P oaamezne Številke«
/Navadne Din ob nedeljah Div
.TABOR* iih»j« »A nedeljo io praznikov. * datumom naslednje** mesečno po pošli V ! remstvo D 20’50,
P 14*-% na naui-inaerali pe Naroča •• pr! «-
MARIBOR. Juri-
Sp,,
I
Posamezne številket Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1’5(C
UREDNIŠTVO m nab.ja v Mari.
bora, Jurčičeva uL it. 4, L nad-•tropjc. Telafaa intuurb. it 276. UPRAVA se nahaja * Jurčičevi alid it 4. pritličje, derao- Telo. fon it. 21. — SHS poštnočekova! račoa He«. 11.787.
Na d uročila brea denarja ae o4«o Mir«. — Rokopiai s« aa viačajo.
Leto: IV.
Maribor, nedelja 3. junija 1923.
StevHka; 123
Za močno in enotno državo.
1 Zadnji politični dogodki v naši državi potrjujejo to, kar je bilo pričakovati že v naprej: da s takozvartim sporazumom ne bo nič. Sporazum je mogoč Pač lc med skupinami, ki imajo vsaj sorodne pojme o državi in družabnem rodu. Sporazum med radikalci, ki so ■Štiri leta vladali v centralističnem duhu, in med Radičevci, ki so se v tem Sasu borili proti sami ideji državnega jedinstva — tak sporazum je nemogoč, dokler so na eni in drugi strani isti ljud-1e- Pravijo, da je v; politiki vse mogoče, 'toda taki skoki so celo na Balkanu mata verjeitni, in če bi že »skočili« .voditelji dvomimo, da bi ljudstvo drlo za njimi. Voditelji morda vidijo v politiki igro &rnarijaš« pri kateri gre za to, kdo bo koga ugnal, a ko je igra končana, kro-Mo za isto mizo. igralci, ki so dobili in Zgubili. — Ljudstvo hvala Bogu ne po-•Sfla Machiavelija. Ljudstvo .veruje, da j Za resne in dalekosežne stvari. Mi *m° Prepričani, da se hrvatski kmet za-esadelj toliko oklepa republike, ker so pnu .voditelji povedali, da bo v republiki Več reda in pravičnosti, manj davkov, jn .obilo svobode.
fp Zato bi bilo. mogoče Radina uničiti 16 na ta način, da bi se proti njemu p4>-i stavil enako agilen pokret, ki bi ljudstvu odprl oči in mu pokazal, koliko je mogoče njegove ideale uresničiti in koliko tso neizvedljivi. Radii tedaj ne more .ven ' 5z svojega republikanskega dar » sokaka, 'pa tudi Pašič se ne more izpremeniti v avtonomista, ki' bi oznanjal to, proti če-i-fnur je voidil štiri leta odločno borbo. Da-rnašnje stanje'pomeni za državno življenje le zaistoi, ki ne more imeti dobrih posledic. Jasno je, da z Radičem, k} hoče
Iblti enak kralju, ne-bo mogoče vladati. iTreba bo ali dati posameznim pokrajinam, popolno samoodločbo, kar pomeni jtazkosati državo, ali pa vladati proti '•Radiču.
Radikalci so odsunili demokrate, dasi [^demokrati strogo državotvorna stran-
tere&ov^k ^tor^ U £(>lil1 strankarskih in-
federalistični blokS"" tako25vatlim
»vprašanje, marveč L”1' ^arsJco
'Pri nastanku enotne-drža^e ^rašanje.
Vali zastopniki vseh plemen
Politiki, ki so danes med fcder i ^
»•,	• •	.v i_ i	,wterahsti jn
ib i oznanjajo nacek) plemenske lSuv
nitete, so bili 1. 1918 in 1919 čia^ Deloval! so ,v duhu narodnega i« državnega jedinstva- Ali so demokrati krivi, •foa je hrvatske zajedničarje odnesla Do^ plava Radičeve demagogije in da slovenski 'klerikalci niso mogli pridobiti ;Vseh opozicijonalcev; za načrt pokrajinske avtonomije? Demofcraiti so bili leti ! 1918 za-moano in enotno državo, pa so to ihidi danes. Klerikalci so takrat pomagali ^centralizirati« (ali pa so centralizirali 'Slovenijo okoli Ljubljane), danes pa sb Za federacijo j Radičje bil za' sporazum 2 Madžari in za srednjeevropsko konfederacijo, a danes — ko sd se nasledstve-ne države konsolidirale — je za nekako rfržavno unijo s. Srbijo; . ra^alci. so ho*.
Pred razpravo o deklaraciji vlade.
Splošna obsodba njene plitvosti. — Tudi
Beograd, L jun. Danes je v seji narodne skupščine prečrtal min’, predsednik Pasic deklaracijo vlade. V njej se ozre na zKodorvtino osvobojenja ter. na dobo prvih let po ujedinjenju. Konsolidacija še ni y polnem obsegu uspela. Sedaj, ko imamo ustavo, je naša naloga, da uredimo državo »po želji naroda« (ali je tu mala koncesija reviaijonistom'??). —■ Premagano države se niso umirile s položajem, ne izpolnujcjo svojih mirovnih obveznosti in pogodb. Dogodki v Poruhr-ju, nastop Madžarske in Bolgarske nas opominjajo, da se ne smemo udati brezbrižnosti. Zaito je vlada predložila zakon1 o ustrojstvu vojske, ki naj vzdrži iu po možnosti šo ojača sposobnost in priprav* Ijenost našo vojske. V notranjosti je treba izvesti izenačenje zakonov. Rešiti treba uradniško, invalidsko ln dobrovoljno vprašanje. Deklaracija našteva nato celo vrsto zakonov, ki jih hoče vlada rpredlo-žiti oziroma jih je že predložila: uradniški zakon, proračun1 1923-24, invalidski zakon, zakon o izenačenju srednješolskega pouka v držaivi in o ustanovitvi go-sipodarsikih šol, zakon o izenačenju sedniškega položaja, zakon’ o organizaciji sodnikov, zakon o prometnem o sob ju, o zemljoradniškili kreditih, o zavarovanju setve in živine, o gradnji cest, o ureditvi agrarnih odnošajev iri naseljevanja, gozdarski zakon, zakon o ureditvi centralne uprave, o štampi, društveni in' zboroval ni svobodi, zakon, o upravi ifl samoupravi mest itd. ,	?
Prihodnja seja v pojideljek 4. t. m. ob'
9.	uri,
Beograd, 2. junija. Vladna izjava je vzbudila v političnih krogih živahno diskusijo. V pondeljek se bo začela v skupščini debata, ki bo očividno zelo napeta, ker se bo od vlade zahtevalo, da položi natančnejši račun1 o svoji notranji politiki. V klubih se že vrše posvetovanja, kdo bo posegel v debato in kako stališče bi kazalo zavzeti glede posameznih točk.	■
DemSoJirati «o Imeli konferenco že včeraj zvečer. Udeležila ata se je med dru gimi Davidovič in Pribičevič. Na konferenci so obširno razpravljali o vladni izjavi in kritizirali njena načela, ki so ta* ko glede notranje kakor glede zunanjo politike zelo plitva. Govorniki še niso določeni in tudi navodila o smeri, ki se je ima držati kritika, šo niso izdana. Demokrati stoje na stališču, da bi bila vlada dolžna naglasiti jasneje in" odločneje,' da, stoji na stališču vidovdanske ustave.
Spalio iri Korošec sta nezadovoljna.
Z e m 1 j o r a d ri i k i, še niso razpravljali, vendar pa bo današnja seja Zemljo-radničkega kluba posvečena izključno vladni izjavi. Zemljoradniški .poslanec dr. Jovani Popovi^ je izjavil nekemu časnikarju, da dvomi o trdni volji vlade in ji ne pripisuje možnosti, da bo res izvršila dolgo vrsto zakonov, ki jih’ našteva v svoji deklaraciji. Pričakovati je, da se vlada ne bo dolgo otepala s parlamentom, amlpak’ bo prejkomogoče razpisala nove volitve. Kar se tiče notranjepolitičnih vprašanj, je Popovič mnenja, da izjava diši po reviziji ustave in da bo vlada skušala nadaljevati politiko sporazuma t) Hrvati.
Dr. Mehmed Spalio je izjavil, da ima vladna deklaracija mnogo besed, ne pove pa nič bistvenega in’ še to ni v skladu z njenim1 praktičnim delovanjem!. Vlada ne izvršuje tega, kar govori1 in tudi1 ne kaže volje, da bi popravila nezakonitosti, ki jih počenja. Najboljši dokaz je, da hoče to zatajiti, kar so njeni zastopniki v Zagrebu sprejeli in! priznali. Zagrebški zapisnik ne vsebuje nič drugega kot to, kar je bilo svoj čas povedano v, komunikeju: da se bo vlada držala ustavnosti in zakonitosti. V vladni deklaraciji ni o tem ne besede in če sodimo vlado po dejanjih — zlasti bosanske razmere so v tem oziru poučne — ne vidimo, da 'bi bila vlada res voljna vladati natančno po zakoniku. Mi bi so želeli nekoliko mianj besed in več dejanj.
Dr. Korošec pff jer'aiedoee: Vladna izjava nas ni zadovoljila. Ze takoj v začetku omenja tezo o troimenem narodu. Pričakovali smo, da bo sedaj vsakomur jasno, da je naša država država treh narodov. Kar. je vlada povedala o notranji politiki, bi se moglo tolmačiti tako, da bi bila tudi ona za revizijousta-vft Lahko pa pomeni narobe: da namreč Vlada n! za revizijo ustave. Dobro je, da se vlada ni izjavila povsem določno za Vidovdansko ustavo in' da ni te ustave omenila ne z eno besedo. Tudi odstavek o zunanji politiki nas ne zadovoljuje. — Hoteli bi vedeti, kakšne vezi nas družijo S Francijo iri kako daleč bomo sledili francoskim težnjam. -Radi bi tudi izvedeli kaj o naših odnošajih do Italije. Prav po>sebn'o bi to bi lo. trelia po vdari ti v trenutku, ko imamo komisijo v Rimu, ki ji je treb’a dati zaslombo. Nadalje nismo slišali ničesar, kako je z našimi od noša ji do Bolgarije. Ni znano, kako stojimo z Grško in1 Turčijo, kar nam rie more biti indiferentno. Kratko iri malo moram’ reči, da nas vladna izjava ni zadovoljila.
Spomenica uradniške zveze.
Beogradf, 2. junija. 'Akcijski odbor uradniške aveze> je včeraj izročil ministrskemu predsedniku Pašiču spomenico o povišanju uradniških plač, Pašič je priložil tej spomenici pismo finančnemu ministru, kjer mu priporoča, da naj
sprejme uraidriiško deputačljo iri ž njo razpravlja o možnosti, kako bi $e daleu-resmeiH uradniške zahteve. (Vsekakor čudna metoda. Kadar komu sili voda v grlo, pa naj še s kom1 diskutira o mož-•nosti rešitve! Ured.).
Nova nemška reparacijska ponudba.
Millerarid o nemških reparacijah.
L'o ti d o rf, 1. 'junija. Reuterjev urad očaran je iri poskrbeti ta to, da Nemčija poroča iz Berlina, da vsebujejo novi nem- plača svoje obveznosti. Zagotavljam vas Skl reparacijski predlogi 4-letni morato- torej, da se bo to tudi-zgodilo. Da to do-rij inf nato 20-letno odplačevanje po 1 sežemo, se nam je treba vzdržati le vzgle-nulijardo zlatih mark, ki se naj pozneje doy, katere so nam pokazali Nemci šami* ffiša, če bi se izkazalo, da Nemčija lah- Nemčija nam je usodnega leta 1871. nalo-0 ’ctno Ye<5 plačuje.	.	žila za ^edanjo dobo velikansko vojno
Junija). (Izv.): Pre- pdškodnino petih milijard zlatih frarf-ent Millerarid je govoril včeraj v ge- kov in nas niti najmanje ni vprašala, če de^.T* ®vetn naglasil posebno sle- to svoto tudi res lahko plačamo. Plačali in' J, ere8i Francije so natri poverjeni smo jo in zato mora tudi Nemčija sedaj . .	6010	Pošfavljnl pred mirno, toda storiti igto.
neizprogao ijalogo, preprečiti ysako raz-
BORZil	Berlin- 0.0071, Praga 16.60, Milan. 25.95,
Cu n h, 3. junija. (Izv.) Sklepni {ecftj. Newyork 553.75, Dunaj O.O^M, Budim-Eari?i .35,8.0, gfipgcad; «,60, jLondo» 25.63,. P^ta, Q4Q» Ka&MA MM, S.ofija &8U,
teli, da bi se vsak orožni list ‘izdajal‘\v) Beogradu, danes pa govore o sporazumu s federalisti, dasi se dobro zavedajo, dat do federacije ne smejo popustiti,, ket^bi s) teni skočili iz lastne kože.
Ko se bodo radikalci in federalisti! naveličali te na obojestranski'' hmaivščmii sloneče politike, bo »opozicija* poostrila? svoj jalov boj, radikalci pa bodo prisiljenj ni h koaliciji s skupinami, ki hočejo moč-« no in enotno državo, kerjrje-takaf*;vladali v danih razmerah edina garancija/da ohrani državna misel,■ t. - j. u enotna^ parla-1 ■mentarna monarhija. r '
□ D':
Mladinska prireditev - m gledališču^ 3. junija ob 3. .urirpopp/da[£fftt
Finžgarjev:
i■	-■	•■.•i
mmnmnrrnn □ □,□0X0330X03
Poljsko pismo. j
Gospodarski položaj. — Fochov^toMsIi
(Dopis se je žal radir' pomanjkanja^! štora zakasnil. .Op^uredJ^jil
JVliIanovek,.15,.
Recimo, da nam predstavljam ziiriš&j borzno poročilo silo posameznih drž Kakšno sodbo bi si storili o Poljslči?,:Da nes notira poljska marka po šestmesež nem rapidnem padanju 0.0119(8) šv, Iran-' kov. Težko bi bilo .vzdržati1 razmerje med zunanjo .vrednostjo marke in-cqna-< mi življenskih potrebščin ■ vi- notra države, tudi Poljska tega udarca nipre bolela brez občutne krize« Erotestni»sho< di delavcev, in uradnikov,, skoraj .vsald' mesec novi tarifi na železnicah, oddel notranjega ministrstva, ki nosi ime *u ratda za boj proti draginji«, »so to je prineslo v deželo neko nesigurno nje, ki vzbuja med občinstvom stralr it^ nezaupanje. Meščan napada kmeta, fcmeil industrijalca, vsak se brani po svoje* nal tihoma in skrivaj pa se okorišča .vsalej kolikor se more s položajem, k! mit gal daje vedno koltsanje domačega) denarja^ Da imajo pri vsej tej sreč! i» nesreči« (za enega to, za drugega ono) židi prvoR besedo, ve vsak Poljak. Četudi bi se člo-tj vek rad otresel tega mnogokrat krivič-^ nega sovraštva Poljakov, napram Židom^ je vendar težko ubraniti se neke mržnjeJ če opazi v bankah dan za' dnent- ista^ obraze z dolgimi bradami/ krivimi nošo-* vi in škitjastih oči. ki se prerivajo^ sem^ in tja kakor čebele v panju. Toda.priznati se ntora, da- bi danes brez židovskega^ kapitala Poljska ne bila današnja,fiolj-tf ska.	I ;	?' 'Vlivka
Ni še dolgo tega, kot- so sa>!ndustr£-1 jalci lahko veselili nad svojo lastno pro-? dukcijo. Imeli so na razpolago dovolt! dobrih, dasi ne zmiiraj zadostno kvalifi-^l ciranih delarvnih moči za niz-ka ceno^i podpore od države in z nizkim stanjenij poljske marke precejšnjo moč proti jnc zemski konkurenci. Mnogo je storila -dr žava za domačo industrijo, dasi se to danes Prt ogromnem defioitti 'držav-* nem proračunu. Različni krediti', kf jtff: je država dovoljevala industrijalcem (vt^j pretečenem letu fn prej, šd pov®ročiliii( radi padca marke državi škodo 35 miljo^ nav dolarjev; kajti danes plačeval nai-i Poljskem stare dolgove' je zelo lafikod Jasno je, da si je na račun države opomogla industrija. Človek b? mislil, da bo^ njena konkurenčna sila napram inozem<-stvu zaradi novega padca poljske valote.j ki pa se je v pretečenem mesefcu že ma-; lo ustalila, postala večja, toda favno lta-H sprotno nam kažejo poslednja poredila <
tovarnarjev; poljskega' Meuchestra-Lodzi. Pritožujejo se namreč na češko in nemško konkurenco, ki daje različno tekstilno blago cenejše kakor morejo to sami. Predvsem je to volneno blago nekaterih ,vrst, ki je ,v. Nemčiji že za 20 odstotkov cenejše# kljub temu, da je njegova kvarteta le malo slabša: enako je z gumijevimi izdelki. Papirna industrija je našla konknreco celo v ruskih tovarnah, ki prodajajo blago za toliko ceneje, kolikor zahtevano poljske tovarne za dostavljanje. Vkljub temu pa kaže poljska industri ja odločen napredek. Poznanjski pomladni velesejem je zbral čez 2200 razstav-tialcev najrazličnejših industrijskih strok, ki so sklenili milijardne kupčije. Vele-sejm so posetili zastopniki vseh mogočnih držav, le Jugoslovani ne najdejo pot na Poljsko, dasi bi bilo brezdvomno velikanske koristi, da se tudi jugoslovanski trgovski krogi seznanijo s poljskimi. V obče se kaže povsod, posebno pa na industrijskem polju mrzlično delo, ki ga podpira no samo židovski kapital, temveč tudi Židom prirojena rutina v trgovinskih poslih.
