n Naj reč ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 ° Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ai 8econd Claw Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 143. — ŠTEV. 143. TELEFON: CHelsea 8—3871 NEW YORK, SATURDAY, JUNE 18, 1932. — SOBOTA, 18. JUNIJA 1932 VOLUME XZXX. — LETNIK XXXX. ZVEZNI SENAT ZAVRNIL PREDLOG GLEDE BONUSA Republika Cile bo socijalisticna VOLILNA KAMPANJA SE BO KMALU ZAČELA; HOOVER BO GOVORIL V SEDMIH MESTIH Glasovanje se je vršilo zatem, ko se je pridružilo na tisoče veteranov onim, ki tabore pred Kapitolom. Za predlog je bilo oddanih 18, proti pa 62 glasov. — Skof Cannon pravi, da je z republikansko platformo popolnoma zadovoljen. PAPEŽEV LEGATV DUBLINU ZAHTEVE VETERANOV PRED 149 LETI AMERIKA iDAVILA PRAVI, DA BO NOVA NIMA POLITIKE1 VLADA Z OROŽJEM IZSILILA CILJ proti WASHINGTON, D. C., I 7. junija. — Zvezni senat je danes zavrnil predlog, naj se plača vojnim veteranom bonus z znesku dva tisoč štiristo milijonov dolarjev. Za predlog je bilo oddanih le osemnajst, predlogu pa dvainšestdeset glasov. lakoj po zaključku glasovanja je voditelj vojnih veteranov sporočil svojim tovarišem: — Doživeli smo poraz, kajti senat ni hotel odobriti predloge. Toda mi bomo ostali tukaj toliko časa, da nam bo bonus izplačan. Te govornikove besede so navzoči pozdravili z grromovitim ploskanjem. Proti predlogu je glasovalo petintrideset republikancev in sedemindvajset demokratov. Tekom debate v senatu se je pridružilo onim veteranom, ki so taborili pred Kapitalom, na tisoče tovarišev. Za vzdrževanje reda je bila alarmiana močna policijska sila, toda veterani so sami skrbeli za red. Le peli so in kričali: — Mi hočemo bonus. * Oblasti so dale zapreti mostove, ki vodijo od taborišča veteranov v mesto. Papež je imenovat kardi- 2e kontinentalni kon-dinala Laurija za svojega legata. — Vodil bo glavne svečanosti evha-rističnega kongresa. Rim, Italija, 17. junija. — Kardinal Lorenzo Lauri je kot legat papeža Pija XI. s svojim spremstvom odpotoval na evharistični kongres. Vodil l»o glavne svečanosti kongresa ; pri tem mu bodo pomagali štirje ameriški kardinali in vet' škofov ter kardinali in škofje drugih držav. Italijanska vlada ji' podala na gres se je prepričal, kaj pomeni, če pridejo vojaki zahtevat denar. Washington, D. C/17. junija. 'Sedanji pohod veteranov «v A\ a.sh-iiigton ima v zgodovini svojo primero, ko so pred 14!) l«*ti veterani. katerih je bilo okoli :S00. prišli v Philadelphijo in so oblegali kontinentalni kongres, ki j«* prvi poskusil, kaj pomeni, :iko pridejo vojaki za h 11 »val denar. •Nastanili so se na stopnieall kongresa in so prišli pred kongre.s-liike na ves drug način kot pa sedaj v Washingouu. kajti tedaj so Mussolini kritizira Združene države. — Vsi narodi so se je hoteli odkleniti. — Amer i k o predstavlja samo prohi-bicija in Lindbergh. London, Anglija, 17. junija. — The Daily Express je priobčil raz- SANTIAGO, Cile, I 7. junija. — Carlos Davila, ki v teku dveh tednov vodi že vdrugič novo vlado, je sporočil Associated Press, da namerava s svoji mi tovariši ustanoviti vlado, ki bo temeljila na čisto socialističnih principih. Dostavil je, da bo dosežen ta cilj, četudi ga je treba doseči z orožjem. — Ta vlada — je rekel uro zatem, ko je bila Ktrmog]avl>jeiia , ... „, . , „ . s Marinadiika Cirove — bo de krit i za Združene države m demo-■ t .» . ,• . , ii ii . . . . i 'a »a na temelju priueipov, ki k racijo sploh. Mussohui je rekel, DOVOLJ PIVA V CHICAGU Tekom debate je dosti senatorjev podalo svoje izjave, hoteč s tem upravičiti svoje stališče. Senator Norris, neodvisni republikanec iz Nebra-ske, je rekel, da so veterani do bonusa povsem upravičeni, toda sprejem predloge bi resno ogrozil kre- j |Jvll^na v Chicago dit dežele. Govornik je zahteval, naj vlada takoj ledina privlačna sik prične z javnimi gradnjami, da bodo zamogli dobiti nezaposleni veterani delo in zaslužek. železniško postajo oddelek voja- grozili z nasiljem in ko oblasti na štva z vojaško godbo, da izkaže prošnjo kongresa niso poslale za svojo east papeškemu legat ii. Yo- varstvo vojaštva, .se je kongres jaštivo je p ml kardinalom deli- preselil v Prlneenton. iX. J. liralo, nato pa je kardinal iz kra-' Zgodovinarji pripovedujejo, da ljeve čaka In ire stopil v posebni je peim.svlvan.ski izvrše valili odvoz vlaka. Ko je vlak pričel od- bor dan po odhodu kongresa pohajati. je godba zaigrala pa peško slal vojaško stražo, toda je bilo himno in vojaki so salutirali. (prepozno. Veterani mi tudi kmalu Legat nosi s seboj apostolsko nato odšli m nastal je zopet red. bulo. katero je podpisal papež in Toda mesto Philadelphia in držaje natnenej.ua nadškofu Edwardu va Pennsylvania sta .se zaman J. llvrne iz Dubinin. Papež izraža trudili, da bi dobili kongres na-•V svoji buli upanje, da bo evlia- za-j v .Philadelphijo. ristični kongres pokazal pred če-j Kongres v Prineetonu je skle-Jiiu svetom trdno vernost in uda- nil. da sezida glatvno mesto, ki je nost. sedaj Washington. Naslednje leto je kongres imel svoje zasedanje v Annapolisn. nato v Trentonu in slednjič v 'New Vorku. 1 »itka pri Yorktownu je bila Chieago, 111., 1(5. junija. — Le-1 dobi jena leta 1871 in vojska do po solneno vreme — vročina je | leta 17S'l ni imena nobenega o-do-egla 7~> stopinj in s hladilno. pravila. Vojaki dolgo niso dobili napravo opremljena konveneijska J plače, bili so kični in so se nave-Stadium nil ličili v«*čnih obljub. Ko -o bili za republi-. razpnšeeni. tudi niso prejeli pla- govor nekega ea.smkarskega po- :.,„♦., .. j , • . , " .. .. T i Jlm,a P«« poveljstvom polkovni-rocevalca z .Mussolnitjem, ki zelo j. na temelju priueipov, ki so i-i- - H i ^ili prvotno poslavljeni za socija- tla vidi naprej muc o gospodar-; i-,-. . .... J ... . .' .-kT " 1 1 11stlello republiko (de. škili in vojaških vojn. | ... ... , ... .. . , . \ kratkem bo s ki. rana ustavo- — Amerika nuna politike!— ie ... . , ... 1 tvorna skupsema, ki bo sestavila Kt i Us,avo za ^oeijalistieno republiko s" Neko prejšnje poročil Ma glasilo: /a Santiago, Čile, 1 J«* junija. — Dva tedna stara -ocijalistična vlada Cile se je predala nacijoua-listieni proti revolucij i. Vojni minister polkovnik Marmaduke (Jro-ve in voditelj vlade, ki je prišla na krmilo pred dvema tednoma, je nenadoma postavil vojsko pro- WASHINGTON, D. C.t 17. junija. — Danes je dospelo v Belo hišo iz vseh delov dežele na tisoče brzojavnih čestitk. Predsednik Hoover je bil videti zelo zadovoljen ter se je že začel pripravljati na volilno kampanjo. V Belo hišo je prišel tudi podpredsednik Curtis ter se dal s predsednikom vred fotografirati. Zatem se je Hoover dolgo posvetoval s svojima tajnikoma Millsom in Wilburom, ki sta se ravnokar vrnila iz Chicaga ter sta mu predložila natančno poročilo o razvojih na konvenciji. Wilbur je rekel kasneje: — Predsednik je mnenja, da smo svojo nalogo točno in uspešno završili. Med brzojavkami, ki jih je dobil Hoover, je bilo tudi vec takih, ki so prihajale od suhačev, ki so precej ostro kritizirali prohibicijsko planko, sprejeto na republikanski narodni konvenciji. Soglasno s kampanjskimi načrti, ki so že deloma dovršeni, se bo mudil predsednik Hoover do volitev večinoma le v Washingtonu. Potoval bo kolikor mogoče malo in bo imel svoje govore le v sedmih ali osmih mestih. Toliko več bo pa govoril po radio in sicer iz svojega letovišča v Rapidan. Sem bo vkratkem dospel novi predsednik republikanskega narodnega odbora, Everett Sanders. On bo najbrže, kakor pred štirimi leti, prepotoval vso deželo. Znani voditelj suhačev, metodistični škof Cannon jr., je rekel, da republikanska platforma ne obve- delegate in druge politi- ke. V neposredni bližini zboroval ne dvorane je mnogo pivnie, kjer more vsakdo dohiti dovolj oživljajoče pijače. posebno oni. ki so si v dvorani z dolgim govorom osušil: grlo. Lastniki pivnie prodajajo delegatom. ki prihajajo z znaki, ko-zaree piva po .'»O eentov. drugi ga dobijo po eentov in nekateri ce'o po 2.1 eentov. če. Položaj vojakov je bil brezupen. Vojaki, ki so bili leta 17^*» nastanjeni v barakah v Pbiladel-J pliiji. s<» kongresu predložili svoje -aahteve. na katere kongr»s ni odgovoril.' Razjarjeni vojaki »o prikorakali preti državno hišo in so s puškami pretili proti oknom, j ATENTATOR OBSOJEN NA SMRT Drugi zarotnik proti Mussolini ju je bil obsojen na smrt. —Ustreljen bo skupaj z Bovonejem. Rim, Italija, 17. junija. — Sodišče za. obrambo države je v dveh a leze K v ropa v nesreeo inLi... : i i . .... . . , . , . , boljševizem (»lanje revolucije. najbrže Oar-' strelih v hrbet, ker je skušal na .,* . . . . . ■'os t«. Daivila. ki je bil prvi teden ! ^russolinija vnvi bombo 4. iunL- Poroeevalee mu pripomni, da ne -- ..... 