Št. 266 V Ljubljani, sreda dne 20. novembra 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Or«lj potrebam in zahtevam ljudstva. Ce je Narodna vlada prevzela šolstvo v svojo last, moja poskrbeti istočasno, da iz tega šolstva izgine vse, kar spominja na minule čase nemoralnega robstva tujim interesom in kar bi utegnilo zavesti šolstvo v stare struge šablon-stva in osebnih ambicij nezmožnih ljudi, ki so bili dotlej šolstvu in učiteljstvu v kvar. . Veseli nas, da še je naše učiteljstvo — tako ljudskošolsko kakor srednješolsko takoj ob prehodu v novo dobo dvignilo v svoji stanovski zavednosti do enodušne zahteve, da morajo z odpravo dosedanjega sistema misti tudi osebe, ki so bile izvršujoč činitelj teinu sistemu. Na vodilna mesta v šolskem nadzorstvu hočejo dobiti naši učitelji može, ki jih za taka mesta usposablja strokovna izobrazba in moralna kakovost. Iz te zahteve je tla na teb mestih doslej ni bilo takih 'ta'? treba tej zahtevi strokovnih uči- teljskih organizacij takoj ugoditi, ako hočemo imeti pogoje, ki zagotavljajo nemoteno službeno delovanje. Ue pomislimo, da je tudi v šolskem nadzorstvu izražen sistem nezgodne in od vseli zavržene Šušteršičev« politike ter dfotikulturnega stremljenja nerusko - nacional - •dh birokratov, se moramo postaviti na stran Našega učiteljstva ter z vso odločnostjo tudi od svoje strani poudariti opravičenost njegove zahteve! Dolžnost Narodne vlade je, da očisti atmosfero, spravi s poti vse te ostanke žalostne preteklosti in ustvari možnost uspešnega, neodvisnega in neoviranega učiteljskega ^zgojnega in poučnega delovanja? Žalostno bi hiJo, če bi osebe več veljale nego stvar! Iz učiteljskega strokovnega časopisja smo spoznali, da je ta zahteva učiteljskih organizacij utemeljena tudi z ozirom na osebno kvalifikacijo prizadetih funkcionarjev v šolskem nadzorstvu. (n nj na zadnjem meStu treba pouda- riti, da je v demokratični državi glas organizacij — vox dei! Poleg tega vprašanja, ki je v prvi vrsti moralnega, a ravno zato važnega značaja, teče vprašanje uredbe in zenačenja učiteljskih službenih prejemkov. V temu pogledu smo stali mi vedno na strani učiteljstva tako naglašamo tudi danes, da je treba to sramoto vendar enkrat odpraviti. Rešitev materialnega vprašanja je sedaj toliko nujnejša, ker so padle deželne meje ter je treba med bivšim kranjskim, štajerskim, primorskim, koroškim učiteljstvom izbrisati gmotne razlike ter njega plače postaviti na višino, ki bo zagotavljala i človeka vredno in dostojno eksistenco. V interesu našega šolstva bomo .skrbno pazili, kako bodo reševali ta važna vprašanja, Mi stojimo na strani učiteljstva ter ga hočemo podpirati ob njegovih stvarnih in utemeljenih zahtevah. Federalizem ? n. Rekli smo -zadnjič, da si lahko predstavljamo centralizem z moderno samoupravo m ua si hočemo ustvariti približno sliko takega centralizma. Hočemo pa izrecno poudariti, da je poti v dosego takega cilja več m da nikakor ne mislimo s temi vrsticami podati kakega ustavnega aii upravnega načrta. Z njimi hočemo ic dokazati, da je samouprava tudi v centralistično vladani državi mogoča. Kot najnižjo upravno celoto si predstavljamo občino (ki se lahko tudi okraj imenuje) v približni velikosti dosedanjega sodnega okraja. Vsi funkcijonarji te občine naj bi bili voljeni od naroda in imeli lc po potrebi par uradnikov ob strani, ki bi kot pomožne sile izvrševale voljo voljenih zastopnikov občine. Kot višjo upravno enoto si mislimo okrožje,- obsegajoče več občin, toliko, da bi okrožje imelo kakih 300.000 prebivalcev in bilo tudi gospodarsko kar najbolj zaokrožena enota, po narečju pa kolikor mogoče nemešano. Ustroj okrožij naj bi bil sličen ustroju občin. V okrožje z okrožnim zastopstvom bi vse to položil, kar bi bilo potrebno, da se po celi državi v vseh posameznostih ne izvede enotno. Osrednji parlament naj bi za zadeve, katerih ne bi smatral potrebno v detajlih urediti po enotnem kopitu, sklenil le okvirne zakone, katere bi potem okrožja po lastni volji izpolnila, ali bi pa glede nekaterih zadev okrožjem prepustil sploh proste roke. V okrožju bi se tedaj samouprava lahko izživela; posebno tedaj bi okrožju odgovarjala svojemu namenu, če bi bila, kot smo že zgoraj zahtevali, gospodarsko enotna. Okraje, ki gravitirajo skupaj, ki imajo iste gospodarske potrebe, bi bilo zediniti v eno okrožje, ne glede na dosedanje deželne ali pa državne meje. V resnici je slika, ki jo nudi naša država zelo pestra: Ne le, da so gospodarske, socialne in kulturne prilike posameznih pokrajin: slovenske, hrvaške, srbske, zelo različne: ravno-tako so te prilike v posameznih delih teh pokrajin raznovrstne, vzemimo samo koroške okraje, pa jih primerjajmo s kraškimi: kolika raznoterost v vseli razmerah. •Okrožja bi zedinjala, kar spada skupaj, ločila, kar ne spada skupaj. Nad okrožji bi kot najvišja upravna celota stala osrednja vlada s parlamentom, ministrstvi itd. Okrožja bi bila tedaj naravnost osrednji vladi podrejena, ne pa morda, kakor hočejo federalisti, slovenski, hrvaški, srbski vladi, nad katero bi potem šele stala skupna vlada. Takšen aparat bi ne bil samo kompliciran, ampak tudi drag: obremenil bi finance, poslabšal pa tudi upravo, ki bi imela vse polno in- stanc. Preobložil bi upravo z uradniki ali pa ljudstvo z volitvami v vse mogoče zastope (občinske, okrožne, deželne, državne), ne glede na to, da bi težko bilo najti dovolj ljudi, ki naj bi ako si mislimo vse avtonomistično urejeno — vsa potrebna mesta z dovoljnim strokovnim znanjem upravljali. Samo politična pripadnost k tej ali oni stranki naj ne bi te kvalificirala za to ali ono mesto. Kako naj bo urejena osrednja vlada, ali v malo več ali manj birokratično, to bi bilo precej vseeno, ako se ostala uprava približno tako izpelje, kakor smo očrtali zgoraj. Na vsak način pa je potreba, da so vodilna (ne mislim tu ministrska, ta so politična) mesta zasedena | le po strokovnjakih, ki imajo potrebno znanje i za svojo stroko in ki se tudi vsakih par mese-I cev ne menjajo. Le tako bo mogoče doseči, j da se komplicirana vprašanja, kakršna zastavlja moderna svetovna država, rešujejo narodu in človeštvu v prid. Dosedanjo avstrijsko navado, da sedi za vsako mizo v centralnem uradu, ravnotako pa tudi pri nižjih oblastih, jurist, je treba odpraviti in jurista le tja postaviti, kjer je juridično delo vršiti. Vse uraduištvo, kar ga naj bo, pa mora biti izšolano v modernem, .demokratičnem duhu, uradnik naj se zaveda, da je le izvrševalec narodove volje, ne pa oblastnik nad narodom. Pri taki upravi bi bil centralizem za narod in državo dobrota; močna osrednja vlada oi bila v stanu v nekaj letih zenačiti vse dosedanje razlike v narodu in v konkurenci posameznikov cele države, bi prišli na vodilna mesta v resnici le uajzmožnejši ljudje. Celokupno prebivalstvo bi pa čutilo, da pripada eni državi enotnega naroda. če zmaga federalizem, poostre se nesporno skrito obstoječa nasprotja med narečji in verami v narodu, ne glede na to, da si ne morem prav predstavljati, h kateri »državi« bi priklopili Banat, Bosno, Hercegovino. Že pri ograničenju teh »držav« bi nastali prepiri, ki takoj odpadejo, ako vržemo federalizem z ostalo avstrijsko šaro vred v kot. Jugoslovanski socialisti pa imamo še poseben vzrok, da zametujemo federalizem kot socializmu škodljiv: Slovenci in Srhi s kraljevine so brezdvom-no s socializmom in demokratično idejo bolj prožeti, kakor Hrvati in pa prebivalstvo Bosne, Hercegovine, Banata. Ali hočemo pustiti, da se naše moči cepijo, da vlada v eni jugoslovanskih federalističnih držav nedemokratičen, nesocialen duh, ko smo v stanu združeni doseči, če ne že takoj, pa vsaj veliko poprej, kakor pri federalističnem ustroju države, socialno republiko Zahteva naša se tedaj glasi: proč s Tede-ralizmgm, hočemo demokratično, osrednje vladano socialno