Vrsta »zgodovinskih dni«, kakor imenujejo Poljaki' štirinajstdnevno Fochovo bivanje y Poljski, se je 13. maja končala. Krakov in Lwow nista nič zaostajala pri sprejemu .velikega vojskovodje. Vendar niso poljski narodni krogi povserii zadovoljni z njegovim sprejemom, predvsem radi t&ga, ker so spremljali Foclia ljudje, ki bi' med .vojno ne bili -mogli govoriti teara, kar so venomer ponavljali danes. Posebno »Rzeczipospolita« pov-darja, da je moralo biti mnogim Poljakom izmed Fochovega spremstva precej tesno pri srcu, ko so mu zatrjevali svojo veliko ljubezen do Francije, ko so sc mnogi obračali še pred petimi leti v popolnoma nasprotno smer. Zelo verjetno jc to, ko je vendar znano, da je bil celo prejšnji predsednik repubflike in današnji šef polj. gen. Štaba Pilsudski velik prijatelj Avstrije ter da se'je pehal za avstrijski1 načpt za zgradbo bodoče Poljske. In takšnih’ osebnosti je, danes še mnogo ^ Poljski. 1
Politične vesti.
^ * Ne mnčite se, revčki. »Murska Straža« prinaša članek’ »Stranka brez pristašev* — napad na demokrate, ki ga je spi-'stfl opigon proslulih mariborskih' »juna-3eov peresa*. Demokrati so »mrtvi«, »ne ^igrajo nobeno vloge«, »igra žalostil o vlogo ■‘potoo jeznega piščanca« (vele duhovito!). »neprabud 1 jivi politični mrtvele*«, »mJrtvaški smrad«, »ni1 jih' več«. Tak-“le requiem' pojejo v Gornji Radgoni nad »mrtvimi- demokrati« in si pri tem še iz-(posuaejo ubogega Heineja, ki je bil naj-fireeji nasprotnik katolikih hinavcev. — Ho, če sodemokrati rea brez pristašev iri /res mrtvi — vzemimo, od 18. marca t. 1. .oemja pa sc klerikalni junaki peresa to--Eko mučijo zaradi njih? Čemu neki lo-‘Imijo kopje nad — mrliči! Otroci, blazneži ali pohotneži'? Le pustite mrtve Ha 'miru, revčki, če morda sami ne dvomite o - resničnosti ©jihove smrfcill Kot dobri
Pisani trak.
&XlisrleSki BfflpiSal rX. Coi^an Doy-Ie,
Eosloisenil E are! Pr, '
m
Dalje. M
»Kaj pa mislite .Vi or vsem tem, go-■Sipod iWatson?« me je vprašal Sherlock Holmes in se udobno zleknil ,v naslonjač.
»Stvar, se mi. zdi zelo zamršena in ;£mnlšiva.«
^ .»Oa, da, zelo zamršena in sumljiva.« _v »Ali £e gospodična govori resnico, [koitrdi, da so tla in stene cele in da nihče :ne more vdirati skozi okna, vrata in dim-jtpfc, potem je morala biti njena sestra ■jhresz dvojbe-sama, ko jo je zatekla zagonetna smrt.«
»In kaij bi1 s tistim žvižgom v. pozni ■ nafctf jn kafko bi si naj razlagal ne»dyo-*«wie -besede umirajoče neveste ? « vat t jr »iiega .ee^of-morentpojmiti.« *
>.malo^pomislite; ponoči žvižgi, lipoone^Vciganska tolpa,-ki prav, po do-fmafce ofcč*4je;v-s- t?stfim starim zdravni-r*i(Mr^sih’o,’^rimamo*do9ti vzroka* mi-jsžitv toHko ie moralo Mti doktorju do ptega,-da prepreči možitev svoje pastorje? dejstvo, Nomenja umkaijoča žena ^teafc in nav/sezaBbjedejstvo, da je Cula SgasvJddČna Helena- Stonerjeva nekak ko-ivinast zvok, ki ga je mogel povzročiti
krištjaSi pa Biorate ‘verovati v — vstajenje mrtvih. In demokrati, ki imajo celo »brez pristašev« toliko moči, da jih morajo klerikalci dan za dnem pobijati in katerih moč je v parlamentu vendarle večja kakor moč klerikalne stranke — kolikor ni dekla g. Radiča — ti demokrati bodo kmalu vstali. Farni zvon lepo poje: Danes meni, jutri tebi...
* »Tribuna« o položaju v radikalskem klubu. Beograjska »Tribuna« piše o notranji situaciji v radikalni stranki in pravi, da je edina'nevarnost, ki preti radikalcem, položaj v radikalnem klubu. .Tu se borita med seboj dve struji, katerih pristaši se naravnost sovražijo* in hočejo drug drugega ugnati. Ves boj pa se vrši ha znotraj in ga v javnosti ni niti opaziti. Kljub temu, da g. Pašie uživa veliko avtoriteto, bodo morali radikalni prvaki dobro krmariti, da preprečijo popoln razcep radikalnega kluba.
* Novosadski hujskaški »Deutsches Volksblat« se jezi, ker so uvedena v državi in tudi v šolskih knjigah za kraje v državi naša imena Ljubljana, Dunav, 0-hridsko jezero, Jadransko morje itd. Pravi, da Nemcev in nemških učenjakov nihče ne more siliti, da bi ta taka imena rabili in grozi celo s kongresom nemških geo- in kartografov. Učenjaki pri »Volks-blattu« v Novem Sadu naj se le pomirijo. Nemci lahko rabijo v privatnem življenju magari culukafrska imena, ne bodo jih pa v uradnih, v, občevanju z uradi (v to spada tudi pisemski promet,) na javnili lepakih, v šoli itd. Te pravice jim tudi kakšni učenjaški kongresi ne bodo priborili.
* Predkonferenca male antante v Beogradu. Rumunska vlada želi, naj bi se pred konferenco male antante v, Parizu vršila prehodna konferenca v Beogradu. Na tej konferenci naj bi se odredile modalitete skupnega nastopa y zunanji politiki.
* Pritožbe Istre v italijanskem parlamentu. Zastopnik našega naroda v. Istri, poslanec Stanger, je y seji 31. maja v italijanski zbornici govoril o postopanju italijanske vlade napram našemu ele m'entu v; italijanskih novih pokrajinah. Navajal je, kako se jemljejo našim ljudem vse pravice, celo vzgoja v šolah Vj materinščini. Vse hrvatske srednje šole v Istri so zaprte, povečini tudi osnovne šole. Opozarja vlado, da tako ne bo poitalijančeni naš narod, ker ima preveliko narodno zavest. Poziva vlado, da stori konec krivicam1.
* Sestanek paritetne komisije v Rimu Dne 31. maja je pričelo zasedanje paritetne komisije o reškem vprašanju v Rimu. Vodja jugoslovenske delegacije jc izjavil, da naša vlada želi, da bi se odstranile čimfprej vse zapreke za sporazum1. Italijani žele, da bi se vprašanje Baroša razpravljalo šele potem, ko bo rešeno vprašanje avtonomnega področja Reke.
* Spor med laškimi fašisti Državni podtajnik za poljedelstvo Corsini, ki je poslancu Mosuri povodom zadnjega govora v parlamentu čestital, je podal de-misijo. Musolini je demisijo sprejel. —
ko je padel nazaj v svoj., položaj — zamislite se v vse te stvari in recite, ali nimava dovolj .vzroka za to, da iščeva rešitev zapletene tajne po teh smernicah?«	-	■	'«
»In kaj naj b! cigan! pri vsel . tej stvari?«	-j.
»Tega ne morem doumeti.«
»Mnogo rarlogov, govori proti taki domnevi.«
»Tudi meni se vse ne ujema, in to je povod, da odpotujeva danes v Stoke Moran. Rad bi videl, ali res pobijajo mojo domnevo tehtni razlogi ati pa bo moči vsa protislovja ukloniti. Tri sto vragov/ kaj pa to pomeni?!«
Kletvico je izvabilo mojemu prijatelju dejstvo, da so se dveri nenadoma na stežaj odlprle in da je prilomastil v sobo močan mož. Napol po gosposko, napol po kmetsko je Ml opravljen? nai, glavi mu je čepel črn cilinder, močno telo mu je pokrivala suknja z dolgimi škrici, hlače so tičale y visokih dokolenkah, v rokah pa je vihtel in vrtel pasji bič. Tako zastaven je bil, da je s klobukom trčil ob vrata, prsi pa so mu segale od podboja do podboja. Široko, zagorelo lice mu je preprezalo na tisoče gub in gubic; meril je zdaj ■ mene, zdaj Holmesa z vdrtimi, 6repimi očmi; po tankem kljunastem no-.suj jegliči!: ojerutgetp stasem^ j^fc
:N	V
Državno podtajfiištvo za poljedelstvo se opusti.
Nova angleška nota Ruski vladi.
Reuterjev urad poroča: Mnenje angleške vlade o angleško-ruskem vprašanju, katero je minulo nedeljo lord Curzon ustmeno sporočil Krasinu, je sedaj obrazloženo v posebni noti. Kvasili pošlje noto v Moskvo obenem s svojim spremnim pismom, v katerem podrobno opisuje potek razgovora z lordom Curzonom. — »Daily Herald« javlja, da je bila nova britska nota na Rusijo, ki je tehnično memorandum in ne nota, včeraj od Fo-roigne Officea izročena Krasiuu. Brivska nota smatra ponudbe ruske vlade z malimi pridržki glede nekaterih ladij za zadovoljive, izjavlja pa, da je ruski odgovor glede proti angleške propagande v Aziji nezadovoljiv i.n ponavlja zahtevo, da se odpokličeta sovjetska zastopnika iz Teherana^ in Kabula. Ton notejeulju-den in je v izrecnem nasprotju z ultimatom od 8. maja.
* člčerin o angleški noti. Ruski minister za zunanje zadeve čičerin je izjavil napram) moskovskemu dopisniku »Man chester Guardiana«, da je položaj zelo resen. Ako Rusija vztraja na odpoklica-nju ruskih zastopnikov Šinijackega in
Razkolnikovo, je prelom neizogiben. _______
Glede angleške zahteve, naj ruska vlada podpiše od lorda Curzon a sestavljeno izjavo glede Daljnega Vzhodi, se ne more izjaviti, dokler ne pozna točnega besedila-zahtev.	!;	<•!>.	V.
Turistika in šport.
5 Koča na Klopnem vrhu (1335 m)„ ki jo ima v najemu Mariborska podružnica SPD, je stalno oskrbovana. Kuhi-nja_ jc dobra ter se dobi topla jn mrzla jedila, vino, čaj. Da dobi koča bolj planinski značaj, naj ima oskrbnica za vse slučaje na razpolago nekaj konzerv in brezalkoholne pijače (kar bi bilo za vse planinske koče jako priporočljivo) ter bo s tem ustreženo mnogim obiskovalcem. Koča je sedaj tako dobro oskrbovana, da se nam ni treba več vsiljevati lovski koči in njenim nam tako nenaklonjenim stanovalcem. — Klopni vrh je krasna točka za letovišče in nekako izhodišče za izlete v Lobnico (Šumik), k Ribniškemu jezeru, na Roglo in Veliko Kopo. Vslecl krasne lege je tudi velikega pomena za razvijajoči se zimski šport In ima koča v. tem pogledu .najlepšo bodočnost.	—	r.
: O. A. SPD ima v zalogi nekaj razglednic otvoritvene skupine Klopni vrh lanskega binkoštnega izleta. — Tudi planinski znaki se dobe dnevno od pol 19. do 19. ure, Krekova ul. 5-1, ali na izletih pri načelniku. '	■ ■ •.	;•,*
Podprimo
Jadransko Stra2o‘!
»Kdo izmed Vaju je Holmes?« je vprašalo strašilo.
»Tako nekako mi je ime, gospod, a ne pozabite, da imate Vi prednost,« se je mirno oglasil moj drug,
»Jaz sem dr. Grimesby Royk>tt iz Stoke Morana.«
»Prav drago mi je, gospod doktor,« se mu je prijazno naklonil Hohnes. »Prosimo, sedite.«
»Nič takega ne bom storil. Moja pastorka je bila pri Vas. Zasledoval sem jo. Kaj Vam je neki n at vez Ha.«
»Ali se Vam ne zdi, da je letošnja pomlad malce hladna?« se mu je nasmehnil Hohnes.
»Kaj Vam je nabrbrala o meni?« je srdito zahreščal starec.
»A čul sem, da žefran lepo poganja,« je nadaljeval moj prijatelj, ne da bi si dal premotiti.	*	,"
»Ha! Vi se mi rogate, ka-Ii?« )e zarohnel novi gost; stopil je za korak bližje in zavihtel bič. »Dobro Vas poznam, negodnik negoefni! Saj sem že dostf čul o .Vas. Vi site Holmes nebodigatreba.« Moj prijatelj se je nasmehnil. :< ■" »Holmes nepridiprav!«
Prijatelju se je obraz Še -boU- razle->|zel.	" r
»Holmes, možicejj,- jjftaaač lon^onske-
Dnevna kronika.
— Prometno ministrstvo' in novinarji. Znano je, da nude vse naprednejše države novinarjem posebne ugodnosti, zlasti glede potovanja,' kar je z ozirom značaj njihove službe in na važnost ‘sopisja v današnjem javnem življenju popolnoma umevno. Nihče se ne čudi in n® vznemirja, če prometno ministrstvo d°' voli poklicnim novinarjem na predl°£ njihove organizacije prosto vožnjo nS državnih železnicah. V zapadnih državi je to pravilo in Italija je nudila celo jug®* slov. novinarjem 70 odstotkov pupust* svojih železnicah, seveda proti recipr^ citeti. Pri nas, kjer se toliko privilegi* rančev vozi na državne stroške, pa s®" morajo novinarji dobesedno boriti 2® »milostno« prijaznost prometnega mini' stra in biti-zadovoljni s polovičnimi k o*1' cesijami. Dasirajvno se državne o Masti dan za dnem zatekajo k redakciji in 0 prosijo za usluge, ki so predvsem v in-teresu posameznih državnih oblasti, nO' če prometno ministrstvo upoštevati no* vinarskih pravic. Zabeležili smo že, da j® imela posebna komisija rešiti vprašanje novinarskih kart. Rešitev pa je zopet polovična ter ne bo mogla zadovoljit] novinarskega stanu, ki itak pri nas n1 tako številen, da bi se smel prometni minister izgovarjati z obremenjevanjem državnih financ. R-edakcijc bodo namreč dobile poseben blok z nakaznicami z* četrtinsko ceno. Videti je, da prometu« ministrstvo, čigar šef uporablja za vok njo vedno le salonski voz, še vedno 0* malovažuje pomen novinarjev v držav-1 nem življenju. .Radi priznamo, da srn« večkrat nadležni ministrom, ali v tisieflt hipu smo potrebni državljanom. Menda bo g. Vclizarju Jankoviču znano, cja ministri na svetu zaradi državljanovi! ne pa narobe.
— Vojno stanje v Sloveniji... Gospo' da pri pokrajinski upravi v Ljubljani iiv* še -fj vojnem stanju; kdor tega ne yerU' je, naj čita odlok; s katerim je mali epi-gon velikega cesarja Janeza ukinil delo'4 vanje mariborske in ptujske Orjune. Od-lok je bil izdan na podlagi naredbe cefl'' tralne vlade z dne 20. maja- J919. Ur. list št. 98., ki je bila izdana za čas vojaeg^ stanja v Sloveniji v dneh koroških' b o4 jev in ki je co ipso izgubila veljavnost * ukinjenjem vojnega stanja! Gospoda P^ pokrajinski upravi v Ljubljani pa teg®. očividaio ne ve }n misli, da je v Slovenk še vedno vi veljavi — vojno stanje! Bla* gor državi, ki ima na najvišjih’ mestih uradnike, ki tako sijajno poznajo z ako* ne! Odlok pokra5inske oprave tore? sam na sebi ne vetja, ker je izdan na pod”! lagi zakona, ki — ne eksistira. ;•'
— Novinar doktor filozofije. Na z*' grebškem vseučilišču je bil v sredo pr0‘ moviran za doktorja filozofije novinar S Zdenko Vernic.
— Otvoritev poštne centrale v Črnotič
ljn. Pri pošti Črrionfelj je bila dne maja tl. otvorjena telefonska centrala * javno govorilnico za krajevni in krajevni promet.
Hplmes se je prav, od srca hohot^ »Vaši pomenki so silno zabavni,« je de' /al. »Ko odidete, zaprite vrata za sab0f ker je hud prepih prartf neugodna stvar-* »Pojdem, ko Vam zabrusim y otiral kar Vaw gre. Svetujem Vam, ne vtikaj^ se ,v moje posle. Dobro vem, da je bil® gospodična Stonerjeva pri Vas, zasleduj val sem jo! Nevarno je laziti čez n}® plot! Lejte,« je vzkliknil, pohitel h’ k®* minu, pograbil železni dregelj in ga us^ čil s vojimi velikimi rjavimi rokami..