1 . , • ^ . .. .. . . . / ' 1 načelnik soeijahstiene vlade, pa J»- Sbardellotto, ki je priznal svo- je bil pred enim tednom pahnjen 'j'1 krivdo in j«- bil ob>ojrn pri ob-m svojega mesta. { ravna vi, ki je trajala samo eno l pomiki so postavili vojaštvo, uro. bo najbrže ustreljen >kupno nirjvee infanterij«) preti palaeo'z Doinenic«) Hoi'oiiejem. ki je bil vojnegM ministrstva, ravno na- (dan poprej obsojen, ker je «>rga-sprofi predsedniške jialaee. k er niziral eks[)lozije bomb proti 1'aši-je junta imela sejo. na kateri je stovskim osebam po raznih me-sklepala o poKtiki nove vlade. 'stih Italije. Petsto karahinerjev je obkoli-! 1«> palaeo. da varuje junto. Ko pa so protorevolueijoiiisti predložili , . . . , , , , , . ultimatum, da vlada odstopi o — In kaj potem glede bodoeno- • .... ,, . - l , i polnoči. «je polkovnik Arriagana. sti. — vpraša poroeevalee. / .. ... . . poveljnik karahinerjev naznanil — \ hoiioi-nosti vnlim (lo|»o ,, . ,. .. .. , , ., t [polkovniku t«rove. oba vojnih odškodnin je kom-ana. — j»- r»»k«»l »lalje. — Sp:«-daja v mrtvo in pokopano preteklost. Ako Nemčija reče "ne", bo tudi Italija rekla 4*ne"\ Ko je odšel kongres. «11 vojaki. so odšli tu- ŠVEDSKI PRINC MORSKA VODA MESTO VINA Washington, D. C„ 17. junija. V p.osfon je pripeljala neka ladja ' večjo pošiljate v vina za razna ev-' QC IE 7ADATII ropska !M,sl«»^va. Ko pa so n.i • JL Jl &AKULIL itali an^keni poslaništvu odpirali --J stekleliiec. je bila v lljih nie>:o Švedska. 17. jnni-: kijteee^a vina morska v«wla. dvora jej I>asi so druga p«»slanišiva tu-j e je na »stare iši sin di prejela pošiljate v. skrbno mol-l če. kaj so našli v steklenicah. Tudi v italijanskem poKlaniiUvu te prevare niso prej opazili, kot šele tedaj, ko j«» bilo pri banketu p.»- i stavljeno vino na mizo. Med vožirjo preko morja >o najbrže mornarji i>o|tili dobro vino in steklenice napolnili z morsko vodo. Stockholm, ja. — Maršal švedskega naznanil, da -e je najstarejši sin »vedskega prestolonaslednika. (Just a v Adolf, aaročil s princeso si-byllo. hčerko moj vode Saehsen-Coburg-dotha. Princ iti princesa sta bratrance in sestricna in njuno ljuhavno razmerje je pričelo, ko sta bila pri neki kraljevski poroki v Londonu. zuje nobenega republikanskega kandidata, da bi zavzel kako gotovo stališče napram prohibiciji. V platformi je izrecno povedano, da je treba določbe osemnajstega amendmenta strogo izvajati. Republikanska stranka je načelno proti preklicu osemnajstega amendmenta.. Platforma določa nadalje, da prohibicija ni nikako strankarsko vprašanje, kar pomenja, da zamorejo člani zbornice in senata po svojem lastnem prepričanju glasovati o prohibicij-skih zadevah. DOSMRTNA JEČA ZA ODVAJALCA Kansas City. Kaas., 17. junija. Marshall Deputy, ki je tudi znau jmm| iuit-nom Martin l>*-pe\v. ki je prej obratoval parno lopa;o v I>o\v.ningToii. Pa . priznal, da je od vedel Mrs. Xell iKmnHly, ž«nio l»onatega to\^imarja in je liil i.ltMijfii ii;i d«-.inrtno je«"o. Ikeputv je pri/ual. da je suni iz-ilelal načrt za ihK^IIhi Mrs. Donnelly in tla je bil pri odvedbi sam udeležen. Mrs. Donnelly _e bila po zn»-je izpuščena, ne da bi bila pki-•"ala kater«» vsoto so ud- vajalei od nje zahtevali. Deputy je pobegnil v Južno Afriko ter je bil pripeljan nazaj preteklo sredo. Farmer William Laev i" «k»y. Kans., je priznal, d. t udi udeležen pri odvedbi bil obsojen na 35 let ječe. RIMSKI GOVERNER OBIŠČE PAPEŽA Vatikansko mesto. 17 jnni a Kiutskr »"^niT |»rine lioiirom-[kagni l.ihIovi-v>i je prvi fn» letu ko >.» [M»stali pap**/i pr>w»to v«»|jui jetniki v Vatikanu, kot go. verner rimskega m»-st.i. «»biskat papeža I'ija XI. D« ktlkar j** bila |xMlptsaiui po-g<»«lba uied pai^ieiu in italijansko vlado, j^ obiskal papeža že itali janski kralj in kraljica, italijanski prestolonaslednik princ l'm-berto in 11. februarja ministrski predsednik MiLssolini. Governerjev oče, princ l*go Boncomi»agni Lmlovissi. je kano-nonik. Duho\*nik je postal po srr--'* ' 189."». «£DN0N A SVOBODI Jibuti, Francoska Vzhod. Afrika, 17. junija. — Prejšnji cesar Etiopije (Abesinije) Yeassu. ki •je pred kratkim pobegnil iz ječe in se zatekel v divje pokrajine VETERANI IZ VOJAŠKIH DO JUST V WASHINGTON-J. Washington, D. C., 17. junija. Kot pravi vladna veteran, admi-nVtraeija. olini pn neki fa-šistovski slavni>stt govoril z balkona Vojaštvo pa je zadr/avalo Ijmli tako daleč, da mu ni bilo mogoče vreči bombe. Pri Caribal-dijtni proslavi je Mussolini ušel smrti samo. ker je prej izstopil iz parade in Sbardellotto ni s[»oznal avtomobila. katerem Ke je peljal Mussolini. Priznal je tudi, da je prišel v Rim tudi 1 aprila, da pa ni mogel nikdar priti dovolj blizu Mussolinija. Tekom cele obravnave so se čudili sodniki, kako mirno se je obnašal Sbardellotto. ki je bil lepo oblečen in je še mlad. star komaj 2."» let. Nekoliko razburjenosti j« pokazal samo tedaj, da mu je njegov zagovornik predložil v podpis prošnjo za pomiloščenje. je armada cesarja Selassie obkolila glavno mmto Add is A balm, da ne bi mogel Yeassu priti do vlade. Yeassu, ki je pobegnil v ženski obleki, se še vedno nahaja v pogorju Gojj&m in za&leduje ga tri tisoč vladnih vojakov, •»EAfl moor HEW YORK, SATURDAY, JUNE 18, 1932 THE LAEOV8T SLOVENE DAILY in D. S. A. "Glas Naroda" of ita» corporation and tddressee of above officers : of MtnbitUa, New York City. If. Y. 4QLAI (▼•to* N1IODA Day Except Sundays and Holidays odo loto velja Uofe aa Ameriko.Za New York aa celo leto 97.00 JAOllflZa pol leta .JSjOO [ Za Inozemstvo as. celo *eto___$7 JO In •a pol lota Aotrt lota —ti JO ' Za pol leta Subscription Yearly $6.00. Advertisement od Acreoment 'Qlas Naroda" Uhaja vsaki dan i* nemil nedelj ln prastlkov. Dopisi brca podpisa ln osebnosti so ne prlobčujejo Denar naj se blagovoli poHljati po Hooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, se nam todl prejfenje blvaUAče naxnanl, da bltrejo najde* mo naslovnika. -OLAfl NAlODi", ti« W. lith Street, Ne« York, N Y. Telephone: CUeleea S—1871 PRQHIBICIJA Knkor kiiž«', ne bosta narodni koiivciiciji obeh velikih ameriških političnih strank popolnoma izristili oziroma rtv.ili ko«'ljive^a vprašanja proliibicij«'. V oIh-Ii strankah j«- iluzij nasprotnikov in ti zagovornikov osemnajst ci»;i amendment a. Xejcatori ga sevethi samo zalo zagovarjajo, ker se l>o-je jeze sniia<"ev. (Hasovanje, ki j;a je pred kratkim vprizoril tednik "Literary Digest" je jasno pokazalo, da .je zaeela v Ameriki pojemati ljubezen, ki so j«i nekoe preeej splošno gojili napram prohihiei ji. Narod se ji vedno bolj odtnjnje in nestrpno raka Trenutka, ko bo vržena med staro šaro. Pa kot se vidi, se bo Še nekaj rasa vzdržala, kajti strah in vpliv, s katerim j«* znula Antisalonska Liga in nji sliene organizacije navdati tazne omahljive politike, jim je tako^v kosteh, da se ga ne morejo zlepa iznebiti. Na republikauslvi konvenci ji je bilo preeej odločnih m«"1/, predvsem predsednik Columbia I'niversity, Nicholas Murray .Butler, ki so že ponovno razgalili prohibicijsko binavšcino, toda kakor rm-iio. njegovih pristašev ni bilo dovolj v primeri z nasprotniki, ki so jo slepo udrli za Hooverjem in njegov im precej opiljenini oplemenitim eksperimentom'*. Nekaj sl'n'nega bo najbrž 1 udi na narodni konvenciji demokratske stranke, ako ne bosta imela newvorski governor Smith in marylandski governei- Kitehie odločilne besede. < V bo demokratsko konvenci jo obvladoval sedanji governer države New York, Franklin Roosevelt, utegne zadeti predloge za odpravo osemnajstega amendmenta ista usoda kot jih je zadela na konvenciji republikancev. y«e drugačen veter bo pa zavel pri prihodnjih volitvah. Že vnaprej se da trditi, da bo poražen skoro sleherni kandidat, ki s«' bo količkaj nagibal na stran suhačev. Meseca novembra bo imel ameriški narod priliko iz-pregovoriti odločilno besedo. Ne, na konvencijah, ampak tedaj bo padla odločitev. Dozdevnih suhaških zmag, ki bodo izvojevane na narodnih konvencijah, se bodo suhači ie kratek čas veselili. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8LJIV0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 _________$ Din 300 .............................. $ 5.90 Din 400 ___________________________ $7.80 Din 500..........................$ 9.50 Din 1000 ..............- ....... $18.50 Din 5000 ............................. $91.50 V ITALIJO Ur 100 .............-..I________J 5.90 Lir 200 ...........................$ 11.50 Lir 300 _______________________ r 1« JO Lir 400 ......................... $ 22.— Lir 500 ......................... $ 27.— Lir 1000 .........................