WsBi*to plafona v «ato*M. Leto LXXII., št. 287 Ljubljana, torek 19. decembra 19)9 Cena Din SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne lzvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—t Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22» 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strcssmaverjeva ulica 1, telefon St G5; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani st 10 351. est 21 antaiiških držav ** '- iti 11 r 1 iViin riWM ■SI lita HSSSi angleški in nemški vladi proti kršitvi ameriške nevtralne sine cone ob pri liki pomorske bitke v južnem Atlantiku B u e n o s A i r e s, 19. doc. s. (Reuter). Argentinsko zunanje ministrstvo je objavilo noto, ki jo bo 2J. ameriških držav po-Malo skupno angleški in nemnki vladi. Nota ixr;±i\ protest proti kršitvi določil panamske konference o nevtralnostnl coni okoli Amerike ob priliki pomorska bitke v južnoameriških porini* preteklo sredo. WaahmgtouJ 10. dor. s. tReuter). Danes bo pod predsedstvom Roosevelta izredna seja am^riSke vlade. Verjetno se bo na seji govorilo o vprašanjih, ki so se pojavila ob priliki pomorske bitke v južnoameriških vodah. Zunanji minister Hull je izjavil včeraj na konferenci tiska, da se bodo vse ameriške republike posvetovale o enakem postopanju v primeru, da se v bodoče zopet vojna ladja katere izmed vojujočih se držav zateče v nevtralno ameriško luko. vvrvshingron, 19. dec. e. S službene strani izjavi i: i jo. da je potopitev križarke - Admiral Graf Speec še bolj komplicirala vprašan;.!, ki so v zvezi z ohranitvijo nevtralnosti nmeriškega kontinenta in vprašanja varnostnega pasu. Mislijo, da se skoraj vse amenšlve republike strinjajo s stališčem Ze-dinjenih držav, da pomorska bitka pri Pun-H (V 3ste predstavlja težko kršitev ameriške nevtralnosti. Vprašanje, ali je treba nemško trgovsko ladjo Tacoma-i smatrati kot pomožno lad-1o nemške mornarice, lahko re5i edino urugvajska vlada. Glede na prisotnost francoskih in angleških vojnih ladij pred urugvajsko obalo kakor tudi glede na vesti o nemških podmornicah in drugih vojnih ladjah, ki so na poti v Južno Ameriko, se je pojavila boj ''*n. da bi lahko v ameriških teritorialni! vodah prišlo do nove pomorske bitke. Odgovor urugvajske vlade Montevldeo, 19. dec. s. (Reuter). V zvezi s protestom nemške vlade pri urugvajski vladi je izjavil urugvajski zunanji minister Gnani, da je pripravljen objaviti poročilo o postopanju urugvajske vlade v tem primeru. Urugvajska vlada je ravnala popolnoma korektno in na kar najbolj liberalen način v okviru mednarodnih zakonov. Kapitan nem.-ke ladje rTacorna« bo postavljen pred urugvajsko vojaško sodišče, ker je ob priliki razstrelitve oklopnice »Admiral Graf Spee« njegova ladja brez dovoljenja zapustila pristan0ee ter se potem zopet brez dovoljenja vrnila. Posadka internirana v Argentini Buenos Alres, 19. dec. e. (United Press) Poveljnik nemške oklopnice s Admiral Graf Spee i kapitan Langsdorf kakor tudi večji del posadke so na dveh čolnih in dveh vlačilcih prispeli pred Bueros Aires. čoln argentinske obalne policije je šel nemškim mornarjem takoj nasproti in preprečil, da bi se jim približale druge ladje. Ogromna množica ljudstva se je zbrala v pristanišču, da prisostvuje iy.krcar.ju nemških oficirjev in mornarjev. Oficirji so izjavili, da potopitev križarke ni zahtevala nobene človeške žrtve. Okrog 700 mornarjev, kolikor jih je pri odhodu imela nemška križarka še v Montevideu na krovu, je po potopitvi prišlo na argentinsko ladjo »Kiriguana« in še na neki drug rešilni čoln, ki so ga spustili z nemške križarke. Na vprašanje kako je bil potopljen >Admiral Graf Spee< nemški oficirji niso hoteli ničesar povedati in so dejali, da sami nič ne vedo. Buenos Alres, 19. dec. s. (Reuter). Vsi člani posadke »Admirala Graf Spee«, ki so dospeli v Argentino, bodo za časa vojne ostali v Argentini Internirani. Med njimi je tudi kapitan Langsdorf, ki je v Buenos Airesu ponovil svoj protest proti urugvajski vladi, češ da je ta postopala pri določitvi roka »Admirala Graf Spee*: v nasprotju z mednarodnimi zakoni. O vzrokih potopitve Angleški strokovnjak; zaradi težkih notranjih poškodb — Švicarski tisk: zaradi tajnosti v konstrukciji . • s London, 19. dec. s (Reuter). Angleški mornariški strokovnjak izraža mnenje, da je morala Imeti oklopni ca »Admiral Graf Spee« težke notranje poškodbe, ker se sicer poveljnik gotovo ne bi bil odločil, da ladjo brez borbe potopi. Nemške žepne oklopnice so sicer genialno konstruirane, ker pa so za svojo tezo in velikost sorazmerno preveč oborožene, gre to najbrže na račun njihove odpornosti in notranje moči. Curlh, 19. dec. z. Potopitev križarke »Admiral Spee« je naletela v; švicarskem tisku na velik odmev. Dasi posamezni listi brez izjeme priznavajo hrabrost nemških mornarjev vendar različno ocenjujejo vzroke, ki so dovedli do tega sklepa nemškega poveljstva. »Neue Zurcher Zeitung« smatra, da so hoteli Nemci na ta način prikriti razne tajnosti v konstrukciji svoje križarke in so jo uničili predvsem zaradi tega, da te tajnosti ne pridejo v roke sovražnika. »Basler Nachrlchten« zastopajo mnenje, da so"Nemci spozna**"— bi bil boj proti premoči sovražne mornarice zaman, na drugi strani pa se niso hoteli pustiti internirati, ker ne verujejo v stalno nevtralnost Urugvaja, marveč računajo s tem, da se utegne položaj v Ameriki v kratkem temeljito spremniti. >Basler Nationalzeitung« zastopa mnenje, da je sklep o potopitvi nemške križarke v prvi vrsti posledica spoznanja nemoči napram angleški mornarici. New Vork, 19. dec. z. Potopitev križarke ^Admiral Spee« tomačijo >New York Times« kot zmago angleške vojne mornarice, ki je bila odločena že v onem trenutku, ko so slabše oborožene in manjše angleške vojne ladje prisilile nemškega orjaka k begu v nevtralno luko. Izguba te križarke, o kateri so Nemci sami trdili, da predstavlja eno tretjino moči nemškega vojnega brodovja, pomeni za Nemčijo hudo in nenadomestljivo izgubo. Kar se tiče postopanja urugvajske vlade naglasa list, da je bilo kljub hudemu nemškemu pritisku vseskozi korektno ter lahko služi za vzgled vsem drugim državam, ki bi prišle v sličen položaj. liha noč in dan proti močnejšemu sovražniku Srditi napadi sovjetskih čet, kijih Finci v junaških borbah odbijajo — „Samomorilski oddelki" finske vojske za sovjetsko fronto — Upori sovjet* skih čet Helsinki, 19. dec. s. (Reuter) Na Kart Iski zemeljski ožini so sovjetske čete včeraj podvzele najsrditejše napade v dosedanjem poteku vojne. Vojaške operacije jim olajšuje dejstvo, da so sedaj na fronti jezera tako močno zamrznjena, da ledena skor-.ia prenese ponekod celo težje tanke. Vendar pravijo finska poročila, da so bili vsi sovjetski napadi odbiti, ter da je bilo 26 sovjetskih tankov zaplenjenih oziroma uničenih. Ob reki Tajpale so Finci s topniškim ognjem rozgnali sovjetske oddelke ter jim prizadeli velike izgube. Sovjetska letala so bombardirala včeraj predmestja Vfborga. Tudi na več drugih mestih ob obali Finskega zaliva je bil dan letalski alarm. Helsinki, 19. dec. A A. Po poročilih s Karelijp.kega bojišča je finska vojska odbila vse nnpade sovjetskih tankov in pehote na Mannerheimovo črto. Finska vojska se proti mnogo močnejšemu sovražniku bori brez oddiha noč in dan. Reke še niso zamrznile, finsko topništvo in letalstvo pa brani sovjetskim tehničnim četam zgraditi mostove čez reke. Na Daljnem severu vladajo veliki viharji toda navzlic temu so se vodile v zadnj/h urah srdite bitke. Deset milj južno od Salmijaervija se borbe nadaljujejo ter se Finci polagoma umikajo proti Pitkajaerviju. Helsinki, 19. dec. AA. (Reuter) Posebni majhni finski vojaški oddelki, imenovani »samomorilski oddelki« vodijo četniŠke borbe za sovjetsko fronto. Oddelki jemljejo hrano s seboj ter gredo 50 milj daleč za sovjetsko črto, kjer povzročajo nerede med sovražnimi vrstami. V minuli noči so ti oddelki oboroženi z lahkimi štreni* orni odšli v Salmljaervi ter napravili veliko škodo v sovražnikovih skladiščiti streliva. V osrednji Finski ogrožajo sovjetske čete še nadalje finske prometne zveze, ki režejo notranjost države z morjem, toda nenadne velike nevihte in hiter padec temperature ovira napredovanje sovjetskih čet. V bližini Suomisalmlja uporabljajo sovjetske čete tanke in težko artilerijo, kar se doslej na tem odseku ni dogajalo. Toda finska vojska je tu opremljena z najboljšimi topovi proti tankom. Finske čete so prizadejale veliko škodo sovražnim mehaniziranim oddelkom. Sovjetska ojačenja v polarnem krogu Hc-Islukl, 19. dec, AA. (Havas): Včeraj so na Karelijski ožini sovjeti izvršili prav tako srdite napade, kakor prejšnje dni. Boji prav nič ne zaostajajo za boji na severu. Finski krog*, poudarjajo, da sovjetsko uradno poročilo ne omenja točno krajev, kjer so se po dolgi topniški pri-gravi začeli U boji, vendar govori mn°£0 okoi-ščin za to, da gre za kraje ofo železniški progi, ki drži iz Leningrada v Vipu-ri. SO\ jetl »© več kot teden dni zaman skušali prodreti v odseka reke Paipale, zdaj so pa usmerili svoje napade naravnost proti Vlpuriju. En sam pogled na zemljevid pokaže, da je ta železnica ena izmed glavnih prometn'h zvez med Finsko in sovjetsko Rusijo. V tem predelu Južne Finske ni večjih jezer. Zato lahko razvijejo sovjeti svoje sile v velik napad. A tudi Finci niso na tem mesta zanemarili obrambe in so tu zgradili ©vr»t utrdbeni sistem. Sfiočnje finsko sporočilo pravi, da so sovjeti tod izg-utoli 26 tankov. Verjetno je, da je več tankov trčilo ob mine. Zdi se tudi, da so Finci računali m to sovjetsko ofenzivo ki da so tod zbrali mnogo motoriziranih oddelkov. Včerajšnje poročilo ne omenja bojev, ki se vrše v okolidu peflamega kroga. Sovjetska poročila pa širijo vesti, ki jih ni moča prekontxolira-tli, da se jim je namreč posrečilo prodreti zelo daleč na severu. Pripovedovanje finskih vojakov, ki SO prekoračili sovjetsko mejo, je zelo značilno. Ti vojaki izjavljajo, da je njihova skupina z dvema lahkima*poljskima topoma m. s strojnicami presenetila v nekem gozdu velik oddelek sovjetskih vojakov in da ga je s preciznim streljanjem popolnoma uničila. Na podlagi teh izpovedb se lahko sklepa, da so sovjetske čete poslale svoja ojačenja zelo daleč na sever proti Norveški, te pa Se zmerom ae pomeni, da so se finske čete v teh krajih umaknile. ■ Moskva. 19. dec. a (Reuter) Sinoćnje ■ sovjetsko vojno poročilo pravi, da so sovjetske čete zasedle na Daljnem severu mesto Pitkelojaervi 88 kilometrov južno od Pečenge. na bojište Bern, 19. dec AA. (Havas) Dopisnik stockholmskih listov poročajo, da so vsi finski športniki na fronti Med njimi finski strelski prvak Mantere, ki je s 44 streli ubil 41 sovjetskih vojakov, dalje svetovni prvak teka Maeki, ki se bori v prvih bojnih črtah na Karelijski fronti. Nurmi pa služi kot šofer v generalnem Štabu. Ameriška letala Wasfcmgtoa, 19. dec a Od 54 ameriški valski namenjenih vojaških letal jih je bilo 44 poslanih Konf 19. dec a (Reuter) Stalin je imel včeraj dolgo konferenco s predsednikom sveta komisarjev Molotovom in vrhovnimi poveljniki vojake. Baje je bila na finsko bojišče poslana posebna komisija da preišče vzroke neuspehov sovjetske vojske v dosedanjem poteku vojne. London, 19. dec AA. (Reuter) Is Moskve poročajo: Na finsko fronto sta sesd-peljala neki politični komisar in §ef GFTT, da Izvršita ni angleške obale, ki so jih včeraj in predvčerajšnjim izvedli nemški bombniki, so bile potopljene štiri ribiške ladje in ena motorna ladja. Dve ribiški ladji pa pogrešajo in sta najbrž rudi potopljeni. Po dosedanjih podatkih sta bili pri napadih dve osebi ubiti, šest pa težko ranjenih. En ranjenec je po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Stockhotm, 19. dec. s. (Reuter) Kapitan nemške ladje »Pinau«, ki je dospela v Stock-holmsko luko, je sporočil, da je ladjo v Botniškem zalivu napadla neznana podmornica ter izstrelila proti njej 35 topovskih strelov. Ladja pa je bila samo malo poškodovana. Povratek junaške podmornice „Summ London, 19. dec s. (Reuter) Podmornica »Sumrooo« (670 ton), ki je pretekli teden potopila nemško podmornico in imela tudi možnost, da torpedira prekomornik »Bremen«, se je včeraj vrnila v angleško luko. Prirejen ji je bil veličasten sprejem, Najpomembnejši uspeh te podmornice je bil napad na nemško vojno brodovje pretekli četrtek. Podmornica je v Severnem morju opazila skupino nemških vojnih ladij, sestoječo iz ene izmed žepnih oklopnic, nadalje križark »Scharnhorst« in »Gneisenau«, križarke »Leipzig« ter še več drugih križark istega tipa. Podmornica i« ti manjše razda- lje lulrefna proti krfSsritam salvo šestih torpedov. Križarka »Leipzig« je bila zadeta z enim torpedom, neka druga križarka istega tipa pa tako močno z dvema torpedoma, da je skoro gotovo uničena. Po napadu so podmornico dve uri preganjali nemški rušilci, vendar ji je uspelo uteči Os/o, 19. dec AA. (Havas) 2400-tonska norveška ladja »Gritref jeld« je v Severnem morju trčila ob mino. Potniki so se izkrcali na Škotskem, o usodi posadke pa ni is nič znano. London, 19. dec a (Reuter) Pri napadu na angleške obalne in ribiške ladje z bliit- Letalska bitka nad Helgolandom London, 19. dec a (Reuter) Nad helgo-landski mzalivom je bila včeraj največja Lanmskim zalivom je bila včeraj največja ški strani je sodelovalo približno 24 letal tipa Messerschmid. 