»čuvajte se, da mi ne pridete v p e#* je zarenčal, zalučil zvito železo pfe ogenj in z dolgimi koraki pohitel iz sob* »Zdi se mi, da je to prav. ljubezni^ gospod,« se je hahljal Holmes. »NiseJ11 baš tako zastaven kot on, a da se je. ® šc malo ustil in rebril, bil bi mu žal, da moji prsti niso nič šibkejša0
______:.i.'
** ttP *.
•njegovih.«	.	.	<•	r
iTo rekži je pobraJ jekleni iire«^, ^ ga s krepkim vzmaltom zopet izrav«aI'*
o	vV^iiimruni	iopev	-	*
»Takšna nesranmosit! Ta človek sil, da sein.navaden birič! Sicer.^ -ta pripetljaj 1e §e bolj ivnema in želim, da bi se naša mala prijal11* „ morda kesati, ker je bila taJ^^pr®V”f in ni preprečila, da bi jo surovež zasledovat. In z'daj, dragi Watson,^nar čiva si zajutrk; potem stojim k soa » kjfer se .nadejam najti nekoliko:
6r7r3?juniia'
»J ________________ >	,	:'-y	v	.	,	;
FfWS»!
SSS-E'
rt
i —. Stavka profesorjev odgodena. Beo-r Srapski profesorji so n'a svoji seji 31, ^aja sklenili, da vztrajajo pri ostavki, vendar pa bodo nadaljevali pouk do 1. kspt., da tako dajo časa ministru prosvete za izpolnitev danih obljub. i r ~ Slavenska banka d. d., Zagrel), ekspozitura Jesenice, pričela je s poslovanjem dne 11. maja tl.
— Sprejem gojencev v II. artilerijsko Podoficirsko šolo. II. artilerijska podoficirska šola v Mariboru bo sprejela dne *• oktobra tl. 250 mladeničevi za gojence šole. Natančni pogoji za sprejem v to *°Io so razvidni iz oglasov, ki so se raz-^lali vojnim okrugom in .vsem večjim občinam. (En oglas je na razpolago v ''•Sem uredništvu. Op. ur.) Prošnje za %ejem se morajo poslati najdalje do *5. septembra tl.
n Reven dijak-akademik, kateri štu-~lra v inozemstvu in Se pripravlja za ^rugri rigoroz, nima sredstev, da bi si na-avil potrebnih knjig, zato vljudno prosi «obra srca, da fee ga usmilijo in mn polagajo! Zelo bode hvaležen in vsaka Najmanjša vsota bo dobro došla. Vpošljo se na upravo »Tabora« in sicer do
. T. »Slovesen sprejem« čokorila. Čo-s°nio je srbski dr. Kežman. Kcžman »ujska Hrvate proti Srbom, Čokorilo I f Proti Hrvatom. Oba sta poskusila v?lo srečp v Ameriki; Cokorilo je že |fraL Ameriški Srbi ga niso hoteli ; zclrževati, ker so za narodno jedinstvo.
azočaran, a z dolarji v žepu se je te dni -nik V ^.ugos'avii°- Ko pa je v Dubrov-viiU S!0I>il na na^° zemljo, ga je pozdra-skr i la gnilih jajc. Komaj se je bil \j ‘ Pred tem neprijetnim pozdravom. ^ a Pr‘de tudi dr. Kežman pod ru-
ilu Sft požrtvovalni Židje. V Novem Saltov	kongres jugoslov. cijoni-
I5in.'v a ngTCSU s0 z^ali 250.000 m e rije vV?° na’kUlPa neke jugoslov. far-tili nnK' .^estini, obenem pa so oblju-prav^	Potrebne gospodarske pr!-
fe,« Konje. Zidovska požrtvovalnost ~~ žep;VZ	drugim. Pa tudi židovski
i Porodi in Smrtni 'slučaji v Zagrebu
V ^aKre^ v Porodišnico z dežele, “67, ostane faktični prirast 2396 duš. — Umrlo je v istem času 2829 oseb', od kato-rih je treba odhiti: 1, število onih, ki so 'bili izven’ mesta prirtešeni -44; 2. 258 mr-Nerojenih otrok"; 3. 316 oseb, ki so prišle dežele v zagrebške bolnice, ter tam’ u-■Birle; 4. otroke onifr mater, ki 'so v Za-®rebu samo rodile in so po porota nrar v porodnišnici itd. skupno 376, kar skupno 984 oseb'. Vsled tega znaša ^uPni reducirani prirastek 239S (2(568— skupni slučaji Smrti 184T> (2829— °4), 'Apsolutril prirastek znaša torej 551 19-47 odstotkov, ali' z redukcijo 29.85 »dstotkov ali 5 odstotkov celokupnega ® ®v^a Prebivalstva, kar jo v rclaciji z ~ limi velikimi mesti dovolj poveljffo,
tas
ki nama morda. pomo-rejo razvozlati zamotano stvar.«
iivsf ¥°ob
Idrega papirja, ki je bila v« *p ° m0’ beležkami in Številkami. poče^ana z • *Pogiedal sem ODomif« . • £ ge dejal »Rad bi bil ugotoSr^1*!* S>rav za pravi zapustila. ,Takni’ smrti so iznašali celokupnj Inalega tisoč in en sto funtov; tena vsem zemljiškim delnicam znata Splahnila, prinaša zdaj .vsa dediščin jet£ ^a sedemsto petdeset' funtov na leto" ^saka hčerka sme po možitvi zahtevati We sto petdeset funtov prihodkov na fc-£*• Povsem jasno je torej, da sta se obe ^klici omožili, bi bila našemu poštenja-^ terika predla; a tudi tedaj bi mu bila Metila resna izguba, da je šla le ena za-?**. Nisem se zaman mručit jn pehal vse dognal sem,, da' ga je sililo mnogo Jakih razflogoVV se^-na >ivso moč protiviti j^akj taki nameri..No, Watson, stvar 1e peresna, da bi še dalje brbljala, ker star' >ve, 'da' se zanimava za njegove “^le. Ce ste pripravljeni, pokličeva iz-i^pščka In se popeljeva vi IVVaterloo. Zelo bom Kvaleženf če vtaknete svoj |^n*olcres m žep. Eleyeva št. 2 je izborno ^okazilo za gospode,'1cf •izvijajo jeklene ®TegTje vi obroče.-To in-ščetkica-za zobe
I? —* M.-A*.' ‘
VMlisSL
Mesto Zagrel? Izfazuje 'od Ida 1913. tlcv 1, 1920, primanjkljaj na prirodnem prirastku: leta 1915. 15.85 odstotkov, leta 1916. 29.69 Odstotkov, leta 1917. 54.82 odstotkov, leta 1918. 85.50 odstotkov', leta 1919. 11.36 odstotkov, komaj leta 1920. je Harastel prirodni prirastek na 2.22 odstotka (brez redukcije), v letu 1921, na 9.02 odstotka (računano a delno redukcijo). ^	••
Za bolnico v Nišu je ministrstvo za javna dela votlralo 302.000 D za popravilo poslopja, ki se nahaja v. slabem stanju.	"'v
Pilsudskt demisi jorilral kot sef generalnega štaba in1 najvišjega vojnega sveta. Obenem' je naznanil Svoj sklep, da odloži svoj vojaški čin’.-
Španski kralj obišče Rim. Obisk španskega kralja v Rimu, nameravan' že pred letom', je javljen za oktober. Težave je delal doslej Vatikan’, (sedanji papež jih je odstranil.
Otiiodbe menšeVlkov v. Rusi.iL Tz Moskve poročajo, da je tam 15 georgij-skih menševikov bilo obsojenih’ na smrt. Obtoženi so bili, da so izdali Angležem tajne vojaške ihštrukclje. V Petrogradu je bilo aretiranih čez 100 menSevikov.
Ostavščlfjjj, fAjnorjriega bol.iševlka VorovskeRa. Pri pregledovanju zapuščine umorjenega ruskega boljševiškega zastopnika Vorovskega v Losanni, so švicarske oblasti ugotovile, da je imel v tamkajšnji Narodni banki vloženih 15 milijonov francoskih frankov1, ki so bili namenjeni za komunistično propagando v Švici-in drugod. Vlada je denar zaplenila. To zanimivo odkritje je dokazalo, da umorjeni Vorov^ki ni bil tako nedolžno jagnje, kakor ga skušajo predočiti moskovski gromovnik! in da' boljseviki še vedno niso opustili Svojega zastrup-ljevalnega dela po zapadu. Odkritje pa dokazuje še nekaj drugega, kar je tudi zelo važno. Evropa in' Amerika zbira po parah' milodare za uboge gladu joče v Rusiji, ruska vlada pa razmetava milijone in' milijone frankov za 'svojo agitacijo izven' države, mesto da bi te milijone porabila za ublažitev gladu. To ravno izpričuje vso podlost in nemoralnost boljševiSkih čifutov v Rusiji.
— Zopet revolucij« Ha Kitajskem? Glasont najnovejših vesti iz Pekinga se pripravlja na Kitajskem' revolucija, ki ima namen’, vreči sedanjo republikansko vladavino in' vzpostaviti zopet cesarstvo. Središče tepra gibanja je baje severni Kitaj, vodi je pa znani Čooflr-Co-Liri.
•— Nepričakovana dedščina. Bivši atf prleški kapetan Harry Zeitrm, ki ja že bog--ve kolikokrat menjal poklice, je nedavno čez noč postal milijonar. Neka Ameri čanka Davis, 8 katero ni niti v sorodu, mu jo zapustila 200 milijonov dolarjev Fpmial jo je lani v Rimu, kjer ji je šel tia roko za časa njene bolezni. Ko je okrevala, ga je vzela za svojci zasebnega tajnika. Nedavno pa jo nenadoma umrla v Newyorku in’ v oporoki njemu zapustila oelo premoženje. Ker pa mož umrle tudi še živi, bo vsekakor zanimivo, ali bo njena oporoka veljavna.
— Strašna železniška nesreča. Ekspresni vlak med Čito iri Vladivostokom je strmoglavil z mosta reke Purugc z višine 20 m' V reko. 40 potnikov je mrtvih, 180 težko ranjenih.
— Velike žrtve potresa. 00 potresu v noči od 25. na 26. maja je bilo v Alahaba-du razrušenih 6 vasi ig bilo je 400 človeških’žrtev.
Dopisi.
Ceršak'. Dolgo smo molčali in gledali klerikalne demagoge. Te dni smo jih dobro spoznali. Prt nas v Št. liju je kolar g. Potrč, oče 12 otrok, ki težko služi kruh za-se in za deco. Ker nima .vprežne živine, da bi si vozil les za rabo, prosi kmete, da mu vozijo proti poznejšemu od-služku s kolarskim delom. Prišel je tudi do znanega klerikalca g. N., ki mu je rekel, da ima razna popravila in da bosta se že »poglihala«. Dal mu je tudi kruha p iabolčnfka za južino. Nakrat pa dobi advokata pismo, da je dolžan S■ N. za južino 50 K, za vožnjo 200 K in a^v<>katske stroške 70 K. Takšni so Klerikalci proti klerikalcu —. pravi • se* daa g. Potrč. Mi tudi. Zdravo'
St. IIj v .Slov. gor. Pred kratkim je naš g. župnik dal pobirati za zvonove. Ni-mamo nič pi-oti temu> naj da, kdor kaj hoče dati- Joda našli so se demagogi, ki so kar diktirali, koliko mora kdo dati. Ali je to prav, g. župnik? Seveda so jim , 8, žjpgik je.ia-
to na prižnici dejal, H a so tisti, ki niso' nič darovali za zvonove, krivoverci. G. župnik, take izraze si odločno prepovemo. — Zavedni Šentiljčani.
Konjice. Dne 26- in 27. maja sta Sokol in Čitalnica z »Rokovnjači« zadostila imperativu, da je .‘Jurčiča dati povsod, kjer to krajevne razmere le količkaj do-ouščajo. Pri nas so te razmere zahtevale, da so morali posamezni igralci prevzeti po dve vlogi. Igralo sc je: .v soboto srednje, v, nedeljo pa dobro, rekel bi zelo dobro, če bi sinel od skupnega vtisa odšteti neokretnost nekaterih komparsov. Predvsem bodi pohvaljeno, da jc melodramske scene spremljal orkester; škoda, da ni bil številno boljše zaseden. To zato, ker bi bila lična inštrumentacija — improvizacija g. učit. S. iz Maribora s popolnejšo zasedbo prišla do večje veljave. Posebno ugajal je dvočetrtinski largetto v drugem delu Noninega speva in naraščajoči finajc. Hvala in čestitke orkestru, ki ga, mi razvajeni, kot nekaj samoobschi umevnega včasih morda premalo cenimo. S tem seveda ni rečeno, da mu ne bi smel na uho povedati, da nekatera godala niso bila docela uglašena s klavirjem; kriva je temu morda tudi velika sopara v. dvorani. Nastop mladih vojakov je bil ravno vsled neznatnih hib v »vojaškem« in pevskem oziru srčkan. Mučno je bilo gledati ravnodušnost večine sejmarjev v tem prizoru. Nande se je od sobote do nedelje tako korenito popravil, da mora človek hočeš-nočeš pozabiti na njegovo naravnost napačno sobotno interpretacijo. Vrhunec je dosegel v predzadnjem dejanju ob slovesu od brata. Ne kratka, a jedrnata in učinkovito predvajana generalna spoved, slovo od brata in njegov poslednji nastop so pri teh žalostnih prizorih opustila običajni — smeh. Njegova soigralca Polo-nica in Štefan sta, kakor običaijno, žela svoje lastne uspehe. Polonica je s svojo pevsko rutino obvladala tudi neke redke, glasbenim užitkom bolj pristopne poslušalce. Cvetje ni bilo plačilo, ampak spomin na to, kar nam je doslej dala in želja za naprej- Menceja je igral Štefan in narobe. V soboto je bil pevsko manj razpoložen. Ne lastim si naslova glasbenega gurmana, če trdim, da njegov, mehki, lirični polutenor ni bil posebno srečno izbran za vesele sejmarje ,\r družbi robatega MozoIafc Zbor sejmarjev mu je v igri slabo sekundiral: premalo se je zanimal za njegovo petje. Kot Štefanu mu štejem v posebno zaslugo lepo masko in pretresljiv prizor z bratom. Nan-detom. Mozol se je zelo potrudil. Težko vlogo bi bil moral precizno izcizelirati, česar v tako kratkem času ni utegnil. S spreminjanjem glasu s tendenco na bas-no oktavo ni mogel doseči potrebne ro batosti niti izzvali salv smeha; iz te nar Pake izvirajo nedostatki sicer dobre igre. Če je res, da nas kmalu zapušča,
L bodi mu na tem mestu izrečena hvala in enostransko priznanje za njegovega Pro fesorja, za Mozola, za njegov, zdrav humor in bas ter kontrabas- Rode je bil. dober, a se je) preveč 'potrudil. V svojega čevljarčka je .vlil za moj okus malo preveč »agnjevitosti«. Kratka prikazen None v črnem grabnu je bila vendarle .višek dejanja. Črst in svež, a ne prepotenten glasek je vse očaral. Menda sc pri nas šc ni zgodilo, da bi se bila zahtevala ponovitev, (obakrat) kar ob odprtem o dni. Moja bojazen', da njena toaleta ne bo vi skladu s triumfom grla, se ni uresničila; za drugič se pa vzlic temu priporočam za kaj bolj primernega-. Igra precizna, maska zagorele ciganke, ,vse, vse izborno. Cvetje ob prvem nastopu te naše novinke naj ne pomeni prevzetja Hvala Poljakovi, da se je s svojo‘reputacijo potrudila s to malenkostno vlogo Kaj, ko bi Reziki pripomogli do kake večje vloge, kjer bi utegnila morda bri-lirati ali polomiti jo? S.tem sem hote marsikaj povedati. Rokovnjačem Tomažu, Petru in Joštu moram priznati primemo masko. Tomaž je bil pravi »tip«. Rak, ki je bil preobložen tudi s Francetom, je zopet enkrat v Francetu naš*c svojo hvaležno vlogo in jo je odigral veliko zabavo publike. V Raku je menda slabo memorirail. Rajtguzen Tonček, se nam tako poredkoma prikazuje, da človek ne ,vc, kam. bi ga djal. Igra seveda brezhibni. Ker ga tako poredkoma vidimo, se komaj vzdržujem pristranosti. Do vidova! Gavrič, Burger, Mujej, Vernazz, Jera, Urh in ostali, vlogo, ki se jih lahko tudi slabo igra, če pa dobro, izostane
čas#}? ab-
■1
solvirane. Ne ’strinjam' še ž~Burger Jevfrrt!! mladeniškimi gestami ter s splošno apa- , tiio kmetov',' rokovnjačev, jn čednih Cigank do svojih junakov.— Režija' seva«' da v rokah gospoda AVagnerja. Omenjam ga imenoma zato,.ker ni reagiral, na klic navdušene publike. Uprava blagovoli poučiti igralce, da publika ploskajoč ne mora ravno izkrvaveti, če hoče temu ali onemu izkazati svoje priznanje. .Ozadje scen v naravi originalno in lepo; »nebo« )i bilo lahko boljše, vse preveč' razbijanja pt) odru, Jupiter indisponiran, zve- I davo solncc, namesto janjca maček na J ražnju, to in slično so več ali manj atrf-^j >uti manjših odrov. Toča, Kozobrm in j Bilderban so-bili' tako zamaknjeni v svoje 1 cvarte, da bi se bil najrajši .prisedel — Rižanski. > v •. ■*	.
