’ di tem- po, giusto per schiarirsi un po’ le idee e non destare sospetti a casa (!), altra festa. Questa volta sabato 25 ottobre a Cividale. Con sorpresa, al momento della conta hanno con soddisfazione appurato che i sessantenni non calano, ma aumentano! Infatti a questo ultimo (forse) appuntamento per questo anno si sono ritrovati in sessanta. Una serata riuscita anche que- sta. Fra le foto a documentare le “celebrazioni per il sessantesimo” ce n’è una dove davvero dobbiamo fare i complimenti: più che sessantenni sembrano quarantenni... Ma un dubbio ci sorge: la foto, quanto tempo fa è stata scattata? Loro, biricchini, non ci hanno ancora risposto! Comunque, una bella classe, complimenti e alla prossima! Klenjan an Klenjanke so bli pru Stuf an so jal: “Basta, seda se poberemo an gremo all’estero!” An takuo so nardil. S koriero so se pejal v Ljubljano. Zgodilo se je v nediejo 28. setemberja. So vebral pru liep dan an takuo je bluo luštno se sprehajat po glavnim mie-ste (capitale) Slovenije. Sii so davje gor na varh, kjer stoji ljubljanski grad (castello), potlè so šli tudi na targ buhi (mercato dell’usato). Smo zaviedli, de možje so pru zvestuo pejal njih ženice na tel targ s tro-štam, de... pa jim nie šlo po pot! Takuo so šli vsi kupe na kosilo an po kosile so tle jim nie šlo po pot! “Oh, je pru težkuo se rešit Zen!” so poštudieral. Ja, ma tuole vse za smi- se pejal pa na Bled, kjer so se sprehodil okuole jezera (lago). An tle so se možje spet troštal, de... magar njih žene popravajo, kakuo je glaboka uodà an... pa uodà je bla pre nizka! NiC, an Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro ■ i * Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak oa 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.M. Predsednik zadruge: MICHELE OB(T Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za llalijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St. 5142(F601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Assodato all'USPI Pro loco VartaCa GRAZ MERCATINI DI NATALE lunedì 8 dicembre ore 6.00 partenza da Savogna ore 6.15 Cividale -piazza Resistenza ore 23.00 rientro info: 0432/714000 CERCASI casa con giardino per persona singola zona Valli del Natisone. Telefonare al 347 1787350 (Marco) Comitato per Azzida sabato 13 dicembre MOTOR SHOW BOLOGNA ore 6.00 partenza da Azzida (piazza chiesa) - ore 6.10 Cividale (stazione treni) - ore 6.20 Remanzacco (Buonacquisto ) - ore 6.40 Basaldella. Partenza da Bologna ore 19.00 Info: 04321789258 ore serali Iscrizioni: trattoria Rinascita Azzida entro 10 novembre Četrtek, 6. novembra 2003 --------------------Kronaka — “Smo Manuel an Elisa...” “Ciao! Siamo Manuel ed Elisa e volevamo ringraziare tutti gli amici ed i parenti per le feste che ci hanno fatto quando siamo arrivati!” Ku dva tičaca v gniezde, ta-kuo sta bratrac an sestrica, ki sta nam poSjala njih fotografijo za zavhalit vse tiste, ki so se veselil za njih rojstvo. Seda videta vsi, kakuo so lepi an kakuo so 2e zrasli, odkar so se rodil na 19. setemberja. Pa muormo reč, de odkar sta jim mama Ivana Chiabudini ah tata Adriano Coren nardila telo fotografijo, Manuel an Elisa sta Se zrasla! Se kak tiedan an tela dva tičaca bota gledal splut za videt, kakuo je liep tel naš sviet, tele naše dolince an vasi, ki njih tata an mama takuo ljubejo. Ce kajšan krat bo težkuo “plut”, jim na pomuoč parskočejo tata an mama, pa tudi noni, strici, tetè, kužini, parjatelji... saj smo jih vsi čakal an niesmo vidli ure, de pridejo med nas... Se ankrat veselo življenje, dragi Manuel an Elisa! Pupo judi se je v nediejo 26. otuberja zbralo na Glo-bočaku, kjer lietos je biu drugi pohod na ta hrib za se spomnit na žartve parve svetovne vojne na kambre-ško - srenjskem Kolovratu. Med žrtvami je bluo pu-no žensk an otruok, an lietos so se posebno spomnili pru na tri otročiče, ki so umarli zavojo adne granate. Pohod ga organizavajo ljudje iz KambreSkega an Sriednjega (društvo Globo-čak kupe z veterani vojne za Slovenijo, z Goriškim muzejem, z društvom Concordia e Pax, z domačo krajevno skupnostjo in občino Kanal). Na varim Glo-bočaka je bla tudi slovesnost, par kateri sodeluje vič ljudi, med njimi so bli lietos tudi otroci s Kambre-škega an Srednjega (vide-mo jih na sliki), ki so par-pravli kratko a ganljivo komemoracijo. Kar pa pru zvestuo napišemo je tuo, de so se lietos svečanosti udeležili tudi parjatelji z Italije s predstavniki italijanskih enot ostrostrelcev (bersaglieri) iz goriške an videmske po-krajne, pru takuo liepa skupina Benečanu, ki je na ta način tiela povarnit obisk parjatelju s Kambrieškega, ki so že lansko lieto an tudi lietos, pa še v večji skupini, paršli na domači Bumjak v Gorenj Tarbi. "Naši" so nesli čja po tin kraj meje zastavo Pace -Mir. Tam so jo pustil parjate-ljam, ki drugo lieto, le na Burnjak, jo spet parnesejo Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. NOVEMBERJA Skrutove tel. 723008 Bardo (Njivica) tel. 787078 OD 8. DO 14. NOVEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiu.se per ferie Ukve: do 7. novemberja Rezija: do 9. novemberja Skmenj an Italijani kupe za na pozabit v Gorenj Tarbi. Ce nie tuo-le parjateljstvo med sosednimi narodi... Muormo pru reč, de je nimar vič takih stikov tle par nas, meja med Italijo an Slovenijo ostaja samuo na karti an ne vič v pameti an sarcih sosiednjih ljudi. Parjatelji s Kambrieškega na Burnjaku. Gor na varh zastava iz Benečije na Globočaku