ljudovlado! n. n. Tržaške razmere- I?. Trsta se nam poroča, da so prinesli ljubljanski listi vest. da je življenje v Trstu v pravem pomenu besede rajsko. Med in vino se cedi po cestah, mleka je v obilici in malodane tekajo pečeni prašički z nožem in vilicami v hrbtu vsakemu na razpolago po mestu. Listi so prinesli vest, da je olje po 5 kron, riž po 1 K 60 vin. itd. Lepo bi pač bilo, žalibog, da so vse te cene le povzete po vladni odredbi: »Noi decretiamo«. Pa kaj pomagajo vse odredbe, ako so tudi odrejene v pluralis inajestatis, če pa dotičnih živil nikjer ni. Dva dni pred uveljavljenjem tc odredbe so resnično tržaški navijalci cen vrgli v blazni bojazni pred padanjem cen nekaj skritih zalog fižola, masti, riža na trg, vendar po cenah K 6, 32, 12 itd., ali ko so se sporazumeli, je že drugi dan vse izginilo in danes je meso po 20 28 K, fižol K) K in več, masti in riža pa sploh ni videti. Nacionalnemu Šovinizmu prvih dni, v kojem sc je dozdevalo, da živi ves Trst samo od trikolorc, ie kai kmalu sledil poSteti maček. In danes? Ljudstvo govori, da ni 'žrtvovalo toliko v svrho oprostitve izpod enega jarma, da pride pod drugi po možnosti še hujši jarem. Ni se oprostilo avstrijskega režima, da pride pod italijanskega, in kakor vse kaže ni nič bolji kakor prejšnje Militarizem in imperializem, tu kakor tam, in z njim vse one lepe stvari kakor cenzura in — glad! Italijanski odreševaiec, prišedši kot zmagovalec, je pač okupira! in prinesel seboj cel koš lepJi obljub, vendar do danes ni spolnil niti ene. Prišel je napravit red, odrešit trpine, a pripeljal je s seboj lačno armado, ki niti sama nima ničesar za pod zobe, ter je vsled tega navezana na rekvizicije, med tem ko oproščeni laški ujetniki v prosti luki umirajo gladu in mraza. Na golih kamenitih tleh prezebajo tor čakajo prepeljave v domovino, rdi sredstev k temu manjka. Sirove buče dobivajo | za hrano. v -j Čestokrat vidiš italijanske vojake prosjačiti kruha. Slovenske in drugojezične šole so zaprte. Srednjih šol sploh v mestu samem ne pripuste. Uradovati se mora v vseh uradih samo v laščini in to magari z zadnjo gorsko vasico v zasedenem kraju, ko nihče ne zna italijanskega jezika. Nedolžno razvitje slovenskih zastav je prepovedano. Na kolodvorih se potnikom sekve-strirajo, kot jako nevarno orožje —• žepni nožki. In to se imenuje prostost! Delavcu ponujajo za celodnevno delo po 3 do 4 liie. In s tem naj živi pri starih cenah delavec sebe in celo družino. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli navesti vse posameznosti, popisati razna nasilstva, ki so se dogodila v zadnjem času. Popisali smo le v toliko sedanje razmere, da si vsakdo lehko. napravi sliko In vidi, da so bile objavljene razmere v Trstu napačne. Ne živimo v raju. pač pa gledamo s skrbjo v bodočnost, ki nam prikazuje le glad, bolezen in trpljeuje. Pismo iz Zagreba. Dne 17. novembra 1918. Prevažanje vojaštva se je pri nas končalo. Skozi Itosno so se valile ogromne trume. V Slavonskem m Bosanskem Brodu se je nagromadilo do 60.000 inož; trpeli so mraz in lakoto, in Narodna vlada je odredila, da mora vsak vojak, ki se mudi v Brodu, dobiti hleb kruha, a v večjih mestih gorko kosilo. V ta namen je mestnim občinskim odborom odobrila kredit v znesku 200.000, oziroma 100.000 in 50.000 'K. V četrtek so se skozi naše mesto vozile na Reko srbske čctc.^ Vlake so obsipali s cvetjem. Razen Srbov so bili tudi Francozi in vojaki jugoslovanske legije, pri kateri je mnogo naših ljudi iz Dalmacije, zagrebške okolice in Ogulma. Doslej so se bojevali zoper Bulgare in Nemce. V imenu Narodnega vječa je Srbe nagovoril Svetozar 1 ribi-čevič. Mladi iantje bodo še vnaprej uživali sladkosti vojaške službe, kajti vsi sposobni vojaki letnikov 1895 do 1899 so za 20. listopad poklicani pod orožje. — Nad našim časopisjem je završala očiščujoča burja. Zlo- j glasni madžarski list »Szlavoniai Magyar Ujsak« ie krajevni odbor NV v Osjeku ustavil, kar je med prebivalstvom zbudilo obče odobravanje. Urednik Polianyi je pobegnil na Madžarsko, v deželo tistih gobezdacev, katere ie general Franchet izvrstno popapricira. enem je odnesel pete glasovi« tendenciozni dopisnik »Pesti Hirlapa«, dr. Aladar Klein. Prenehala je tudi »Narodna snaga«, ki je bila med vojno do nedavna edini srbski list na Balkanu. V kratkem izide nov kulturno socialni list radikalno-demokratsko jugoslovanske omla-dinc »Novo Djelo«. V svrho agitacije za narodno edin-stvo med širšimi hrvatskimi sloji je Jugoslovanska demokratska zveza pričela izdajati »Pučke novme». Katoliški (takozvani »kaptolski«) dnevnik »Novme« spremene ime v »Narodno Politiko« in bodo izhajale vsak dan zjutraj. Pišejo, da so z 29. kimovcem doživele svoj triumf. Zdaj stopajo v novo socialno dobo, v kateri ie treba zgraditi Jugoslavijo. 2e dosedaj so bile narodne, pišejo a odsehmal hočejo to oznanjati že v naslovu. Sarajeva « Vjtomir Ko. „a vendar barbančno obsojenih) ,e _ ^ ^ rač obsojen na dve leti težke ječe. .Matice I Alaupovič ie odložil tajništvo in uredništvo »Matice Hrvatske«, ker je bil pozvan v Sarajevo kot poverjenik NV za uk in prosveto v Krcegbosni. Novi tajnik »Matice Hrvatske« je Isa Velikanovic. znani hrvatski književnik in prevajalec. — V pismu, ki ga sem davi prejel, se pritožujete o patetičnih, pretiranih nastopili vaših igralcev. Pravite, da igrajo nenaturno, da karikirajo osebe, pretiravajo vse do največje mere, namesto bi igrali priprosto, resnično in bi tako globlje prc-tresnili gledalčevo dušo. Pri nas smo na boljšem. Ne pitajo nas z lahkimi veseloigrami in burkami, kakor vas (»V Ljubljano jo dajmo«, »Nemški ne znajo«). Naslajamo se ob Nušičevem »Knezu od Semberije«, Lunačkovih »Ilircih«, Vojnovičevi veličastni pesni »Smrt ma.i-ke Jugoviča« in Ogrinčevi »liasanaginici«. Zoika Kveder-Demetrovičeva je imela 10. t. m. v hrvatskem konservatoriju predavanje »Delo iti orientacija jugoslovanskih žena«. Pri tem je pela slavospeve dinastiji Ka-rag.iorgievičev in opisa vala kralja Petra od sile romantično. »Monarhija ali republika?« Kako od- meva tod to vprašanje, ki je sedaj povsod na tapetu! Kni — pravi demokrati — zahtevajo rejnibliko, drugi -cincajoče marijonete, kakršne se širokoustijo tudi v gotovi kliki pri vas v Ljubljani — imajo menda zmešane možgane. Daši je vse naše ljudstvo že zdavnaj do grla sito vseh kraljevskih dobrot, dasi je skozinskoz prožeto z republikansko idejo, vendar imamo liste kakor »Hrvatska Riječ«, ki hvalisa kralja Petra, da ie demokratski republikanski kralj, narodni mučenik in najna-vdušenejši boritelj za edinstvo našega naroda; da je kmetski sin, ki je bil v svojem narodu vedno samo sluga, a ne gospodar. Imamo lažnjivega Kljukca v podobi »Obzora«, ki piše, naj glede vprašanja »Republika ali monarhija« prepustimo iniciativo Srbiji, ker je nam zajamčeno (?!), da na konstituanti ne'bo mogoče nobeno majoriziranje. Imamo kaptolske »Novine«, ki pišejo; »Kadar se vodi diskuzija o monarhistični ali republikanski formi države SHS, tedaj se ne sme na prvo mesto postaviti vprašanje, ali monarhija ali republika, nego se mora v' prvi vrsti vprašati, kako naj bo znotraj zgrajena ta monarhija ali republika«. »Postranska stvai je zunanja forma države, a glavno jo notranji stržen«. I a-ko čenčajo in trobijo ljudem ti sttvbeniki, ne ;da bi pravzaprav povedali, kaj hočejo, in mislijo menda pri zgradbi naji>rej i>ostaviti notranjost in šele potem razpravljati, ali naj bo ta zgradba palača ali svinjAk._______R- N. Politični pregled. — Amorlkanci prihajajo na Slovensko. Narodni svet razglaša: Po avtentičnih poročilih se nahajalo ameriške čete že v Korminu in na slovenski meji. italijanske čete zapustc Reko. Francosko vrhovno poveljništvo orijentske armade v Solunu javlja srbski vrhovni komandi v Belgrad, da je celokupna eti-tenta izdala italijanskemu poveljniku na Reki