$ 53-25 Z« Izplačilo v*£Jlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za lsplnčilo $ 5.00 morate poslati______$ 5 70 " " $10.00 " " ________ $10J0 •» » $15.00 " " _______ $15.90 ti »» $20.00 " " ______ $21.00 " " $40.00 " •» ______ $41.10 " »' $50.00 » " _______ $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER za priatajblno ti. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ne w*«t ieui street NEW YORK. N. Y. 35-LETNICA "SLOVENSKEGA SO KOLA" VCLEVELAND,0. Janko N. Rogelj, tajnik Sokola. "CCAS NARODA" — List slovenskega naroda — Naročajte gal Petintrideset let je minulo na dan junija odkar j«' bilo ustanovljeno v ClwHautlii, Ohio slo-vensku telovadno in podporno društvo "Slovenski Sokol". Dolga j«* doba petintridesetih let. toda krHtk.i in sladkega spomina vredna vsem onim. ki se zamislijo v preteklost : kako so Mali na tiraniku narodovega napred-ka in izobrazbi*. Temna in bojevita je ta preteklost, bil j«* to hoj duševnih sil napram reakciji, ki n«* je za lezla iu ukrenila v betež-ne človeške duše. Toda ti samovoljni duševno borci so stali v močni sokolski falangi večino samozavestni in nezadovoljni, vedno hrepeneči po -boljšem uspehu, kot .so ga dosegli preko noči. Stali so samljeni. borili so se sami. nobeden jih ni hotel pomagati. od nikoder ni prišla potno«", sami so zidali novo družbo in okrožje. Zato je danes v njih nekaj karakterističnega in težko umljive-ga : zakaj so tako malo dostopni za nove ideje in novotarije. Menila se je prav v njih rodilo tiho rojstvo, katero j«* tiritieslo nam iv.seljeucem novo ime. nove duše iu obraze. In to ime je: Ameriški Slovenci, ki smo danes že narod »jim za-se. ki pišemo svojo zgodovino v življenju novega sveta — Amerike. In to ostanemo; nič več se nas ne more preliti ali preko-vati. nič se ne moremo navduševati za kaj drugega kot to. kar imamo pred seboj v novi deželi. Bili .smo pripuščeni sami sebi. in sami smi so ustvarili tudi vse svoje. ki nam je najdražje, ki je naše in nam najbolj podobno. Nekako 45 let poteka, odkar -o prihajali prvi Slovenei v sedanji Cle vel ami. Takrat je imelo mesto tudi vse drugače lice in ui bilo v toliko naseljeno. Po mestu ni vozila cestna železnica, katero vidimo danes. Zveza meti posameznimi kraji, je bila zelo slaba. Ni bilo prilike in časa. da bi se ljudje shajali ter izmenjavali svoje misli. Ce je Slovenec živel v Ne\v-biirghu. »je le na svete čase prišel na obisk k elevelandskim Slovencem. ki so v tistem času živeli o-koli vzhodne *W>. in 4*1. ceste in Pavne Ave. in tudi okoli 20. ceste in St. ('.lair Ave., kjer se je tiskal pr»vi slovenski časopis. V kolikor je meni znano iz pripovedovanja prvih pijonirjev in v kolikor trdijo tudi zapiski, so prihajali Slovenci na obrežje Ericškega jezera, toda niso se naseljevali v skupine. Zato o prvih letih ne vemo dosti posameznih dogodkov, ker je bilo življenje preveč raztreseno. Vsaka hiša je živela za-se. vsak je oskrboval samega sebe. Večjih družb ni hibi. o društvih med Slovenci ni bilo govora. Okoli leta lHtt'2 pa najdemo skupino, ki se nazivlja "Marijin Spolek". katero se pozneje prekrsti v društvo "Sv. Vida". Pri tem društvu se prično notaranji boji. zakar sledi posledica. ki porodi novo društvo "Slovenija". kjer se zbirajo napredni in svobodno misleči možje, ki čutijo v sebi potrebo iu moč. da je vsak narod vreden samega sebe in da naj bo kot tak poznan pred drugimi ljudmi. S to preobrazbo prihaja tako-rekoč društveno življenje v svoj tek v CMevelandu. Oglasijo se Slovenci. ki gojijo željo, da bi se večkrat sestajali, pogovarjali, izmenjavali misli in izobraževali med seboj, Čimbolj prihajajo na sestanke. bolj čutijo potrebo organizacije ter v mji moč. da se povzdignejo iz duševne za-spanosti. V listih, ki jih posamezniki dobivajo iz domovine, prebirajo novice in članke, ki bodrijo ljudje k skupnemu delu. mišljenju in na-obrazbi. Napredni možje in fantje čutijo in opominjajo drug drn-«rega. da bi organizirali društvo. Zato se zbere «v mesecu januarju lh^T mala skupina ljudi pod vodstvom -umrlega Ivana Zormaua. st.. ter ustanovi slovensko |>ev-sko društvo "Zora". Za'pisnik podpornih udov Slovenskega |»ev-skega drutva "Zora" ima vpisane slede člane: Oeo. Travnika r. .John Schneider. John Posch, Anton Ilijelich. John Ubežnik. Franc Russ. John Jamnik. Jožef Per-nauer. Miklavž Cerar. John Poje. Franc Tisovee. Janez Povše. Anton Krese. T. Barle. Marko Fer-lan jn Peter K linger. To so menda prvi člani, ki .so prhtosfvovali na prvem ustanovnem sestanku. Od meseca januarja do meseca junija istega leta obstoji pevsko društvo "Zora" Na dan 3. junija se zopet vrši seja. in na tej seji •so vsi ene misli. da se društvo prekrsti «v "Slovenski Sokol", «» tem. sestanku piše prvi tajnik "Slovenskega Sokola" Mr. Anton Tišler sledeče: •Na vogalu We ring, sedaj 31. cesta in St. (Mair Ave. je bila lepa in čista slovenska gostilna, kateri* je vodil naše obče spoštovani rojak Mr. nio si v roke ter dogovorili, da takoj naročimo sokol-ske kroje. Bilo nas je IS članov. Prvi odborniki so bili sledeči: Anton Kline, starosta. Anton Tišler. tajnik. Ivan Schneider, blagajnik in Josip K ran je zastavonoš;!. Ko si je društvo "Zora" nadelo novo ime "Slovenski Sokol" je bilo sklenjeno, dn poleg telovadbe goji petje. Dne IS. aprila 1WH) društvo sklene, da postane tudi podporno. da izplačuje bolniško podporo in poskrbi za. denar ob času smrti. Na redni seji me>eca decembra 1!MM) je bil izvoljen za starosto Louis Rechar. ki je ostal starosta dolgo vrsto let. Društvo je takrat štelo K5(» članov, a med njimi enega častnega člana A. Benedika. Leta l!K)S so bili sledeči odborniki: L. Reohar. starosta. Fr. ( erne, podstarost-n, Josip Zalokar. blagajnik. A. Benedik. tajnik, tajnikov namestnik: J. Špehek. računski ta-jnik: P. Pikš. odborniki: M. Lukner. J. Pirnat, J. Birk. F. Koren. F. Otoničar. F. j Stupica. F. Bricelj. in učitelj te-j lovadbe: O. P.rk. Od leta 1000 do lf>10 ni nobenih natančnih podatkov. Društvo je pač živelo, imelo notranje boje. kakor jih ima vsako društvo. Od leta IfHMi do 1!M)S je društvo izgubilo precej članov vsled slabih razmer, ki jih je doprinašala tedhnja kriza. I'stilo izročilo govori, da je v teh letih prišla tudi* velika preizkušnja. nad Sokole, če premagajo začrtano pot ali ne. Bil je boj med nazadnjaštvom in napred-njaštvom. Ustanavljajo se napredna in narodna društva. Iz Sokolov se porodi Slovepska narodna čitalnica in društvo "Naprej" št v. 5 SNPJ. Dne 27. junija 1010 ima Sokol važno sejo. Na tej seji se je .sklenilo. da Sokol postavi svoj lasten Sokolski dom. Navdušenje je veliko. ki rodi nekaj sadov. Sokol kupi 'zemljišče na Glass Ave in E. 61 St. že 8. avgusta ter vplača $1500. (>;talo polovico vplača meseca novembra. (Kakor je vsem Za one, ki so slabega zdravja Zaprtnlca in bolne obi»ti dozvolujejo •trupom, da se prelezejo v va&o telo, kar pozneje povzroča oblstno in meh urno dratenje, prebavne nenednostl, kisli želodec, vzdlsanje \x želodca. glavobol, nervoznoat. slabost v želodcu. zgubo ■panca, izgubo iivt-ne in mifiič-ne moči ln splofino slabo zdravje. Kuga-Tone vrejuje Čreva in odžen« zaprtnico, s tem da očisti telo. boleim Voječih strupov. Pripravi novo delovno ■llo ln moč vsem organom, prinese po-Cttno osvežujoče spanje ln daje novo ve-■elo življenje. Vi lahko dobite Nuga-Ton« v vsaki lekarni. Ako vafi lekarnar tega nima. recite mu naj Istega naroči •a vas od njegovega prekupčevalca —Advt. POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče f< Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Edioole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, upoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18 Street New York, N. Y. - n n u ■ znano. j»- potem Sokol opustil zi-1 zamrla t.t kulturna »veza med • lanj»* lastnega Doma ter se pri-1 eb*velamlskimi Slovenci, jr «.<1-družil ideji skupnega Slovenske- govorna skuf)in;i ljudi, ki ui pr.iv jra Narodnega Doma). tolmačila iijenfgsk pomena, iili pa je bala, da hi ona sama pr«*- Peter Zgaga Slovenski Sokol ni gojil samo telovadbe, petja in «1 * -1 i 1 podporo, ampak sr tudi oprijel dramatike. ki pa je pozneje prešla na druga društva.