Celjske vesti.
Smrtna kosa. V Celju je. umrla 29. tm. ga. Eliza Pospichal, hišna posest* niča v 85 .letu starosti. Bila je anai najf starejših Celjank. V celjski Holnici je umrla dne 30. tm. ga, Leopoldina Štiglica žena poštnega uradnika v Celju. N. VrtoL ■
p.!
Pomilostitev. Kakor je že Splošna11 znano, je bil koncem1 leta 1922 obsojen! radi navijanja cen’ po zakonu o pobijanju1 draginje Rudolf Stermecki, veletrgovca v Celju na 21 dni zapora in občutno 'da^: narno kazen. Vse intervencije začefckonjt, niso pomagal?, ker so po zakonu zapor*' na kazen pri tem! prestopku sploh, ne more i spremeniti v denarno globo. Kaj je pa zavladala meseca decembra'radi+j kalna stranka in’ se je ustanovila radiV kalna politična organizacija tudi za Slo* venijo, se jo poradikalil tudi trgoveŽU Stermecki in sicer z uspehom. Na piod«' log ministrstva jo bil pomiloSčen in zal vsak dan bo plačal 50 Din'. Kogar teži i kak greh, naj postan# radikal ift-fta ifeSOf-svetu mu bo vse odpuščeno. 1
Celjska okoliška občina 3e>jfr>*adfi3fj seji odklonila prošnjo Dijaške kuhinja za podporo, pač pa je dovolila za rono.vi*’ ranje cerkve sv .Jožela 500 D. Pa pravi«j jo, kako napredni im sobijalno.;čuteoli6qi! sooijalisti.	:	<.	..
Savinjske kopeli. Na obrožjuTSaviujai postaja zopet živahno,vrvenje. Vjjled stalno toplih dni je kopalna $csona ža v popolnem1 razvoju. Kdor rad plava. -eraH v kopališče »Dijano«, kdor pa ljubi pe^ Ščeni prod in se čuti varnejšega v, ixUt«i«< pi, obišče mestno 'kopališče v;
Sokolstvu in javnosti?!
Dogodki o priliki nemške slavnostih Pitujti so povzročili, da so začela oblastva-Organiizacijo Jugoslovenskih Nacijonatt^ stov in posamezne osebe preganiati n$( ljubo našim zakletim narodnim sovrag gom, ki so še ,v polpreteklih časih^pobi^ jali in uničevali naše ljudi in njih Imetja* na najpodlejši, naravnost nečloveški na? čin.	' .. m
Čini nasilja in krivic, ki so začrtani ^ krvjo v zgodovini naših bojev, za naS ob-*_ stanek in našo svobodo, ne bodomikolf pozabljeni.	_•	'V “
Ptujsko žalostno _dejstvo toliko glasnejše obsodbe, ker ruši' jakost in odpornost naše severne meje te daje našemu mišljenju, čuvstvovaniu hotenju tujim in sovražnim, ©lcraetrtora potuho in zaščito.
* Naši lastni ljudje -so zasekali y, nacloH nalno in državno zavest našiti bratovfiif: sester pekoče rane, ki more iz njHriz*'! bruhniti le silovit in m a ščevalen-> Kihali globoko užaljenega patriotizma!
Sklicujoč se na drugi del resolucije# sprejete na naši glavni skupščini V Beo* gradu dne 25- marca tl., smatra podpisa*; no starešinstvo za svojo dolžnost, darovi’ imenu ^jugoslovanskega Sokolstva • naj*^ odločnejše protestuje proti takemu deja-r nju oblastnih organov, ki je za.naš na^ rod žaljivo in ponižujoče. ? ; •" t.. Poživljamo vse odgovorne Činitelije> ki imajo danes usodo naše države yj n kah, naj sc ne igrajo z . ognjerti in naj-n ustvarjajo položaja, ko bi bila disciplir rana sila Sokolstva primorana prek njih in proti njim Čuvati in braniti mo2i in čast domovine na temelju načel, ki; s«i vsakemu bratu in vsaki sestri;sveta ii nedotakljiva.
. Vsi za vsakega In .vsak za vse! ’ ^
" Zdravo!	r \
Starešinstvo Jugoslovenskcga Sokolske^ ga Siveza. y JUjublJani, dne 3Q,
&
'"Vt-VTSTSKS
Warro»r,“3. TanTJa 1923.'
Nadaljevanje VII. redne seje občinskega sveta mariborskega.
Državna borza dela id njeni lokali. — Pogreb judenburških žrtev. — Klerikalci proti Jugoslovenski Matici. — Za krščanske otroke v Mali Aziji. — Graški dolg.
— Plače občinskih uslužbencev.., rv *
f;*P Maribor, 1. junija.
Doslej smo’poročali, da se občinske Seje nikdar ne pričenjajo redno, ampak vselej s polurno zamudo. Današnja seja pa je pričela cele tričetrt uro kasneje nego bi morala. Tudi to je znamenje one splošne malomarnosti in nerednosti, ki tee vedno bolj in' bolj polašča vsega našega javnega življenja. Najbolje bi bilo, ce bi se zamudniki enostavno kaznovali * denarno globo. Seja je pričela komaj Ob *A na ‘20. uro.
,* Zupan Grčar je govoril najprej o lokalnih zadevah tukajšnje državne borzo del«. Kakor smo že poročali, je občinski svet sklenil na svoji zadnji seji stopiti v Stike e posestnikom hiše, v kateri bi bil primeren’ lokal za borzo dela, z g. Pfrie-merjem. Občina je v tem oziru že posredovala in prejela odPfrimerja odgovor, 'da je. šef borze dela, g. Stabej že sam na Svojo roko sklenil pogodbo z zakupnikom lokala, trgovcem1 Samido, kar je tu 'di.on sopodpisal iri je torej v tem oziru Se‘.vezan. Enako je poslal občini dopis tudi g. Stabej baan, in v tem1 dopisu spo-iročil, da se je pogodil s Samido, da pre-puHtti' lokal za 15.000 Din. G. Stabej si je ,dehar’izposodil in ga tudi že plačal, pro bi sedaj pa, naj bi miu ga mestna občina povrnila ali vsaj garantirala, ker je go-tovto, da bo odkupnino poravnalo prej «11 slej ministrstva za socialno politiko saonto. Razvila se je na to živahna (debata. Občinska pvetnika dr. Leskovar Uftjdr. Sernec sta izjavila, da borza dela ttf nikaka juridičda oseiba in' da torej tu-411 Sumla pravice sklepati1 kakih pogodb. Občina: so v, take avanture ne miore spu fčati. Oseba, od katere si je g. šef denar ^LzpOsodil^Uaj gleda sama, kako pride zopet ddriijega, Občinski svet je bil ono jlgiaSho istega mnenja in S tem je bila zadeva absolvirana. i' '«iPioV«biIu na pogreb ' judenburških tžRtev'se mestna občina fie odzove, ker je za to stvar itak že dovolj izdala.
J :'’Jugoslovenska Matica priredi v krat JteSnl knjižno tombolo.' Zupan jo na Svojo roko kupil za 100 D srečk v imenu občtBe in prosi za naknadno odobritev. ^Klerikalni1: občinski svetnik dr. Leskovar je^izjavil, da klerikalni klub nima jljtsroka podpirati Jugoslovansko Matildo, ki se*je zavzela za zopetnovvzpostavi-iitev mestnih Orjun v Mariboru in Ptuju ftupajfoviT predlog1, pa je bil kljub; temu -.$«.} ■' ••-* *•••,'- • f^yDuEovnik:'Adam Pažis iz rAtep pobi-faf za krščanske otroke v Mali 'Aziji. Ifana dovoljenje od ministrstva notranjih liadev! in’ od pokrajinske uprave v Ljub (Jjaiii, manjka pa mu potrdilo knezoškof. jtojdigarijatov v Ljubljani in Mariboru, KKer torej zadeva ni povsem jasna, se nje ligctv« prošnja za poidporo odkloni, i , Prizivom mnogih gostilničarje^ zo fpdr odmierO; globe zaradi nepravilnega [pobiranja:nočnega davka se je doloma iggodilo intso bile globe znižane, jflžNesrečiji procbs Mestne občine proti [iw«aTeverkehreburo< v Gradcu zaradi «00.000 Ka (takrat 300 tisoč K j), še ved' popolnoma! rešen. Graški zastop-'pikimjestne. občine dr. Trstenjak je Sedaj Stožil mestno občino, ker ni hotela porav-|SSa±i, zahtevanega ekspenzarja, marveč tpru "je ponudila vi poravnavo 17.000 K, Hgar^ju, on odklonil. Na županov pred Ijbg je bilo sklenjeno, da se plača dr HTrstenjaku pavšalni znešek ‘24.000 K 'stroški dr. Leskovarja pa še pavšallrajo ,afc,12.000	lij!*	■
‘^^‘^tSf.Beištnl ..nilužbenlci 'so prosili, .mtfaaa;njihovi prejemki. Prošnji ugodi’vi-okvir ju za L 1923 preračunanega’ Ztie&ko, čimer dobe 20 .odstotno [jpogišanjet dosedanjih' mežd.'
S V. Tudi uSlnžbenici. mestnega pogrebnega aaw?dSa lEočcjo imeti vdšje plače. Z «zi-U*y»Snal to^da SO Bedaj .^pogrebni stroški
«§&'■ • b.f >■'' , V*,:*- »V ' ‘ ' '	■
Ob frioetrt Ji a deveto uro je bila j avli a seja zaključena, nakar se je vršila tajna seja, *	-mmi 1 f‘:
’T
Vlomi in tatvine v Prekmurju. \
Meseca septembra 1. I. je bila Mihaelu 3enkiču v Kruiplivniku, okraj Murska Sobota, odnesenih 15 piščancev .vrednih 450 K. V mesecih februarju in marcu pa bilo ukradenih Mihaelu Vogrinčiču v (ruiplLvniku. Mariji Rogač v Gornji Lendavi in Josipu Hajdinjaku v Radovcihv celem 18 kokoši v vrednosti okoli 3400 Posestnik Jurij Bernjak y Krifjlivni-at je slišal po noči dne 7. marca lajati svojega psa, Radi tega je šel pogledat na skedenj, kjer je imel za približno 4000 K obešenega mesa. Na Skednju je zapazil dva moška. Eden je svetil z električno svetilko. Bernjak je takoj stekel v sobo po puško, med tem pa sta moška zgini-a, ne da bi kaj odnesla- V isti noči je Mo vlomljeno v klet posestnika Franca lorvaita. V kleti' je bilo približno 500 kg žita in 300 1 jabolčnika. Vlomilci so vsled ertčanja dekle Frančiške Gomboc zbežali in niso vzeli seboj ničesar, V noči na 17. maTca je bila podkopana stena kravjega hleva Marije Rogač v Gor. Lendavi. Skozi luknjo so prišli storilci v kuhinjo, v kateri je bilo kakih 400 kg moke in 4 kosi_ svinjskega mesa. Odnesti pa niso mogli ničesar, ker so se domači pravočasno zbudili. Kot storilca vseh teh tatvin ozipoma poskušenih tatvin sta osumljena 24letni Franc Rogač in 44Ietni 'van Košalin, oba posestnika v Krapliv niku, kj sta oba na slabem glasu in splošno znana tata. Rogač prizna deloma tatvine, K.ošalin pa taji. Obsojena sta bila (ošalin na ,4. Rogač pa na 3 mesece tež ke ječe<&;j|.,v
'jKftPenito zopetno' povišanje pogretfai ’«ročkoV.. Sprejet pa jo bil predlog, da 3c no 'delo pOsebej hbWorlra._\Vod§iyo RS
Izpred sodišča.
s Maribor, 30. maja 1923.
v-z
k -#'
\mi{	/;■
Poneverba.
v
Dne 26. decembra 1. f. je napisal 20' etn} bivši notarski uradnik Janez Boj' nec v Dol. Lendavi, na domu Jožefa in Ane Benkovič v Bogojni kupno pogodbo V s vrbo plačila desetka jn drugih stroš-cov je sprejel od Jožefa Benkoviča 8000 (. Dne 7. februarja pa mu je izročil kaplan Andrej Berden v Lendavi 4000 K, da jih odda Adalberfu Baranji v Lud-bregu. Bojncc pa se ni ravnal po nalogu, temveč je sprejeti denar porabil zase in tudi nima volje škodo poravnati. Pred okrožnim, sodiščem je bil obsojen radi hudodelstva poneverbe na 2 meseca tež' ke ječe. :r ’	;
P ■' >'	Nepošten hlapec. ’
^'■'21 letni 'Anton Arnuš je služil od 16. januarja do 17. aprila pri posestniku Mar tinu Vtičarju v Humu, okraj Ormož, za hlapca. Ker je gospoda/, našel 16. aprila .v mizni ci, kjer je shranjeval hlapec svojo obleko, rmčice in žeblje za čevlje ter v škednju v stelji zakopana jajca, je sti-rat dne 17. aprila hlapca iz službe. N l>i)Io več dvoma, da je hlapec tat, to tem-manj, ker so že teden dni poprej našli v njegovi postelji kos svinjskega usnja za podplate in drugo*' usnje v vrednosti 200 K. Takoj drugi dan po odhodu hlapca.iz službe, pa je gospodar opazil tudi, da manjka'kos-svinjskega usnja za podplate in drugo usnje, dvoje hlač in dvoje su kenj, dežnik, IA m vražjega blaga.. 1 m hlačevine, dvoje kril in ene jopice, katc re predmete ceni Vtičar skupno na 9450 K. Arnuš, ki tatvino le deloma prizna, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe.
Surov sin. ;	'V*	■
Dne 23.' aprila zjutraj je prišlo med 41 letnim posestnikom Šaudorjem Kolar iz Stanjevc, okraj Murska Sobota, in njegovim 71Iet starim očetom Janezom Kolar do prepira. V svoji jezi je sin sunil o četa, skozi vrata na prosto. Pri tern je priletel oče v ograjo in zadobil na lev' roki lahko telesno poškodbo. Okrožno sodišče je surovega sina. ki svoje dejanje taji, obsodilo radi Hudodelstva težke te lesne poškodbe po § 153 k. z. na 14 dn
jeČe..vd..:;'.
Žalitev priče. 'T
58lefna soproga tovarniškega delavca Marija Pajtler na Pragerskem, je dne 13. aprila žalila Katauno Lopamik. ki bila pred okrajnim sodiščem v Slovensk : Bistrici ,v kazenski zadevi zoper.Marijo Reitmaier ’in Marijo Pajtler-radi razža' Ijcnja častil zaslišana za pričo, z beseda mit »Ti grda nesramnica, kak se laže Okrožno sodišče jo je obsodilo radi pre greška po § 104. srb. k, „ z. na 4 dni-za-pora. '.r : ...
□ □
Darujte za,Sklad otroške bolnice' v Mariboru.
□^D
Mariborske vesti.
Maribor, 2. junija 1923.
m Smrtifa kosa. V mariborski bolnici je umrla Ivanka Kovačič, uradnica okr. glavarstva v Konjicah, zavedna članica tamkajšnjega Sokola. Pogreb je v nedeljo popoldne na pobreško ^pokopališče. Sestre-sokolice naj se kolikor možno številno udeleže pogreba.	.	,
m Slava artilerijskega polka. 32. artilerijski polk slavi dno 5. junija svojo slavo kot dan spomina na koroško ofenzivo I. 1919. Slava se vrši v polkovi vojašnici vojvode Mišiča.
m Šolarska prireditev v narodnem gledališču. Deška osnovna šola I. in dekliška osnovna šola III. vpriaorita dne 3. n 5. junija vsakokrat ob 15. (3.) uri v Narodnom gledališču šolarsko prireditev s sledečim! vzporedfgu: 1. E. S. Finžgar: Vedež, otroška igrioa s petjem v 2. dejanjih. 2. Telovadni nastop — proste Vaje. 3, J. Petz: »Letni časi«, dvoglasna spevoigra z deklamacijami, s soli in sprcmljevanjem orkestra. Poslednjo točko proizvaja okoli 300 otrok. Čisti dobiček je namenjen za nabavo šolskih potrebščin revnim otrokom1.
m Državni upokojenci in železničarji! Akcijski odbor drž. nameščencev, železničarjev in vpokojencev nahaja se v težkem boju za na9 vseh obstanek; njegovi stroški rastejo od dne do dne. Ker dela in. se žrtvuje tudi za nas vpokojence, jc naša sveta dolžnost, da se udeležimo te akcije po svojih močeh. V to svrho naj vsak vpokojenec, vpokojenka in’ vdova položi vsak svojim močem primeren de nami prispevek pri g. Kopiču v Nabav Ijalni zadrugi, Stolna ulica 5./ Denar se vpišo v posebno polo, ki se odpošlje z denarjem1 vred akcijskemu odboru v Ljubljano. Obenem se naroča vsem drž vpokojencom, ki še niso vplačali dru-štverio članarine — 2 Din. — za leto 1923 in zaostalih posmrtnin »Samopomoči«, da to takoj store pri g. Kopiču, ker bodo sicer izbrisani iz društva. Uradne uro so vsak delavnik od 11.—12. ure.
m’ Predavanje o sugestiji in hipnozi s Stališča moderne vede se vrši dne 4. ju ni ja ob pol 20. uri v »Ljudski univerzi* (mala kazinska dvoraria). Predava g prof. Favai. Predmet je tako zanimiv, da bo privabil mnogo poslušalcev.
ni Obligatorično cepljenje proti ko zatn v Mariboru. Mestno prebivalstvo se ponovno opozarja na to, da sc 10. junija 1923 konča brezplačno cepljenje pri mestnem fizikatu in da se vrši pregled cepljenj in razdeljevanj spričeval isto-tam samo še do 17. junija tl. Od 10. juni ja tl. naprej se bodo pri mestnem fizikatu v času dnevno od 9. do 10. ure cepile samo tiste osebe, ki se bodo od tega dne naprej priselile v Maribor, in ki ne morejo doprinesti dokaza o cepljenju v smislu odloka Zdravstvenega odseka za Slovenijo od 12. aprila 1923 št 5697. S 17. junijem 1923 se začne pregledovanje materijah o letošnjem obKgatoričncm cepljenju proti kozam ter se bo proti vsem tistim osebam, ki do tega dneva ne bodo doprinesle neoporečnih dokazil cepljenju, postopalo z zakonom določenimi in objavljenimi kaznimi. Posebno se opozarjta na to, da mora dokaz o cepljenju vsebovati tudi uspeh cepljenja, to se pravi, ,v spričevalih o cepljenju mora biti razvidno ali je bilo cepljenje uspešno ali ne. Vse tiste osebe, ki so se brez plačnemu cepljenju pač podvrgle, niso pa prišle k pregledu in k razdelitvi spričeval, se poživljajo, da čimprej pridejo o-sebno po spričevala. Spričevala se delijo pri mestnem fizikatu dnevno od 18. do 19. ure (6.—7.). Gospodje zdravniki se pozivajo, da predložijo do 17. junija natančen seznam zasebnih cepljenj ozir seznam dopolnilnih cepljenj do 10. junija mestnemu fizikatu, pri čemur se pripominja, da se morejo uporabiti samo taki seznami, v katerih je zaznamovan tudi
uspeh cepljenja. - :r !4V  .......
