Il reci. Odgovorni vrednik 12r. •Jat slileitveis Tečaj VIII. sredo 5. rožnika Qunija) 1S50. List 93 Prijazen sr et r zadérah zemljišni ga oprošten ja čno. Ako nima kdo kaj zoper prerajt odškodnine opom niti, tudi vzroka nima, se zaznamvanju protokolov od tegniti. Pa mu tudi to nič ne pomaga, kér ima proto-Distriktne komisije so pričele svoje opravila za- kol tudi brez tega podpisa ali križa veljavnost za plačilo. stran zemljišniga oprostenja, da bi z vsakim kmetam Na dalje je na znanje prišlo, da nekteri nočejo je storile prerajt, kaj in koliko da bo imel za urbarske mati razsodb j to je tistih listov, v kterih je létno davke in desetino odškodnine plaćati. Povedano je bilo plačilo in celi kapital odškodnine zapisan. Ako téh li ^ y ze dostikrat, da bodo kmetje le eno tretjino (en stov noce kdo sam vzeti, se mu ta razsodba po dostoj driteljcj plačila odrajtali v cesarske kase, in nadjali smo nim sodnjištvu donese. se da bo vsak poprejsen podložen ze komaj cakal ti Vsako tako kljubovanjo tedaj ne pomaga nič ? am ste imenitne ure, v kteri bo ne le po besedah temuč pak le spricuje, da nekteri ne spoznajo imenitnosti te stan kmetijstva po- tudi v djanju odvezan za vselej vsiga zemljišniga pod-* ložtva. obravnave, po kteri se bo boljšal. * r gotovo Komaj pa se je perbližal ta željno dočakovani čas ? Ne mislite, da bo vas kdo kaj zapeljal; sej nobe V . in kaj se sliši ? Sliši se, de med tem, ko se oprostivne den ne more misliti, vam novih davkov naložiti, ampak y delà večidel v lepim redu opravljajo, sent ter tjè vun- vas po postavah zemljišniga podloztva za vekomej odvezati. Verjemite, da gospodje, kterim je to delo najemniki ? da der nekteri kmetje nočejo priti k distriktni komisii bi storili rajtingo. Prav neljubo nam je kaj taciga sli- izročeno, niso kakor nekteri mislijo Taki oterpnjenci so enaki tistimu kujavcu, kteriga ti. lačniga li kosilu kličejo, pa noče priti, , koliko težav in koliko postav ste poprej imeli, ko V 1••V V 11 V navadnih tožbah se takó godi, če toženec k dnevu ne so vase zeuiljisa se podložne bile, kolikrát ste mogli pride ? bo v kontumacijo obsojen in plačati mora ? za k grajsinam za to ali uno reč hoditi, kolikrát na tla kar je bil tožen. Ravno takó se bo tudi v teh zade- ko cepljati, davke nositi, zitnico voziti i. t. d. in ce se vah godilo, — kdor ne pride k rajtingi, bo plaçai, vam je kaj napčno zdelo, kolikrát ste mogli daljne kar se mu bo določilo, in pravice ne bo imel, pota storiti do kantonskih komisij in kresij, in še pri vsim tem je dostikrat po več létnih dragih pravdah vse se naprej priložiti. Prav potreba je tedaj, de vsaki sam pride, de za- pri starim ostalo. Ali zdaj zdaj ko je cas pri more marsikaj razjasniti, kar je morebiti napčno nazna sel 9 da imajo vase posestva resene biti tezavniga pod 9 njeno. Desetine se bojo scer po katasterski meri in loztva , zdaj se pa kujate in se prec obraćate od tistih ceni obravnale; pa od tistiga časa, ko se je kataster kteri so zató postavljeni, vam težko butaro preč vzeti! Naj vam ne bo ta poslednja pot za oprostenje svojiga ena ali druga vpeljal, se je morebiti že kaj spreminilo, VIJU Uli U1 U^U il «J » M"» liv MV IM J^UUIVUUJU «« U^IUWVVIIJW VJ»^* zemlja ni morebiti z desetino od desetnika prav nazna- zemljiša takó grenjka ; storite jo radovoljno in pokažite y njena ali morebiti ni s tolikšno desetino obložena 9 ka kor je skazano i. t. d. Marsiktera zmota se zna nevedama in nehotama vriniti. V vsih teh zadevah