* kot je sedanje dramatično društvo "Ivan Cankar", ki dosega in je dosegalo višek dramatičnega, ude.jst vovanja v Cleveland«!. V tej dobi so se Sokoli dosti udele/i»va\ parad lin »lavnosti. Povsod so jih hoteli meti. jxivsod s»» dobro došli. Zanimanje za Sokol j»* postalo tako veliko. d;i je ob neki prireditvi nastopilo do !M) Sokolov v kroju. Imeli so svoje trohetaee. in Sokole na konjih. V skupini Sokola je bila takrat moč. ki se je razdelila v posamezne Ktruje in pota. tako da imamo danes v Clevelar.du dosti naprednih in narodnih skupin in društev. Lepo j«* Sokol uspeval pod telovadni vodstvom .1. Dehevea. načelnika. V enem letu je takrat imelo društvo osem zabav izmed bi ona sam« kmalu zamrla. V letll 1!I'J1 ste•«• društvo Ii0 dobrostoječih članov, ki plačujejo mesečuin Tebivadni odsek poravte z mes«*t*ein julijem na 1">D članov in članie. Pri Sokolu poživi življenje v toliki meri. da stopa Sokol v ospredje pred drugimi kulturnimi ustanovami. l»i-lo je takrat dovolj dela. toda marljivi tajnik Frank llmlovomik je napravil to delo z največjim veseljem. Leta je odstopil kot tajnik Sokola V drugem letu je zbolel. Bolezen, ki si- g;i j»- »»prijela. ga je trdovratno držala, dokler ga ni spravila v prezgodnji grob. Njegovo delo in žrtvovanje v prid Sokola ne bo pozabljeno in spomin na njega še vadilo živi liled Sokoli. V tem času se tudi postavi Slovenski-Narodni Dom na St. 4'lair-ju. Sokol s«« vpiše v zlato knjigo ter z geslom .sto Sokolov sto dolarjev, prispeva na altar narod- katerih se najbolj živo spominja- nega Doma. lib ot'voritvi Doma jo izleta v Lake Side («arden. kjer { vodi povorko Sokol v kroju. Ta-je telovadilo do S4MI Sokolov pro-; ko gre Sokol tudi k otvoritvi na-ste vaje. Prireditve seje udeležilo i rodnega Doma v Lorain. Ohio in lepo število drnšt ev : — Sokol | v ("ol I i n wood. kjer otvorijo Dom < 'heell. Sokol ('h-veh- lld. Sokol Ilavliček. društvo Najn-ej. Tri- na Waterloo 1M. ln to je bilo zadnjikrat. ko je s t o j m I Sokol v kro- gi a v. hrvatsko pevsko društvo ju na eest«». Pros vet a in društvo Slovenske j Društvo prične prirejati javne Sokoliee. V istem letu pošlje dru-i nastope v dvorani in prostem. So- st'vo tudi -s|rdeče Sokole na vse-sokolski izlet v Chieago: -I. Dehevea. Ferd. Cankarja, Fr. Pre-veea iu l{. Perdans. Za leto 1010 je bil izvoljen sledeči odbor: .Josip Kalan. starosta. Franee Ivočevar. pod-starosta. *lo-.sip Dehevee. načelnik. Franee Iludovernik. glavni tajnik. Fran- kolski izleti zadnjih sedem let s;-vršijo na vrtu sloveirskega drnšt ven ga Doma v Fuel id. Ohio, ali v beli Ljubljani kakor tiazivamo to okolie«» zadnje štiri leta. Leta obhaja društvo letnieo društvenega obstoja, in v letu l!>iJ7 pa 30-letnieo > pogostitvijo vseh članov Sokolov ter ee Oražem. računski tajnik. Mi-i ustanoviteljev ter veliko javno te- hael Lah. pomožni tajnik. Ivan Speliek. blagajnik; nadzorni odbor: A. IVterlin. K. liotar in A. K ra nje. V prihodnjih letih ^ pri Sokolu živi društveno*življenje, ki nima toliko pomena, da bi se ga o-pisovalo v detajlih. Od 1010 pa do izbruha svetovne vojne je na površju dramatika, dokler se iste ne opusti, kakortiidi telovadbo. Pri Slovenskem Sokolu pride nova si la. ki se pa ravna po svojih načelih. I'stanovi se Jugoslovanski Sokol, ki telovadi ter ima tudi svoj naraščaj. Načelnik telovadbe Vinko Prist o v. ki z vso .svojo mlado energijo poživi sokolsko misel ter »vztrajno poučuje mladino, dokler mu nemila usoda ne zastavi pot sokoKkega udejstvovanja v Ameriki. Vinko Pristov je utonil v Erieškem jezeru v poletju 1014». Zapisniki govore, da so se u-dejstvovali v sokolskem življenju sledeči: -Josip Kalan. Frane Hočevar. J. Pekolj. P. Kogoj. John Polloek. Frank Iludovernik. Mike Lukner. IVter Pikš. Frank Kovači«". Cerne, Bela j. Močnik. Rogelj, Birk, Levar. Smuk. Špehek. Kun-stelj. Jerič. Pervi tam ob 35-letni-ci Sokolstva v Clevelandu, Ohio. Zdravo! % Bajka. Živel je bogatili, ki je imel vsega dovolj: denarja, krasno hišo, neizmerne dragocenosti in že preeej postarno hčer. ki ni bila posebno lepa in ne preveč ljubeznji-va. Navzlic temu je pa imela to-lrko snubcev, da so si kar vrata, podajali. Toda nobenemu je ni hotel dati. Imenoval j«> je "moj največji zaklad" ter pri vsaki priliki poudarjal: — .Mojega največjega zaklada ne dam. I oda človek obrača. Bog pa o-hrne. Prišli so težki časi. Na borzi je izgubil v t" s svoj de mir in se je do vratu zadolžil. Ponoči s.» vdrli tatovi v hišo iu mu odnesli vm» dragocenosti. Slednjič mu je pa še hiša pogorela. Stanoval j«« v borni bajti poleg pogorišča s svojo hčerjo, s svojim "največjim zakladom'*.. < »d jutra d<» večera so prihajali upniki, pa so odhajali praznih rok. Njegovega "največjega zaklada" namreč nihče ni hotel vzeti. * Ko je kritik raztrgal gledališkega umetnika, je še za dobro mero 'pripomnil: — Aplavz je bil pa tak. kot če bn šla gosenica / gumijastimi podpetniki po debeli per/ij-ki preprogi. * K rojaku, ki je bil reven ko j cerkvena miš. je vdrl ropar. Pozneje <• rojak tako pripo-■ vedoval o svojem nočnem obisku. ; Vrata so >»• potihoma odpr- la. Saj veš. da jih ne zaklepam, ker nima nihče nič vzeti. V sobo je stopil ropar in začel previdno odpirati omare in predale, .laz sem škilil "'/pod od» je iu ga opazoval. Dobil seveda ui ničesar. Preobračal je .slike na steni, bi-sleč. da imam za njimi kaj skritega. Pa nič. Slednjič mi je previdno segel pod Zglavje. (SotoVo je domneval, da ho dobil listnico pod blazino. Videč, da je prišel za-stonj. se je poča>i odpravil proii vratom. Ko je sial na pragu, sem pa jaz strašansko zakričal. — Zakaj si zakričal ! — so ga vprašali. — saj »vendar ni bilo i <»-betic nevarnosti več. — Saj n is« ni kričal zaradi nevarnosti — je odvrnil rojak — ampak zakričal sem v namenu, da se bo ropar prestrašil in da l>o «> I strahu kaj od njega padlo, kar bi mi prav prišlo. * K znanemu zdravniku je prišel bogatin, ki je bil tako bogat, da se je mast kar cedila od njega. in prosi! ga je. naj mu svetuje. kako hi shujšal za kakih petdeset ali šestdeset flllltOV. Zdravnik ga je natančno pre-iskal in ga izprašal o niegovih življenjskih običajih. Debeluh lllU je Vse popravici povedal. — Veste kaj — 11111 je rekel zdravnik. — pojdite v Colorado Springs. Ko boste prišli nazaj, boste najmanj za sto funtov lažji. — Ali je res ? — je vzkliknil debeluh. — (I a rant i ram vam. — ga je potolažil zdravnik. — Koliko časa naj pa ostanem v kopališču.' — Ne dolgo. Par dni. pa bo dovolj. Po preteku štirinajstih dni pa zopet stopi v zdravnikovo sobo. Se bo J j je bil debel kakor prvič. — Kaj ste se že vrnili— se jr» začudil zdravnik. — Da. vrnil sem se — je pihal debeluh. — toda ne sinete mi zameriti. če vam rečem, da ničesar ne vest e. Za deset funtov sem se zredil, ne pa shujšal za sto. — Pa ste storili tako kot sem vam naročil — Seveda. Od vas sem se podal naravnost na postajo in sem se odpeljal v Colorado Springs. Tam sem bil šest dni... — llehe — ga je prekinil zdravnik — tega vam pa n'mem naročil. — Kako da ne? — se je hndo-val debeluh. — Jaz vam nisem rekel, da se morate peljati, ampak sem vam rekel: Pojdite v Colorado Spring . le bi tako storili, kot sem vara naročil, namreč če bi hodili tja in nazaj, bi shujšali najmanj -za sto| funtov... i "Q LIB H A K O D A" NEW YORK, SATURDAY, JUNE 18, 1932 THE LARQE8T SLOVENE DAILY In U. X, W. JUNOSZA — SZANIAWSKI: Gospod Migdalkiewicz Je seštel| enkrat, dvakrat, trikrat in naen-J ki at je vzkliknil na ves glas: — Ne, ni mogoče! Saj se vendar ne motim ... — Kaj pa je? — je vzkliknila žena in mu pogledala 6ez ramo v njegove račune. — Ta je pa dobra, a! Seštevam tu gotovino, kar je še ostane od mesečne plače, in vidi tu?.... — Kaj naj bi videla" — Le poglej! Ko sem /amasil že vit luknje-in poravnal vse račune, mi ostane še nekaj nad dvajset zlo-tov. — To ni mogoče! — - Pri moji veri, da je! — In praviš, da si poravnal vse račune? Nisi na nobenega pozabil? — Vse, prav vse setn poravnal. — Si računal hrano? — Seveda sem jo. Kakor običaj- j no računal sem izdatke za gospo-! akijstvo do polovice meseca, v drugi polovici pa itak jemljemo vedno na kredit. Tudi vse dolgove sem računal. — In praviš, da ti ostane dvajset zlulov? — Še nekaj čez. Štiriindvajset, tečno štiriindvajset. - To je pa res prijetno presenečenje! Kaj bova počela s tem denarjem? — Ne vem. Sicer pa to ni posebno velik kapital. — In vendar.... Veš kaj, jutri, ko se boš vračal iz pisarne. lahko ku- *piš nekaj krofov in slaščic, pa še •itttklenico vina. - Glej jo no. kar takoj krofe in >f vino povrhu! — je vzkliknil pre-' v nečenl gospod Migdalkiewicz. — Seveda ... povabimo Nowakow-skc na čaj. Saj je konec predpu-sta, a pri njih sva bila že na Sil-vestrovo. Zdaj, ko ti je denar padel tako rekoč kar z neba, se mo-ru.va pač revanžirati.... — No, pa naj bo, če se je treba t evanžirati, se pa bomo, — je za -mrmral gospod Migdalkiewicz. Naslednjega dne je prinesel pred obedom domov v eni roki krofe, v, drugi slaščice, v žepu pa steklenico ' vina. Zvečer sta prišla na t>ovabi-J lo zakonca Nowakowska. Pri čaju in krofih potem pa pri čaši rujnaga vinca in slaščicah je PO PRVEM oil večer aelo prijeten. Stari znanci so prijateljsko pokramljali. Po odhodu gostov je dejala gospa Migdalkiewicz med pospravljanjem *r mize svojemu možu: — E, lepo je pa le, če lahko človek takole včasih koga povabi. Žal, ostane v našem proračunu tako redko kaj za goste. Morda ti pa prihodnji mesec »opet kaj ostane, a? — Hm, dobro bi res bilo. samo ne v.m, če bo kaj.... Še vedno se mi žili, da tu ni vse v redu, — je pripomnil gospod Migdalkiewicz zamišljeno in sedel k svoji mizici, da bi spravil v red razmetane papirje. Kar je prestrašeno kriknil: — Evo, zdaj pa imamo vraga! — K£.j ti nisem dejal, da tu ni nekaj v redu? Zdaj pa imaš svoje goste! Kam se ti je pa tako mudilo, da si jih morala povabiti že danes? Seveda, z razmetavanjem denarja se ii vedno mudi ... — Kaj se je pa zgodilo? — Le poglej! Pod pivnikom mi je o>ial opomin mestne elektrarne, nanj sem bil pozabil kakor na stojo smrt. Če račun ne bo poravnan jutri, nam ustavijo električni tok. Has jut/l'.je zadnji dan. — Kaj poveš? Oh, to je pa res grozno! Kaj boš zdaj počel? — Kaj bom počel?! Ti bi morala kaj početi, ne pa jaz! Morda bi naprosila Nowakowske, da bi poravnali ta račun. Saj pravim, da ai človek v teh težkih časih ne more dovoljevati luksuza gostov, toda ti se za take reči seveda ne brigaš. Zdaj pa imaš kazen za krofe in vino! Ves mesec ^mo sedeli v temi! Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. i» ROTSCHILDA STA HOTELA OSLEPARITI Zgodba je tale: Član pariške družine Rothschildov, Henry de Rolschild. v svojo zasebno zabavo vzdižuje v Parizu razkošno gledališče. v ta namen je imel prijateljske in poslovne zveze z nekim pariškim gledališkim ravnateljem, ki pa se je pred kratkim pri avtomobilski vožnji ubil. Gledališki ravnatelj je pri svoji zadnji vožnji imel s seboj v aktovki več neizpolnjenih pogodb za igralce. Na teh 'pogodbah, ki, kakor rečeno, niso bile št i'poljnene na ime igralca, je bil že podpisan Henry de Rothschild. — Najbrž se je zgodilo tako, da so neznanci mrtvemu ravnatelju, ki je •eual pod avtomobilom, uropali aktovko. Ena teh pogodb je bila napravljena na takem papirju, na kakršnem navadno delajo kreditna pi^ma. Tatovi so s kemičnimi sredstvi skrbno odstranili s papirja ves tekst, da je ostal le Rothschildov lastnoročni podpis. Na to belo polo ? Rothschildovim podpisom so napisali kreditno pismo, v katerem Rothschild nakazuje donašalcu štiri milijone frankov. To pismo sta dva moža prinesla v neko banko v Anesu, kjer pa so ju prosili, naj po_ čakato nekaj dni, ker nimajo toliko gotovine. Med tem je banka telefonirala Rothschilu, ki je izjavil, da ni nikdar podpisal takega kreditnega pisma-. Kemična preiskava je pozneje tudi ugotovila, cls je bilo prvotno besedilo na poli ktmično odstranjeno in potem naknadno napravljeno drugo. Tako se j c ponesrečil poskus neznancev, pariškega Rothschila olajšati za 4 milijone. ITALIJANSKA IRIDEN T1ST1ČNA PROPAGANDA Knjigarna "Glas Naroda" 216 West ISth Street POVESTI in ROMANI New York, N. Y. Amerika, povsod dobro, doma najbolje ........................... Agitator (Kersnik) bn.5.......... Andrej Hofer ............................„, IteneŠka vedrirvalka ................. BH * rajski biser ......................... ISrli meeesen __________.________________ Bele noči, mali junak ................. lialkamko-Tui-Kka vojaka ......... ItalkausK* vojska, s stikalni , Koj in zmaga, povest ................. Blagajna Velikega vojvode .... Ilelfegor ............................_....... Boj-, (roman) ............................ llurska vojska ________________________ Beat in dnevnik _______________________ Božične darovi .......................... Boija pot na Bledu ................... Božja pot na Šmarni gori _________ Cankar: Grešnik Lenard, brofi. ........ Mimo Življenja _________________ Moje življenje ................... Romantične duše _____________ ...65 ...S9 ...J* ....35 ....35 ...60 ....80 ....35 ....60 ....80 ....40 ....00 ...35 ....20 ...JO ...,75 .60 Čarovnica ...........................................25 Cvetina Bo rog rajska ......................45 Cvetke ................................................26 ^Cbdifll .........................i nil III1111 .25 Crtlee Is življenja na kmetih .........35 Drobiž. In rane povesti — Spisal Miltln-skl ________ Darovana, zgodovinska povest ........JO Dekle Eliza ............................. Dalmatinske povesti --------------------JS Dolga roka ...»___________________________________JO Do Ohrida ia BttoUa ....................10 Doli t orožjem ___________________ Dve stiki: — Njiva; Starka _______(Meflko) _ l^vittt Ofl^UldOl M*MMMa*Mf»«(*«****>»M«**«M Duhovni boj _____________________________80 Dedek Je mrli; teijekl____ Ia ikra- :-------40 JU tU Kran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo ........................................JO Gozdovnik (2 ZVEZKA) ..............1.20 Goispodariea sveta ............................40 Gostilne v stari Ljubljani .................60 j Grška >lytologija .............................1.— Gusarji ...............................................75 Gusar v obtakth ................................JO Hadii M-jrat (Tolstoj) ............—.40 Hči papeža, ve*................................1-— Hektorjev meč ..................................JO lledvika ...............................................40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova ) ...........................40 Hudo Brezdno (11. zO .................35 Humorske, Groteske in Satire . vezauo .............. .........................80 broširano .......................................00 Izlet g. Broučka ..............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca ...........-6« Iz tajnosti prirode ............................JO Iz modernega sveta, trdo vez.....1.00 • Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zve/.ka ...................................1-50 Igračke, brofiirano ..............................80 Igralec ................................................75 Jagnje.................................................-80 Janko in Metka (za otroke) ............JO Jernač Zmagovač. Med plazovi ______-50 Jutri (Strug) trdo ves_______________-75 broS._________________________________________.00 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, - lepo Teza nil) ...........................„..10.— 0. zvezek: Dr. Zdber — Tngomer broširano _____________________________ .75 Juan iMserija (Povesti Is Španskega življenja....................................80 Kako se sem jaz likal (AleSovec) I. svesek Kako »m se Jaz Hkal < AleSovec) It. sv. .. na so jas likal (AiaAovec( UI. Korejska brata, povest iz inlsijonov r Koreji .......................................30 Krvna osveta ............................„....30 Kmerki punt (Šenoa i .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožiei ...50 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................60 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks ______________...45 Levstikovi zbrani spisi ....................JO 1. sv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je: Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik _____-70 5. sv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ......................-70 Trdo vezano _________________________L— ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trjjoree, Kupčijskl stražnik. Uradnik, Jezii-ui doktor. Gostilničar, Klejtetulje, Natakar ca, Duhovnik, Itd..................... __________.N Lov na ženo (roman) .......... ...........JH> Lucifer .................................... _________1.— Marjetica ______________________________ ............ Materina žrtev ....................... Moje življenje ___________________ ____________75 ^I»li Lord ............................... _____________.80 Miljouar brez denarja........ ...--------75 Maron, krščanski deček lz Liba- nona ............................. ...........JE5 Mladih zanikerneiov lastni živo- topla __________________________ ________75 Mlinarjev Janez__________ ____________5§ Musolino ...»............................ .............. Mrtvi Gostač ....................... ____________35 Mali Klatoi __________________ ______.79 Mesija __________________________ ____________59 Malenkosti (Ivan Albrecbt) _______25 Mladim srrem. Zlrirka povesti za slovenska mladino ............ __________25 Mister i ja. roman_______________ ____U- Možje ...................................... _________ 159 Na razlKnifa potih ________ ______.49 Notarjev nos, humoreska _____ ________..JSS Narod, ki izmira________ Nafta vas. IL del. 9 povesti . _____ Not« Erotika, trdo ves_ ZZZLii Split, 1. junija. "II Littorio Dalmatico", glavno glasilo za italijansko iredentistično propagando, ki izhaja v Zadru, objavlja skoraj v vsaki svoji številki poročila o propagandističnem delovanju "Dalmatinske akcije'' (A-zjone dalmatica>, ki ima svojo organizacijo v zvezi z organizacijo italijanskih vojnih prostovoljcev razpredeno po vsej Italiji in tudi po inozemstvu, kjerkoli so naseljeni Italijani v količkaj večjem številu. V zadnji svoji številki je za-darski list objavil celo kopico po-iot-il iz raznih krajev Italije, ki jasno dokazujejo, kako se podžiga italijanski narod ob sodelovanju službene fašistične stranke ter njenih in državnih oblasti predstavi-teljev za iredentistično misel odtr-ganja Dalmacije in drugih naš.h primorskih krajev od naše države. Tako je po poročilu zadarskega lista predsednik padovanske skupine ■•Dalmatinske akcije", Giuseppe Solitra pred mnogoštevilnim ob-čiiistvom predaval o italijanstvu Dalmacije in preklinjal Jugoslove-ne, ki skušajo utajiti italijanski ziic.čaj te "italijanske pokrajine" in ga oskrunjajo s svojo navlako, kaior n. pr. Meštrovjčevim Grego-njem Ninskim v splitski Diokleci-i janovi palači. Občinstvo je navdušeno ploskalo govorniku, zlasti pa tedaj, ko ie omenjal "italijanski! patriotizem Dalmatincev". V Arezzu je predaval o - jadranskem apostoiatu Italije" prosluli dalmatinski iiedentist, kateremu pa se je nekdaj očitalo -*avsti:jakan-stvo", sedanji italijanski senatom conte Antonio Cippico. Preden je pnšel na stvar samo se je spominjal nekega Arečana, Tommasa De Bucci Venulija, ki je pred vojno deloval za —italijansko Dalmacijo'*. Cippio je potem izvajal, da Italijani na žele vojne, vendar pa mislijo. da pravica narodov prej ali slej zmaga, samo če imajo trdno voljo. Kaj je hotel heči s um, pač ni tre-b«. ra"l3gati. V Trentu je profesor Brusaco predaval o Dalmaciji. Trdil je, da je Dalnaacija vso prepojena z italijansko zgodovine in umetnostjo, in je potem navajal imena in dejanja dalmatinskih iredentistov.. Zaključil je z vzklikom '-italijanski Dalmaciji'*. Veronsko skupina "Dalmatinske a.reije" je tekom tekočega leta priredila celo vrsto iredentistinnih ma-r.ilestacij. V mesecu januarju se je vršilo predavanje o italijanstvu Dalmacije pod okriljem fašističnega kulturnega zavoda. V februarju je biio ravno tam predavanje o italijanskem iredentistu Bajamontiju, zadnjem italijanskem splitskem županu. V marcu so se vršila pro-pagandistična predavanja v vseh veronskih šolah, sedaj pa se pripravljajo nova predavanja za fašistično dijaštvo in mladinske faši-je. Toliko v eni sami številki zadar-fkega lista. In to gre od številke do številke, kakor gre iredentističnia propaganda od kraja do kraja, a vse da bi čim prej nad našo Dal-, macijo, nad našim Primorjem, nad našim Jadranom za vihrala italijanska trobojnica. Tako razumejo v Italiji "miroljubnost" in "dobro sosedstvo' *! BflBJAVflS J 6 Zapel je solncu nasproti: "Oh slovo, to slovo ini teži sm1! Xa pot, na pot težko človek ure! Sanio ena tolažba mi lajša srce, vedno ne moreni doma ostati, treha j«1 v svetu sirej Vsi so zii]>eli z njim: ''Xaprej. naprej, iz i i poljubovanju! je grizla, ko ga je ibjemala. ga je šeipalaj kadar ]>a ga je že s]nistila, je ponovno sko-1 rila vanj. Mlajša sestra, ki jo je spremljala, jo je vlekla za krilo: — pojdi. Tina! — Teka. tečna! — In že jo je udarila poi licu, toda ta je ni spustila, vlekla .i<> je za krilo, pri tem pa prišpičila ustnice in se na-' smihala fantu: — Zbogom Tomaž! — Ta je navsezadnje poljubil še lepega otroka. ( Katarina Detisborn je podala svojemu možu samo roko. potem pa ga je prekrižala:' — Jezu-! Marija! Sv. Jožef! l>a se le vrneš zdrav! Za božič — da ne boš pozabil — za našo Francko obleko iz katuna, šest sežnjev. toda, da ne bo barva preveč vpila! In zame potiskano blago, enajst sežnjev, ker je samo pe; četrtin Široko. Zbogom Nikola! — Zbogom Katka! — lie. naprej! — je vpil Densborn. Lovrenc se je še enkrat okrenil in pogledal proti dolini: zavihtel je klobuk, pravzaprav mu je bilo že prav lahko pri srcu. — Zbogom Barbka, — je mrmral, potem pa je veselo zažvižgal. Pred njim j«' bil svet, ves v solncti, dela se ni bal. Zabave je bilo tudi dovolj in za božič bodo že spet doma — zakaj bi se žalostil.'! Pol jubovanje, objemanje, pogledi v slovo. pozdravi. — Zbogom, pa kaj lepega mi prinesi! — Piši kmalu! — Tu ti tudi! — Ostani zdrav! Pozdravi otroke! Poslavljanje z rokami, s prikimavanjem in mahanjem robcev. Top, top, naprej! Top. top. Votlo odmevajo koraki, za bližnjim bregom so izginili možje. Same. — Stale so okoli samotnega grma. kot osamela čreda. Ostri jutranji veter je bril čez goli plato, napihoval je ženskam krila, da so plapolala ket zastave razobeše-ne v sili. — Zdaj so odšli, — je spregovorila ena izmed žensk in zrla žalostno za njimi, ki so iztrinili. POMAGATI SI ZNAJO Štedi se Kjer se pač da, ,in tako so tudi v Smirni brez dolgih de* bat in anket sklenili štediti pri porokah. Svatbe so bile doslej zelo drage. Nevestini in ženinovi starši morajo namreč po starih običajih povabiti na ženitovanjsko pojedino vso vas, kjer ženin ali nevesta pre-bi\a. Seveda se kmetje vesele na gortijo in se že več dni pred njo postijo, da; bi lahko čimveč pojedli in popili. Gospodarski položaj je pa tudi v Smirni težak. Niti tobak, ki je bil tu gla-vni trgovski artikel, ni d poljski pridelki ne gredo vei tako v denar, kakor v dobrih starih časih. Zato si ljudje mislijo, kdo bo prirejal svatbe in gostje, čemu bi si sosedje na naš račun basali želodce? Ker pa svatba brez pojedine ni mogoča, si pomagajo ženini na ti način, da svoje izvoljenke kar lepo ugrabijo. Seveda jih ugrabijo z vednostjo in s pomočjo roditeljev. Ro duel j i se potem izgovarjajo, da jim1 je bila hčerka ponoči ugrabljena)liala P^va na levo in desno plat rame. poln da je splavala ženitovanjska go-j tem pa mu je zdrknila na prša. Petereek je sUja po vodi. i zaspal. — (Jospe Luce danes ni bilo doma, potnik z gumbi, vrvicami in blagoyi za obleko je potoval skozi vas, z njegovim vozom se je že navsezgodaj odpeljala z otrokom k .sorodnikom v Manderseli-eid. Izrabila je priliko. Peter j<> je spremil do gostilne in jo videl. kako se je odpeljala, potem pa je spil pri starem Krumscheidu merico in odšel počasi proti domu, da bi nakrmil kozo in kokoši. Pravkar se je hotel od tega truda odpočili. ko je pritekel Hubert, nečak starega Steffe>a: plug ni bil v redu. strnišče naj bi z orali, zato >e je mudilo. — Le pojdi naprej, prišel bom kakor hitro bom mogel. — je rekel Petereek važno in zrinil malega sla skozi vrata. Potem se je smejal sam vase, m' tega se mu manjka, da bi se pri tej vročini >c trudil /. delom! — »Jutri je tudi še en dan. morda ho dovolj hladno. — Oil. 1o je muka! Razpel je srajco na prsih in se vrgel počez, kar v čevljih, na še razvlečeno posteljo. Z zaspanimi očmi je buljil v nizki strop, ki je počrnel <»d dima in s katerega so visele pajčevine. ter mislil na >vojo ženo. Od vraga je imenitno izgledala, ko je sedela pri potniku na vozu! Kot kakšna dama! Najlepšo obleko je oblekla, na obleko je nmo»o dala: že dol^n »a je nagovarjala za novo. In klobuk .i*' imela na glavi, prikrojila si ga je z vsemi mog« čimi odrezki trakov: po « ele dneve ji* lahko sedela pri takem delu. Kako pa se ji je tudi podal. Pod robom slamnika z modrimi in rdečimi pentljami so se prilegli g »sti črni lasje v kodrih na čelo: do obrvi, ki so se ločile kot temna črta nad veselimi, svetlimi očmi, so viseli lasje v hlestečih kodrih. Tudi potniku SO se kar sline cedile. Peter je to dobro opazil. Proklelo, ali ni bil velik osel. da je pusti! Luco samo, da ->e je peljala s tujim moškim .'