ukaz, da imajo tlalijani takoj zprazniti zasedeno Reko in da io zopet zasede srbski bataljon, ki se ie moral umaknti v KraljeVico, in 1 divizija francoske vojske, ki je že na potu iz Soluna na Reko. Takisto zasedejo Srb, skupno s Francozi neke strategične točke v Dalmaciji. — Italijani zasedli Goriško. Italijanske čete so m* Goriškem zasedle že vse vasi do Podbrda. Na mnogih krajih so že odstranili slovenske župane m postavili svoje gerente. Ljudem jemljejo živež. Aprovizacija posluje v Gorici še po starem, na deželi pa je popolnoma odrekla. Iz Gorice došli potniki pripovedujejo, da bo italijanski general dal izgnati iz Gorice vse Slovence od 18. do 50. leta. Ako ne bi hoteli prostovoljno zapustiti mesta, jih bo smatral za vojne ujetnike. ~ Razmere na Koroškem. Kakor poroča celovško časopisje, so jugoslovanske čete v soboto ™sedle o-rovlje, Miklavčevo in 7-itaroves. Narodna vlada v Ljubija,, jim ie naročila, da skrbe za red m mir v slovenskih pokrajinah na Koroškem. Nemci pošiljajo svoje čete v deželo. . — Francija za prehrano Jugoslovanov. V pondeljek sta prispela v Žagreb delegata Narodnega vječa Buk-šek in dr. Cok, ki sta prevzela skupno z dr. Trcsič-Pavičičem bivšo avstro-ogrsko mornarico in odpotovala nato na Krf, kjer sta sc mudila dali časa pri admiralu Gauchetu, vrhovnemu zapovedniku ententinega brodovja v Sredozemskem morju. Delegata ne moreta prehvaliti prijaznosti francoskega admirala ter ameriških in angleških častnikov. Dobila sta vtis, da so njihove simpatije na naši strani tudi v sporu z tal,jo. Admiral Gauchct je delegatoma, ki sta mu slikala 'postne prehranjevalne razmere na našem ozemlju, obljubil, da bo storila Francija vse, kar je v njeni moč,, da olajša življenje prebivalcem prizadetih pokrajin. Ze prihodnji teden se pripelje ladja z živežem iz Marseilla v Dalmacijo. Pripravljeni pa so tudi že tovor, žml za Istro in slovenske dežele. Delegata sta bila ves cas svoiega bivanja na Krfu gosta srbske vlade ... Češke legije pridejo Duna. Dm,a s » stanju težke krize. Primarni^V do skra,- imajo komaj se za tn tedi . ir.Rredov. Da se ti nosti razburjeno m baB se je ^ ^ ^ ^ ^ preprečijo n ^ R. ^ tam že v kratkem prl- čak°uie}omCeškoslovaške legije zasedejo tudi Požun, da Upostavijo .zvezo med češkoslovaško in jugoslovansko državo. Boji v vzhodni Galiciji. Po poročilih, došlih na Dunaj, trajajo srditi boji med Poljaki in Ukrajinci v Vzhodni Galiciji dalje. Nekatera mesta menjujejo skoraj dnevno gospodarje. Lvov je brez pravega r>oveljnika, ker se nahaja del mesta v poljskih, del v ukrajinskih in še tretji del v rokah bivše avstrijske armade. Bivšega cesarskega namestnika generala grofa Huvna so Ukrajinci internirali, ravnatelja avstro-ogrske banke pa usmrtili. Pošta gori. Srditi poulični boji se vrše tudi v 1 izemyslu, Stanislavovu in Kolomeii. Crnovico so zasedli že pred 14 dnevi Ukrajinci. — Ogri bi brez socialnih demokratov ne mogli vzdrževati reda, V konferenci Karolyi-jeve stranke je imel grof Karolyi govor, v katerem je med drugim izvajal: Položaj dežele nikakor ni rožnat, vendar je bil pred tednom žalostnejši. Mi smo v dveh tednih opravili več deta, kakor prejšnje vlade v desetletjih. Naša naloga je, da uresničimo gospodarsko enot -nost dežele in da deželo gospodarsko stopimo. Brez socialnih demokratov bi sploh ne mogli vzdržavati reda. Isto velja tudi o ministrih, ki so iz vrst radikalnih strank vstopili v vlado. Kadar bomo imeli zavest, da za izvrševanje poslov nismo zmožni, bomo mi prvi, ki bomo svoja mesta prepustili drugim. Upam, da mi bo mogoče oditi še pred pričetkom mirovnih pogajanj v tujino in da tam lahko započnem pogajanja z entento. Vendar zadnja tozadevna odločitev še ni padla. Gotovo se ne vrnem s takim mirom domov, kakoršnega bi lahko dosegel pred dvema letoma. Toda jaz ne zdvajam, zato naj tudi dežela ne obupava. Madžar! odklanjajo Habsburžane. Dunajska »Neuo Freie Presse« je priobčila članek, v katerem govori o množi,osti, da se vrnejo Habsburžani na čelo ogrske države. Budimpcštauski listi registrirajo to poročilo z velikim ogorčenjem. Vsi zatrjujejo, da je prelom med madžarsko in Habsburžani definitiven in da nimajo slednji na Ogrskem ničesar več iskati Prvi predsednik madžarske republike bo grof Karo!yi. Popolnoma izključeno je, da bi mogel priti za to mesto v poštev nadvojvoda Jožef. — Ogrska ljudska republika. Vlada je odredila, da se glasi v bodoče oficielni naslov Ogrske »Ogrska ljudska republika«, naslov vlade pa »Vlada ogrske ljudske republtkc«. = Položaj na Poznanjskem. »Deutsche Ait-geineine Zeitung« poroča: Kakor izvemo od izvršilnega odbora, se je najvišje poveljništvo na Poznanjskem v sporazumu z Vojaškim in delvaskim svetom posvetovalo, da ukrene vse potrebno v svrho zabranitve prehoda roparskih tolp čez mejo. Dasi so se vršili taki vpadi tudi v mirnih časih, so se sedaj še vse bolj razpasli. — O položaju na Poznanjskem so dospele vznemirjajoče vesti. Toda notranje minister-stvo stori vse, da postajajo prehranjevalne tež-koče od dne do dne manjše. Posebni zastopnik notranjega ministerstva je z dalekosežnimi pooblastili odšel na Poznanjsko, da se pogaja s Poljaki. . Republikansko gibanje v Italiji. Republikansko gibanje v Italiji, ki se čimdalje bolj Širi, že ogroža pozicijo kralja. Glavni nositelji republikanske ideje so italijanski vojni ujetniki, ki se vračajo iz Rusije. Vsa znamenja kažejo, da trenotek državnega preobrata v Italiji ni več daleč. Za nas Jugoslovane ie ,o velepomembno, ker z italijanskim imperializmom ne moremo priti do sporazuma. = Anglija in prehrana v centralnih državah. Kakor poročajo listi, je angleški kontrolor za živila v listu »Sunday Times« rekel: Najpr-vo se moramo poučiti o resničnem notranjem položaju Nemčije, potem šele ji moremo pomagati Moramo tudi natančno vedeti, kakšne so razmere v Nemški Avstriji. Upam da se bon, prihodnji teden razgovarjal z Hooverjem b drugimi kontrolorji za preživljanje o poloaaii. - Nemčija krši nevtralnost Rumumle-18. novembra. (K. u.) V poslanski zb°j"‘C‘7 Ru,^^, Balfour na neko vPr“^r°a,f Romunijo vodno kot so vse zvezne države smatra , . t,,,n postopale tako ž njo. Netn- nevtralno državo in so tuni i ^ . L ' • čete v Rumuniji pa so smatrale to deželo še nedavno'za opirališče vojnih dejanj. Angleška vlada odklanja z ozirom na to novo kršitev mednarodnega prava s strani sovražnika vsako odgovornost za morebitna vojaška dejanja, h katerim bi bila prisiljena vsled navzočnosti sovražnih čet na rumunskem ozemlju. = Hoyd George In Asqutth. Iz Londonu poročajo: Po govoru, ki ga je imel v soboto Lloyd George, sploh ne mo ne biti 1^ekelV! spravi med liberalci. Lloyd Georg j • . ako imata on in Asquith en, ‘n st P' ogr;arn , j edinole vprašanje, kdo naj ga izvede. Kij temu pa je gotovo, da pride do osebnega prepira med Lloyd Georgem in Asquitom. — Črnagora za Jugoslavijo. Za današnji dan je sklicana črnogorska narodna skupščina, ki bo proglasila državno združitev s Srbijo in državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kralj Nikola se nc vrne v Crnogoro. —< Enver-paša pobegnil Iz Carigrada. Kakor poroča ■ švicarsko časopisje, je bivši turški vrhovni poveljnik Enver-paša pobegnil iz Carigrada ter je dospel v Ženevo. Tudi Taalat paša, bivši ministrski predsednik, in Džemal beg se nahajata na švicarskih tleh. = Bulgarija še kraljevina? Vesti, da ie odstopil bulgarski kralj Boris in da se je izklicala bulgarska republika, so neosnovane, kar je tukajšnji bulgarski poslanik potrdil.__________________ Italijani nameravajo internirati Slovence. Snoči ob 11. je prišlo v Ljubljano okolo 200 Postonjčanov, ki so pripovedovali, da nameravajo Italijani internirati v Postojni vse moško prebivalstvo od 18. do 40. leta. Enaka poročila prihajajo tudi iz drugih primorskih krajev. Ako je ta vest resnična, potem pač treba protestirati proti brezobzirnemu in nepo-stavnemu postopanju italijanskih posadk po naših slovenskih pokrajinah, ki so se vendar izrekle za zaveznice entente.