12 nemških letal je bilo sestreljenih. Angleški bombniki, ki so se zapletli v bitko, so imeli nalogo, da iščejo nemške bojne ladje v Severnem morju. Nemška lovska letala pa so pod-vzela proti njim v veliki premoči napad za napadom. Čeprav so sicer bombniki manj okretni, so napade uspešno odbili; toda sedem angleških letal se še ni vrnilo v svoja oporišča. Berlin, 19. dec AA. (DNB) Nemško sporočilo o letalskem boju nad Helgolandom je britanski radio snoči označil kot netočno. Na poklicanem nemškem mestu ugotavljajo, da je omenjeno nemško sporočilo uradnega značaja in da so Angleži izgubili 34 letal, Nemci pa samo 2. Angleško sporočilo, po katerem so Nemci izgubili 12 letal, je v eelutt izmišljeno. Berlin, 19. dec AA. (DNB) Nemški listi citirajo danes glavni laburistični list >Daily Herald«, ki pravi: Prenehajte se govoriti o mirovnih pogojih! Razbijte Nemčijo na kose. storite, da bo Ren zahodna meja. Odra pa vzhodna meja Nemčije In da dobi Holsteln Danska. Vzemite Hunom vse šanse! Usti poudarjajo, da je ta >božična poslanica« laburističnega lista salo značilna Toda Nemčija se bo borila, da se prepreči da ss na uresničijo U načrti laburistov.' Kali} 19. decembra. AA. (Štefani) V zt s razgovori, ki so jih imeli pred kratkim zastopniki italijanska tobačne industrije z zastopniki rumunske tobačne industrij« o izvozu nepredelanega italijanskega tobaka v Rumunijo. sta se te dni pripeljala v Rim predsednik upravnega odbora rumunske avtonomne monopolske blagajne in ravnatelj oddelka za sajenje tobaka. Po teh novih razgovorih se je dosegal sporazum o dobavi velike količine italijanskega tobaka Riuminlji Iz notrarfe potiti: e Z MOČNO VOJSKO BO JUGOSLAVIJA PREMAGALA VSE TBftAVS Kakor smo že poročali, so v neii Ijo odkrili v Nišu spomenik kralju Aksa dru I. Ob tej priliki je go.oril tudi kraljev ki namestnik dr. 1 tad en ko Stankovič, ki je med drugim rekel: Globoko sem prej", ritan, da boste vi, železni ljudje, čuvali ta bron. ki predstavlja našega velikega kralja, zmagovalca in izvršitelja naše zaobljube, da sr osvobodi in zedini naš celokupni narod. Za to veliko nvsel je dal naš kralj vse, kar more dati živ Človek. Se v svoji smrtni uri nam Je naročil, da čuvamo in ohranimo, kar wo nam dale steletne žrtve. Nato je govoril o našem mlađem kalja Petru II.: Zbrani okeli njega bomo ču\ali svojo veliko domovino, nam v cm dr?go Jugoslavijo ter bomo izpolnili zaobljubo največjega sina naše zemlje in najvcfje žrtve med žrtvami žrtve vsega i a-epa tro-iraenega naroda, srb^ko-hrvaisko-sloven-skega. Po dr. Stankovicu je govoril minister vojske in mornarice armij-ki general Milan Nedič, ki je proslavljal zasluge kralja Aleksandra L za naše os v«1 bojenje. Po slavni zmagi v svetovni vojni jt» pohitel, da zagotovi naši skupni domovini obstoj r. živo silo jugos-lovcnske vojake. PoV.ojni kralj jc dejal: »Naj se na^a domev-a csl-gura in urctfi pod zastavo naše vrj 'te. naših mišic. Z zdravo in močno veJdBM bo Jugoslavija premag-'a v?e težave v svoj m življenju.« Njegove zadnje borile: C'ivaj-te mi InijpiTil!|s1 isibajeje njegove oporoko vsem Srbom, Hrvat m i.i Slo ci erm. SOKOLSTVO IN JI GOSLO\EN-STVO »Sokolski glasnik« r*t$e: Vloga sokolske -jja tiska dobiva pri sedanjih razmerah v Jugoslaviji pc?eben pcmen. ker Je soko»-stvo ostalo najizrazitejši nosilec in bmni-telj jugoMovenske misli. Tako Je sokolski tisk dobil značaj splošne in skupne trbvi-ne vseh zavednih in neodvisnih jugoslavenskih sil v naši državL Kdor je Jugoslaven, ta mera biti pripravljen na žrtve in borbo. To je povzročilo, da se vsi oni, ki imajo osebne in strankarske koristi, danes odmikajo o3 ju gosi oven" t va. ali ga zatajujejo. To se je zgodilo tudi s tiskom. Ne samo v banovini Hrvatski, kkr je ostalo majhno število listov, ki odkrito izpovedujejo jugoslovenstvo, ampa*< tudi v ostalih naših kraiih raste št« v »r o h, kt se vdajajo raznim separatističnim »trajam na tej ali oni stran t PREHODNA »MODA« V Splitu je v modi borba proti vsemu, kar no*i jugoslovensko ime. To }a sicer po vsej banovini Hrvatski, tudi v Splttu se to posebno opaža — piSc »Narodni li*U in nadaljuje — ker so to eni in iti. ki »o pred enim letom ali pred petimi, iesi trmi leti jugoslovensko ime tako forsirali, da je bilo neokusno. Ali pa so to sinovi očetov, ki so tako delali. Vidite ljudi, ki so trgali hrvatske zastave ali take, ki so v potrdilo svojega radikalnega stališča nosili v gumbniri srbske zastavice ali pa celo s kamenjem m jajci pozdravljali prvake Hrvatske felj:.č-ke stranke, ki pa se zdaj bahajo s svojim »velikohrvatskim« stališčem. Razumemo hrvatski pokret in hrvatski odpor. Razumemo tendenco k nekemu hrvatskemu individualizmu, toda ne razumemo tega početja. Ti ljudje se nam zde kakor uporniški sužnji ne pa kot zmagoslavni uporniki. Ako ban banovine Hrvatske pride ▼ Split in govori o močni Jugoslaviji, potem ne moremo razumeti, kako morejo direktorji srednjih šol odstranjevati iz razredov napise: Čuvajte Jugoslavijo! Ako ima ban na svojem avtomobilu tudi jugoslovensko zastavo, potem ne moremo razumeti, kako more »mularija« brez kazni trgati jugoslavenske trakove z vencev, položenih na minsko ploščo padlim za domovino! Ako hočemo biti narod bodimo vsaj rod mož, ne pa uporniških sužnjev, ki te p* tajo vse ono, kar so »morali« včeraj poljubljati! DVA GLASOVA Glasilo sarajevske nadškofi je »Katolički tjednik« je v uvodniku nastopil zoper akcijo feministk za žensko volilno pravico. Prav tako katoliška zagrebška »Hrvatska straža« pa je napisala v zvezi s tem. da sicer odobrava načela proti »emancipaciji«, toda javnost naj bo informirana, da cerkev nikoli ni obsodila ženske vol Ine pravice, TUDI V DALMACIJI BODO SADILI TOBAK Ban dr. Ivan Subašič je lapoaloval ▼ Beogradu dovoljenje za saditev tobaka v dalmatinski Zagori in sicer v »rezih Drniš, Sinj In Trogir, kjer so že pred lesi imeli to pravico, . Beograjski izvoznik aretirali v Pragi Praga 19. dec e. Kakor izve is dobro poučenih krogov, je bil te dni aretiran v Pragi znani beograjski izvoznk Dimitrije Mar kovic in sicer zaradi tega, ker je hotel iztihotapiti za 12 milijonov d narjev deviz. Markovic je bil po končani preiskavi v Pragi v spremstvu straže prepeljan na Dunaj izročen tamošnji policijski direkciji, ki bo skušala Izslediti njegova glavne sodelavce in pomagače pri tej tihotapski aferi, ki se dozdevno m ude na Dunaja Strtm % »SLOVENSKI KI A R O D«, torek, 10- decembra 109». Stev. bi Winston Churchill: Svoboda svetovnih morij je zasigurana za mirno plovbo vsem narodom — Bitka na južnem Atlantiku in drugi napohi angleške vojne London, 19 dec. s. (Reuter) Snoči ie ob priliki potopitve nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« govoril po radiu angleški mornariški minister VVinston Churchill, Id le v uvodu dejal, da je bila vest o do topi t vi »Admirala Graf Spee« sprejeta v Angliji in v večjem delu sveta z zadovoljstvom »Admiral Graf Spee« ie več tednov napadal trgovinske ladje, sedaj pa je mirni plovbi vseh narodov zopet zasigurana svoboda morij. Konec je prišel v obliki, najbolj primerni za one. ki so vzeli orožje v roke. da se bore proti pogodbam, zakonitosti in svobodi. »Admiral Graf Spee« je bil od treh slabše oboroženih angleških krlzark prisiljen, da se zateče v nevtralno luko. Potem mu je ostala samo Izbira med dvema odločitvama: ali da se pusti Internirati, ali pa, da sprejme borbo in junaški konec, kakor je to storila »Rawalpindi«. »Admiral Gral Spee« je izbral nekaj tretjega. Prišel je iz nevtralne luke ne da bi se boril, temveč da se sam potopi na plovni poti one nevtralne drŽave, ki mu je tako gostoljubno dala zatočišče v smislu mednarodnih zakonov Pri tem 1e moral »Admiral Graf Spee« vedeti, da sta oklooniea »Renown« in matična ladja za letala »Ark Roval« se 1000 milj oddaljeni Vse. kar ea ie čakalo pred vhodom v luko. sta bili mali križarki »Ajax« in »Achllles« ter križarka »Cum-berland«. ki je nadomestila težko poškodovano kri žarko »Exeter«. Nase žrtve v pomorski bitki z »Admiralom Graf Spee« niso oile majhne. Sedaj lahko odkrito povem, da sta bila na knžarki »AJax« uničena dva kontrolna stolpa ln da je križarka »Exeter< morala prestati 40 do 50 strelov, ki so bili trikrat močnejši od onih. ki jih je sama mogla Izstreliti. Trije Spalen! topovi na križarki »Bxeter« so uničeni. Skoro 100 žrtev je bilo na ladji, med njimi večina mrtvih. Kljub temu je križarka »Exeter< ostala 6e nadalje izven luke pred Montevndeom in bila pripravljena, čeprav pohabljena, na novo borbo. Od-51a Je, da izkrca ranjence sele tedaj, ko jo je nadomestila križarka »Cumberland«. Doma so imele angleške pcdmorn'ce menda najboljši teden kar 1ih nomnim v tej ali prejšnji vojni Naše podmornice imajo man: ugoden položaj v toliko, ker fmajo na razpolago le malo ciljev, ki jih lahko napadejo Z običaji In pogodbami so vezane, da ne potapljajo trgovinsk'b ladij brez svarila ali ne da bi zasigurale varnosti posadke. Tudi ne napadajo ribiških eolno\- Tako jim preostalajo samo napadi v dobro utrlenem Helgolandskem zalivu, ali na če se nemške vojne ladje upalo ns •no svojih redkih voženj izven svojih luk V preteklem tednu 1e predvsem pod-morn ca »Summon« v največj meri zaslužila svoje priznanje Najprej je s serijo torpedov potopila veli* o nemško podmornico, ki Je ofitvtdao ravno odhajala na napad. Potem je srečala preko-m o mik »Bremen« ter ga pardonlrala v skladu z mednarodnimi zakoni, čeprav je bil izročen na milost njenim torpedom. Tretjič pa je pretekli četrtek naletela na celo nemško brodovje vojnih ladij na enem njegovih redkih ekskurzij na odprto morje Izstrelila je 6 torpedov. Eden od teh je sade] neko 6000 tonsko nemško kri žarko, dva druga pa drugo kHžarko enake velikosti. Morda sta ti dve križarki še utegnili priti domov, to pa vsaj za eno od njih ni sigurno. Ce pa sta prišli domov, sta vsekakor zs daljšo dobo onesposobljeni za vsako ak-i 1 jo. Danes prihaja še tudi poročilo, da je podmeiniea »Ursuln-jc potopila 14. t. m. 6-tlsoe tonsko krifarko tipa »Koln« ob ustju !-nbe, čeravno je bila obdana od 0 ruifleev. Tako je izgubila nemška mornarica v enem samem tednu velik proporc križark, ko je istočasno na drugi strani oklopnlca »Admiral Graf Spee« doživela svoj konec Nemška mornarica ln letalstvo sedaj poskušata, da se znašata nad ribiškimi ladjami v Severnem morju. Včeraj ln danes sta poskusili več posameznih napadov na neoborožene trgovinske ladje, vključno neko Italijansko, ki plovejo ob angleški obali Nemška letala so jih napadla tudi s strojnicami. Vesel sem. da lahko sporočim, da W bila nemška vnema v tem primeru večja nego usneh. Izmed 24 ladij, ki so bile včeraj ln danes napadene, je bilo samo 6 majhnih ribiških ladij potopljenih, poleg njih pa ena manjša obama ladja. Večina drugih, vključno Italijansko, pa sploh ni nilo zadetih. Kljub polaganju miti vseh vrst ob naših obalah se naš trgovinski promet razvija sicer ne nemoteno toda nepretrgano Se včeraj le divizija kanadske armade pod varstvom naših vojnih lad!1 varno in srečno dospela v eno naših luk. da sprejme v Angliji nadalinli trening, preden odide na zapadno fronto na pomoč m bleski vojski Churchill je nato imenoma pohvalil za-eluee vodilnih mož angleške mornarice nredvsem prvega lorda Pounda in šefa mornariškega štaba Ph!lippsa isto tako pa vse oficirje in mornarje mornarice. Ob koncu je dejal: Prvo šanso, da si pridobe ?ast so dobile nedavno tri angleške križarke v južnem Atlantiku Tefko le nalti v zgodovini bolj hrabno ln odločno ponašanje v pomorski bitki, toda če bi prišlo do enake bitke kjerkoli drugod, bi videli v angleški mornarici isto spretnost ln junaštvo. Vse, kar se je d««1e1 zgodilo v vojni. kaže. da lahko »nsrlHflcl narod z zaupanjem pričakuje da bodo na koncu vse težave premagane, vsi problemi reienl ln dolžnost storjena. Nemiri v sovjetski Rusiji Po poroCllih iz severnih držav je prišlo v Lenin* građu, v Moskvi in po drugih mestih do demonstracij zaradi neuspehov na finskem bojišču — Stalin odredil strogo preiskavo — Kaj pripovedujejo sovjetski ujetniki Stockholm. 10 dec e. Po vesteh, ki prihajajo iz Estonske, se potrjujejo vesti da Je prišlo v Leningradu do nemirov O teh neredih in njihovem značaju ni bilo mogoče dobiti podrobn h poročil. Uradno 1av-Ijajo. da ie bilo več oseb ustreljenih ker so izzivali nerede med zatemnitvijo mesta London. 19 dec AA. (Reuter) Ministrstvo za informacije objavlja vest iz Stock-holma, da »e Je do vesteh iz Estonske neki sovjetski bataljon, ki je bil na položajih severno od Jezera Ladoge. predal Fincem prej pa ie bil ubit ie komisar polka Prav tako prihajajo vesti o nezadovoljstvu v Leningradu in Moskvi, kjer je kakor se trdi. policija izvršila več aretacij in hišnih preiskav ter zaplenila radio aparate. Stockholm. 19 dec. z. * S venska Tagbla-ded« poroča da so nastali v Lenineradv veliki nemiri. Prebivalstvo le skrajno vznemirjeno zaradi neuspeha sovjetske armade Doslej ni prispel v Leningrad ie niti en transport finskih ujetnikov, pač pa neprestano prihajajo novi transporti sovjetskih ranjencev Vse bolnišnice so prenapolnjene Sole in druga primerna lavna poslopja so spremenili v zasilne lazarete, kljub temu rja vedno bolj priman j kuje prostora za ranjence. Id lih le že doslej samo v Leningradu nad 25.000 da si ostanejo tam le težko ranjeni, dočim vse lajje ranjene pošiljajo dalje v notranjost List poudarja, da nemiri, do katerih je prišlo v Leningradu, kjer so bfle zadnja dva dni velike demonstracije, niso osamljeni, marveč da Je do sličnih nemirov in demonstracij prišlo tudi po drugih mestih zlasti v Moskvi. Nerazpoloženje proti vladi in strankinemu vodstvu stalno narašča Poprej so neprestano zatrjevali, da bo po hod na Finsko končan v enem tednu Sta lin je sedaj odredil, naj posebna komisija izvede preiskavo o vzrokih tega neuspeha Komisiji na čel uje poveljnik moskovske čeke Bera. Da bi se prikril dosedanji neuspeh, bo poslanih na Finsko 200.000 mož elitnih čet ki imajo triletno vojaško izobrazbo, dočim so sedal uporabljene čete mele le trimesečno vežbo Posebni dopisnik »United Press«a na finski fronti je Imel priliko razgovarjati se 6 sovjetskimi ujetniki Vsi so skrajno slabo opremljeni in sestradani. Ujetniki pripovedujejo, da so tih brez potrebne opreme in izobrazbe poslali na fronto Po več: ni niti niso člani komunistične stranke Pripovedovali so jim. da bodo kot vojaki na fronti dobivali dvakrat višjo plačo, kakor jo imajo najboljše plačani tovarniški delavci, to je okrog 300 rabljev, v resnici pa so dobili vsega samo 10 rabljev Prehrana je skrajno slaba. Jesti so dob: vali le enkrat na dan. a ie to v nezadostni količini. Dočim je za vsakega moža predpisanih četrt kg mesa in lil kg kruha, so dobili meso ls vsake tri do itiri dni, kruha pa no pet mož skupaj 2 kg Večina ujetnikov ima zelo slabo obutev Le redki imajo a kožuhovino podložene škornje, do večini na imajo ls lahke civilne čevlje. Obleka 1e te slabega blaga in brez podloga Z£đL*j£ne države politiki nasilja proti Iz razgovora s van Zeelaadotn, ki se Je vrnil pravkar iz Amerika - Bruselj, 19. dec. 9. »L* Indepedance Bel-ge« prniaša razgovor z bivšim belgijsk m ministrskim predsednikom van Zelandom ki as je pravkar vrnil iz Zedinjenih držav. Van Zeland pravi, da le no njegovem mnenju 95 odstotkov prebivalstva Zedinjenih držav Dripravljen'h storiti vse, da preprečijo, da bi se Zedinjene drŽave zapletle v sedanjo evropsko vojna Ameriška vlada le pod vzela vrsto ukrepov, da prepreči vsak konflikt Eden teh ukrepov je tudi prepoved ameriškim isd-tSfo* da ne smelo pluti v luke v vojujočih .t Tako vlada, kakor tudi prebi- val ? Z" l'rjenih držav so si edini v stre: : »aj stanejo Zedinjene dr- žave nevtralne. Kljub temu na Je v Zedinjenih državah močno raspoloženje proti vsaki politiki nasilja tn Zedinjene države bodo nudile rasen direktne intervencije napadenim državam vsaka pomoč. Sovjetski napad na Finska Is vzbudil ▼ Ameriki val ogorčenja ki ga Je saogoče primerjati samo s onim ls Ista 1914 ob priliki napadu na Belgije. Borzna poročila Ornih, 10. dne. Beograd 10. Par*« 9JT, •ondon 17.60. New Terk 445.025, Bruselj 71.10. MIlan 23.00, Amsterdam 287. Bsr-In 178.02, Stockholm 10020. Oslo 10L8Č, Kogenhagen 80.10, Sofija &M, _ Prostovoljna služba v ekipah Celja. 19. decembra MiSSun poglavarstvo ▼ Celju naglasa: Vsi narodi se pripravljajo z mrzlično naglico na samoobrambo, ker ne vedo, odkod in kdaj Jih lahko preseneti sovražnik. Tudi ml ns smemo držati rok križem, nasprotno, s podvojeno vnemo moramo nadoknaditi zamujeno. Vsak poaamesnik mora prispevati k obrambni pripral jen osti (pasivni zaščiti) kar največ, da bo skupno delo obrambe uspešnejše. Zato je nujno potrebno or- i ganlzirati posamezne oddelke (zdravstveni. ? kemični, tehnični tn gasilski), ki bodo v takih primerih nudili prvo pomoč poneare- j čenoam. 1 Službo v teh odnalklh aH ekipah na morajo opravljati le oni, ki so oproščeni vojaških obvesnoeu, bodisi stalno ali začasno, daljo mladeniči od 17. do 20. leta starosti ter sena od 17. leta starosti dalje. Vss osebje teh ekip mora biti strokovno usposobljeno, če noče uspežno izpolnjevati svojo nalogo. Vsa ta specialna priprava ekip se mora izvršiti v posebnih tečajih ie v dobi miru. Za čtan boljšo organizacijo pasivne zaščite prebivalstva mesta Celja se pozivajo mladeniči od 17. do 20. leta starosti ter moške osebe, ki so oproščene vojaških obveznosti ter one nad 50 let starosti tn senc od 17. leta starosti dalje, da ae prostovoljno javijo mestnemu poglavarstvu — zaščitni oddelek sa zdravstveno, kemično, gasilsko ln tehnično službo. Prijaviti se 1«» tr#b* do SI. t-m. ob uradnih urah. Za zvišanje prejemkov državnim uslužbence ki jo je podpisalo 3a aktivnih in vpokojenih ztanovzkih organizacij Ljubljana, 19. decembra 32 stanovskih organizacij aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki imajo svoj sedež v Ljubljani, je soglasno sprejelo naslednjo spomenico: Se nikdar niso bili uslužbenci in upokojenci vseh strok in vseh položajev v tako težkem materialnem položaju, kot danes. Vse življenjske potrebščine, živila, obutev in obleka so poskočile v ceni tako visoko, da nismo zmožni najnujnejših nakupov. Cene pa še rssejo iz dneva v dan in s strahom pričakujemo dobe. ki pa ni daleč, ko nam bo sploh življenje onemogočeno. Obupni položaj so že uvidele nekatere privatne ustanove in zvišale prejemke, V tej težki dobi se obračamo na vse mero da j ne faktorje, na vse one. ki odločajo o naši eksistenci, kakor tudi na one. ki nam hočejo pomagati pri ostvari rvj eksistenčnega minima s klicem, da je neobhodno in nujno potrebno takoj povišati prejemke vsem aktivnim hi upokojenim uslužbencem za sedaj najmanj za 800 d»n mesečno, priznati rodbinsko doklado za ženo v znesku 300 dfn in povišati doklado za otroka na 300 din mesečno. Glede na mednarodni položaj se kaže. da se bodo cene še vedno dvigale. Zato zahtevamo, da naj se po tem splošnem dviganju v bodoče uravnavajo prejemki po indeksu cen. Le s takimi takojšnjimi ukrepi bosta omiljeni beda in obup. ki danes razjedata nameSčenske družine, kar nikakor ne more biti koristno za dobrobit delodajalcev in dobro države. Potrebno je tudi storiti ukrepe proti onim, k' neupravičeno navijajo cene. Neobhodno potrebno je pa tudi. da se čim prej ugodno redijo naše stalne zahteve iz prejšnjih let, ki obsegajo: 1. takoj naj se izvedejo vsa napredovanja; 2. priznajo naj se poročenim ženam isti prejemki, kot neporočenim; 3- vse razlike pri osebnih dokladsh med aVtivnimi in upokojenimi uslužbenci naj se odpravijo. Udruženje higoslovenskih narodnih že- V71-. ~ 'rjev in V>rr>darjev, Jugoslovensko uči- Na praga nove zimskosportne sezone Gorenjski tmočarjl se le pridno pripravljajo na tekme Jesenice, 15. decembra. Mraz je pritisnil v deželo in mrzel veter piha po dolinah in strmih gorskih pobočjih. Planine se bleste v beli snežni odeji to vabijo smučarje in druge prijatelje narave na svoja pobočja Dočim je v dolini v zadnjem času zapadlo le toliko snega, da se je dobro oprijel zamrziih tal, je po gorah tako snežilo, da je za smuko za silo dovolj snega. Na Planini - Sv. Križ ga je okoli 20 cm, pri Sareskih jamah ln na Črnem vrhu okoli 30 cm, na Rožci, Kočni in na Golica pa od 40 do 50 cm. Ce ne bo nastopilo Južno vreme, bo za praznike na vrhovih Karavank to Kamniških planin, predvsem pa ns Pokljuki, Voglu to Komnl prva smuka. Ce bo vsaj pri sedanjih snežnih razmerah ostalo, bodo te planinske smučarske postojanke dobile v prihodnjih dneh nešteto smučarjev v gosto, ki bodo na prostranih snežnih poljanah uživali zimske krasote naših gora in žarke planinskega sonca. Ns sveti večer bodo oživela pota, vodeča na planine ln v globoke gorske tesni Polni bodo planinski domovi to smučarska zavetišča, pa tudi marsikateri pastirski stan. Mladi svet bo pri toplih pečeh to pastirskih ognjiščih ob svitu petrolejk to svečk užival prelest to radosti jasne svete noči v osrčju naših divnih gora. Največ prijateljev belega sporta, ki Jim ni za rekorde ln naslove, pa bo pritegnila Zgornja savska dolina Ukanca, Pokljuka, te divna Korana s svojimi akorsj prostranimi snežnimi poljanami. Tja proti Ukanci to pO vijugasti planinski cesti — pa bodo iskri , v sani vpreženi konjički vozili gospodo na Pokljuka Sani za ssnml se bodo pomikalo v prelepi planinski svet kjer čakajo na goste planinski hotel, pen si on, prijetne hišice to vf!e, zakurjene, da Je človeku že pri mislih nanje toplo pri srcu to du»L To so radosti za smučarje-prrjsteljo na-rave, ki Jim ni za naslove to prvenstva. Vse drugače se pa ns zimo to na njene radosti pripravljajo sraučarji-tekmovalci. TI imajo svojo prvo besedo ns Jesenicah, kje* se tudi delo in zaslužek meri po času in rekordih. Po klubih to 6*u3tv4h so večer za večerom seje uprav to sestanki smučarjev tekmovalcev. V dvorani delavskega odma so gimnsstičns vajo, ki jih vodita smučarska prvaka Ciril Praček to France Smolej. V sobotah popoldne to v nedeljah zjutraj pa gredo cela trume mladih smučarjev ns vrhova Karavank, kjer po strmih gorskih pobočjih švigajo z bliskovito naglico to delajo zavoje kot ribe v vodi. Prejšnjo nedeljo Je bilo na Karavankah okoli 200 mladih, dobro izvežbanih smučarjev, ki so proti večeru skoraj v nepretrgani rajdi s bliskovito naglico vozili po planinski cesti navzdol ns Jesenice. Smučarske tekme, ki Jih Je prejšnjo zimo priredila K ID v Kranjski gori, so potezale, da bo med smučarji letos ie prav. ! posebno huda borba za prva mesta to na-! slove Takrat je v teku na 5 km nastopilo i 218 tekmovalcev, v alpski kombinaciji na ■ 3 km 40, v alpski kombinaciji na 1500 m pa i nič manj kot 160 tekmovalcev. Rezultati tekem so pokazali, da številna mlada garda hudo pritiska za zdajšnjimi prvaki. Med mladimi jih je krepka vrsta, ki se poteguje za prva mesta Pri tem bo seveda v prvi vrsti odločala moč, tehnika in vztrajnost — pa v precejšnji meri tudi sreča ln drznost. SOKOL Občni zbor Sokola Zidani most Zkienl most, 18. decembra V soboto zvečer se jo vršil v Sokoiekem domu občni zbor Sokolakega društva na Zidanem mostu. Navzočih je bilo precej članov, ki so s zanimanjem sledili poročilu društvenega staroste br. geleznlka ki je dejal med drugim: Zapet je nvnilo poslovno leto. Upravni odbor se je truda, da žspotnl vse svoje naloga Toda razmero so ote*koči le delo, tako da uspehi niso takšni, kakršen trud je bil vložen v delo. Sledilo ja tajniško poročno, ki ga je podal br. Zavada že Rudolf. Delo upravnega odbora so je v glavnem osredotočilo na dograditvi doma, kar je postavljeno kot glavna naloga našega društva v sokntafcl Petrovi petletki. Kakor znano smo v profil poslovni dobi dogradili severni prizidek doma ter izvedli notranjo preureditev. Prihodnje loto se bo dogradi* to južni prizidek s odrsko garderobo ter prepleskala notranjost dvorana ter okna ta vrsta. Z ugodno pogodbo s direkcijo dr*, železnic v Ljubljani smo dobili v najem letno te-tovadieče, obenem s pogodbo za najem zesnljUKa, na katerem stoji dom. Iz načemlakega poročala posnemamo, da se vrti telovadba dvakrat tedensko, vendar pa ni bilo možno napraviti 1- decembrske telovadne akademije rs razlogov, ker nam primanjkuje dobrih vaditeljev. S tem da sta sa vrnila br. Krajssk hi rXmle se bo diustvono življenje polrvOo in pričelo s telovadbo vseh oddelkov. Izvoljena je bfla nova uprava: starosta br. zeleni* Rudolf, podatarosta Rebec, tajnik Zavaflntk Rudolf, blagajnik Bonač, prosvetar Oesen, načelnik Krajše k, nam. načelnika GrebanJek, načelnica Strn'aa Magda, matrikar Požar, gospodar Jenko, dramatski referent Britak, trije odborniki: Zavranifc Maks, zoleznlk A. in Kolone. Revizorji: Cerne, Ahlm In Glaser. Častno rauodsče: zMsznzk, Maver In Lapanja V socialni odsek Mejer mL Orlmilč ta Ls- dTustvo bolj gravitira. S tam bo društvo dana večja znosnost pr. prireditvah. marljivo pripravlja -a SU-vastrovo. Na sporedu je komična igra in .aljjvi nastopi. aV ŽV _ T naftni odsek Boke* upe LJubljana sporoča vsem brat odseka, da se Janama vaja do na gs na bodo vriila. Zdravo! Jezdni oas»ek. sokolske * P* Ljubljana. Zdravo! JfJ«? (elnica KOLEDAR »: Torek, 19. decembra: Nemeztj Urban DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Cltadela (Samo ob 16 Kino Union: Skrivnost gospe Beate Kino Sloga: Beg na Jadran Koncert roškega pianista NUdta Maga- lova ob 20. v veliki Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Dance: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, MikloSiČeva cesta 20, Murraayer. Sv. Petra cesta 78. teljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Društvo tehnično strokovnega osebja mestne občine ljubljanske. Društvo železniških upokojencev v dravski banovini. Dru§tvo nameščencev mestne občine ljubljanske. Združenje postno hranil-niških nameščencev k»-a!jevine Jugoslavije, uprava banovinske sekcije v Ljubljani, Udruženje poreskih izvršilcev, sekcija Ljubljana. Društvo nižjih mestnih uslužbencev. Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev, Društvo upokojenega uči-teljstva. Udruženje zemljiško knjižnih činovnik ov, Društvo mestnih upokojencev. Strokovno udruženje kurjačev drž. železnic in brodov, Združenje uradnikov ptt stroke. Krožek mestnega uradništva, Ljubljana. Udruženje poreskih činovnikov, Društvo sodnih izvršilcev, Združenje gledaliških igralcev. Udruženje sodno administrativnega osebja. Društvo mestnih uradnikov maturantov. Udruženje nastavnikov gimnastike, Jugoslovensko profesor&ko društvo — ljubljanska sekcija Združenje učiteljstva meščanskih šol. Strokovno udruženje preglednikov voz drž. Železnic, Društvo mestnih uradnic Društvo dipl tehnikov mestne občine, Drav*ka sekcija udruženja zvanič-ntkov finančne kontrole. Udruženje ptt zva-ničnikov in služiteljev, LMruženje drž. činovnikov računske stroke. Strokovno udruženje ma^inovrdij drž. železnic in brodov. Združenje žel. uradnikov in Društvo pra vosodne straže. Spomenico je posebna deputacija izročila pomočniku g. bana. Istočasno je bila spomenica dostavljena tudi: predsedniku kr. vlade, podpredsedniku kr. vlade, finančnemu ministru, predsedniku senata, ministru dr. Kreku in vsem slovenskim senatorjem Posebna deputacija v kateri bodo zastopane vse vrste aktivnih in upokojenih uslužbencev, bo takoj po božičnih praznikih odpotovala v Beograd, da posreduje na me-rodajnib mestih. Iz Beograda smo prejeli poročilo, da vršijo slično akcijo tudi centrale organizacij v Beogradu. Vokalni koncert »Tabora« MLADI ZBOR OB MLADEM DIRIGENTU Ljubljana, 19. decembra Snoči je pevski zbor dru-tva »Tabor« priredil v mali dvorani Fi!harnv>n;čne družbe koncert z izbranim sporedom. Koncert je vodil g. Janko Gučok, izvajali so ga poleg pevskega zbora »Tabora« še gdč. Ljudmila Polajnar in g. Aloizij Gostič ter pri klavirju b Samo Hubad. Na sporedu so bili nastopi pevskega zbora, vmes pa so koncertno prireditev Doživeli solisti s samospevi. Sreča!i smo imena skladateljev St. Premrla, dr. Schwaba, E Adamiča, dr. Ipavca, St. Terčelja, PavčČa. SL Otterca. Mokranjca in dirigenta GuČka, ki je izvajal lastno skladbo. Pevski zbor društva »Tabor« je menda poleti preuredil svoje vrste in zbral tako rekoč novo družino, ki obstoji večinoma iz prav mladih grL V pičlo odmerjenem času šestih mesecev se je novemu diriijentu posrečilo Izvežbari zbor tako daleč, da je mogel tvegati samostojen koncert. Kakor povsod drugod, je tudi tu poeum r veHko požrtvovalnostjo opravil svoje. Zmagal Je namreč na vsej črti. Zbor je dopadljivo izvedel tudi težje skladbe svojega pporedz. Dirigent po'aga posebno pozornost na čustveno svebino predvajanih sk'adb. Sugestivno je diktiral zboru vsak višek. v«.jko frazo tn na ta način izravnal g'a«^vne trdote, ki so se tu in tam pojavljale, naf zaradi mladosti posameznih glasov tu njihovega začetnKkega nastopa. Priznati jc treba, d« je dirigent • svojim zborom opravil rec ogromno delo. V pičlem pol letu izvefbati tako raznolik spored in se lotiti rudi takih skladb, kakor je Mokranjčcv II. rukovet srbskih narodnih pesmi in pa Adam:čevr »Polka je ukazana« in »Venček slovenskih narodnih narodnih pesmi«- je že prodoren uspeh. Da imajo mladi pevci od sile tenak posluh, so dokazali v OsteTČevih skladbah, zlasti v »Tepelnlci«r. Vsekakor ima zbor zdaj dirigenta, ki ga bo mogel s svojim finim estetskim čutom popeljati še na pravo umetniško višino. Že zdaj pa razpo'aga z izvežbanim sporedom, tako da se lahko s ponosom pokaže in nastopi pri vsaki prigodni priliki, kakor so družabni večeri in podobne pirreditve. Dirigent Gučeđc je predvajal lastni zbor »Ko stroji molče«. Mična. Izvirno občutena skladbica, ki kaže na na darjenost. Spored sta Izpopolnila jjdč. roTsjnarjeva in g. Gostiso s samospevi. Prva je s svojim sopranom kar z Osterčevim »Slavčkom« osvojila občinstvo. Ljubki napev se poziba-va nad spremljavo sodobnih smeri. Pavči čeva »Padale so cvetne sanje* zabrede v italijansko arioznost, Lajovdeva »Kaj bi le gledal« je nagradila mV> nadarjeno pevko z obilnim ploskanjem. Tudi tenorist Gostija Alojzij je bil deležen po dveh Lajovče-vih (»Serenada« in »O, da deklic«) močnega priznanja Pri klavirju se je solistoma gibčno prilagodil spremljevalec Samo Hu-oad. Ta je opravil tudi klavirsko spremlja vo ▼ dr. Schwabovem valčku »Dobro jutro«, ki je zaključil snočnji koncert. Dirigent in solista so prejeli vence in cvetje Skoda da je občinstvo izostalo in da ga m bilo v toliki meri, da bi po zaslugi nagradilo društvo in njegovo kulturno prizadevanje v naši sredini. I K. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 19. decembra: zaprto Sreda, 20. decembra. George Dandtn Rad Sreda Četrtek, 21. decembra: Tri komedije R<-< Četrtek Petek, 22. decembra: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 19. decembra: zaprto Sreda, 20. decembra: Figarova svatba Red A Četrtek, 21. decembra Nižava. Premier« Premic raki abonma Petek. 22. decembra: ob 15. url: Oluma^ Matere božje. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah zbasan Osnsrtna bo snalnla sa tekoče leto 14 din. Letm nastop bo ▼ asčatku meseca julija. Na predlo«; br. Ahltna sa posije župi t potrdilo, da sa nase eokoJafco društvo odcepi od trboveljskega okrosja in os pKJdJučl ssvvuakemu, kamor ajes* | 5 AH _ K -oćobneznu aaJhovskemu stilu b*> i revi predaval Joto Slaka v klubovi sou; kavarne Zvezda Vabljeni vsi tahletL llOO trgovskih lađi] ▼ 10 dneh London. 19. dec. a (Reuter). V prvih desetih dneh decembra je prišlo v angleška pristanišča, oziroma odšlo iz njih, 1.100 trgovskih ladij a skupno tonažo nad 3 milijone ton. V istem času je bilo potopljenih samo 10 zavezniških ln nevtralnih ladij. Sest je bilo angleških s 6kupno 23.000 tonami, SUri pa nevtralne s skupno 20.000 tonami. London, 19. dec. s. (Reuter). Angleška mornarica je otvorila novo postajo za kontrolo vojno-tlhotapskeg*a, kakor tudi nem-?k*?a izvoznega blaga ln sicer v Adenu- Sovjetskl poslanik mi Slovaiketn Moskva, 19. dec. A * - Vrhovni sk sovjet je ime'" r^Ja-olka na Sle vaškem. Ste*. ^87 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 1». decembra 1030. Stran 3 Sloves našega zavoda v širnem svetu Jubilejna razstava Drž.osredn|ega zavoda za Ženski docnafi obrt Ravnatelj zavoda Boio Račlč Ljubljana, 18. decembra Državni osrednji zavod za ženski domači obrt praznuje skromno svojo 201etnico, brez vsakega prigodnega hrupa, a zato tem dostojne j še — s krasno razstavo. Razstava sama na sebi govori dovolj ;na nji so pokazani sadovi smotrnega in tihega dela, s kakršnimi se ne more ponašati kdor kolL Pri nas nedvomno ni ustanove, ki bi se lahko sklicevala na toliko inozemskih in domačih odlikovanj. Izdelki tega zavoda so pa bili samo v 15 letih odlikovani 29krat z mednarodnimi in domačimi odlikovanji. Predvsem bi morali opozoriti,' da zavod iz* redno koristi naši domovini s svojim udej-stvovanjem v dveh smereh: s svojo šolsko organizacijo usposablja prebivalstvo v pasivnih krajih, da se lahko uspešno posvečajo domaČim obrtom, s svojim trgovskim oddelkom in propaeando pa deluje za vnov-čevanje izdeTkov domačih obrti ter organizira propagandne razstave, ne le v državi temveč tudi v neštetih tujih mestih. Lahko bi rekli, da noben drug zavod ne predstavlja naše države v tujini tako dostojno kakor ta in že sama propaganda za državo ja neprecenljivega pomena. Toda ta propaganda nam prinaša rudi neposredne gmotne koristi. Zato se nam zdi potrebno, da bi javnost posvetila jubileju zavoda največjo pozornost. Ta jubilej nikakor ne spada ' med navadne šolske proslave: zavod. Id lahko pokaže toliko na svoji razstavi in fci se lahko sklicuje na neštete usoehe. kakršne mu je priznal svet — bi lahko terjaj rudi priznanje doma in s priznanjem tudi vsp pravice, ki mu gredo. Naj kratko opišemo zgodovino zavoda, ki ;ma že lepo tradicijo. V Sloveniji razni domači obrti zaposlujejo okrog 25 000 prebivalcev Posebno dobro je razvito čipkar-stvo. ki je bilo zelo razširjeno že dolgo pred vojno v Idriji, v 2ireh. Železnikih in drugih obmejnih krajih. V Avstriji je podpiral razvoj čipkarstva v naših krajih po sredno dunajski osrednji zavod za žeoske dcmače obrti Na niem so poučevale številna slovenske učiteljice, ki so se po prevratu vrnile v domovino vod vodstvom nadzornika zavoda, tudi Slovenca, Ivana Vogelnika. Tedaj se je pokazalo nujno potrebno ustanoviti primeren zavod za po sn^5evao^e domačih obrti v Sloveniji, zlasti še. ker so bili mnogi slovenski obmejni pasivni kraji ogroženi v socialnem pogledu Oblastva so sprevidela potrebo ustanovitve zavoda, bil je ustanovljen v Ljubljani leta 1919. pod imenom Državni osrednji zavod za ženski domači obrt. Zavod je takoj začel prirejati strokovne gole in tečaje, n. pr. v Horjulu, Kamni gorici. Zireh, Železnikih, na Trati v Polho-ved gradcu itd. Posredoval je tudi čipka-ricam delo. V Sloveniji je bilo prirejenih 29 strokovnih tečajev, in sicer za čipkar-stvo, vezlljstvo. biserna dela. mreženje. tkanje platna, volne in svile, za izdelovanje torbic, pletenje volnenih izdelkov, za tkanje dompčeea sukna, izde^vanje lutk in preprog itd. Zavod je priredil celo vrsto j razstav v domačih krajih, v inozemstvu pa v Berlinu, Bariju. Haagu. Helsinkih. Ko-penha^nu. Milanu. Monakovem. Parizu. Pragi, Linskem. Solunu, v Clevelandu. Bukarešti. New Yorku in Barceloni. Zavod je v trgovskih zvezah s številnimi državami- Angliio. Dansko, Finsko. Francijo, Nemčijo, Švedsko, Rumunijo, Zedinjeniml državami in Nizozemsko. Posamezna naročila so prihajala tudi Iz Egipta, Palestine. Irana. Južne Afrike in Nizozemske Indije. Zavod je izdelal v propagandne namene krasen album naših čipk v bakro-tisku s 600 slikami. V 20 letih je obiskovalo tecaie In čipkarske šole nad 10.000 udeleženk. Razen tega. so čipkarice zaslužile mnogo z Izdelki, ki so bili prodani trgovcem, je zavod še p1 al ženam v SI oveni i i okrog 2 m?1iiona din na samih nagradah, Mračno baročno poslopje na Novem trgu ne kaže že na zunaj, da bi bilo primerno za šoto. kar sprevi^'mo tudi že. čim stop-'mo v temno vežo. Toda vprašanje Jožkih prostorov zavoda je pop^avje zase, ki ga zdaj ne bomo načeniali. V prvem nadstroniu ima osrednji zavod svoje prostore. V treh večjih sobah so priredili krasno razstavo. V prvi sobi. kjer ie sicer trgovinski odde'ek. je zdaj razstava bru-rTi=kih čipk. najlepših, najdragocenejših izdelkov šole. Splošno je že znano, da te čipke ne zaostajajo za pristnim bruselj- : skim blagom Kljub električnim luČem ob be^em dnevu ni preveč svetlobe v teh prostorih in ko se približaš razstavljenim iz dedkom v vitrinah, si v zadregi, kaj bi bolj občudoval: spretnost gojenk zavoda, okus zasnovateljev načrtov ali pa tudi dobre oči učenk In učiteljic, ki morajo delati v tako mračni hiši. Vse je urejeno z okusom pravih estetov. zato krasita tudi okr»i krasni zavedi, tudi ročno delo v tehniki mreženja Med oknoma so obešene d'p'ome z mednarodnih razstav in na ml zi pod njimi medntie. Toda bi»«»o. ki je razstavljeno, se hvali samo. kar lahko spozna tudi laik. Na1 omejimo posebno krasno čipko »KraM MatlažV klekljano po načrtu učiteljice Neže Peihanove. Izde'ale so io kmečka dekleta Iz Zirov; baje so delale pol leta Tzde'ek je okrogel a premerom 66 cm: kdor hoče pravilno oceniti trud. vložen v takšno delo. bi moral vzeti v roke lečo Prav tako zasUižHo občudovan ie k^evu**** č*r»V* t n*mdnl. L m smuški tečaj za začetnika tat Izurjene smučarje pri domu SPD na Mrzlici. Tečaje bo vodi priznani smuški učitelj Gorjup Ivan. Tečajn na je 80 din. Zanimanje za smuški sport Je letoa prt nas Izredno žvehno ter ae nam obeta pri ugodnih snežnih razmerah lena športna zimska t gona Naši planinski domovi ao te va pripravi Jeni aa sprejem gostov. Dom SPD na Mrzlici ae Je v pričakovanju živahnega smučar- Ples Jadranske straž. Ljubljana, isl decembri Tudi letos pripravlja marljivi k. o. Ja dranske straže piesa in zabave željnu. Ljubljančankam in Ljubljančanom prijet no presenečenje. V Ljubljani imamo i precipustnem času nekaj družabnih prireditev, brez katerih bi buo naše itak pusti in dolgočasno življenje se doigočasnejše. Med te spada v prvi vrsti vsakoletna pn redi te v Jadranske straže ena največjih in naj privlačnejših, kar jih sploh poznamo. Ja dranska straža ima med nami mnogo zvestih prijateljev, saj ae moramo še posebni Slovenci dobro zavedati kaj je nam morje in kako srečni smo, da ga imamo. Jadranska straža goji med nami zanimanje zt naš Jadran in ljubezen do njega, opominja nas pa tudi neprestano, da moramo za naše morje tudi nekaj žrtvovati, če ga hočemo biti vredni. Zato zasluži JS vso podporo široke javnosti Letošnji ples Jsdranske straže bo v soboto 13 lanuarja zvečer na Taboru Prireditveni odbor je že dolgo pridno na delu, da pripravi vse potrebno za to veliko prireditev Jadranske straže na kateri se bo zopet zbralo vse. kar ljubi naše morje in kar hoče delati za njecovo bndočoost Mislite že zdaj na 13. januar na prireditev Jadranske straža »Zvončkov« J ubile) čudo vati le redki, ki so se na znanstvenih zavodih s tem pečali. L. 1936. se je dvema nemškima učenjakoma posrečilo, da sta mikroskopske slike posnela tudi na filmski trak, ki smo ga imeli priliko videti po predavanju na platnu S tem filmom je omogočeno, da tudi široko občinstvo občuduje zanimivo deljenje stanic, vdor semenske stanice v Jajčno in naoaljni razvoj bitja. Film prikazuje oplojevanje stanic od primitivnih živali pa prav do sesalcev Moderna tehnika je tako poskrbela, da nazorno prikaže zapleten postopek razmnoževanja tudi laikom d očim j je bilo prej to občudovanje omejeno le na krog znanstvenikov. Ljudski univerzi gre vse priznani* rta ie omogočala, da smo videli ta odlični film tudi v Kranju Poleg tega fi^ms pa sta bila na sporedu še dva filma o malariji in tifusu, ki prav tako na preprost vsakomur razumljiv način prikazuleta povzročitelje bolezni, usodne posledice bolezni za človeka in končno načine zdravljenja S*fHn o ma-larill ie soremMan s srbohrvatslHm to'ma-čeniem. kar le posebno razveseMivo. do-čim sta žal oba druga fHma v tujem Jeziku s srbnhrva«ti-'m1 napisi. Zal. da t»ko odličnih kulturnih, filmov nimamo tudi v domačem jeziku, Dr Pavel Karlin Ljubljana 19 decembra. Štirideset let pomeni v življenju človeka že lepo dobo, ki je često zelo viharna, a tudi bogata na Izkušnjah in ne v mali meri na razočaranjih Prav isto se lahko trdi o časopisu, posebno slovenskem časopisu, zakaj štirideset let je za slovenski list res doba »viharjev, izkušenj in — razočaranj.« In vso to pot je prebodi naš mladinski mesečnik »Zvonček«. Iz idejnih začetkov je v teh letih večkrat zašel v viharne vrtince, ki so ga hoteli uničiti, a se je kljub vsemu vendarle obdržal. In to ga je ne mara utrdilo, da se je. prekalien v ne-srečl šs hnhofnele rsmdial da je s še večjim elanom pohitel med slovensko mia-d<-o. Nedavno Je »Zvonček« prevzel plemeni to poslanstvo: mesec za mescem hiti ček. meja da tam uči. zabava, vzpodbuja tiste, ki so domače, materine besede naibolj potrebni — mladino naših izseljencev. Kako vzvišena Je ta nakopa, si mi v domovini nemara niti predstavljati ne moremo. Kdor Je že kdaj živel v tuiini. ve, a kakšnim veseHem je vzel v roke težko pričakovani list in prebral mile besede materinščine. k1 Je med turm narodom ni imel prilike slišati. Še mani govoriti Nas »Zvonček« je torej postal nekakšen glasnik med slovensko mladino v tujini. Pa tudi doma ga s pridom prebira mladina, ki hoče prebirati res nekaj dobrega, klenega, rekel bi. dovršenega, ne samo praznih zgodb brez glave In repa Zato vneto skrbi sedanji »Zvončkov* urednik dr. Pavel Kari in. ki je prevzel uredništvo po ustanovitelju in dotedanjem uredniku »Zvončka« g. Engelbertu Ganiriu, AH na1 na vatam »mena sntrudntVr>v. ki Jih le bilo v 40 le*ih mnogo, mnogo? Preveč Imen bi bilo treba navesti, a vsn^mu ustreči. Zato pa raje poglejte v stare letnike »Zvončka«, pa tudi v novel še. in videli boste. koMko le tam Imen pls*teMev, ki ao pomole med našim narodom vidno Mis'im. da ob št»ridwttetnfH n»«eaa »ZvončVa« ndi1^?« nnV»*»mo «vSloge« Je poznan, saj nastopa pogosto na najrazličnejših prirs* ditvah in bi bilo preveč govoriti o njeni. Z zadnjim nastopom so ponovno dokazali svoje veselje do petja ln nam pokazali svo-jevrstnost primorske narodne pesmi, ki jo slišimo le redko. — Kranjski šahovski klub trna Jutri v sredo 20. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Stara pošta c redni občni zbor. Vso člane vljudno vabimo. —Avtobus kolodvor—mesto zopet redao vozi k vsem vlakom._ HUDA SOSEDA — Raj. moj sin, da je razbil vaše okno T Ce ne piekličcte takoj te laži, vam rajšjft* Jem le drugo okno. Strem 4 Stav. 2 7 Inserate za božično Številko »SLOVENSKEGA NARODA« sprejema oprava do petka ZZ. t m. do 6. ure zvečer« DNEvl^iTvlESlJ — Odlikovanje nase univerze In Muzej-društva. Na predlog prosvetnega ministra sta odlikovana univerza kralja Aleksandra v Ljubljani z redom sv. Save L stopnje in Muzejsko društvo v Ljubljani v redom sv. Save II. stopnje. — Odlikovanje. 2 redom sv Save TU. stopnje je odi kovan starešina gasilske zajednice v Mariboru Bogdan Pogačnik, z redom av Save IV. stopnje starešina gasilske župe v Spod, Hajdini Ludvik M u se k, z redom sv. Save V. stopnje pa inspektor gasilske zajednice v Ljubljani ing. Franc Dolenc — zelje lastnikov avtotaksljev in tovor, nffh avtomobilov. V Beogradu je bila včeraj dopoldne širša konferenca lastnikov avtotaksljev in tovornih avtomobilov. Poleg članov združenja iz Beograda so ji prisostvovali tudi člani iz Ljubljane, Maribora, Oelja in Sarajeva. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, da se naprosi trgovinsko ministrstvo, naj znano na redbo o omejitvi porabe bencina in prometa z motornimi vozili izpremeni in ia-popolnu tako, da bi bil taksijem (tovornim in potniškim) ter avtoprevoznikom na vsem ozemlju Jugoslavije, daije profesionalnim šoferjem z dovoljenji, izdanimi do vključno avgusta 1935 m pozneje, dovoljen priložnostni prevoz blaga, materijala in potni/kov v vseh smereh m na vseli državnih relacijah neomejeno. Ta prevoz se opravlja od primera do primera in od tega ne trpi nobene škode državni promet niti je prizadeta omejitev tekočega goriva. Te obrti opravljajo izključno njihovi lastniki in z zaslužkom vzdržujejo sebe in svoje rodbine, <5e se jim to ne dovoli, bodo svoje obrti opustili, kajti v takih razmerah ne morejo živeti in plačevati davkov, a kar je najhujše, ne morejo plačevati anuitet za avtomobile, ki jih Se /edno niso plačali. Dalje bo naiprošeno trgovinsko ministrstvo, da zniža lastnikom avtotaksljev in avtoprevoanikom v vsej državi prt-dobnine za 50 odBtotkov, ker se je njihov zaslužek znižal dejansko za polovico, odkar je stoplia v veljavo naredba o omejitvi porabe bencina in prometa z motornimi vozili. — Tolmačenje uredbe o podpori na vo-ja*Ke vaje poklicanim obveznikom. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je izdano tolmačenje 61. 1. v zvezi a členom 12. o podipari rodbinam k vojeJkom poklicanih obveznikov. Tolmačenje se glasi: Uredbe o podpori rodbinam k vojakom poklicanih obveznikov se lahko uveljavijo najprej začenši s 1. julijem 1939., tako da se podpore lahko izplačajo tudi v primerih, ko so pristojne občine poslale obveznike — rednlke k vojakom po 30. juniju 1939. V kolikor bodo to do vštetega 20. decembra 1939. že podeljene izplačane podpore obveznikom, ki so jih poslale pristojne obalne k vojakom pred % julijem 1939, bodo izplačane podpore v celoti. Rodbine vojnih obveznikov redni-kov, ki so bili poslani k vojakom pred 1. junijem 1939, pa jbn podpore do 20. decembra 1939 ntjso bile podeljene, nimajo pravice zahtevati po tej uredJbd potkpore. — ZačaSni ravnatelj Prisada. Po tragl-Čefi smrti generalnega ravnatelja Prisada dr. Bde Markoviea.. ki ga je včeraj zjutraj po nesreči ustrehl v Beogradu policist, je poslovni odbor Prizada na svoji včerajšnji seji določil do izvolitve novega generalnega ravnatelja za začasnega ravnatelja Prizada dr. Olrila Nemeca, — Zvijanje mezd radarjem drftavnlh rudnikov. V Zenico se je vrnila iz Beograda deputacija rudarjev, ki je zahtevala 40 odstotno zvišanje mezd ter zvišanje pokojnin rudarskim upokojencem in revizijo pravilnika Bratovakih akladnic. Pristojni ministri so že ukrenili vse potrebno, da se s 1. januarjem 1940. zvižajo mezde vsem rudarjem v državnih rudnikih. Odstotek povišanja bo določen na pogajanjih po pravoslavnih božičnih praznikih v Sarajevu. — Vse premestitve učiteljev ustavljene. Ker Šolsko leto že teče, so z naredbo prosvetnega ministra ustavljene vse premestitve nastavnikov vseh vrat šol. Prepovedan je prihod učiteljev m učiteljic v ministrstvo kakor tudi osebno vlaganje prošenj. Vse prošnje se morajo dostaviti prosvetnemu niinlstrstvu rednim potom. Vsak prihod v prosvetno ministrstvo bo najstrožje kaznovan. — povečanje uvoza »irovm. Zagrebška kakistrljska zbornica se je obrnila na uvozni odbor Narodne banke s prošnjo, naj bi se povečal kontingent za uvoz sirovim Uvozni odbor je na to prošnjo odredil, da se kontingenti za uvoz iz neklir'nških držav v tekočem letu, računajo na bazi uvožene količine Mrovin v lanskem letu. — B°ljše zveze Zagreba z Medjlmurjem. Odkar je zagrebško železniško ravnateljstvo prevzelo od ljubljanskega vse med-jlmurske proge, je sklen^o izpremeniti tudi vozni red. Prebivalci Cakovea, Dolnje Lendava, Kotoribe m drugih bližnjih krajev imajo zelo slabe železniške zveze z Za-grehom. Sestavljen je nov načrt voznega reda, po katerem bodo imeli prebivalci Medjimurja z Zagrebom ugodne zveze. — Šoferski Izpiti poklicnih Šoferjev in aemovozačev motornih vozil bodo za sreze Kranj, Radovljica in Skofja Loka v sredo 3. januarja 1940 ob 8. pri sreskem načel-stvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno viole pri sreskem načelstvu v Kranju. — Osebna vc*t. Na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani je opravil profesorski izpit B«rtoncelj Alojzij is Godesiča pri Skorji Loki. ki službuje na državni gimnaziji v Šibeniku, čestitamo! _ Otroške košare. Glede na številne prošnje in povpraševanja glede vlaganja prošenj za podelitev otroške kosare sporoča podpisana Unija za zaščito dece vsem prosilkam, da predpisuje čl. 6 Pravilnika fonda za otroške kosare sledeče: Otroške košare se poklanjajo samo na podlagi tozadevnih predhodnih utemeljenih predlogov. Predlog mora vsebovati: ime Is priimek prosilke, točen kraj in naslov, število rojenih živih in umrlih otrok, starost matere, poklic očeta oziroma matere, popi* trtt«ar^f položaja aruatne z navedjx> zaslužka moža ln premoženjskim stanjem, kdaj predvidoma pričakuje porod. Predloge stavijo bolnice, zdravstveni domovi, občine, šole, župni uradi v Uniji včlanjena društva, zaščitne sestre, babice itd, Predlogi se pošljejo Jugoalovenaki Uniji za zaščito otrok, sekciji za dravsko banovino, Ljubljana, Beethovnova uL 14-L NEKAK SI NE UBIJAJTE MOŽGANOV ZA DARILA SVOJIM DRAGIM! Pogodili boste pravo v Drogerija Gregor« dr. z o. a LJUBLJANA, PREŠERNOVA TJL. 5. — Izletniški vlaki ob praznikih, Dne 25. in 26. t m. ter 1. in 6. L 1940 vozita na progi Ljubljana—Bistrica Boh. jezero, odnosno Rateče—Planica vlaka št. 020-919 odnosno 8620-8619 kot izletniška vlaka Odhod iz Ljubljane ob 5.40. prihod v Bistrico Boh, jezero ob 8.36, odnosno v Rateč e-Planico ob 8.39. Odhod lz Bistrice Boh. jezero ob 20.20, odnosno iz Rateč-Planlce ob 19.15, ter ls Jesenic ob 20.20 ter prihod v Izubijano Ob 22.10. • Odkupi za božična ln novoletna voščila v korist Družbe sv. Cirila ln Metoda, Iz raznih krajev je vodstvo Clrtlmetodove družbe dobilo pobudo, naj bi se poleg voščil z družbenimi razglednicami, ki se pošiljajo najožjim znancem ln sorodnikom, ustvarila tudi možnost odkupa božičnih ln novoletnih voščil. Mnogi Imajo velik krog znancev in prijateljev ter ne bi radi koga spregledali. V takih slučajih je najboljše, da se odkupijo s primernim zneskom ln ga pošljejo vodstvo CMD, Ljubljana, Beethovnova ulica, ki bo odkupnike objavilo. — Na progi Ljubljana—Bloke—Prezid —Gerovo—Sušak je začasno ukinjena avtobusna vožnja z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 zjutraj, ter z odhodom iz Sušaka ob 13.00. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno (visoka megla) stalno in zmerno hladno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Kum boru 17, v Splitu 15, na Visu in Rabu 12, v Sarajevu 5. v Zagrebu In Beogradu 2, v Ljubljani 1,' v Mariboru 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.4, temperatura je znašala 0.0, na aerodromu —2.0 a — Nesreča tihotapca tobaka, v nedeljo ponoči se je pripetila na mostu v Sarajevu težka nesreča. Zjutraj so našli delavci v reki Zejeznid truplo Ivana Krezlča ls Biolog polja pri Moatarju. K rezi Ć Je odšel 80. oktobra s veliko količino tobaka v Som-bor, da bi ga prodal. Ostala sta mu bila še dva popolna nahrbtnika tabaka. Hotel ga je spraviti na streho vagona, pa so ga zasačili železničarji. Med vožnjo Je udaril Krezič z glavo ob železno konstrukcijo mostu ln padel v reko. — Stroga kasen za neupravičeno povišanje najemnine, V Zagrebu je bil včeraj obsojen zaradi neupravičenega zvišanja najemnine hišni posestnik Viljem Spitser. Najemnino je neupravičeno povišal ključavničarju Ljudevitu Schlickhu, Obsojen je bil na 20 dni zapora, 2000 din denarne globe in 200 din pavšalnih stroškov. — Blaznost posledica g*lpe. Mesarski pomočnik Osren Babic is Glino jo dobil gripo, pa ni ostal v postelji, da bi povsem ozdravel. Naenkrat je postalo njegovo vedenje čudno in Izostal je od dola. Kogarkoli je srečal, mu je pravil, da poide v Beograd, da mu izreže jo srce in uho. Njegova duševna bolezen je postajala vedno hujša in ko je postal nevaren svoji okolici, so ga morali spraviti v umobolnico. — Petrolej po 20 din liter. Iz Petrinje poročajo, da je postalo v vsej Baniji občutno pomanjkanje petroleja in soli. Kmetje hodijo daleč po petrolej, brez katerega kmetje, zlasti pozimi, ne morejo biti. V neki vasi pri Pisarovini Ima trgovec se nekaj petroleja, ki ga prodaja po 20 din liter. — Strašna nesreča v Zagrebu. V nedeljo popoldne se je odigrala v tesni in mrzli sobici na Trešnjevki v Zagrebu strašna tragedija. V sobici, kjer se je bila vnela slamniača, se je zadušil 46letni Invalid Matija Pohardt s svojim 41etnim sinčičem Alojzijem. Pohardt je bil svojčaa šofer pa se je nekega dne ponesrečil, da je izgubil oko in dobil več težkih notranjih poškodb. Tako je postal invalid in dobival je mesečno rento 500 din. Zašel je v bedo in v obupu je jel popivati. Edina tolažba v nesreči mu je bil sinček. Od prve žene se Je bil ločil, druga mu je pa umrla. Sinček ga je vedno spremljal in zdaj sta skupaj našla tudi smrt. — Ljubavna tragedija, v soboto se je odigrala v Sarajevu ljubavna tragedija. 211etni pek Mustafa Hadži Salihović se je letos aprila oženil, toda z ženo Hajrijo se nista dobro razumela in večkrat je pobegnila od njega. V soboto jo je srečal na cesti in jo pozval naj se vrne domov. Ker tega ni hotela storiti, je potegnil nož in jo tako težko ranil, da bo najbrž umrla. — Nesreča. Na cesti pri Tržiču je včeraj neki avtomobil :st povozil 561etnega delavca Karla Horvata. Ponesrečenca, Id Ima poškodbe po glavi in po vsem Životu, so snoči prepeljali v bolnico. —Preužitkar Anton Grilj is Moravč je včeraj padel z lestve in si zlomfl desno roko. Pri telovadbi Je snoči padel dijak Lucijan Fatori iz Ljubljane in si zlomil desno roko. Iz Ljubilane —lj Sloveči vojaški strokovnjak general čedoBsr skeklč v IJoMJsnl. Naše vojaške oblasti so jele posvečati veliko pozornost strokovni izobrazbi rezervnih oficirjev. Na drugi strani se pa dela s vso vnemo na to, da so poglebe družabni stiki med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Na prošnjo ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev je vojni minister odredil da pride v Ljubljano naš znani vojaški strokovnjak generalštabm brigadni general g, Osdoosar skekič mod naše rezervne oficirje, td jtan bo dal mnoge važne in|ormj>oye. Zaupni zervnih oficirjev, na katerem bodo pozdravili odposlanca vojnlega ministra, bo v četrtek ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstop proti ofic raki legitimaciji. Opozarjamo rezervne oficirje na ta sestanek, ki bo prvi te vrste in na katerem bodo Imeli priliko videti in pozdraviti onega oašegs najuglednejših vojaških strokovnjakov. —lj Predsednik Udruženja rezervnih oficirjev ▼ Ljubi Jasi. Včeraj je prispel v Ljubljano predsednik Udruženja rezervnih oficirjev ln ratnikov ter FTDACa rezervni podpolkovnik g. ing. Nlkodije Bogdanovič. Snoči Je sklioals uprava ljubljanskega pododbora UROIR sejo upravnega in nadzornega odbora, na kateri je predsednik ing*. Bevc toplo pozdravil predsednika središnje uprave ln se mu zahvalil za ve-1 ko pozornost in naklonjenost, ki Jo je že ljubljanskemu pododboru veliko naklonje-nst in ki ga je zdaj ko namerava posetiti še druge pododbore, privedla pot najprej v Ljubljano. Potem je pa predsednik ing. Bogdanovič v daljšem govoru obravnaval pereča vprašanja sedanjega časa in dal našim rezervnim oficirjem nekatere važne informacije. Seji sta prisostvovala tudi zastopnika celjskega ln ptujskega pododbora. G. Bogdanovič ostane še danes v Ljubljani. Kavarna »Stritar« danes v torek vso noč* odprta, Vsak večer igra koncert nove damske kapele! Srajee kravate KARNICNIK Nebotičnik. —lj Spored nocojšnjega klavirskega koncerta v veliki Fllharmonlčni dvorani. DBach: Kromatlčna fantazija in fuga. 2> S car lati: Dve sonati. 3) Beethoven: Sonata 4) Chopin: Nocturno op. 48, 3 etude op. 10, št. 8, op. 25. št. 7. in op. 10. št. 4. Drugi del koncerta prinaša Musorgskega: Slike z razstave. NJdta Magalov je prvovrsten ruski pianist velikega umetniškega uspeha, Izredne nadarjenosti in virtuoznosti. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Zupanovo Micko so prvikrat igrali pred 150. leti. To Je bila prva slovenska gledališke predstava Slavistično društvo bo proslavilo ta jubilej danes (19. dec) ob 20. uri v predavalnici Trgovske akademije na Bleiweisovi cesti, s predavanjem g. proi Alfonza Gaspana o Antonu Linhartu. — Vljudno vabljeni. Vstop prost U— Z Brda, lz Rožne doline ln Zg. Slške ter z drugih strani mestne periferije večkrat čitamo ž»lje in pritožbe zaradi nereguliranih ulic in cest. Zato objavljamo pojasnilo z mestnega magistrata, da ulic ni mogoče urediti v veliki večini zaradi pretiranih zahtev lastnikov za ceste potrebnega sveta. Tako so bili zaradi Ceste ns Brdo že komisijski ogledi, vendar pa tudi tukaj, kakor drugje, nI prišlo do sporazuma z lastniki zemljišč in zato ni bilo mogoče ničesar pokrenltl, da bi bile pomanjkljivosti odpravljene in ustreženo upravičenim željam tamošnjega prebivalstva. Napredek Je mogoč samo pri nesebičnem sodelovanju z mestno občino, zato naj bi posestniki zemljišč o vsaki taki priliki ne zahtevali prevelikih odškodnin. Izrabljanje tudi najmanjših prilik za izkoriščanje mestne občine se je razpaslo že tako' daleč, da se večkrat lahko govorijo o poskušenem izsiljevanju, ki pa.gotovo ne dela časti takim občanom ln jim ne množi ugleda. Zato pa opozarjamo občane, naj pri utemeljenih Željah predvsem sami vplivajo na svojo okolico in takim Škodljivcem posameznih delov mesta sami predočijo splošno Škodljivost njihove trdovratnosti. u— Za mestne reveže je darovala manufakturna trgovina Len asi in Gerkman v Stritarjevi ulici 1.000 din, a tvrdka Šalamun & Lampe v Frančiškanski ulici je poslala mestnim revežem za 2.000 din blaga. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo ln opozarja vse občane na darežljivost naših trgovskih krogov, ki svoje pred božičem zvišane dohodke plemenito dele z najpotrebnejšimi someščani. u— Rezervni oficirji, Člani Udruženja udeležite se predavanja: »Nujnost obrambne pripravljenosti zaledja«, ki ga bo imel naš član inž. Stanko Dimnik dre vi ob 20. v »Zvezdic IL nadstropje-levo. Predavatelj bo ponazoril svoj govor s projiciranimi slikami iz vojne v Španiji ln na Poljskem. Vstop prost za člane pododbora (legitimacija!. Pododbor Ljubljana. u — Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana - mesto bo prihodnje redno tedensko predvajanje v sredo 20. t m posvečeno vprašanju: »Zakaj sadno drevje v mojem vrtu ne rodi več ln lepših plodov?€ Predaval bo g. Ivan Breceljnik, upravnik drevesnice Kmetijske družbe. Začetek ob 19. uri v kemijski dvorani L drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Oani in gostje vabljeni —lj Pretep v gostilni. V neki gostilni na Mestnem trgu je prišlo snoči do prepira med pilanimi gosti. Tedaj Je stopil v gostimo trgovec Josip C, ki ga je eden izmed pijancev takoj napadel in ga med pretepom tako močno udaril po nosu, da se Je moral zateči v bolnico. —lj Odpeljani konji. Pred dnevi je kupil neki posestnik iz Ovsiš na Gorenjskem v Zagrebu 10 konj in jih odgnal v Ljubljano. Blizu Novega mesta se mu je pridružil neznan moški, ki je dejal, da je doma s Primorskega. Posestnik in tujec sta se zmenila da mu bo gnal štri konje na-prei. kakor je tudi storil. Posestnik je tujcu z njegovimi konji sledil Še do Škofljice, potem pa se je za njim in za konji izgubila vsaka sled. Seveda je oškodovani posestnik tatvino konj v LJubljani takoj prijavil, toda tujca in konj še niso dobili. DANES PREDSTAVE SAMO OB 16. URI. Večerni predstavi radi koncerta odpadeta. KINO MATICA, tel. 21-24 CITADELA po istoimenskem romanu slavnega pisatelja-zdravnika A. J. Cronina. Iz Celja —c Novi proračun mesta Celja, Mestno poglavarstvo v Celju objavlja v smislu določil 8 117- zakona o mestnih občinah, da je proračun mestne občine celjske, njenih podjetij In skladov za upravno leto 1940/41 razpoložen prebivalstvu na vpogled pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah od torka 10. t. m. do vštete sobote 23. t. m. Vsak član mesta Celja In tudi vsak oseba, ki plačuje neposredni davek od katerega koli dohodka v mestu Celju, Ima pravico staviti v navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vložiti pri mestnem poglavarstvu. —c Sestanek koroških borcev. V nedeljo dopoldne jo bil v Nerodnem domu sestanek članstva celjske krajevne organizacije Legije koroških borcev. Predsednik g. Janko Brišček Je poročal o priznanju dobrovolj-stva koroškim borcem m o spominskih kolajnah. Krajevna organlsaiijs Je zaprosila SAMO SE DANES ob 16., 19. ln 21. ari izvrstna in zabavna komedija veselega humorja in krasnih naravnih lepot z našega Jadrana! — KINO SLOGA, tel. 27-80 BIT A M A Y A F! H A XI Ko" Wanka — Lizal Holzschuh ** W *^ M ral/slftll Roszl Celkoo — Tibor Halmay. DANES poslednjič ! Ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION Tel. 22-21. SKRIVNOST GOSPE BEATE NE ZAMUDITE LEPEGA IN ZANIMIVEGA FILMA Lil Dagover — A. Schonhals ln S. Petera imovitejše kroge v Celju za podporo najrevnejšim članom organizacije. —c Divjaški napad. Ko je šla 22-letna dninar i ca Julij ana Kosmeljeva od Sv. Andraža pri Velenju v soboto okrog 20. po cesti skozi Podvin pri Polzeli, se je pripeljal nasproti neznan kolesar, ki ni imel predpisane luči na kolesu. Kosmeljeva Je vprašala kolesarja, zakaj nima luči. To pa je kolesarja ujezilo. Stopil je s kolesa, izvlekel lz žepa samokres .pomeril proti Ko-smeljevi in sprožil. Krogla je zadela Kos-meljevo v levo nogo nad kolenom. Kosmeljeva se Je zgrudila, surovež pa Je pobegnil. Težko poškodovano Kosmeljevo so prepeljali v celjsko bolnico. OrožniStvo je ukrenilo vse potrebno, da, čimprej izsledi divjaškega kolesarja ■ —c Težka nesreča. V st. Juriju ob juž. žel. se je v soboto hudo ponesrečila 29-letna posestnica Ljudmila Horvatova. Padla je doma po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila obe roki v zapestju. Oddali so jo v celjsko bolnico. Iz Šoštanja — Občni zbor Legije Koroških borcev. Pred dnevi se je vršil v Sokolskem domu ob izredno lepi udeležbi občni zbor krajevne Legije koroških borcev. Prišli so tudi člani iz oddaljenejših krajev in je bila udeležba tako lep primer povezanosti član stva s svojo organizacijo. Občni zbor je vodil predsednik g. Jože Kozlevčar. glavno poročilo pa je podal tajnik g. Srečko Majer, ki je poročal o vseh perečih in važnih vprašanj h prostovoljstva, o borbi organizacije za priznanje pravic prostovoljcem in o vseh prireditvah minulera poslovnega leta. Pri volitvah si je članstvo izvodilo naslednji odbor: predsedn k g. Jože Kozlevčar, tajnik g. Srečko Majer. blagajnik g. Pevcin Franc, odborniki: Nara-ločnik Ivan. Čebul Anton. Praznik Anton; nadzorni odbor: Menhart Alojzij, inž. Tro-bej Slavko, Stopar Vinko, Novak Ivan. — Zaključek samaritanskega tečaja Pretekh petek zvečer se je v osnovni šoli vršil slovesni zaključek samaritanskega tečaja, ki ga je pod vodstvom zdravnika dr. K oru na prirejal tukajšnji Rdeči križ. Pred posebno komisijo so tečajnice položile praktične !n teoretčne Izpite iz tva-rine večtedenskih predavanj. Vse tečajnice so izpite opravile z lepimi uspe*ii. — »Cvrček za p**č\jo«. V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je uprizoril Rdeči križ v Sokol skem in Slomškovem domu tridejajiko »Cvrček za pečjo«. Glede na dobrodelni namen obeh uprizoritev bi bil obisk lahko večji. — Tatvina, Družina lesnega trgovca Jožeta Tekavca je šla v nedeljo zvečer zgodaj k počitku. Slučajno je ta večer vsa štiričlanska družina spala v eni sobi. V sosednjo sobo pa so med tem, moralo je biti okrog 11 zvečer, prišli zli gostje — tatovi. Odnesli so več kosov obleke, perila in obutve v skupni vrednosti 1400 dinarjev. Za drznimi tatovi doslej še ni sledu. di 31. t m ob 20. Silvestrov večer s sledečim sporedom: 1. Burki »Oboleli strice in »Klofuta*. 2. Čarovnik, mister 3. Godba — ples. Vstopnina bo nizka. Prireditev bo v Sokolskem domu. Prijatelji sokolske organizacije vabljeni. — Radi napada na svojo mater ln sestro obsojen. V. S. od Sv. Ane v Slov. gor je na Martinovo nedeljo zvečer v prepiru napadel svojo sestro in v kuhinji streljal z lovsko puško na njo. a k sreči je strel zgrešil. Potem Je z nožem dvakrat zabodel svojo mater v roko. Podivianec Je*a, streljanjem v kuhinji ogražal življenje domačih in v gostilni sedečih gostov. Radi tega je bil obsojen pri sreskem sodišču Sv. Lenart v Slov. gor. na 2 meseca zapora in to pogojno na tri leta Z Jesenic — Božični ca Koia Jugo^iovensklh sester na Jesenicah. 16. decembra popoldne so na osnovni Soli priredile jeseniške KoJa-Sice 5. božićnico, na kateri je v imenu Kola pozdravila in imela daljši govor na navzoče predsednica a Vida Peruzzijeva, Poleg lepo uspele bo* ene igrice, uprizorjene pod vodstvom a Milice Bar! en ja kove, spisano od šol. upr. g. Leona Pibrov-ca, je bilo obdarovanih 145 revnih otrok in sicer z blagom in čevlji v skupni vrednosti 9 500 din. Lop prispevek za to bo-Žčnico so velikodušno poklonili mali jeseniški harmonikarji, ki so priredili 26. novembra v Sokolskem domu popoldne in zvečer ob nadvse razveseljivi udeležbi in splošnemu navdušenju, koncert pod vodstvom priznanega, agi! ne ga glasbenega mojstra g. Rada Kleca, ki mu je stal ob strani tudi naš stari znanec g. Marinko. Oba sta prejela v priznanje več šopkov. Kakor vedno, so tudi za božičrrco poklonili naši dobrotniki KID gen. direktor g. Noot in Bvetr/k KID g. Pfeifer, dalje jeseniška občina in tvrdka »Bata< večje zneske, nekateri trgovci so prostovoljno darovali nekaj daril v blagu, ker je vsled težkih sedanjih gospodarskih razmer nabiralna akcija odpadla. Vsem plemenitim dobrotnikom in sodelujočim najlepša hvala in naj jim bo prijetna zavest da so storili revni mladini veliko veselje, sami sebi pa zadoščenje. Iz Slovenskih goric — »Poklicni« lovski tat v rokah pravice. K. J. vini čar iz Počenika, Sv. Jakob v Slov. gor. je že večkrat opravljal lovski posel po raznih lovskih okoliših in za to je bil že večkrat kaznovan. Nedavno so ga zasačili in izročili sodišču. K- je uporabljal pri lovu lovsko puško, katere cev je bila skrajšana, da jo je lahko skrival pod suknjo. Puško so mu orožniki zaplenili. — Razkrinkani kokošji tatovi V noči na 16. t m. so vlomili pri pos. Francu Per-ku pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah kokošji tatovi skozi okno v hlev. Kmalu je zaslišal hlapec ropot, za katerega pa se sprva ni zmeniL Ker ropot ni ponehal, je šel hlapec pogledat, kaj je. Ko so tatovi zaslišali prihajajočega hlapca, so urno pobegnili. K sreči pa je hlapec dohitel Še enega izmed vlomilcev ln oddal nanj strel lz revolverja in ga zadel v koleno. Potem Je hlapec takoj obvestil orožnike, ki so bili prt Sv. Benediktu. Zadetega fanta so orožniki takoj aretirali in ga odvedli na stanico k Sv. Trojici. Po irpovedbah aretiran ca, ki Je doma iz Melov pri Gornji Radgoni, so prisil orožniki ns sled njegovim pajdašem iz bližnje okolice. _ Sokolski Silvestrov večer. Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. prire- Snežne razmere 19. XII. 1939 Ratečo-Planlea 870 m: —5. delno oblačno, mirno, 30 cm pršlča na 20 podlage, skakalnica uporabna Plani ca-Sla tna (Dom Ilirije) 950 m: —4. delno oblačno, 30 cm pršiča na 30 podlage, drsališče uporabno, Peč-Petellnjek 1440 m: —7. delno oblačno, 40 cm pršiča na 40 podlage. Kranjska gora 810 m: —3, barometer pada, delno oblačno, 35 cm snega, pršič, sankallšče uporabno, Vršič 1515 m: 80 cm snega, pršič. Bled 501 m: —4, barometer pada. delno oblačno, mirno, 30 cm snega, pršič, Pokljuka 1300 m: —3, delno oblačno, mirno, 90 cm snega, pršič, Bohinj—Sv. Jane« 530 m: —1, delno oblačno, mirno, 60 cm snega, pršič, BohinJ-Zlatorog 530 m: —1, oblačno mirno, 60 cm snega, pršič. Dom na Komnl 1520 m: —3. delno oblačno, mirno. 70 cm prSiča na 80 podlage, Gor tuše 1000 m: —3, delno oblačno, mirno, 60 cm snega, pršič, Valvazorjev dom 1180 m: —2 delno oblačno, 30 cm pršiča na 20 podlage, Velika planina 1558 m: —4. delno oblačno. 15 cm pršiča na 60 podlage. Kamniška Bistrica 601 m: —4. delno oblačno. 25 cm pršiča na 10 podlage. Polževo 620 m: —3, oblačno, 20 cm snega, pršič, Jezersko 800 m: —5, delno oblačno, mirno 25 cm pršiča na 15 podlage. Bloke 900 m: —4, barometer pada, oblačno, 39 cm snega. 18. \n. 1980 Rimski vreloc 580 m: —7. visoka megla mirno, 20 cm snega, pršič, Peca 1654 m: —7, visoka megla. 30 cm pršiča na 40 podlage. Iz Domžal — Iz učiteljskih vrst. Ob priliki občnega zbora sreskega učiteljskega društva JUU za srez Kamnik je biLa predložena lista, ki je bila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g Josip Napokoj, šolski upravitelj v Moravčah, z* blagajnika g. Maks K »man. za tajnico ga Ivanka Hrastova. V odboru so poleg teh še naslednji gg. učitelji: Mehora, Golob, Andolšek in Maležič. V nadzornem odboru »o gg.: Smole, Inkret in Jan>a Finančni referent je g Merčun, v strokovnem odboru ps so gg.: Intihar, Rupnik Marija, Svetina ln Vodnik. V častno razsodišče »o bili izvoljeni gg.: Inkret, Intihar in Mehnra s stalnima članoma Rusom in Ušeničnikovo ter tajnikom Merharjem. Izvoljeni so bili tudi poverjeniki: za Mladinsko matico (Lumbar) za Učiteljsko tiskamo (Napokoj), referent za »Pokret« (Svetina), poverjonica za odsek učiteljic pa bo izvoljena na prihodnjem zborovanju. 0ta Ji oproda nt Petek, 22. decembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11.00 Šolska ura: Božič slovenskega kmeta. — Predavanje s glasbenimi vložki (g. Viktor Pirnat). — 12: Naši zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski i koncert radijskega orkestra — 14: Poročila. — 18: 2enska ura: Božični prazniki (ga. Cilka Vračko). — 18.20: Božične misli (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr, Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalna ura: Reška in zadrška resolucija (Vojislav Radovanovič ls Zagreba). — 19.40: Objave. — 19.50: Fotografska kamera in lepota Slovenije (g. Oskar Kocjančlč). — 20: Za krajši čss (plošče). — 20.30: Schubert: Maša v O-duru za zbor in orkester. Izvaja Sattnerjev zbor in radijski orkester., dirig. D. Sijanec — 2120: Solistične točke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Trio: gg. J. Gregorc (klarinet), V. Sušteršič (viola) ln H. Svetel (klsvir). Sobota, 23. decembra. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.03: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Zdaj vesele izberimo, plošče v venček povežimo. — 12.30: poročila, objava — 13: Napovedi. — 13.01: Zdaj veseli izberimo, plošče v venček povežimo--14: Poročila. — 17: Otroška ura a dr. B. Magajna: Račko in Lija, 12. branje. — Bere avtor sam; b. Nastop otrok (gdč. SL Vencajzova). — 17.50: Pregled sporeda, — 18: V svitu božiča orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj). — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalne ura: Slovenske božične narodne šege in navede (Rudoli Dostal) Ljubljana — 19.40: Objava — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alcjzij Kuhar).! — 20.30: Zima v glssbi in besedi. — Pisan večer. — 22: Napovedi, poročila mm 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Stov. ?87 sSlOVENSKI N A ft O D«.toreik, JO. decembre 1M9. Stran 5 Naši marljivi sadjarji so zborovali Redni občni zbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega druitva Ljubljana, 19. decembra Ljubljanska podružnica Sadjarskega to vrtnarskega društva je imela v soboto zvečer svoj redni občni zbor v gostilni »pri Mraku« na Cesti 28. oktobra Predsednik dr. Spilier-Muys je najprej pozdravil navzoče, potem pa pred prehodom na dnevni red v toplih besedah obudil spomin na v minulem letu umrle člane kmetijskega svetnika Roh rmana, trnovskega župnika Cegnarja in strokovnega učitelja Smrdela, ki ga je počastil občni zbor z enominutnim molkom. Iz sledečih poročil predsednika, tajnika prot Lov se ta, blagajnika Drenika in gospodarja LoŽarja posnemamo, da je bilo delovanje te nase največje podružnice živahno, pa rudi uspešno. Podružnica je priredila v letu 1939. nič manj nego 16 predavanj, med njimi eno filmsko in več poučnih ogledov vrtov ter praktičen popoldanski tečaj v poletnem škropljenju sadnega drevja. Zatiranje sadnih in vrtnih Škodljivcev izvaja po svojih članih in drugih interesentih, po nadetih delavcih in razpolaga za to Evrho že s Številnim inventariem (škropil-nioami Itd). Posoja pa tudi škropilnice rak^m svoiim čl arom. ki se Hm ne izplača nabavljati si lastno orodle. pa hočejo obaviti delo sami K podružnicami se zateka io ?*evdln* Č^ani po strokovni pouk in pnmoč PodruJiMČin vrtnarski odsek \e nri-redn na Je'ošnlem veieseimu cvetlično rakavo, ki je vsestransko uspela in do-se^n odlično orer.o Tudi s^cer de^uie *a odspk živahno in zbira člane na rednih rno^čnih sestankih, da se posvetnlelo o strokovnih stvarph m'ava1o med se-bsl}šlffve*5a vlomUca Na podstrešju, kjer Je dobil precej plena, Je izgubil dokumente in ti so ga izdali Ljubljana, 19. decembra Čudno smolo je imel bivši trgovski potnik Viktor R., ki je že davno zašel na kriva pota Pred dobrim mescem šele je prišel iz zapora, kjer je presedel nad tri leta dočim znašajo njegove kazni skupno okrog deset let ječe. čeprav je star šele 36 iet Ko so ga izpustih, mu seveda zopet ni dišalo poiteno življenje Takei je začel znova krasti. Najprej si je pomagal s prilož nostnimi tatvinami, pozneje pa je jel stikati po podstrešjih velikih h:5 v mestu. V četrtek ponoči je hotel opleniti podstrešje hiše $t. 9 v Gosposki ulic kjer Je v mraku smuknil po stopnicah v gornje nadstropje in se skril v temnem kotu Ko je hišnik zaklenil vezna vrata in ko je postalo v hiši tiho. se je Viktor splazil do vrat. vodečih v podstrešje, jih odprl s ponarejenim ključem ld si najprej uredil udobno ležišče. Prespal je noč na mehkem zjutraj na vse zgodaj pa se je ozr' za plenom Znosil je na kup vse mogoče predmete k- jih je našel v podstrešju in ki sc bih last v hiS-stanujočih strank Jerneja Kržau in Alej zija Stritarja Pripravil si je velik kovčeg več turistovskih torb in nahrbtnk ter stia Čil vanj več parov čevliev. nekaj obleke, nekaj preprog in nekaj drugh predmetov v rednosti nad 3001 dm Ko je bil s plenom pripravljen za odhod, je jc napeto prisluškovati če ie na stopnicah vse mirno potem je pa odhitel po stopnicah doh in sreč no prijel na ulico, odkoder io ie ub-a' pro ti šentjakobskem okraju Tam ie brž sto pil na starino, proda! pod ceno nekaj plena in se skril v neko gostilno kjer se mu je tudi posrečilo skleniti kupčijo. V hiSi, kjer je prenočeval pa so kmalu opazili vlom HiCESTEU v resnici najcenejše slovenske knjige kljub temu pa so vsebinsko odHč™*, salo okusno pa so tudi opremljene Broširana knjiga stane 10.— dm. Vezana knjiga stane 15.— dm. Pri broširanih knjigah računamo sa omot tu poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1JB0 din. Naročila sprejema In jih takoj izvršuje: ZALOŽBA »CESTA* LJUBLJANA — KNAFLJEVA CTL. 5 vestil oškodovane stranke, pn pregledovanju podstrešja pa je našel lepo zložene dokumente, in sicer domovnico in krstni .ist na ime Viktorja R Z dokumenti je takoj odhitel na policijo in vlom prijavil Viktor je iz gostilne odšel nekam v Šiško, kjer je nameraval razpečati še preostalo robo. a mu je pred neko hiso s»topd nasproti stražnik in ga aretiral Na policiji Viktor seveda ni mogel tajiti vloma, kajti za krivdo je govorila ukradena roba. ki io je nosiJ s seboj, pokazali pa so mu tudi dokumente, ki jih je bil izgubil na podstrešju. Viktor je potem mirix3 priznal se vse druge tatvine. Društvo krosnjariev ustanovljeno Llubljana. 19. decemhr« Po dolgih pripravah in prizadevanjih pripravljalnega odbora je banska uprava končno vendar potrdila pravila društva krosnjariev za dravsko banovino in se je ne podlagi tega vrfiil ustanovni občni zbor društva krošnjarjev v nedeljo v hotelu »Štruklju« Občnega zbora se Je udeležilo mnogo krošnjarjev. iz česar je razvidno, da se zanimajo za svojo stanovsko vprašanje in so dali temu poudarka tudi pri debati. Po vseh formalnostih ter po obrazložitvi pravil društva je bil izvoljen 1e bil izvoljen prvi odbor Hrnštva kmš*njar|ev in sicer za predsednika g Peter Hercog. za podpredsednika g. Ermakula Valentin za tpinika e Kovačič Aloiz. za namestnika g. M;ier Anton, ze biaeair^ka g Trnovi Aloj-zii za namestnika sa Hpr**oe Marii* za gospodariš a Hum»r Leopold za odbornika g VeHkonia Danilel in Car Danijel V nndzr»r»i odbor pa sta bila izvoljena g Po volitvah so b*V nndane ff^tove tr-iav# in «To*am're no katerih bo d*»^ai novi odbor da izboljša položaj krosnjariev v S1 oven i ji Vso po**o le naSiSvHati na ooStnl predal H ISS n^f-^b^p tf»fevi»»«eHe pa se dobp r^p Miklošičevi cesti 5t. 22-b. II nadstropje. B^čnlca v Mokrenecn t^f^Vronog |1 de^mbra V Mokronog! orioravljalr dobrodelna in humana društva bo*'roiro r obdarovonierr revnih otrol< p nntrpVmo zimsko ob'pko in trniim obuvalom RevSBm* ie tod okol' zelo veHko in otrool «sp prtefHnrta^ni de ci vssi nekoliko nln-fSalf np^p^hp rimsk* npnH-ptnocti ko dr>broqr^nl Mudie ki irn» In čut usm^1^*a,nJ» do N^n* in »moče mla qpcfpr« P^f^pjrn kW*p in cr\r-4 nI **o&t* od*e k« soko'<;k*»f*n druHtva. poftassH nkupnci pk^llo In n-^b'raoip d^rov med boli in tmH m*>n1 n^pp^'n' HHNirH Dasi nabi r?1nf) skrita 4^ ni T^kiuč«»ns rf^^mn po bvalno prlTr»pti da so Do<"»vif»vni «fo«nod ie n<->co«f»bT->a 7phvni8 na eo-^ lastniku tOV*me ucnia B Tra1^-!1! ki 1» dor^'-^l še mnogo več, tako da je že do sedaj na- brana vsota znala okoli 8000 din S to vsoto, ki se bo najbrž ie nekoliko povečala, bo mogoče lepo število otrok obdarovati in preskrbeti bedni deci toplo obleko in obutev. Dobro delo in velikodušni darovi bodo poplačani z otroško hvaležnostjo. Iz Radeč — Sprememba v orožul$kl srn ž bi. Te dni smo poročali, da je nastopil službo orožni-akega komandirja g. Franjo Cesko, ki Je prišel Iz vrbaske bano- ine. Pretekli teden pa je odšel iz Radeč podnarednik g:. Vuko-vič Nikolaj. Premeščen je bil v skocljan na Dolenjsko. G Vukovlč je služil v Radečah nad Štiri leta. Bil Je prijazen z domačini, za*o ga bomo hudo pogrešali. Selimo mu, da bi se kar najbolje počutil na svojem novem službenem mestu Občini Skocljan pa čestitamo k pridobitvi vrlega orožnika. — Odprta noč in dan so groba igrata. Letos žanie smrt na Vrhovem V7 dobrih dveh mesecih 'mamo v naši vasi že petega mrliča Te dni je bela žena pretrgala nit življenja SOletnemu posestniku in rudniškemu upokojencu g Kerkovi^u Štefanu Na Miklavžev večer je šel po stopnicah brez 'uči v podstrešno sobico k počitku Na zadnji stopn*ci je v podstrešju stopil tako nerodno, da je pade! po stopnicah ter se priko-talil v vežo Zlomil si je dve rebr. in se poškodoval po vsem trlesu Kmalu je umrl. Pokomi je bil na Vrhovem sp!o>no priljubljen, zato ga bomo težko pogrešan Pokopali so £3 na domačem pokopališču Na i v miru poč;va' PreosraHm naše .skreno a* žalie! — Proinia cestnemu odboru v Krškem. V začetku tekočega meseca so na več mestih na cest' Radeče Krfk«. na\oziH precej gramoza Zaradi ve krca avtnmobilsk-ga prometa je kamenje »^da, razmetano *>b krai prta in je tako hrez prave koristi ^teviln- žeiezničarji stanujoči v vaseh Vrbovo Kumpolie Smarčna in Motemež se vozimo s kolesi v službo na Zidan- most Kamenje ie pn vožnji re-liki o\*ira :n de a -kod^- na pnevmarik: Prizadeti prosuno da b- poskrbe' cestn« odbor ia b- bilo ka men je od časa do ^asa zopet na oravem mestu Obenem orosimo da bi bila obstn žena živa meia k: s svo^m1 vejam ovira nromet ob stran ceste Ker plačujemo že ezrnčarj rednr cesn ku'^k in rakso za kolesa prosimo cestn■ »dbor da ugodi na ši uprav:čen' zahtevi — Pn $pm\ t jnniu 'esa s! ie zlomit nogo V torek s; je v 5'riah nad Zi ianim mnstORi pr1 sprav1 ian;u 'esa z'orrl nogr- v gležnju posestnik V*or:na lak ob Včeraj so ga od ne!ja!i v !juh''an«kr. bolnico — \iihavtja?na zudrngii podružnica Zida ni most l'dru2enib rugos'cn vnskih žetem-carjev in brodarjei bo obdarovala reč že ezničarskih drui'n Te dn ie me'3 podr l JN2B sej.- na Z danem mostu Na pred og g Cu'avtija Princa b<^ iebilo več že'e* nčarsk'h "Ir.'Žin bož'čno podporo v 'znosL 7 * din Te podpore bodo de'cžn' Jak oh Musai stanuj«»č v Rudni vas Vrjzij L.n iič iz Ra ieč Kairč z L<>*ke gore Dark-'vamn^.ir Kir Janeža in ^^oiz1i fakop'^ vai iz Raieč G O'la^tiju "zreV urno kot odbormku Nabav'ja'ne zaimge 1T1N,"2B. podružnice Z dan- most za njegov umet>tni predlog zalnalo in pr • oje. — Prehitre avtomobilske vožnja. V zadnjem času te je zopet razpasla navada, da vozijo avtomobilisti tkoz* mesto • preveliko brzino m s tem ogražajo ljudi na ce~ sti. Opozarjamo avtomobiliste. ds je skozi mesto dovoljena največja hitrost le 15 km na uro! Posebno previdni pa morajo biti avtomobilisti na ovinku pn stopnicah, ki vodijo iz iole. Naprolamo nase varnostne oblasti, da strogo postopajo z neposlušnimi vozniki. Nekateri kolesarji vozijo po- \ noči kar brez luči Tudi to je prepovedano. — Pomanjkanje petroleja in bencina. Ze nekaj časa vlada pn nas občutno pomanj kanje petroleja in bencina. Zato se je petrolej podražil in stane liter 10 din. Podražil se je tudi bencin, ki pa ga sploh ni več dobiti. Obstoja nevarnost, da se bo ustavil ves avtomobilski promet. — Neverjetno maiče\ anje Zavod sv. Vincencija Paveljskega ima na Hotemežu vzorno urejeno ekonomijo. Veleposestvo uprav jajo sestre usmiljenke. ki imajo tu svoj dom. Na travniku trna jo sadovnjake, kjer so oni dan posadite več novo vzgojenih jablan Prišel pa je podlež, ki je preko noči iz maščevanja ali hudobije posekal vsem jab'anam vršičke, tako da so drevesa uničena Ljudstvo se zgraža nad to podlostjo. — Več otrok je obo'elo V zadnjih treh dneh je obolelo več šoloobveznih otrok na enaki bolezni Očividno gre za influenco, ki je kot rečeno že precej razširjena ▼ rade- ški občini. Lejra akademija Ljubljana, 19. decembra V nedeljo so imeli otroci na bežigrajski osnovni šoli svoj praznk Vršila ae je namreč otroška akademja v svrh<> propagande I slovenske knjige čisti dobiček p« Je bil i namenjen za nabavo knjig mladinske knjiž 1 niče. Kljub slabemu vremenu, ali pa morda vprav radi tega Je biLa prireditev dobro obokana Večina je bili seveda pri malčkih toda saj je bila p rs v njim namenjena prired tev Nastopili sc samo otroci. Od zvaianega programa ie navzoče najbolj navdušilo rajanje otroškega vrtca in nastop mladih vojakov po koračnici »NapreiV zato bi bilo na tem mestu pnporrniti. nai bi •e oh takih prilikah izbiral tema • ''u pji podoben program Za točki »Ponoči v loli« in »Pesniki m pisatelit« )e oder nemogoč Večkrat smo imeli prdiko gledati m po«lu?ati razne ignec. dek'amaoje. recitacije 'td m n'hče ne uvidi, da je oder v rej jbhk' nemogoč in ga |e na vsak način *re-ba neko'iko izpopo'niti Od zadnjih nave- ienib točk *mo razumeli komaj po'ovco, 2'asovi otrok so se namreč popo'noma rz> Cubili v oboku Z zavesami, lepenko sli ps-pinem bi se nemara posrečilo oder neko-'ko »kraj'ati in olepšati! Nastopili sta tudi dve solistki, komaj semletni m otro:ki zbor sestavljen iz ičeneev in učenk tretjega in četrtega razreda ki je pod vodstvom g. F Ventu-ml-ia odpe' nekai pesmic trog'asno Čudovito ubrano Oboje je bilo dovršeno in ljubko. Pozna se da so otroci v dobrih rt kah Otročka akademija je v v&akem pogledu prav lepo izpadla in smo odnesli najboljše* vtise. —ar. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda Din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore g/lede matih ogiaao* Je treba priložiti znamko. — Popuatov za male ogiaae oe priznamo. RAZnO >eseda 50 par laven poeeoej Najmanjši ine*pk Din 0400 ^ LEPO DARILO PFAFF »valni stro] ! Na ugodna mesečna odplačila. Igu. Vok, LJubljana, Tavčarjeva uL 7 MALI OGLASI »(slovenskem Narodna ursrajjs a 1 g a r e o uspeai TEGOVTNO Z MEŠANIM BLAGOM trafiko, nakup dež. pridelkov ln Jajc dam v najem. Velik vir dohodkov z nakupovanjem suhih gob, cca. 20 oralov dobre zemlje se da z zalogo in inventarjem vred radi smrtnega slučaja. Nahaja ae v lepem kraju Slovenije, blizu cerkve, železnice, ob glavni cesti Je za večjo obitelj življenjska možn st Najemnik ima prednost v primeru prodaje. Ponudbe interesentov na Vinko Petek, trgovec — Velika Nedelja. S4S6 mm PRODAM OKLHOVAJEDKLA aova sortiran cvetlični med tn medico dobite oajceneje v mkdakni LJubliana ZiaovsKa ui 6 481 KROMPIR IN FIŽOL prodaja na drobno Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3- 3468 PURANE zaklane tn očiščene, omoti 10 kg din 135 —. Orehova jedrca 10 kg din 200 — franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 3469 Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek S.— rMn KUPUJEM EN PRODAJAM rabljene čevlje, moške obleke ln perilo. Klavžer, Vosnjakova ul- 4. 8472 Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 5.- Din KLAVIRSKO HARMONIKO Meinel Herold. popolnoma novo — 34 tipk. 80 basov, prodam sli zamenjam proti doplačilu za manJSo otroiko. Cvikl Viktor, brivec, Rimske Toplice. 3465 Inserirafte v »Slov Narodu«! ZAKAJ UPORABLJAM novi Puder Toka Ion1 ^KNEGINJA ALJATRUBECKAJA Ta puder se dobiva v tsko mnogih modernih, priljubijo* nih nijansah. Finejli tn laž JI Jo. kakor vsaka druga vrsta pudra. kJ jih poznam, Uživam v njegovem edinstvenem, pravem cvetnem vonju Ugotavljam, dn se obdrži na licu vet dan. Nobena druga vrsta pudra nlms te skrivno, stf »kremske pene«. »Ohrani mi polt svežo In lepo in to celo v vetru ln dežju. Prepričana sem, da za nobeno 'ceno ne bi mogla kupiti boljšega pudra. > 82599548901495529057911692436158955960199449951673599^19955091599^ ^45994160516914691439143915398^^579743925^9449945725199519944394 Stran 6 >$lOVf NfKI NAIOD<,t«* 1? m 5 Sttv. 2P7 Organizacija angleške tajne službe Njen sef stoji za kulisami — Tesno sodelovanje vojske, admiralitete, letalstva in policije Kaj je M. I. s? O delovanju angleške tajne službe se je že m nego pusak>, saj segujo njeni začetki daleč nazaj v srednji vek. Vsaka an-gi cika viada si prizadeva prikriti to dolo-vanje. da bi no prišle v javnost nobene vesti o njej. Ko so hoteli pred leti prodati na. dražbi politične Jokumente iz 19. ©to-letja. je posegla vraes angleška po roče-Aalska služba in dosegla, da nekateri dokumenti niso prišli na dražbo, šio je namreč za dokumente iz časov po osvobodil-nrh \"ojnah. v katerih je bilo opisano delovanje tajne službe. Tu so bila omenjena in ion a mnogih vohunov iz časov po Napoleon u in tajna služba ni hotela, da bi prSla ta imena v javnost. Ni šlo za imenu vohunov, temveč za to, da bi javnost ne zvedela njene metode. Sir Robert Vansirtart Tajni1 shižba je pravo oko angleške di-žsive. Za aeboj ima doigo in bogato preteklost Je namreč starejša od angleške mornarice in vojake. Ze v 14. stoletju jo itKtanovU kralj Edvard III. angleško civilno službo. Njegovi nasledniki so pridno segali po njeni pomoči in Henrik VII. Je napravil iz nje važno orodje diplomacije. Takrat je postal šef angleškega vohunstva sir Wil! am Cllfford. V njegovi službi so bili pravniki, dtthovniki, misijonarji in sumljivi elementi. V dottl kraljice Elizabete je bil celo znani angleški pe-.