! Nagubančil je čelo: z jeznim nemirom je skočil na noge — pa — je naenkrat spet nekdo potrkal! Vrata >o se odprla: ne da bi čakala na "notri", je nenadoma nicknila Tina Poetsch glavo v izbo. Z zvitim smehljajem >e je o-zirala okrog. — Ali ni Luce doma ! — Ne! — je odvrnil precej grob >; prišla mu je v nepravi čas, moral je toliko razmislili. Kot mačka se je splazila bližje, njene oči so se iskrile. — Ali se je Muca peljala do Manderschcida ! Kje je zvedela i Začudeno jo je gledal. Pekla ni ničesar, toda njen smeh jo je izdajal. Aha, pazila je! Stala je pred njim. glavo je malo nagnila in mu mežikala z očmi. Ni si mogel kaj. da bi je lie smatral za lepo: svetla ruta ji je dobro pristojala k zarjavelemu obrazu in u-■»la je imela rdeča kot češnja. — Ali si hotela kaj od Luce? — jo je vprašal že bolj priazno. — Xe. od vas! — mu j«- odvrnila drzno* privzdignila krilo in stikala dolgo po žejni spodnjega krila. Pri tem ni odvrnila pogleda od njega in se mu nasmihala s svojimi črešnjevimi ustnicami. NADALJEVANJE SLEDI Peter Moffert je sedeJ na klopiei prod vrati. Noge je imel stegnjeue daleč pred sabo, roke je tiščal v hlačnih žepih; udobno zleknjen je drgnil hrbet ob hišno steno. Zrak je bil miren, zelo vroč; ujel se je med gorske stene in se kuhal in paril kot v kotlu. Noben vetrič ni pihljal, noben lisr na drevesu se ni zganil, neslišno se je vila izsušena srebrna Salma proti Himmerodu. Tu gori k zadnji bajti, onstran od vseh drugih, se ni eni noben krik. noben glas. V solncnein žaru je ležala spodaj vas brez življenja kot bi zasnlila v pravljično spanje; njene majhne, bele hišice, slepeče v bleščeči svetlobi, so se stikale boječe v ozki dolinici. Peter se je stegoval in sčeperil; potem pa je sedel popolnoma mirno, težke veke so mu padale še glob je na oči, čepica mu je zdrknila prav do obrvi, zdclial je, da si mu videl zadnji zob v ustih. Brez volje mu je ni- Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" NEW YORK, SATURDAY, JUNE 18, 1932 YHE LARGEST SLOVENE DAILY in USA CIN GOSPODA PIJA ROKAM IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. u a a n 26 (Nadaljevanje.) POLKOVNIK REDL V NOVI IZDAJI Iz Budimpešte poročajo o vohun-j vohunila za stotnikom. Osem let, ski aferi, ki močno spominja na a-; cdkar je bila ločena od svojega Lili naroči in z veliko slastjo ga povžijete. Marsikatero poželjivo oko se je obrnilo k njuni mali mizici. Pijina nenavadna lepota jc bila v velikem nasprotju s svežo in živahno Lili s svetlo plavimi lastni. Lili ni bila krasotiea, toda bila je zelo prikirpljiva in njena vitka postava se je pregiba I a v bokih; vsaka njena kretnja je kazala Življenje, odločnost in moč. Ako bi bila v moški obleki, bi jo -vsakdo smatral za petnajstletnega dečka, zlasti še ker je imela lase pristrižene kot dečki in je bila zagorela v obraz, iz katerega so zrle žive, poredne oči. — Ali ne bova šle f — pravi Pija. — Saj smo obljubile tvoji materi, da prideve točno do večerje, za katero hočt-š še nekaj kupiti. — Kako naglo poteče čas Zdaj pa še hitro cigareto. Ko Lili plačuje natakarju, vstopijo trije gospodje in sedejo blizu njune mize. Pija vstane; pri tem pa ji torbica zdrsne na tla. Še predno o-pazi, se n«-k mladi gospod skloni in pobere torbico, ki jo ji izroči •jL uljndnim pok Ionom ter jo pogleda naravnost v obraz. Tedaj pa se zgane, prebledi, nato zardi in kot v jzaniaknjenjn bo vprte n egove oči v njen mični obraz, katerega pač ni videl prvikrat — te velike temne oči, fini n o* nad usti z bolestnim smehljanjem — o, kolikokrat je to op^zovaj — vsako njeno potezo je poznal. Prav gotovo je morala ta lepa deklica biti model za sliko, ki jo je imel kot kako dragocenost. Pija začudena opazi njegov pogled. Bila je v veliki zadregi in v zahvalo pripogne glavo. Toda tako privlačen je bil proseči pogled tui;ega gospoda, tla zopet dvigne oči in ga pogleda. — Gremo, Pija! —- pravi Lili Piji. Pija! Ali ni videl tega imena na sliki? Zdaj ni bilo več nobenega dvoma — to krasno dekle je bil model — Pija je bilo njeno ime! Tako naglo je našel njo, ki jo je .iskal. Tako*slučajno mu je priala na pot. Nikdar več je ui smel izpustiti izpred svojih oči. — Oprostite, milostljiva gospica, samo eno vprašanje. _ jo nagovori s stresočim glasom. — In odgovor na to vprašanje je zelo važen. Lili opazuje tu ega gospoda, ki je hotel Pijo zaplesti v pogovor. Kaj mu je. da je tako vsiljiv? — Gremo, Pija, — jo zopet opomni. — Je že skrajni čas. Mama čaka. S kljubovalnim priklonom se Lili poslovi od tujca ter ga pogleda od nog do glave. — Dovolite dami, prosim .samo eno besedo, — reee skoro proseče ter se jima prikloni in imenuje svoje ime, katerega pa niste razumeli. Toda Lili pravi, ko jo prime za roko: — Obžalujem, toda najin čas je omejen. — Gotpiee, imam neko zelo važno stvar. Toda Lili je neizprosna. Xe, kakemu pustolovcu njena ljuba Pija ni smela pasti v roke Poznala je svet. poznala može; vedela kakšni so. Zelo razočaran gleda Volbenk Ribič za obema damama, ki ste šle po stopnicah terase navzdol... I)a ne bi pri drugih gostih zbudil kake posebne pozornosti, se je moral zatajiti. Toda izpred Oči ju ne sme izgubiti; takoj je hotel iti za njima. Vzame klobuk, ter svojima prijateljema pravi, da ima nek važen opravek, katerega bo pozneje pojamiil in naglo odide s terase. Toda v svoje veliko presenečenje ni več ividel mladih dam na ulici, četudi od časa njunega odhoda niste potegli niti dve minuti. Zdelo se mu je. kot bi se pogreznili v zemljo. Ozira se na levo in desno. Nič! Seveda ni mogel vedeti, da je zvita Lili s Pij*) naglo skočila v konditorijo kavarne, ker je bila trdno prepričana, da jima bo mladi gospod sledil in ta njegov namen je hotela preprečiti. Ko si izbere zaželjeno pecivo, zaupa Piji svoje mišljenje. — Gospod je bil preveč predrzen, ker te je kar meni nič tebi nič nagovoril, kakor bi bila za vsakega. Zdaj najbrže stoji kje na ulici in naju išče. — pravi Lili zmagoslavno. — Toda govoril je o neki zelo važno stvari. Vendar ne more! vedeti — — O. Pija. vendar ne hodi na Hm. — pravi Lili premišljeno, — taki ljudje iščejo vsako najmanjšo priložnost, da se morejo s teboj spoznati. Ponavadi .se ti približa in prične govoriti, da sta se videla na nekem potovanju in slednjič pride izgovor, da se mu zdiš tako zelo podobna kaki drugi. Toda tak vzrok zadostuje, da nagovori damo. Ako se pozneje izkaže, da je bila pomota, pa je govoril saj nekaj be>elka na preprogi s prestreljeno glavo. Gospa je takoj obvestila policijo, ki je ugotovila, da gre za samomor. Stotnik si je pognal kroglo v glavo. Komisiji se je pa zdelo čudno, da so bile tapete na steni na dveh krajih preluknjane. V steni so našli dve krogli iz stotnikovega revolverja, dočim je manjkal v revolverju samo en naboj. Nastalo je vprašanje, kdo je streljal in odkod izvirata dve krogli. Policija je osumila stotnikovo pri-ležnico in jo zaslišala. Lepa dama je pa trdovratno zatrjevala, da je našla stotnika mrtvega in da o dveh otrelih ničesar ne ve. Toda policija se je začela zanimati za njeno preteklost in preiskava je dognala, iu je kupila gospa Litke dan pred stotnikovo smrtjo revolver, ki so ga našli pri njej na domu, toda v njem nI manjkal noben naboj. Gospa je odločno odklonila vsako izjavo. — Piebledela je, ko so ji povedali, da oO našli njen revolver. Že se je govorilo o njeni aretaciji, ko jo je nekega dne policija izpustila-in ob- moža, je bila lepa žena v službi madžarskega protivohunskega urada. Nihče je ni poznal, toda vsakdo je vedel, da je šefova desna roka. Stotnik Ruttkay se je seznanil njo in čez dober mesec je že stanovala pri njem. Dve leti ni mogel storiti nobenega koraka ne da bi bile vojaške oblasti takoj obveščene o njem. Lepa priležnica je spretno zamenjavala dokumente in pošiljala čez mejo putvorjena poročila. Tako so voja-oblasti takoj obveščene o njem. Lepa priležnica je spretno zamenjavala dokumente in pošiljala čez mejo potvorjena poročila. Tako so vcjaške oblasti polagoma spoznale ves vohunski aparat tuje države.1 To je trajalo od maja 1930 do maja 1932, ko je gospa Littke sporočila svojemu šefu, da so vse tajne izčrpane. Stotnika Ruttkaya so povabili v generalni štab in ko je odhajal, je vedel da so mu ure štete. Povedali so mu, da bo čez 24 ur aretiran in ma namignili, naj si sodi sam. Če bi se odločil za to, naj pošlje šefu protfvohunskega urada prano kuverto. Mož seveda ni vedel, kdo ga malem pokaže kos V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 21. Junija — 9. Julija (opoldne) PARIS 29. Junija — 22. Julija LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnita in potne list« vpra-iajte naše pooblaščene agent« cJreoeh J&ne 19 STATE STREET. NEW YORK da nam saj -------x----- —. nekdanjosti potopljenih gozdov. Ko je smola padala na tla, se je je o-prijelo marsikaj, ali žužeilke ali igie jelk ali kaka druga stvar. Zato najdemo danes v jantarju življenjske oblike iz davne preteklosti, kar učenjakom služi za proučava- i n..e. Iz teh jantarskih vsebin so; naravoslovci dognali, kakšno rastlinstvo in živalstvo je bilo tčda-j na zemlji. Žuželke tistega časa so bile prav take, kakršne so dandanašnje, rastlinstvo pa je bjlo tako, kakršno se danes nahaja v bolj južnih krajih. Na bregovih Baltiškega morja je torej pred mnogo tisoč leti vladalo južno podnebje. Dognali so, da so poleg jelovega in listnatega drevja rastle ob Baltiškem morju tudi palme, ciprese, miingolije in cimet. Jantar so pozrfali že Grki in so ga iiv.enovali "elektron". Dobivali so gu pa prav tako na baltiški obali, itakor ga dobivajo danes. Že pred .7000 leti so v teh krajih ljudje nabirali jantar in ga prodajali daleč proti jugu, bodisi po trgovskih potih, ki so vodile po suhem, ali pa so ga vozili drzni feničanski mornarji