W Najlepše romanc la druge razilo vrstne knjige iz Svetovnega slovstva vBeh' jezikih' izpoSojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« y Narod Uem: domu. Knjižnica kupi takoj po Izidu vsako novo slovensko knjigo, »••*•:***"4
M Mestna gostaščiua. Dodatno k že Razglašeni naredi)! pokrajinskega ha mestnika za Slovenijo z dne 31. marca tl št. 154 — Uradni list št. 33 — zadevajoč odobrenje proračuna mestne občine mariborske, še razglaša, da je pokrajinska uprava z Jjaredbo z dne, ,19, inaja, 1923,
15.241 dovolila pobiranje 20% gostaščiitf od povprečnega po davčni oblasti ugo*: tovljenega najemninskega donosa hiš V letih 1921 in’ 1922 toda z omejitvijo, da 60 najemnine.do vštetih 200 Din. gostaščine proste. Ta prvotno tudi za vodovodno na-1 i klado in kanalsko pristojbino določen* omejitev je z zadnjo naredbo ukinjena tvori odmerno podlago efela najemšeina, od katere se je odmerila hišna najmarin® za leti 1921 in 1922.
ni' Naši malčki na odru. NarodnoA** činstvo mariborsko še enkrat opozaT)®'' mo, naj ne pozabi počastiti in razveseli**, naših malih v nedeljo popoldne, a s«®1, . jim obiskom v narodnem gledališču. K** kor kaže na dragem mestu priobčeni vzpored, vprizori dcca I. deške in III. d*1 iliške ljudsk^ šole tudi mično otrobi igrico »Vedež« od našega znanega pisa“' telja Fr. S. Finžgarja, Igrica je nekak*, otroška spevoigra s spremljevanjoan kestra, ki ne bo navdušila samo čkov, temveč tudi stariše, ki so v te*' težkih časih razvedrila potrebni. Da H® užitek različen, nastopijo otroci kot t**. lovadci, da pokažejo i svojo telesno proŽ", nost irt gibčnost. Krona prireditve bo P*| J. Petzova dvoglasna spevoigra »Let**] časi« S spremljevanjem orkestra. M®® posameznimi odlomki deklamirajo učetl* ci. Kdor lioče slišati krasne, mnogoob** tajoče glasove malih solistov, naj pobit*
V gledališče. Naj nas no zvabi to nedelw lep popoldan iz mesta, odrečimo se to* krat spreliodu in vlijm’o deci navduši nja V mlada srca. Gledališče naj bo h®' bito polno. — Malčki vam kličejo: K*' svidenje!
m Mestiio kopališče je izven’ Hedel je i® ponedeljka Vse dni v tednu odprto. Paro* kopelj je ob sredah in' petkih za dam* ostale dni za gospode. Občinstvo se opo* zarja, da mu v prvih kopelnih dneh *"• troha čakati na kopelj. Kopališče je od' prto od 10. ure do 19. popoldne, blagajn®1’, pa do 18.	"	4
m Utopljenec v Dravi. Včeraj (petek! popoldne je videl neki možNv Dravi trn* plo moškega utopljenca. Obvestil je -t®* koj policijo, a truplo je med tam. že spl®* valo daleč naprej ip ga ni bilo možno ve®
£
izslediti.	_.?
m Še vlom v Mariboru. V torek jebR
lo med dopoldanskimi urami vlomljet# v stanovanje poštne uradnice Koreče t Gregorčičevi ulici in ukradeno perilo h* obleka. Neverjetno, kako je zadnji število ylomoy in, tatvin v Mariboru ®a[ raslo.	.,
m Elektroinštalaeijska In strojni?®1* družba z o. z. Melistroja, Maribor, G0< sposka ul. 8 je ravnokar izvršila elektn* fikacijo gospodarskih poslopij Sch3fl* bornove grajščine v, Slivnici ter zgradb Centralne banke v Maistrovi ulici, * popolno zadovoljstvo1 pregledujoče misije. Instalacijo vsake vrste, motor* elektrifikacija svetiljk, luJstrov itd. .* A* željo brezplačni Inženirski poset. ’ m Umrli šo v tem tednu v Maribof® Karl Levart, 18 let star, kovaški pona^j nik, bolmca; Anton Topolnik, 57 1®* »tar, kovaški mojster, Aleksandrova cc^ sta 57; Teodor Rues, 19 let star, trgoval nameščenec, Tvorniška .cesta 30; Aloi21" Traanpuš,.50 let star, branjar, Vetrinjs^ ul. 8; Primož Balon, 66 let Star, privat®1 uradnik, Klavniška ul. 14; Jakob Bun®* schuh, 58 let star, sprevodnik južne ^ Ieznice, Lajteršperk 339; Darko Mar»lR 5 let sta)r, sin' poštnega uradnika, kopanova 8; Franjo Fašl, pol leta st*** sin ključavničarja južne železnice, dolenska uL 28; Ivanka Harpf, 77 »e stara, vdova po ibženerju, GregorčlSev ul. 26; Angela Ferenc, 18 let Stara, tiskjl\ niška delavka, Koroška cesta 90; P°7 j Cihal, 1 teden' stara, hčerka ključavriicay ja južne železnice, Ulica Jatfa Kolarja *< m Nočno lekarniško službo ima P^‘7 Hodnji teden; lekarna Savost, Txx kral^v
i v mestHem parku. Pri ..gjj
'dnevno koncert od P°t
1
Petra.
tal Kavarna
pena! vremenu	 ,	,
do pol 19. in od 19. do 24. ur^. Sladol®^ domače peervo.	    -
V nedefjo popo/dne. ob 3-T v Narodno
Mladinska spevoigra
LEm/*
ab i ; 3t
Tjte.	—“■
3*W>o»yy. junija''1923*..
»T A B O KC
Narodno gledališče.
' Ropertoire:	’	•*
Sob'ota, 2. junija: Dranlatski melo-Plastični večer; Marijane Dragana Jap-okove, izv.	•	./	.
Nedelja, 3. junija ob 15. uri. Šolska Prireditev deške osnovne šole I. id dekliške osnovne šole III. — Ob 20. uri. sBr.i treh mladenkah«. Izv. kuponi. Gostovanje g. Soivilskega .(tenor), člana ljubljanske opere.
■ I* /-*
. Gg. abonentom. — Pri sobotnopi ples-M-m večeru 2. junija znamenite umetni-gdč. .Tanekove imajo vsi gg. abonenti,
' se pri blagajni izkažejo z abonentno Vbitimaei,jo 40% znižano vstopnino na kjerkoli sedežu. Kor bo ta večer nudil *Varire(ieri umetniški užitek, naj gg. abonenti ne zamude ugodne prilike.
l^itamatični-metoplestični večer. Vso-^to« 2. junija priredi znamenita umetni-04 gdč. Marijana Dragana Janečkova v Mariborskem gledališču svoj dramatično ®loplastičen večer. Gdč. Janečkova je "^dbučanka, živii v Pragi in je bivša nkaprof. Milotc,-na švicarski Dalcro-Ti soli. S svojimi na st oni v Pragi in hogo drugih čeških mestih si je stekla Dznanje dovršene umefcuice. Praške rj !ke jr, hvalijo,kot posebno nadarjeno ^rarnatsko moč. Posebno zanimiv bo j’ ki ga Izvajala v tuk. gled. Njen J>ozi r 11lpna lastna inveiicija n/i kem-vell^i0 ^ftanč, Čajkovskega, Mac Do-i)6 3 ln dr' od katerih je stvorila psihič-. »žl^6miS1^rt podobo pod naslovom Zetf	3 točkah: detinstvo, ljube-
5„ ’ aiaterinstvo, borba življenja, strast ja e^,frnaplja, smrt. Vse te točke bo gdč. Mesn£Va proizvajala v dramatičnem ^ . ’ ‘kar bo za Maribor gotovo čisto Ue-3a	•Tanečkova	prihaja	baš
uw[?’ k-ter je imela povsod velikan-imetnip Jeseni se nApoti odlična u-•#ainro* orijentu, kjer bo imstopila ihori KV ff1eflal'ščn v Sofiju. Med od-■toSk ° dodaJa nekaj solo klavirskih Spremfiti Ki)6crova. ki bo umetnico kupon«8' edstavase ^ m izv-*ab.
pr°Jstava v mariborskem PrirerU	^edpljo, 3- junija ob 15. uri
/v^6	dn dekliška osnovna šola
. _ aliSko prireditev z zelo lepim', po-T1® i”1 bogatim sporedom. Na progra-jo Finžzarjova igra »Vedež«, dalje potili časi« (deklamacija, petje, itd.) Pri Predstavi Sodeluje do 300 pevoev, pevk ^godbeni' kor. ’- ;j _ -	;	•	.
jv»Prlt. treti madenkab«. V nedeljo zve-***,'ise'.ponovno v prizori ena riajlepših in' ^^priljubljenejših operet letošnje sezo-c**J>Pritrch mladenkah«. Partijo Schu-^rtafcpoje odlični tenorist ljubljanske o-"^Org^SovilskL Predstava je za izv. n-b.
kultura in umetnost
^'•Izjava. Na članek »Straže« v št 61, (P jnflli3a 1923 odgovarjam) sledeče: eem Vfiakomu v obraz, da nisem ^;*c,^riflpe^^omj^i’men jakom, av;-vnoticii	3*e tudi »Tabor«
Nastopil niLn Jadnjil^c	""T’
izdam najkasneje	javnost,	ker
leta 1931 sv°-
i><5ora«. SVeled avpje avice* in dramo til V javnost, o pesnvvf100^ nisent «1-'frededa povedati gospod»UTV mefll pa bi BSHlhJ dr. Jfl4o,eE&l«L?«*.r 1. drugega, kakor-»Straža« l. 1923 o’s.e kai fctva1 'nisem-oikoli izrabljal, ko i,-1 n‘oa izbirka, potem) šele primerjajte in K^ečer, na katerem! semi prečita! jedva •Sovico svoje pesniške zbirke in' Vra^ ^ jdi' pesem1 »Orjuria«, pa ne more biti kti-*erij za stvarno umetniško oceno. prj. ^Biriim] še, da nisem somišljenik ni ene Mitične stranke ir£ končam tako, kakor •‘tijja.-pesem »Psalm)«:
Djubite' Se tneil Seboj i .1 Kadar tvlaml srce prepolne 4; , bo ljubeznih pokleknite;
( ! .Poljubite zemljo, ki naS nosi h-,irtft.zapojte svetu; 'ALELUJA! AEELJJJA!
Tone-Seliškar^Blišl;
^XL)eIa TlenrikalSmrekarja, ki se .._ ‘feb^10 'na" s&darI5i'l -yjL ntnotniški razstav, Grohar<f>so)skore gotovo njegova rab Ja' Henrilc Smrekar trpi na posledi "fK^^cn-e	^e^aj. zdravi ,v.
na*
Doberni pri’ CeTju, zdravniki pa so mnenja, da tudi,.v slučaju, da okreva, nc bo ,vcč sposoben za delo. Vsled tega. opozarjamo našo javnost, naj izrabi sedanjo zadnjo priliko ter pokupi ona Smrekarjeva dela, ki so razstavljena v kazinski dvorani. Cene so itak skrajno nizke.
x Umetniški salon, po vzorcu dunajskih, zagrebških in drugih salonov za stalne umetniške razstave namerava pod vodstvom umetniškega kluba »Grohar« otvoriti v svojih lokalih v Gosposki ulici g. Karol Preis, veletrgovina s pohištvom. Za Maribor bi bila taka pridobitev velikega umetniškega in kulturnega pomena.
x Organizacija intelektualnih delavcev. V nedeljo, dne 27. trn. je bil tretji sestanek organizacij intelektualnih delavcev, katerega se je udeležilo 14 organizacij s 23 zastopniki. Po občnem poročilu so se sprejeli sledeči sklepi: 1. U-stanovi sč združenje vseh organizacij intelektualnih delavcev po vzgledu francoske CTJ v svrho moralne in materi-jalne podpore intelektualnih delavcev v Sloveniji- 2. Izvolil se je soglasno 6 članski pripravljalni odbor, kateri ima nalogo prirediti pravila in stopiti v stik z vsemi organizacijami intelektualnih delavcev. 3. Pozvati je vse organizacije intelektualnih delavcev k sodelovanju^ v svrho čim hitrejše dovršitve združenja, tako da bode možno na meseca' decembra tl. v Parizu se vršečemu občnem zboru CTJ že imeti svojega delegata. 4. Po izvršenem udruženiu v Sloveniji je iskati stikov z jednakimi organizacijami v vsej državi v svrho skupnega jednotne-ga nastopa. Vse organizacije intelektualnih delavcev, ki so bile vabljene • na zadnji sestanek a se temu niso odzvale, pozivamo, da.se v svrho informacij zglasijo v uradnih urah v pisarni Slovenske Matice. — Pripravljalni odbor.
x Vitomitova železnica. Spisal Josip Korhan, nadučitelj v,Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Okusno ilustrirana naslovna stran nam kaže glavne junake povesti. Vitomila, Skalarjevega Tončka in Majdi-co, ki ponosno prepcljavajo Vitom ilovo lokomotivo. Povestica jo vzeta iz otroškega življenja na deželi Knjižica je lepo darilccrfiaši mladini in je posebno prikladna za mladino od 8. do 12. leta, ker je vzeta snov iz te otroške dobe.
x Filozofski kongres v Pragi. Profesor zagrebškega vseučilišča, znani jugoslovanski filozof dr. yi. Dvornikovii je predlagaj v praški »Prager Presse«, da naj se vrši v Pragi-kongres slovanskih fiozofov, ki bi naj izdelal smernice za slovansko filozofsko dčlovanjfc.
x Nova Evropa. Prejeli smo 16. Številko VII. knjige »Nbve F,vropc« s sledečo vsebino: Paskijevlč & Co (Lini); Privrcd-na obnova Avstrije (dr. Rausch); Agrarna reforma 1 njene posledice (Ing. V. Car); Pravno i ekonomske posledice a-grarne reforme n Bosni i Hercegovini (L. Novak); Porota v Jugoslaviji (M. Dolenc); Slučaj A. Cesafca. »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg Kr. 10.
. Seran 5a
* '
Sokolstvo.
_ . »
M. Kovačič: 'h; :■ ^T: ;	.	■
Sokolstvo in krščanstvo.*
Pod gornjim naslovom je odgovorila »Straža« .v svoji 59. številki z dne 2$. maja tl. ,v uvodnem članku na moja izvajanja -v zadnji številki »Narodnega lista«. Dasi je v odgovoru več nepotrebnih žur-nalističnih floskul in nekaj ironije Stra-žine baže, je vendar, odgovor dosti stvaren, da zasluži repliko. Podpisal ga je D. J. J., menda prof. teol. Dr. Jože Jeraj; in zakaj bi svojemu bivšemu tova-nšu iz narodmo-radikalnega akad. teh-n. društva »Tabor« v, Gradcu ne odgovoril?