je torej potreba, de de ste vredni in zavedni postati slobodni deržavljani! ki ste nas v deželno komisijo za svoje namest- mi mislimo po svojim pokliču ravnati Mi 9 nike izvolili 9 kmet pravo razjašnjenje sam da. Přiměřilo se je pri da vam ocitno in prijazno svetujemo kar je prav, in da eni distriktni komisii, de je desetnik kmeta v prerajt vas odvernemo od vsiga, kar je napčno in škodljivo, desetine po katasterski ceni djal, ktera je vergla vsako léto 19 goldinarjev. Kmet pride k rajtingi in prinese spisano pogodbo, v kteri je bil njegov sprednik desetino za vsako léto s 5 goldinarji odkupil. Komisija je to pogodbo za veljavno spoznala. Kaj bi se pa bilo zgodilo, ko bi kmet ne bil přišel? Zanaprej bi bil mogel vsako léto 19 gold, namest 5 gold, plačevati. bi se bil za ušesam praskal! Ravno takó se sliši, da nekteri nočejo pro to ko lov podpisovati ali podkriže vati. Tudi to je nap Ambrož. Matavšek. Lukanic. JRazstara mnogorerstniga blaga in obertnijskih in rokodelskih izdelkov na Angleškim v Londonu To Tudi vsim fabrikantam, obertnikam rokođelcam na Slovenskim na znanje. Kolikor bolj zamore fabrikant in rokodelec kupčijo & ml . - ^ ______V « t « * • V svojim blagam razsiriti, toliko več prodá in toliko vec 94 Ocitne razstave blagá, mu kupcija dobicka verze* ktere se po mnozih deželah napravljajo, so posebno dobra pomoč, de zamoreta fabrikant in rokodelec svoje Porotec da na vsako postavljeno vprašanje 1 ti odgovor in samo to réče, P oj de obdolženiga k g a spozna ali k e» Izvolj izdelke svetu pokazati, in ce erhovnik je je njih blagó posebno lepo vodnik te skrivne pomenitve porotcov. Ko so vsi po ali dobro in tudi po ceni spoznano, si tudi kupcov pri- rotci svoj od s dali ? vabiti, de gré njih blagó potem v drusre daljne dezele. , ptuje in zlo Takó se razširjuje kupcija po svetu, in marsiktera majhna deželica pošilja veliko blagá v daljne ptuje dezele in dobiva za-nj denarje nazaj. Krajnska Koroška, Štajarska dežela — postavimo — niso velike dezele, in vunder jim železní na, sita, popír i.t. d. V se stejejo vsi glasovi (štimel skupej, de se zvé ali so vsi edinih misli, ali le čez pol ali d tretj postava ukaze, de po ve čin i gl i. t. d. Zakaj tudi tukaj razsodba veljá tudi iz tujih dežel vsako léto veliko tavzent goldinarjev donesó. So porotci svojo razsodbo storili, se podajo spet v sodnisnico, in verhovnik oznani z glasno besedo vsim pricijocim storjeno razsodo ter pravi: zatoženecje krh Koliko tavžent in tavžent kosov Loškiga pla ali ni k v y Ce je zatozeni k spoznan, nimajo cesarski sod tna je prodala Krajnska dezela nekdaj cez morje ? Kér vsaka deržava tolikanj boljši stoji, kolikor vec niki nič druziga storiti, kakor postavne bukve (z a z i n ali štrafin kon) dpreti in po naukazu postave k svojiga blagá v ptuje dežele spečá, in kolikor menj dolociti, ktera je na to ali uno pregreho ali hudodelstvo svojiga denarja v ptuje dezele za ptuje blagó po- postavljena 'V %-m • • • i V i « i !•!