________________________ Italijani internirajo naše vojake. V Ljubljani, dne 19. nov. 1918. Rakek, 19. novembra opoldne je italijansko štacij-sko poveljstvo na Rakeku izdalo naslednje povelje: Naj se obvesti vse nemudoma v slovenskem jeziku, da bivši vojaki avstro-ogrske aimade, ki se bodo nahajali danes ob 15. uri (3. popoldne) na črti premirja, bodo vsi proglašeni vojnim ujetnikom, kot taki zajeti in odvedeni v zbirališče v Postojno, kjer jih prevzame tamkajšnje poveljstvo. Nadaljne ukaze naznanim. Za Logatec je izdano enako povelje z rokom jutrišnjega dne. Poročilo potnikov iz Gorice: Promet na progi Gorica-Jesenicc je popolnoma ustavljen do Bohinjske Bistrice. Potnike iz Gorice, oziroma v Gorico, na postaji Sv, Lucija, kakor tudi na drugih postajali preiščejo popolnoma, tudi vse žepe, ter jim odvzamejo pošto, ki jo nosijo s seboj. Italijansko vojaštvo je v Gorici snelo napis pri Ljubljanski kreditni banki, nad pisarno dr. Treota itd. Slovenske zastave po mestu so že izginile. Na postaji Volčjadraga je dal neki italijanski stotnik t. m. odstraniti slovensko zastavo, vsled protesta postajenačelnika je ukazal mimo se vozeči italijanski general zastavo takoj zopet razobesiti. Na poslopju Narodnega doma v Trstu visi zopet slovenska zastava. V Bujah v Istri so Italijani aretirali orožnike, v Pu-iju so zaprli nekega stotnika v Kriegshafenkommando (menda od 8. polka trd. art.). Kakor Slovence, razorožujejo Italijani tudi Ceho-Slovake, in sicer kljub ugovoru, da so kot Celio-Slo-vaki zavezniki entente. Tako so razorožili inženirja nadporočnika Hegerja na Rakeku 14. t. m. ter je pri tem italijanski major zaupil, da sedaj oni tam komandirajo, in da morajo vsi položiti orožje. Ljubljanskemu delavstvu! Naloge soc. dem. stranke so vsak dan večje. Delavstvo stavi svoje upanje za bolišo bodočnost le v soc. dem. stranko. To je naravno, ker le soc. dem. stranka kot razredna stranka jc sposobna, braniti interese delovnega ljudstva. Od stranke se zahteva vse mogoče in nemogoče. Vodstvo stranke in vsi zaupniki imajo dobro voljo in žrtvujejo vse svoje moči v korist delovnega ljudstva. S tern, da je stranka stopila v provizorično »Narodno vlado« SHS, je sprejela veliko odgovornost napram delavstvu in napram javnosti. Svesti smo si, da boino te težkoče premagali le, ako nam bo delavstvo stalo ob strani disciplinirano v svoji politični in strokovni organizaciji. Zaraditega apeliramo na ljubljansko delavstvo, in somišljenike, da se v tem kritičnem času strnejo v naši strokovni in politični organi-zacijl in podpirajo naš strankin tisk. V politično lokalno organizacijo so lahko vpiše pri sodr. Hlebšu v Selenbur. Uovl ulici 6, II. imdstr., vsako nedeljo od I«. do II. ure dopoldne. Vstopnina znaša 20 vin., mesečni prispevek 70 vinarjev. Dr. Adlerjev pogreb. Sodruga dr. Adlerja je spremilo v petek popoldne 1111 zadnji poti na veličasten način ne lo vse dunajsko delavstvo, marveč tudi vse dunajsko prebivalstvo. Ze Prejšen dan so se valile ogromne množice občinstva v Zmajski Delavski dom, kjer jo ležal mrtev sodrug, da vidijo še enkrat mrtvo telo velikega ljudskega tribuna m ga počaste s svojim zadnjim obiskom. Počastile so ga razen nemških tudi zastopniki ogrskega, češkoslovaškega in jugoslovanskega Narodnega sveta ter mno-gobrojna zastopstva delavskih in strokovnih organizacij. Ob krsti je govoril najprej predsednik Dinghofer. Slavil je Adlerja kot moža, ki jo posvetil, vse svoje življenje blaginji ljudstva. Njegov dalekovidni pogled je ustvarjal ideje, ki so obrodile sad, dozorel uprav v dneh, ko je po končanem delu izdihnil ta velik duh in delavec. Ob njegovi krsti žaluje vsa Nemška Avstrija, ki bo po želji njegove oporoke ujedinjena z materino zemljo; po njem žaluje tudi vsa Nemčija. V imenu ogrskega ljudstva je govoril ogrski državni podtajnik sodr. Diner-Deres. Da smo svobodni, sc ima tudi ogrsko ljudstvo zahvaliti po večini njegovemu delovanju, kajti Adler je bil oni, ki je zanetil v Avstriji iskro svobode in ki ima največ zaslug za socialističen pokret. Nato je stopil h krsti sodr. Austerlitz: Adler je bil veliki delovodja pri obnovitvi sveta. Šel je med delavce, ko so bili ti še izrodki in izključeni Iz družbe, ko so bili še zaničevani in preganjani, stopil je mednje, jih so-kolil in jim koval orožje, nam pa je dal svojega duha, samega sebe, simbol socialno demokratičnih čednosti. Še več govornikov se je poslavljalo od sodr. Adlerja in mu prinašalo zadnje pozdrave žalujočega ljudstva. Nepregledna množica se je nato zvrstila za krsto in spremila pokojnika na dunajsko centralno pokopališče. Na čelu izprevoda je stopalo delavsko zastopstvo, za katerim se je pomikal mrliški voz, temu pa je sledila cela vrsta društev in nepregledna množica dunajskega ljudstva. Na grobu mu je zapel žalni zbor in ko so zapuščali zadnji pogrebniki pokopališče, so žc pokrivalo nočne sence mračno okolico. Sodrug Viktor Adler je odšel v večnost. Umrl je prav takrat, ko bi ga delavsko ljudstvo še tako nujno potrebovalo. Njegov duh pa živi in bo vodil delavsko vojsko itaprej po začrtani poti v svobodo in demokracijo. Sklep socialnodemokrat. stranke v Splitu v Dalmaciji. V nedeljo, dne 27. m. m. so imeli dalmatinski so-drugi svojo skupščino v Splitu. Na tern prvom sestanku jč socialna demokracija v Splitu pristopila v celoti k resoluciji, ki jo je sprejela jugoslovanska konfcetica v Zagrebu ter kot taka stoji na stališču samoodločevanja naroda in združenja troimen-slcega naroda Srbov, Hrvatov in -Slovencev v eno svo bodno in neodvisno demokratsko državo, ter nalaga strankinemu političnemu odboru, da stopi v deželno narodno organizacijo in narodno vječe. A obenem skupščina naglaša, da se uiti najmanj ne nadeja, da bo vojna, oziroma imperialistični nacionalizem meščanskega razreda, pravilno in popolnoma rešil nacionalna vprašanja, ker meščanski nacionalizem znači samo pohlepnost po tujem, nezdrav je in le ek-saltacija narodnega čuvstva; proti tej nacionalistični rešitvi nacionalnega vprašanja postavlja socialistično proletarsko metodo kot rešitev vprašanja potom delavske internacionale: Edino proletariat more biti nosilec narodne pravice. Z odpravo vseh mej, rešitvijo socializma bodo osvobojeni vsi narodi, kakor tudi vsi razredi, vso človeštvo. Zaradtega se splitski socialisti pridružujejo zagrebški resoluciji zgolj le trenutno, ne iz oportunizma, ter da v tem odločilnem času pomagajo, da se nacionalno vprašanje reši čim pravičneje za vsakogar, brez prikratb. da se ustvarijo zdravi predpogoji pro-cvita, razvoja in sreče vsakega naroda, da ugodi vsaki pravični zahtevi kateregakoli naroda v celej združitvi v svoji etnografski celoti. Splitski socialisti obžalujejo, da po vojni uničena delavska internacionala ni še obnovljena, pošiljajo pozdrave vsem narodom sveta, ljubeč jih z enako ljubeznijo, in ruskim boriteljem, ki so pokazali toliko velikodušnosti in samopožrtvovatija za proletarsko stvar, izražajo svojo solidarnost in hvaležnost za veliko etiško delo osvobojenja in hacionalne pravice. Ne nadejajo se, da bo bodoča meščanska jugoslovanska država odpravila vse socialne in ekonomske krivice in neenakosti, čeprav to trdi manifest centralnega Narodnega Vječa z dne 10. oktobra t. I., toda zahteva, da se vse one, ki so obogateli z izkoriščanjem svojega lastnega naroda in se šc danes bahajo s patriotizmom, onemogoči v javnem življenju bodoče države, ter da se takoj po ustanovitvi države izdajo zakoni proti vojnim dobičkarjem, po katerih naj se zapleni na nečasten način pridobljeni imetek in se porabi za so-* cialno skrb, ali druge socialnopolitične ali kulturne investicije. Priporoča končno namesto raznih malih državic, ki bi utegnile, kljub zveze narodov, razoroženju in odpravi tajne diplomacije, rovati druga proti drugi ter tvoriti povod novim sporom in vojnam. Zvezo zedinjenih držav Evrope na republikanski podlagi, ter naj tudi bodoča država Srbov, Hrvatov in Slovencev dela na to ter naj se skupini zedinjenih držav, kadar bo čiis, tudi pridruži. »Svoboda.