Moja izvajanja zovc člankar goro-stasna in se čudi, kako jih je mogel na-Msati profesor-zgodovinar, »ki bi' ven-rf .mora^ globlje prddreti v bistvo in ^azvoj zgodovine«. Zgodovinar sicer ni-J toda za polemiko s »Stražo« sem t °^0JC dovplj globoko,--x„:n.u Vj da sta^si Sokolstvo in 'kr-p°dobna M temeljni ideji, se !	Člankarju frapantna. Ve-
rujem. \ Cc.pa bi se.poglobil-,v spise. M.
rnesifo- nadaljevanja' ©* bistvif sokolske misij, ki sledi v prih-l^tf^.s^ai|Qdne*a4sta€,^ :, r ,,
Tyrša, Česar se od'njega' ne irtore pri čakovati niti ne sme zahtevati, bi mu ne bila več taka. Tyrš tc ideje, kolikor se spominjam, sicer nikjer; izrecno- ne izrazi, vendar veje iz vseh njegovih idejnih spisov, ki bodo vedno tvorili idejno podlago'Sokolstva, duh humanitete, ki je V bistvu tudi duh krščanstva.
Primerjanje Sokolstva s krščanstvom se D. J. J. u zdi drzno in moja ostala s to primero -soviseča izvajanja so mu .neumne ,šale, ker jih skoro nc more smatrati za resna. Mnenje, ki si ga je tu in v, svojih nadailjnih izvajanjih D. J. J. u-stvaril, mu bodi prosto; ali ugotoviti moram, da je morda ustvarjeno nekoliko preuranjeno, ker sem v razpravi »Bistvo sok. misli« uvodoma v svojih izvajanjih dejal, da sem pritegnil idejo narodnosti, verske strpnosti in krščanstva le, da bi znali preceniti veličino, razvoj in število Sokolstva. O tem vseip pa še niš e m razpravljal; torej je »otrok pred očetom« čiankarjevo začudenje nad 1110-jiin primerjanjem 290.000 Sokolov s 700 milijoni kristjani. Če pa vidi D. J. J. v Sokolstvu le telovadno in atletsko organizacijo, je v isti zmoti, v kateri je tudi še velik del Sokolstva. V češkoslovaškem Sokolstvu so že dolgo spoznali etične naloge, ki jih ima Sokolstvo; pri nas se je na idejno stran obrnilo več pažnje še le na letošnji savezni skupščini v Beogradu.
Trditve klerikalnega tiska, da Sokol ni verska indiferentno društvo, s svojimi izvajanji nisem potrdil, kakor meni D. J. J. Dober Sokol moreš biti in stremeti za dosego humanitete na podlagi kakega verskega sistema, katerega priznavaš, kakor na podlagi svobodnega svetovnega nazora, ki si ga ustvaril po dolgih študijah; za Sokolstvo je glavno, da ue izgubiš iz oči končnega cilja- Konfesionalna (to pomeni pač beseda" »verski«!) pripadnost članstva je Sokolstvu tedaj popolnoma irelevantna
»Seveda slovenski narod (jaz bi rekel s stališča jugbslovenske ideologije ,pleme’) je v svojem večjem delu še tudi nezrel za aristokrastke ideje .sokolske humanitete, ker pristaja po večini na klerikalni program.« Tej ironično mišljeni trditvi D. J. J.-a sc popolnoma priključujem. Na žalost, da je tako. Sokolstvo pa se nc bo strašilo truda, da bp šip svojo pot naprej in da bo sistematično nadaljevalo svoje delo.
Kar piše Stražili člankar nadalje o vzgoji, je deloma res; dokazano še sc veda ninoigo dolgo ni. Sicer pa o sokolski vzgoji jaz niti pisal nisem; zato tudi nc smatram za potrebno odgovarjati na tozadevna izvajanja. Če pa D. J. J. meni, da bodemo »mogoče s svojimi sokoliči dognali, da je prava ljubav za klerikalce bič ali korobač«, moram ugotoviti: 1. da je to zavijanje mojih izvajanj; 2. da utegne člankar v danem slučaju imeti prav, kajti dokler krijejo pisavo klerikalnih listov poslanci s svojo imuniteto, drugega plačila za tako pisavo ni.
Glede člankarjevih izvajanj o narodnosti nimam ničesar omeniti, nego vzdržujem svoja izvajanja. Kdor jim hoče slediti, temu povedo dovolj. In Sokoli niso oni, ki bi tega nc hoteli. Zato se tudi ne bojim, da bi me zapustili moji »bojevit tovariši«!
Jvar se tiče člankarjevih izvajanj o našem boju proti klerikalizmu, tem »groznem strašilu«, le toliko replike: Me bojimo se ga, zato nam ni grozno straši-
lo.	Borimo se proti njemu, ker ga smatramo za škodljivca naroda.. Olank^rjeva trditev, da klerikalizem ni »nič drugega kakor dosledno izvrševanje katoliških etično-socijalnih načel tudi v javnem življenju«, velja le teoretično. Praktično udejstvovanje klerikalizma desavuira samo izvajanja D. J. J.-a; dokazov vsak dan na izbiro!
Trditev Stražincga člaukarja, da klerikalci niso pod komando duhovnikov temveč da ima pri njih glavno besedo »tisti, ki največ ve in je najbolj sposoben«, enostavno ni res. Nočem sponašati Žebotov, Roškarjev, Brenčičev itd., ker D.'J- J. bolje pozna lijih sposobnosti in bolje ve, koliko vedo, nego..’jaz. Navajam le, ^kar pravi dr. Ivan.* Šušteršič, dolgoletni vodja klerikalne ■ Stranke, v svoji brošuri »Moj odgovor« str.11>: »Pod' kferikalizmom razumevam politično stranko, ki se naslanja v prvi vrsti na cerkveno hierarhijo>in črpa iz nje svojo politično, moč. - Cerkvena hierarhija je okoštjo klerikalne organizacije. Vsi dru-Š-Atr.ankiiiii ^aipDnii' so:ie priveski lufir
rafhije in stoje direktno ali indirektno , pod njenim vodstvom, četudi se nahajajo -
dostikrat formalno; pod posvetno režijo.«
11 koncu še toliko: .V Sokolstvu nj; idejne zmedenosti in babilonske kon- j iuznosti. Oboje je le tam, kjer ni- razu« mevanja Sokolstva, bodisi hotenega, bo- r disi ker še niso dani predpogoji. Da. par se predpogoji ustvarijo, to skrb naj pre-. pusti R. J. J. le naši organizaciji sami. j Stražin. članek pa je pokazal eno, dai" je namreč klerikalcem sila neprijetno,,, če se podčrtavajo in popularizirajo etični 1 temelji Sokolstva. Najdena je tedaj pot za* uspešen boj proti njemu. In to mi je M; zadoščenje.
Za mene je s tem polemika končana,; ki je itak za obe strani brezplodna. D. J.. J. ne bo mene prepričal, da sem v zmoti, niti si jaz ne domišljujem, da bi njega do- ■■ vedel do drugačnih nazorov.
;'• • ■	—Vr —:.v ;	 -
o V Dravograd niso za občinstvo do» voljeno znižane vozne cene po železnici.
To na znanje vsem izletnikom. — Za telovadce in telovadke ima skupno legiT timaoijo načelnik brat Naglič. — Zdravo!
o Akademija Sokolovega naraščaja se vrši letos v soboto 9. junija ob 20. uri, v Nar. domu. Te besede zvene že dalje časa v stoterih nežnih dušah vseh onih, ki pridno vadijo v telovadnicah in' koprneče čakajo dne, ko pokažejo tudi drugim, kaj so se naučili s tihim, šmot« ■ run im delom1. Ta večer hočejo javno po« kazati svojim staršem in vsem- prijate-. Ijom Sokolske mladine, da so si svosti! svoje naloge. Zato vabijo k svoji prireditvi vse njim naklonjeno odraslo občinstvo v Nar. dom, da vidijo njihove proste vaje, čujejo klice njihove duše. Naj nc bo nikogar, ki bi si ne rezerviral tega-večera za Sokolsko mladino, da pokaže že s svojim pošetom simpatije do naraščaja in ga navduši za trdo pot v bodočnost. Zato: vsi 9. junija v Narodni dotah
Socijalna politika.
Reforma ali eksperiment??*'^'3/
Kako sc godi železničarjem .v Jugoslaviji, ki gladujejo, hodijo razcapani ht od katerih še mnogo' rodbin prebiva vi vagonih, kjer si uničujejo zdravje in žiy.*‘ ljenje, je splošno znano.	.
Med redke ugodnosti, ki jih nudi železnica svojini uslužbencem, je brez«' plačna zdravniška oskrba. Reči se mora, , da je bila ista vsaj v SlovenijT dosedaj prav dobra in gre slovenskemu zdrav/b, ništvu vsa čast in spoštovanje. • .	/ j
Po celem svetu se pazi nato,' 4a . Je) zdravnik kolikor mogoče lahko pristen pen, da sc ga more o pravcm ;času,;tudi po noči dobiti.	•	r	r
Na podlagi sedanje uredbe:so3co't“'že-’-lczniškj. zdravniki nastavljeni) po 'vseK1 večjih krajih zdravniki, ki opravljajo) službo poleg svoje glavne službe m je teh ; zdravnikov primeroma dovoljno, daspso nekateri zelo obloženi z železniško--; zdravniško službo. Dandanes ima pam-v reč pravico do zdravniške oskrbe ne samo uslužbenec sam, pego .vsa njegov« , rodbina: mati, oče, itd.,'kratkomalo ,vser-kar živi pri njem in od njega. Železniški' zdravniki so dosedaj bagatelno plačani'in-so zahtevali pravično plačilo. Kaj si pa -zmisli zdravstveni šef vj ministrstvu?, Reforma, redukcija! Vsi dosedanji zdrav-5 niki, ki so delali zastonj od prevrata na-' prej, se odstavijo, mesto njih pa so na* stavijo le 3—4 zdravniki, takoizvapiJ, sekoijski zdravniki, ki bodo vedno PO-> tovali po progi, dobili 2—3000 dinarjevf; mesečne plače hi stali le v službi železnice. Ni treba mnogo premišljevati vsakdo bo sam 'uvidel, da delo, katero sč-da-j'opravlja 40 do 50 zdravnikov, ne bo! moglo nikdar opravljati le dvojica alt. trojica zdravnikov! Kaj bo temu sled3o?> Železničarji in njih rodbine bodo M res* nici brez zdravnika, v slučaju sile--pa se bodo zatekali k najbližjim zdravni-r kom in bodo bolniške blagajne - morala, ogromno plačevati za zdravniško dekv ki je dandanes takorekbč zastonj. ’ Poleg; tega se je izračunalo, da bi' »sekcijskDaf zdravniki .veljali 6—7 krat toE-ko^kolikor’; veljajo dosedaj vsi zdravniki skopaj£; Tedaj znamenita »reforma«! Sicer bc/Tai reforma, katero.je najbolje nazvatl opa«; sen eksperiment na tako važnem; deht uprave, kakoršen je železnica, itakkse prav hitro izkazala kot netevršljtva, fcert je absurdna. Čudno je le pri nas, kako se-v naglici sklepajo zakoni, uredbe, in od-.redbe, ki-pc^enj.jostaiiftje .j»"ro*pj|riu, -pod
*
sroSajo pa; vznemirjenje,11črivice In !codcK'i C&rm* imaano'1 neki • državni zdra-v,-venllsvetraik^se^elajoi^take^ažne reforme* lahkot od'; posameznih; neodgojdgr^ kiih* eksperimentatorjev?, r [> '*V:Tafcii' »refonnaforji-tviseatialčt«-' spatfa* f3o'prayza)praV/ iv!‘preiskavo že” iz' vzroka, f fcer ne \vpra8afo'preje poklicamih strokov-jnih; organov. in to je v tem. slučaju: Dr-■ žavni zdravstveni svet. _	•
!:	Opozarjamo na to zadevo Vso jav-
nost in Ministrstvo narodnega zdravja, kateremu zajedno izjavljamo, ‘da smo i pripravljeni' staviti' umestne predloge za ureditev zdravniške službe, kakoršno za-[htevajo razmere v naši kraljevini, ki ne 'sme postati poiskusni kunec, nego skrbno upravljena domovina.
! Toliko v poduk narodnim železničarjem, da se pravočasno zabrani nesreča 'na zdravju.-,.^.\ :J'r
t. ■	    '	•'‘i‘. 1 min.—■'1"/ii....... .1—
p?' Šport
[^,S Nogometna tekma Old lioys Mari« bor » Old boys BapidL Old boys moštvo Maribora se je vrnilo iz velike in uspešne turneje iz inozemstva in bo nastopilo 'jutri v nedeljo, dne 3. junija tl. ob pol IT. uri na igrišču športnega kluba Maribor proti Old BoyS Kajpada. Za tekmo '^vladal povsodi veliko zanimanje, ker bodo pri jutrajšnji tekmi zopet nastopili istari internacijonalci Fuček, Pauči, Kohl in! dasedaj še nepoznane ajportne veličine.
: Old boy ISSK Maribor : Old boy SV
Biipid. Prijateljska tekma med tema moštvi ma se vrši jutri v nedeljo dne 3. .junija tL popoldne ob pol 18. (pol 6.) uri na igrišču Rapida, — Obe moštvi postavita na igrišče same izurjene stare igralke iri bode tedaj nudila tekma lep športni užitek. Clanl se zberejo eno uro pred tekmo v oblačilnici. Pričakuje se številni ■obisk isrre. ,i	i*
finrr
bSL
WPM|p
mm
EH
1 Šahovska prireditev. Simultanska igra Velikega mojstra Mieses-a iz Lipskcga '(event. slepe igre) se bo vršila 5. junija zvečer, najbrž v kavarni Central. Vsi interesenti, ki bi se hoteli udeležiti priredbe kot pasiprotniki, naj se pravočasno javijo tajniku g. Hočevarju ozir. prof. Favaju. Ura prireditve Se bo pravočasno »(poročila. —1 Prireditev bo zelo zanimiva ih so vsi šah'. prijatelji vabljeni, da se je ■udeleže, da obenem! tudi pokažemo slovi-tpmu mojstru iz Lipskega, da tudi pri Bas -vlada za kraljevsko igro veliko za-nimlanja. Prireditev bo prosta. — Odbor.
Zenski svet.
fij|* ~ r Najlepša Žena na svetu. •
Najprej bodi povedano, da ta žena fte fevi vež, kajti danesl imajo ljudje druge fckrbi kot izbirati lepe ženske iri izmed (njih1 Voliti Si najlepšo. — Najlepša žena tj« živela v XIV. stoletju in! sicer na Francoskem. Ta lepotica se je imenovale Pavla do Vignier. Kljub svoji čudoviti lepoti pa je spadala med riajnesreč-Mejše žene, ker z boj? svoje lepote ni smela uživati* Svobode. Kakor hitro se je na-tmfeč pojavila na ulici; so se zbrali okoli Kfc moški1 ite jo občudovali, kmalu nato p« So priregljale tudi ženske iri začele (delati1 hrup, ker so Pavlo najbolj obču-Sdovalt ravno — zakonski možje. Lepotica
itaiko vznemirjala ljudi, da se je na-ipttSled Sami parlament čutil prisiljenega izdati' zakon! o osebni svobodi Pavle de fVignier. Ta zakon! določa, da teme lepa tParvla stopiti na ulico le tedaj, če je zaigra jena z gosto tančico. Pa tudi ta sklep MS prinesel popolnega zadovoljstva, zato {j« bil popravljen! v temi smislu, da se je lapotica smela dvakrat na teden pojaviti Usa' Svojem1 oknu Brez tančice iri ostati pri BkHu eno uro. Tako So mogli moški njenega imJcsta defilirat! dvalkrat na tederi mirffo lepotice ifl! ji! pošiljati Svoje vzdi-Ke, za njimi pa so seveda defilirale lju-ibozumrfe zakonske polovice. Kje So časi, ftor»o lepe ženske vznemirjale parlamente iri zakonoda jce!..,
^ Prediedrilpa moštov&lcega Sodišča,
j^ lJopismk’ »Associated Press« ge 'je irazgovarjal H predsednico moskovskega ^krožnega Sodišča 'Ario Glurmariovo, katera je zaslovela v Rusiji po števila frtucteh obsodb, fci gib izrekla
'>T A1?B O Bf«5
tMflfroorr B^aiffjT* 19Z3)
zadnjem čafg'. Sla Glurmariova 'je »tara 23 let. 1 Al	Hi	i	j ’i •
'Je to> Suhljata ženska precej majhnega stasa; o lepoti bi bilo težko govoriti. Ima ostrižene lasi — tipična komunistka. Tuiritaml se zna prijetno nasmehniti. Ne (kaže nikakih znamenj, da je ženska: nosi! grobe čevlje iri delavsko bluzo, njen edin' nakit je rdeč emajlirani znak komunistične stranke. 1 1
»V februarju sem' opravila' 8 ali D tožb, večinoma rop in! tolovajstvo«, jc pripovedovala.	•	'	’’
Na vprašanje, koliko jih’ je že obsodila gja smrt, se je za trenutek zamislila, nato pa je odvrnila: »Mislim1, da okoli 25, vštevši februarske tega leta!« Med temi je bila tudi ena ženska. Obsodila jo je zaradi zločina ropa.