-11 i k Kit Maori owe eden najbolj slovečih agentov angleške tajne službe. Pod Ciom-\ve Ilovo vla'io je doživela tajna služba velik razmah. Takrat je bil njen šef advokat John Thurlose iz Essexa. ki je pii-k'jiičil poročevalskemu oddelku še poseben tehničen oddelek. Thurloae je sprejel v poročevalski oddelek profesorja geometrije iz Oxforda, ki je bila njegova naloga dešifrirati tajna poročila. Že cakrat je žrtvovala Anglija za poročevalsko službo letno 70.000 funtov sterlingov. Seveda je pa mela na drugI strani od nje mnogo večjo korist. Ivord Fteher Tako je bflo v starih časih.. Letos je-i je zahtevala angleška vlada v proračunu 700.000 funtov Sterlingov za tajno službo in ta kredit je bil tudi odobren. Četrta moč Anglije, njeno četrto orožje, je dobilo tako vojno podlago. Iz ameriških viiov se je dalo zvedeti letos spomladi tole: Dva moža sta, ki poznata ar-sranizacijo in seznam agentov tajne službe, to je sir Robert Vansrttart, bivši stalni državni podtajnik šaman jega ministrstva in sir VVarren Fisher. Ta dva moža odložita svoje uradne posle samo v trenutku, ko že ležita na smrtni postelji, ali pa. če zapustita državno službo. V interesu tajne službe je. da se njeno vodstvo ne menjava. Toda pravi šef tajne službe ni niti Vansittait. niti F^sher. Pravi šef srtoji za kulisami, on ostane slej ko prej — sssssi m iii a—m—«—m veiiki neznanec ;n jasno je tuui, da se moža, ki odgovarjata xa tajno službo zelo nerada fotografira ta. Sedanja angleška tajna služba obstoja iz podružnice zunanjega ministrstva in iz ix>rotVevalske službe Intelligence Servi-ce> poedinih vnt orožja Ta organizacija sodeluje še s pošto, s car1 nsklml organi in s policijo. Xa j\ a žne jši odsek tajne službe je Lajni ogldelek Eunanjega ministrstva, ki ima svoje agente po vsem svetu. Na Kitajskem, v Španiji m v nekaterih irugih državah Anglija rrnia pri svojih poslaništvih vojaških atašejev, pač pa ima tam celo vrsto svojih tajnih agentov. Zelo zanimiv oddelek tajne službe je proti-vohunski. Tu je najbolj aiana vojaška pTOtivohunaka služba 2>i. I. — 5. Njen šef je polkovnik sir Vemcn Ke-11. To je aku-šen vojak, posebno strokovnjak v itaVjan-sMh In kitajskih dialektih. Njegova desna roka je Hechlev Coock z oddelkom MT-5. sodeluje tesen o poseben oddelek policije SeoUand Yarda, ki pi^edstavlja eksekutiv-no oblast tajne službe. Ta oUdelek zasleduje, aretira iu izganja nadležne tujce. Ta oddeleSt šteje 160 dobro izvetbanih detektivov policijske kriminalne službe. Agenti tajne službe nimajo nam.ee policijske oblasti in oni ne »mejo nikogar aretirati. To pravico imajo samo agenti Scottland Yarda. Z MI-5 sodeluje pi otivohunski oddelek mornarice, zračnega brodovja in zunanjega urada. V tajni službi so zaposlene strokovne moči: tehniki, kemiki, inženirji raznih strok in poznavalci tujih jezikov. Kemiki delajo v centrali tajne službe bi skupaj s poznavalci tujih jezikov oešifrirajo tajna poiocila. V ta namen ima tajna služba poseben kriptografski oddelek. Posebna pisarna tega oddelka Room 40 je opredena z veliko legendo *z svetovne vojne. Ustanovil jo je poznejši sir AMred Ewin.2:. V tem oddelku je med svetovno vojno 50 strokovnih moči vsak dan proučilo najmanj 2.00O tajnih porodil. Kolikega pomena je kriptografski oddelek ip razvidno iz te^a. da rasen redkih vođinih uradnikov nihče nc ve. kje je. V.^e kaže, da se zelo pogosto seli. Tajna služba i:na najbrž Sta: : ii^lke. Najvažnejši je oni v zunanjem ministrstvu, nepocj.edno podrejen .^talnecnu cir-žavnecnu podtajn.ku Zdaj zavzema to mesto sir Alexandcr Cadogan. Dne oddelek je v admiralitati 7>od vodstvom admirala Godfreva. Odde-lek vodi gk>Đto?nQl Buee. v letalstvu pa generslmajor Po\v-nal. Poedini oddelki lajne službe so razdeljeni v dve tako zvaru" diviziji. Ena se peča z vohunstvom, druga pa s protivo-hunstvom. Francoski avtor Robert Bou-card je objavil v svoji knjigi I. 1930. organizacijski načrt glavnega štaba angleškega vohunst\"a. Po tem načrtu delajo angleški vojaški atašeji v tujih državah za tajno službo. Razen uradnikov zaposluje tajna služba tudi celo vrsto priložnostnih Snfoinrnatorjev. Njihova naloga, je v prvi vrsti v mirnem čaeu odkriti vse vojaftke in politične tajne, potrebne angleškemu imperiju. Na di'ugi strani pa sabotaža obrambnih uk-epov drugih držav. Meci priložnostne informatorje bi lahko šteli tudi tako zvene vojne poročevalce, ki delajo za Anglijo navadno preoblečeni in zaposleni v skromnih službah. Ko je izdal Bou car d svojo knjigo je nastalo v Londonu veP-ko razburjenje. Francoski vladi so očitali, da je dovolila, to knjigo, kajti angleška tajna služba ima velik interes na tem, da ostane javnosti prikrita njena notranja oi-ganizacija, kakor tudi njeno delovanje, od katerega je v marsičem odvisen uspeh angleške svetovne politike. Ponoči je v zraku največ prahu Zanimiva dognanja ameriškega učenjaka o vplivu podnebja na človeka Znano je, dn je ne samo telesno temveč tudi duševno življenje človeka \ marsičem odvisno od podnebja, v katerem človek živi. Zdravniki pozuaju ljudi, ki so po sebno občutljivi zu vremenske spremembe in ki močno reagirajo nn vsako {spremembo v podnebju. Nedavno je predaval o tem na zborovanju nemškega Prirodoslov-negfl društva prof. VVeichmann. Pomudtl se je zlasti pri delu ameriškega raziskovalca riuntmgtona o vplivu podnebja oš Slove kovu delo. Huntingtop je na enem zemlje vidu zarisal kraje / zelo izpremeni jivini podnebjem, na drugem pa kraje, kjer se je človeštvo proslavilo / večjimi deli na o j-iju kulture in civilizacije. Potem je oba zemljevida primerjal in točno ugotovil, da je storilo človeštvo mnoga večja dela tam. kjer je bilo podnebje zelo izpremenljivo. Med dežele t zelo hrpremenljivfai podnebjem spada recimo Nemčija. Huntington razlaga ta zanimivi pojav ti ko, da vpliva izpremenljivo podnebje na človeka prav s svojimi i/premembami i^eto vzpodbudno, da ga navaja k večji delavnosti in storitvi Preveč enolično, mirno p )i-nebje, kakršno imajo v tropičnib krajih, pa človekv slab; moči in zbuja v njem brezbrižnost. V Ameriki so tO dognanje že temeljito izkoristili, tako da so v tovarnah preizkušali, kdaj opravku delavci in usluž-bc-.iei največ dela in kakšno vreme odgovarja največji storitvi. Tako se ugotovi toplota, vlažnost zraka, solneni žarki itd. Po teh izkušnjah s: ameriška industrijska pod-letja prizadevajo ustvariti v svojih tovar nah umetno tako zvano optimalno ali naj-ugodnejše podnebje. Moderna veda je ugotovila že celo vrstu zanimivih pojavov v zvez: z vremenom. Vsi vemo, da se poleti sredi velikega mc-*ra tienadoma uiije dež, dočtm v predme.-: i:h sploh ne dežuje. Tu gre za dež, ki ga je povzroCiin ifiL-sto- samo s toplimi zračnimi toki, Jvigajočimi se nud razgretimi nišam« ter pod vplivom tako zvanih kon-denzacij*kifa jeder velikomestncga zraka, no'ne^ja prahu, .le sploh :lcni .L Najvišja azijska cesta Otok Java. v katerem ima Hclandska ne samo središče, temveč tudi svojo največjo kolonialno posest tropične vzhodne Indije, ima novo posebnost, namreč avtomobilsko cesto, ki jc obenem najvišja azijska eeita. Speljana je na 2500 m visoki ognjenik Pa-pandajan. To je občudovanja vredno tehnično delo. Cesta sc pričenja v mestu Pan-doengn in dolga je 80 km. Najprej vodi po rodovitni krajini preko plantaž, v višini 700 m pa prehaja v subtropično iicro in divje pragozdove. Čim više se cesta vzpenja, tem redkejša je vegetacija ob njej. V višini 2500 m rasto samo še hrasti in lovori. Na pobočjih ognjenika Papanđajana rasto še alpske rastline. Tu se odpirajo človeku krasni pogledi na vse strani. V višini 2.400 m je zgrajen vulkanoioški laboratorij. Učenjaki v tem opazujejo delovanje og- \ prasanje prahu v mestih sfno za podnebje veliki/, zelem travnati ;n vrtni deli mest vplivajo učil ondotne raz;..ere in ugotovil, da zla-ri mest Geon>ika ni zavod v Leipzigu je pru-kot najboljša pljuča. Zelo ozek zelen travnat pas vzame zraku že o0',< prahu in zelo zanimiva je tudf znanstvena ugotovitev, da je največ prahu v zraku ponoči in ne podnevi. Podnevi potegnejo tople zračne struje s seboj prah in odnašajo više. ponoči, ko toplota zraka pade. pa prodira plast prahu bolj v zračne plasti nad mesti. njenika obenem je pa njihova naloga v primeru nevarnosti izbruha zapreti cesto, po kateri se vozi mnogo avtomobtltstov. Zadnji izbruh ognjenika avtomobilistov. kakor pravijo Papandajanu, je bil 1. !°0-t Potresi na Javi so hudi. toda redki. V nedavni preteklosti je bruhala lava iz 14 žrel ognjenika. Finci etnografsko Finci (okrog 3.300.000). vseh nad 5.000.000 in tretjič Povolžska skupina, v katero spadajo Oeremisi (okrog 300.000) )m Mrdvini 'J.230.000). vsi živeči v Rusiji. Fincev živi v Rusiji okrog 200.\ tdskem nad 30.000. na Norveškem nad 10.000, v Zdruiemh državah, kjer imajo močne $ spodsflske kolonije, pa blizu 390 ti?oe. K Fincem pnše\ajo tudi 30.000 do •IOjOOO Laponec v, ki >o pa menda mongol- skega porekla, pa so sprejeli finskemu ao-rr^jen jezik. I grotmska ennrn<»grafska skupina šteje torej nad 20,000.000 članov. Nekdanja teonja, ki so k« zagovarjali še V 1°. stoletju nekateri učenjaki, da so jeziki ugrofinske skupine sorodni / jeziki turko tatarske in mongolske skupine je bila o vržena z ugotovitvijo, da »o tudi ugrofinski leziki sorodni z deblom mdoevropskih jezikov. Staršem, ki kupujejo otrokom knjige Nekaj praktičnih navodil in koristnih nasvetov 1. Starš: kupujejo otrokom knjige, ki so jih v mladosti sam; radi cita'i. Toda oku; otiok se izpreminja. Stare knjige ^esto odbijajo otroke ž* po slogu, se bolj pa p«i i pcbini. Vsak živ jezik si1 naglo razvija :n malo je starih knj gr, ki bi ostale tudi po jeziku moderne. Otrok naj seveda čita najbolj znane in najlepše zaklade otroške literature, v prvi vrsti pa naj čita knjige zdaj živečih pisateljev, da ga bo današnji dan pripravljal na bodočnost. 2. Starši v knjijjarni ne vedo. katero knjigo bi izbrali. Kn.iie;'-' naj bi izbrali po imenih avtorjev ali po naslovih knjig, o kater h so že kaj slišali. 3. Starši izbirajo knjige po zunanjosti, privabi jih lepa slika na naslovni strani ali vezava, tako često plačajo drago knjigo, ki njena vsebina še daleč ne odtehta stroškov. 4. Starši kupujejo mnogo pravljic in povesti, pozabljajo pa. da mora b:ti v otroški knjižnici poleg romanov in povesti delo poto- tudi pesmarica, navodilo za ročno zemljevid okolice, atlas rib .n ptic, pisi življenjepisi itd. 5. Star&i navadno ne kupujejo otrokom loijig. odgm-arjajočih njihov. starosti 2vCs,cnlC ziakova keKs 4qv DIAT XOV Včasih bi bila vsebina knjige za 131etne-ga otroka, slovar pa za osemletnega ali narobe: vsebina je za osemletnega (pravljica.), toda avtor je rabil take peaniske izraze, da jih komaj razume 13letni otrok 6. Star* kupijo radi več dragih knjig, namesto da bi jih več in cenejših. Ni vseeno ali ima otrok v svoji knjizn ci 3 knji ge po 100 din, ali deset knjig za isto ceno. Prav zato, ker starši ne vedo katere knjige so boljše, je priporočljivo, da kupijo več knjig, da imajo otroci večjo izbiro. 7. Starši se spomnijo na otroške knjige samo enkrat v letu pred božičnimi prazniki. Otrokom bi pa morali kupovati knjige ko dobe polletna izpe znana zbirka napisov in slik iz starega kraljestva. Cesto pokrivajoči strop je iz modro pobarvanih kamnov, ki naj bi predstavljali nebosklon. Po vsej dolžini hodnika se vleče skozi strop špranja, skozi katero prihaja dovolj svetlobe in zraka. Stene in tla hodnika so iz belega apnenca. Na stenah naslikani prizori prikazujejo prevažanje stebrov po Nilu. poedine njihove dele iz rdečega granita od kamnolomov iz Asswana do TJna-sove mramide, spopade med starimi Eg p Ca ni in Beduini in prevažanje s čolni, na katerih veslajo azijski ujetn ki Kralj Unas, ki je vladal v Egiptu pied 5.000 leti je naslikan v bajnem bogastvu v trenutku ko stopajo predenj sli g ilarili. Druge slike kažejo poljslo. delo skuzi vae leto. Posebno lepo je naslikano zbranje medu in obiranje fig, dalje žetev, lov na ptice in razmnoževanje domačih Hval Naslikani so tudi prizori iz življenja kupcev, obdelovanje dragih kovin in podobno. S tem, da je bdi odkrit hodnik, vodeč \z pogrebne dvorane, so našli tudi hram v dolini. Nad SOOsUbrov in drugih okrasko spominja na radodarnega kralja ustanovi telja. Podze:;.:i(j pokopališče je ::>.k'e*an-> v živo skalo na površini več oralov. Potovanji krog sveta v 30 dneh Po voznem redu, k; ga je izdala C očkova potovalna pisarna lahko pride človek okrog sveta v 30 dneh in vmes se lahko še ustavi v največjih mestih, da si ogleda nj hove znamenitosti. Potovanje okrog svet* v 90 dneh je pa seveda mogoče zato, ker se uporablja kot prometno sredstvo skoraj izključno letalo. Udeleženci potovanja krenejo z letalom Panameriške prekomorske službe iz Southamptona in naslednjega dne popoldne so v New Yorku. Tam prenoče, drugi dan pa krenejo proti Chicag-u. Popoldne si ogledajo mesto in še istega dne odlete v SaJt Lake City, kjer si naslednjega dne ogledajo mormonske znamenitosti! Dalje lete v Los Angeles, od koder- napiavijo izlet v Hollywood in rasa<'eno. V San Fumciscu ostanejo ves lian. Osmega dne popoldne odlete čez Tihi ocean na Havajske otoke, potem pa na Manilo v Filipinih. Med potjo se ustavijo na tieh otokih. Petnajstega dno prispo v Hongkong na K tajskem, od koder se začne poviatek po drugi poluti in sicer z angleškimi letali. Pot vodi preko Bang-koka in Kalkute v Kvalior, od koder se odpeljejo izletniki z vlakom v Agra in Tadža Mahal. Dalje vod; pot preko Ka-ra-i či Vasra, Aleksandrijo in Marseilla v traja približno 6 mesecev in stane 5r50 do 600 funtov. Najhitrejše potovanje z dni-gjni sredstvi in ne z letalom je trajalo doslej 23 dni 21 ur in ta rekord od lel < 1913. še ni bil zboljšan. Prvo potovanje ekrog sveta jc trajalo 222 din. Finci spadajo k ugrofin>ki etnografski skupini. K madžarski ver Spadajo Madžari. Voguli in Ost jaki, okrog 12,000.000 ljudi Finska veja se deli v tri skupine: 1. Pcm>ka skupina, kateri pripadajo Zvrjani (okrog 200.000). Perini (lOO.OOO) in Vojtaki j Southampton. Po voznem redu morajo pri-(okrog 440.000), vsi živeči v Rusiji. 2. Bal- j speti udeleženci potovanja okrog sveta tja tiŠka skupina, v kateri so Vcpsi (okn>