* Občni zbor delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« se je vršil v nedeljo popoldne v hotelu »Ilirija« ob obilni udeležbi. V imenu društvenega vodstva je otvorila z lepim pozdravom zborovanje sodružica M&rica Urbančeva, ki je tudi podala odborovo poročilo, iz kojega posnemamo: »Svoboda« je začela zopet z delom začetkom leta 1918 — od avgusta 1914 do leta 1918 je delovala le podružnica v Šiški, ki se je tudi pečala zgolj z izposojanjem knjig; drugega ni mogla, ker je bilo delovanje »Svobode« sisti-rano od slavne c. kr. avstrijske vlade! 13. januarja 1918 je bilo zopet začeto z delom. Pristopilo je do 1. oktobra 1918 498 članov in članic. Društveno vodstvo je za enkrat glavno skrb posvetilo knjižničarstvu ter je vsled tega uredilo osrednjo knjižnico v Ljubljani v društvenih prostorih. Združile so se s knjižnico »Svobode« knjižnice sledečih organizacij: zveze kovinarjev, tobačnih delavcev, zidarjev, krojačev, južnih in državnih železničarjev ter lesnih delavcev. Dokupilo se je tudi še knjig za K 346:—, tako, da šteje društvena knjižnica 2136 knjig, in sicer 840 slovenskih, 71 hr-vatskih in srbskih, 10 čeških ter 1225 nemških. Rednih obiskovalcev knjižnice je ril. Dostop imajo vsi člani politične organizacije, konzumnega društva, vseh strokovnih društev ter seve društveni člani. — Predavanj se je priredilo dvoje ter več društvenih diskuzij o dnevnih vprašanjih; tudi par izletov je drm štvo aranžiralo z namenom, da vzbudi malo več družabnega življenja. — Podružnica se je doslej ustanovila ena, in sicer na Jesenicah, koji seve bodo sedaj sledile po celi Sloveniji. Blagajniško poročilo je podala sodružica Kristina Rakovčeva. Iz blagajničnega stanja se razvidi ugoden finančni razvoj. Pri volitvah v glavni odbor so bile izvoljene sodružice: Urbanc Marica, Kuhelj Ana, Rakovec Kristina, Oblak Mici, Tuma Katarina in Štebi Alojzija ter sodrugi Štefan Dražil, Mlinar Eduard, Žorga Marcel, Mravlje Ivan, Brozovič Jurij, Košir Maks, Hlebš Ivan, Star-bek Ciril in Merjasec Ivan. Za načelnika je bil izvoljen sodrug Štefan Dražil, za namestnike Tuma Katarina in Hlebš Ivan. — V kontrolno komisijo se izvolijo Makuc Frančiška (Olince), Čelešnik Fani (Udmat), Čelešnik Rado, Jurčič Simon in Bolha Ivan. Za namestnike Cugwitz Mici, Vrhunc Valentin in Kranjc Mate. — Pri razpravi o delovanju društva je sodrug Anton Kristan v daljšem govoru razložil, kaj naj bo naloga društva »Svobode«. Organizirati mora: 1. Ženstvo in 2. mladino. Zene in dekleta naj imajo svoje podružnice, mladeniči od 14. do 17. leta pa svoje. Poleg teli naj se osnujejo pevski, tamburaški in telovadni odseki. Ustanovi in izdaja naj se s 1. januarjem 1919 enkrat v mesecu izhajajoči družinski list »Svobod a«, ki ga naj člani dobivajo zastonj. Ta leposlovni list naj služi poduku in zabavi. Bo naj vez, ki bo združevala vse člane »Svobode«. Knjižništvo naj se goji v kar naj-obilnejši meri. Urede naj se potovalne knjižnice, tako, da bodo vse podružnice mogle nuditi članicam in članom dobre knjige v razvedrilo in pouk. Predavanja naj se začno sistematično gojiti, zlasti na deželi. Odbor naj se obrne v ta namen do predavateljev-sodrugov in drugih kulturnih delavcev. Mladina pa naj goji telovadbo, petje, tamburanje, izlete v lepo naravo. Ako bo mogoče, naj se uredi delavska šola, v kateri se bode poučevalo o temeljnih pojmih socializma, narodnega gospodarstva, o literaturi itd. Pozneje bo mislila na uredbo kuharskih tečajev, učnih tečajev za šivanje l>eriia itd. Vodstvo »Konzumnega društva za Ljubljano iti okolico« je sklenilo, da predlaga občnemu zboru, ki se bo vršil v decembru t. 1., da podari izobraževalnemu delu slovenskega delavstva v spomin svojega desetletnega obstoja K 10.000. To svoto dobi kot matica izobraževalnega dela društvo »Svoboda«. — Upati je, da se bo v bodoče razvilo v vsakem oziru razveseljivo izobraževalno delo po Sloveniji. — Društvo pa mora tudi še samo dobiti primerna sredstva. Zato predlaga govornik, da se od 1. jan. 1919 zviša članarina na e n o krono lia mesec. — V debati so govorili nato ss. Čelešnik, Hlebš, Urbanc Mici, Dražil, Škorpik in drugi. Končno so se nasveti in predlogi s. Antona Kristana sprejeli soglasno. Po daljšem razgovoru o najbližjem orga-nizatoričnern delu je novoizvoljeni predsednik sodrug Dražil z vspodbudnitn nagovorom za- ključil res lepo zborovanje. — Slovenske proletarske žene in dekieta, fantje in mladeniči — pristopite v »Svobodo« ter napravite organizacijo, ki bo Vam v čast in ponos. Delavstvo in jugoslovanska država. Da se našemu ljudstvu pojasni pravice in dolžnosti, ki jih ima napram Jugoslovanski državi, kakor tudi da se razgovorimo o sedanjem političnem položaju, sklicuje jugoslovanska socialno demokratična stranka v nedeljo 24. t. rn. naslednje ljudske shode Ljubljana: v »Mestnem domu« ob 10. dopoldne, poroča sodr. A. Kristan; Maribor: v »Narodnem domu« ob 3. popoldne, poročata sodr. J. RopaC in sodr. dr. Korun; Ceije: pri »Zeienem travniku« ob 3. popoldne, poroča sodr. Petejan; štore: kraj se še aoioci, cb 10. dopoldne, poroča sodr. J. Petejan; Tržič: gostilna »pri Celarju« ob 3. popoldne, poroča sodr. A. Prepeluh; Krize pri |ržiču: gostilna »pri Jaku«« ob 10. aopoione, poroča sodr. Prepeluh. Lesce: v restavraciji pri »Legatu« ob 3. popoldne, poročata ss. Kocmur in Olip; Vrhnika: »Pri Črnem orlu« ob 3. popoldne poročata ss. Zore in Hlebš; Borovnica: v gostilni pri »Kolodvoru« ob 10. dopoldne, poročata ss. Zore in lllebš; Zagorje: v dvorani g. Miheliča ob 3. popoldne, poročata ss. Sitter in dr. Lemeš. Velenje: prostor in čas se še določi, poroča sodr. Čobal; Šoštanj: prostor in čas se še določi, poroča sodr. Cobal; .... Borovlje: prostor in čas se še določi, poroča sodr. Mihevc; Idrija: pri »Črnem orlu« ob 10. dopoldne, poročata sodr. Štravs in dr. Lončar; Logatec: v gostilni pri Kuncu ob 3. popoldne, poročata ss. Milan Jaklič in Zorga; Št. Janž: v gostilni pri »Papežu« v Karmela ob 2. popoldne, poroča sodružica Alojzija Stebi; Škofjaloka: Pivovarna (pri »Prajercu«) ob 2. popoldne, poročata s Lehpamer in or. Krivic; Pragersko: v soboto 23. t. m. ob 7. zvečftr, poroča sodr. Kopač. . Organizacije in sodrugi ostalih krajev, ki žele, da se tudi pri njih vrše shodi, naj to takoj naznanijo strokovnemu tajništvu v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. ______ Dopisi. Iz Dobrepell. Na vaš dopis »Ljubljanski aprovizaciji v preudarek«, moram v čast mestnemu prebivalstvu omeniti, da so glavni dobičkarji, ki odnašajo polno vreč čaja, kave, sladkorja, plaht in vojaških odej, ravno cenjeni kmetje. Od nas so hodile kmetice 4, 5 dni zaporedoma v Ljubljano in so prinesle nazaj polne nahrbtnike. Neka oseba prodaja sedaj koce po 50 K. Seveda revno mestno prebivalstvo naj pa vzame K reli nase. Vlada še vedno podpira kmeta, ker predaja jajca po 1 K 20 vin., maslo pa po 61) K kakor preje. Mi pa, 'i kupujemo vsako stvar, pa trpimo pomanjkanje. Boga aš v mestu in kmet na deželi ne poznata vojne. Samo delavci, kajžarji, uradniki občutijo vojsko do kosti, pa jim nihče ne stoji ob strani. Trbovlje. Tudi v Trbovljah se je vršil v nedeljo ob 3. popoldne velikanski shod na dvorišču »Delavskega doma«. Kakor na hrastniškem shodu so tudi v I r-bovljah poročali ss. Cobal iz Zagorja, Malovrh iz Hrastnika in Tokan iz Ljubljane. Predsedoval je shodu sodrug D. Kokalj. Shod v Hrastniku se je vršil v popolnem redu in v miru, ne pa tako shod v 1 rbovljah. i u-kaj je vladala neka