Dopisnika je zanimalo izvedeti, kako se je ona kot ženska počutila po izrečeni smrtni obsodbi. Sodnica Glurmariova je odvrnila, da jo nji glavno interes države in1 naroda, iri če ta zahteva Smrt zločiri-cev, nima ona nobenega sočutja ž njimi. »Izvršitvi Smrtne kazni pa se nisem prisostvovala, Sicer zakon’ zahteva, da mora biti navzoč predsednik Sodišča, a jaz sera bila vedno tako zaposlena, da sem morala odposlati svojega zastopnika.«
Ana Glurmariova ni1. omožena. Živi sama v mali sobici.
Kadar nisem! ria Sodišču«, je dejala, »sem taka, kakor druge ženske. Rada poslušam ‘Svoje prijatelje in zahajam pogosto v gledališče.«
Sna Glurmariova je rodom iz Kiši-. rijeva.
V komunistično stranko je Stopila 1. 1918 in je bila dve leti Sodnica pri revolucionarnem1- tribunalu v Harkovu.
(»Ruij«).
 «t<i- Vt •• **	1	.	'	v.	.’5 'V'#*	•	i .1,
Gospodarstvo.
g Krasen uspeh umetnega gnojenja.
Tvrdka Tonejc in Roznarn ima v, svoji izložbi na Aleksandrovi cesti 35 razstavljen rastoči ječmen, gnojen z umetnimi gnojili. Ječmen je že sedaj čez 100 cm visok ter je pognalo iz enega zrna po 13 biljk z jako, lepimi težkimi klasi. Temu je dokaz, da zamore dati naša zemlja, pravilno obdelovana in pognojena, pravilno z umetnim gnojem isti pridelek kot zemlja najrodovitnejše Belgije ali Nemčije.
g Čistilo za čevlje je založila v prid »Družbe sv. Cirila in Metoda« tvrdka I. Keber ,v Tacnu pri Ljubljani. Čistilo je prvovrstno in ga priporočamo vsem p. t-narodnim trgovcem. Qbenem apeliramo na narodno občinstvo, da zahteva vsepovsod to čistilo, od katerega ima CM družba dobiček. Tvrdka je ravnokar nakazala družbi prvi prispevek v znesku 750 D. Ko bi sq, narodno občinstvo poprijelo tega čistila, imela bi družba zopet zdaten dohodek.
g Živinski sejem v Zagrebu 30. maja. Cene v din. za 1 kg žive teže: voli la 15 do 17.50, Ha 12.50—15, lila 10—11, bosanski Ila 10.50—13.75, lila 6—8, krave la 13.75—16, Ha 11.25—12.50, svinje la 25 do
26.50, Ila 22.50—23.75, lila 22—22.50, teleta la 16.50—18, Ila 14.25-16, lila 12.50 do
13.50, seno 80—150 diri za met. stot.
imM,:
g Nova tovarna. V Rečici na Paki je pričela obratovati tovarna za izdelovanje kemijsko-tehničnih izdelkov (barvnih trakov za pisalne stroje, barvne krede, modrila za perilo itd), last g. Jos. Petriča.
g Prodaja liroda »Vulkan«. Oddelerije za mornarico v Zemunu sprejema do 8. junija 1.1. ponudbe za tiakup broda »Vulkan«, ki ga namerava imenovario cdde-lenje prodati. Predmetni oglas je v pisarni trgovske iri obrtniške zbornice V Ljubljani Interesentom na vpogled.
K Tic^ord produkcije je do3*.,;\i Urez cTvoma tvornica avtomobilov Ford v Detroitu. Dnevrio izdela 6000 avtomobilov. Naročil pa, ima toliko, 'da komaj za? djšča i?jma produkcija potrebi',
□□□□□□□□□□□□ □ p
knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od V210,—»/sil, ure in ob četrtkih od 18.—Va20.ure mladin. oddejek ob sobotah od .18—19. ure
‘.‘"'C
^#i;OWave.l:&
§ Šola Glasbene Matice priredi javne produkcije učencev nižjih in srednjih razredov v, torek, dne 5. junija ob 17. (5.) uri v Matični dvorani (št. 6-); višjih razredov in orkestra pa v četrtek, dne 7. junija ob 19. in pol (pol 8.) ,v Kazinski dvorani. K prvi produkciji je vstop prost, k drugi stanc sedež 5, stojišče 1 dinar.
§ Hotel Halbwidl. Danes jutranji in večerni koncert. Sveže Cotzovo pivo. Specijaliteta ščuka.
§ Žepni vozni red zelo obširen 5n ličen', veljaven od 1. junija tl. izide pri' hodnje dni v knjigarni V. Weixl, na kar se cenj. interesente že danes opozori,
§ Poletno veselico priredi podružnica Pobrežje kulturnega društva »Svoboda« dne 10. junija na vrtu gostilne Reiben-schuh v Drevoredni ulici 3. Godba, petje, ples ter veliko drugega. Vstopnina 4 D, v predprodaji 3 D.
§ Prostovoljno gasilno društvo v Studencih", priredi dne 3. junija 1923 povo dom blagoslovljen ja brizgalnice, pri vhodu v Studenški gozd večjo veselico, združeno z ljudsko tombolo z lepimi dragocenimi dobitki. Prvi dobitek 3 metra drV, drugi dobitek lepa cvetlična miza,' iii mnogi različni dobitki. Cisti prebitek se porabi za odplačilo dolgov, ki so nastali vsled zidanja gasilnega doma iri stolpa za plczače. Spored je Sledeči: Dne 2. junija zvečer pohod domačih gasilcev Skozi občino Studenci, dne 3. junija točno ob' 14. url (2. uri) popoldne sestanek vseh gasilnih društev pri gasilnici, skupno vkorakanje v veselične prostore s sočasnim1 začetkom ljudske tombole. Vstopni na 5 Din.
§ Zarja v Pobrežju priredi dne 1. julija veliko vrtrio veselico v gostilni g, Baloria. Igrala bo koncertna godba »Drave«. Na to se naj ozirajo društva v okolici.
% Veliko ljudsko fomb'olo z lepimi dobitki priredi požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru v nedeljo, dne 8. julija ria Sp. Pobrežju Sla posestvu g. Kirbiša, Čisti dobiček je namenjen za nabavo avtomobila za brizgalno. Razeit tombole bo še raznovrstni bogati spored,' ■ y| c i i ■ ,
’	.	I	jtilliji liijLH Ij.luLAi
Zanimivosti.
15-Ielna deklica ustrelila tatu svoje časti.
Tz Chicage v Ameriki poročajo sledeči zanimivi slučaj: Petnajstletna Anica Dladone je nosili cela tri leta v svojem srcu težko skrivnost. Pred tremi leti se je priplazil v njeno sobo neki moški, ji vzel njeno devištvo, a zjutraj zgodaj je izginil. In nesrečna Anica ni dolgo ničesar slutila, dokler ni njena mati nekega dne mimogrede omenila, da je vsaka deklica, ki se ji kaj takega pripeti, ruinirana za celo življenje.
Frank Taranto, star 40 let, je tisti možakar. Nedavno se je vrnil v Chicago. Anica ga je videla skozi okno, ko se je bližal hiSnim vratam. Skočila je v spalnico, kjer je poiskala mal revolver-ček: Ko je nič hudega sluteči mož dvignil roko, da bi potrkal, je Anica odprla z levo roko vrata, z desno oa je začela streljati. „Ti si uničil moje življenje 1“ je histerično plakala, a zraven streljala. Tri kroglje so zadele Franka; ena pod oko, dve v čelo. Obrnil se je in začel teči. Pri vrtnih vratih pa se je zgrudil na tla, Mlada deklica je stopila k truplu In pognala še zadnji dve kro-glji v umirajočega zapeljivca. Nato se je naslonila na ograjo in bridko zajokala. Par minut kasneje so priSli policaji. »Kdo ga je ustrelil?* je vprašal eden izmed policajev jokajočo deklico. Ona je gvignila glavo in pomolila policaju revolver, ki ga je Se vedno držala v roki. „Jaz sem ga. In vesela sem, da sem to stot ila..
Ko je bila v svoji celici, je bila popolnoma mirna. Niti najmanj se ni kesala. „Tak Človek ni vreden drugega kot smrti. In sedaj je mrtev in druge deklice so varne pred njim."
»Vzel ml je najlepšo stvar, ki jo ima ženska — čast," je govorila, s tresočim glasom. »Takrat nisem vedela prav nič o takih stvareh. Hodila sem v Šolo in se igrala kot drugi otroci. Takrat je prišel on v mojo sobo tisto noč. Bilo je kakor — no, mislila sem, da sanjam. Z iztegnjeno roko sem v temi jitipaja nifgov. obifz. P^oc^je itttio je;
1
izginil. Jaz nisem nikdar niti z besedico omenila Im} o tem svoji mamici. Toda pozneje sem jo čula reči, da deklica,i ki izgubi svojo čast, ni nič več vredoa.j In on mi je vzel mojo čast. Vzel m!Je, vse. Nikdar se ne morem poročiti- ioj biti srečna. Za nobeno rabo nisem več! in nekega dne bi vsakdo zvedel: o sramoti. Zato sem ga ubila.*^,-;^'^^
Kako je učenjak Izplačal/dva! pO* hlepna meniha?^ ,	'	g
Don Hieronymus Vasco,'|kanot$ kapitlja pri Sv. Nikolaja v Amsterdam«, je imel dragoceno zbirko najlepših i* najredkejših knjig. V njegovi knjižici je nahajalo sv. pismo v 221 delih,, pi* ma sv. Pavla, sentence Petra Lombard* in druga redka dela. Bil je sin amstef' damskega župana, izredno bogatega tf' govca, po katerem je 'podedoval lepo premoženje, ki ga pa ni uporabljal z* posvetne naslade, nego ^ je > dohodki obračal v povečanje svoje knjižnice.
Ali mož je bolehal na, vodenici. * Ko' st* to zaznala dva dominikanca iz^saniO' stana pri Sv. Martinu v Tournay (Bel* gija), sta se odpravila na svojo roko1'* bolnemu kanoniku v namenu, da\ga * primernim prigovarjanjem pridobita/ dl bi podtril knjižnico samostanu pri S* Martinu. Bolezen je kanonika jod-? do* do dne bolj nadlegovala, zdravniki s® mu zapisoval! zdravila; on pa-je.'vedeli! da ne pomagajo mnogo. — v V % j
Ko prideta meniha k njen!u*ga‘pr«1 tipata ia preiSčeta, izgovarjata molitvij ce dobre želje. Kar zaneseta- razgov<pi na knjižnice vobče in na njegovo, posej bej, zakaj silno jima je bilo ležeče.^ tem, da bi pridobila knjižnico ter*®! prikupila svojim predstojnikom.. Kanoni nik pa pravi: „Ne trudita se, zapusti* sem jo kapitlju pri Sv. Nikolaju.*
Meniha pritiskata in ker ni šlo zl*1 pa sta pričela zgrda ter mu grozila i večnim pogubljenjem in peklenskim* mukami, ako jima ne podari svojeg# knjižnega zaklada.	-
Don Vasco končnov vzklikne j »Knji** nice ne morem dati, ali zapustiti vam* hočem sredstvo, s Čigar pomočjo st zamoreta pridobiti knjižnico. Mita p» notarja in skabine, da sestavimo pismo." Ko meniha to Čujeta, se takoj od' pravita po uradne osebe. Po dolgeo* iskanju jih privedeta pred umirajočega kanonika, ki takole zapoveduje svojo poslednjo voljo:
»Cenjeni gospodje 1 Jaz zapušča n* dominikancema dragotino, ki je ne m oj; rem pogrešati pred svojo smrtjo i« k* bi je ne mogel odstopiti tudi za tisoč zlatnikov. To je moj mehur, ki naj g* predelata v škrabico ter nabirata 2 nji>* dtdščine. Ker ga je bolezen raztegaiK* bo precej prostoren In želim jima, d*, ga do vrha napolnita s tem, kit nabe* reta.*
To rekši je častiti kanonik umrl-Pravijo, da se po njegovi smrti več ko* pol leta ni prikazal noben menih . < Amsterdam.	>
Brzojavni promet fiekdaj i&
•	1	f	1»	44?$*
Brzojav je postal v naSeml vsakd^ njem življenju velikanskega pomeri* Hitrost se danes zlasti v trgovskem ljenju ceni nad vse. Radi tega tudi bs^ javni promet od dne do, dne narašča. ko je na pr. v Nemčiji bilo oddanih 1©*® 1913, torej pred vojno, 61 milijonov javk, leta 1919 že .90 milijonov, cv znejših letih pa jo promet stalno riar*^ ščal, tako da se lahko računa, da je biljj lansko leto oddanih v Nemčiji nad W milijonov brzojavk. A ne samo števil" brzojavk, tudi število brzojavljenih sed je narastlo skoraj za polovico. To $ deloma pripisovati tudi slabim poštnih razme*ram, ki daleko zaostajajo za pr®^ vojnimi. Pisiria.rabijo.dalje časa,.zato? sc vsak trgovec rajo poslužuje telefona^”
i*
poslovanje. Temu primem0 L li število oddanih pisem’,
brzojava, ki mu oniiogoČa hitrejše itf
gu rn e j še
padlo tudi JI»VUW uuumuu jnogui, ' -•
znašalo pred vojno v Nemčiji 7.2	.
jardi, a danes komaj 4.8 milijard. mivo je, da je v zadnjih' letih' silo? ^ rastlo število »kodiciranih« brzojaT^' ^ poraba teh brzojavk omogoči vel^e g hranke, zlasti pri večjem! pr»c’-°^U‘v„ g. pomočjo dobrega kodeksa je par besedami izraziti mnogo vfS navadnem besedilu s petdesetini1,D daini, '—:i t	■
»’ '   • 1 • « -
/ i e
O.
ki' A ii o E«*
hIIIMII ynmi r I	  ..	^ ■
* Mojster, — mojster, — prav. 'dobro iveni seidaj, — .vse, — ,vie.« —
»Poslušajte, kaj pravi ženska .v svo-
Mihel Zevaoo: i
Markiza Pompadour.
• Zgodovinski roman. — Poslovenila , Kosandra.
(Dalje.)	(100)
lAli je (v paviljonu na levi še kaka ^uga oseba? Pazite dobro!« — je vprašal *°Pet Saint-Germaia. j »En strežaj je še!« — '"rfv?
»In v drugih paviljonih?« —
»V onem v ozadju ni nobenega, — v °neih ha. desno en moški in' ena ženska, 7; jaz jih poznam, — povedali ste mi že,
■ Sta Krof in grofica du Barry.« — ^oqet je presunila ta vest Saint- Geržina. — »Ah, to pa postaja slednjič jas-, .“j* Ali zarnorete slišati, kaj govori- j
'•"»Ne govorita seda-j.« -. »Tedaj pa moram zahtevati od vas, ■Velikega napora-« — v
Spavajoča deva je če možno, še bolj Ovenela. —
. Saint-Germain je stisnil med svoji ro-” one rfiladenke. —
»Poslušajte, čutite, kaj ta dva go-' r]|a v svojih mislili?« —
■niu Ure n* bilo.odgovora iz mladenki-•'-n- ust; — poznalo se je, kako se trudi, a bi raztrgala meglo neprodirriosti mi-nih v ^asop'a in s čelom polnim znoj-3 biserov, je hotela prodreti skrivno-' V 7~ Saint-Germain ni odmaknil oči n].e in ii stiskal roke. —
Tat* ’ — tega ne zmorem,« — jc na-Jatino vzdihnila. —	.	'
»Treba je!« — je trdo zapovedal I '.^-Gcrmain. _ »Poskusite, —
A-u — vso va^° silo in moč, -€ v njihove misli!« —
|rr 2°bro' 'dobro.
■Zasijal^ zadovoljstva, ponosne sreče je d; na resnem liou hipnotizerja in tu-u_l|spavane devojke.
