PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 1. štev. 136 - Cena 3.- Ure
TRST, nedelja 21. oktobra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1*1. Tel. St. 93806,93807,93808. Rokopisi »e ne vračajo
Danes se vsi otepajo naziva faSlst, skrivajo ss v temo ln za demokratske fraze, toda kaj so zadnje metode nasilja drugega ako ne najčistejSl fašizem? Tl dogodki nas živo m bridko spominjajo na tiste čase, ko so isti teroristi ali pa njihovi očetje ho-dili po ulicah s kolči in ricinovim oljem, pretepali in zastrupljali rodoljube ter zažigali naše kulturne domove.
Presojajmo realistično
Priprave za bolgarske volitve
Londonski »Times** o položaju v Jugoslaviji
Kot poroča dopisnik Tanjuga, podeča londonski «Times» Jugosla-“B članek svojega posebnega do* Maiika, Članek pravi:
‘Pred nekoliko dnevi je začasna Neslovanska narodna skupščina Nlasovala volivci zakon, na te-I *!liu katerega »e bodo vršile 11. j ®°Vembra volitve v zvezno skupščino %oe ne dvomi, kakšen bo izid teh Plitev. Ne postavlja se vprašanje, *** Bo narodna osvobodilna rronta vodstvom maršala Tita ostala to vladi, temveč zakaj bo ostala to vladi in s kakšnim rezultatom.* I ‘Times* pravi nato: »Vojna je šti. č leta pustošila po Jugoslaviji ic tonska ubijanja in deportacije so kopale deželo velikega dela mla-ne- Približno ena četrtina milljo-to mladincev, ki je preostala, je to*»e9la vse težave partizanskega
tojevanja,»
Opozicija
, ‘Times* nadaljuje o političnih Milkah v stari Jugoslaviji: «Voliv-j 61 »iso imeli niti posredno možno-| fjf sodelovati pri upravi države, voltorci levica »e niso mogli udele-f*1 toflitev, ne zaradi stvarne Izgu-! 06 volivne pravice, temveč zaradi Nube svojih političnih strank*.
primerja to »tanje s polo-toJem opozicije v novi Jugoslaviji J1 »Prvič desničarske atran-to niso prepovedane, temveč so to*Padle, drugič, pa so njihovi pri. j se nadalje v stanju vršiti ne-! jjtoedno kontrolo nad lokalnimi v-f^anji s svojim sodelovanjem v Ta;
J®vnih narodnih odborih*. «Ti-
nadaljuje: «S svojini zaledjem bo narodno osvobodilna fronta držala kot politična sila za raz. od vojaške sile. Da bi mogli ^ Hi vojaške akcije, so se morali partizani organizirati, čim °'-neje, čim učinkoviteje in ustiti na osvobojenih ozemljih ad-^Pistrativen sistem. Nobene prili. to niso imeli za izvajanje eksperl-
vll improvizirane bolnice, izvajal mobilizacijo in se brigal za javno varnost. To je bilo mogoče doseči samo s tegnim sodelovanjem s prebivalstvom.
| ^satov. Vsak košček osvobojenega to«iplja so morali spremeniti v netil Vr9te vojaško bazo, da bi mogli I . teti potrebne življenslte potreb, bie jn j[h razdeljevati edinicam * Položajih, Ta sistem je vzposta-
Krajevni odbori
V pokrajinah, kjer »o bile vasi požgane, kjer je bila žetev uničena, kjer je sovražnik odpeljal živino, so bili vojaški in civilni problemi neločljivo povezani. Zato je bilo treba poiskati neko gotovo admini. strativno formo, ki bi mogla reševati to vazne probleme. V takem položaju ni bilo nobene državne prestolnice, iz katere bi mogli priti uradniki. Preprosto ljudstvo je mo. ralo postati svoj lastni uradnik. Izvoljeni so bili krajevni odbori in postavljeni posebni organi partizanske armade, da bi vzdrževali zvezo s temi odbori. Niti govoriti ni bilo mogoče, da bi te odbore vo-blli na nekaki strankarski osnovi. Država je razpadla in z njo skupaj je propadel sistem strankarskih organizacij,
Na ta način je bilo po vsej deželi mnogo krajevnih oblasti brez enega samega »uradnika*, ki pa so kljub temu vršile upravo In administracijo, da bi se mogla vsa skup. nost ohraniti pri življenju. Na splošno se je ta sistem izkazal zelo dobro. Britanski zvezni oficirji so poročali iz raznih krajev Jugoslavije, da brez sistema narodnih odborov ne bi bili mogoči nesporni uspehi partizanske armade. Ta sistem krajevnih odborov se j» postopoma razširjal na širše pokrajinske enote in je služil kot osnova za strukturo začasnih vrhovnih od. borov, odborov federalnih edlnic, ki sedaj sestavljajo Jugoslavijo.
Čeprav je vojna končana, vojne razmere še vedno trajajo. Ozemlja, ki so bila osvobojena pred letom dni, so morala biti obnovljena na začasni lokalni osnovi. Danes pa stoji vsa dežela pred istim problemom, samo to pot na splošni narodni in vsedržavni osnovi. Sedaj obstaja samo delo novega poklicnega razreda. Toda tudi, ko bi bil tak razred v celoti na razpolago, bi sedaj vendar ne mogel več delovati brez sodelovanja prebivalstva.
se popravili nedostatki v upravi s tem, da se omogoči ljudstvu presojati njegovo lastno nar-odno oblast. To so istočasno najmočnejše karte, ki jih more imeti katerakoli balkanska vlada v svojih rokah. — konkretni načrt za obnovo dežele ia za Izvršno oblast, ki naj ta načrt izvede.
Ta slsetm je zrasel iz partizanske borbe in je po mnenju vseh neločljivo povezan s partizanskim pokretom. Ni je opozicije, ki bi si mogla obetati kak uspeh. Dejansko ni drugega alternativnega programa. Opozicijo proti fronti sestavljajo voditelji ene ali dveh propadlih strank, kot je srbska demokratična skupina Milana Grola in nekoliko pristašev dr. Mačka iz hr-vatske kmetske stranke. Vsi ti niso postavili nobenega nasprotnega programa. Mogli bi reči, da bi tudi oni zelo radi prevzeli uspehe in metode ljudske fronte; hoteli pa bi zmanjšati moč komunistične partije. Toda to se zdi mnogo bolj razumljivo iz daljave, kot pa na licu mesta. Niti en sam voditelj opozicije ni igral najmanjše vloge v vojni za osvoboditev, niti enemu Izmed njih ne moremo pripisati zaslug za izgradnjo tega sistema, ki kljub vsem svojim napakam spet postavlja deželo na lastne noge, Končno so to samo poklicni politiki svojih strank.
Uspehi ljudske fronte
ličenje komunikacij je spet da-
l*raza različnemu značaju dežele,
vključuje dalmatinsko ribiško 'telo.
4a«!
alpske gozdove, brezvidna
4oi
‘Ija v notranjosti, velik del Po-
na-vja in izolirane makedonske
j -**1, V takih okoliščinah bi zaman 1 PjKuiali mestnim odborom jemati I , teost, Od njih je odvisna obnova l. to, od uapeha pri obnovi de-Pa odvtsi stalnost vlade. Ves-.;, Prihajajo o tem vprašanju iz
Ik.
s»°siavje, nam dajejo mnogo nad. . *eg določene neučinkovitost! in
Na
tej, ki so posledica pomaujka-
Izkustva, vrše mestni odbori v
I** svoje delo. Neuradna poro-^ govore, da Je žetev dobro po-
tekla in da »o tako malo prikrivali pšenico, da to prav zares preseneča,
Življenjsko važne prometne poti, kot na primer komunikacije iz Srbije v Bosno, se uporabljajo v svoji polni kapaciteti za prevoz žita, goriva In obleke v pokrajine, ki jih je vojna najbolj prizadela. To ni ravno najmanjši od vseh gospodarskih problemov, pred katerimi stoji vlada,
Stavke so dejansko neznana stvar. To so vse stvarni uspehi, ki kažejo, da nosita v praktičnih vprašanjih vlada in ljudstvo svoje breme skupno in v istem razmerju.
Ljudska fronta predlaga, da bi
Vloga komunistov
Komunisti uživajo tak ugled, kot ga ni nikoli uživala nobena jugoslovanska stranka. Njihova predvidevanja so bila upravičena. Leta 1938. so obsodili Monakovo kot nevarnost za Jugoslavijo, leta 1941. do 1948. so prepričevali ljudstvo, da mu bodo zavezniki končno nudili podporo, speljali so splošno sovraštvo proti Nemcem in Italijanom v gibanje narodnega odpora, ki so ga sami vodili. Odklanjali so vedno stranpota in se izogibali bratomornih sporov, ki so omogočili silam Osi, da so razdvojile ln zasužnjile Jugoslavijo. Ukrepi, ki so jih do sedaj izvedli — federativna re->j’tev narodnostnega vprašanja, a-grarna reforma, ki omejuje posestva na 30 ha itd. — predstavljajo tisto, kar so strokovnjaki v teh vprašanjih zastopali vseh preteklih 20 let.
Volitve v predvojni Jugoslaviji so bile vse brez izjeme lopovstvo. Tito je srečen, da lahko izvede svoje prve volitve v času, ko mu bo pomanjkanje vsake druge alternative dalo na pošten način odločno večino. Ko bo enkrat Že zagotovljena stalnost nove vlade, bo njeno trajanje odvisno od uapeha pri obnovi dežele, ter od zaupanja ln sodelovanja, ki ga bo še nadalje uživala pri narodnih odborih. Jugoslovani sami bodo presojali novo vlado, bolj na osnovi njenih uspehov, kot pa na osnovi njenih političnih nazivov. C« naj bo naše lastno presojanje realistično, mora temeljiti na istem načelu.
ljudstvo gospodar lastne usode
komentar „Izvestij“ o volitvah v Jugoslaviji in Bolgariju
meni neomajno svobodo za vsako skupino, med temi tudi fašistične pristaše in njegove agente, ali pa je v Interesu demokracije, da se zahteva ukinitev političnih skupin, ki poizkušajo odstraniti svobodo. Bogata politična izkušenost ljudstva kaže na pravilen odgovor. Fašističnim zarotnikom naj se ne dovoli uživati ugodnosti demokratičnega ustroja, v katerem bi lahko izvrševali svoje umazane posle izpodkopavanja demokracije, ki bi ji pripravljali propast.
Razkrinkani novinar
Beograd, 20. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Sofije poroča, da je ob-jevil časopis »Domovinska fronta* članek svojega glavnega urednika Topenčareva pod naslovom »Razkrinkani ste, gospod Markham*, ki obsoja lažnjivo pisanje in zlonamerna poročila ameriškega časnikarja Markhama o položaju v Bolgariji. Članek pravi, da je g. Markham že dolgo znan po svojih poročilih o Sovjetski zvezi, ki Jih je pisal na bregovih Dnjestra skupno z nemškimi agenti in mednarodnimi sovražniki Sovjetske zveze. Ze pred, svojim potovanjem v Bolgarijo je pisal Markham v ameriških časopisih in predaval v raznih a-meriških klubih proti Domovinski fronti Bolgarije. Sedaj, ko ga Je sprejela dornovinsko-frontna Bolgarija v svojo sredo, mu je dala vso svobodo, da si ogleda Bolgarijo in da pošlje brzojavke, celo da vrši konference z bolgarskimi državljani. Toda povsod je samo nadaljeval svoj stari posel.
Poslal je brzojavko o devetosep-tembrskih manifestacijah. V njej ni mogel odtegniti priznanja, da je sodelovala pri manifestacijah velika množica delavcev, kmetov, mladine in žen, toda ob koncu je dostavil, da je bila vsa ta množica »privlečena za lase*.
Pisec članka označuje delo časnikarja Markhama s sledečimi besedami: «Nam je sedaj jasno, da ste prišli v Bolgarijo ne samo z določemo nalogo (to je povsem naravno), toda prišli ste celo z določenim predsodkom, že v naprej ustvarjenim prepričanjem. VI niti ne služite svoji lastni deželi, ki je vodila dolgoleten boj proti fašizmu. Doslej niste ničesar povedali o dolgi vrsti neznanih grobov bratov, ki so padli v boju proti fašizmu, delavcev, kmetov, komunistov, poljedelcev, vojakov in domoljubnih častnikov. V vaših dopisih pa smo že večkrat zapazili, da iščete grobove fašistov. Vaši dopisi, g. Markham, so pisani zato, da bi preslepili bralce. Vi ate časnikar, poslan v pomoč naši opoziciji ln nekaterim krogom v inozemstvu, ki ji žele vliti poguma. Vi ate navaden, zvočnik naše reakcionarne opozicije, ln tega ne boste mogli prikriti*.
Sofija , 20, Tass. — V smislu vo-livnega zakona je včeraj pretekla doba za prijavo kandidatnih Ust za narodno skupščino. Domovinska fronta je prijavila v vseh 23 volivcih okrožjih skupne kandidate. Prijavila je skupno 276 kandidatov. Od tega je 90 kandidatov bolgarske delavske stranke (Komunistična partija), 94 kandidatov bolgarske kmetske ljudske zveze, 45 kandidatov ljudske zveze «Zveno», 31 kandidatov bolgarske delavske so-cialno-demokratske stranke, 11 radikalov in 1 neodvisen. Prvi kandidat Domovinske fronte v prvem 3ofijskem volivnem okrožju je Georgij Dimitrov, sledi mu Trajko Kostov, tajnik Centralnega komi-teta bolgarske delavske stranke. Tudi bolgarski ministrski predsednik Kimon Georgljev je na listi kandidatov Domovinske fronte. On kandidira za ljudsko zvezo «Zveno» v prvem volivnem okrožju v Bur-gasu. Tajnik bolgarske kmetske ljudske zveze Aleksander Obov je na čelu liste Domovinske fronte v drugem plovdivskem volivnem o-krožju. Minister za trgovino in tajnik bolgarske socialne demokratske stranke Dimitrij Ikov je prvi kandidat Domovinske fronte v drugem volivnem okrožju v Rusi. Minister za vzgojo in tajnik radikalne stranke Kosturkov je prvi kandidat Domovinske fronte v tretjem plovdfvskem volivnem okrožju. Razen liste ^Domovinske fronte so bile prijavljene 4 opozicijske liste Skoraj vsa pokrajinska volivna o-krožja so prijavila opozicijske in neodvisne liste kandidatov poleg kandidatov Domovinske fronte.
Sovjetska mladinska delegacija
na Primorskem
i J^Moinatski opazovalec časopisa j tetja* piše: Dan volitev v Ju-t *tolovanaki ln bolgarski parlament
; 7 Približuje. Demokratični krogi tob deželah nadaljujejo z odloč-
Jjto* Pripravami za volilno borbo,
; - to globokega zgodovinskega po-p0 doligh letih zasedbe s I fašistične Nemčije, ko so prodane klik«, Je prišel šele — ko so dožlVell nemški fa-
C1
Mi 1
Pora«, ko »o bile izgnane nji-tu, * Ustanove iz dežele, ko se je *MtUo politično ozračje — čas, ko (j. »hdstvom Jugoslavije ln Bolga-^ Prvič nudi resnična možnost, V, ^obodn® določijo svoje kandidate <,r"ivah Jugovzhodne Evrope,
r 'Judske množice še prav do
niso imele najosnovnej-|„ demokratičnih pravic, je to ze-
l'tožen dogodek v življenju ljud-
teh dežel. To pomeni, da so I« e’9 Jugovzhodne Evrope vstopi
t kj hovo obdobje zgodovine, ko i^tojajo ljudstva, ki »o bila v pre-f	često predmet nečastne tr-
otih* *” *,0^nekih mešetarij nji-j; ^j1 Propadlih vlad z nemškimi, j »tl^tonimi in drugimi lmperlall-^,č gospodarji svoje lastne 1 N '■ Uspehi demokracije v deže-
bodoljubnlh dežel In da rešijo fašizem pred popolnim polomom, doživeli neuspeh, so se reakcionarne sile, ki so izredno aktivne, poslu-ille v mnogih deželah po svetu podobnih »Vojskovalnlh* načinov.
Balkanski reakoionarji sledijo stari Goebbelsovi formuli. Volivna dejavnost tako imenovane »opozicije* Petkova ln Zlrglnova v Bolgariji ln male skupine Milana Grola v Jugoslaviji se med seboj čudovito sklada. Obrekovalne trditve, ki merijo na to, da bi zasejale some nezaupanja In sovražnosti v odnošaje z »zapadom* in »vzhodom*, »lužijo kot »glavni aduti* tem politikom ln lovcem na pustolovščine, ki želijo onemogočiti demokratične pridobitve ljudstev Jugoslavije in Bolgarije.
Nič čudnega ni, če tem brezčast-nlm ljudem uspe ne samo vzbuditi čustva usmiljenja, ampak tudi pripraviti nekatere Inozemske politike do tega, da podvomijo o zakonitosti svobodnega izražanja volje velike večine ljudstev v balkanskih deželah. Se več, nekateri reakcionarni časnikarji sl drznejo dvomiti o »politični zanesljivosti* Jugoslavije. Kot je znano, je Jugoslavija ena izmed najodličnejših članov Združenih narodov, ki Je žrtvovala veliko število življenj in velika materialna sredstva za zmago nad skupnim sovražnikom. Jugoslavija vzdržuje redne diplomatske odnošaje z ZSSR, Veliko Britanijo ln Združonlml državami A-merike.
Hitlerjevski hlapci
Jugovzhodne Evrope »o isto-
^lthnaJboljše Jamstvo za njihovo 1 bo neodvisnost.
K
^ tu i s« ni čuditi, da ostan-Jljj ^toclonarnlh režimov v Bolga-
JUgo»]avljl, tol Jih Je razdrla
Nj* Vo'J“. polagajo vse »voje % podporo iz Inozemstva • °«th ljudi, ka*eri ni»o aaln-i ^to n*d politično n*odvi»no-i Xulk»h*klh d«!W, MU ne nad
I \
IV
j1^r*v »o »vojstoovalnl* načrti,
'Mtalitvljo razmer v Evro-
le Goebbcls Ih ki
to ^to l*n«4
Svo*'*1 na to, da vzbudijo sov-Med čknl koalicije «11 svo-
Zato je tem bolj nesramno, da »e uporabljajo • strani nekaterih inozemskih časopisov za napade proti Jugoslaviji in njeni vladi kot razlog sumljive dejavnosti jugoslovanske begunske klike, ki Je zbrana okrog kralja Petra in odkrito združena v enoto s hitlerjevskimi hlapci, kot je Maček. Zlonamerni načrti o inozemskem »poizvedovanju* glede notranjepolitičnega položaja v balkanskih drVaVah so naleteli na oatro kritiko s strani naprednih krogov v Združenih državah Amerike in v Angliji. Tako Je na pr. amerižkl radijski komentator Wal»h, govoreč o zahtevah nekih uradnih osebnosti, da »e na Balkanu izvedejo nadzorovane volitve, poudaril, da demokratične volitve n« pomenijo etrpnege zadržanja proti »pronaolstičnim st" sukam, ,* so nevarne, č-prav «0 t* propnule* Govoreč o pol 2aJu v Rumuniji je Wal»h izjavil, da Je
bila rumunska liberalna, stranka ena izmed »najbolj gnilih strank v Evropi ln da ne sme dobiti podpore v inozemstvu.* Isto bi se lahko reklo o drugi »zgodovinski* ca-ranlstlčnl stranki, katere voditelji so po VValshovem mnenju korum-pirani. »Sporazumela se Je s fašistično Železno gardo, zahtevala, da sc Rumunlja udeleži vojne proti Sovjetski zvezi in dosegla kompromis z reakcijo. Obstaja resna nevarnost, je nadaljeval Walsh, ako bi tl dve stranki preoblikovali svoji sili in bi postali pribežališče za reakcionarje, protlsemlte, protl-ruse in sovražnike demokracije.
Tl ljudje celo sedaj poizkušajo ustvariti nesporazum med zavezniki ln osamiti sapadne dekel« od Sovjetske zveze*. Tudi v Bolgariji ln na Madžarskem s* opaža podoben položaj, Walsb »e vprnifu), kako Je treba tolmačiti b-sedi »demokratične volitve*: ali naj to po-
Ljubljana, 20. Tanjug. — Po bivanju v Ljubljani, so predstavniki sovjetske mladine obiskali Maribor, Kranj, Jesenice, Bled in Radovljico. V vseh krajih jim je ljudstvo, zlasti pa mladina, priredilo burne manifestacij«. Nato je sovjetska mladinska delegacija odpotovala v Slovensko Primorje.
Častni meščani Beograda
Beograd, 20. Tanjug. — Beograjski »narodno izvršni odbor je imel danes slavnostno sejo v proslavo prve obletnice osvoboditve Beograda. Na tej seji so bili za posebne zasluge za osvoboditev prestolnice izvoljeni za častne meščane mesta Beograda maršal Tolbuhin, general Zdanov ln generallajtnant Peko Dapčevič.
Razstava o jugoslovanskih
izgnancih
Ljubljana, 18. Tanjug. — 9tab za repatriacijo bo v kratkem organiziral razstavo o življenju jugoslovanskih izgnancev v koncentracijskih taboriščih. Hkrati bo razstava prikazala ogromno delo, ki ga je opravil Stab za repatriacijo.
Ameriika čitalnica v Beogradu
Beograd, 20. Tanjug — V Beogradu je bila včeraj ob petih popoldne svečano otvorjena ameri. ška čitalnica. Otvoritvi čitalnice so prisostvovali kraljevski namestik ing. Dušan Sernec, minister za informacije Sava Kosaoovič, podpredsednik začasne narodne skupščine Moša Pijade, ameriški vele. poslanik g. Richard Patterson. šef ameriške informativne službe v Beogradu in drugi. V svojem pozdravnem govoru je ameriški veleposlanik dejal, da so Nemci vedeli, kaj delajo, ko so zažigali knjižnice v NUmbergu in ko so po zasedenih deželah uničevali knjižnice in izvajali kontrolo nad univerzami, ker je knjiga orožje, s katero so uneii narodi priliko, da bi se čim bolj izobrazili. Po pozdravnem go. voru ameriškega veleposlanika je govoril minister za Informacij« Sava Kosanovlč,
Čestitke M.O.S.
Narodno osvohodilnemu odboru Beograda
Mestni osvobodilni svet za Trst se v imenu vsega tržaškega demokratičnega in naprednega prebivalstva pridružuje veselju beograjskega ljudstva ob priliki obletnice osvoboditve, ki je bila plod skup-njih naporov bratskih čet pod genialnim vodstvom maršala Tjta in čet nepremagljive Rdeče armade.
Trst, 20 oktobra 1945.
Mestni osvobodilni svet za Trst.
Predsedniku Narodne vlade Slovenije tov. Borisu Kidriču
Mestni osvobodilni avet za Trst Vam pošilja iskrene čestitke k podelitvi visokega sovjetskega odlikovanja, s katerim je SZ priznala Vaše velike zasluge za dosego skupne zmage.
Trst, 20. oktobra 1945.
Mestni osvobodilni svet za Trst.
Pomoč SZ Češkoslovaški
20. Tanjug — Dopisnik Tanjuga iz Prage poroča, da se Je nedavno vrnila iz Moskve delegacija, ki je sklenila zadnje točke trgovinskega sporazuma med Češkoslovaško republiko in ZSSR. Delegaciji Je bil v Moskvi prirejen prisrčen sprejem in obljubljena vsa pomoč, zlasti v proizvodih, ki so potrebni za Ce-koslovaško industrijo. Sovjetska zveza Je še pred sklenitvijo trgovin, skega sporazuma uvažala v Češkoslovaško nafto in bombaž.
Ciano in de Bono v nebesih ?
Položaj v Nemčiji
Francoske volitve
Pariš, 20. Al-F — i' .-.1 Cacliia, ki v imenu komunistične stranke ostro nastopa proti geslu »Dal*, «Da!»», piše v listu «Humanite»: Izpovejmo, da mora biti ustavodajna skupžina, ki bo izbrana jutri, res ustavodajna. To kar od nas zahteva, šef vlade, je prazen list za bodočnost in odobritev pre. teklosti. Francoski narod pa to odklanja. Francoski narod odgovarja: potrebno Je, da ge to lzpremeni! Nočemo več zmede, razsipnosti, razkrajanja in reakcije, ki vodijo državo v propast. Delavska Francija je štirinajst mesecev potrpežljivo trpela v službi začasne vlade: de. lavska Francija je do skrajnosti razočarana zaradi rezultatov. Zeli si novega ter ostaja pri vsem razumna Vendar pa hoče izkoristiti priložnost ob priliki 21. oktobra ter poudariti svojo močno voljo za veliko in takojšnjo spremembo. Zato bo delavska Francija odgovorila na drugo vprašanj« referenduma z »Nel*.
Moskva, 20. Tass. — Laburistični član v parlamenta Dodd Nordman je govoril v Crayfocdu (Kent) o svojem, nedavnem potovanju po Nemčiji, kjer si je ogledal angleško in sovjetsko zasedbeno področje. Dejal je, da je bil pred svojim obiskom sovjetskega področja na konferenci tiska v Berlinu, kjer je govoril neki polkovnik Tickmess z dopisniki o milijonih Izgnancev, ki križarijo po svetu brez vsake perspektive, trpe lakoto in umirajo na ruskem področju; o osebah, ki jih mučijo vse mogoče bolezni. Dodd je dejal: »Po tej izjavi sem se hotel prepričati o resnici in si neposredno ogledati vse, kaj se dogaja na ruskem področju. To, kar sem videl, je povsem nasprotno od vseh izmišljotin, ki sem jih bral in sličal. Lahko rečem, da so na ruskem področju izseljenci kar naj-lepie sprejeti, da se morajo vsi javiti k zdravniškemu pregledu, da dobivajo živilske nakaznice in da jih morajo meščani in vaščani obvezno sprejeti na svoja stanovanja. Videti je vse napore, da bi se jim pomagalo.*
Dodd Je govoril o razdelitvi velikih premoženj in zemllisč jun-kei-jev med nemške kmete.
Govoreč o položaju na angleškem zasedbenem področju je dejal, da 1 Je tam življenje brezdomcev In popotnikov »strašno*.
V Trstu izhaja tednik »Vita nuo-i va», ki bi mnogo bolj zaslužila ime | »Vita vecchia*. «Vita nuova* je nova samo v toliko, v kolikor z vsako številko prinese nov farizejski napad na napredne sile po svetu, zlasti pa v Jugoslaviji in v vsaki številki najde nov način objokava-nja preteklih »dobrih fašističnih* časov.
Kdor ne verjame, naj vzame zadnjo številko »Vite nuove*. Pod naslovom «Kako je umrla petorica v Veroni* opisuje kaplan jetniinice v Veroni zadnje trenutke v noči med 10. in 11. januarjem 1944. u-streljenih fašističnih hierarhov.
Cujmo kaj pravi opis: »Prvi, ki je zahteval poslednje zakramente je bil grof Ciano, ki me je zastražen od SS-ovcev videl prihajati po hodniku ln ml dejal »Hočem umret v katolički, rimsko apostolski veri.* Dalje poroča, da je prebil noč v razgovoru o veri, družini, o neumrljivosti duše, o politiki ni črhnil besede. (Verjamemo!).
O maršalu de Bonu govori kurat takole: «Cel!ca maršala de Bona je bila središče, kjer so se družili tovariši v nesreči... Včasih so se razgovora udeležili vsi. Sokratov »Fajdon* s čudovitimi mislimi o nesmrtnosti duha je razsvetljeval njihove sence v luči evangelija: »Jaz sem vstajenje in življenj«. Kdor verjame v mene bo živel, četudi bo umrl.*
Potem nadaljuje: »Stari maršal de Bono je z vojaško strumnostjo skočil na noge in rekel: «Pokoncl dečki, dajmo poslednji pozdrav Mariji, ki upamo, da Jo bomo videli kmalu v nebesih.* ...Ciano j« rekel: »Sedaj sem pripravljen na vse.*
Nato pride opis prav zadnjih trenutkov svoje čase tako slavnih fašističnih hierarhov.
Končuje pa se članek s pripombo: »Kolika razlika med smrtjo teh fašističnih hierarhov in med smrtjo hitlerjevskih glav, ki so šli ob propadu svojih sanj v smrt požirkom stekleničice ciankalija.
Eno je gotovo, da niti Ciano niti de Bono ne zaslužita povzdigovanja. Važnejše kot smrt je življenje. To pa Je bilo tako pri fašistih kot pri nacistih ena sama veriga nasilij, preganjanj, zločinov. L« to vas vprašamo, vas, ki puščate Članu in de Bono prostor v nebesih, ki pišete o njih kot nekakih mučencih, če že ne svetnikih, kaj pozabljate, koliko mater objokuje svoje sinove, koliko žena svoje može, koliko mest Je podrtih, koliko ladij potopljenih. Kdo nosi za to krivdo? Kdo drugi, kot zločinski. fašistični hierarhl, med katerimi sta Ciano in de Bono zavzemala naj-
Konferenca za določitev reparacij
Plebiscit v Mongoliji
Vesti iz Argentinije
Ulan Bator, 20. Tass. — Z odlokom predsedstva Malega Khurala mongolske ljudske republik« se bo vršil danes, 21. oktobra, plebisolt o vprašanju neodvisnosti mongolske ljudske republike.
Plebiscita se lahko udeleže vsi moški ln Ženske, ki «0 dosegli 18 lot in ki imajo volilno pravico. Vsak državljan mongolske ljudske republike bo osebno podpisal odgovor na vprašanj«, ali je za ali proti njeni neodvisnosti. V republiki je bilo ustanovljenih več kot 3000 plebiscitnih komisij in več tisoč vollvnih središč. Na številnih zborovanjih je ljudstvo temeljito razpravljalo o pravilniku plebiscita. Tisk in radio obširno opisujeta napredek priprav za plebiscit. V poslednjih dne se je vršil v republiki val zborovanj.
Buenos Aires: Agencija »France 1‘icsse* poroča, da so delavski sindikati v Argentini izdali poročilo, v katerem protestirajo proti temu, da Peronovi fašisti a silo izzivajo stavke. V poročilu Je rečeno: »Na-clstlčn; elementi so s pomočjo policije in z revolverji poskušali zrna njšati aktivnost v deželi ln ukazati pomoč Peronu*.
Kakor poroča, »United Press*, je
bil general Edvardo Avaloa, vojni minister v kratki dobi, ko J« bil
iuen Peron oddaljen od oblasti,
odstranjon s svojega mesta kot poveljnik v Čampo dl Majo.
Spomenik talcem v Ljubljani
Ljubljana, 16. Tanjug V Ljubljani ue je vršila slovesna komemoracija im odkritje spomenika na mestu, kjer so italijanske oblasti 18. oktobra 1942 ustrelile 24 talcev zaradi umora bivšega bana Dravske banovine Marka Natlačena, narodnega izdajalca, ki j«. poklical italijanske čete v Ljubljano ln je potem na čelu skupine narodnih izdajalcev odpotoval v Rim in ponudil »voje usluge Mussoliniju.
Razen sorodnikov ustreljenih tal. cev, »o odkritju spomenika prisostvovali predstavniki federalne Slo. venijo ln predstavniki drugih civilnih in vojaških obit »tl.
London, 20. Reuter. — Dne 9. novembra se bo vcšlla v Parizu konferenca zavezniških strokovnjakov, ki bo določila višino ln na kak način se bodo dobile reparacije v naravi od Nemčije. Predhodni dogovori se bodo pričeli verjetno prihodnji teden.
Konferenca s« bo verjetno bavi-la s potsdamskim sklepom Velikih treh, da bosta Rusija in Poljska u-pravičeni do vseh reparacij, ki Jih Je mogoče dobiti na ruskem zasedbenem območju ln še do 20% reparacij, ki Jih J« mogoče zbrati v zapadnlh območjih.
Strokovniakl bodo morali določiti v kakčnem razmerju je treba ostalih 80% reparacij, ki bodo izterjane v zapadnlh nemških območjih, razdeliti ne samo med Združene države, Veliko Britanijo in Francijo, temveč tudi med druge narode kakor Avstralijo, Kanado, Belgijo, Nizozemsko, Norveško, Grčijo ln Jugoslavijo.
Reparacije bo treba določiti načeloma v strojih, v surovinah ter v nemških dobrolmetjih v inozemstvu, Potrebno pa ho pustiti Nemčiji dovolj opreme, da bo zajamčeno delo njenemu gospodarstvu v mirnem času.
višje položaje. De Bono Je bil celo kvadrumvir. Ali se vi, ki tako pišete o teh zločincih, ne spomnite Albanije, Abesinije in Grčije, ali se ne spomnite taborišč za proti-fašiste po vsej Italiji? Ali »e ne spomnite Gonarsa in Raba in drugih krajev nesrečnega spomina.
Ne, gospodje tega niso pozabili. Dobro še vedo za vse to, toda s takimi članki vabijo k sebi vse tiste, ki z njimi vred še žalujejo za Cianom, de Bonom in njimi enaki-; mi. Čutijo, da nimajo množic za seboj, zato jim Je vsaka nova moč dobra. Vsakogar sprejmejo pod prapor z geslom: Borba proti komunizmu. O Goebbels, koliko po-snemalcev imaš!
Prav s tega vidika Je »Vita nuova* vsa srečna, kadar lahko objavi kakšno vest, pa naj bo Se tako izmišljena, proti komunistom. Tako n. pr. prinaša v isti številki na drugi strani poročilo iz Bosne, da so tam katoličani pravoslavci in muslimani stopili v borbo proti skupnemu sovražniku — komunistom. (Na uho povedano: Bog nas varuj pravoslavcev, ampak de gre za borbo proti komunistom, so pa 1« dobri). Boji, o katerih »Vita nuova* fantazira, so le pobožna fcelja, do katere izpolnitve pa dejansko ne bo prišlo nikdar. Tako sodi vsak, kdor količkaj pozna položaj v Jugoslaviji.
V ostalem se pa že poznamo. 8mernice, ki se Jih drži »Vita nuova*, se popolnoma krijejo s smernicami delovanja reakcionarnih skupin, ki »o v Italiji zaradi pomanjkljivega čiščenja v mnogih primerih obdržale svoj« zastopnike na vplivnih mestih. Le tako si moremo razlagati razne okrožnice, kot na primer ono, ki jo je izdal dne 1. septembra t. 1. admiral Bian-ohieri o tem, kako naj »e postopa z vojaki republikanske fašistične vojske.	«
Ministrska okrožnica 1.9.1946,	Tajno
»Vsem republikanskim vojakom, ki so pokazali po osvoboditvi Julijske krajin« protislovansko prepričanje, priznajte vse olajševalne o-kollščlne ln jih zadržite v službi. Uporabite jih za protikomunistično propagando v korist monarhije.
Podpisan admiral Bianchleri*.
K takim besedam ni treba dosti komentarjev. Komaj Je vojna končana, ie zopet Je na vrsti protislo-vanska propaganda. In to naj vodi k boljšemu življenju.
Hvala bogu, so široke ljudske množice drugačnega prepričanja, ne samo tu v Julijski krajini, temveč tudi v Italiji sami.
Položaj v Indoneziji
London, 20. Reuter. — Več holan-akih in francoskih čet bo v kratkem prispelo v Batavijo in Indokl-no, kjer se nacionalisti v vedno večji meri spopadajo z zavezntšk,-mi okupacijskimi silami, *
V Amsterdam je 50 vidnih Holandcev in Indonezijcev predložilo holandskemu ministrskemu predsedniku prof. Schermerhorau resolucijo, v kateri pravijo. »Podpisani nujno zahtevajo, naj se izvedejo taka posvetovanja z indonezijskimi nacionalisti, katerih demokratični ddl je zastopan v Soekarnovi vladi, da Be lahko sedanj« težave mirno rešijo. Drugič zahtevamo, naj »e stori vse, da bo ustvarjeno vzdušje medsebojnega razumevanja, s čimer bo preprečano prelivanje indijske in indonezijske krvi v boju naroda proti narodu, v katerem vidijo mnogi Indonezijci borbo za svobodo ln pravico.
Norveški delavci proti Francu
Oslo, 20. Tass. — V zvezi z vestjo, da so nekatere norveške družbe zopet navezale trgovske »tike s Spenijo, so sindikati delavcev mnogih tovarn sprejeli protestno resolucijo proti trgovanju s Francovo Španijo.
15. oktobra je kongres sindikatov čevljarske industrije soglasno sklenil, zahtevati od norveške vlade, «da prekine vse stike s Španijo, dokler bo tam vladal Francov režim »,
Tiso aretiran
N«w York, 20. VZN. — Na ame-riškem zasedbenem področju »o a-retlral, predsednika bivše slovaške vlade Josepha Tisa in njegovega brata Štefana.
Predali jih bodo češkoslovaškim oblastem.
Ostanki faftlzma v Španiji ln ArganilnUl
Moskva, 19. Taes. — Mednarodni opazovalec časopisa »Izvestja* piše:	Vprašanje	demokracije in
njene ohranitve pred reakcionarnimi in fašističnimi silami je izredno živo, čeprav je aamo malo dežel, kjer bi bilo potrebno demokracijo resnično braniti. Sovjetski tisk je nekolikokrat poudaril, da so kljub porazu nemškega in japonskega fašizma Še vedno v Španiji ih Ar-gentiniji na oblasti prave fašistične sile. Nedaven odstop argentinskega podpredsednika Perona, enega izmed najbolj kompromitiranih članov prohitlerjevske klike, ni v bistvu v sedanji argentinski politiki ničesar spremenil in nezadovoljstvo širokih množic raste. Izgleda, da j« bil umik oseb, ki je bil po poročilih inozemskega tiska izvršen na pritisk vojaških elementov, storjen samo »ato, da ustvari boljšo krinko za profašlstičen,, protidemokratičen red v Argentiniji.
Fašistični diktator v Španiji Franco vrši podoben polžku«. Čeprav »o falanglstični časopisi pred kratkim odkrito posiveli k ustanovitvi »protiboljš«višk«ga bloka* v Evropi s Francom na čelu, skušajo vendar sedaj popolnoma zatajiti ’i »davne koraka španskih hiUat-jsvcev, ker »o se ustrašili betlln-eilh odločitev voditeljev trsh demokratičnih sil.
Palestina
London, 19. Reuter. —- Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Truman potrdil, da Je prosil Clementa Attlaeja, naj dovoli 100.000 Zidom da se naselijo v Palestini.
Predsednik je dejal, da »e mu zdi takšna zahteva umestna, da pa je britanski ministrski predsednik odklonil naselitev tolikšnega števila.
Predsednik Je dejal, da sedaj nista z Attleejem izmenjala nlkaklh pisem. Truman Je stavil s« nekatera predloge, katera pa s« še proučujejo. Podrobnosti ali komentarja ni hotel podati, zato da s« Attleeju n« bi zdelo, da ga skuša izsiljevati.
VsdiiBlj JehriNoila" aretiran
Hamburg, 20. Reuter — Posebni dopisnik «Dally Maila* Lawrence kilkinson poroča preko Reuterja!
Britanska varnostsna policija Je včeraj po zagrizeni 20 minutni borbi na osamljeni kmetiji v bližini Ltlne-burga aretirala Hansa KilHna, ailaa Kocha, 29 letnega generalmajorja nemškega letalstva ter prijatelja in zaupnika Hlmmlerja.
Mislijo, da je Himmler Killina i. menoval za voditelja »volkodlakov* (IVehrvvolf). V njegovem žepu so našli dokument, ki ga verjetno zelo obtežuje. Mislijo, da bo potrdil, da je Killtn, ki j« imel še eno privzeto Ime — Karsten mož, o katerem Je H:mmler upal, da bo ve. lik vir nemirov pod zavezniško u-pravo. Killin je delal na kmetiji kot navaden poljedelski delavec.
Upor v Venezueli
London, 20. VZN — Zdi se, da Je vojaški upor v Venezueli, ki Je izbruhnil pred dvema dnevoma, že vrgel vlado in pričel z nadzorstvom nad večjim delom države. Davi Je radijska postaja Oaracas oddala objavo, po kateri naj bi bila sestavljena začasna vlada »a upravljanje države, dokler ne bo izvoljen nov predsednik. Revolucionarne sile s® potrdile, da Je v njihovih rokah predsednik general Medina.
Ehernburg v Beogradu
Beograd, U. Taaa — Dn« 17 t m. j« prispel na povabite društva aa kulturno sodelovanj« med Jugoslavijo ln ZSSR v Beograd pisatelj I. lija Ehrenburg.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
21. oktobra 1945-
S Titom v borili - s Titom v svobodi
Tolika slovesnost ob obletnici osvoboditve Beograda v Odredn J. A.
V Kostanjevici na Krasu se je danes vršila velika vojaška slovesnost. Vse okoliške vasi so bile okrašene z jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami ter z zelenjem. Odred JA za Slovensko Primorje, Trst in Istro je proslavljal obletnico osvoboditve Beograda obletnico ustanovitve m. Brdskog moto diviziona, ki se sedaj ves nahaja v sklopu odreda JA
Na križišču v Kostanjevici so borci postavili tribuno, katero so obkrožale široke stene iz brinja. Na zadnji steni je v sredini vihrala jugoslovanska zastava, poleg pa zavezniške zastave in italijanska, ki jo je pred nedavnim dobil odred v dar od tržiških delavcev. V sredini-zadnje stene pa je bila velika rdeča zvezda, na eni strani slika tovariša maršala Tita, na drugi strani pa slika tovariša generalisi-ma Stalina.
Ob 9 uri se je pričela proslava, z vojaško parado. Na slavnostni tribuni so stali člani štaba Odreda, člani štabov bataljonov in štaba artilerijskega diviziona. Prva je korakala mimo tribune pešadija s tovarišem kapetanom Kukuljan Zvonkom na čelu, pozdravila zastavo, ob tribuni stoječe mladinke iz Kostanjevice pa s* zapele našo narodno himno. Strumno so korakali borci mimo tribune, na trgu zbran narod pa jih je pozdravljal: Živela naša vojska! Živel tov. maršal Tito! živeli osvoboditelji Trsta in Primorske. Resnih obrazov so se vrstili mimo tribune izkušeni borci JA, iz vsakega bataljona, odreda po ena četa. Pešadiji so sledili artilerije!. Toliko resnosti in borbenosti je sijalo z njih obrazov, da je imel opazovalec občutek, da gleda divizion, ki gre v napad in ne na parado. Iz vsega njihovega zadržanja je bilo vidno, da so to borci, Id imajo za seboj mnoge in težke borbe, da oni niso kaka navadna vojska. Navdušeno so domičini pozdravili tanke, ki so za artilerije! privozili mimo tribune. Pozdravljanja in medklicev ni hotelo biti kraj. Po mimohodu so se borci razporejali okoli tribune. Pred tribuno pa je stalo 60 borcev in oficirjev, ki so bili danes odlikovani.
Takoj po vojaški paradi, je štabni oficir Kranjac Antun, drugega za drugim klical odlikovance, katerim Je komandant odreda tov. polkovnik Benčič Dragomir-Brkin, pripenjal odlikovanja. Iz zagorelih in izklesanih obrazov odlikovancev sta sijala sreča in ponos. Narod jim je preko svojega parlamenta podeljeval. odlikovanja, za njihove zasluge v narodno osvobodilni borbi. Vsakemu posebej je tov. komandant čestital‘in spregovoril z njim par prisrčnih besed. Tudi njemu je smehljaj ;lgral na obrazu, veselil se je skupno » svojimi borci. Z njimi je bil v težkih borbah in sedaj se z njimi skupno veseli uspehov te borbe. Zbrano, ljudstvo in borci pa so vsakemu borcu in oficirju, ki je prejel odlikovanje glasno vzklikali. Na tribuno je bila poklicana tovarišica poročnik Cuk Manja, tudi ona Je prejela odlikovanje — red hrabrosti. Navdušeno so ji vzklikali njeni soborci. Do te vojne »e še ni zgodilo, da bi tudi žene prejemale visoka vojaška odlikovanja za svoje zasluge v borbi. 60 odlikovancev se Je zvrstilo, podeljenih je bilo 5 odlikovanj partizanske zvezde IH. reda in 55 odlikovanj reda hrabrosti. Spregovoril je komisar odreda tov. major Despot Vlado. V imenu štaba Odreda je čestital vsem odlikovancem. Nato pa je dejal: -»Današnji dan proslavljamo obletnico osvoboditve Beograda in ustanovitve našega artilerijskega moto-diviziona. Za osvoboditev Beograda so se borili vsi narodi Jugoslavije in s skupno prelito krvjo še bolj utrdili bratstvo med našimi narodi. Skupno s slavno RA so izgnali okupatorja iz Bc-grada in s tem utrdili vez med Jugoslovansko in Rdečo Armado. Beo-grad je s tem dnem postal svobodno središče, iz katerega sije sonce svobode vsem narodom Jugoslavije. Beograd ima danes v svoji sredi tov. maršala Tita, najbolj prekaljenega borca in narodnega heroja Jugoslavije. Tito in njegova vlada ter parlament ustvarjajo z demokratičnimi zakoni jugoslovan-
skim narodom to, zakar so se ti narodi dolga štiri leta borili. Ustvarja državo delavcev in kmetov, ki bo nudila blagostanje vsem svojim sinovom. Današnji dan naj nam bo vzpodbuda za nadaljnje delo, re za vojno, ampak za obnovo naše domovine, za izradnjo naše narodne oblasti in naše ljudske armade*. Nato je govoril o nalogah, ki jih imajo danes vsi naši borci in o pomenu odlikovanj, ki so bila danes podeljena. »Odlikovanja vam morajo biti nova vzpodbuda pri deluj- je dejal. Svoj nagovor je zaključil z vzkliki: »Naj živi svobodni Beograd, naj živi tov. maršal Ti to! j> Ljudstvo in borci so z navdušenimi medklici spremljali njegove besede. »Trikrat zdravo za oficirje Odreda* je vzkliknil mlad borec iz IV. bataljona. Živela naša vojska* so vzklikali ob tribuni mladinke in domačini.
Nato pa se je v imenu odlikovancev zahvalil za prejeta odlikovanja tov. kapetan Fabris Onjegin, komandant artilerijskega diviziona. V imenu vseh odlikovancev je obljubil, da bodo znali ceniti prejeta odlikovanja in da se bodo s svojim delom oddolžili za izkazano jim priznanje.
S tem je bila oflcielna dopoldanska slovesnost zaključena, štabni oficirji so se pomešali med borce in domačine. Borci so čestitali odlikovancem, veliko veselje je vladalo na trgu. Nato pa so vojaki skupno z mladinkami iz Kostanjevice zaplesali kolo. S pesmijo na listih in veselih obrazov so se razhajale posamezne edinice.
Popoldne je artilerijski divizion Odreda J A priredil kulturno prireditev v Temnici. Na prostranem prostoru za solo je bil iz zelenja postavljen oder, okrašen z zastava, mi in parolami ter sliko tov. maršala Tita. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se pričeli zbirati ljudje iz vseh okoliških vasi s Krasa in Goriškega. Okrog 5000 se jih je zbralo. Vsi so nestrpno čakali sporeda, in iz vseh obrazov si bral praznično razpoloženje. Veseli so bili, da lahko spet enkrat prežive prijeten dan med svojo vojsko. Proslave pa so se tudi udeležili številni zavezniški vojaški zastopniki, artilerijski oficirji XIII. l vezniškega korpusa, med njimi major Pitt, captaln Braddel, captain Croydon, captain Horne, captain Rees. Garibaldince pa je zastopal tov. Andreani Lucio-Baldo, namestnik komandanta bataljona divizije Garibaldi - Natieone. Prisotni so bili tudi oficirji štaba Odreda ter oficirji bataljonskih štabov. Prireditev se je pričela ob 4 h s himno »Hej Slovani*, ki jo je zapel pevski zbor Odreda, Nato je komandant artilerijskega bataljona tov. kape-tan Fabris v kratkih besedah ori-
Svečan prenos žrtev tržaškega proeesa
iz leta 1941
na od njegove ustanovitve v Bariju, preko izkrcanja v Splitu, veli. častne borbe za osvoboditev Knina, zmagovitega pohoda preko Like, borb na Senju in pred Klano, do zmagoslavnih borb za Gorico in Celovec. Divizion je bil v Bariju sestavljen iz ranjencev, ki so se tam zdravili. V Gorico in Celovec je vkorakal prvi. Med govorom tov. komandanta je ljudstvo navdušeno vzklikalo svoji vojski.
Nato je spregovoril tov. komisar kapetan Sod Radovan, ki je govoril o velikih slovestnostih, ki se vrše danes po vsej Jugoslaviji, ko vsi jugoslovanski narodi proslav, ljajo osvoboditev Beograda, Rekel je, da je bil Beograd vedno nosilec svobodljubnih idej in tudi tov. Tito je borbo pričel v Beogradu. Govoril je o osnovanju naše vojske, o ustanovitvi JNOF ted o junaški borbi naših narodov, o tem, kako so naši borci zbirali zaplenjeno orožje in ga čuvali, kot čuva mati svojega edinca, o žalosti ljudstva Julijske krajine, ko se je moral iz nje umakniti naša vojska.
Omenil je veličastno delo jugoslovanskih narodov sedaj, ko obnavljajo svojo domovino. Iz ljudstva je zadonel vzklik »S Titom v borbi* in z druge strani «S Titom v svobodi*. Jugoslovanska vlada danes gradi demokracijo, za katero so se narodi Jugoslavije borili. Priprav, lja se prva med evropskimi državami na volitve v konstituanto. Zaključil je z vzkliki: Naj živi demokratična federativna Jugoslavija! 2ivel tov. Tito, Živeli zavezniki, Živelo bratstvo jugoslovanskih narodov, Živelo bratstvo narodov Julijske krajine. Njegovega izva. janja pa je ljudstvo spremljalo z medklici bratstvu jugoslovanskih narodov, naši vojski in demokratični federativni Jugoslaviji. Po njegovem govoru pa se je razvil kulturni program, ki so ga izvajali po večini borci artilerijskega diviziona, nekaj recitacij, Musičova komedija: Muha, zborna recitacija skupno z mladinkami iz Temnice. Med posameznimi recitacijami pa je s pevskimi točkami nastopal pevski zbor. Odred Mladink iz Renč so zaplesale nekaj narodnih plesov. Program je bil dobro se stavljen. Izvajali so ga prav tako dobro.
Ob zaključku Je Renčka mladina podarila divizionu v spomin na da-dasnjo slovesnost in v znak hvaležnosti Primorskega ljudstva svojim osvoboditeljem, krasno jugoslo. vansko zastavo ter sliko maršala Tita.
Mladina iz Rihenberga pa jim je podarila majhen prapor in simbolično slilto požgane hiše, pred katero stoji starka z majhnim otročičem.
Današnja slovesnost je bila res prav jzrag povezanosti našega ljud-
Dne 15. decembra 1941. so bili na Opčinah ustreljeni antifašistični borci:
Pino Tomažič iz Trsta,
KOS Simon iz Nemškega Ruta,
Ivan Vadnal iz žej Ivan Ivančič iz čezsoee, Viko Bobek iz Ilirske BistriGe
ki jih je obsodilo na smrt fašistično izredno sodišče.
Fašistični krvniki so hoteli zabrisati za njimi vsako sled in so njih trupla pokopali daleč od rodne zemlje v Fontana Villor-ba pri Trevisu.
Da bi počivali v domači grudi, za katero so žrtvovali mlado življenje, bodo njihovi zemeljski ostanki v nedeljo 28. t. m. prepeljani v Trst, kjer bomo počastili njih spomin.
Vse antifašistično ljudstvo bo v velikem številu prihitelo, da se pokloni spominu teh žrtev fa šizma.
Pozivamo vse procesne tovariše padlih žrtev, da se svečanosti udeležijo v skupini.
Podrobnosti objavimo kasneje.
Začetek pouka v Skednju in pri Sv. Ani
Reden pouk na naiih šolah se prične v torek dne 23. t. m. V ponedeljek 22. t. m. ob deveti uri se bo v škedenjski cerkvi brala sveta maša. Otroci, iz okolice Sv. Ane, se začnejo zbirati ob 8. uri pri društvu na Kolonkovcu. V spremstvu svojih učiteljev se bodo napotili nato v Skedenj. Škedenjski otroci pa se bodo ob 8. uri istega dne zbrali v prostorih kulturnega krožka (ex Ricreatorio) nakar bodo korporativno odšli v cerkev. Pri maši bodo prvič peli šolski otroci.
Ples v prid časopisu .Gioventft*1
»»*
V telovadnici v Via della Valle bodo v torek 23. t. m. mladinci organizirali ples v prid časopisu «Gio-ve,ntu».
Šaljiva pošta — srečolov — bar z vsemi dobrotami!
Začetek ob 19. uri. Vstopnina lir 20.—.
Vabljeni vsi!
Komemoracija Vladimirja Gortana
Ob priliki fašističnih volitev v Istri leta 1929. sta dve skupini istrskih omladincev napadli in streljali na fašiste, ki so gnali ljudstvo na glasovanje. Med omladinci je bil tudi Valdimir Gortan, rojen v Ber-mu blizu Pazina, 7. junija 1904.
Omladinci so bili aretirani. Dne 16. oktobra 1929. jih je sodilo fašistično «izredno sodišče*, ki je v ta namen prišlo iz Rima v Pulj. Kot svojo žrtev so si fašisti izbrali Vladimirja Gortana. Obsojen je bil na smrt in naslednjega dne 17. oktobra 1929. ustreljen blizu vojaškega pokopališča v Pulju. Kri Vladimirja Gortana ni tekla zaman. Istrska mladina, skupno z mladino Slovenskega Primorja in mladino vseh narodov Jugoslavije, je s puško v roki osvetila smrt svojega tovariša - mučenika in osvobodila zemljo Vladimirja Gortana izpod fašističnega jarma.
Dne 21. t. m. bo v Gortanovi rojstni vasi velika spominska proslava. Ob tej priliki bodo postavili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Proslavo je organizirala slovansko-italijanska antifašistična unija.
|oIska vrata so se odprla
V Narodnem domu pri Sv. Ivanu je bilo 17. t. m. vse živo in veselo. Slovenski otroci in starši so se tu zbrali, da bi svečano proslavili otvoritev slovenske šole. Med živahnimi razgovori in veselimi obrazi se je čula slovenska pesem, ki je bila toliko časa zatirana in ki se po dolgotrajni borbi zopet svobodno razlega po naših krajih. Marsikatero oko se je orosilo od sreče; vse je nekako spominjalo na lepe čase in navdajalo prisotne z velikim upom srečnejšo bodočnost slovenskih
sal zgodovino artilerijskega divizio- | stva z našo vojsko.
Gojimo umetniško obrt
Marsikdo nam Je dejal, da amo i današnjim zahtevam, šolo, kjer bi Slovenci zdrav kmečki narod. Sami se s sistematičnim vežbanjem in pa vemo, da nismo le zdrav kmečki praktičnim uporabljanjem razvilo
narod, temveč tudi ljudje, ki smo pokazali ie neštetokrat, kaj znamo in kaj tudi zmoremo na polju u-metnosti. Neštetokrat smo izrazili svojo lirično dušo. V vsakem času in ob raznih prilikah smo dali čutiti svetu svojo umetniško sposobnost s pesmijo, z glasbo, z besedo, z dletom, s čopičem itd. Mnogo »mo napravili na naši težavni poti. Danes lahko rečemo s ponosom, da nismo več nesodobni, temveč da korakamo v raznih panogah umetnosti skupno s časom in z vsemi naprednimi narodi na »vetu.
Danes smo hoteli opozoriti javnost na našo umetniško obrt. Dobro vsi vemo, da se umetniška obrt na Primorskem ni mogla razmahniti tako, kot smo si želeli in pričakovali, kajti nikoli nismo imeli tu niti slovenskih niti italijanskih umetniških šol. Ce smo jih pogrešali že v predvojnem času, v času fašističnega nasilja, jih bomo tem bolj sedaj, ko bo postal Trst naravno središče vse srednje, juine Evrope, ko se bo vsa naša dejavnost prebudila k novemu življenju,
S tem se bo prebudila tudi naša industrija. Zato nujno potrebujemo umetniško šolo, ki bo odgovarjala |
polje dekorativne Industrijske u-metnosti.
Razne mednarodne razstave so nam pokazale, koliko lahko pridobi industrija z umetniško obdelavo keramike, stekla, lesa, marmorja, kamna, železa, raznih dragocenih kovin in drugih snovi, koliko z izdelavo umetniških vezenin, preprog in drugih tkanin. Dejstvo je, da so samo države, ki so si znale ustvariti najboljše umetniške obrtne šole, lahko uveljavile svoje izdelke na najširšem mednarodnem trgu.
Naša dolžnost j« zanimati se in obrniti vso pozornost na izboljšanje teh študijev z otvoritvijo šole, ki bi nam vzgojila mojstre, specializirane v raznih upodabljajočih umetniških obrtih.
Mnogo je pri nas vasi, ki se prav težko preživljajo s kmetijstvom in čigar sinovi so prisiljeni iskati dela v tujini, daleč od rodne zemlje. Zakaj bi se v takih vaseh ne skušala ustvariti primerna obrt, ki bi odgovarjala kraju, zaposlila mladino in vse one, ki za umetnost kanejo zanimanje, ako bi se s tem obogatila naša dežela!?
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle"
Jutri 22. t. m. oh 20. url bo v veliki dvorani »Narodnega doma* kulturni nastop mladinskega odseka, Vabljeni vsi, zlasti starši!
Vsem prosvetnim društvom
Prosvetna društva opozarjamo, da bo Slovenska prosvetna zveza pričela izdajati prosvetno-lnforma-tlvni list »Vestnik*, ki naj bo glasilo naših prosvetnih društev. List bo začel izhajati začetkom novem' bra in bodo v njem sodelovali naši literarni, glasbeni jn telesnovzgojni pedagogi.
Ze v prvi številki bodo članki Srečka Kumarja o pevovodskih tečajih, Frana Venturinija: Kako se pesem poučuje in poje, Jožeta Tirana: Recitirali bomo lepše...
»Vestnik* bo prinašal tudi društvene novice in navodila Zveze; zato bo neobhodno potreben vsem kulturnim delavcem.
Za otroke članov de avsklh zadrug
Delavske zadruge so sklenile prispevati k stroškom, ki jih imajo delavske družine s študiranjem svo jih otrok. Ti prispevki bodo obstajali v povračilu pristojbin za vpis in za obiskovanje šol siromašnih dijakov, ki so se letos vpisali v prvi tečaj nižjih srednjih šol. Pismene prošnje naj se čimprej naslovijo na upravno ravnateljstvo delavskih zadrug v ulici Raffineria št. 6. V prošnji je treba tudi navesti poklic, svojstvo, včlenjenega družinskega poglavarja, leto njegovega vpisa in trgovino, kjer redno kupuje živila. Navedejo naj se tudi sedanje gmotne prilike in šolski naslov dijaka.
šol in slovenske kulture.
Sela okrožnega N00 za Tržaško okrožie
Dne 16. se je vršila seja okrožne, ga narodno osvobodilnega odbora za tržaško ekrožje. Prisostvovali sc na seji vsi člani PNOO, vsi načelniki odsekov in tajniki okrajnih narodno osvobodilnih odborov. Na dnevnem redu so bila poročila odsekov in poročila okrajnih tajnikov. Prvi je poročal načelnik odseka za kmetijstvo tov. Juriševič. Poročal je o težavah glede preskrbe krme za živino, dalje o razdeljevanju o-trobov, ki se bodo delili v zadrugi v zameno za mleko. Sestavljen je začasen popis škode, ki jo je povzročila vojna v našem kmetijstvu. Nato je poročal tov. Cok Herman o delu industrijskega odseka. Usta. novila se je zadruga kamnosekov v Nabrežini. Drugod se ustanavljajo obnovitvene zadruge, ki bodo poživile našo industrijo. Natančno poročilo o zadrugah je nato podal tov. čok Stanko, ki je poro. čal, da je bilo v zadnjem času 35 zadružnih zborovanj, da je bila ustanovljena Kmetijska nabavljal-na in prodajna zadruga za celo okrožje, s sedežem v Trstu. Nadalje je bila ustanovljena zadruga Vojnih oškodovancev ze celo pokrajino, s sedežem v Trstu. Pre-osnovana je bila Nabavljalna zadruga v Tomaju. Dana je bila pobuda za nadaljne poslovanje hranilnicam in posojilnicam v Lokvi, na Opčinah in v Boljuncu, ter zavarovalnicam za živino v Bazovici, na Opčinah in Lonjerju, ter Gozdni zadrugi v Fadričah. Postavljeni so bili temelji za ustanovitev Gozdne zadruge v Borštu. Nadalje je bil osnovan iniciativni zadružni odbor za tržaško okrožje. V bodoče se bo posvetila vsa skrb organiziranju
bodo po vaseh predavanja o za. družništvu samostojno ali pa v okviru kmetijskih tečajev.
Po kratki svečanosti v Narodnem domu je učiteljstvo odpeljalo otroke v cerkev k svečani šolski maši, | zadrug vojnih oškodovancev ter ob-
nakar se je ljudstvo veselo razšlo. | novitvenih zadrug. V zimskem času
Vy9WlMftW
Hočemo boljše življenske pogoje
Sinoči se je vršila seja Enotnih sindikatov v Domu pristaniških delavcev ob prisotnosti sindikalnih organov Enotnih sindikatov iz raznih področij Trsta. Bilo je prisotnih čez 500 delegatov. Razpravljali so o prilagoditvi plač cenam življenjskih potrebščin. Na seji je govoril tov. Radich, predsednik Mestnega odbora Enotnih sindikatov, ki je poudaril težko stanje delavstva spričo stalnega naraščanja cen življenjskih potrebščin. Delavcem je jasno, da ni mogoče rešiti problema, dokler ne bodo imeli sindikati možnosti sodelovati pri oblasti. Sedaj se pa morajo boriti in Vsaj poskušati, da dosežejo delno zvišanje plač. Povprečno zasluži delavec ali uradnik 1.000 do 1.500 lir tedensko, potrebuje jih pa najmanj 2.500 lir. Sindikalno vodstvo je prikazalo ta problem ZVU in dobilo obljubo, da se bo v tem pogledu nekaj ukrenilo, Današnji sestanek ima namen opozoriti oblasti, da ta problem obstaja in da se mora na vsak način rediti. Z druge strani morajo zavezniške oblasti tudi pomagati rešiti problem stalnih cen življenjskih potrebščin. Nič namreč ne pomaga nobeno zvišanje plač, ko pa istočasno naraščajo cene živežu.
V ta namen je potrebno enotno stalis'če vseh delavcev, tudi tistih, ki so se dali zapeljati v organizacije, ki razkrajajo delavsko enotnost. Lakota muči vse, zato je tudi potrebna skupna akcija vseh delavcev in nameščencev, ki naj bi imeli pravico po svojih organizacijah kontrolirati cene.
Nato se je razvila živahna diskusija, pri čemer so razni delegati poudarile težko stanje delavstva in nujno potrebo, da se nekaj ukrene za izboljšanje tega stanja.
V sedanjem položaju mora sindikalna organizacija reševati posebne probleme, katerih niso na primer prisiljeni reševati sindikati v Sovjetski Rusiji in Jugoslaviji, kjer sodelujejo z oblastmi, ki odrejajo in rešujejo vse probleme delavskega razreda. Mi se danes nahajamo v čisto kapitalistični deželi, lstotako kot naši tovariši Italijani, Francozi, Amerikancl itd., in se moramo zato boriti v razredni borbi.
Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se poudarja težko stanje delavstva zaradi nizkih plač in visokih cen življenjskih po-
trebščin. Zato delegati pooblaščajo sindikalno vodstvo Enotnih sindikatov, da zahteva pri oblasteh povišanje plač in doklad, kontrolo nad cenami, povišanje dnevnih obrokov hrane, ustanovitev odbora, da kontrolira na prostem trgu razne trgovske manipulacije, ki škodujejo delavskim interesom, Kontrolo nad pravilno razdelitvijo hrane tovarniškim menzam, ustanovitev urada, ki bi kontroliral cene in jih vskladll z plačami.
Roditeljski sestanek v Skednju
Roditeljski sestanek v Skednju se bo vršil v ponedeljek 32. t. pn,
ob 7. zvečer v dvorani kulturnega krožka (ex Ricreatorio). Starši bodo dobili tam vsa potrebna pojasnila, ki se tičejo naše šole. Sestanka naj se starši zaradi važnosti, udeležijo v čim večjem številu.
Rojan
Jutri v ponedeljek 22. t. m. ob 9. url, bo v Rojanu solska maša in uradna otvoritev slovenske šole. Otroci se zberejo v šoli ob 8.30. Vabimo tudi starše in ljubitelje otrok.
Enotni sindikat suknarjev
Na novo vpisani člani, ki nimajo sindikalne izkaznice, naj se zglase na sedefcu v Via Imbriani 5, od 8. do 12. in od 15. do 19.
Enotni sindikat tapetnikov
Delavci te stroke se morejo vpisati v sindikat suknarjev, Via Imbriani 5, vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19.
Enotni mešani sindikati
Vsi nameščenci knjigarn in papirnic, naj pridejo na sestanek 23. t. m. ob 19.30 v Via Imbriani 5, L, soba št. 7.
ŠTEVERJAN
Steverjan se je izkazal — kot vse druge vasi iz Brd — v nabiranju blaga in denarnih prispevkov »Za našega dijaka* za pogorelce iz Rthemberka in Komna, Na prireditvi šolske mladine so nabrali 3000 lir, pionirji so darovali 500 Ur, žene 1841, mladina 1897. Razen tega je vas dala 390 kg krompirja, 25 kg fižola, 20 kg koruze, 24 kg moke, tri pare čevljev, 43 komadov obleke in perila pa tudi nekaj jedilne posode.
Poročilo o prosvetnem delu, ki se je v zadnjem casu posebno močno razgibalo, je podala tov. Majnikova. Poročala je, da so že skoro po vseh vaseh ustanovljena prosvetna društva, da je Prosvetno društvo tudi v Tržiču, ki ima že šeststo članov. Tudi v Ronchi, ki je že furlanska vas, je toliko Slovencev, da so lahko ustanovili svoje prosvetno društvo. V zadnjem času sta bili v okvi. ru prosvetnih društev prirejeni dve prireditvi v okrožnem merilu in sicer v Sežani in Devinu. Vsega skupaj je bilo od 1. maja do danes prirejenih 248 kulturnih prireditev. Tov. Majnikova je nato poročala o posameznih panogah prosvetnega dela in o težavah pri delu. Zlasti je poudarila, da primanjkuje sposobnih pevovodij in režiserjev, kajti za petje in za igranje je naše ljudstvo zelo navdušeno. Manj za. nimanja je za telesno vzgojno. Po vseh vaseh so knjižnice in čitalnice, Okrožni odbor prosvetne zve.
'pa pripravlja tudi potujoče knjižnice. V okrožju so štiri godbe na pihala ter štiri nogometna društva, med katerimi je najagilnejse nabrežnsko. Po poročiTu tov. Maj-nlkove je bilo sklenjeno, da se postavi v okrožju še en referent za italijansko prosveto. Nato je poročal ing. Sturm o delu odseka za gradnje, ki ima prav za prav; največje težave, ker nima niti denar, nih sredstev, niti materiala, dei bi bil za njegovo delo neobhodno potreben. To vprašanje se je n e koli-1 ko premaknilo z mrtve točke v sežanskem okraju, kjer bo za obnovo privatnih zgradb 50% stroš. kov krila ZVU, kateri so bili predloženi tudi obnovitveni načrti in proračun. Proračun za obnovo sol Je že odobren in bodo z delom takoj pričeli. Po drugih okrajih pa se bo to vprašanje reševalo predvsem .preko zadrug vojnih oškodo. vancev. Tov. Prosen, načelnik odseka za gozdarstvo, je poročal o načrtih odseka, zlasti o načrtu za pogozdovanje. V Bazovici je v sadovnjakih okrog 500 sadik. Zavezniki so obljubili semena iz Ameri. ke. Račun za pogozdovanje bo znašal 3 milijone 500 tisoč lir. Ce bi prišla semena iz Amerike, bi lahko z njimi posadili vsa potrebna zemljišča. Dalje je poročal o lovu. Sklenili so, da ostane lov v rokah Okrajnih odborov. Tov. Majnikova je nato poročala, dodatno k svojem prejšnjemu poročilu o prosveti, sedaj .še o šolah. Po vsem okrožju so se vršili pripravljalni tečaji za srednješolce in sicer v sežanskem okraju 8 tečajev, v Na-brežinskem 6, v tržiškem 2 in v miljskem 4. Istočasno so se po vseh krajih vršili tudi večerni tečaji. V tržiškem okraju je doslej vpisanih v Tržiču 76 slovenskih otrok, v Ronki približno ravno toliko, v Doberdobu 170, v ostalih vaseh pa nekaj manj. V Tržiču se je slovensko šolo vpisalo celo nekaj italijanskih otrok, vendar bodo ti posedali raje tečaje za slovenščino, ker v šoli ne bi mogli slediti pouku. ZVU.ju je bila predložena prošnja za ustanovitev srednje šole v Sežani. Glede pričetka šolskega leta bodo odločili roditeljski sveti. Odsek za trgovino sestavlja sedaj stati, stike o stanju trgovine pred vojno in po vojni. Tov. Bogdan, načelnik finančnega odseka, je poročal, da je bilo za september izplačanih podpor sežanskemu okraju 300.000 lir, tržiškemu 380.000 lir, miljskemu 400.000 lir, nabrežinskemu 300.000 lir. ZVU-ju je bil dostavljen to. čen popis padlih, progreSanlh in ranjenih borcev radi podpor. Poročilo »ta podala referent za socialno skrbstvo in referent za zdravstvo. Zdravstveno stanje v okrožju je do. bro, nalezljivih bolezni ni, je pa po. manjkanje zdravnikov. Po okrajih in krajih »e ustanavljajo ambulante.
Prosvetna soseska France Mesesnel
Ustanovni občni zbor Prosvetne soseske «F. Mesesnel* je bil preložen na ponedeljek 29. t. m. ob S. zvečer v pritltf-ni dvorani ul. Gor-ducci 6.
Na dnevnem redu: poročilo popravljalnega odbora, pravila, volitve.
Vabljeni vsi!
Naročnikom Knjižne založbe v Trstu
da
Tržačane opozarjamo, sprejema naročila za Koledar 1945, Zbirko ruskih humoresk in dramo «Svet brez sovraštva*, knjigarna Stoka v Trstu via W-lano 37. Naročnina je 40 Ur, , * morebitnim poznejšim doplačilom.
Odgovorni urednik 8TER CIRIL
Poizvedbe
MARKOC-IC BERTO, roj. & 1913. Dne 16. 7. 1944 je bil ujet ^
Nemcev in odveden v gor iške ^
pore. 21. 9. 1944 je bil odpeljan ' Nemčijo neznano kam. Kdor bi vedel o njem, naj sporoči MarKtr čič Veri, Slapnik, Brda, Goric®—
GUŠTIN JOSEP, brivec 3. XIX, brigade, ujet od Nemcev P1. Cerknem in odpeljan z drugi®'., »tega bataljona, od 24. do 1-
1945 v Male Jesenice, kjer
"	"	irani;	ves®
Zgonik **
od Nemcev baje declmirani: prosi Guštin Marija, Krasu.
Kdor bi kaj vedel o STANISLAV-U zobozdravniki^?, terniranem v Dachau-u, naj či družini Perazzi, Gorica via-PT. to 10	io	nriaSlM*
te št. 10. Zadnjič se je oglasil nuarja 1945.
■ -nrT /t,«
VABILO
Pt-osvetno društvo « Višava*
konelja vabi danes ob 16. uri ^ kulturno prireditev. Po pn ples.
tZa svobodo domovine f. ujetništvu dne 23. 8. 1945 val svoje mlado življenje naš rSF ljeni sin in brat
MARJAN COK
Njegovo truplo počiva v tuji lji, Nemčiji.
Trst, Sv. Ivan, 20. 10. 1945.
Žalujoči starši in sest)*
ostalo sorodstvo.
MALI OGLASJ
so v strojniški stroki, išče P1/.;k> no službo. Ponudbe pod
na upravo »Primorskega dn-ev.^ STAVBENO PARCELO 1470^ ^.
lici. Govori italijanski in brv Sardo, Trst, Sam Giacomo
At t .