nervoznost in razburjenost. Zbrani rudarji in rudarske žene so zlasti med govorom sodruga Cobala dajali duška svoji nezadovoljnosti, kar navsezadnje ni nikogar presenečilo, vsaj ne tistih, katciim je znano, kaj so morali ti do mozga izžeti rudarji dolgo dobo vojne prenašati. Aprovizacija je bila pod vsako kritiko; preganjanje in šikaniranje rudarjev od strani rudniških mogotcev pod patronanco zakona soldateske v stari Avstriji je bilo tako veliko, da ne pretiravamo ako trdimo, da so rudarji živeli kakor sužnji. Prenašati so morali pravcato tiranstvo. Kaj čuda torej, da sedaj ko jc zapihala sveža sapa v naših krajih brulni dolgo tlačena ieza na dan. Vendar pa menimo, da se c treznim posvetovanjem na shodu in pametnimi sklepi doseže isti uspeh kakor pa z morebitnim nasilstvom i„ razburjenostjo, ki časih vec škoduje kakor pa koristi, posebno še, ker se v takih primerih .zgub, onjentacjo zaradi splošne zmešnjave. Sicer pa nam ie .mu*, da » to razburjenost prav mnogo pospeševali tudi nek, elementi, M se prel za rudarje in njihove razmere rnkoh niso brigali, nasprotno, še polena so jim metali pod noge. Za danes hočemo to dejstvo samo konštatirati, iz-pregovorimo pa o stvari pozneje. Tudi v Trbovljah so sc rudarji pridružili hrastniškemu sklepu glede na intervencijo zaradi aprovizacije pri poverjeništvu za prehrano pri narodni vladi v Ljubljani, iz sredine zborovalcev je izvolil shod tri sodruge, in sicer Gačnika, Klenovška in Lesičarja v ta namen, da gredo v ponedeljek, dne 18. t. m. k rudniškemu ravnatelju Heinrichu ter mu naznanijo, da je njegovo stališče v 1 rbovljah za nadalje nemogoče in ga pozovejo, naj Trbovlje nemudoma zapusti. Ako pa bi g. Heinrich tega ne hotel storiti, tedaj imajo dotični trije sodrugi nalog, podati se v Ljubljano k rudniškemu uradu, ki naj gosp. Heinricha enostavno odstavi. Stališče gosp. Heinricha v 1 rbovljah ni le omajano, ampak popolnoma onemogočeno. Upati je, da gosp. Heinrich to sam izprevidi in Trbovlje zapusti brez nepotrebnega hrupa. Po poročilu sodruga Tokana se ie shod z velikanskim navdušenjem izrekel za to, naj bodi naši mladi Jugoslaviji državna oblika socialna repubKka. Shod, ki je izpočetka kazal tako razburjeno lice, se je končal popolnoma mirno. Po shodu je kakor po navadi naša vrla godba zaigrala nekaj čvrstih koračnic. Zidani Most. V nedeljo, dne 17. novembra 1918. se je vršil v gostilni gosp. Juvančiča ljudski shod, ki je bil številno obiskan. Otvoril ga je sodrug Pohar in oddal besedo sodrugu Pečniku, ki je v kratkih besedah raztolmačil pomen shoda. Za njim so govorili sodrug Mihevc, uradnik Roglič, ki je posebno povdarjal, kako silno je potrebna izobrazba delavstva, in kouečno sodruga Kopač in Golouh, ki sta v jedrnatih besedah razodela pomen sedanjega velikega prevrata za našo bodočnost in začrtala pot, po kateri mora hoditi delavstvo v novi državi. Prečitala se je resolucija, ki je bila sprejeta 10. novembra 1918. v mestnem domu v Ljubljani, in bila enoglasno sprejeta. Nato se je vršila volitev v delavski svet. Izvoljeni so: Pečnik Jože, Kadunc Ignac II., Petkovšek Miha in Draksler Jože. Za.cementno tovarno se delavski sveti šele izvolijo. Konečno se je vršila volitev za krajevno politično društvo, v katerega so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Pečnik Jože, predsednik; Pičinin Alired, namestnik; Plaznik Franc, blagajnik; Strubel Janez, namestnik; Breger 1. iz Grač-uice in Pfeifer iz Rimskih Toplic, preglednika. Štiri ure trajajoči shod smo zaključili ob 6. uri zvečer. Zborovalci so odhajali z vzkliki: »Živela jugoslovanska socialna demokracija! Živela' demokratična ljudovlada!« Po shodu je mnogo članov pristopilo politični organizaciji in sc naročilo na delavski dnevnik »Naprej«. Članom Konzumnega društva za Ljubljano in okolico na Jesenicah, Savi in Koroški Beii v vednost: Članska zborovanja za to okrožje se vršo v nedeljo, 24. novembra, in sicer na Jesenicah ob lozarja one člane, ki so čevlje naročili in se še niso zglasili, da pridejo tekom prihodnjih treh dni v društveno pisarno med 1. in 3. uro popoldne, da prevzamejo čevlje. Kasneje se čevlji ne bodo delili in zapade vplačani znesek. Zunanjim članom pa sc s tem poroča, da se vsem, ki so svoj čas čevlje naročili, isti rezervirajo in so naprošajo, da če mogoče sporoče društvu, kdaj pridejo ponje. — Uradni lisi Narodne vlado SHS v Ljubljani. Danes' je izšla 10. številka. — Pozor na spolne bolezni! Glede spolnih bolezni je novoizvoljeni štajerski deželni glavar izdal oklic, iz katerega posnemamo naslednje bistvene točke: »V nerednem vojnem življenju zadnjih let so se mnogi naših vojakov spolno okužili. Marsikoga izmed njih ni bilo mogoče ozdraviti v vojaških bolnišnicah. Mnotfi so še bolni ali pa se jim bolezen lahko vsak trcnotek povrne. Vsled tega grozi našemu narodu velika nevarnost. Kajti spolne bolezni se ne prenašajo lc na odrasle, posebno na žene, temveč tudi na nedolžne otročiče, da, celo plod v materinem telesu se lahko zastrupi in uniči. Dolgoletno hiranje, težke bolezni možganov in hrbtenice, vnetja trebušnih organov in druga obolenja, ki izpodkopljejo delazmožnost, uničujejo rodbinsko srečo in ogrožajo potomstvo, so posledica zavratnih spolnih bolezni, če jih pravočasno in temeljito ne zdravimo. Vojaki! Ce vam jc na srcu lastno zdravje in zdravje vaših rodbin, vaših žena in otrok, obrnite sc, ako ste spolno okuženi, do zdravnika, da vas preišče, še preden zopet stopite v krog svojih dragih. Le zdravnik lahko razsodil, ali vas je še treba zdraviti, lc on lahko razjasni, ali vam in po vas vašim rodbinam še preti kaka nevarnost. /Icue! Delajte na to, da se vaši možje, vaši sinovi in bratje podajo k zdravniku, če so imeli nesrečo, da so sc spolno okužili. Gre za vašo rodbinsko srečo, za zdravje vaših otrok, za zdravje naroda!« — Vsled napredkov medicinske vedo sc dado danes vse vrste spolnih bolezni s temeljitim in smotrenim zdravljenjem popolnoma ozdraviti. Dolžnost vsakogar, ki jo imel nesrečo, oboleti za tako boleznijo, jc torej, da se z zaupanjem obme do zdravnika. To pričakujemo od naših vijakov tembolj sedaj, ko gradimo lastno svobodno državo, katcic najvažnejša podlaga je zdrav in krepak iod. Sicer sc pa bodo, kakor čujenio, v Ljubljani v kratkem otvorili am-bulatorji za spolne bolezni. Poverjeništvo za kmetijstvo razglaša, da so di- žavni in zakladni gozdi prešli v last Narodne vlade SHS pa sc ne razdele med kmetovalce, kakor je splošno razširjena vest, ampak ostanejo v upravi Narodne vlade, ki potrebuje velikih dohodkov za vladne namene, siccr bi jih morala pokriti z davki, kateri mk o vsled vojne itak ogromni. Nadalje so v veljavi v. i zakoni, ki e tičejo varstva poljščine, čuvalnih organov za deželno kulturo, lovstva in tatinskega lova, ribolova, povračila škod, storjenih po lovu ... d.vja.č.m, varstvu poljedelstva proti geni škodljivem ptičev, itd. — Čudne reči, V »Slovenskem Narodu« od sobote smo čitali, da se jo »generalmajor« Maister iz Maribora pripeljal v Ljubljano s posebnim vlakom iu se seve tudi odpeljal s posebnim vlakom... Ta je lepa! Navadni ljudje se tlačijo kot slaniki v vagonih, jugoslovanski »generalmajor« Majster pa se vozi v ekstra vlaku- - Direktna zveza Ljubljana-Zagreb. Počcnši s četrtkom, 21. t. m., bosta vozila vsak dan dva direktna osebna vlaka, brez prestopka v Zidanem mostu, u škodi po aesenicali, hroščih in dru-mrčesu, zatiranja predenicc, varstva Ljubljane v Zagreb in nazaj. Prvi vlak. odhod iz Ljubljane 5.10 zjutraj, JOidani most 0.34 zjutraj, prihod v Zagreb 9.23 dopoldne. Odhod iz Zagreba 7.30 zvečer, Zidani most 10.11 zvečer, prihod v Ljubljano 12.03 ponoči. Drugi vlak, odhod iz Ljubljane 5.55 popoldne, Z.-dan most 7.20 zvečer, prihod v Zagreb 9.59 zvečer. Odhod iz Zagreba 5.30 zjutraj, Zidan most 8.10 dopoldne, prihod v Ljubljano 10.02 dopoldne. Vlnta se ustavijo v vseh postajah med Ljubljano in Zagrebom ter ustrezajo ne le krajevnemu prometu, temveč tudi že davno izraženi želji in potrebi po direktni zvezi z Zagrebom. Priznanje In zahvala vsem železničarjem! »Opravičen jc bil strah, da se razlije polmilijonska soška armada brez reda in discipline preko naših pokrajin. Opravičena je bila bojazen, da izpremenijo izstradane tujerodne čele našo lepo domovino v pogorišče, puščavo in morišče, iz katerega bodo izbrisani za več let sledovi slehernega urejenega kulturnega in gospodarskega življenja. Državnopravno razmerje k sosednim narodnim državam s skupnim železniškim omrežjem ni moglo biti v dnevih naglo sc menjajočih dogodkov rešeno. Sosedne države so pričele zadrževati železniške garniture. Samo v Trstu je okupacijska oblast zadržala več sto vagonov in lokomotiv. Narodna vlada je imela .zaupanje na nestrto silo in rodoljubje dobro organiziranega našega železničarstva, ki je krepko prijelo za delo in s skrajnim napeljem svoje duševne in fizične sposobnosti prepeljalo dnevno 25--00 tisoč vojaštva preko našega ozemlja. Železničar je ostal udano in požrtvovalno na straži in je zvesto branil svoj dom. Ves narod se veseli te zmage miru in reda in ne sme nikdar pozabiti izrednih zaslug našemu žeiezničarstvu. Narodna vlada SHS v Ljubljani izreka vsem železničarjem za domoljubno požrtvovalnost priznanje -in iskreno za-•hvalo«. V Ljubljani, 18. novembra 191S. Okoliš trgovsko in obrtne zbornico v Ljubljani -Se začasno razširi na vse ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Nadaijni ukrepi glede odka- zanja zborničnih doklad, predpisanih v razširjenem •°koii4U, slede. Kranjski vojni invalidi, kateri bi potrebovali post edovanja za delo ali službo, se lahko obrnejo osebno •ili pismeno (potom občine ali okr. glavarstva) na p.-sarno podpisanega ura’ davljena in avstrijska mornarica je bila vsa pridobljena. Početkom oktobra so jugoslovan-", A Zastopniki šli v Rim, da sc s češkim vodi-** dr. Benešem posvetujejo o tem, kako ci skladu s pomorskimi zahtevami entente v *v°io oblast spravili avstrijsko brodovje. Ti Poslanci, med katerimi je bil tudi član Jugoslovanskega komiteja v tujini, so bili aretovani in •uternirani. tako. da s svojimi prijatelji niso mogli o*stati v zvezi. Šele potem, ko je bil dr. Beneš odpotoval iz Rima, so izpustili trojico internirancev, dočiin so ostali še vedno internirani. Osvojitev brodovja se je odložila za tri tedne, pa se je vendar izvršila, predno se je sklenilo premirje. Navzlic temu je Italija zahtevala, da naj se z jugoslovanskimi zavezniki, ravna kakor z vojnimi ujetniki. Dogovorjeno je bilo, da naj se brodovje pod belo zastavo odpelje na Krf, ali to ni bilo mogoče; ker je nc-dostajalo moštva, Zato je en del odplul v Kotor, drugi pa v Šibenik. Dne 9. t. in. se je pred Puljem pojavilo italijansko brodovje. Vojne lu-dije so bile tedaj v posesti Jugoslovanov, takrat še niso bile zapustile Pulja. Italijani so zahtevali, naj se jim te ladje izioče. Jugoslovanski poveljnik je poslal brezžično v Pariz oster protest. Italijanski admiral je s svoje strani u-govarjal temu protestu. Jugoslovani so pred-livem nezadovoljni s tem, da zvezne države odlašajo priznanje Jugoslovanske države. To odlašanje je posledica italijanskega protesta. Pogoji za premirje, pred vsem zasedenje obale po Italijanih, so za Jugoslovane skrajno mučni. Kakor zatrjuje Evans, bodo določbe londonskega dogovora med Italijani in Jugoslovani, katerega se je udeležil tudi Evans, za Jugoslovane prav zelo zadovoljive. Najprej pa je treba, da se prizna Jugoslovansko državo. Politični načrti dr. Beneša. Dunaj, 19. novembra. (K. u.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je pooblastil list »Matin«., da priobči-skico političnega načrta, ki ga je na konferenci v Versaillesu sprožil. Ta načrt hoče polom Avstro-Ogrske koristno izrabiti, na Nemško Avstrijo pritisniti in entento napraviti za gospodarico osrednje Evrope: 1. Cehi so pripravljeni, da preskrbe Dunaj z živili in da onemogočijo "boljševizem«; zahtevajo pa, da se jim pravočasno vrnejo poslana živila. 2. Cehi bi zasedli vse slovaško ozemlje, ker je boljševizem Madžarom zraste) čez glavo in se od tam lahko razširi dalje proti zapadli in bi lahko tako prešel v dežele zaveznikov. Tudi poljsko ozemlje je ogroženo. Edino Cehi morejo te razmere zabraniti, ako se gotove točke premirja izpolnijo. 3. Na ta način Cehi lahko avstrijske Nemce drže na kratko in lahko preprečijo, da ne postane aneksija čeških dežela izvršeno dejstvo, kar bi gotovo vojaškim in političnim interesom entente nasprotovalo. Naši državniki na Češkem so že v tem smislu delovali. 4. Neizmerne važnosti je, da se vzdržuje komunikacija med entento in Cehi brezpogojno preko Trsta in Požuna s tem, da se zasedejo oni deli Ogrske, na katerih se dotikajo Nemci in Madžari. Posebno mi je na srcu, da se jezikovno mešana ozemlja na Severnem Češkem okupirajo. Iz češke Narodne skupščine. Praga, 19. novembra. (K. u.) V današnji seji Narodne skupščine jc predložilo minister-sko predsedstvo zakonsko osnovo o imenovanju državnih tajnikov. Zakonski načrt o plačilnih sredstvih je bil sprejet brez debate v vseh branjih neizpreinenjen. Po tem zakonskem načrtu se pooblašča deželna banka češkega kraljestva v Pragi, da izda nemudoma nakaznice na svojo bančno blagajnico, ki se morejo odkupiti pri deželni banki ali pri zavodu, po njej določenem, za banknote Avstro-Ogrske banke. Te nakaznice se izdajo v privatnem prometu za kratko dobo ali najdalje za devetdesetdnev-no posojilo in sicer iz eskompta ali lombarda. Za odkup nakaznic založi deželna banka rezervo v banknotah Avstro-Ogrske banke ali v drobižu kronske veljave. Češkoslovaška država vloži zategadelj vlogo 25,000.000 kron. Iz izdaje nakaznic prihajajoči dobiček bosta delili deželna banka in Češkoslovaška država v gotovem razmerju. Nakaznice so v ozemlju češkoslovaške države zakonito plačilno sredstvo, pravtako kakor banknote Avstro-Ogrske banke, in se sprejemajo pri javnih blagajnicah brez pridržka. — Nato je sledila volitev razne odbore, kakor tudi volitev v deželni upravni odbor. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen poslanec dr. Eranta. — Prihodnja seja bo v četrtek ob dveh popoldne. Francoske čete zasedejo Budjmpešto. Budimpešta, 19. novembra. Tri divizije Francozov zasedejo Budimpešto in nekaj drugih važnih točk do mirovnega sklepa, da vzdržujejo mir in red. Ogrsko vojno ministrstvo je zaukazalo, da mora biti v Novem sadu pripravljenih dnevno šest vojaških vlakov za prevoz francoskih čet. Med francoskimi četami se nahajata tudi dve kolonialni brigadi. Lord Robert Cecil o položaju. London, 19. novembra. (K. u.) Reuter-| jev urad poroča: Lord Robert Cecil odgovar-j ja v gospodski zbornici Ponsonbyju, da je po-; polnoma nemogoče zagotoviti, ali bo Anglija ; začela vojaško akcijo v Rusiji in kakšno. Via-j da gotovo ne mara zaplesti Anglijo konec vC' j like vojne v razne vojaške operacije. Anglija i se mora v prvi vrsti ozirati na želje ruskega | prebivalstva. Boljševiki pa bi rte mogli na no-j ben način zahtevati obzirov Britanske vlade. | Kar se tiče zahteve, naj se.odpravi Turška vla-i da iz Carigrada, je treba pomisliti, da je Cari-j grad pretežno turško mesto. Na vsak način se i bo razpravljalo o tej točki pri mirovni konfe-I renči. Popolnoma gotovo pa je, da se ne sme i pustiti drugim oblastim v Carigradu, da bi i prevladale. Izjavil je, da morajo ostati Darda-| nele in Bosporus za svetovno trgovino v bodoče popolnoma proste. Grozovitosti na Slovaškem. Praga, 19. novembra. (K. u.) »Narodni Listy« poročajo: O madžarskih grozovitostih na Slovaškem smo ministra za zunanje zadeve dr. Beneša v Parizu nemudoma obvestili in ga prosili, da zaročne takoj energične diplomatič-ne korake, da prisili ententa Madžare k temu, da se bodo držali določb za premirje. Preiuog za Dunaj. Dunaj, 19. novembra. (K. u.) Kakor poročajo večerni listi, so Čehi pripravljeni, da dovolijo dovoz premoga iz Ostravskega okrožja v Nemško Avstrijo. To največ zato, da se premog v velikanskih skladiščili ne užge. Najtežje je vprašanje železniških voz za transport. Tozadevno se vrši danes popoldan razgovor. Danes so se začela pogajanja, da naj da češka vlada poleg ustmenega prevoznega dovoljenja še določeno pismeno tozadevno izjavo. Ameriški kontrolor živil odpotoval v Evrop'). Nev, y o r k , 19. novembra. (K. u ) Kon -trolor za živila, Hoover, je odpotoval s članom rlovstvene komisije Burleyem v soboto !z Ne\v Yorka v Evropo. Burley meni, da je vsled premirja prost 1 in pol milijon ton za prevažanje živil. Velika eksplozija v Belgiji. Amsterdam, 19. novembra. (K. u.) »Telegraaf« poroča iz Hamonta v Belgiji, da se je tam ob plenjenju vlakov z živili unel železniški voz vlaka, ki je vozil municijo. Nastale so eksplozije, ki so usmrtile 800 ljudi. Večina žrtev so nemški vojaki, ubitih je pa tudi mnogo nizozemskih vojakov. Druga vest pripoveduje, da je ubitih 1500 do 2000 oseb. V Budel na Severnem Brabantskem je prispelo približno 150 mrtvih in ranjenih. Nesreča se je pripetila ob 11. uri ponoči. Govori se, da so se v bližini municijskih vlakov otroci igrali z ognjem in povzročili eksplozije. V liamont je došlo 0000 nizozemskih vojakov, da izvršujejo rešilna dela in nudijo pomoč. Opustošitve, ki so jih povzročile eksplozije so nepopisne. Češki doplomatični zastopnik v Zagrebu. Praga, 19. novembra. Kakor javljajo tukajšnji listi, pride urednik »Češkega Slova« Emil Šimek kot diplomatični zastopnik češkoslovaške vlade v Zagreb. • Pohod ententnih čet proti Ukrajini. Varšava, 19. nov. (K. u.) Poljska brzojavna agentura poroča v listu »Przeglad Wie-ezorni«: Danes opoldne je iz Kijeva dospela semkaj vesa, da so se obrnile ententne čete, potem ko so zavzele Odeso in Sevastopol, proti Kjevu. Hetman Ukrajine se je podal. V sporazumu z entento je bil izklican za diktatorja general Denikin. Armada pod njegovim poveljstvom se premika v severozapadni smeri. Francoski komisar za Turčijo. Pariz, 19. novembra. (K. u.) Agence Ha-vas poroča: Viceadmiral poveljnik drugega francoskega brodovja, ki stoji v Bosporu, je bil pri osmanski vladi imenovan za višjega komisarja francoske republike. Premirje med Poljaki in Ukrajinci. Krakov, 19. novembra. (K. u.) V ne-, deljo popoldne so sklenili v Lvovu osemmsti-deseturno premirje, katero se lahko obojestransko tri ure pred končnim terminom odpove. Splošna stavka na Portugalskem Madrid. 19. novembra. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Iz Lizbone poročajo, da se 110 Hto za Liljano in okolico VI. okraj: a) pri Lampcrtii,.Kolodvorska ulica, na št. t in 2 dne 21., na št. 3 in d dne 22. novembra; b) pri Uherju, Slomškova ulica, na št. 5 in 6 dne 21., na št. 7 in 8 dne 22., na št. 9 in 10 dne 23. novembra; c) pri g. Trdini, Slomškova ulica, na št. 11 in 12 dne 21., na št. 13 in 14 dne 22., na št. 15 in 16 dne 23. novembra. X. okraj: pri Ungerju, Kranjska stavbna družba, na št. I in 2 dne 30. nov. dop., na št 3 in 4 dne 30. nov. pop., na št. 5 in 6 dne I. dec. dop., na št. 7 in 8 dne 1. dec. pop., na št. 9 in 10 dne 2. dec. dop., na št. 11 in 12 dne 2. dec. pop. Premog na vijoletne izkaznice za 11. okraj št. 15 sc dobi pri Komarju, Krakovska ulica. Premog zasebnemu uradništvu. Včeraj se je začel razvažati premog za ljubljanske člane »Društva zasebnih uradnikov in uradnic«. Premog se deli po okraj.h krušnih komisij. Radi pomanjkanja premoga ni mogoče dati vsakemu polno naročeno količino in tudi ne dostaviti vsem članom premoga hkrati, ker se ga nam od-j kaže vsak dan le prav majhna množina v razvažanje. i Zato prosimo člane potrpljenja. Prosimo pa tudi, da bi | člani takoj naslednji dan po prejemu plačali premog v društveni pisarni v uradnem času od 1. do 3. ure, obenem pa tudi oddali premogovne karte, ki so jih prejeli od mestne aprovizacijc. S tem prihranijo pisarniškemu osobju precej dela, pa tudi skrbi, katere si je odbor s to akcijo nakopal. Premog stane z dovozom približno M kron 100 kg in ga mora društvo sproti plačati. Kdor si hoče spraviti premog sam s kolodvora, naj si priskrbi voznika in delavca ter to društvu javi. — Odbor. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Išče se , • RAZNAŠALCE j za raznašati in kolportirati »NAPREJ “ v mestu, i Udmatu in v Zeleni jami. — Nastop takoj. Zaslužek dober. Zglasiti se je v upravi NAPREJA. naznanja, da bodo članska zborovanju za okrožje $j Jesenice — Sava — Koroška B^r. v nedeljo dne 24. novembra in sicer na Jesenicah ob 10. uri zjutraj v gostilni pri Klinarju (p. d. Rozmanu); j na Savi ob 3. uri popoldne pri Werglesu; na Koroški Beli ob 6. uri zvečer pri Žumru. Načelstvo. Nadzorstvo. IIIIIIIIIIMBH8IBI - gouim - F Ra tipi -ljui Stolna ulica M LpLvsL Stari trs tl-28. Trgovina in mehanična delavnica. Moška in xen-ska dvokolesa Miep!' iMm ' 5e s s,aro • "•#*' * '''JvC'P" prevmatlko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepno sv«- i B tilke« Najboljše baterije, B- Posebno nizka cena za preprodajak«:, BBaflBBBBBBflNBBBBNB JADRANSKA BANKA ■■■■ ■■■B PODRUŽNICA LJUBLJANA. Akcijski kapital . . . Rezerve ............. CENTRALA . . K 20,000.000. . . K 3,500.000. TRST. ===== Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 /o. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahkoffcak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije. ESKON7IRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257. BBBBi Mm v L Piani brez odbitka - Ustanovljena 1. 1881. —— obrestujejiranil^ 1 Rezervni zaklad nad K 1,000*000. A Raitrvnl fondi okroglo K 2,000.000. — DeinISka glavnica — K 10,000.000. Kupuje iu prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. v Ljubljani. Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. ararične dobave in dovoljuje aprovizacijske kredite —* je danes na Portugalskem začel splošen štrajk. Ves promet in telegrafične zveze so prekinjene. Wilson odpotuje v Evropo. N c vv York, 19. novembra. (K. u.) »Associated Press« javlja iz \Vashingtona, da namerava Wilson takoj po otvoritvi kongresa 2. decembra odpotovati v Pariz. Aprovizaeija. Prodaja moke. Od četrtka, dne 2). t. m. do vštete sobote, dne 23. t. m. se bode oddajalo na vsako močno izkaznico po pol kilograma pšenične moke za pecivo stev. 0. Kilogram moke stane 2 K 66 vin. Čebula za i. okraj. Stranke i. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 21. t. m. pri Miihleistiu na Dunajski cesti. Določen je tale red; od S. do 9. ure dopoldne štev. I do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, o d3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 K 50 vin. Čebula za II. okraj. Stranke H. okraja prejmejo čebulo na. zelena nakazila za krompir v petek, dne 22. t. m. in v soboto, dne 23. t. m. pri Miihleistiu na Dunajski cesti. Določen je tale red; v petek, dne 22. t. m. od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5, štev. 1001 do 1200. V soboto, dne 23. t. m. dopoldne itd 8. do 9. štev. 1201 do 1400, od 9. do 10. štev. 1401 do. 1600, od 10. do 11’. štev. 1601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 K 50 vin. Premog na bele izkaznice za peči. Začasno se dobi v L, VI. in X. okraju na vsak prvi odrezek bele izkaznice po 50 kg premoga, ki stane 5 kron. Drugi okraji pridejo na vrsto pozneje. Premog se dobi v naslednjih trgovinah: I. okraj: a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta št. 14, na št. 1 in 2 dne 2!.. na št. 3 in 4 dne 22., na št. 5 dne 23. novembra; b) pri g. Požlepii, Komenskega ulica št. 21, na št. 6 in 7 dne 21., na št. 8 in 9 dne 22., na št. 10 in 11 dne 23., na št. 12 in 13 dne 25. novembra.