_ _ If V jr^i šilja, je misel naše vlade gotovo velike hvale vredna , de povabi fabrikante, obcrtnike in rokodelce vsi h de-želá avstrijanskiga cesarstva, de naj pošlejo svoje bla- Ce pa zatozeni ni k spoznan, se berž izpusti , pa imata pravico, se zoper storjeno razsodbo pritožiti pri vikšim deželnim sod- Obá ? zatoženec in tožník gó v veliko razstavo , ki se bo prihodu je léto 1851 v nistv velja Londonu , poglavitnim městu angležkiga kraljestva, na 5 prositi, de ta cela pravda imata pravila. ivne vzroke za tó ! Obsojenimu je tudi pot odperta, na milost cesarja se oberniti in ga prositi, de naj se Pa vlada ne vabi le ťabrikantov in rokodelcov k ti mu kazin polaj imenitni razstavi s samo dobro besedo , ampak césar Iz te kratke razla » vsak lahko veliko imenitnost so na svčt kupčijniga ministra 7. dan majnika dovolili, nove sodbe po porótah spozná, in kakó i m en it de se imajo vsi stroski za vozníno blagá v 5 naloga porotcov, ker na to, kar oni rekó, London in iz Londona nazaj iz derzavne kase kaznovanje ali oprostenje zatoženih N plačati, de tedaj za poslanje blagá v razstavo ne bojo fabrikantov in rokodelcov nobeni drugi stroški (un- kakor sami tisti, de bo vsaki fabri- na je se opira njih je vse le- kostinge) zadeli, zece. Oni ne sodijo po čerkah sodniških postav, ampak ti; torej morajo porotci pošteni možjebrez [co pred očmi imeti. le po svoji ves î enostranosti biti in vedno le prav kant ali rokodelec svoje blagó pripeljal na město raz-stavne komisije v svoji deželi, ki bo za sprejém blagá in za razsodbo, ali je blagó za poslanje v London e. ♦ liceatna b uh varn i ca v # ju tudi vredno , v vsaki dezeli postavljena. bij ani. Od vsih Svetih noter do 15. listopada tega léta mora vse blagó na mesto deželne komisije postavljeno biti, ktera ga bo po tem v Kar je fabrikantam in rokodelcam se vec od te Kér smo obljubili v „Novicah" zgodovino in seda uji stan Ljubljanske c. k. licealne bukvarnice popisati y Lo n d o n poslala. spolnemo to obljubo toliko raji kér vemo, de bomo s tem popisam mnogim domorodcam vstregli, pa tudi vu razstave vediti potreba, bomo povedali drugo pot. nanjim prijatlam slovstva zadostili in jih popotovaje (Konec sledi.) skozi Ljubljano — přivábili, licealno knjigarnieo obiskati Ljubljanska bukvarnica šteje zdaj 20727 različniga knji or » Mlako bojo sodbe po novih posta vah ? zapopadka , ktere so v 31943 terdih, in v 2010 mehkih zvezkih v bukvišu shranjene. Začetek Ljubljanske knjigarnice pa je bil tále: ali Po visocim ukazu vikšiga Dunajskiga dvorniga kaj je porota ali sodba po prisežnih možéh vradstva 10. grudna 1788 je bilo po navodu 4. veli ali porotcih? (Konec.) Kér bo pravda očitna, bo sodnišnica vsacimu odra senimu cloveku odperta , de sme poslušat priti. ciga travna in 22. kimovca 1782 zapovedano, bukve in rokopise vzdignjenih samostanov notranjiga Estrajha skupej spraviti in popisati, de se ne raznesó in pogube. je bil po visocim naukazu 11. veli- lavarstva Tega déla se ciga travna 1789 natranjo-avstrijanskiga pog Tožník, sodni vradniki, zatoženi z svojim zago- tacasni učenik modroslovja in zacasni vodja modroslov-vornikam, priče in porotci se vsedejo vsak na svoje skih učeliš v Ljubljani Franc Wilde poprijel. Pričel mesto. Nar poprej bo tožník dokazal pregreho in kri- je bil s popisovanjem bukev, ktere so bile iz raznih na vico zatozeniga; še enkrat se zatoženi in priče, ki zo- Krajnskim bivših samostanov (kloštrov) in druzih bukviš per njega in za njega govoré, ob kratkim zaslišijo; skupej spravljene, in je popisal zaporedama bukve na potem se začne zatoženec sam zagovarjati ali ga kak slednjih bukviš : 1. bukve tačasne kmetijske družbe pravdosrednik zagovarja. Ko se je vse y to zgodilo, pov 2. bukve zlahtniga Dragotina Pera, poglav. vikarja in mestniga fajmoštra pri Ljubljanski stolni cerkvi zame (resumirt) predsednik celo pravdo še enkrat v kratkih besedah in postavi pricijocim porotcam eno ali bukve Z a tisk iga, 4. Avguštinarskiga, o. Je to