Lojze Spacal
VWVWWHMWWWWVWVyWVVVWVVWčW W«V»VAliVl»VAV»SV/AWAV»,A%SV.VA,A"A,iV»VV.*.*iV/»V-‘i.V.*.*.*.*.*.*.‘.V.‘.V»*-‘.‘.*-*.*AW.‘.*.*/i‘^'AV.*.*.V«‘.*.V-*>
Nikolaj Ostrovski
53
Kako se Je kalilo jeklo
(Roman)
Stepanov iz sreza, mlad in močan dečko, ki je ob »voji aretacii ranil dva žandarja, je odločno zahteval od sester: »Nikar ne jokajta, tovarišice, Jokajte tukaj, da ne boste jokale tam. Ni treba, da bi se sme. jali, krvavi psi! Tudi tako nas ne bodo ohranili, tudi tako moramo umreti, zato pa umrimo lepo. Naj nihče od nas ne kleči na kolenih! Tovariši, razumete! Umirati moramo lepo!*
Tedaj »o prišli po nas. Najprej je prišel Svarkovski, Sef kontra-špionažne-sadist, besen pes. Čeprav sam ni posiljeval — je ukazal — orožnikom, da so posiljevali in je p« item užival. Od ječe do vešal so napravili špalir orožniki. Stali so ti »kanarčki*, kakor so jih imenovali zaradi njihovih zlatih veri. žic, z golimi meči.
S kopiti »o nas nagnali v jetniško dvorišče, uredili po štiri, in nato pa odprli vrata in nas odpeljali na cesto. Uvrstili so nas pred večala, da
bi tako videli smrt tovarišev in bi potem prišla vrsta na nas. Vešala so visoka, zgranjena iz debelih debel. Na njih so tri zanke iz debele, zvite vrvi, in lestvica ter mali podstavek, katerega izpodbijejo. Morje ljudstva komaj slišno šumi, zadr. žuje se. Oči vseh so uprte v nas. Med njimi smo spoznali svoje.
Ob vho-du naprej se je zbralo poljsko plemstvo, z daljnogledi in med njimi tudi oficirji. Prišli so gledat kako bodo obešali boljševike.
Sneg pod nogami je bil mehak, gozd je oguljen, drevje pa je kot z vato posuto. Vijejo se snežne pahljače, spuščajo se narahlo in se topijo na naših vročih obrazih a stopnišče je posuto * snegom. Skoraj val »mo neobuti, toda nihče ne občuti mraza, a Stepanov niti ne pomisli, da stoji samo v nogavicah,
Poleg vešal je vojni tožilec in višji predstavniki. Nazadnje so pripeljali iz ječe Valjo in ona dva tovariša, ki sta obsojena na smrt
na vešalih. Vse tri »o se prijele pod roke. Valja je bila v »redi in ni imela moči, da bi se premikala. To. varlši »o jo držali, ona pa se je trudila, da bi šla pokonci, spominjajoč se Stepanovlh besed: »Umirati moramo lepo!* Bila je brez plašča v pleteni Jopici.
Svarkovsltemu ni ugajalo, da se držijo pod roko. Udaril jih je. Valja je nekaj rekla, toda za to besedo jo je z vso močjo udaril s koroba. čem pro obrazu nek orožnik na konju.
V množici je neka žena strašno zavpila, zadrhtela je v norem kriku, hotela se je prebiti skozi kordon, toda zagrabili .*o Jo in jo odvlekli neznano kam. Najbrže je bi-la Valjina mati. Ko so bili že blizu vešal, je Valja zapela. Nikoli še nisem slišal taksnega glasu — tako strastno lahko poje samo tisti, ki gre v smrt. Zapela je »Varšavjan-ko» njeni tovariši pa so ji pomaga, U. Konjeniki so jih tepli a korobači, tepli »o Jih v divji brezumnosti. Toda ti trije kot da niso čutili u-darcev. Ko so padli, so jih odvlekli k vesalom kot vreče. Hitro so prečitali obsodbo in pričeli so jim natikati zanke. Tedaj smo ml za
peli: Vstanite, vi zemeljski sužnji, >•
Iz vseh strani so pritiskali na nas. Samo to sem ae videl, kako je vojak s kopitom izpodbil steber izpod klopice in »o se vsi trije stresli v zankah... Desetim izmed nas so že pred zidom prečitali obsod. bo, v kateri se je po milosti generala smrtna kazen zamenjala — * dvajset letnim zaporom. Ostalih sedemnajst so ustrelili.
Samuilo je zagrabil ovratnik srajce, kot da ga nekaj duši.
— Obešenih niso sneli tri dni. Pod vešali Je podnevi in ponoči stala etraža. Potem so pripeljali nove ujetnike. Pripovedovali so: »Četrtega dne je padel iz vešal tov. Toboldžin, ki je bil najtežji, in tedaj »o sneli tudi ostale in jih za. kopali.*
Vešala pa so stala še naprej. In kadar so nas pripeljali sem, smo jih videli. Tako stoje z zankami in čakajo novih žrtev. \
Samuilo je obmolknil in se zagledal s priprtimi očmi nekam v daljavo. Pavle ni opazil, da je končal pripovedovati.
Pred njegovimi očmi so ae prikazovala tri človeška telesa in se ne.
mo pozibavala, s strašnimi na stran nagnjenimi glavami.
Na ulici so trobili zbor. Ta glas je Pavla osvestil, Tiho, komaj slišno je rekel:
— Pojdimo odtod, Samuilo.
Po ulici, ob kateri so z obeh strani stali konjeniki, so šli ujeti poljski vojaki. Pri jetniških vratih je stal komisar polka in vpisoval na-redbo v pjoljsko knjižico.
— Vzemite, tovariš Antipov! — dal je beležko komisarju eskadrona. — Odredite stražarje in pošljite vse ujetnike v smeri Volinskega Novograda. Ranjence previjte, spra. vite jih na vozove in pošljite v isti ameri. Odpeljite jih dvajset vrst od mesta, pa naj potujejo. Ml nimamo Interesa, da tratimo z njimi čas; glejte, da ne boste počenjali z ujetniki kakih surovosti! Ko se je vs-e-del v sedlo, se je Pavle obrnil k Sa-muilu.
— Ali si slišal? Oni naše obešajo, a ml jih spremljamo k njihovim brez surovosti! Kdo je to še videl!
Komandant polka se je obrnil z glavo proti njemu in ga pazljivo premeril s pogledom. Pavle Je slišal odločno, suhe besede, ki jih je
Nato so podali poročila tajniki posameznih okrajev.
PISALNI STROJ, tip »Studio*1 p,-polnoma nov, naprodaj.
oluv v	-—	»
«Primorskega dnevnika* P°° 908.
slov v zaprti kuverti naJJP^i'-
Dr. GAETA, zuhoz'
PREVAJALEC, dopisnik v skem in italijanskem jeziku, » jj. ničjo izobrazbo in dolgoletno
Opčini pri obelisku prodam. ^ b« na upravo »Primorskega dn»
ka* pod št. 439.________________-"'j
HISO v GORICI, štirinadstropno.
6 stanovanju in 2 skladiščema- Zgodam pod ceno. Kuret, Trst, vi* lltario 1.	 -rSr
 itffiptf
strorno in 1000 m2 zemljišča, 2“^. prodam. Kuret, Trst, via s
rio 1. —.
ZENSKO KOLO JL,
MOŠKO IN	n”--
dam. Trst, via Palllni 11-4.,
18.  ______________________________
ŠOFER išče službo v mestu ah V
OLJARJA, vajenega pri P° stiskalnicah kakor tudi v cisx'.»jj)f sprejmem. Istotam se sPLfljr konjski hlapec in dekla za yjr. rejo. Oljarna Franc Majdič, pošta Domžale — Ljubljana^-j-
RUSKI JEZIK poučuje gospa. ji. via Timeus 16, 5. n-adstr., vrggffr KRASEN DRUŽINSKI NIK z okvirjem in tri navado? ’p-
XV J. Jv L un.viijcm »z* t* »	^	j
dam Guštin Anton, kam n ose* pentabor Opčine.________________
Kaluža in Povh, prej Floren*. v#-ul. Vidali 5, ima na razpolagLpij kovrstne TEHTNICE ZA STRIJSKO, KMETSKO IN » & NJSKO UPORABO. Poziv slov, ul. Vidali 5.
h
i
Izdoluje proteze v jeklu, čuku in plastiki. Največja 8 c« clja. Sprejema od 10. do 18. do 19.	(govori slo^jj
TRST, vi« Torre Bian«*
(vogal via Carducel) •“
komandant polka izgovoril bolj za sebe.
— Za surovo ravnanje z neoboroženimi ujetniki bomo »treljali. Mi nismo beli!
Ko je Pavle odhajal od pročelja, se Je spomnil poslednjih besed povelja revolucionarnega vojnega sveta, ki je bilo prečitano pred celim polkom:
»Delavsko kmečka zemlja ljubi svojo Rdečo armado. Ona je nanjo ponosna. Ona zahteva, da na njeni zastavi ne bo niti enega madeža.*
— Niti enega madeža, — j« šepetal Pavle z ustnicami.
Ko Je četrta konjeniška divizija zavzela Zitomlr, je v bližini vasi Okuninov prekoračila reko Dnje-per dvajseta brigada sedme strel, ske divizije, ki je bila sestavljena iz pet in dvajsete strelske divizije in baškirsk« konjeniške brigade, ter je bilo dano povelje, naj prekorači bnjeper in preseka železniško progo Kijev-Koroštenj pri poeta Ji Ir*a. S tem manevrom je bila presekana edina pot za umik Poljakom iz Kijeva. Tu je ob prekoračenju padel član fcepeiovske komsomolske organizacije Miša Levčukov.
(Se nadaljuj*)
NALIVNA PERESU
ter ostale pisarniške potrebščine na debelo vatl1 najhitreje dobavi
„OMNIPOL“
TRST Via Commerciale ste v. 5 - Telef. 29<^
STROJI ZA GRADBENA DE1*^
Stroje za mešanje betona, motorna dvigala, clrkularke tračne žage, priprave za upogibanje železa, avtomatične v rje za rezanje okroglega železa, stroje za mešanje ometa, c p0. tualno v zameno z lesom, izdeluje znana tržaška tovarna-^ nudbe na upravo «Primorskega dnevnike* pod št.
I * I i
i1 '
a& same eden se ca/z£ity£
f
Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazzadella