ŠTEVILO OBRTNIH DELAVNIC.
• '  Legenda: I.  drnžbeni sektor,  II.  ftbrt   skupoo,   III.   zasebnl Bekior.
V   razdobju lel 1951 do 1955 sc jc števiio obrtnih  gospadar-»ki*  »rganizacij povečalo  za 24,5%.  Ccprav  ta podatek  ne po-ha.že v eeloli vscga porasta zmogljivosti (o eemer vec povc na-sJcjlnji grsnkon), l&hko  rcčemo, da kaže  tudi  število delavnic ali   n&glica   povečanja   njihovcga   šievila    nerazvitost    oziroma ne dorelj  naglo razvij&nje  cbrti kot gospodarske veje.
V   istem  razdobju sc  jo  število  družbenih  obrtjsih  dclavnic nckoiiko zmaiijšalo, medtem ko se jc  število zascbnih  o-ltrtnib dclavndc sUIno povečavsdo, tako fia je_ biio   lcU 1955   za 28'» večje kaknr lcta 1951.
... m osebm
l-cgrenda:  I.  družbeni  scktor,  II.   obrt   skupaj,   II.    zascbtii
•citor.
V  randabju let 1031 do 1955 j© prišlo do floločcnega, vendar neza<!o«tneg»   povefanja   zaposlcne   deiovne    sile    v    obrti.    V družbenem   in  zasebncm  sektorju   »brti  se   je  število  za-poslc-nega osebja povečavalo večinoma z cnako naglico.
V   družbeni   obrti   je   prišlo  do  zuačilnega   pojava.  Medtem ko je bilo lcta 1951 v cni družbeni obrtni gospodarski organi-raciji zaposlenih povprcčno po 7,3 oscb, je biio v lclu 1955 za-poslenih povprečno 12 oseb.
Iz tega jc razvidno, da jc v omenjenein raMiobju poka?ala družbeni obrt težnjo preraščanja v veJje gcspodarskc organi-zaci.ii zanosleuih povprefno po 7.3 osebe, je bilo v lctu 1955 za-večia usmeritev k proizvodnji za trg alj za trsovsko mrežo, msjij pa k delu in k opravljanju nshig državljaiiom.
V OBRH ZSPOSLEHO OSEBJE P0 REPUBLIISH LETA1955
l!
Legenda: 1. LR Srblja, 2. LR Krvafska, 3. LIl Slovcnija, 4. XE Bovsna In Hercegovijia, 5. tii^ MaUcdiMjija, 6. LR Crna 8<»ia; I. drnibeni seMor, H. ias'e\>ni sektor.
S&bjmjo šlcvito crosp-o3arskih orgaaiisacij se je v letu 195S Rovečaht v vseli rcp«b!ikah, razen v UR Srbijj, kjer je prišlo Aa zmanjšanja sJžjipncsra SteTJla obrtnih gospo^arskih »rga-ni-%&ptj ia'2% v jtrhnerjavi j; Jetoih 1951. Razvitost cbrti v posa-»eznlb  republikah pridc  b»ij  do izraaa V jrafcaaaitclju  števila
prebivalstva na obrtaega delavca. Ce tako preglcdamo stanje obrii v letu 1955, bomo videii, da je najbolj razvito v I.B Sloven.iji, kjer p-ride 35 prebivalcev1 na enega obrtncga dciav-ca, najslabšc pa v Ut Črni gori in v I.,R Bcsni in Herccgovi-ni, kjer pride 151 czlroma 120 prebivalcev na enega obriuega tlelavca. V LR Srbiji pride na enega obrtnega dclavca G6 pre-bivaicev, v LR Hrvatsk.1 53, v LK Makcdoniji pa 70.
ZIPOLLELIQ OSEBIE P0 aBETHIH VEJIH VLETUI955
1.
8
OD
«5-
II
o
8
L_H
K)

1*1
co
co
Ci
\
V :
liCgejida: 1. kovinsikopredciovalna, 2. elektroiehnSJna, 3. gra<lbcn», 4. prcde.ava lesa, 5. prcdeSs.va tckstila, 6. predelava usnja, 7. živilska; I. družbeni sektor, II.,zasei>ni sekior.
Pamanjkanje perspoktivnega pro^rama ¦ v razvoju obrti Je imelo za posiedico neenatomeren razvoj pcsameznih vej. Tako so se posamezne vcje dbrii ne glede na svojo dražbeno korist-nost neenakomenio razvijale, medtcm ko so druge. iscraztnerno zaostajale, čeprav ,ie n.j;hoi'a perspektlva zahtevala hitrejal razroj. Pn naših sedanjlh pijtfebah je v najvefjem zastoju veja gradbonc obrtt.