odgovoriti: alije zuitarskiga, 6. Koštanjevškiga, 7. Kartaj zarskiga (v Bistri), 8. Diskalcijatškiga in Ti 3. ? na ktere imajo samo ali ni kriv. Še enkrat rečemo vec vprasanj zatoženec kriv porotci imajo le soditi : ali po svoji vésti mislijo, kdo to ali uno pregreho, postavimo, tat vín o ? de de je ? bajnskiga samostana, vsih skupej 19,415 zvezkov Od téh bukev je imenovani učenik vse dvojine (dupli ne ljufijo, moritev i. t. d. dopernesel ali sodniki določijo po tem razsodku kazin ali štrafingo. Kakor hitro so bile porotcam vprašanja postavljene kate) odbral, boljši vredil, slabejši pa za prodaj odio-čil, kterih je bilo 7500, in ktere so bile veliciga travna 1794 po očitni dražbi za 862 gold, in 14 V» krajc 9 zapustijo sodnisnico in se podajo v bližnjo sobo, kamor prodane. ■ v ■ ? mm noben drug člověk ne sme ; tii tako dolgo ostanejo in se ne /srnejo pred ločiti, dokler raz^odbe ni9o storili, Kér je tedej toliko bukev skupej prišlo, je cesar Leopold II. vlétu 1791pklenil, de naj v Ljubljani oèitna licealna bukvarnica napravi, za ktero je bilo po- niso za veliko in ker je škode čez 7000 ffld. 1 spet pro hištvo v šolah v drugim nadstropju pripravljeno y in sim y za varha omenjeni učenik modroslovja izvoljen, kterimu seje za oskerbništvo knjigarnice, čez njegovo učeniško , se vsako léto 300 gold, plačevalo, in stano- de bi nam milosercni Ijudje kake darove podělili. Je rnej Arko, Vodiški fajmošter. placilo , vanje poleg bukvarnice dalo. M*omagajmo svojim bralam na S la jar s k im 9 De bi se novonapravljena licealna bukvarnica ob- deržala in od léta do léta množila, ji je bilo po viso- Novice so že unidan opomníte neizrečene škode, ki cim ukazu c. k. dvorné gosposke 31. grudna 1791 je Štajarce poleg Save od Brešc do Rajhenberga vsako léto 300 gold, v pripomoć dodeljeno , kteri so bili pa v létu 1809 za 200 gold, povikšani, in po tém ta po póvodnji in toci zadela. Taka nevihta je bila y de kim ima se dan današnji Ljubljanska bukvarnica 500 gold, dohodkov na léto. Za ta denar se pa ne kupu-jejo same bukve, ampak iz imenovanih dohodkov se plačuje tudi bukvovéz za vezanje novih in prevezova-nje starih in poškodvanih bukev , in kar je popirja, pe- rés. so ljudje mislili, de je sodni dan. Pridelki po njivah,v no gradih, senozetih niso le do čistiga pokončani am pak dov ? kjer je nevihta razsajala , ni ne njiv, ne nogra ne senozet vse je s peskam posuto. Škoda je strašna! 20 sosésk je ob vse prišlo. Pomagajmo revezem i pomagajmo jim hitro! Saj certnikov, tinte i. t. d. za pisarnico in bravnico so naši bratje, naši bližnji sosedje! Novice bojo rade i « • * • • 1 1 • «V it • li* _ treba, se tudi iz omenjenih denarjev omisljuje; stroški HHH kteri bukvarnišne dohodke vsako léto precej prikraj prejemale milodare, in jih odrajtale na svoje mesto. Pomagajmo ! saio De se pa ta nova naprava licealne bukvarnice s pridam rabila, se je 15. svečana 1794 za občno Nova kn jiff a. Nova naber a la ski h, nemških in slovenskih c. k. y rabo odperla. *) Dèrli so va-njo uka željni bravci in «oîska mladost takó, de je bilo veselje viditi, in sicer pogovorov. Na svitlo dal Jožef Premru s tako radovednostjo in takó pogostama, de jim je že gimnazijalni učenik, t. č. učenik slovenskiga jezika in takrat dostikrat prostora zmanjkovalo, posebno pa od slovstva i. t. d. V Gorici 1850 v zalogi Paterno- tega čaša, ko smo bili po Francozki vladbi od léta lito ve tiskarnice ; v veliki osminki obseže 255 strani y našo Avstrijansko vladařstvo prišli, veljá 40 krajc. y 1813 zopet pod Akoravno je v nji za bravce 50 sedal pripravljenih se jih je prav dostikrat, posebno pozimi aii proti veli- kve, kakoršnih dosihmal kim šolskim spraševanjem toliko v bravnico nabralo, de pa imajo enacih kn jig več in že dolgo. Takó napre- jih je večidel ob torkih ali četertkih moglo tretjino ali duje po prizadevanju rodoljubih mož od dné do dne tudi Slovenci smo dobili s pričijočim délam koristne bu nismo imeli; drugi narodi še polovico stati, ali pa zavolj pomanjkanja prostora še naše slovensko slovstvo v mnogo versí nih razdelkih. cîo bravnico zapustiti. Učeni gosp profesor je vstregel s to knjigo trem Kakor iméniki bravcov, kteri so bili do léta 1848 narodam, ki se hočejo nar poprej svojiga, potem pa zapovedani v vsaki ocitni bukvarnici, spričujejo, je ob- tudi ptujih jezikov dobro vaditi in scer po kratko- za- iskovalo nekoliko lét sèm, posebno pa od léta 1839, časni poti prijaznih pogovorov v mnogoverstnih kar se je bila dala bravnica skorej na pol veči od po dévah. Slovenec, ki se slovenski jezik uči y najde prejšnje razširiti, na leto čez 10 1 11 i 12 včasih pa v téh bukvah obširno pripomoć, se vaditi lepiga in se celo blizo 13 tavžent bravcov iz vsih stanov razun čistiga govora; ravno tako pripomoć najdeta v njih profesorj kter imajo pravico bukve na dom jemati. Talijan in Nemec za svoj jezik. To je ena korist Bukve vsih razdelkov se tù prav pridno beró: gerčk y latinski, nemški in laški klasikarj y 10 P181 godo hvale vredne knjižice. Druga pa je, de se Slovenec iz teh bukev tudi nemškiga in laškiga jezika vinske m atematiške in natoroslovske buk y tudi slo- vadi, in nasprot Nemec slovenskiga in laškiga vanskih so se bravci dvé léti sèm prav sto in z veli kim ske elj poprijeli, tudi pridno se beró jezikoslov Talijan pa slovenskiga in nemškiga. Zató to knjigo za berilo ne le šola m y ampak y zdravilske bukve i. t. d. Samo bogoslovske bukve vsacimu, ki se želi zraven svojiga materniga se dveh leže nar bolj pri miru slovci svojo lastno bukv mende zató, kér imajo bosro » V v v semeniseu (Dalje sledi.) jezikov vaditi, toljko bolj priporočimo, kér jo je gosp» pisatelj prav modro v dva glavna déla razredil ; pervi del obseže bese de, ktere veže v kratke poterdivne velivne stavke i. t. d. takó de y odrečivne vprasavne y se v tem slovniškim delu duh vsaciga jezika na Nova nesreća ognja v Vođi ski fari. uèiti da Ko Je gosp Vod 31 , maja 1850. V pondeljik pred prazni- kam sv. rešn. telesa, to je, 27. t. m. zvečer ob 10. uri učenik po ti poti pocasi naprej postopal, pride v 2. delu na pogovore, kterih je za različne navadne potrebe 48 skupej spravil. Na je ze spet v Vodiski fari, v Bukovci 5 kmetiških hiš z drugimi poslopljemi vred pogorelo. Pri pervi hiši je zgo-relo tudi 7 glav govéje živine, ljudi pa vender ni no-beden poškodvan. Skorej ne moremo drugač misliti, kakor de je bilo zazgano, ker je na podu (skednju) začelo goreti, kjer ni imel po dnevi nobeden nič opraviti in ker tudi per tišti liiši nobeden tobaka ne pije. In pa se iz več druzih vzrokov to lahko sodimo. Kam bomo koncu knjige 9 so iména nar imenitnisih umetnost vednost,rokodelstev i. t. d. pridjane. Začetek knjige Sèm y • v i • prišli y če se hudobneži in malopridni berači ne bojo bolj razlaga slovenske čerke in njih izrekovanje. ter tjè se je kak tiskarni pogrešek vrinil, ki se pa lahko popraviti da. De bi se pač ta knjiga takó po svetu razširila kakor zasluži v prid tréh