Občudujem vas!«
jem srcu-« — -
»Pravi/ da bo postala vladarica na francoskem pr e stoj u, da bo kot prvo delo in prej ko mogoče, pustila varno zakleniti pOd ključ nekega gospoda Jakoba in grofa du Barry. — Vidi jih v misli in želji že v ječi na Bastilji in je že ,v naprej srečala. — Sedaj ,vidi tudi (viteza d’ Assasa in noče, da bi moral u-mreti,— ona ga hoče rešiti! .—-Sedaj misli na gosipo d’ EtiolesI«
»Dovolj, drago dete, — dovolj, •— se* daj čitajte misli grofa du Barry!« — »Njegove misli so obupne in polne sovraštva in gnijeva.« —
»Sovraštvo, — do koga, •— proti komu?« —
»Proti kralju, proti gospodu Jakobu, proti vam, — pazite .se, —; njegove misli so hudobne.« —	'
»In kaj še, dete drago?« — fv’'„
»Le sovraštvo, — samo sovraštvo. Proti ženski, ki mu je ob strani, proti gospe d’ Etioles, proti vitezu. — Hoče ga ubiti, — misli na zločin, — misli na pravd in dobri trenutek, — hoče ga zabosti, ko bo pri vhodu v paviljon, — ni si-še na jasnem o načinu uboja.« —
»Dovolj,« — je sedaj velel Saitit-Gormain, čegar volja in imč je tudi že bila popolnoma izrčrpana. — »Ne glodajte dalje, ne trudite sc več, — vrnite se zopet k merii.« —
Blažen u-smev je olepšal dražestno lice uspavane deve. —
»Poslušajte me sedali?« — Je povzel Zopet hipnotizer. — »Med mojo odsotnostjo vam prepovedujem žalost in melanholijo. — Vi bodete le mislili in upali, da se vrnem kmalu, da zmeraj na vas mislim, in srečnega se bodete čutili To hočem. — Sedaj pa zaspite v miru, dekle drago, — čez dve uri se vzbudite.* Skoraj mahoma jc dosedanja odm venelost zginila in se umaknila navadni dražest! mlade devojke. —
•' :»Tu me počakaš,« — je zaukazal tt vik XV. ■+— ne brigajoč se za katerem bi moral prezebata ycč ur z«esti LefoeL, —^
»Da, sire,« — je Eetiel glasno, >—pri sebi si pa misfil: *Egokt*\ evo, to ie kralj; —kaj njemu ,pa£>«mae,< četudi tu zmrznem--—Bo 'pač vzetitku+j gega sluižabnika ia-- rasegai bo Joonec*w«4 No pa; — potnpimo, —moiidajsefpa;#®^ mere še premonijo.« — j
Medtem kio je Lebel tibo 1 “ 1
: ‘ Še Je Saint-Gcrmain parkrat z roko pogladil nje trudno čelo in jo slednjič poljubil po velikem naporu v sladkem spanju nahajajočo se Evo, ki se je-še y, snu ljubko nasmehnila, srečna, radi poljuba. —
Potem je Sant-Germain tiho odšel tv, svojo sobo, — se preoblekel, si odvzel .vse svoje bisere in dragocenosti, pa se opravil .v, navadno temno meščansko obleko preprostega kroja in brez nakita. —
Ali pod preprosto obleko je bil na-5 taknil srajco iz jeklene žice, — ki je bila {je kralj hitel, da potrka na hišna Readatl
pravi umotvor in .varna braniteljica pred .vsakim napadom. — tfi se dala preluknjati od nobene kronic in bodalo se je skrhalo ob nji. — Poklical je strežnika in mu tiho nekaj zaukazal. —- Po še niti petih minutah se je le-ta .virnil, rekoč: »Kočija gospoda grofa je pred .vrati.« Saint-Germain je šel na dvorišče, kjer ga je res že čakala kočija, — a sedaj čisto preprosta, — vendar je bil vprežen pred njo konj, kateri je bil navidezno pJemenite krvi in prvovrstne moči. — »Ustavili boste pred prvimi hišami v Versaillesu,« — jc ukazal kočijažu, — »in vzbudili me bodete!«—
Odrdrla.-je takoj kočija, grof pa se je naslonil na blazine šepetajoč si:
»Do Versaillesa bom sipal, — to bo že dovolj, da se odpočijem od napora-« —
In res je čez malo trenotkov že globoko zaspal. — Kočija pa jc drdrala v nočni temi, požirajoča pot od Pariza do -Versaillesa.—	•Hi	■■
XXXV. ■
Groiica du Barry.
Kralj Ludvik XV. je bil torej prebral listek, katerega je gospod Jakob poslal Lebelnu po grofu du Barry. — Kralj, ki sc je ravno hoteil podati k po čitku, se je hitro pustil preobleči in tiho je odšel iz gradu, spremljan od svojega strežaja. —	_
Ravno polnoč je bila, ko sta kralj In Lebel šla mimo gradske ograje
V. dvajsetih minutah sta bila pri hišici. —
Potrkal je kot po naivaidi.in Mrata*?^ se nemudoma odprla. —	t,(	,	<-	d
Močno mu je bilo srce, ■ utribai<*f strastno in pred očmi so mu maraiiaatj plesale besede lakoničnega listka! .
»Gospa d’ Etioles se dolgočasi.— tri odide v. Pariz, — tako, se je ocfloEBa.« Zadnje l>esede so ga vznemirile..-— Oni, ki je sestavil Hstek, je pa£i*d0w-l bro poznal Ludvikov; značaj.—
»Vrniti se v Pariz,'— iti proč,— begniti tat »rekoč. — Torej naj bi biljaaJ čisto zaman uropal lepotico, ■ kar hi ‘Se ■ Richelieu-ja in Lauzuna od nevošlptonsti pustilo obledeti. — Ne, ne, to pa že-nei«^ — tako je mislit Ludvik XV. pri sebi?—« Vrata so se odprla na prve udareeu*— Ludvik XV. je opazil, da so Mie veža stopnjice iv, temi, brez tasaike iuiSE,^ Skoro je malo postal. —	l	•'TWW*V!;
Nikolina, ki je za tedaj igrala' vfogo j Suzane, je kralja prijela za roko. *—tysa. J služinčad te hiše je moraja biti -flejraičfcia ] ali se vsaj delati nevedno glede stasro, i plemenitosti gospoda, ki je- prišel .spp- ' kaj na svoje skrivne zabave. —	’
»Alt si ti Suzana?« — je tvpraša?.'!—*/ »Da, gospod,« — je NikiofimaA vrnila. —	"	-	'•*'1 -
Kralj je 'bil še malokdaj govori^si!f!S«f»^ zano ter je ni poznal po glasu..—»Pustit , se je voditi. — Nikolina je zaprla fWafa-#';
»Zakaj pa taka tema?«. — je .vpr Ludvik.—	K>	- -
»Gospa je tako zapoKfeilala,^ * pripomnila lakonično Nakoiinai —■>
najbolje11 čeulje in nogauice nižjih cenab jiri
sandiiB. Hnici Trami, IVIaribor, firafshl trg f.
Mala oznanila.
^Vantno mebllrana soba s
Jf»no, -tlibr« brane, v bli-fini parka, se takti odda. Ko-ro*feYa ul. 7/1L, Šelar. 1097
^•podlčna, 36 let stara, s . Popolno opremo in stanovan-,, "®.m> *? *eli poročiti. Vdovci ■ «iskluSenL Ponudbe na dSjJI* »Tabor®*» pod »Mimi
,kkroiafl#lr	*tr°l	za
86 ^k°j «*rod»- W w
**	«■	to.
Cement, opeko, slamo, sen*
oves, konuo, krompir, drva, f premog redno pri Andreju
Oset, Maribor, Aleksandrova J c. 57. Telefon 88. 930 20—17 i
Mlfljenlina brivnica se ysem
priporoča. Prvovrstna psstrež-ka. Yj»koalav Gjurin, Jifrii««Ta Ulica 9.	UM
Hiša v Mariboru, z lepim dvoriščem in veliko kletjo, se takoj preda. Kupcu stanovanje na razpolago. Cena 62.500 D. Pojasnila se dobe v branjariji Gregorčičeva ul. 14.	1078
Pristna dalmatinska vina,
sajboljle vrste, po najnižjih cenah so dobe edinole pri Josipu P o vodni k. Vojašniška ulica 4, pod Dravskim mostom, Maribor. Za kar naj-obilnejSi obisk se priporoča Josip Povodnik. 107» 3-3
de«ll i\
v Mariboru
se priporoča cenj. občinstvu z« najokusnejši rženi, beli in mlečni kruh ter najfinejše pecivo za čaj in kavo.	2501
Jvlrje in pianine knpujem. “onudbe z označbo marke, o*n® >n dolgosti klavirja pa F* Cop, Zajrreb, Mrazovi-»L kroj 12, m. naditr. o o
Podpirajte slovenske tvrdke!
lomilu posestvo
^ mogoče z navadno gonilno močjo se kupi v svrho zgraditve ^•ne tovarne; tu<J! večji ali manjši objekti, kf bi se dalj s Ptezldavo preustrojitf za tako tovarno. Ponudbe z natančnim som, č©, mogoče z načrti in poročilom o tamošnjih delavskih, novskih in mezdnih razmerah itd. naj se pošljejo pod „A. B;
• 1923—79281 Anončni ekspediciji‘Rudolf1* Mosse, Wien, I.
'Seilerstatte Ž.	1100
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48.
Kupim kompletno dobro ohranjeno
SPILIO SOBO.
Ponudbe pod .Pohištvo-na upravo.	1086
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
BREZ SLADKORJA! ,
Brez kisa*!	sailcHa!-
Sploh brez vsakega dodatka se lahko s =
konzervnimi steklenicami inš aparatom napravi brez truda vse vrste okMsnlh, zdravih In cenlh domačih konzerv.
IS E V®* vkuhane jagode, črešnje,
' 9f KEA	hruške, češplje, jabolke,
sploh vse vrste $adja se hranijo pri ne» izpremenienem naravnem ukusu
in največji zdravilni vrednosti brez vsakega dodatka leta,in leta. Ravnotako se ohrani za nedogledni čas vsak drug živež, posebno vse sočivje, (fižol, grah i.t.d.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe i dr. '
Po tovarniških cenah priporočat
REX
Trgovci!	Gostilničarflt.
|j Poskusiti enkrat naročiti zajamčeno sladke /J
_ plemenite rože paprike
-A v juta-vrečicah po 5, 10, 15, 20 kg za ceno*$ 60 dinarjev za 1 kg.
Razpošilja po pošti s povzetjem takoj
G.P.PSHHBVlC,paprika-el[sport.)levisad.Va|vMUiia
Tzni
nižanje naročnine
tlim,'»ona n
trgovina ‘stekla In porcelana. Ha veliko in malo.
Taiiki lalooa vsakovrstnega stekla, Tip, ogledal, porcelana in kamenine, svetiljke,
LaL>. ...J. ..	 I	"	._____L,
Naročnina na dokazano na|raz*i iirjenejši nemški dneynlk na 2: Češkoslovaškem in v tujini
P R E S S E“ iznaša sedaj za
kraljevino SHS. mesečno samo Din 40*— za jutranjo in večerno izdajo. — —/, Din 28'— samo jutranjo izdajo. — -Din 1 -80 posamezna štev. jutr. z uefierno.
Din 3-— posamezna nedeljska izdaja z ilustrovano prilogo.
"PRAGSIt PRESSE“ prinaša najboljše ki objektivne informacije o dogodkih, trgov
•skih, finančnih in industrijskih razmerah male Entente, Srednje Evrope in vseh drugftv‘>| držav, podpira vneto in neprenehoma skupne-' J kupčijske zveze vseh vrst, povprašanje \ 'ponudbo vsakovrstnega blaga, tako da je največji in najuspešnejši oglasnik.
Številke na ogled in ponudbe oglasov zastonj.« * Uprava »PRAGER PRESSE<( Prag III., Nerudova 5. (Cehosl. Rep)
Račun post. ček. urada v Zagrebu 40,156 Račun pošt. ček., urada v Ljubljani 20.264 Račun pri podružnici Ljubljanske kreditne bank« V Mariboru 11.258.
kaučuk
pele!
IBHHHlllBffl HIBBlIBBIIHInlli
Pohištvo
za spalni«, obednioe in gospaske sobe, pisarne in kuhinjeke oprave, matrace, vloike, stole, otomane, zastore j. t. d. prodaja vsled pomanjkanja prostora Lastni Izdelki I zelo po ceni Lastni Izdelki I
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru r. z. z o. z., Grajski trg 3
S—8	Telefon 341,	1039
Novo!
|#d 4*0 Din. naprej, aajnoTejši vzorci, jrarkar doSli. Te-izbira perila, klobnkor, ievljev, dežnikov, palic, nahrbtnikov ln sandal po konkarenftnl ceni pri 2595
I JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2.
ARKO COGNAC MEDICINAL
OdfOBKnl fflfeduit; JSattoJI *!», -. Tiska; Mariborska tiekara« A
Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela restavracij* Maribor ter popolnoma preuredila in prenovil*.^ stilniške prostore. in sobe za tujce. Upeljala sem pp^1? primorsko in srbsko kuhinjo. Vsak dan že ob 6. uri zjujr“> kava, sveži guljaš, vampi (tripe na primorski način) Vsaki petek sveže morske ribe in poleaovke. Abonefl«*® . sprejemajo po zmernih cenah. Točijo se pristna štajcrs”
1 in dalmatinska vina ter vedno sveže LaSko in Gotzovo pff0* Dvorana za bankete ih drultvene prireditve vedno na razpolago- , Jamčim za točno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk Frani*^
Ponudbe na poštni predal 26. .	1102
sa		mmm
		
jermeni
priznan« najboljše vrste, se dobijo v vseh Širinah po znižanih
6-	4 cenah pri 1040
IV. KRAVOS
Aleksandrova ce«ta 81«
Mala oznanila.
V službo sprejme vetja tovarna samskega, treznega in zanesljivega elektrlkerja, izu-tenega kljaiavničarja ali mehanika, ki- ima oblastno potrjeno zmožnoat nadzorovanja elektr. naprave visoke napetosti, se razume izvrstno na nje vod in napravo razsvetljave, dalje na popravila elektr. motorjev ter na izvrBi-tev visokih instalacij. Po preizkušnji je služba trajna in plaJa dobra. Pismenim ponudbam je priložiti prepise »pričeval ter natanko navesti dosedanje službovanje. Isto. tako zahtevke glede plače. Ponudbe j* vposlati pod „To v arn a 777 *, Maribor, poStaoltžefe, glavna posta, 10M 3—2
Potnika, dva agilna in zanesljiva, mlajSa od SO do 40 let, sprejme tovarna hranil. Oni, ki znajo voziti z motorjem ali avtom, imajo prednost. Natančne ponudbe z referencami in zahtevami pod „Agilno3t*, na Aloma Gompanj, anoa-čna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8.	1101
Kuharica, veiča vsakega dela, želj mesta v Maribor« ali v bližnji okolici, najrajie pri boljši privatni družini. Ponudbe * navedbo plače pod ^Zanesljivost" na upravo lista. 1064 2-2
Sprejme se za lov in domačo delo zanealjlv fant, vojaščine prost. Plača po dogovoru. Ponudbo »a upravnistvo tega lista.	1098	3—1
Bele obleke, blaze, moške obleke in raznoterosti na prodaj. Cankarjeva ul. St 8, II. nad., vrata 8.	1062	3—3
Po ceni, lepo in hitro se izdelujejo obleke vseh velikoati
po meri za gospe in dečke pri F.Vadnu, Wildenrainerjeva ulica 6. Podpirajte slovenske krojače!	1074	4—1
Dve novi spalnici, svetla In terana, iz mehkega lesa, žt D. 2.500. takoj na prodaj. Aleksandrova cesta 263, mizarstvo.	1088
Žensko kolo se po ceni proda. Naslov T upravništvu , Tabora*.	1084
Nova nerabljena ženska svl» lena obleka zelene barve so za polovično ceno proda. VpraSa se v trgovini Stranič, Koroška c. 48.	I08t
Žimnice in stenske slike se takoj proda. Aleksandrova cesta fit. 83/11, desno.	1085
Velika omara za led, v dobrem stanu; po jeko nizki ce ni na prodaj pri trgovački tvrdki Novosel i drug, Maribor, Gosposka ulica St 5. 1104 2-1
Novo kolo • pomožnim motorjem prodam. Cener, Koseskega ul. 4.	1099	2—1
Sobo s dvema peeteljema se odda, s celo oskrbo dvema boljšima gospodoma. — Mala 6eparirana nemeblirana soba se odda gospoda, s celo oskrbo. Naslov v upravi. 1103
Enodružinska vila z lepim
vrtpm, ob parku Kadetnice, četrt ure od Pohorskega goz-da, se proda. Stanovanje takoj prosto. Maribor, Nova vas. Vrtna ul. 10i	1098
Njiva ob cesti tako} n« prodal.
Pobrežje,' cesta na Brežje Bo. ■1087
Gostilna
,Pri treh ribnikih*
vsako nedeljo in praznik salonski koncert. Izvrstna stara in nova vina, kakor vedno sveže pivo.
Za obilen obisk se priporoča 1096 It. PrinUč, gostilničar.
Cen), občinstvu naznanjamo, da smo otvorlll v Kamnici It. 71 na potu proti Sv. Urbanu
vinotoi
Toči se prvovrstna domača vina.	1085
Za obilen obisk se priporočajo: Maretič. Benčič In Grizete.
Pozori
•Danes v nedeljo vsKna Pobrežje
Otvoritev novo zgrajen* | verande
>•'. ':*■■■■? gostilni Papež, Nasipna ulicaJsg| Izbirna vina. Dobra kuhinja. Vedno sveže Gdtzovol 1105	Gostilni
V nedeljo dne 3. janija t L-
otvoritveni konceh
gostilne pri Lešniku, preje Pe^
v Novi vasi pri Mariboru.
Za obilen obisk se priporož** 1093	Ivan In Angela Lešnik*
PM
Prva jugoslovenska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in -,, oboknic G. Skrbita naslednika
Bratje Vidakovič — Zagreb
Tel. 4—92, 23—19	1090 6—l	ILICA-br.
Izdeluje vse vrste rolet, na pr. jeklene, lesene, platnen** 7. pletene, rešetke, šolnine plahte In vse sem spadajo«
Osnovana dele. Zahtevajte cenike in proračune. Iščemo zastopnik** 1889
Podružnica Maribor,
Aleksandrova cesta itev. 11
Delniška stavnica fn rezerve Din 50,000.000--Vlose čez Din 125,000.000-
Podruinice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Qsijek, Sarajevo, Sombor, SuSak, Šibenik, Velikovec, ViSac.
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice.
Agencija: Buenos Aires, Rosarlo de Santa Fe.
AFILIACIJE:
Ljubljana: Slovenska banka.
Split; Jugoslavenska Industrijska banka d. d.
Buda pest: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35.
Wien l.t Bankhaus Milan Robert Alexander. Augustlner*
strasse 8. *	453 44 1 i