v majhnih ladjicah in Baltika okrog vse Evrope skozi Gibraltar, Sredozemsko morje na Grško in Egipt. V vseh starinskih grobiščih dobimo okrasje iiz jantarja. Kako dobivajo jantar? Najboljša je izdal. Gospa Litke je slutila, da!.. 2etev"'? za jantar je v dneh po hu-bo porabil zadnje ure svojega življenja za to, da poišče izdajalca. Zato si je kupila revolver. Stotnik je iz kolkovnikove opazke spoznal, javila suhoparen komunike, da je da ga je izdala njegova priležnica bila gospa po krivem osmuljena. , in sklenil je ustreljiti jo. Prišel je Stotnik Ruttkaj je bil eden naj-j domov in zaklenil vrata, toda lepa boljših častnikov madžarskega ge-, piiležnica si je bila pravočasno pre-neralnega štaba in zato je njegove j skrbela drug ključ in v odločilnem predstojnike temebolj presenetila! trenutku je zbežala iz sobe. Dva-vest, da je v službi neke tuje drža-; krat je stotnik streljal za njo in ve, ki ji je prodajal vse vojaške i obe krogli sta obtičali v steni. Vi-ajne. Važne dokumente je fotogra- j dcc. da izdajalke ne bo mogel kaz-firal in izročal svojemu nečaku,^da novati, je odnesel prazno kuverto jih je odnašal čez mejo. Generalni na pošto, potem se je pa vrnil do-štab je najel go. Litke, ki naj bi mov in si pognal kroglo v glavo. BOGASTVO V MORSKEM PESKU Jantar! Dragocenost, ki takore-koč raste v morskem pesku. Največja ležišča teh dragujev so na o-bali Baltiškega morja. Kaj je jantar? V sivi davnini so tam, kjer danes valove valovi Baltiškega moria, rasli ogromni jelovi gozdovi. Kakor menijo geologi, pa je te gozdove v 'akoizvani terciarni dtobi zagrnilo morje. Vse rastlinstvo se je pogre-znilo v morsko globočino, jelove gozdove je zasul fini morski pesek. Kar je od teh jelovih gozdov še ostalo, to je jantar, ki ga ljudje poznajo že tisočletja. Jantar namreč ni nič drugega kakor strjena jelo-va smola. Jelka, ki je kje načeta, izceja iz sebe smolnat sok, ki teče -jo drevesu na tla in se tu strdi. Čezenj pada iglasto listje, na to se zopet cedi smola itd. V teku sto- in tisočletij so se nabrale na tleh ce-e plasti smole v kroglicah in pal-čicah. Ko je morje zagrnilo gozdove, je drevje hitro segnilo, smolnate plasti pa' so se ohranile "ter od tisočletja do tisočletjiai postajale TRINERJEVO GRENKO VINO I proti zaprtju, slabemu apetitu.glavo-l Ibolti. izgubi spanja.V vseh lekarnah! bolj trde. Ker pa je smola razmeroma lahka, so jo morski valovi me-lali na obrežje. Danes dobivajo jantar v modro - sivem ilovnatem pesku, v tako zvani modri prsti. Ta pret je kake tri metre debela ter prečenja že nekaj metrov pod morskim dnom, na obrežju pa so jo našli 5 m pod morsko gladino. Ker je dih viharjih, ko so morski valovi že več dni bičali zemljo in raznesli mehko morsko dno, so odprli tu-ai tako zvano "modro plast" pod moiskim dnom ter prineslina površja jantar, ki so ga vrgli na obrežni pesek. Ko se valovi zopet poležejo, prebivalci na obrežje in iščejo jantar. Pri tem marsikdo, ki mu je sreča mila, zasluži velike vsote. Ribiči veslajo z dolgimi mrežami na me rje in love tudi morske rastline, med katere so se vjele jantarjeve | kr^gljice. Morske rastline, ki nosijo s seboj jantar, spoznajo ribiči po^ modrikasti barvi, katero so dobile rastline od modre prsti. Taki dnevi so za prebivalce tega morskega ob-j režja dnevi sreče. To, kar so nalovili, imenujejo 'blagoslov obrežja'. Na obalo pa ne priplavajo vsi kosi jantarja, ki ga je morje dvignilo izpod morskih t 1, ampak marsikak kos pade nazaj na dno, kicr obleži v morskem pesku. Kadar je ob mirnem vremenu voda I tako čista, da je videti ne preglo-! boko dno, ribiči lahko opazijo na j dr.u rumeni kamen, ki se razločno! Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $1RQ RAZRED IJ3." Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New Yorka. „. Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line HnAl 39 Broadway, New York SHIPPING v NEWS VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato tanko odpremi vsakega potnika na katereniko i parniku. V vašem interesu je, da se kadar siite na potovanje v stari kraj. ali od tam sem. vselej obrnete na staro, znano in zanes jivo domače podjetja LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New Vork. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! lo ii od belega peska. Kadar ribiči i kaj takega pazijo, brž prihite z dolgimi mrežami in črpajo drago- obrežje ^koraj povsod več ko 20 m, c( n&sti z morskega ^ vča3ih tu_, visoko nad morjem, je najti plast, v kateri se skriva jantar, šele v glo-bočini 30 m. cii potapljajoči iščejo jantar na i morskem dnu, vendar se to manj izplača. Jantar ima različne barve: je ru- Poleg jantarja je še en kamen, ki men in rjavkast, prozoren in neka-j je nastal drevesnih snovi, to je kc zastrt. Ribiči, ki iščejo jantar, pravijo jantarju, ki ni prozoren, da je - barva kislega zelja''. Velike kose jantarja oddelajo takoj, male kro glice pa poprej segrejejo in jih potem stisnejo več skupaj v en kos, katerega potem obdelajo. Strokovnjaki seveda cenijo naravni jantar bolj. Redko kedaj dobijo jantar v taki^obliki, kakršnega je napravila narava že na drevesu. To so podol-gaste raztegnjene veliki kaplji podobne krogljice, ki dokazujejo, kako je smola počasi lezla hz ranjenega drevesa. Dobiti pa je tudi prave kapljice in pa tudi cele kose, ki so se strdili in so se sprijeli na tleh. V teh velikih kosih je lahko razločiti posamezne kapljice. Najbolj zanimivo pri jantarju je, rn^jjji^mCTiMnmrMv isr m.inin mm1 ;,iJuiiiiiifflMi»iiiiiiiffiiiHiiiiiiiiiMiLiitiiiiiniiiiyMiig ::i';u:;:";; -lai.niiiim,::.. ::^in;iim!l.llimi|iiii;ii:i IIHiIMl UillllMmiliiriiiail-liaBlililillltiUli;;!« 1 Mali Oglasi imajo velik uspeh gagat. Je popolnoma črn, kakor o-glje ter zgoščenemu premogu podoben. Dobivajo ga predvsem na Angleškem, kjer ga predelujejo za žalne okraske. Je težji ko jantar in tudi trši, je pa krhek prav tako ko jantar. Oe ti jantar ali gaga t pade na tla, se razbije. Zato je treba na te vrste dragih kamnov posebno paziti. CENA DR. RERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOfcR) Si»ne tamo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tta Street Hew York City I!1 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 21. Junija: J~afa.y eite v Havr« 22- Junija: lie d»- France v Havre Pies. Roosevelt v Cherbourg Maj~.«tlc v Cherbourg Mauretania v Cherbourg 23. Junija: Bremen v Cherbourg in Breme* Kiuttg.it v Cherbourg lit Hren.** 1*. Junija: Vulcania v Trst Belg^nlatid v Havre 2S- Junija: ViJen«lani v Boulogne tur Mer £6. Junija: Cooluinbus v Cherbourg ln KrtLMk 13. Junija: Conte Crande v denovo Leviathan v. Cherbourg Z9. Junija: Paris v Mavre A(|Uit;inia v Cherbourg 30. Junija: Champlain (NOVI) v Havre (Jeneiul von Steub«n v Hi.men 1. Ju'ija: •Augustus v Genovo '•■ytniiii- v Cherbourg I-i ropa v Cherbourg in Bremen I-;, m-asfria v Cherbourg \V«-sternland v Havre JVutschland v Cherbourg In Hamhti.g Z. julija: Ui.itfnl,nn v ISouk.gne sur Mer 5. julija: Cleveland v Cherbourg ln Hamburg 5. Julija: President Harding v Cherbourg 7. julija: i-a luttiia v Trst I ere!iK;«ria v Cherbourg New V"rk v Cherbourg in Hamburj Iir»-jtirg 1n l»jtmburg 4 avgusta: Kansruhe v Hr.-men Xc\v York v <'lici boiir« in IIunihurK L avgusta: H-o.ieric v Cherbourg I-11 land v Havre G. avgusta: ^ l.uio|>:i v fherltourg in v Bremen 1 .a fa vet le v Havre V.. .Idam v Cherbourg in v Boulogne mt ,M.-r 9 .-ivgusta: l-»viath:cn v Cherbourg 1: avgusta: .'•Miitania v Cherbourg .Mb*-) t Hallin v Cherbourg in v Hlm- h.rg IMesden v Cherbourg in v Bremen "•2. avgusta: »-.••ris v Havre oiympic v Cherbourg lYnnlund v Havre 13. avgusta: .»'Igustus v Genovo M'nrret« nka v Cherbourg Statendam v Cherbourg in v Boulogne sur Mer 15 avgusta: , Cleveland v Cherbourg ln Hamburg 1"". avgusta: j K«, hambeau v Havre ! I "res. Hooseevlt v Cherbourg ln ▼ 1 Hamburg 13. avgusta: Ber< rigat ia v Cherbourg I Berlin v Bremen ' Hnmlmrs v Cherbourg ln Hamburg 19 avgusta: SATCRNIA V TRST j Majestic v Chf-rbourg 1 Ivigenland v Havre £0. avgusta: Milwaukee v f'herbourg in Hamburg j Volendani v Cherbourg In v Boulogne ' mit Mer 21 avqusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: .w'ui«gart v Cherbourg In v Bremen T •♦-tjtschlajid v Cherbourg ln t Ham- »urg Z6. avgusta: o Conte Biancamann v Genovo i Homeric v Cherbourg AVc-fternland v Havre 27. avgusta: - • Me de France v Havre • I »e. Ora.s«ie v Havre j Minnewaaka v Cherbourg " Rotterdam v Cherbourg in v Boulogne 1 f.ir Mer "0 avgusta: I.« via than v Cherbourg la fa yet te v Havre IVes. Harding v Cherbourg In v Htm- tn-rg Hiemen v Cherbourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 4 Roma ▼ Genovo