narodov! Gospodu profesorju gre serčna zahvala, de je s koristno knjigo pomnožil slovensko slovstvo. Tiskár jo je lepo natisnil, in mí uganjali in strahovali Bukovški po bi nič druziga ne želeli, kakor de bi y z oziram na so sicer vsi zavarvani, pa ker šole cena knjige • V . nizji bila. Odperta je celo šolsko léto, razun sabot vedanih praznikov, zjutrej od 10 do 12 nedejj zapo , popoldan pa od 3 do 6 vsakimu prijatlu branja in slovstva raznih razdelkov. Pisatelj. JDruzlvo za poveslnico fzgodo víno) jug o slov ansko v Zagrebu V Zagrebu ee bo vatanovilo zgodovíasko druztvo 96 fhistorischer Verein) za jugoslovanske dežele. Pova- kec je od s mer ti vstal/4 poslovenil J. N. d r u ga bilo v to druztvo y na kterig cêlu 7 slavnoznanih raoz pa stojí o znani tudi prav (postave) tega družtva » udova in udovec" poslovenil J. B. Med pervo 5 IZ in drugo igro bomo skusili kake pesmi vrediti. kteriga se vidi, da bo družtvo nabíralo spise y knji «•a y kipe y slike pominke odj y obraze slavnih moz y Xovicar mnogih krcyiev slike (podobě) gradov, mest. razvalín, cerkev, stai y ske nošnje i. t. d. Izdajalo bo tudi časopis pod našlo K Cesar so počastili ministra denarstva g barona in ministra notranjih opráv g. Dr. Bach z am Y) IT i s t o r i č k h ali lavenske povjest a n S p o m jug Vsaki ud tega družtva velikim križem Franc-Jožefoviga cesar v Celjovcu, éda Ko so bili se li je Z1V1JO u pilo y V pi plača s početkam vsakiga léta * gold; o pristopu pa 1 sanje: kaj je tukaj toliko Slov je deželni pogla cr old. upisnine. Druztvo bo napi bana, da ga pri- var dostojno odgo me pod svoje okrilje in da mu bode zavetnik prebivav Slovenco de je na Koroškim čez tretjino i . > • m y m y ki se smejo mpd nar estejši Odbor povabi, da naj bi tisti, ki udje tega družtva m cesarju naj bolj udane derzavjjanesšteti y se oglase do konca B postati želé, Vsi dopisi in Dragutina Rakovca v Zagreb m ali g i serpana t.. 1 prineski naj se pošljejo pod naslovam gosp delà na Koroškim so prišli v hudo stisko, kjer jim je nanjkalo. Ravno so hotli popotvajočiga cesarja prositi, de bi se jim kaj.delà klonil Želeti je, de bi to ravno takó potrebno kakor ime- vikši vlade iz Dunaj kar pride od V f 900 pušk , s tem pi nitno napravo veliko število udov tudi podpíralo iz Slevenskig stávkám y ko boj po naročenih pušk izdelali naj t IVoviéar iz SJubljane. se pa za novo délo na Dunaj oglasij so na Dunaji spet za 17 ir 28 ajnika ilijonov sterganih bankovcov očitno sožgali. Pervi d teg mesca se je začelo V poslednjih Novicah smo povedali, de je bil svitli frankiranje po pošti pošiljanih pisem z k y noc; drugo jutro °*ospo in s svojim smam v nadvojvoda Janez s svojo Ljubljani čez trej ob štirih se je pa že spet na pot v Terst podal, y to je, danes téden zju se na vsaki pošti na prodaj dobé spet hudo zacéla v Prag ljudje K pri na ulicah vkup padli in rilo se je ze , glama umerl kjer bo delj časa ostal. Milostljivi knezo-skof in odbor Valahíi moří kug se eJ 9 t cr ejo živino y ktere se je de so V zató je kmetijske družbe je sprejel or t?' nadvojvoda v gostivnici povedano, de na cesarski Erdelski meji mora vsa pri Maliču, kjer je cez noc ostal. Komej je ljubeznjivi véja živina y go k se iz Valahije v naše Cesarstvo žene y gospod s kočije stopil in gosp. škofa in odbor kmetijske namest 10 dni 15 dni ostati, de se poka ali ne. družbe prijazno pozdravil, so bile njegove perve besede: zdi Vaše nove postave (kmetijske družbe) so prav do- njim Laškim y ali je » bre;z veseljem sim jih bral več Deževnf ko polov in mer zlo reme je v zgor in se prepriča!, de ste jih kaj V Lond dobro zadeli." V daljnim pogovoru je pohvalil nadvoj- zadeva, staro šego spet vpeljaťi : mert dnih gosenc pokončalo se je družba vstanovila, ktera si prive sož:rat voda déla kmetijske družbe, ktere času mu je dobro znano. „Prav imate voda dalje rekel ravnanje v poslednjim namest jih pokopati, de zgnijó , kakor je bila se tudi v pervih stoletjih kristjanstva navada. Družtvo si misii blizo Londona zató veliko pogoriše napraviti, blizo njega je g. nadvoj popolnama prav, de svoj domae j e zik pridno obdelujete, ker brez tega ni poducenje ljudstva pa si vert kupiti, v kterim se bo v posebnih posodah mogoče ; tudi mi bomo za svoje Slovence na Štajarskim pridno skerbeli in dozdanji nemški časopis kmetijske družbe v nemško-slovenski tedenski časnik spremenili po izgledu "Novic" , kteri bo obsegel v 1. razdelku kme- pepel sozganih trupel shranoval lz P in cele francozke dežele se slišijo mirne novice; vihár je potihnil, čeravno ho tista volítna postava v deržavnim îna, zoper ktero se Francozje takó silno zboru poterj poduke, v Q razdelku postave, ktere ljudstvo upirajo t ij ske zadevajo, in v 3. razdelku vse imenitniši novice, ve N vé se, kaj de Prajsovski kralj m je sklenil 60,000 vojak med Erfurt in Torgau y ki in sele in névesele, ker je bolje, de ljudstvo v časniku ravno tolik res ni co zve, kakor de laži po potih pobera, ktere mu viti \ v f 0C1 armado tudi so zdej na Rus o vs k ig dostikrat malopridnezi natvezujejo. Veliko se imamo po- njene, ki je s silno močjo pripravlj aršavi na Poljskim ovoriti zastran podružnic in zastran pridobitve novih Car je zdaj v \ s udov v družbo, ker naše prizadevanje mora biti vsaciga šlezko - česko mejo posta« cara ober-svét pomiriti je uni- y o-a dan Prajsovski kralj in pa nas pervi minister pošteniga cloveka, ki zamore le kolcikanj kmetijstvu Schwarzenberg obiskal. Tudi v Frankobrod bo car korišten biti, v druztvo vzéti. Zató bom, kadar iz poslanca poslal, ki bo stanovitno ondi stanoval Tersta nazaj pridem, nekoliko časa pri vas ostal, de se bomo zastran vsiga pogovorili in de mi boste tudi svojo novo kovaško solo i. t. d. pokazali." Na prošnjo odbora, de Pop r ave k. V »žaljici« poslednj beri rosila namest nosila. lista v 4. verstici naj bi nam g. nadvojvoda prihod v Ljubljano naznaniti blagovolil, de bi zamôgli tudi svoje ude iz dežele skup poklicati, nam je obljubil, o pravim času ta dan naznaniti. Že davnej nismo vidili g. nadvojvoda takó I JLjuùëjnni] ? Mírajnji Zit ni kup (Srednja cena). 1. rožnika 3. rožnika veseliga kakor je sedaj bil. serčnim veseljem nazna £old. nimo to vsim udam kmétijske družbe in jih že naprej povabimo, de pridejo takrat, kader jim bo odbor veseli prihod nadvojvoda na znanje dal, prav obilno k zboru v Ljubljano. Gotovo se bo vsacimu ta pot splačala. mernik pšenice domaće banaške turšice ¥ • Druga vesela novica, ki jo prijatlam domaciga jezika danes dati zamoremo, je, če kakšin poseben zaderžek sorsice 1 V f rezi ♦ • jećmena prosa • ne pride, de bomo v saboto 15. dan t. m. dve slovenski igri v Ljubljanskim gledišu napravili. Ti igri se ne bojo ovsa igrali plaćani igravci, ampak rodoljubne gospodične in Današnjimu listuje pridjan 23. list doklade ospodje iz posebne Ijubezni do miliga domaciga jezika Klju vabilo na naročbo Novic, in naznanilo nem škiga časopisa „Union". Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu