Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 6 / Leto 80 / 6. februar 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA KRONIKA Str. 14 ROGAŠKA SLATINA Str. 9 CELJE Str. 6 Str. 12-13 SKRITO V RAJU: »Pričakujete lahko sočne zaplete in razplete« AKTUAL TV ŠT. 6 6. FEBRUAR 2025 Jure Godler: Nepričakovan zasuk v oddaji nonSTOP PET. 7. 2. SOB. 8. 2. NED. 9. 2. PON. 10. 2. TOR. 11. 2. SRE. 12. 2. ČET. 13. 2. Skrita kamera ali velika potegavščina. Ajda Mlakar jim je nasedla! Oddaja Kralj svoje kuhinje AKTUAL TV SPORED INTERVJU Str. 22-23 Dijaški dom pred največjo naložbo v svoji zgodovini Str. 21-35 Številne ustanove kljub nepravilnostim niso prekinile naročil Zatem ko so posnetki baterijske reje kokoši na kmetiji v Gornjih Ivanjcih preplavili Slovenijo, je uprava za varno hrano, veterinar- stvo in varstvo rastlin odredila izredni nadzor. Da njegove ugotovitve niso povsem zadovoljive, je že znano. Preverili smo, katera podjetja in zavodi iz savinjske regije so lani naročali izdelke pri omenjeni kmetiji. Gre za več ustanov, zavodov, od katerih je kme- tija prejela tudi visoke zneske. Celjska bolnišnica naj bi lani za izdelke kmetiji izplačala več kot 15 tisoč evrov, Meja Šentjur skoraj 70 tisoč evrov. Med zavodi, ki so naročniki izdelkov omenjene kmetije, so tudi številni vrtci, osnovne šole in domovi za starejše s Celjskega. Ob vznožju Janine nov prireditveni prostor Korupcijski madež na žalskem ZD Foto: Andraž Purg Katja Pogelšek Žilavec, ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 6, 6. februar 2025 AKTUALNO Prešernov dan v občini Šentjur obeležili s premiero  lma o ljubiteljski kulturi Predstavili, kdo je doma v Gustavu V teh dneh se po občinah na Celjskem vrstijo priredi- tve v počastitev kulturnega praznika. Minulo nedeljo so Prešernov dan počastili v občini Šentjur. Osrednja pozornost je bila letos namenjena premieri fi lmske pripovedi o društvih in kulturnih organizacijah, ki delujejo v tamkajšnjem Centru kulture Gustav, ter podelitvi priznanj uspešnim kulturnim ustvarjalcem. TINA STRMČNIK je ob najavi premiere zapisala scenaristka Kvirina Martina Zupanc. Pod skupno streho Da je Slovenija posebna po tem, da je pri nas ljubiteljska kultura v državi zelo raznolika in razvita, pri čemer pomemb- no vlogo opravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je v fi lmski pripovedi pojasnila Anita Koleša. Ker v Šentjurju v preteklosti ni bilo profesionalne ustanove na področju kulture, si je občina prizadevala, da je v svoj kraj pridobila eno od ob- močnih izpostav omenjenega sklada. Počasi so začela nasta- jati kulturna društva. »Ena so nastala naravno, drugim smo malo pomagali. Naenkrat je bilo društev veliko, a primer- nih prostorov večina ni imela. Po letu 2006, ko je Knjižnica Šentjur dobila nove prostore, se je stavba stare knjižnice iz- praznila. S predstavniki števil- nih društev smo vložili veliko napora, da smo pridobili te prostore,« je spomine obudila Anita Koleša, ki je stavbi dala tudi ime. In sicer po Gustavu Ipavcu, skladatelju, zdravniku in politiku, ki je s svojim delo- vanjem povezoval ljudi. Da bi kultura še naprej cvetela Gledalci so na sodoben in privlačen način spoznali pe- ster nabor prebivalcev Gusta- va, od društva Jesensko cvetje, ki neguje prepevanje ljudske glasbe, skupine Sahar, ki ple- še orientalske plese, do roko- vske zasedbe, ki vadi v kletnih prostorih. Najbolj številna za- sedba, ki ima svoje prostore v Gustavu, je Pihalni orkester Šentjur, tam delujejo tudi šte- vilni pevski zbori. Kvirina Martina Zupanc je pojasnila, da društva s svoji- mi nastopi pokažejo le češnjo na torti, medtem ko se za tem skrivajo ure in ure dela ter vaj za zidovi Gustava. »S fi lmom smo želeli prikazati prav to delo v ›zaodrju‹, kaj vse je zadaj. Hkrati smo s predstavniki dru- štev posneli pogovore.« V fi lmu se v izvedbi različnih zasedb iz tega šentjurskega centra kultu- re prepleta Ipavčeva skladba Vse mine oz. Kje so tiste roži- ce. Kamera, ki sta jo upravljala Matic Javornik in Ajda Samec, je v številnih prizorih ujela tudi rože, vrtnice, ki so bile na pre- mieri fi lma prisotne tudi kot okras odra. »S tem simbolom želimo sporočiti, da si želimo, da naša kultura še naprej cveti. Ker se spreminjajo načini dela, tehnologija, potrebe društev, smo želeli nakazati tudi željo, da bi prišlo kdaj tudi do preo- blikovanja tega domovanja kul- turnikov,« je dejala Zupančeva. V Gustavu se že vrsto let do- bro počuti tudi Zveza kultur- nih društev Šentjur, ki se trudi bogatiti kulturno življenje v občini ter povezovati kulturna društva. Predsednica zveze Barbara Gradič Oset je prav tako kot Anita Koleša spomni- la, da je Gustav Ipavec v času županovanja Šentjur naredil za prepoznavno, kulturno me- sto, v njegovem domu je bilo središče kulturnega življenja v Šentjurju in okolici. »Želim si, da bi tudi ta prostor postal sre- dišče kulturnega življenja. Nič ni samoumevno, še najmanj kultura. Vse mine, samo dobra kultura ostane.« Foto: Nik Jarh Laško: Aškerčeva priznanja in zlati možnar Mitja Moškotevc, Matjaž Guček in Bojan Krhlanko so le- tošnji Aškerčevi nagrajenci. Priznanje za dosežke na po- dročju kulture, ki ga podeljuje Občina Laško, bodo prejeli na osrednji občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku ta četrtek, 6. februarja. Zveza Možnar bo na slovesnosti pode- lila priznanje zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini. Prejela ga bosta Gašper Palčnik in Jože Ojsteršek. Mitja Moškotevc bo Aškerčevo priznanje prejel za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zadnja leta kot predsednik vodi Zvezo kulturnih društev Mo- žnar ter Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, je tudi ljubiteljski glasbenik. Tudi Matjaž Guček bo Aškerčevo priznanje prejel za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Je predsednik KD Antona Tanca Marija Gradec, kjer je dejaven že več kot tri desetletja, ter društva Laških pivovar- jev, kjer prav tako deluje že tri desetletja. Bojan Krhlanko bo s priznanjem Antona Aškerca nagrajen za vrhunske dosežke na področju glasbenega ustvarjanja. Je član skupine The Stroj in zadnja leta tudi zasedbe Laibach. Veliko je prispeval tudi k razvoju bobnarske sekcije KD Laška pihalna godba. Prejemnik zlatega možnarja Gašper Palčnik je dejaven član Kulturnega društva Prežihovega Voranca že več kot 35 let, tride- set let je dejaven v sekciji moškega pevskega zbora. Vodi ljudske pevce, sodeluje v različnih kulturnih dejavnostih ter raziskuje stare šege, pesmi in običaje. Jože Ojsteršek je že več kot 70 let dejaven član društva Laška pihalna godba in je s svojim delova- njem in igranjem zgled mlajšim generacijam. BA Vojnik: Priznanje za življenjsko delo V občini Vojnik ob slovenskem kulturnem prazniku tradi- cionalno podelijo priznanje za življenjsko delo na področju kulture. Letošnji nagrajenec je Janez Pinter s Frankolovega, ki je s svojim delom in predanostjo pustil neizbrisen pečat v kulturnem življenju kraja. Janez Pinter je že kot najstnik začel razvijati svojo ljubezen do petja. Pridružil se je šolskemu pevskemu zboru, s katerim je uspešno nastopal na proslavah in prireditvah v kraju ter dosegal zavidljive rezultate na različnih festivalih. Po končani osnovni šoli je sodeloval v mešanem pevskem zboru, ki žal ni deloval dolgo. Kljub temu petje na Frankolovem ni zamrlo, saj so se skupine fantov zbirale pred prireditvami in poskrbele, da so bili kulturni dogodki obogateni z ubranim petjem. Leta 1973 se je tako ure- sničila želja po ustanovitvi moškega pevskega zbora pod okriljem prosvetnega društva. Zboru je ostal zvest do današnjih dni. Ob prepevanju je bil dejaven tudi v vodstvenih organih zbora in društva, kjer je z veliko mero odgovornosti prevzel posamezne zadolžitve in naloge, ki jih je odgovorno in uspešno opravljal. Vsa leta je pel tudi v cerkvenem pevskem zboru Župnije Frankolovo in v pevski skupini družine Pinter. Več let je bil član Seksteta Ideja, da bi s pomočjo fi lm- skih posnetkov predstavili ži- vljenje v Centru kulture Gustav, se je porodila dolgoletni vodji šentjurske območne izposta- ve JSKD Aniti Koleša, predse- dnici Zveze kulturnih društev Šentjur, Barbari Gradič Oset in vsestranski kulturni ustvarjalki Kvirini Martini Zupanc. Želele so predstaviti zakulisje pestrega ljubiteljskega dogajanja v stari meščanski hiši, ki ima zanimi- vo preteklost. Gre za hišo znane družine Svetina, tam je bila ne- koč ordinacija, kasneje so ime- li v njej sedež trgovina čevljev, Banka Celje ter Stanovanjsko- -komunalno podjetje Šentjur. Med drugim je bila tam vrsto let knjižnica, nato so se vanjo počasi vselili ljubiteljski kultur- niki. »Stene te hiše prve slišijo, kaj bo mogoče slišati na odru, Slavnostni govornik je bil poslanec Evropskega parlamenta dr. Vladimir Prebilič. Dogodek so organizirali Občina Šentjur, tamkajšnja zveza kulturnih društev in območna eno- ta JSKD. vidijo prve gibe, vonjajo znoj, slišijo besede obupa in veselja,« Priznanja za vidnejše kulturne ustvarjalce Na prireditvi so priznanja sveta šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prejeli številni ustvarjalci, ki so v zadnjem obdobju dosegli pomembnejše uspehe. Priznanja so prejeli Lutkarji četrtošolčki OŠ Franja Malgaja Šentjur za uvrstitev na regijsko srečanje lutkovnih skupin Slovenije, Ženski pevski zbor Dramlje za uvrstitev na regijski tematski koncert odraslih pevskih zborov Sozvočenja 2024, Mladinski pevski zbor OŠ Dramlje za srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov, Otroški pevski zbor OŠ Dramlje in Otroški pevski zbor OŠ Dobje pri Planini za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju otroških pevskih zborov, Sinja Gračnar za zlato priznanje na 10. državnem tekmovanju v diatonični harmoniki, Veronika Gradišek za uvrstitev med fi naliste natečaja za najboljšo protestno pesem Mentorjev feferon 2024, MePZ Zarja Šentvid za prejeto srebrno priznanje na državnem tekmovanju slovenskih zborov Naša pesem 2024 ter Žiga Kukovič za uvrstitev fi lma Barcelona med najboljše na Festivalu neodvisnega fi lma. TS Anita Koleša: »Vsak kraj, ki tudi naložbeno vlaga v kulturo, napreduje. Seveda za delovanje kulture nasploh niso pomembni le materialni pogoji. Pomembni so predvsem ljudje, njihova volja, navdušenje, pripravljenost.« Polna dvorana je uživala ob premieri filma z naslovom Doma v Gustavu. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 6, 6. februar 2025 AKTUALNO ZADETKI 7 -4 5 -1 6 0 6 0 Lindek. Za dolgoletno petje v moškem pevskem zboru je dobil vsa tri Gallusova priznanja, srebrni grb Občine Vojnik in status častnega člana Prosvetnega društva Antona Bezenška. BA Slovenske Konjice: Trije prejemniki V konjiški občini bo priznanje prejela glasbena umetnica, sopranistka, pevska pedagoginja in raziskovalka pevske litera- ture Andreja Obrul za prispevek k razvoju in prepoznavnosti glasbene ter pevske umetnosti v lokalnem okolju in širše. Med letošnjimi prejemniki je tudi fotograf Matej Nareks, ki s svojim fotografskim in dokumentarnim delom skrbi za ohranjanje vizualne kulturne dediščine Slovenskih Konjic. Tako opravlja delo kronista, saj fotografi ra ključne trenutke in spremembe, ki oblikujejo razvoj konjiške lokalne skupnosti. Mladinski center Dravinjske doline bo priznanje prejel za uspešno izveden projekt Kul klub za krepitev kulturnih vsebin s posebnim poudarkom na vključevanju ranljivih skupin in mladih na področjih fi lma, gledališča, glasbe in likovnega ustvarjanja. BF Prebold: Plaketa in priznanje Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem pra- zniku je bila včeraj zvečer v Dvorani Prebold. Slavnostni go- vornik je bil akademski slikar in umetnik Žiga Hriberšek. Plaketo Janka Kača je prejela Jožica Ocvirk, priznanje Antona Schwaba, ki je letošnja novost, je prejela Sara Vahčič Miyazaki. Jožica Ocvirk je rojena Preboldčanka in se v ta kraj še vedno rada vrača. Prve izkušnje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je začela pridobivati že pri 12 letih, ko je prvič stopila na odrske deske ter postala članica takratnega Delavsko-prosve- tnega društva (DPD) Svoboda Prebold. Od takrat je sodelovala pri snovanju in ustvarjanju različnih kulturnih dogodkov v kraju Prebold in širši okolici. V občini so ji plaketo Janka Kača podelili za dolgoletno delo na področju kulture. V občini so letos prvič podelili tudi priznanje Antona Schwaba, ki je namenjeno izjemnim učencem OŠ Prebold. Priznanje je za delovanje na področju glasbe prejela Sara Vahčič Miyazaki, ki močno izstopa na tem področju. Že vrsto let obiskuje glas- beno šolo, kjer igra fl avto ter deluje v komornih zasedbah in orkestrih. V šoli sodeluje v vseh šolskih skupinah, povezanih z glasbo (mladinski pevski zbor, glasbeni krožek, izbirni predmet, Orffova skupina), nastopa na prireditvah in proslavah v šoli, v občini ter tudi drugod. SJ Žalec: Podelili Savinova odličja V Žalcu bodo danes, 6. februarja, na občinski prosla- vi v počastitev slovenskega kulturnega praznika podelili Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2024. Slavnostni govornik na prireditvi bo pisatelj, dramaturg in literarni urednik Mitja Čander. Kulturni program bo obogatila glasbena predstava (N)orkester – koncert (ne)resne glasbe. Savinovo priznanje bo prejela Suzana Gračnar za dolgole- tno uspešno delo na področju folklorne dejavnosti. Savinovo plaketo bosta prejeli Irena Štusej za dolgoletno in vsestransko spoznavanje, širjenje in promocijo bralne kulture ter s tem učenja slovenskega jezika in dr. Polona Vidmar za avtorstvo monografi je Novo Celje: Lastniki, arhitektura in oprema naj- lepšega dvorca v Savinjski dolini. Savinovo plaketo z denarno nagrado bosta prejela Skupina Dominik za več kot 35-letno uspešno delo na področju sodobne krščanske glasbe in ure- dniški odbor revije za književnost in kulturo Vpogled za 20-letno uspešno delo na področju literarne dejavnosti. SJ Velenje: Matej Vranič Kulturni ustvarjalec leta v Mestni občini Velenje je Matej Vra- nič, priznan slovenski poklicni fotograf, fi lmski ustvarjalec in naravoslovni raziskovalec, ki že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva lepote narave skozi objektiv. Velenjčan, ki je svojo ustvarjalno pot začel že pred 25 leti, je z leti zgradil izjemno kariero, ki je presega meje Slovenije. Njegove fotografi je so bile nagrajene in objavljene v številnih medijih, tudi v reviji National Geographic, za katero je pripravil številne reportaže o divjih živalih. Leta 2017 je prejel naziv slovenski naravoslovni fotograf leta. Poleg fotografske umetnosti se prav tako posveča fi lmskemu ustvarjanju – odmevna sta njegova dokumentarna fi lma Ptice jezer, njihova vrnitev, Divja Slovenija in najnovejši fi lm Bojevita kraljica noči. Nagrajeni so bili na mnogih fi lmskih festivalih in predvajani na prestižnih televizijskih postajah po svetu. BF Zreče: Priznanja glasbenikom Ferdinand Smogavc bo prejel priznanje in nagrado za ži- vljenjsko delo na področju glasbenega ustvarjanja. Pri sedem- najstih letih je z bratom ustanovil ansambel Pohorski kvintet, prav tako je član Godbe na pihala Zreče, v kateri igra trobento. Med prejemniki priznanj je tudi Jože Sadek, ki se je že v sedmem razredu osnovne šole pridružil ansamblu Sedmi raj. Na profesionalno glasbeno pot je vstopil pred desetimi leti kot basist v skupine Erosi, prav tako sodeluje z drugimi ansambli, kot so Ansambel Tineta Lesjaka, Zreških 6, Austrien muzikan- ten, Kvartopirci, Črna mačka, Vinski brat in Zreški kovači. Je tudi član zreške godbe na pihala. Mešani pevski zbor Jurija Vodovnika Zreče bo priznanje prejel za 40 let delovanja. Do leta 1997 je zbor vodil Franci Ko- vač, za njim Darinka Ivačič, kasneje mag. Mojca Koban Dobnik, od leta 2023 je zborovodja Mitja Krajnc. Posebno priznanje za življenjsko delo bo prejel Danijel Kokol, ki je deset let prepeval v mešanem pevskem zboru Strune, leta 2006 se je pridružil Mešanemu pevskem zboru Jurija Vodovnika Zreče, v katerem poje kot solist še danes. Je tudi član mešanega cerkvenega pevskega zbora na Stranicah, kjer živi. BF Celjske zvezde za Majcnovo in muzej novejše zgodovine Mojca Majcen (Foto: arhiv NT/Sherpa) Mestna občina Celje bo priznanji za najvidnejše dosežke na področju kul- ture za obdobje preteklih dveh let podelila na da- našnji slovesnosti, 6. fe- bruarja. Prejela ga bosta plesalka Mojca Majcen in Muzej novejše zgodovine Celje. Mojca Majcen je plesalka in balerina, ki se je plesni dejavnosti zapisala že v zgodnji mladosti. V prete- klih dveh letih je v sklopu različnih avtorskih projek- tov sodelovala in imela po- membne vloge na različnih festivalih v tujini in doma, med drugim v produkcijah Festivala MESS Sarajevo, Slo- venskega stalnega gledališča Trst, Evropske prestolnice kulture Novi Sad in Madle- nianum Theater, Opere Beo- grad ter Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, Festiva- la Velenje in Zavoda Celeia Celje. V Celju si prizadeva za pre- poznavnost uprizoritvenih umetnosti in pri tem sodeluje z Zavodom Celeia Celje. Tako je vzpostavila plesni cikel do- mačih in mednarodnih pred- stav v mestu, s čimer imajo Celjani možnost spoznati in videti plesne predstave, mladim pa je ponujena pri- ložnost za izobraževanje in uvid v tovrstno dejavnost. Leta 2024 je s pomočjo ume- tniške ekipe idejno zasnovala prvo potopitveno gledališče na Celjskem – Celjski vsi. Strokovna komisija je v obrazložitvi zapisala, da je Majcnova v zadnjih dveh letih kot plesalka in koreografi nja sodelovala v vrhunskih pred- stavah, ki so bile prepoznane tako na lokalni kot širši ravni. Njene nastope zaznamujejo ugledni koreografi , kar priča o njeni tehnični dovršenosti in umetniški nadpovpreč- nosti. S tem pomembno prispeva tudi k prepoznav- nosti Celja in spodbuja ter neguje plesno umetnost. S svojim delom navdihuje tudi mlade plesalce in ljubi- telje plesne umetnosti. Za obnovo Fotohiše Pelikan Muzej novejše zgodovi- ne Celje bo priznanje pre- jel za prenovo Fotohiše Pelikan, kjer je domoval in ustvarjal izjemen foto- graf Josip Pelikan. Ta je s svojim delom temeljno zaznamoval fotografsko zgodovino in tradicijo me- sta ter je bil uveljavljen tudi v širšem slovenskem okolju. Strokovna žirija je zapisala, da je obnova Fotohiše Pelikan, o kateri smo večkrat poročali tudi v Novem tedniku, zahteva- la veliko truda, energije in strokovnosti sodelujočih, predvsem pa avtorske sku- pine, ki je projekt zasnova- la, vodila, izvajala in tudi uresničila. Pod vodstvom direktorja MNZC dr. Tonč- ka Kregarja so jo sestavlja- li še Matija Kovač, Helena Vogelsang, Urška Todoso- vska Šmajdek, Egon Hor- vat in Robert Zapušek. TS Utrinek iz Fotohiše Pelikan (Foto: Andraž Purg) »Srednješolsko obdobje je za dijake zelo pestro, a ko zaposleni v šoli čez nekaj let srečamo nekdanjega učenca na delovnem mestu in vidimo, v kakršno osebo se je oblikoval, je to za nas največja nagrada in prizna- nje pedagoškemu delu.« Katja Pogelšek Žilavec, rav- nateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje »Kot prvi v Sloveniji smo v šolskem parku že pred leti uredili učno pot za sle- pe, slabovidne in videče. Namenjena je slepim in slabovidnim, da lahko le- pote parka spoznavajo na načine, ki so prilagojeni njihovim zmožnostim.« Nada Reberšek Natek, rav- nateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti »Opažam, da nekateri otroci verjetno v osnovni šoli do lepih ocen pridejo brez učenja, kar povzroči težavo, ko se morajo v sre- dnji šoli naenkrat spopasti s precej več snovi.« Sebastian Klovar, preje- mnik plakete dr. Aleksandre Kornhauser Frazer »Že večmesečna, kaj šele večletna odsotnost s trga dela pomeni, da ljudje pozabljajo na znanja, ki so jih usvojili med izobraže- vanjem. Dlje kot so odsotni s trga dela, težje se vrnejo nanj.« Alenka Vodončnik, direk- torica Zavoda ZRI »Ne glede na leta in prosti čas je zame še vedno najbolj pomembno slediti svojim željam po znanju, ustvarjanju, obiskovanju kulturnih in zabavnih prireditev, a tudi preprosto popiti kavico v prijetni družbi.« Marija Deželak, aktivna upokojenka Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 6, 6. februar 2025 NAŠIH 80 LET »Radostni spomini na rojstvo otroka nikoli ne zbledijo, saj se močno zasidrajo v srce,« pou- darja Anita Jančar, ki doma še hrani časopisni članek Novega tednika, v katerem na eni od fotografi j drži v rokah drugo- rojenca Filipa, njen prvorojeni sin Nejc je bil takrat star pet let. »Srečno, gospa!« Nejc je na svet nekoliko po- hitel, saj je imela rok poroda predviden 5. januarja. »Res »Ko sva se z možem pripeljala do celjske porodnišnice, mi je vratar ob dvigovanju zapornice rekel: ›Srečno, gospa! ‹ To me je ganilo, zato njegovega prijetnega pozdrava ne bom nikoli pozabila,« se spominja Anita. Akcija naše medijske hiše, ki ob novem letu obi- šče celjsko porodnišnico, je najstarejša tovrstna akcija v Sloveniji. Njen pobudnik je naš nekdanji sodelavec, lani preminuli Tone Vrabl. Najstarejša akcija Novega tednika je novoletno obdarovanje porodnic Na svet je privekal kot novoletno darilo Naša medijska hiša vez z lokalnim okoljem že desetletja neguje na različne načine, tudi z raznovrstnimi akcijami. Med njimi ima najdaljšo tradicijo novoletno obdarovanje treh porodnic v celjski porodnišnici. Pobudnik akcije je naš nekdanji sodelavec, lani preminuli Tone Vrabl. Vsako leto z obdarovanjem razveselimo porodnico, ki rodi zadnja v iztekajočem letu in prvi dve v novem letu. Tako smo doslej že mnogim mamicam še dodatno polepšali doživljanje prvih dni materinstva. Tudi Celjanki Aniti Jančar, ki je sina Filipa povila v dopoldanskih urah 1. januarja 2001. Le nekaj ur prej je še silvestrovala. Na svet je privekal kot novoletno darilo. »Naš Filip je danes študent medicine, a porodničar skoraj zagotovo ne bo,« nam je med drugim povedala Anita, ko smo jo povabili k obujanju spominov na naš obisk v celjski porodnišnici pred štiriindvajsetimi leti. BARBARA FURMAN Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. si nisem mislila, da bom ro- dila že na prvi novoletni dan. Odlično sem se počutila, zato sva z možem šla silvestrovat k prijateljem. Zabavali smo se do treh zjutraj. Ko sem legla k počitku, nisem veliko spala, saj sem okoli sedme ure zju- traj začutila popadke. Preden me je mož peljal v porodnišni- co, sem poklicala starša, da sta prišla čuvat sina Nejca. Ko sva se z možem pripeljala do celj- ske porodnišnice, mi je vratar ob dvigovanju zapornice rekel: ›Srečno, gospa! ‹ T o me je ganilo, zato njegovega prijetnega poz- drava ne bom nikoli pozabila,« se spominja prijaznega vratarja ob prihodu v porodnišnico. Vse je šlo hitro in brez težav, saj je rodila že nekaj ur po pri- hodu. »Ob 11. 40 je privekal na svet zdrav fantič. Tudi jaz sem se dobro počutila. Intenzivna občutja sreče, ki so me preve- vala takrat, težko ubesedim. Prijazno medicinsko osebje je poskrbelo, da je bilo vse brez zapletov. Hvaležna sem za vso skrb in pozornost. In roditi na prvi januar je posebno dožive- tje – začenja se novo leto, zače- nja se novo življenje.« Četica veselih otrok Kot še pravi Anita, ji je v zelo prijetnem spominu ostala po- rodnica Magdalena Hrastnik, s katero sta bili skupaj v sobi. »Magdalena je tisto leto v celj- ski porodnišnici rodila prva, nekaj ur pred menoj. Povila je hčerko Sofi jo, ki je bila njen sedmi otrok. Kako lepo je bilo videti, ko so prihajali na obisk njeni otroci in mož. Nasmejana četica šestih otrok in ob njih vi- dno ponosen oče. In kako so se razveselili sestrice. Ena sama dobra volja na kupu, vam re- čem. Tega prizora ne bom ni- koli pozabila.« Magdalena ji je med drugim povedala, da živijo na kmetiji nad Laškim in da ne hodi v službo, saj je dela v tako šte- vilni družini vedno na pretek. Rekla je tudi, da pri njih doma pralni stroj skoraj nikoli ni uga- snjen, saj ga vsak dan vsaj štiri- krat prižge. »Najstarejša hči je takrat že obiskovala gimnazijo, tudi drugi otroci so bili, kot mi je povedala, zelo pridni v šoli.« Kot še pravi Anita, je mamico Magdaleno v porodnišnici obi- skal takratni laški župan Jože Rajh in ji v imenu občine po- klonil otroški voziček. »Prese- netilo me je, ko mi je povedala, da je to prvi otroški voziček pri njih doma. Zato se je toliko bolj razveselila županovega darila. Čeprav sva se z Magdaleno v porodnišnici zbližali, kasneje žal nisva obdržali stikov. Res me zanima, kako danes živi ta družina.« Hvaležna za obisk In kako se Anita spominja obiska predstavnikov naše me- dijske hiše? »Osebje v porodni- šnici nam je povedalo, da Novi tednik/Radio Celje že vrsto let obdaruje porodnice, ki rodijo ob prelomu leta – mamico, ki rodi zadnja v iztekajočem se letu, in prvi dve porodnici v novem letu. Spomnim se, da smo bile povabljene v predd- verje ginekološko-porodni- škega oddelka, kjer so nam izrekli čestitke predstavniki vaše medijske hiše, takratni direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin in predstoj- nik ginekološko-porodniškega oddelka primarij Vladimir We- ber, celjska podžupanja Janja Romih. laški župan Jože Rajh in najbrž še kdo. Vsi so nam izrekli veliko lepih želja, spo- mnim se tudi daril. Od vaše medijske hiše smo vse tri po- rodnice prejele denarni znesek od Banke Celje ter zapestnico od Zlatarstva Stožir, zelo sem se razveselila tudi orhideje. Še vedno hranim voščilnico, pod katero se je podpisal takratni celjski župan Bojan Šrot. Prije- tno vzdušje so popestrili pevci Okteta Studenček, Tria Vikija Ašiča in vokalne skupine Trs. To ni bil le obisk, to je bila pra- va prireditev. Hvaležna sem za pozornost, ki smo je bile vse tri deležne takrat,« je Anita strnila spomine, o katerih je pripove- dovala tudi sinu Filipu. Ne bo porodničar Če je rojstvo otroka ob koncu ali začetku novega leta zaradi akcije naše medijske hiše svo- jevrsten privilegij, praznovanje rojstnega dne na prvi dan no- vega leta ni nikakršen privile- gij, še pravi sogovornica. »Ko je bil Filip še otrok, nas je na novoletni dan že navsezgodaj prebujal in neučakano spra- ševal, kako bomo praznovali. Mi pa smo po silvestrovanju želeli dlje spati. Zato smo pra- znovanje njegovega rojstnega dne prestavili na drugi januar.« Štiriindvajsetletni Filip danes študira na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Obiskuje četrti letnik. Bo porodničar? »Skoraj zagotovo ne. Zadnjič sem zasledila izjavo predstojni- ka ginekološko-porodniškega oddelka v celjski porodnišnici Jakoba Korena, v kateri je med drugim omenil, da jih pesti ka- drovska stiska. Zato sem Filipu predlagala, naj izbere to specia- lizacijo, a mi je rekel, da poro- dničar zagotovo ne bo. Bomo videli, kaj bo izbral, nekaj časa še ima na voljo.« Z Anito sva se pogovarjali v njeni biotrgovini Dobra volja v središču Celja, pred tem je, kot pravi, delala v eni od parfume- rij. » Trgovino Dobra volja sva z možem pred približno deseti- mi leti odkupila od gospe, ki se je preselila v Švico. Delo v trgo- vini me osrečuje, saj strankam lahko zagotavljam res kakovo- stne prehranske, kozmetične in druge proizvode.« Foto: Andraž Purg Anita Jančar s 24-letnim sinom Filipom Skrbno hrani izvod Novega tednika, v katerem je objavljen članek o naši akciji obdarovanja porodnic. Anita ima lepe spomine na čas pred 24 leti in na soporodnico, ki je takrat povila že sedmega otroka. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 6, 6. februar 2025 NAŠIH 80 LET »Radostni spomini na rojstvo otroka nikoli ne zbledijo, saj se močno zasidrajo v srce,« pou- darja Anita Jančar, ki doma še hrani časopisni članek Novega tednika, v katerem na eni od fotografi j drži v rokah drugo- rojenca Filipa, njen prvorojeni sin Nejc je bil takrat star pet let. »Srečno, gospa!« Nejc je na svet nekoliko po- hitel, saj je imela rok poroda predviden 5. januarja. »Res »Ko sva se z možem pripeljala do celjske porodnišnice, mi je vratar ob dvigovanju zapornice rekel: ›Srečno, gospa! ‹ To me je ganilo, zato njegovega prijetnega pozdrava ne bom nikoli pozabila,« se spominja Anita. Akcija naše medijske hiše, ki ob novem letu obi- šče celjsko porodnišnico, je najstarejša tovrstna akcija v Sloveniji. Njen pobudnik je naš nekdanji sodelavec, lani preminuli Tone Vrabl. Najstarejša akcija Novega tednika je novoletno obdarovanje porodnic Na svet je privekal kot novoletno darilo Naša medijska hiša vez z lokalnim okoljem že desetletja neguje na različne načine, tudi z raznovrstnimi akcijami. Med njimi ima najdaljšo tradicijo novoletno obdarovanje treh porodnic v celjski porodnišnici. Pobudnik akcije je naš nekdanji sodelavec, lani preminuli Tone Vrabl. Vsako leto z obdarovanjem razveselimo porodnico, ki rodi zadnja v iztekajočem letu in prvi dve v novem letu. Tako smo doslej že mnogim mamicam še dodatno polepšali doživljanje prvih dni materinstva. Tudi Celjanki Aniti Jančar, ki je sina Filipa povila v dopoldanskih urah 1. januarja 2001. Le nekaj ur prej je še silvestrovala. Na svet je privekal kot novoletno darilo. »Naš Filip je danes študent medicine, a porodničar skoraj zagotovo ne bo,« nam je med drugim povedala Anita, ko smo jo povabili k obujanju spominov na naš obisk v celjski porodnišnici pred štiriindvajsetimi leti. BARBARA FURMAN Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. si nisem mislila, da bom ro- dila že na prvi novoletni dan. Odlično sem se počutila, zato sva z možem šla silvestrovat k prijateljem. Zabavali smo se do treh zjutraj. Ko sem legla k počitku, nisem veliko spala, saj sem okoli sedme ure zju- traj začutila popadke. Preden me je mož peljal v porodnišni- co, sem poklicala starša, da sta prišla čuvat sina Nejca. Ko sva se z možem pripeljala do celj- ske porodnišnice, mi je vratar ob dvigovanju zapornice rekel: ›Srečno, gospa! ‹ T o me je ganilo, zato njegovega prijetnega poz- drava ne bom nikoli pozabila,« se spominja prijaznega vratarja ob prihodu v porodnišnico. Vse je šlo hitro in brez težav, saj je rodila že nekaj ur po pri- hodu. »Ob 11. 40 je privekal na svet zdrav fantič. Tudi jaz sem se dobro počutila. Intenzivna občutja sreče, ki so me preve- vala takrat, težko ubesedim. Prijazno medicinsko osebje je poskrbelo, da je bilo vse brez zapletov. Hvaležna sem za vso skrb in pozornost. In roditi na prvi januar je posebno dožive- tje – začenja se novo leto, zače- nja se novo življenje.« Četica veselih otrok Kot še pravi Anita, ji je v zelo prijetnem spominu ostala po- rodnica Magdalena Hrastnik, s katero sta bili skupaj v sobi. »Magdalena je tisto leto v celj- ski porodnišnici rodila prva, nekaj ur pred menoj. Povila je hčerko Sofi jo, ki je bila njen sedmi otrok. Kako lepo je bilo videti, ko so prihajali na obisk njeni otroci in mož. Nasmejana četica šestih otrok in ob njih vi- dno ponosen oče. In kako so se razveselili sestrice. Ena sama dobra volja na kupu, vam re- čem. Tega prizora ne bom ni- koli pozabila.« Magdalena ji je med drugim povedala, da živijo na kmetiji nad Laškim in da ne hodi v službo, saj je dela v tako šte- vilni družini vedno na pretek. Rekla je tudi, da pri njih doma pralni stroj skoraj nikoli ni uga- snjen, saj ga vsak dan vsaj štiri- krat prižge. »Najstarejša hči je takrat že obiskovala gimnazijo, tudi drugi otroci so bili, kot mi je povedala, zelo pridni v šoli.« Kot še pravi Anita, je mamico Magdaleno v porodnišnici obi- skal takratni laški župan Jože Rajh in ji v imenu občine po- klonil otroški voziček. »Prese- netilo me je, ko mi je povedala, da je to prvi otroški voziček pri njih doma. Zato se je toliko bolj razveselila županovega darila. Čeprav sva se z Magdaleno v porodnišnici zbližali, kasneje žal nisva obdržali stikov. Res me zanima, kako danes živi ta družina.« Hvaležna za obisk In kako se Anita spominja obiska predstavnikov naše me- dijske hiše? »Osebje v porodni- šnici nam je povedalo, da Novi tednik/Radio Celje že vrsto let obdaruje porodnice, ki rodijo ob prelomu leta – mamico, ki rodi zadnja v iztekajočem se letu, in prvi dve porodnici v novem letu. Spomnim se, da smo bile povabljene v predd- verje ginekološko-porodni- škega oddelka, kjer so nam izrekli čestitke predstavniki vaše medijske hiše, takratni direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin in predstoj- nik ginekološko-porodniškega oddelka primarij Vladimir We- ber, celjska podžupanja Janja Romih. laški župan Jože Rajh in najbrž še kdo. Vsi so nam izrekli veliko lepih želja, spo- mnim se tudi daril. Od vaše medijske hiše smo vse tri po- rodnice prejele denarni znesek od Banke Celje ter zapestnico od Zlatarstva Stožir, zelo sem se razveselila tudi orhideje. Še vedno hranim voščilnico, pod katero se je podpisal takratni celjski župan Bojan Šrot. Prije- tno vzdušje so popestrili pevci Okteta Studenček, Tria Vikija Ašiča in vokalne skupine Trs. To ni bil le obisk, to je bila pra- va prireditev. Hvaležna sem za pozornost, ki smo je bile vse tri deležne takrat,« je Anita strnila spomine, o katerih je pripove- dovala tudi sinu Filipu. Ne bo porodničar Če je rojstvo otroka ob koncu ali začetku novega leta zaradi akcije naše medijske hiše svo- jevrsten privilegij, praznovanje rojstnega dne na prvi dan no- vega leta ni nikakršen privile- gij, še pravi sogovornica. »Ko je bil Filip še otrok, nas je na novoletni dan že navsezgodaj prebujal in neučakano spra- ševal, kako bomo praznovali. Mi pa smo po silvestrovanju želeli dlje spati. Zato smo pra- znovanje njegovega rojstnega dne prestavili na drugi januar.« Štiriindvajsetletni Filip danes študira na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Obiskuje četrti letnik. Bo porodničar? »Skoraj zagotovo ne. Zadnjič sem zasledila izjavo predstojni- ka ginekološko-porodniškega oddelka v celjski porodnišnici Jakoba Korena, v kateri je med drugim omenil, da jih pesti ka- drovska stiska. Zato sem Filipu predlagala, naj izbere to specia- lizacijo, a mi je rekel, da poro- dničar zagotovo ne bo. Bomo videli, kaj bo izbral, nekaj časa še ima na voljo.« Z Anito sva se pogovarjali v njeni biotrgovini Dobra volja v središču Celja, pred tem je, kot pravi, delala v eni od parfume- rij. » Trgovino Dobra volja sva z možem pred približno deseti- mi leti odkupila od gospe, ki se je preselila v Švico. Delo v trgo- vini me osrečuje, saj strankam lahko zagotavljam res kakovo- stne prehranske, kozmetične in druge proizvode.« Foto: Andraž Purg Anita Jančar s 24-letnim sinom Filipom Skrbno hrani izvod Novega tednika, v katerem je objavljen članek o naši akciji obdarovanja porodnic. Anita ima lepe spomine na čas pred 24 leti in na soporodnico, ki je takrat povila že sedmega otroka. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 6, 6. februar 2025 GOSPODARSTVO Skupaj skrbimo, da bo evropska mladina pripravljena na prihodnost. Z NextGenerationEU izboljšujemo dostop do kakovostnega izobraževanja. MODERNIZACIJA IZOBRAŽEVANJA V EVROPI Z NextGenerationEU smo močnejši. Več informacij na: Letošnja sejemska sezona v Celju se bo začela 7 . marca s Sejmom zaposlitvenih priložnosti in festivalom izobraževanja, ki bo na celjskem sejmišču ponovno po dvanajstih letih. V družbi Celjski sejem bodo letos pripravili več že uveljavljenih tradicionalnih sejemskih dogodkov, največji med njimi bo Mednarodni indu- strijski sejem, ki velja za najpomembnejši tovrstni sejem v jugovzhodni Evropi. Prvič bodo gostili tudi Sidec – mednarodni obrambni sejem in konferenco. Ali bo po letu premora v Celju ponovno sejem Sloverotika, bo dokončno znano maja. SINTIJA JURIČ Celjski sejmarji lani poslovali solidno Uspešnost sejma je ogledalo razmer v panogi za nadaljnjo rast, zato drugega načrtujemo že letos,« je pove- dal Otorepec. Več novosti so zabeležili tudi na področju kongresne dejavnosti. V družbi želijo, da bi delež prihodkov, ki jih ustvarijo z njo, v prihodnjih letih še povečevali. »To je tudi naša strategija, zato smo to dejavnost kadrovsko in mar- ketinško okrepili. Po požaru smo del kongresnega centra tudi obnovili, zato je zdaj še bolj sodoben kot v preteklosti. Trudimo se, da bi zapolnili se- jemske dvorane tudi v času, ko ni sejmov, kar nam vedno bolj uspeva,« je poudaril Otorepec. Kako kaže z novim hotelom? Čeprav so možnosti za razvoj kongresne dejavnosti velike, bi po njegovih besedah k njene- mu razvoju močno pripomogel tudi večji sodoben hotel, ki ga s celjsko občino načrtujejo že dlje časa. »Če bi zgradili hotel, bi veliko lažje organizirali tudi večdnevne kongrese in prire- ditve. Na tem področju se je že začelo nekaj premikati. V bližini sejmišča so namreč z novim občinskim OPPN pred- videni prostori z možnostjo za gradnjo hotela. OPPN je sicer prvi pogoj za to,« je povedal Otorepec. Dva sejma, vezana na vzdr- ževanje vozil ter gospodarska vozila in logistiko, ki sta bila predvidena maja letos, so zaradi krize v avtomobilski industriji predstavili na leto 2027. Po besedah Otorepca se glavni razstavljavci zaradi negotovih razmer niso upali odločiti za predstavitev na sejmu. Z Mestno občino Celje tako že pripravljajo projekte, s ka- terimi bi za gradnjo hotela navdušili vlagatelje in hotelske verige. Otorepec si želi, da bi lahko morebitnim vlagateljem zamisli predstavili v približno letu ali dveh. »Hotel bi bil v Celju dobrodošel ne le za nas, temveč tudi za druge stvari. V Celju je tudi veliko športnih dogodkov, a športniki potem večinoma spijo v hotelih v oko- liških občinah,« je še poudaril. Največji bo industrijski, erotični še pod vprašajem Če je bilo lansko leto po števi- lu sejmov nekoliko skromnejše, letos celjski sejmarji pričakujejo bistveno boljše poslovanje. Se- jemsko sezono bodo začeli 7. marca s Sejmom zaposlitvenih priložnosti in festivalom izobra- ževanja, ki ga bodo organizirali ponovno po 12 letih in je name- njen predvsem zaposlovanju in izobraževanju v naši regiji. Od 14. do 16. marca bodo sle- dili tradicionalni marčni sejmi, aprila bo Mednarodni industrij- ski sejem, ki velja za največjega v jugovzhodni Evropi. Ob dvo- ranah bodo takrat postavili še dodatne montažne dvorane, vzporedno s sejmom bo tudi sejem komunalne opreme Komot. Slednji je bil pred dve- ma letoma ob boku sejma za vzdrževanje vozil, a so takrat po besedah Otorepca razsta- vljavci zaradi narave svojega dela pogrešali razstavljavce iz industrijske panoge. Med 17. in 21. septembrom bo na celjskem sejmišču že tra- dicionalni, 57 . Mos, oktobra bo sledil Pomp – sejem pompoznih dogodkov. Prav tako oktobra bo prvi mednarodni obrambni se- jem in konferenca – Sidec, ki bo skupaj s predstavitvijo vojaških poklicev, ki je na celjskem sej- mišču že vrsto let. Novembra bo sledil še sejem SEEnergy. Ali bo sejemsko leto konec novem- bra zaključil sejem Sloverotika, še ni znano. »V koledar je ume- ščen, a dokončne odločitve še nismo sprejeli. Ta sejem je na- mreč stroškovno zelo zahteven, saj edine prihodke dobimo od vstopnine, drugo so stroški. V zadnjih letih se nam finančno ni izšel. Morda bomo pri orga- nizaciji poiskali tudi partnerja, približno do maja bomo potr- dili, ali sejem bo ali ne,« je še povedal Otorepec, ki si obeta dobro sejemsko leto. Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem: »Vse bolj priljubljeni so strokovni sejmi, je pa uspešnost sejma močno odvi- sna od uspešnosti panoge.« (Foto: osebni arhiv) V družbi Celjski sejem leto 2024 ocenjujejo kot običajno, saj jih po epidemiji v preteklih letih in po lanskem požaru v gostinskem lokalu ene od sejemskih stavb, ki je poško- doval tudi nekatere druge prostore v njej, ni doletelo nič nepričakovanega. Po besedah izvršnega direktorja družbe Roberta Otorepca so bili po- slovni rezultati zaradi sejmov, ki jih pripravljajo vsaki dve leti, nekoliko slabši kot leto prej. »Pozna se, da v parnih letih, kot je bilo tudi lansko, nimamo Mednarodnega industrijskega sejma, ki je postal naš največji sejem, ki prekaša celo Mos,« je pojasnil izvršni direktor, ki si- cer lansko poslovanje ocenjuje kot solidno. Sejme si je lani ogledalo pri- bližno 200 tisoč obiskovalcev, če k temu prištejemo še druge prireditve v kongresnem cen- tru, je lani celjsko sejmišče skupno obiskalo približno 400 tisoč ljudi. Največji lanski dogodek je bila Evropska raz- stava psov, na kateri se je ok- tobra z lastniki predstavilo več kot 20 tisoč psov. V družbi so lani skupno ustvarili približno 3,6 milijona evrov prihodkov, kar je malo manj kot leta 2023. Čisti dobiček bo po besedah Otorepca minimalen, in sicer od 10 do 20 tisoč evrov. Vlaganje v kongresno dejavnost Med novimi sejmi je bil lani sejem športnega strelstva, ki so ga organizatorji dodali k marčnim sejmom. Nov je bil tudi sejem SEEnergy, ki je predstavljal nadgradnjo sejma Energetika, ki so ga celjski sej- marji pripravljali do leta 2018. »Sejem SEEnergy je bil prav- zaprav kongresno-sejemski dogodek, ki sta ga sestavljala kongres in spremljajoča razsta- va. S prvim sejmom smo zado- voljni in predstavlja priložnost Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Dijaški dom Celje je pred obsežno energetsko in statično prenovo in ob tem tudi pred logističnim iz- zivom, kam v času del premestiti približno sto štu- dentov ter kako 183 dijakom, ki bodo med prenovo ostali v dijaškem domu, zagotoviti čim manj moteče okolje za bivanje. Gradbena dela bodo predvidoma začeli izvajati 3. marca, končana morajo biti še letos. »Ko smo se v letu 2023 prijavili na razpis okoljskega ministrstva za nepovratna sredstva energetske pre- nove, nismo vedeli, kakšna bo časovnica, veliko je bilo neznank in še danes so. Tako tudi nismo vedeli, kdaj točno bomo lahko začeli dela. Zdaj je jasno, da morajo biti končana do konca letošnjega leta. Trdno verjamem, da nam bo uspelo, seveda to terja tudi izre- dne ukrepe,« pravi Iztok Leskovar, ravnatelj Strokov- nega izobraževalnega centra (SIC) Alme M. Karlin, pod okrilje katerega sodi Dijaški dom Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ CELJE – Dijaški dom pred največjo naložbo v svoji zgodovini Priložnost, ki se ponudi samo enkrat Dijaški dom Celje letos čaka obsežna in zahtevna naložba. Šestinštirideset let stara stavba bo z energetsko in s statično prenovo dobila novo podobo, dijaki in študenti boljše pogoje za bivanje, zaposleni pa nov polet in energijo za delo. Prelomnica Dijaški dom Celje je v za- dnjem desetletju doživel več pomembnih sprememb. Leto 2014 je bilo zanj prelomno. Tedaj je bil namreč pripojen k Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje (zdaj SIC Alme M. Karlin). »Na ministrstvu so prepoznali naše zmožnosti, zaupali so nam, saj smo imeli vizijo o razvoju zavoda v sodo- ben dijaški in študentski dom, ki bo služil potrebam Celja,« pravi iztok Leskovar. V teh letih so poskrbeli tudi za do- datno infrastrukturo oziroma ponudbo. Tako so med drugim vzpostavili kavarno Erasmus Café ter začeli prenovo dijaške- ga doma. »Začeli smo z lastnim denarjem in tam, kjer je bila obnova najbolj nujna. Najprej smo torej obnovili sobe in dija- kom zagotovili primerne pogo- je bivanja. Obnovili smo vseh sto sob v stolpiču B in nekaj kopalnic. V nadaljevanju smo obnovili še skupne prostore, pisarne …« našteva Leskovar. Uredili so tudi zunanje povr- šine, igrišči za košarko in no- gomet, pri čemer je pomagala Mestna občina Celje. V letih 2015-16 so bile na obeh stol- pičih obnovljene ravne strehe, lani je prišla na vrsto kotlovni- ca, ki je s prenovo zmanjšala porabo za približno 40 odstot- kov, z energetsko obnovo, ki bo sledila letos, naj bi stroške zmanjšali še za 30 odstotkov. Prav tako so v minulem šol- skem letu s pomočjo sredstev, ki jih je zagotovilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, v obeh stolpičih prenovili šest- najst kopalnic, garderobe za kuhinjsko osebje ter 20 sob in vzgojiteljsko pisarno v stolpiču A. Naložba je stala okoli 766 ti- soč evrov. Širjenje zmogljivosti »Ves čas smo se zavedali, da Celje potrebuje to hišo. Tako smo v dijaškem domu pred de- setletjem prevzeli tudi pripra- vo malic za Šolski center Celje ter za gostinsko in ekonomsko šolo in nato še za Gimnazijo Celje – Center. To pomeni, da je centralna kuhinja v dijaškem domu, od koder hrano dosta- vimo v razdelilne kuhinje v omenjenih šolah. Pri takšnem načinu dela gre za optimiza- cijo stroškov in delovne sile. Potrebe so sicer še večje, a več trenutno ne zmoremo, saj ima kuhinja svoje zmogljivosti,« pojasnjuje ravnatelj. Kot dodaja vodja Dijaškega doma Celje Aleš Brod, so bile pred prenovo vse dijaške sobe triposteljne, kar pomeni, da so na 11,5 kvadratnega metra po- vršine bivali trije dijaki. Danes so sobe dvoposteljne, nekaj je tudi enoposteljnih. V dijaškem stolpiču je danes skupno 183 ležišč. V študentskem stolpiču je zaenkrat prenovljenih 37 sob od stotih. »Ko smo leta 2014 prevzeli dijaški dom, je bilo v njem manj kot sto uporabni- kov, pripravljalo se je približno 450 obrokov dnevno. Zdaj ima- Ravnatelj SIC Alme M. Karlin Iztok Leskovar verjame, da bo zahtevna prenova dijaškega doma uspešno končana v predvidenem roku, to je do konca letošnjega leta. mo tristo uporabnikov in 1.500 obrokov ter še cel kup pogosti- tev. Samo v gostinskem delu di- jaškega doma je zaposlenih 16 oseb,« pojasnjuje Brod. »Na okopih« čakali na razpise Dijaški dom Celje, ki je prve dijake sprejel leta 1979 in je v štirih desetletjih in pol drugi dom nudil več kot šest tisoč mladim, letos čaka največja naložba v njegovi zgodovini. V SIC Alme M. Karlin so ve- seli, da so uspeli zagotoviti evropska in državna sredstva za energetsko prenovo doma, s katero bodo dijaki in študenti dobili boljše pogoje za bivanje, zaposleni pa nov polet in ener- gijo za delo. »Ves čas smo bili ›na okopih‹ in smo čakali na primerne razpise. Priložnost je prišla v letu 2022 in zgrabili smo jo z obema rokama,« je zadovoljen ravnatelj Iztok Le- skovar. Dijaški dom je bil uspe- šen na razpisu ministrstva za okolje, podnebje in energijo za energetske prenove stavb izje- mnega upravnega ali družbe- nega pomena v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Projekt je ocenjen na 5,6 mili- jona evrov z davkom. Od tega bo 4,6 milijona evrov črpanih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, proračuna Evrop- ske unije – NextGenerationEU iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ostalo bo primaknila država. Naložba zajema energetsko obnovo fasade, zamenjavo celotnega stavbnega pohištva, menjavo strehe v pritličnem delu stavbe ter statično obnovo zgradbe. Slednja bo po bese- dah sogovornikov največji iz- ziv, saj bodo pri tem izvedeni najbolj grobi posegi v stavbo. Ob tem bodo urejeni še novo prezračevanje celotne stavbe in ločen sistem prezračevanja za kuhinjo ter vgradnja termostat- skih ventilov v sobah in name- stitev energetsko varčnih svetil. Kot pravi Iztok Leskovar, so načrti za prenovo skrbno pre- mišljeni in zasnovani tako, da bodo ustvarili prostor, ki bo spodbujal učenje, kreativnost in sodelovanje. Pri načrtih pre- nove je sodeloval tudi celjski arhitekt Danijel Jagrič, ki je dijaški dom tudi zasnoval. Le- skovar je prepričan, da bo dom po obnovi tudi s svojo podobo Celju v ponos. Foto: Andraž Purg Vse sobe v stolpiču B, kjer bivajo dijaki, so prenovljene. Kot pravi vodja Dijaškega doma Celje Aleš Brod, so bile pred prenovo vse dijaške sobe triposteljne, danes so večinoma dvoposteljne, nekaj je enoposteljnih. V študentskem stolpiču je zaenkrat prenovljenih 37 sob od stotih. Dijaški dom bo moral tudi med prenovo zagotavljati obro- ke vsem svojim uporabnikom (teh je 1.500) ter streho vsem vpisanim dijakom. Žal v dija- škem domu med prenovo ne bodo mogli bivati študenti, ki so zdaj nastanjeni v stolpiču A. Zanje so v dijaškem domu poiskali možnosti namestitve v bližnji okolici (Rogaški Slatini, Šentjurju, Velenju, Žalcu …), pojasnjuje Leskovar, zavedajoč se, da te namestitve ne bodo takšne, kot so bile do zdaj. Vendar študentje to razumejo in se veselijo, da se bodo jeseni lahko vrnili v prenovljene pro- store dijaškega doma, dodaja. Dijake bodo medtem iz stol- piča B, kjer so nastanjeni zdaj, preselili v stolpič A. V slednjem, kjer sicer bivajo študentje, je nekaj sob že lepo obnovljenih, pravi Leskovar, medtem ko so druge še iz leta 1979, ko je bil dijaški dom zgrajen. Tam bodo dijaki nameščeni predvidoma do septembra, nato se bodo vrnili v stolpič B. »Po načrtu se bomo najprej lotili statične obnove v stolpiču B. Nato bo v juliju, po koncu pouka, prišla na vrsto kuhinja, kar pomeni, da bomo imeli za njeno prenovo na voljo samo dva počitniška meseca. Prvega septembra bomo namreč v njej morali začeti pripravljati obro- ke za naše dijake in vse dru- ge uporabnike. Jeseni bomo nato začeli obnavljati stolpič A. Vsa dela morajo biti konča- na do konca letošnjega leta,« pojasnjuje Iztok Leskovar. Dijakom in njihovim staršem bodo načrt obnove, potek del in vse druge informacije glede dogajanja v dijaškem domu v naslednjih mesecih podrobne- je pojasnili na sestanku v teh dneh. Prenova dijaškega doma predsta- vlja tudi velik logistični izziv, kako dijakom v času del omogočiti čim manj moteče okolje za bivanje. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Dijaški dom Celje je pred obsežno energetsko in statično prenovo in ob tem tudi pred logističnim iz- zivom, kam v času del premestiti približno sto štu- dentov ter kako 183 dijakom, ki bodo med prenovo ostali v dijaškem domu, zagotoviti čim manj moteče okolje za bivanje. Gradbena dela bodo predvidoma začeli izvajati 3. marca, končana morajo biti še letos. »Ko smo se v letu 2023 prijavili na razpis okoljskega ministrstva za nepovratna sredstva energetske pre- nove, nismo vedeli, kakšna bo časovnica, veliko je bilo neznank in še danes so. Tako tudi nismo vedeli, kdaj točno bomo lahko začeli dela. Zdaj je jasno, da morajo biti končana do konca letošnjega leta. Trdno verjamem, da nam bo uspelo, seveda to terja tudi izre- dne ukrepe,« pravi Iztok Leskovar, ravnatelj Strokov- nega izobraževalnega centra (SIC) Alme M. Karlin, pod okrilje katerega sodi Dijaški dom Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ CELJE – Dijaški dom pred največjo naložbo v svoji zgodovini Priložnost, ki se ponudi samo enkrat Dijaški dom Celje letos čaka obsežna in zahtevna naložba. Šestinštirideset let stara stavba bo z energetsko in s statično prenovo dobila novo podobo, dijaki in študenti boljše pogoje za bivanje, zaposleni pa nov polet in energijo za delo. Prelomnica Dijaški dom Celje je v za- dnjem desetletju doživel več pomembnih sprememb. Leto 2014 je bilo zanj prelomno. Tedaj je bil namreč pripojen k Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje (zdaj SIC Alme M. Karlin). »Na ministrstvu so prepoznali naše zmožnosti, zaupali so nam, saj smo imeli vizijo o razvoju zavoda v sodo- ben dijaški in študentski dom, ki bo služil potrebam Celja,« pravi iztok Leskovar. V teh letih so poskrbeli tudi za do- datno infrastrukturo oziroma ponudbo. Tako so med drugim vzpostavili kavarno Erasmus Café ter začeli prenovo dijaške- ga doma. »Začeli smo z lastnim denarjem in tam, kjer je bila obnova najbolj nujna. Najprej smo torej obnovili sobe in dija- kom zagotovili primerne pogo- je bivanja. Obnovili smo vseh sto sob v stolpiču B in nekaj kopalnic. V nadaljevanju smo obnovili še skupne prostore, pisarne …« našteva Leskovar. Uredili so tudi zunanje povr- šine, igrišči za košarko in no- gomet, pri čemer je pomagala Mestna občina Celje. V letih 2015-16 so bile na obeh stol- pičih obnovljene ravne strehe, lani je prišla na vrsto kotlovni- ca, ki je s prenovo zmanjšala porabo za približno 40 odstot- kov, z energetsko obnovo, ki bo sledila letos, naj bi stroške zmanjšali še za 30 odstotkov. Prav tako so v minulem šol- skem letu s pomočjo sredstev, ki jih je zagotovilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, v obeh stolpičih prenovili šest- najst kopalnic, garderobe za kuhinjsko osebje ter 20 sob in vzgojiteljsko pisarno v stolpiču A. Naložba je stala okoli 766 ti- soč evrov. Širjenje zmogljivosti »Ves čas smo se zavedali, da Celje potrebuje to hišo. Tako smo v dijaškem domu pred de- setletjem prevzeli tudi pripra- vo malic za Šolski center Celje ter za gostinsko in ekonomsko šolo in nato še za Gimnazijo Celje – Center. To pomeni, da je centralna kuhinja v dijaškem domu, od koder hrano dosta- vimo v razdelilne kuhinje v omenjenih šolah. Pri takšnem načinu dela gre za optimiza- cijo stroškov in delovne sile. Potrebe so sicer še večje, a več trenutno ne zmoremo, saj ima kuhinja svoje zmogljivosti,« pojasnjuje ravnatelj. Kot dodaja vodja Dijaškega doma Celje Aleš Brod, so bile pred prenovo vse dijaške sobe triposteljne, kar pomeni, da so na 11,5 kvadratnega metra po- vršine bivali trije dijaki. Danes so sobe dvoposteljne, nekaj je tudi enoposteljnih. V dijaškem stolpiču je danes skupno 183 ležišč. V študentskem stolpiču je zaenkrat prenovljenih 37 sob od stotih. »Ko smo leta 2014 prevzeli dijaški dom, je bilo v njem manj kot sto uporabni- kov, pripravljalo se je približno 450 obrokov dnevno. Zdaj ima- Ravnatelj SIC Alme M. Karlin Iztok Leskovar verjame, da bo zahtevna prenova dijaškega doma uspešno končana v predvidenem roku, to je do konca letošnjega leta. mo tristo uporabnikov in 1.500 obrokov ter še cel kup pogosti- tev. Samo v gostinskem delu di- jaškega doma je zaposlenih 16 oseb,« pojasnjuje Brod. »Na okopih« čakali na razpise Dijaški dom Celje, ki je prve dijake sprejel leta 1979 in je v štirih desetletjih in pol drugi dom nudil več kot šest tisoč mladim, letos čaka največja naložba v njegovi zgodovini. V SIC Alme M. Karlin so ve- seli, da so uspeli zagotoviti evropska in državna sredstva za energetsko prenovo doma, s katero bodo dijaki in študenti dobili boljše pogoje za bivanje, zaposleni pa nov polet in ener- gijo za delo. »Ves čas smo bili ›na okopih‹ in smo čakali na primerne razpise. Priložnost je prišla v letu 2022 in zgrabili smo jo z obema rokama,« je zadovoljen ravnatelj Iztok Le- skovar. Dijaški dom je bil uspe- šen na razpisu ministrstva za okolje, podnebje in energijo za energetske prenove stavb izje- mnega upravnega ali družbe- nega pomena v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Projekt je ocenjen na 5,6 mili- jona evrov z davkom. Od tega bo 4,6 milijona evrov črpanih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, proračuna Evrop- ske unije – NextGenerationEU iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ostalo bo primaknila država. Naložba zajema energetsko obnovo fasade, zamenjavo celotnega stavbnega pohištva, menjavo strehe v pritličnem delu stavbe ter statično obnovo zgradbe. Slednja bo po bese- dah sogovornikov največji iz- ziv, saj bodo pri tem izvedeni najbolj grobi posegi v stavbo. Ob tem bodo urejeni še novo prezračevanje celotne stavbe in ločen sistem prezračevanja za kuhinjo ter vgradnja termostat- skih ventilov v sobah in name- stitev energetsko varčnih svetil. Kot pravi Iztok Leskovar, so načrti za prenovo skrbno pre- mišljeni in zasnovani tako, da bodo ustvarili prostor, ki bo spodbujal učenje, kreativnost in sodelovanje. Pri načrtih pre- nove je sodeloval tudi celjski arhitekt Danijel Jagrič, ki je dijaški dom tudi zasnoval. Le- skovar je prepričan, da bo dom po obnovi tudi s svojo podobo Celju v ponos. Foto: Andraž Purg Vse sobe v stolpiču B, kjer bivajo dijaki, so prenovljene. Kot pravi vodja Dijaškega doma Celje Aleš Brod, so bile pred prenovo vse dijaške sobe triposteljne, danes so večinoma dvoposteljne, nekaj je enoposteljnih. V študentskem stolpiču je zaenkrat prenovljenih 37 sob od stotih. Dijaški dom bo moral tudi med prenovo zagotavljati obro- ke vsem svojim uporabnikom (teh je 1.500) ter streho vsem vpisanim dijakom. Žal v dija- škem domu med prenovo ne bodo mogli bivati študenti, ki so zdaj nastanjeni v stolpiču A. Zanje so v dijaškem domu poiskali možnosti namestitve v bližnji okolici (Rogaški Slatini, Šentjurju, Velenju, Žalcu …), pojasnjuje Leskovar, zavedajoč se, da te namestitve ne bodo takšne, kot so bile do zdaj. Vendar študentje to razumejo in se veselijo, da se bodo jeseni lahko vrnili v prenovljene pro- store dijaškega doma, dodaja. Dijake bodo medtem iz stol- piča B, kjer so nastanjeni zdaj, preselili v stolpič A. V slednjem, kjer sicer bivajo študentje, je nekaj sob že lepo obnovljenih, pravi Leskovar, medtem ko so druge še iz leta 1979, ko je bil dijaški dom zgrajen. Tam bodo dijaki nameščeni predvidoma do septembra, nato se bodo vrnili v stolpič B. »Po načrtu se bomo najprej lotili statične obnove v stolpiču B. Nato bo v juliju, po koncu pouka, prišla na vrsto kuhinja, kar pomeni, da bomo imeli za njeno prenovo na voljo samo dva počitniška meseca. Prvega septembra bomo namreč v njej morali začeti pripravljati obro- ke za naše dijake in vse dru- ge uporabnike. Jeseni bomo nato začeli obnavljati stolpič A. Vsa dela morajo biti konča- na do konca letošnjega leta,« pojasnjuje Iztok Leskovar. Dijakom in njihovim staršem bodo načrt obnove, potek del in vse druge informacije glede dogajanja v dijaškem domu v naslednjih mesecih podrobne- je pojasnili na sestanku v teh dneh. Prenova dijaškega doma predsta- vlja tudi velik logistični izziv, kako dijakom v času del omogočiti čim manj moteče okolje za bivanje. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Povabljeni smo bili v Vatikan. Šli smo z negotovo- stjo, saj nihče ni vedel, kakšen je protokol, kaj vse nas čaka … Vedeli smo samo, da nam bo papež podelil ta naziv. A ko vstopiš v baziliko sv. Petra, osupneš zaradi vse veličine ne le stavbe, ampak tudi celotnega protokola, ki tam velja, in zaradi obreda,« je še vedno polna nepozabnih vtisov Petra Kolšek iz Laškega, ena izmed treh izbrank iz celjske škofije, ki jim je papež Frančišek na letošnjo nedeljo Božje besede (26. januarja) podelil službo bralca oziroma lekto- rata. Ob Kolškovi so službo lektorata pri slovesnem bogoslužju v vatikanski baziliki sv. Petra prejeli še Bernardka Radej in Darja Ferenčak iz celjske škofije ter Nejc Breznik iz ljubljanske in Simon Brezovnik iz mariborske nadškofije. BOJANA AVGUŠTINČIČ Postavljeni prvi ulični zbiralniki za odpadno jedilno olje VOJNIK – Občina je v okviru projekta Lokalne akcij- ske skupine Živi laboratoriji za Zero Waste v vseh treh svojih krajevnih skupnostih postavila tri rumene ulične zbiralnike odpadnega jedilnega olja za gospodinjstva. Občanom je na voljo tudi tisoč brezplačnih namenskih posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja na domu, ki jih lahko v času uradnih ur prevzamejo v vseh treh krajevnih skupnostih. Odpadno olje je nevaren odpadek. Liter olja v naravi lahko namreč onesnaži milijon litrov pitne vode, saj v vodi preprečuje prehod kisika, kar škoduje vodnim organiz- mom. V kanalizaciji maši cevi in otežuje čiščenje odpadnih voda, kar povečuje stroške. Če olje konča v greznici ali mali čistilni napravi, moti delovanje in preprečuje naravno razgradnjo. Odvrženo med biološke odpadke ali v naravo zavira delovanje mikroorganizmov, lahko se tudi spere v podtalnico, glavni vir pitne vode v Sloveniji. Obnova one- snažene podtalnice traja stoletja, pojasnjujejo v Občini Vojnik. Občani lahko na sedežih krajevnih skupnosti Vojnik, Nova Cerkev in Frankolovo prevzamejo brezplačne posode za zbiranje odpadnega olja na domu. Ob tem v vojniški občini dodajajo, da lahko občani odpadno jedilno olje še vedno oddajo tudi v zbirne centre ali v času akcij zbiranja nevarnih odpadkov na terenu. BA Peterica Slovenk in Slovencev med 40 lektorji iz enaj- stih držav sveta LAŠKO, CELJE – Papež podelil službo bralca petim Slovencem, med njimi trem iz celjske škofije Njihovo poslanstvo je delati za dobro ljudi Trojico iz celjske škofije je za podelitev omenjenega na- ziva predlagal škof Maksimi- lijan Matjaž, ki je Petro, Ber- nardko in Darjo prepoznal kot primerne za to službo. Najbolj je verjetno pretehtalo to, da vse tri živijo in delujejo v skladu z načeli krščanske vere. Vse tri so namreč že vrsto let dejavne v župnijah, ne le pri branju Božje bese- de, ampak tudi pri številnih drugih »službah« oziroma opravilih. Kdo je lahko v službi bralca? Da je služba bralca oziro- ma lektorja veliko več kot le branje Božje besede pri bo- goslužju, pravi Petra Kolšek. Sposobnost bralca je, da »mr- tve črke« naredi »žive«. To je mogoče le, če bralec oziroma lektor Božjo besedo čuti in v skladu z njo tudi živi, pojasni. Lektor je torej glasnik Božje besede, njegovo poslanstvo sta tudi poučevanje v veri ter priprava otrok in starejših na zakramente. Povedano še drugače: lektor je oseba, ki se poglablja v Božjo besedo in jo skuša deliti z drugimi tako, da se jih dotakne in da slišijo, kaj jim Bog želi povedati v ne- kem trenutku. Lektor je torej posrednik med Božjo besedo in ljudstvom. Bistvo Božje besede je ljubezen. Slednja je glavno gonilo v življenju, pravi Petra Kolšek, zato si je treba prizadevati, dodaja, da se Božja beseda dotakne vsakogar ne glede na versko pripadnost ali družbeni sloj. »Včasih gre komu še vedno v nos, da smo lahko v službi lektorjev tudi ženske, med- tem ko je večina služb v Cer- kvi rezervirana le za moške. Ampak bistveno pri službi lektorja je, da v skladu s ti- stim, kar posreduje oziroma bere iz Svetega pisma, tudi živi,« pravi Petra. Včasih so bili v službi lek- torja lahko le moški, leta 2021 je papež Frančišek razširil do- voljenje na oba spola. S tem je uresničil željo škofov na si- nodi o Božji besedi leta 2008, naj se v službo bralca vključi tudi ženske in se jim tako v krščanski skupnosti prizna vlogo oznanjevalk Božje be- sede. Papež Frančišek je tudi škofe in župnike z vsega sve- ta začel vedno bolj spodbu- jati, naj med laiki poiščejo posameznike in posamezni- ce ter jih spodbudijo, da se usposobijo in opogumijo za službo bralcev. Osebno srečanje s papežem Povabilo v Vatikan in na srečanje s papežem je bilo za peterico slovenskih po- vabljencev velika čast, pravi Petra Kolšek. »Zastopali smo Slovenijo. Res je bilo izjemno doživetje. Najlepše je bilo, da se je želel papež pred mašo osebno rokovati z nami. Po- vabljeni smo bili v zasebni prostor, kjer smo se osebno srečali s papežem Franči- škom in z njim spregovorili nekaj besed. Podaril nam je svoj rožni venec. Med mašo v baziliki sv. Petra smo se z njim srečali še enkrat, ko smo lektorji (40 z vsega sveta, op. p.) pristopali k papežu, ki nam je podaril še Sveto pi- smo v latinščini. Prejeli smo tudi njegov blagoslov,« pri- poveduje Petra, ki čuti hvale- žnost, ganjenost, poslanstvo. »Ob koncu maše so se nam ljudje v baziliki v različnih je- zikih zahvaljevali, da smo se opogumili in da smo sprejeli službo lektorja. Pri tem sem čutila ne samo počaščenost, ampak tudi odgovornost, saj sem bila še posebej nago- vorjena, da oznanjam bistvo Božje besede,« dodaja sogo- vornica. Papež Frančišek je službo lektorja poleg petim Sloven- cem podelil še štirim laikom iz Albanije, trem iz Argenti- ne, petim iz Avstrije, enemu iz Bolivije, štirim iz Brazili- je, petim s Filipinov, enemu z Islandije, šestim iz Italije, petim iz Mehike in enemu iz Poljske. Petra je tudi sicer zelo de- javna v laški župniji. Sodeluje pri Karitas, v zakonski skupi- ni, pri organizaciji dogodkov, vodila je skupino za žalujoče. Pred štirimi leti se je vpisala v katehetsko pastoralno šolo. Prvo dveletno stopnjo je kon- čala, opraviti namerava še na- slednjo stopnjo. V lanskem šolskem letu je v Laškem za- čela poučevati tudi verouk, in sicer šolarje 2. in 6. razreda. »Na voljo sem vsem, ki me potrebujejo. Če čutim, da bi s svojimi sposobnostmi in z znanjem lahko pomagala, rade volje priskočim na po- moč,« dodaja Petra Kolšek, ki velja tudi za dušo laške Hiše generacij, kjer je zaposlena kot vodja programov. Foto: osebni arhiv Petre Kolšek Papež Frančišek je službo bralcev podelil tudi trem iz celjske škofije. Z leve: Darja Ferenčak, Petra Kolšek in Bernardka Radej. Znano, kdo bo izvajal pogrebe v Celju CELJE – Na razpis za izbor koncesionarja – razpis je v začetku leta objavila Mestna občina Celje – ni prispe- la nobena prijava, tako da bo izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti v Celju odslej zagotavljalo javno podjetje Zelenice. To pomeni, da se na razpis ni prijavil niti Veking, ki je to dejavnost opravljal vsa ta leta. Naše decembrske napovedi, da je med občino in Vekingom zagotovo dokončno počilo, so bile več kot očitno točne. Mestni svet Mestne občine Celje je decembra 2024 sprejel Odlok o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki usklajuje izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti. S spreje- tjem odloka je Mestna občina Celje uvedla možnost hibri- dnega modela, kar pomeni, da sta izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko razdeljena med javno podjetje in koncesionarja. »Na javni razpis za izbiro koncesionarja, ki je bil kon- čan pred dnevi, se ni prijavil noben prijavitelj. V skladu z odlokom bo izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti 2. marca 2025 zato prešlo na javno podjetje Zelenice, ki bo odslej izvajalo vsa dela na Mestnem pokopališču Ce- lje in pokopališču Teharje,« pravijo v celjski občini. Po- leg vzdrževanja pokopališča in pokopaliških objektov bo tako zagotavljalo tudi izvajanje 24-urne dežurne službe ter storitve grobarjev in pokopališko-pogrebnega moštva, izdajalo soglasja k izvedbi gradbenih del na grobovih ter vodilo evidence. Pred tedni smo poročali, da se je konec decembra časov- no iztekla pogodba Vekingu, ta pa je celo podal odpoved pogodbe. Ne glede na to bo še do konca februarja svoje storitve izvajal, občina bi morala v vmesnem času najti drugega koncesionarja ali se z Vekingom vendarle dogo- voriti za podaljšanje koncesionarske pogodbe za približno pet let. To se očitno ni zgodilo. Ena od možnosti, o kateri se je že lani govorilo, je, da bi pogrebno službo prevzele Zelenice, vendar je bilo kar veliko govora o tem, ali imajo Zelenice dovolj kadra za izpeljavo. SŠol Kakšne so podrobnosti aktualne zadeve, ki v Celju buri duhove, saj od sredine decembra do danes ni bilo jasno, kdo bo izvajal pogrebe od marca, bo javnost izvedela v ponedeljek, ko bodo v občini pripravili tudi novinarsko konferenco. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Da bodo v Lučah že letos začeli z gradnjo nove ob- voznice, je minuli teden na sestanku z župani savinj- ske regije napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Projekt obvoznice v Lučah, katere ideja sega že 60 let nazaj, načrtujejo pa jo že več kot 30 let, se bo tako vendarle kmalu premaknil z mrtve točke in bo po besedah župana Občine Luče Klavdija Strmčnika deloma rešil tudi protipoplavno varnost Luč. Gradnja približno 850 metrov dolge dvopasovne obvoznice, katere del bo tudi 90-metrski tunel, bo po prvih ocenah stala nekaj deset milijonov evrov. SINTIJA JURIČ Podrobneje o predplačilih SLOVENIJA – Vlada Republike Slovenije je minuli teden na seji sprejela spremembe Programa odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v avgustu 2023. Ker ministrstvo za gospodarstvo podjetjem lani zaradi obsežnosti del v povezavi z odpravo posledic ni moglo izplačati vseh povračil, bodo lahko denar za škodo prejela tudi letos. LUČE – Po dolgih letih so zemljišča za gradnjo obvoznice zagotovljena Obvoznica po več kot 60 letih tik pred uresničitvijo Lastniki, ki so dobili predplačila za obnovo, bodo morali predložiti raču- ne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) SLOVENIJA – Ministrstvo za naravne vire in prostor je minuli konec tedna pripra- vilo pojasnila glede obrav- nave dodelitve sredstev za obnovo poškodovanih sta- novanjskih objektov. V po- jasnilih so na ministrstvu med drugim podrobneje predstavili postopek za do- ločitev pripadajočih sred- stev, način dokazovanja porabe prejetih sredstev in upravičene stroške obnove. Kot so sporočili z ministr- stva, so bila predplačila za nastalo škodo po poplavah avgusta 2023, ki so bila iz- plačana prvič v zgodovini države, namenjena za to, da so si prizadeti v poplavah lahko čim prej vzpostavili bivalne pogoje. Zato je po nji- hovih besedah treba o porabi sredstev predložiti dokazila. Dejansko višino, do katere bodo posamezniki upraviče- Ideja o obvoznici v Lučah sega že v leto 1963, vendar je zdaj vendarle blizu uresniči- tve. Po besedah Bratuškove so po dolgih desetletjih uspe- li zagotoviti vsa zemljišča za začetek njene gradnje. Prvo vhodno križišče bi zato lahko začeli graditi že letos. »To bo ljudem pokazalo, da mislimo resno in da bo kmalu tudi tu- kaj življenje lepše in lažje,« je poudarila Bratuškova. Boljša poplavna varnost Po besedah župana Klav- dija Strmčnika bo obvoznica ob prometnem stanju Luč deloma zagotovila tudi proti- poplavno varnost. Obvoznica bo namreč deloma speljana tudi po novem nasipu, kate- rega gradnjo prav tako načr- tujejo. »Nasip bo pred popla- vami varoval severovzhodni del Luč, kjer so 25 hiš in dva poslovna objekta, ki so zdaj v nevarnosti. Z gradnjo tega nasipa bo ta del postal varen pred 500-letnimi vodami, kar je za nas zelo pomembno,« je poudaril Strmčnik. Ob obvoznici v Lučah so po besedah ministrice Bratuško- ve med prihajajočimi projekti obnove prometne infrastruk- ture v savinjski regiji predvide- ni tudi most v Solčavi in nekaj obnov na drugih regionalnih cestah. Za obnovo in nadgra- dnjo cestne infrastrukture bo po njenih besedah država letos in prihodnje leto name- nila rekorden znesek denarja. »Županom sem na sestanku povedala, da v tem trenutku za prometno infrastrukturo denar ne predstavlja težave. Za projekte, ki so pripravljeni, je nedvomno zagotovljen,« je poudarila in dodala, da imajo večje izzive kot z denarjem s pripravo projektov za prijavo na različne izpise. Za obnovo že 25 milijonov evrov Z dosedanjo popoplavno obnovo prometne infrastruk- ture v savinjski regiji je Bra- tuškova zadovoljna. »Mislim, da smo v tem delu naredili vse, kar je bilo treba urediti. Nekaj projektov nam še osta- ja, a zanje so že pripravljeni načrti,« je poudarila. Da so ceste po poplavah dobro ob- novljene, se je strinjal tudi župan Strmčnik. »Od Luč do Solčave lahko zdaj pridemo brez semaforjev, kar je bilo še pred pol leta nemogoče in je bila zato pot časovno veliko daljša. Danes je ta urejena in mislim, da je tudi precej od- pornejša na vremenske vpli- ve, kot je bila pred poplava- mi,« je poudaril. V minulih dveh letih so po besedah direktorice direkci- je za infrastrukturo Karmen Praprotnik za celotno savinj- sko regijo zagotovili skoraj 25 milijonov evrov, ki so jih na- menili prvim intervencijskim in nato obnovitvenim delom na 39 odsekih državnih cest. Od vključno letos do leta 2029 je za popoplavno obno- vo prometne infrastrukture v savinjski regiji skupno zago- tovljenih 60 milijonov evrov. Foto: Andraž Purg »Županom sem na sestanku povedala, da v tem trenutku za prometno infrastrukturo denar ne predstavlja težave. Za projekte, ki so pripravljeni, je nedvomno zagotovljen,« je povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Gradnja vstopnega križišča v obvoznico naj bi se kmalu začela. Dveurni delovni sestanek z župani savinjske regije je bil po besedah Bratuškove zelo uspešen. Denar za škodo izplačan tudi letos Lani je bilo predvideno izplačilo povračil v višini 194,58 milijona evrov, a so do konca decembra pristoj- ni 844 oškodovancem izpla- čali 103,78 milijona evrov povračil. Ker povračila niso bila izplačana vsem oško- dovancem, ki so predložili dokazila o nastali škodi, bodo sredstva v višini 11 milijonov evrov zagotovili tudi letos. Glede na že iz- vedena izplačila predplačil v letu 2023 (35,35 milijona evrov) in povračil v letu 2024 (103,8 milijona evrov) ter predvidena izplačila v letu 2025 bodo oškodo- vancem skupno zagotovili 150,2 milijona evrov. SJ Program odprave posledic naravnih nesreč predstavlja zakonsko podlago za dode- litev pomoči gospodarskim družbam, samostojnim pod- jetnikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejav- nost, zavodom ter zadrugam za škodo na strojih in opre- mi, ter pri zalogah in izpa- du prihodka. Skupna ocena škode je znašala 384,45 mi- lijona evrov za 1.239 oškodo- vancev, od tega je na strojih in opremi nastalo za 169,7 milijona evrov škode, pri zalogah 91,5 milijona evrov, škode zaradi izpada prihod- ka je bilo 123,25 milijona evrov. Vlada je za izplačila predplačil in povračil ško- de zagotovila 230 milijonov evrov. V letu 2023 je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport za predplačila name- nilo 35,35 milijona evrov in v letu 2024 66.969 evrov. ni, bodo ugotavljali za vsako stanovanje posebej, postopki za določitev končnih sredstev sicer že potekajo. Pri konč- nem izplačilu bodo na mi- nistrstvu upoštevali tudi že izplačana predplačila. Ministrstvo je sicer do 24. januarja na pozive k predlo- žitvi dokazil za predplačila za obnovo prejelo več kot 1.200 odgovorov, od tega je pribli- žno 500 upravičencev sporo- čilo, da so obnovo stanovanja končali, kar predstavlja 41,8 odstotka prejetih odgovorov na pozive oziroma 7,5 odstot- ka vseh poslanih pozivov. V tem primeru bo sledil pregled ustreznosti dostavljenih raču- nov, upravičenci bodo nato dobili odločbo. Po besedah ministrstva iz drugih preje- tih odgovorov izhaja, da ob- nove še niso končali. V vseh primerih, kjer po navedbi upravičenca obnova še traja, se je rok za dostavo dokazil o porabi sredstev samodejno premaknil na 30. september 2025. Če tudi v tem roku upravičenec še ne bo kon- čal obnove, bodo lahko tudi ta rok podaljšali na prošnjo upravičenca. SJ Ministrstvo za naravne vire in prostor je na svoji spletni strani objavilo še podrobnejša pojasnila glede dokazil in preverjanja upravičenosti dodelitve sredstev za obnovo poškodovanih stanovanj. V pojasnilu je med drugim po- drobneje našteto tudi, kateri so upravičeni stroški obnove po poplavah avgusta 2023. Kot so zapisali na ministrstvu, strošek opreme stanovanja ni upravičen strošek. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV/GOSPODARSTVO Unior: član uprave in nadzornica odstopila Do letošnje jeseni bo predvidoma ob vznožju Jani- ne v Rogaški Slatini zrasel nov prireditveni prostor Arena Janina. V sklopu projekta bo urejena pritlična stavba, ki bo namenjena tamkajšnjemu smučišču, hkrati bo na voljo organizatorjem koncertov in drugih prireditev na prostem. Prostor bo lahko sprejel več kot tisoč obiskovalcev. TINA STRMČNIK V občini načrtujejo, da bo Arena Janina že to jesen gostila glasbene in kultur- ne dogodke. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič: »Poslušamo odzive mladih družin in osnovnih šol, ki zelo cenijo, da imajo v svoji bližini možnost smučanja. Tudi če je smučanje omogočeno le mesec dni, so takrat zelo dobrodošli tečaji za najmlajše. Smučarski tečaji so dodana vrednost ponudbe Rogaške Slatine.« Vabljeni na odprtje inkluzivne fotografske razstave NEVIDNI SVET, ki bo v torek, 11. februarja 2025, ob 18. uri v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan na Razlagovi 5. Fotografija: Samo Vidic, parašportnik Darko Đurić ROGAŠKA SLATINA – Občina ob vznožju Janine načrtuje nov prireditveni prostor Pozimi za smučanje, poleti za različne prireditve V stavbi, ki jo bo upravljal Javni zavod za turizem in kul- turo Rogaška Slatina, bodo skladišče za snežno mehani- zacijo in opremo, večnamen- ski klubski prostor, sanitarije ter garderoba za nastopajoče in zaposlene. Ob stavbi bosta nadkrit prireditveni oder in prostor za druženje na pro- stem. Občina želi s projektom med drugim urediti območje, ki je bilo več desetletij neu- rejeno, je pojasnil slatinski župan mag. Branko Kidrič. »To območje je od zemljišču nekdanjega mizarstva še edi- no takšno, ki je zadnjih 40 let neurejeno. Tako je še iz obdo- bja nekoč enotnega Zdravilišča Rogaška, ki je bilo lastnik tega zemljišča.« Z novostjo želi občina ure- diti boljše pogoje za delovanje smučarskega kluba. Po bese- dah Kidriča so člani omenje- nega kluba pravi navdušenci, ki se že vrsto let trudijo pri- pravljati smučišče, čeprav so zime vedno bolj mile. Čeprav je ponavadi na voljo malo smučarskih dni, je priložnost co, slednja mora ostati takšna, kot je. Slatinski župan je pove- dal, da so stavbo zato umestili na rob obstoječega parkirišča, kljub temu bo v njeni okolici urejenih 45 parkirnih mest. Celotna naložba je vredna malo več kot 1,1 milijona evrov. Vrednost gradbene pogodbe, ki je bila podpisa- na pred dnevi, znaša pribli- žno milijon evrov. Občina je za ta projekt pridobila 95 tisoč evrov evropskega so- fi nanciranja. Areno Janina bo upravljal javni zavod za turizem in kulturo, ki se bo glede organizacije prireditev na prostem dogovarjal z raz- ličnimi organizatorji. Stalni uporabnik stavbe bo slatinski smučarski klub. smučanja v domačem kraju dodana vrednost predvsem za učence slatinskih osnov- nih šol. Za različne organizatorje Za razliko od Evropske ploščadi, ki lahko sprejme do 600 oblikovalcev, jih bo Arena Janina po besedah Ki- driča lahko sprejela več kot tisoč. Prostor se je izkazal kot primeren za večje prireditve, mladinski svet ter Javni zavod za turizem in kulturo Roga- ška Slatina sta tam doslej že pripravljala različne dogodke. Direkcija za vode je imela pri umeščanju Arene Janina sicer svoje zahteve, saj ni dovolila umeščanja objektov na zeleni- Branko Bračko je odstopil z mesta člana uprave v Uniorju. (Foto: An- draž Purg) Na seji nadzornega sveta Uniorja sta odstopila član uprave Branko Bračko in članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih, Saša Koren. Odstopa naj bi bila po poročanju Financ po- vezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki bo po neuradnih podatkih zelo visoka, ni pa še dokončna. Objava letnega poročila je, kot še poročajo Finance, pred- videna šele za 25. aprila. Pred- sednik uprave Robert Vuga je že lani poleti opozoril, da je poslovanje bistveno slabše od pričakovanega, jeseni se je mo- ralo že posloviti tudi nekaj ljudi iz menedžmenta, pripravljen je tudi osnutek preoblikovanja družbe. Kot smo že poročali, je konec lanskega leta nekaj ljudi izgubilo službo v Uniorjevem programu strojegradnja. Zadnje znane številke po- slovanja se nanašajo na de- vetmesečje in še ne vsebujejo odpisov. Je pa izguba v matični družbi že takrat znašala več kot sedem milijonov evrov in v skupini 399 tisoč evrov, še navajajo Finance. Branka Bračka smo prosi- li za komentar dogajanja na seji nadzornega sveta ter za komentar o njegovih načrtih, vendar o tem za naš časopis ni želel govoriti. Po poročanju Financ naj bi v Uniorju ostal še mesec dni. V času, ko je Uni- or vodil prejšnji predsednik Darko Hrastnik, je bil Bračko odgovoren za operativo, Saša Koren je zaposlena v oddelku strojegradnje, v fi nančnem na- črtovanju in analizah. V stro- jegradnji poteka tudi izredna revizija poslovanja. BF Bosio bo prenehal delovati Celjsko podjetje za izdelavo in prodajo toplotnih peči Bosio, ki je leta 2022 v celoti prešlo v last avstrijske skupine Aichelin Holding, bo prenehalo delovati. V skupini naj bi se tako odločili zaradi intenzivne stra- teške analize in prilagoditve trenutnim gospodarskim razmeram v Evropi. Skupina bo vse izdelke zagotavljala z družbo Aiche- lin. Proizvodnja naj ne bi bila prizadeta in bo še naprej v Evropskem centru za montažo v Celju, ki je bil odprt leta 2023, so pojasnili v skupini. »Vse tekoče projekte bo družba Bosio dokončala v običajni visoki kakovosti,« so dodali. Hugo Bosio je podjetje za izdelavo in prodajo toplotnih peči ustanovil leta 1991, približno 20 let kasneje je 75-od- stotni delež podjetja Bosio in hčerinske družbe Prompech v Rusiji prodal avstrijski skupini Aichelin. Leta 2022 je Bosio isti skupini prodal še preostalih 25 odstotkov. LJ Podjetje Bosio je leta 2022 v celoti prešlo v last avstrijske skupine Aichelin Holding. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Da bodo v Lučah že letos začeli z gradnjo nove ob- voznice, je minuli teden na sestanku z župani savinj- ske regije napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Projekt obvoznice v Lučah, katere ideja sega že 60 let nazaj, načrtujejo pa jo že več kot 30 let, se bo tako vendarle kmalu premaknil z mrtve točke in bo po besedah župana Občine Luče Klavdija Strmčnika deloma rešil tudi protipoplavno varnost Luč. Gradnja približno 850 metrov dolge dvopasovne obvoznice, katere del bo tudi 90-metrski tunel, bo po prvih ocenah stala nekaj deset milijonov evrov. SINTIJA JURIČ Podrobneje o predplačilih SLOVENIJA – Vlada Republike Slovenije je minuli teden na seji sprejela spremembe Programa odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v avgustu 2023. Ker ministrstvo za gospodarstvo podjetjem lani zaradi obsežnosti del v povezavi z odpravo posledic ni moglo izplačati vseh povračil, bodo lahko denar za škodo prejela tudi letos. LUČE – Po dolgih letih so zemljišča za gradnjo obvoznice zagotovljena Obvoznica po več kot 60 letih tik pred uresničitvijo Lastniki, ki so dobili predplačila za obnovo, bodo morali predložiti raču- ne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) SLOVENIJA – Ministrstvo za naravne vire in prostor je minuli konec tedna pripra- vilo pojasnila glede obrav- nave dodelitve sredstev za obnovo poškodovanih sta- novanjskih objektov. V po- jasnilih so na ministrstvu med drugim podrobneje predstavili postopek za do- ločitev pripadajočih sred- stev, način dokazovanja porabe prejetih sredstev in upravičene stroške obnove. Kot so sporočili z ministr- stva, so bila predplačila za nastalo škodo po poplavah avgusta 2023, ki so bila iz- plačana prvič v zgodovini države, namenjena za to, da so si prizadeti v poplavah lahko čim prej vzpostavili bivalne pogoje. Zato je po nji- hovih besedah treba o porabi sredstev predložiti dokazila. Dejansko višino, do katere bodo posamezniki upraviče- Ideja o obvoznici v Lučah sega že v leto 1963, vendar je zdaj vendarle blizu uresniči- tve. Po besedah Bratuškove so po dolgih desetletjih uspe- li zagotoviti vsa zemljišča za začetek njene gradnje. Prvo vhodno križišče bi zato lahko začeli graditi že letos. »To bo ljudem pokazalo, da mislimo resno in da bo kmalu tudi tu- kaj življenje lepše in lažje,« je poudarila Bratuškova. Boljša poplavna varnost Po besedah župana Klav- dija Strmčnika bo obvoznica ob prometnem stanju Luč deloma zagotovila tudi proti- poplavno varnost. Obvoznica bo namreč deloma speljana tudi po novem nasipu, kate- rega gradnjo prav tako načr- tujejo. »Nasip bo pred popla- vami varoval severovzhodni del Luč, kjer so 25 hiš in dva poslovna objekta, ki so zdaj v nevarnosti. Z gradnjo tega nasipa bo ta del postal varen pred 500-letnimi vodami, kar je za nas zelo pomembno,« je poudaril Strmčnik. Ob obvoznici v Lučah so po besedah ministrice Bratuško- ve med prihajajočimi projekti obnove prometne infrastruk- ture v savinjski regiji predvide- ni tudi most v Solčavi in nekaj obnov na drugih regionalnih cestah. Za obnovo in nadgra- dnjo cestne infrastrukture bo po njenih besedah država letos in prihodnje leto name- nila rekorden znesek denarja. »Županom sem na sestanku povedala, da v tem trenutku za prometno infrastrukturo denar ne predstavlja težave. Za projekte, ki so pripravljeni, je nedvomno zagotovljen,« je poudarila in dodala, da imajo večje izzive kot z denarjem s pripravo projektov za prijavo na različne izpise. Za obnovo že 25 milijonov evrov Z dosedanjo popoplavno obnovo prometne infrastruk- ture v savinjski regiji je Bra- tuškova zadovoljna. »Mislim, da smo v tem delu naredili vse, kar je bilo treba urediti. Nekaj projektov nam še osta- ja, a zanje so že pripravljeni načrti,« je poudarila. Da so ceste po poplavah dobro ob- novljene, se je strinjal tudi župan Strmčnik. »Od Luč do Solčave lahko zdaj pridemo brez semaforjev, kar je bilo še pred pol leta nemogoče in je bila zato pot časovno veliko daljša. Danes je ta urejena in mislim, da je tudi precej od- pornejša na vremenske vpli- ve, kot je bila pred poplava- mi,« je poudaril. V minulih dveh letih so po besedah direktorice direkci- je za infrastrukturo Karmen Praprotnik za celotno savinj- sko regijo zagotovili skoraj 25 milijonov evrov, ki so jih na- menili prvim intervencijskim in nato obnovitvenim delom na 39 odsekih državnih cest. Od vključno letos do leta 2029 je za popoplavno obno- vo prometne infrastrukture v savinjski regiji skupno zago- tovljenih 60 milijonov evrov. Foto: Andraž Purg »Županom sem na sestanku povedala, da v tem trenutku za prometno infrastrukturo denar ne predstavlja težave. Za projekte, ki so pripravljeni, je nedvomno zagotovljen,« je povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Gradnja vstopnega križišča v obvoznico naj bi se kmalu začela. Dveurni delovni sestanek z župani savinjske regije je bil po besedah Bratuškove zelo uspešen. Denar za škodo izplačan tudi letos Lani je bilo predvideno izplačilo povračil v višini 194,58 milijona evrov, a so do konca decembra pristoj- ni 844 oškodovancem izpla- čali 103,78 milijona evrov povračil. Ker povračila niso bila izplačana vsem oško- dovancem, ki so predložili dokazila o nastali škodi, bodo sredstva v višini 11 milijonov evrov zagotovili tudi letos. Glede na že iz- vedena izplačila predplačil v letu 2023 (35,35 milijona evrov) in povračil v letu 2024 (103,8 milijona evrov) ter predvidena izplačila v letu 2025 bodo oškodo- vancem skupno zagotovili 150,2 milijona evrov. SJ Program odprave posledic naravnih nesreč predstavlja zakonsko podlago za dode- litev pomoči gospodarskim družbam, samostojnim pod- jetnikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejav- nost, zavodom ter zadrugam za škodo na strojih in opre- mi, ter pri zalogah in izpa- du prihodka. Skupna ocena škode je znašala 384,45 mi- lijona evrov za 1.239 oškodo- vancev, od tega je na strojih in opremi nastalo za 169,7 milijona evrov škode, pri zalogah 91,5 milijona evrov, škode zaradi izpada prihod- ka je bilo 123,25 milijona evrov. Vlada je za izplačila predplačil in povračil ško- de zagotovila 230 milijonov evrov. V letu 2023 je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport za predplačila name- nilo 35,35 milijona evrov in v letu 2024 66.969 evrov. ni, bodo ugotavljali za vsako stanovanje posebej, postopki za določitev končnih sredstev sicer že potekajo. Pri konč- nem izplačilu bodo na mi- nistrstvu upoštevali tudi že izplačana predplačila. Ministrstvo je sicer do 24. januarja na pozive k predlo- žitvi dokazil za predplačila za obnovo prejelo več kot 1.200 odgovorov, od tega je pribli- žno 500 upravičencev sporo- čilo, da so obnovo stanovanja končali, kar predstavlja 41,8 odstotka prejetih odgovorov na pozive oziroma 7,5 odstot- ka vseh poslanih pozivov. V tem primeru bo sledil pregled ustreznosti dostavljenih raču- nov, upravičenci bodo nato dobili odločbo. Po besedah ministrstva iz drugih preje- tih odgovorov izhaja, da ob- nove še niso končali. V vseh primerih, kjer po navedbi upravičenca obnova še traja, se je rok za dostavo dokazil o porabi sredstev samodejno premaknil na 30. september 2025. Če tudi v tem roku upravičenec še ne bo kon- čal obnove, bodo lahko tudi ta rok podaljšali na prošnjo upravičenca. SJ Ministrstvo za naravne vire in prostor je na svoji spletni strani objavilo še podrobnejša pojasnila glede dokazil in preverjanja upravičenosti dodelitve sredstev za obnovo poškodovanih stanovanj. V pojasnilu je med drugim po- drobneje našteto tudi, kateri so upravičeni stroški obnove po poplavah avgusta 2023. Kot so zapisali na ministrstvu, strošek opreme stanovanja ni upravičen strošek. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV/GOSPODARSTVO Unior: član uprave in nadzornica odstopila Do letošnje jeseni bo predvidoma ob vznožju Jani- ne v Rogaški Slatini zrasel nov prireditveni prostor Arena Janina. V sklopu projekta bo urejena pritlična stavba, ki bo namenjena tamkajšnjemu smučišču, hkrati bo na voljo organizatorjem koncertov in drugih prireditev na prostem. Prostor bo lahko sprejel več kot tisoč obiskovalcev. TINA STRMČNIK V občini načrtujejo, da bo Arena Janina že to jesen gostila glasbene in kultur- ne dogodke. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič: »Poslušamo odzive mladih družin in osnovnih šol, ki zelo cenijo, da imajo v svoji bližini možnost smučanja. Tudi če je smučanje omogočeno le mesec dni, so takrat zelo dobrodošli tečaji za najmlajše. Smučarski tečaji so dodana vrednost ponudbe Rogaške Slatine.« Vabljeni na odprtje inkluzivne fotografske razstave NEVIDNI SVET, ki bo v torek, 11. februarja 2025, ob 18. uri v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan na Razlagovi 5. Fotografija: Samo Vidic, parašportnik Darko Đurić ROGAŠKA SLATINA – Občina ob vznožju Janine načrtuje nov prireditveni prostor Pozimi za smučanje, poleti za različne prireditve V stavbi, ki jo bo upravljal Javni zavod za turizem in kul- turo Rogaška Slatina, bodo skladišče za snežno mehani- zacijo in opremo, večnamen- ski klubski prostor, sanitarije ter garderoba za nastopajoče in zaposlene. Ob stavbi bosta nadkrit prireditveni oder in prostor za druženje na pro- stem. Občina želi s projektom med drugim urediti območje, ki je bilo več desetletij neu- rejeno, je pojasnil slatinski župan mag. Branko Kidrič. »To območje je od zemljišču nekdanjega mizarstva še edi- no takšno, ki je zadnjih 40 let neurejeno. Tako je še iz obdo- bja nekoč enotnega Zdravilišča Rogaška, ki je bilo lastnik tega zemljišča.« Z novostjo želi občina ure- diti boljše pogoje za delovanje smučarskega kluba. Po bese- dah Kidriča so člani omenje- nega kluba pravi navdušenci, ki se že vrsto let trudijo pri- pravljati smučišče, čeprav so zime vedno bolj mile. Čeprav je ponavadi na voljo malo smučarskih dni, je priložnost co, slednja mora ostati takšna, kot je. Slatinski župan je pove- dal, da so stavbo zato umestili na rob obstoječega parkirišča, kljub temu bo v njeni okolici urejenih 45 parkirnih mest. Celotna naložba je vredna malo več kot 1,1 milijona evrov. Vrednost gradbene pogodbe, ki je bila podpisa- na pred dnevi, znaša pribli- žno milijon evrov. Občina je za ta projekt pridobila 95 tisoč evrov evropskega so- fi nanciranja. Areno Janina bo upravljal javni zavod za turizem in kulturo, ki se bo glede organizacije prireditev na prostem dogovarjal z raz- ličnimi organizatorji. Stalni uporabnik stavbe bo slatinski smučarski klub. smučanja v domačem kraju dodana vrednost predvsem za učence slatinskih osnov- nih šol. Za različne organizatorje Za razliko od Evropske ploščadi, ki lahko sprejme do 600 oblikovalcev, jih bo Arena Janina po besedah Ki- driča lahko sprejela več kot tisoč. Prostor se je izkazal kot primeren za večje prireditve, mladinski svet ter Javni zavod za turizem in kulturo Roga- ška Slatina sta tam doslej že pripravljala različne dogodke. Direkcija za vode je imela pri umeščanju Arene Janina sicer svoje zahteve, saj ni dovolila umeščanja objektov na zeleni- Branko Bračko je odstopil z mesta člana uprave v Uniorju. (Foto: An- draž Purg) Na seji nadzornega sveta Uniorja sta odstopila član uprave Branko Bračko in članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih, Saša Koren. Odstopa naj bi bila po poročanju Financ po- vezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki bo po neuradnih podatkih zelo visoka, ni pa še dokončna. Objava letnega poročila je, kot še poročajo Finance, pred- videna šele za 25. aprila. Pred- sednik uprave Robert Vuga je že lani poleti opozoril, da je poslovanje bistveno slabše od pričakovanega, jeseni se je mo- ralo že posloviti tudi nekaj ljudi iz menedžmenta, pripravljen je tudi osnutek preoblikovanja družbe. Kot smo že poročali, je konec lanskega leta nekaj ljudi izgubilo službo v Uniorjevem programu strojegradnja. Zadnje znane številke po- slovanja se nanašajo na de- vetmesečje in še ne vsebujejo odpisov. Je pa izguba v matični družbi že takrat znašala več kot sedem milijonov evrov in v skupini 399 tisoč evrov, še navajajo Finance. Branka Bračka smo prosi- li za komentar dogajanja na seji nadzornega sveta ter za komentar o njegovih načrtih, vendar o tem za naš časopis ni želel govoriti. Po poročanju Financ naj bi v Uniorju ostal še mesec dni. V času, ko je Uni- or vodil prejšnji predsednik Darko Hrastnik, je bil Bračko odgovoren za operativo, Saša Koren je zaposlena v oddelku strojegradnje, v fi nančnem na- črtovanju in analizah. V stro- jegradnji poteka tudi izredna revizija poslovanja. BF Bosio bo prenehal delovati Celjsko podjetje za izdelavo in prodajo toplotnih peči Bosio, ki je leta 2022 v celoti prešlo v last avstrijske skupine Aichelin Holding, bo prenehalo delovati. V skupini naj bi se tako odločili zaradi intenzivne stra- teške analize in prilagoditve trenutnim gospodarskim razmeram v Evropi. Skupina bo vse izdelke zagotavljala z družbo Aiche- lin. Proizvodnja naj ne bi bila prizadeta in bo še naprej v Evropskem centru za montažo v Celju, ki je bil odprt leta 2023, so pojasnili v skupini. »Vse tekoče projekte bo družba Bosio dokončala v običajni visoki kakovosti,« so dodali. Hugo Bosio je podjetje za izdelavo in prodajo toplotnih peči ustanovil leta 1991, približno 20 let kasneje je 75-od- stotni delež podjetja Bosio in hčerinske družbe Prompech v Rusiji prodal avstrijski skupini Aichelin. Leta 2022 je Bosio isti skupini prodal še preostalih 25 odstotkov. LJ Podjetje Bosio je leta 2022 v celoti prešlo v last avstrijske skupine Aichelin Holding. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠALEŠKA DOLINA – Sedemnajst dni po tragični nesreči v Premogovniku Velenje Nekaj rudarjev v bolniškem staležu, odpovedi za zdaj ni VELENJE – V središču mesta je podjetje Exiit Group v sklopu projekta Kolodvorska začelo graditi večstanovanj- sko stavbo, v kateri bo 24 stanovanj s pripadajočimi parkir- nimi mesti. Naprodaj so od lanskega decembra, vseljiva naj bi bila najkasneje spomladi 2027 . Okoli bloka bo vlagatelj uredil okolico z ozelenitvijo. Konjiška knjižnica z novo staro direktorico? Po odmevni nesreči v velenjskem premogovniku, v kateri so umrli rudarji Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik, se mnogi prebivalci Šaleške doline sprašujejo, ali bi tragedijo lahko preprečili, kako opti- mizirati varnostne razmere v jami, predvsem pa, kako ta pretresljiv dogodek psihološko vpliva na rudarje. Je res, da jih je veliko v bolniškem staležu in da so nekate- ri dali celo odpoved? V Premogovniku Velenje pravijo, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja, in dodajajo, da je zagotavljanje varnosti v jami temelj delovanja premogovnika. V Ljudski ini- ciativi Velenje (LIV) vodstvu Premogovnika Velenje ne verjamejo, očitajo mu, da brezobzirno posega v naravne razmere, s tem pa neposredno ogroža življenja rudarjev. Zato LIV v soboto v središču Velenja organi- zira zbor za odgovornost v politiki in gospodarstvu. BARBARA FURMAN Vzrok januarske nesreče v jami Preloge še ni znan, saj in- špekcijski pregled še ni zaklju- čen. Nekateri predvidevajo, da bi lahko trajal še nekaj tednov. Medtem v Premogovniku Ve- lenje poudarjajo, da je rudnik okolje, v katerem je morebitna nevarnost vedno prisotna, ne glede na sodobno tehnologi- jo in opremo, ki ju premorejo. Zato si, kot še pravijo, ves čas prizadevajo zagotavljati čim višje standarde varnosti in zdravja pri delu. Nemogoče predvideti? »Kljub ukrepom zaradi spe- cifi ke dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem ze- mlje, lahko med rudarjenjem v jami še vedno pride do do- godkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti. Takšen je žal bil tudi nedavni tragični dogodek, ki ga globo- ko obžalujemo. Kljub vsem Ni še znano, zakaj se je zgodila najhujša nesreče v velenjskem premogovniku v zadnjih 20 letih. Sara Bajec iz Ljudske iniciative Ve- lenje vabi občane na sobotni zbor na velenjski Titov trg, varnostnim ukrepom in pred- hodnim raziskavam te izje- mo tragične nesreče nihče ni mogel predvideti,« je vodstvo Premogovnika Velenje med drugim zapisalo v sporočilu za javnost in dodalo, da s po- močjo varnostno-tehnološke- ga informacijskega sistema neprekinjeno spremljajo vse pomembne kazalnike v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. V velenjskem premogovni- ku imajo prav tako izdelane načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznani vse morebitne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnolo- škega procesa, ter preventivni in kurativni ukrepe v zvezi s tem. Navedli so še, da sta v za- četku prejšnjega tedna začela obratovati preostala dva odko- pa v jami Pesje, odkop v jami Preloge pa do nadaljnjega ne bo obratoval. V njem namreč še poteka inšpekcijski nadzor. Psihološka pomoč še na voljo Kljub številnim po njiho- vem mnenju zlonamernim in zavajajočim zapisom na druž- benih omrežjih in v nekaterih medijih vodstvo premogov- nika poudarja, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja. Po neu- radnih, a zanesljivih informa- cijah je kar nekaj rudarjev v bolniškem staležu. Ali kdo od njih razmišlja, da se ne bi več vrnil na delo, se ne ve. Sicer je rudarjem še vedno na voljo individualna ali skupinsko psi- hoterapevtska pomoč. Najbolj pretresenih je 11 rudarjev, ki so bili priča vdoru smrtono- sne mokre gline, a so se uspeli »Zahtevamo moralo, etiko in odgovornost v politiki in go- spodarstvu! Medtem ko nam odgovorni govorijo eno, dela- jo nekaj povsem drugega. Po- litiki strank Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demo- kratov so s prevaro Termoe- lektrarno Šoštanj (TEŠ) prei- menovali v toplarno, saj pred našimi očmi še vedno deluje kot elektrarna! Koga mislijo, da bodo prevarali? Ljudje vi- dimo resnico,« poudarja Sara Bajec in dodaja, da so mnogi prebivalci Šaleške doline še vedno pretreseni zaradi smrti treh rudarjev. »Vodstvo Pre- mogovnika Velenje trdi, da je tragedijo povzročila narava. Mar res? Njihove pohlepne in krvave roke skupaj s politiko že leta brezobzirno posegajo v naravne razmere, s tem pa neposredno ogrožajo življenja rudarjev. In kdo plača ceno? Rudarji, s svojimi življenji in z zdravjem. Skupaj zahte- vajmo resnico, odgovornost in pravičnost. Na sobotnem zboru bomo povedali, da tega ne bomo več prenaša- li!« Po napovedih Sara Bajec se bodo na zboru zavzeli za večjo varnost rudarjev v jami in fi nančno sprejemljive polo- žnice za komunalo. Prav tako bodo opozorili na pomen Ter- moelektrarne Šoštanj in Pre- mogovnika Velenje za zagoto- vitev delovnih mest v Šaleški dolini ter se jasno in glasno uprli sistemski korupciji. Foto: Andraž Purg »Kljub naštetim ukrepom zaradi speci ke dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, lahko v jami še vedno pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti,« so sporočili iz Premogovnika Velenje. pravočasno umakniti iz jame. Hud stres so doživljali tudi re- ševalci, ki so iskali pogrešane rudarje. Povprečna starost rudarjev v velenjskem premogovniku je 40 let. Po zadnjih dosto- pnih podatkih jih je oktobra lani v rudniku delalo 1084. Vsako leto se jih upokoji od 60 do 70. Zbor pokončnih ljudi V Ljudske iniciative Vele- nje (LIV) pravijo, da jim je dovolj laži in sprenevedanja. Čez dve leti 24 novih stanovanj z velikim pomanjkanjem stanovanj. Primanjkuje jih od 500 do 600. »V občin- ski upravi smo v postopku sprejemanja različnih pro- storskih aktov, ki smo jih pripravljali zadnja leta in so ključni za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Veseli me, da smo za to območje hitro zagotovili vsa potreb- na soglasja in dovoljenja, kar omogoča nemoten za- četek gradnje.« Letos velenjska občina načrtuje tudi končanje prostorskih načrtov za ob- močji Zlati grič in Sela, s či- mer bo ustvarila pogoje za učinkovitejšo in obsežnejšo gradnjo prepotrebnih stano- vanj. Občina ob tem priča- kuje tudi podporo države. »V naslednjih letih name- ravamo pripraviti projekte za nove večstanovanjske gradnje, ki bodo vključeva- le tudi neprofi tna oziroma najemna stanovanja. Na čakalni listi je trenutno več kot 500 prosilcev,« je še po- vedal župan. BF Kot je na slovesnosti ob uradnem začetku gradnje po- udaril župan Peter Dermol, je gradnja bloka za Velenje pomembna pridobitev, saj se v lokalni skupnosti soočajo Stanovanja naj bi bila vseljiva spo- mladi 2027. (Foto: arhiv občine) Mag. Renata Klančnik bo najverje- tneje še pet let direktorica. (Foto: osebni arhiv) SLOVENSKE KONJICE – Te dni bo znano, ali bo javni zavod Splošna knji- žnico Slovenske Konjice, pod okrilje katerega poleg knjižnice sodita tudi Turi- stično-informacijski center in Center za kulturne prire- ditve, naslednjih pet le vo- dila dosedanja direktorica Renata Klančnik. Je edina, ki se je prijavila na razpis. Konjičanka mag. Renata Klančnik je direktorica Splo- šne knjižnice Slovenske Konji- ce od leta 2000, mandat se ji bo iztekel sredi aprila. Kot je povedala predsednica sveta zavoda Ana Miličević, so na javnem razpisu prejeli le pri- javo sedanje direktorice. Pred dnevi so jo člani sveta zavoda povabili na predstavitev vizije razvoja zavoda in jo soglasno podprli. Zdaj mora soglasje k njenemu imenovanju podati še Občina Slovenske Konjice, ki je ustanoviteljica zavoda, zreški in vitanjski občinski svet pa morata podati mnenje k njenemu imenovanju. V jav- nem zavodu Splošni knjižnici Slovenske Konjice je dvajset zaposlenih. Knjižnica skrbi za bralno kulturo vseh generacij občanov, center za kulturne prireditve za pester priredi- tveni utrip, turistično-infor- macijski center pa za razvoj turistične ponudbe. Vanjo med drugim sodi tudi Žička kartuzija, ki je spomenik dr- žavnega pomena. BF V soboto, na slovenski kulturni praznik, bo v organizaciji Ljudske iniciative Velenje na Titovem trgu zbor za resnico in odgovornost, ki so ga organizatorji poimenovali zbor po- končnih ljudi. Člani LIV-a menijo, da je dovolj laži in tragedij v Šaleški dolini. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 6, 6. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠALEŠKA DOLINA – Sedemnajst dni po tragični nesreči v Premogovniku Velenje Nekaj rudarjev v bolniškem staležu, odpovedi za zdaj ni VELENJE – V središču mesta je podjetje Exiit Group v sklopu projekta Kolodvorska začelo graditi večstanovanj- sko stavbo, v kateri bo 24 stanovanj s pripadajočimi parkir- nimi mesti. Naprodaj so od lanskega decembra, vseljiva naj bi bila najkasneje spomladi 2027 . Okoli bloka bo vlagatelj uredil okolico z ozelenitvijo. Konjiška knjižnica z novo staro direktorico? Po odmevni nesreči v velenjskem premogovniku, v kateri so umrli rudarji Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik, se mnogi prebivalci Šaleške doline sprašujejo, ali bi tragedijo lahko preprečili, kako opti- mizirati varnostne razmere v jami, predvsem pa, kako ta pretresljiv dogodek psihološko vpliva na rudarje. Je res, da jih je veliko v bolniškem staležu in da so nekate- ri dali celo odpoved? V Premogovniku Velenje pravijo, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja, in dodajajo, da je zagotavljanje varnosti v jami temelj delovanja premogovnika. V Ljudski ini- ciativi Velenje (LIV) vodstvu Premogovnika Velenje ne verjamejo, očitajo mu, da brezobzirno posega v naravne razmere, s tem pa neposredno ogroža življenja rudarjev. Zato LIV v soboto v središču Velenja organi- zira zbor za odgovornost v politiki in gospodarstvu. BARBARA FURMAN Vzrok januarske nesreče v jami Preloge še ni znan, saj in- špekcijski pregled še ni zaklju- čen. Nekateri predvidevajo, da bi lahko trajal še nekaj tednov. Medtem v Premogovniku Ve- lenje poudarjajo, da je rudnik okolje, v katerem je morebitna nevarnost vedno prisotna, ne glede na sodobno tehnologi- jo in opremo, ki ju premorejo. Zato si, kot še pravijo, ves čas prizadevajo zagotavljati čim višje standarde varnosti in zdravja pri delu. Nemogoče predvideti? »Kljub ukrepom zaradi spe- cifi ke dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem ze- mlje, lahko med rudarjenjem v jami še vedno pride do do- godkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti. Takšen je žal bil tudi nedavni tragični dogodek, ki ga globo- ko obžalujemo. Kljub vsem Ni še znano, zakaj se je zgodila najhujša nesreče v velenjskem premogovniku v zadnjih 20 letih. Sara Bajec iz Ljudske iniciative Ve- lenje vabi občane na sobotni zbor na velenjski Titov trg, varnostnim ukrepom in pred- hodnim raziskavam te izje- mo tragične nesreče nihče ni mogel predvideti,« je vodstvo Premogovnika Velenje med drugim zapisalo v sporočilu za javnost in dodalo, da s po- močjo varnostno-tehnološke- ga informacijskega sistema neprekinjeno spremljajo vse pomembne kazalnike v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. V velenjskem premogovni- ku imajo prav tako izdelane načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznani vse morebitne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnolo- škega procesa, ter preventivni in kurativni ukrepe v zvezi s tem. Navedli so še, da sta v za- četku prejšnjega tedna začela obratovati preostala dva odko- pa v jami Pesje, odkop v jami Preloge pa do nadaljnjega ne bo obratoval. V njem namreč še poteka inšpekcijski nadzor. Psihološka pomoč še na voljo Kljub številnim po njiho- vem mnenju zlonamernim in zavajajočim zapisom na druž- benih omrežjih in v nekaterih medijih vodstvo premogov- nika poudarja, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja. Po neu- radnih, a zanesljivih informa- cijah je kar nekaj rudarjev v bolniškem staležu. Ali kdo od njih razmišlja, da se ne bi več vrnil na delo, se ne ve. Sicer je rudarjem še vedno na voljo individualna ali skupinsko psi- hoterapevtska pomoč. Najbolj pretresenih je 11 rudarjev, ki so bili priča vdoru smrtono- sne mokre gline, a so se uspeli »Zahtevamo moralo, etiko in odgovornost v politiki in go- spodarstvu! Medtem ko nam odgovorni govorijo eno, dela- jo nekaj povsem drugega. Po- litiki strank Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demo- kratov so s prevaro Termoe- lektrarno Šoštanj (TEŠ) prei- menovali v toplarno, saj pred našimi očmi še vedno deluje kot elektrarna! Koga mislijo, da bodo prevarali? Ljudje vi- dimo resnico,« poudarja Sara Bajec in dodaja, da so mnogi prebivalci Šaleške doline še vedno pretreseni zaradi smrti treh rudarjev. »Vodstvo Pre- mogovnika Velenje trdi, da je tragedijo povzročila narava. Mar res? Njihove pohlepne in krvave roke skupaj s politiko že leta brezobzirno posegajo v naravne razmere, s tem pa neposredno ogrožajo življenja rudarjev. In kdo plača ceno? Rudarji, s svojimi življenji in z zdravjem. Skupaj zahte- vajmo resnico, odgovornost in pravičnost. Na sobotnem zboru bomo povedali, da tega ne bomo več prenaša- li!« Po napovedih Sara Bajec se bodo na zboru zavzeli za večjo varnost rudarjev v jami in fi nančno sprejemljive polo- žnice za komunalo. Prav tako bodo opozorili na pomen Ter- moelektrarne Šoštanj in Pre- mogovnika Velenje za zagoto- vitev delovnih mest v Šaleški dolini ter se jasno in glasno uprli sistemski korupciji. Foto: Andraž Purg »Kljub naštetim ukrepom zaradi speci ke dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, lahko v jami še vedno pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti,« so sporočili iz Premogovnika Velenje. pravočasno umakniti iz jame. Hud stres so doživljali tudi re- ševalci, ki so iskali pogrešane rudarje. Povprečna starost rudarjev v velenjskem premogovniku je 40 let. Po zadnjih dosto- pnih podatkih jih je oktobra lani v rudniku delalo 1084. Vsako leto se jih upokoji od 60 do 70. Zbor pokončnih ljudi V Ljudske iniciative Vele- nje (LIV) pravijo, da jim je dovolj laži in sprenevedanja. Čez dve leti 24 novih stanovanj z velikim pomanjkanjem stanovanj. Primanjkuje jih od 500 do 600. »V občin- ski upravi smo v postopku sprejemanja različnih pro- storskih aktov, ki smo jih pripravljali zadnja leta in so ključni za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Veseli me, da smo za to območje hitro zagotovili vsa potreb- na soglasja in dovoljenja, kar omogoča nemoten za- četek gradnje.« Letos velenjska občina načrtuje tudi končanje prostorskih načrtov za ob- močji Zlati grič in Sela, s či- mer bo ustvarila pogoje za učinkovitejšo in obsežnejšo gradnjo prepotrebnih stano- vanj. Občina ob tem priča- kuje tudi podporo države. »V naslednjih letih name- ravamo pripraviti projekte za nove večstanovanjske gradnje, ki bodo vključeva- le tudi neprofi tna oziroma najemna stanovanja. Na čakalni listi je trenutno več kot 500 prosilcev,« je še po- vedal župan. BF Kot je na slovesnosti ob uradnem začetku gradnje po- udaril župan Peter Dermol, je gradnja bloka za Velenje pomembna pridobitev, saj se v lokalni skupnosti soočajo Stanovanja naj bi bila vseljiva spo- mladi 2027. (Foto: arhiv občine) Mag. Renata Klančnik bo najverje- tneje še pet let direktorica. (Foto: osebni arhiv) SLOVENSKE KONJICE – Te dni bo znano, ali bo javni zavod Splošna knji- žnico Slovenske Konjice, pod okrilje katerega poleg knjižnice sodita tudi Turi- stično-informacijski center in Center za kulturne prire- ditve, naslednjih pet le vo- dila dosedanja direktorica Renata Klančnik. Je edina, ki se je prijavila na razpis. Konjičanka mag. Renata Klančnik je direktorica Splo- šne knjižnice Slovenske Konji- ce od leta 2000, mandat se ji bo iztekel sredi aprila. Kot je povedala predsednica sveta zavoda Ana Miličević, so na javnem razpisu prejeli le pri- javo sedanje direktorice. Pred dnevi so jo člani sveta zavoda povabili na predstavitev vizije razvoja zavoda in jo soglasno podprli. Zdaj mora soglasje k njenemu imenovanju podati še Občina Slovenske Konjice, ki je ustanoviteljica zavoda, zreški in vitanjski občinski svet pa morata podati mnenje k njenemu imenovanju. V jav- nem zavodu Splošni knjižnici Slovenske Konjice je dvajset zaposlenih. Knjižnica skrbi za bralno kulturo vseh generacij občanov, center za kulturne prireditve za pester priredi- tveni utrip, turistično-infor- macijski center pa za razvoj turistične ponudbe. Vanjo med drugim sodi tudi Žička kartuzija, ki je spomenik dr- žavnega pomena. BF V soboto, na slovenski kulturni praznik, bo v organizaciji Ljudske iniciative Velenje na Titovem trgu zbor za resnico in odgovornost, ki so ga organizatorji poimenovali zbor po- končnih ljudi. Člani LIV-a menijo, da je dovolj laži in tragedij v Šaleški dolini. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 6, 6. februar 2025 KULTURA Pretekli četrtek je v Knežjem dvoru Pokrajinski muzej Celje odprl del stalne arheološke razstave Savinja. Ta je drugi del arheološke razstave Od Šivanke do zvezd in predstavlja arheološko najdišče te celjske reke. Razstava prikazuje nje- no bogato arheološko dediščino, v kateri tako arheologi kot amaterski iskalci že desetletja odkrivajo drobne kovinske predmete, so pojasnili v celjskem muzeju. LARISA JEKNIĆ Priložnostna poštna znamka Občina Tabor in Pokrajin- ski muzej Celje sta v sodelo- vanju s Pošto Slovenije mi- nuli petek v Domu krajanov Tabor slovesno predstavila priložnostno poštno znam- ko Veronika Deseniška. Ta spada v serijo znamk Zna- menite osebnosti. Na po- godbeni pošti Tabor je do naslednjega petka na voljo tudi žig prvega dne. Izid priložnostne poštne znamke Veronika Deseniška, ki so ga s kulturnim progra- mom pospremili učenke in učenci Podružnične osnovne šole Tabor, sovpada s 600-le- tnico Veronikine smrti. In kaj se je dogajalo leta 1425? Kot so zapisali v Pokrajinskem muzeju Celje, se je grof Fri- derik II. Celjski po smrti žene Elizabete Krške proti volji svojega očeta poročil z Veroniko, plemkinjo nižjega stanu. Poroke med nižjim in višjim plemstvom so bile po cerkvenem pravu sicer ve- ljavne, a med plemstvom ne prav dobro sprejete. Herman II., oče mladega Friderika, je bil zaradi teh dogod- kov jezen, saj naj bi bila čast celj- ske hiše omadeževana. Fri- derik in Veronika sta se uma- knila na grad Fridrihštajn v bližini Kočevja. Friderika so ujeli na Ogrskem in ga prive- dli k očetu v Celje. Veronika se je v strahu za življenje skri- vala v divjini, nekaj časa je preživela skrita na gradu Vur- berk, kjer so jo celjski vitezi izsledili in ujeli. Herman jo je spravil pred sodišče in obto- žil, da je s čarovnijami zape- ljala njegovega sina v poroko, poleg tega naj bi s strupom zalezovala tudi njega in mu še na druge načine stregla po življenju. Veronikin besednik (pomočnik pri pravdi) je bil očitno dovolj prepričljiv, da jo je sodišče še isti dan opro- stilo. Vendar je Herman ne- srečno dekle odpeljal na grad Ojstrica, kjer so jo namerava- li pokončati z lakoto in žejo. Ker se to ni posrečilo, je Her- man tja poslal dva viteza, ki sta jo pod gradom utopila v čebru. Veronika naj bi umrla 17 . oktobra 1425. Pokopali so jo v Braslovčah, čez nekaj let je Friderik njene posmrtne ostanke prenesel v kartuzijo Jurklošter. Kot so pojasnili v Pokrajinskem muzeju Ce- lje, je izid poštne znamke le eden v nizu dogodkov, ki jih bodo letos pripravili o Vero- niki Deseniški. SJ Pogovorni večer ob knjigah Medobčinska splošna knjižnica Žalec je minuli četrtek v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila pogo- vorni večer z znanim duhovnikom Martinom Golobom. Preprost in energičen duhovnik je ob svojih dveh knjigah Na spletni prižnici in 365 dni z Božjo besedo z obiskovalci spregovoril o svojem razmišljanju o veri in življenju. Duhovnik Martin Golob je širši Sloveniji znan po svojem odprtem in sodobnem pristopu pri širjenju svojega poslan- stva. Zase pravi, da ruši stereotipe o duhovnikih in veri. Na dogodku je tako med drugim spregovoril o tem, kako poteka običajen dan duhovnika v župniji, kako sodeluje v lokalni skupnosti, izvaja dobrodelno dejavnost in širi vero prek digitalnih medijev. Prav tako se je dotaknil izzivov, s katerimi se srečuje pri svojem poslanstvu. Iskren pogovor z duhovnikom je z občutkom usmerjala bibliotekarka Va- lerija Jerman. Ker je bil pogovor prevajan v znakovni jezik, so se ga ob vrsti obiskovalcev udeležili tudi člani društva oseb z okvaro sluha celjske regije. SJ Pogovor je bil prežet z navdihujočimi mislimi. (Foto: Nik Skerbiš) kov jezen, saj naj bi bila čast celj- Jurklošter. Kot so pojasnili v Pokrajinskem muzeju Ce- lje, je izid poštne znamke le eden v nizu dogodkov, ki jih bodo letos pripravili o Vero- niki Deseniški. SJ Rezultat petdesetletnega raziskovanja Arheološko bogastvo Savinje Avtorja razstave sta arheo- loginja in višja kustosinja dr. Maja Bausovac ter arheolog in višji kustos dr. Jure Kraj- šek, oba z Oddelka za arhe- ologijo Pokrajinskega muzeja Celje. V razstavnem prosto- ru je na ogled več kot dvesto predmetov, ki so jih arheologi in amaterski iskalci našli v Sa- vinji. Izvirajo iz vseh obdobij, je poudaril Jure Krajšek – od prazgodovine do danes. Pet desetletij zbiranja Zbiranje predmetov je trajalo petdeset let. »Se- znam iskalcev smo nare- dili s pomočjo Silva Bokala, ki je navedel samo glavne in najbolj dejavne iskalce,« je po- jasnil Jure Krajšek. Občasno ali samo nekajkrat je v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja sodelovalo veliko ljudi. »Prav tako je bilo od konca 90. let udeleženih veliko arheologov, saj so se akcije vrstile vsakih nekaj let oziroma kar nekaj let zapored,« je povedal. Iskanje sovpada z vsakim posegom v strugo, kot je čiščenje proda, in Pokrajinski muzej Celje ni vedno tisti, ki izvaja arheolo- ške raziskave, je še poudaril. »Seznama vseh, ki so sodelo- vali pri iskanju v Savinji, niti nismo sestavljali.« Več kot dva tisoč predmetov Kot je še dejal Jure Krajšek, je predmetov na razstavi več kot dva tisoč. »Predstavljeni so številni vsakdanji pred- meti, kot so orodje, nakit, novčne najdbe, kosi orožja, žeblji, podkve, polizdelki, kosi surovin in podobno.« Vsem predmetom je skupno, da so drobni in kovinski ter praviloma zelo razdrobljeni, poškodovani in razkrojeni. »Predmeti kažejo, da je ta pro- stor že od prazgodovine v sre- dišču dogajanja, saj je tu stala najprej Keleja, v času Rimlja- nov Celeja, v srednjem veku Cilli, danes je tu mesto Celje. Kažejo tudi, da je imelo Celje razburljivo preteklost – med drugim je ta prostor doživel številne spremembe poseli- tve in rabe prostora, vojaške pohode ter bil sestavini del različnih državnih tvorb,« so zapisali v Pokrajinskem mu- zeju Celje. Foto: Andraž Purg Savinja dragoceno najdišče Kot je pojasnil Krajšek, je Savinja najbogatejše arheolo- ško najdišče v Celju, ki ima posebno vlogo. »S pomočjo drobnih predmetov razstava pripoveduje posebno zgod- bo o zgodovini in razvoju mesta ter tesni povezanosti mesta in reke Savinje,« je po- jasnil. Dodal je, da je bil Breg včasih ključni oziroma celo osrednji del mesta, kasneje v porimskem obdobju sta ga sprememba poteka struge Savinje in združitev glavnih dveh strug nekako odreza- li od mesta. Prav tako je na tem mestu že od prazgodovi- ne potekal prehod čez rečno strugo, ki je imel prav tako veliko, če ne ključno vlogo v razvoju in življenju mesta skozi čas. Predmetov na razstavi je več kot dva tisoč. Razstava je na ogled v Knežjem dvoru v Celju. (Foto: FB Pokrajinski muzej Celje) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 6, 6. februar 2025 NAŠA TEMA Zatem ko so posnetki baterijske reje kokoši na kmetiji v Gornjih Ivanjcih preplavili Slovenijo, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in var- stvo rastlin odredila izredni nadzor. Da njegove ugotovitve niso povsem zadovoljive, je že znano. V aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar smo pregledali, katera podjetja in zavodi iz savinjske regije so lani do- bavljali izdelke pri omenjeni kmetiji. Gre za več ustanov, zavodov, od katerih je kmetija prejela tudi visoke zneske. Celjska bolnišnica naj bi lani za izdelke kmetiji – glede na aplikacijo Erar – izplačala več kot 15 tisoč evrov, Meja Šentjur skoraj 70 tisoč evrov. Med zavodi, ki so naročniki izdelkov omenjene kmetije, so tudi številni vrtci, osnovne šole in domovi za starejše s Celjskega. Nekaterim smo poslali vprašanja, ali glede na odmevnost primera in domnevne nepravilnosti na kmetiji še vedno naročajo pri omenjenem ponudniku. SIMONA ŠOLINIČ, LARISA JEKNIČ Foto: Andraž Purg Jajca s kokošje farme iz Gornjih Ivanjcev še vedno na Celjskem Številne ustanove kljub nepravilnostim niso prekinile naročil Erar pokaže, da je več kot 30 ustanov in javnih zavodov na Celjskem v zadnjih letih rednih naročnikov izdelkov kmetije, ki je bila v središču pozornosti v preteklih tednih zaradi domnevnih nepravilnosti pri vzreji kokoši. Ali je odmevnost primera, kjer so tudi inšpektorji uvedli nadzor in ugotovili domnevne nepravilnosti, vplivala na to, da bi kdorkoli od njih s kmetijo prekinil sodelovanje? Med naročniki izdelkov ome- njene kmetije je tudi ogromno domov za starejše s Celjskega. (Foto: Pixabay) Med naročniki izdelkov kmetije iz Gornjih Ivanjcev so glede na podatke Erarja tudi Vrtec Velenje, Vrtec Zarja Celje, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Lambrechtov dom Slovenske Konjice, Dom starejših Šentjur, Vrtec Slovenske Konjice, Osnovna šola Mozir- je, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom upokojencev Polzela, osnovne šole Polzela, Štore, Prebold, Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur ter osnovne šole Vransko-Tabor, Vitanje, Podčetrtek, Vrtec Šoštanj, Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, Javni zavod Vrtec Zreče, Osnovna šola Zreče, IV. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje in I. osnovna šola Celje. Tudi celjska bolnišnica je ena večjih strank kokošje farme. Kot pravijo v bolnišnici, naj bi z omenjenim podjetjem bolnišnica pogodbeno sodelovala že od leta 2005. Zadnja pogodba s podjetjem je bila sklenjena 18. decembra leta 2023 za obdobje treh let. Še vedno kupujejo na kmetiji V Psihiatrični bolnišnici (PB) Vojnik so nam odgovo- rili, da z omenjenim podje- tjem še vedno sodelujejo: »Po zadnjih informacijah vodje kuhinje so bila jajca, ki so jih po pogodbi zavezani do- baviti, dobavljena iz drugega vira.« V Osnovni šoli Primo- ža Trubarja Laško pravijo, da je bila omenjena kmetija pri njih izbrana preko javnih naročil za štiri sklope, med njimi tudi za jajca, ki jih na kmetiji niso naročali: »Pri njih naročamo tiste izdelke, ki so se med sodelovanjem iz- kazali za dovolj kakovostne, predvsem za nekatere mle- vske izdelke in ekološke mle- vske izdelke. Naročila so bolj izjema kot redna praksa.« Iz Vrtcev občine Žalec so pojasnili, da je vrtec kot jav- ni zavod zavezan k naroča- nju živil na podlagi javnega naročila. »Z omenjenim po- nudnikom imamo sklenjen okvirni sporazum za skupino jajca. Kot stranka okvirnega sporazuma je bil izbran kot ponudnik, ki na podlagi me- ril pri pregledu prejete doku- mentacije izpolnjuje pogoje.« Dodali so, da od pristojnega inšpektorata zaenkrat niso prejeli navodil ali ugotovitev, ki bi lahko bili razlog za pre- kinitev okvirnega sporazu- ma. »Omenjenemu ponudni- ku je bil posredovan dopis z opozorilom o obveznem upo- števanju razpisnih pogojev in o možnosti izključitve iz razpisanega sklopa v primeru njihovega neupoštevanja.« Tudi v domove Kot so dejali v Domu ob Savinji Celje, trenutno na- bavljajo po javnem razpisu, objavljenem leta 2022 za ob- dobje med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2025. »Za vsak razpisan sklop živil so v prvi fazi sklenjeni okvirni spora- zumi za tri leta z vsaj tremi ponudniki. Za sklop jajca sta prispeli dve ponudbi, oba po- nudnika imata za tri leta pri- znano usposobljenost, eden od njiju je tudi M. M. Kaučič,« so pojasnili. V omenjenem obdobju je pri vsakem pre- verjanju cen imel ugodnejšo ponudbo M. M. Kaučič, so dejali. »Jajca še vedno naro- čamo pri kmetiji Kaučič, ker ni bilo ugotovljenih neskladij pri dostavi in uporabi jajc, ki so jih dostavljali. Zato tudi ni pogojev za prekinitev po- godbe, sklenjene na podlagi javnega naročanja oziroma na podlagi Zakona o javnem naročanju.« V Domu starejših Šentjur so pojasnili: »V letu 2024 smo sodelovali s podjetjem M. M. Kaučič, dobave so bile izve- dene na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. Ob koncu leta smo izvedli novo javno naročilo, na katerem navedeno podjetje za doba- vo jajc ni bilo več izbrano.« Dodali so, da jim podjetje na podlagi novega sklenjenega okvirnega sporazuma dosta- vlja samo še zakuhe za juho in testenine. S kmetijo sodeluje tudi Meja Šentjur Zgovoren je podatek glede Meje Šentjur, katere izdatki za kmetijo iz Gornjih Ivanj- cev so v letu 2024 znašali več kot 68 tisoč evrov. V šentjur- ski Meji se sicer v velikem delu ukvarjajo s prirejo jajc. Na vprašanje, kaj so naročali pri omenjeni kmetiji, so od- govorili, da jajca. »Bila so na- bavljena zaradi zagotavljanja zadostnih količin in nadaljnje prodaje različnim kupcem,« so pojasnili. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 6, 6. februar 2025 NAŠA TEMA Poziv ustanovam Januarja se je na omenjen primer odzval tudi Sindi- kat kmetov Slovenije, ki je ostro obsodil neupoštevanje predpisov za dobrobit živali v obratih za prirejo jedilnih jajc in kršenje predpisov o varni hrani. V sindikatu so posnetke, ki so zaokrožili v javnosti, označili kot »hud udarec za vse slovenske kmete, ki redijo perutnino v okviru evropskih standardov za rejo kokoši nesnic.« Že takrat je sindikat pozval pristojne ustanove, naj opra- vijo temeljito in strokovno preiskavo ter v primeru ugoto- vljenih neskladij ukrepajo v skladu z zakonodajo: »Hkra- ti odgovorne ustanove pozivamo, naj uvedejo ustrezne postopke zoper posameznike in organizacije, ki so kršili biovarstvene predpise in ogrožali javno zdravje, ker niso takoj posredovali informacij pristojnim ustanovam,« so še dodali. Od ministrstva za kmetijstvo in državnih organov pričakujejo, da v najkrajšem času pripravijo ukrepe za na- ložbe v sistem prireje perutnine, da bo lahko kmet te ukre- pe lahko koristil v dobrobit živali. Prav tako pozivajo vse, ki za določena neskladja vedo, da o tem obvestijo pristojne. Tudi zaradi dobrega imena vseh tistih, ki delajo pravilno in za živali dobro skrbijo. »Objavljanje domnevnih kršitev na podlagi osebnega mnenja in včasih tudi zlonamernih podtikanj v luči konkurenčnega boja na družbenih medijih in drugih javnih medijih meče slabo luč na domače kmete, ki niso nič krivi, kar odvrača ljudi od kmetovanja in dviguje ceno naše hrane,« so še dodali v sindikatu. OB ROBU Požrešnost Znano je, da posnetki, ki se na- našajo na omenjeno kmetijo, ki je ponudnica jajc, ki jih uživajo tudi otroci in starostniki v številnih vrt- cih, šolah in domovih na Celjskem, niso pokazali vzorne reje ali le ba- terijske reje, ampak tudi odsotnost higienskih standardov. Inšpektorji so zdaj naredili svoje, koliko in kdaj bo glede baterijske reje stva- ri uredila država, bo pokazal čas. Ljudje obljubam težko verjamejo. Ampak ljudje lahko naredijo veliko. Ta primer marsikomu daje razmislek o podobni zadevi, kot se dogaja v soseščini, kjer se je zgodil bojkot trgovin zaradi visokih cen. Razlika je le, da v primeru dogajanja na slovenski kmetiji v prvi vrsti ne gre za cene, ampak za nekatere nepravilnosti in domnevno zavajanje potro- šnikov. Potrošniki smo danes še vedno lahkoverni. Ne glede na to, kako premišljeno naročamo, nakupujemo in se odločamo za izdelke, se ob tem pogosto vprašamo, ali nas je kdo »nategnil«. Spominjam se besed prehranske inženirke, s katero smo pred leti za Novi tednik opravili intervju. Dejala je, da se moramo kot kupci zavedati, kakšno moč imamo. Kaj se zgodi, če kdo česa ne kupi? Ponudnik začne razmišljati. Moč potrošnika izvira iz njegove osveščenosti. Koliko smo osveščeni? Potrošnik nisem samo »jaz osebno«, so tudi zavodi, ustanove, šole, vrtci, domovi. Ko kdo od koga kupi kaj, kar ni takšno, kot potrošnik pričakuje in ponudnik nava- ja, ob tem pa to potrdi tudi inšpekcijski nadzor, bi moral biti to znak za alarm. Če že ne za alarm, pa za razmislek o tem, ali je prav, da ponudniku sploh še zaupamo. Če namreč še vedno zaupamo nekomu, ki nas potegne za nos enkrat, smo lahkoverni. Če nas ta poteg za nos stane več tisoč evrov, nismo samo lahkoverni, ampak tudi naivni. Prehranska inženirka nam je pred leti še dejala, da nadzor ne more biti nikoli tako popoln, da bi preveril pot vsakega živila od začetka do konca. Je pa požrešnost tista, ki bo ljudi vodila tako, da če bo zaslužek dober, bo marsikdo še naprej prodajal marsikaj. SIMONA ŠOLINIČ »V okviru inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da so kokoši v več kletkah prenaseljene, da gnezda nimajo ustreznega dna in da v več kletkah manjkajo plastične zavese, ki morajo biti nameščene okoli gnezda. Pri pregledu kokoši je bilo ugotovljeno, da imajo živali zunanje zajedavce – pršice. Iz dnevnika veterinarskih posegov je razvi- dno, da živali niso bile zdravljene,« so sporočili iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri pregledu higienskega stanja kletk so inšpektorji ugotovili, da so v več kot četrtini kletk brskalniki neočiščeni in da je na njih debela plast iztrebkov. Fotografije in posnetki iz Gor- njih Ivanjkovcev so presenetili mnoge. (Foto: Društvo AETP) Ugotovili več neskladnosti V zadnjih petih letih je bilo na omenjeni kmetiji izve- denih več nadzorov v zvezi z zaščito kokoši nesnic ter meritve in nadzor salmonel v jati. Nadzori v letih 2021 in 2023 v zvezi z zaščito kokoši nesnic so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. »Neskladja so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in derati- zacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel,« so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. svetlobe ter da živalim ni bilo zagotovljene dovolj umetne svetlobe,« je še navedeno v izjavi za javnost. Lastniku kmetije so inšpektorji vročili tako imenovano ureditveno odločbo z roki za odpravo neskladnosti. Neskladja na področju varne hrane in za- ščite živali niso bila zaznana v tolikšnem obsegu, da bi bilo zaradi zavarovanja zdravja živali in ljudi treba spreje- ti nujne ukrepe na podlagi skrajšanega postopka. »V na- daljevanju bo za ugotovljena neskladja uveden tudi prekr- škovni postopek,« so še zapi- sali v upravi. Jajca zavajajoče označena Slednja je opravila tudi izredni inšpekcijski nadzor registriranega obrata na področju predelave živil ra- stlinskega izvora. Obrat se ukvarja s proizvodnjo jajčnih testenin ekološkega izvora. Pri pregledu so bile ugoto- vljene higiensko-tehnične pomanjkljivosti. Poleg tega je bil opravljen nadzor nad označevanjem in pakiranjem jajc tudi v pakirnem centru za jajca in registriranem obratu, ki distribuira tudi jajca drugih dobaviteljev. Inšpektorji so med drugim ugotovili, da je izvajalec dejavnosti v pakirnem cen- tru lastna jajca označeval z oznako, ki pripada drugemu izvajalcu dejavnosti. Jajca so bila v prometu zavajajoče označena kot kokošja jajca iz ekološke reje. Da gre za neskladje oziroma zavaja- nje potrošnikov, je potrdil tudi pregled pri izvajalcu dejavnosti, čigar oznaka je bila zlorabljena. Njegov žig se namreč razlikuje od pona- rejenega žiga, ki je bil upo- rabljen v pakirnem centru, kjer je bil opravljen nadzor. Izvajalcu dejavnosti registri- ranega obrata na območju Gornjih Ivanjcev je bilo zato z ustno odločbo odrejeno, da mora nemudoma izvesti postopke umika in odpoklica za vsa jajca, ki so neustrezno označena, saj takšno ravna- nje predstavlja zavajanje po- trošnikov. Med nadzorom so bile naj- dene tri kokoši, ki so pogini- le, od tega je bil en kadaver starejši. »Evidenca pogina ni bila vodena dnevno, prav tako niso dnevno odstranje- vali mrtvih kokoši. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno tudi, da hlev v zimskem času nima na voljo dovolj naravne Ko je primer domnevnih nepravilnostih na omenjeni kmetiji prišel na plan, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano de- jali, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah. »Pre- hod na rejo brez kletk mora biti postopen, saj morajo biti upoštevani dejavniki, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo. Zagovarja- mo dialog, zato bo datum, ko bo ukrep stopil v veljavo, odvisen tudi od pogovorov z vsemi udeleženci in od zago- tovitve fi nančnih sredstev,« so zapisali v izjavi za javnost. Na ministrstvu pravijo tudi, da so v zadnjem letu že bili opravljeni konkretni koraki za spremembo zako- nodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk stopilo v veljavo, je odvisno predvsem od po- govorov z vsemi udeleženci in od zagotovitve fi nančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028. V obstoječem program- skem obdobju skupne kme- tijske politike so že na voljo fi nančne spodbude za rejce, ki redijo živali nad dovolje- nimi zakonskimi standardi – sofi nanciranje naložb za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in neposredna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upošte- vanje nadstandardov v reji. (Foto: Društvo AETP) Reja brez kletk po letu 2028 Ministrstvo šteje ukrepe »Prizadevanja za dvig standardov bomo v nasle- dnjih mesecih še nadgradili. V pripravi je shema, ki bo podprla rejce, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali. V preteklem letu smo začeli analizo stanja reje v kletkah in pripravo strategij za pre- hod na alternativne reje za kokoši nesnice in svinje. Na svetu kmetijskih ministrov v Bruslju smo dali pobudo ko- misiji, naj nadaljuje pripravo zakonodajnih dosjejev, veza- nih na dobrobit živali. Med njimi je tudi dosje na temo reje v kletkah. Želimo, da bi bila zakonodaja na tem po- dročju urejena na celotnem ozemlju EU, saj gre za skupni trg. Prav tako smo lani ime- novali delovno skupino za več lokalne hrane v javnih za- vodih. S tem, ko smo predpi- sali odstotek živil iz ekološke proizvodnje, ki zdaj znaša 15 odstotkov, smo usmerili jav- ne zavode k nakupu živalskih proizvodov iz rej, ki trenutno dosegajo najvišje standarde dobrobiti na našem trgu,« trdijo na kmetijskem mini- strstvu. Tudi v upravi za varno hra- no so v preteklem letu spreje- li ukrepe, s katerimi, kot pra- vijo, poskušajo izboljšati tako preventivne dejavnosti kot nadzor nad izvajanjem Za- kona o zaščiti živali. »Pri re- organizaciji letnih pregledov smo lani prvič vpeljali oceno tveganja, s katero poskušamo pogostost pregledov določiti glede na to, kako tvegana je reja z vidika nepravilnosti. Prav tako smo kadrovsko okrepili inšpekcijo in okrepili nadzor na terenu, kar kaže tudi statistika odvzetih živali. Za bolj učinkovit pregon ka- znivih dejanj mučenja živali smo se povezali s tožilstvom in forenzičnim patologom,« še pojasnjujejo na ministr- stvu. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 6, 6. februar 2025 NAŠA TEMA Zatem ko so posnetki baterijske reje kokoši na kmetiji v Gornjih Ivanjcih preplavili Slovenijo, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in var- stvo rastlin odredila izredni nadzor. Da njegove ugotovitve niso povsem zadovoljive, je že znano. V aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar smo pregledali, katera podjetja in zavodi iz savinjske regije so lani do- bavljali izdelke pri omenjeni kmetiji. Gre za več ustanov, zavodov, od katerih je kmetija prejela tudi visoke zneske. Celjska bolnišnica naj bi lani za izdelke kmetiji – glede na aplikacijo Erar – izplačala več kot 15 tisoč evrov, Meja Šentjur skoraj 70 tisoč evrov. Med zavodi, ki so naročniki izdelkov omenjene kmetije, so tudi številni vrtci, osnovne šole in domovi za starejše s Celjskega. Nekaterim smo poslali vprašanja, ali glede na odmevnost primera in domnevne nepravilnosti na kmetiji še vedno naročajo pri omenjenem ponudniku. SIMONA ŠOLINIČ, LARISA JEKNIČ Foto: Andraž Purg Jajca s kokošje farme iz Gornjih Ivanjcev še vedno na Celjskem Številne ustanove kljub nepravilnostim niso prekinile naročil Erar pokaže, da je več kot 30 ustanov in javnih zavodov na Celjskem v zadnjih letih rednih naročnikov izdelkov kmetije, ki je bila v središču pozornosti v preteklih tednih zaradi domnevnih nepravilnosti pri vzreji kokoši. Ali je odmevnost primera, kjer so tudi inšpektorji uvedli nadzor in ugotovili domnevne nepravilnosti, vplivala na to, da bi kdorkoli od njih s kmetijo prekinil sodelovanje? Med naročniki izdelkov ome- njene kmetije je tudi ogromno domov za starejše s Celjskega. (Foto: Pixabay) Med naročniki izdelkov kmetije iz Gornjih Ivanjcev so glede na podatke Erarja tudi Vrtec Velenje, Vrtec Zarja Celje, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Lambrechtov dom Slovenske Konjice, Dom starejših Šentjur, Vrtec Slovenske Konjice, Osnovna šola Mozir- je, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom upokojencev Polzela, osnovne šole Polzela, Štore, Prebold, Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur ter osnovne šole Vransko-Tabor, Vitanje, Podčetrtek, Vrtec Šoštanj, Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj, Javni zavod Vrtec Zreče, Osnovna šola Zreče, IV. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje in I. osnovna šola Celje. Tudi celjska bolnišnica je ena večjih strank kokošje farme. Kot pravijo v bolnišnici, naj bi z omenjenim podjetjem bolnišnica pogodbeno sodelovala že od leta 2005. Zadnja pogodba s podjetjem je bila sklenjena 18. decembra leta 2023 za obdobje treh let. Še vedno kupujejo na kmetiji V Psihiatrični bolnišnici (PB) Vojnik so nam odgovo- rili, da z omenjenim podje- tjem še vedno sodelujejo: »Po zadnjih informacijah vodje kuhinje so bila jajca, ki so jih po pogodbi zavezani do- baviti, dobavljena iz drugega vira.« V Osnovni šoli Primo- ža Trubarja Laško pravijo, da je bila omenjena kmetija pri njih izbrana preko javnih naročil za štiri sklope, med njimi tudi za jajca, ki jih na kmetiji niso naročali: »Pri njih naročamo tiste izdelke, ki so se med sodelovanjem iz- kazali za dovolj kakovostne, predvsem za nekatere mle- vske izdelke in ekološke mle- vske izdelke. Naročila so bolj izjema kot redna praksa.« Iz Vrtcev občine Žalec so pojasnili, da je vrtec kot jav- ni zavod zavezan k naroča- nju živil na podlagi javnega naročila. »Z omenjenim po- nudnikom imamo sklenjen okvirni sporazum za skupino jajca. Kot stranka okvirnega sporazuma je bil izbran kot ponudnik, ki na podlagi me- ril pri pregledu prejete doku- mentacije izpolnjuje pogoje.« Dodali so, da od pristojnega inšpektorata zaenkrat niso prejeli navodil ali ugotovitev, ki bi lahko bili razlog za pre- kinitev okvirnega sporazu- ma. »Omenjenemu ponudni- ku je bil posredovan dopis z opozorilom o obveznem upo- števanju razpisnih pogojev in o možnosti izključitve iz razpisanega sklopa v primeru njihovega neupoštevanja.« Tudi v domove Kot so dejali v Domu ob Savinji Celje, trenutno na- bavljajo po javnem razpisu, objavljenem leta 2022 za ob- dobje med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2025. »Za vsak razpisan sklop živil so v prvi fazi sklenjeni okvirni spora- zumi za tri leta z vsaj tremi ponudniki. Za sklop jajca sta prispeli dve ponudbi, oba po- nudnika imata za tri leta pri- znano usposobljenost, eden od njiju je tudi M. M. Kaučič,« so pojasnili. V omenjenem obdobju je pri vsakem pre- verjanju cen imel ugodnejšo ponudbo M. M. Kaučič, so dejali. »Jajca še vedno naro- čamo pri kmetiji Kaučič, ker ni bilo ugotovljenih neskladij pri dostavi in uporabi jajc, ki so jih dostavljali. Zato tudi ni pogojev za prekinitev po- godbe, sklenjene na podlagi javnega naročanja oziroma na podlagi Zakona o javnem naročanju.« V Domu starejših Šentjur so pojasnili: »V letu 2024 smo sodelovali s podjetjem M. M. Kaučič, dobave so bile izve- dene na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. Ob koncu leta smo izvedli novo javno naročilo, na katerem navedeno podjetje za doba- vo jajc ni bilo več izbrano.« Dodali so, da jim podjetje na podlagi novega sklenjenega okvirnega sporazuma dosta- vlja samo še zakuhe za juho in testenine. S kmetijo sodeluje tudi Meja Šentjur Zgovoren je podatek glede Meje Šentjur, katere izdatki za kmetijo iz Gornjih Ivanj- cev so v letu 2024 znašali več kot 68 tisoč evrov. V šentjur- ski Meji se sicer v velikem delu ukvarjajo s prirejo jajc. Na vprašanje, kaj so naročali pri omenjeni kmetiji, so od- govorili, da jajca. »Bila so na- bavljena zaradi zagotavljanja zadostnih količin in nadaljnje prodaje različnim kupcem,« so pojasnili. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 6, 6. februar 2025 NAŠA TEMA Poziv ustanovam Januarja se je na omenjen primer odzval tudi Sindi- kat kmetov Slovenije, ki je ostro obsodil neupoštevanje predpisov za dobrobit živali v obratih za prirejo jedilnih jajc in kršenje predpisov o varni hrani. V sindikatu so posnetke, ki so zaokrožili v javnosti, označili kot »hud udarec za vse slovenske kmete, ki redijo perutnino v okviru evropskih standardov za rejo kokoši nesnic.« Že takrat je sindikat pozval pristojne ustanove, naj opra- vijo temeljito in strokovno preiskavo ter v primeru ugoto- vljenih neskladij ukrepajo v skladu z zakonodajo: »Hkra- ti odgovorne ustanove pozivamo, naj uvedejo ustrezne postopke zoper posameznike in organizacije, ki so kršili biovarstvene predpise in ogrožali javno zdravje, ker niso takoj posredovali informacij pristojnim ustanovam,« so še dodali. Od ministrstva za kmetijstvo in državnih organov pričakujejo, da v najkrajšem času pripravijo ukrepe za na- ložbe v sistem prireje perutnine, da bo lahko kmet te ukre- pe lahko koristil v dobrobit živali. Prav tako pozivajo vse, ki za določena neskladja vedo, da o tem obvestijo pristojne. Tudi zaradi dobrega imena vseh tistih, ki delajo pravilno in za živali dobro skrbijo. »Objavljanje domnevnih kršitev na podlagi osebnega mnenja in včasih tudi zlonamernih podtikanj v luči konkurenčnega boja na družbenih medijih in drugih javnih medijih meče slabo luč na domače kmete, ki niso nič krivi, kar odvrača ljudi od kmetovanja in dviguje ceno naše hrane,« so še dodali v sindikatu. OB ROBU Požrešnost Znano je, da posnetki, ki se na- našajo na omenjeno kmetijo, ki je ponudnica jajc, ki jih uživajo tudi otroci in starostniki v številnih vrt- cih, šolah in domovih na Celjskem, niso pokazali vzorne reje ali le ba- terijske reje, ampak tudi odsotnost higienskih standardov. Inšpektorji so zdaj naredili svoje, koliko in kdaj bo glede baterijske reje stva- ri uredila država, bo pokazal čas. Ljudje obljubam težko verjamejo. Ampak ljudje lahko naredijo veliko. Ta primer marsikomu daje razmislek o podobni zadevi, kot se dogaja v soseščini, kjer se je zgodil bojkot trgovin zaradi visokih cen. Razlika je le, da v primeru dogajanja na slovenski kmetiji v prvi vrsti ne gre za cene, ampak za nekatere nepravilnosti in domnevno zavajanje potro- šnikov. Potrošniki smo danes še vedno lahkoverni. Ne glede na to, kako premišljeno naročamo, nakupujemo in se odločamo za izdelke, se ob tem pogosto vprašamo, ali nas je kdo »nategnil«. Spominjam se besed prehranske inženirke, s katero smo pred leti za Novi tednik opravili intervju. Dejala je, da se moramo kot kupci zavedati, kakšno moč imamo. Kaj se zgodi, če kdo česa ne kupi? Ponudnik začne razmišljati. Moč potrošnika izvira iz njegove osveščenosti. Koliko smo osveščeni? Potrošnik nisem samo »jaz osebno«, so tudi zavodi, ustanove, šole, vrtci, domovi. Ko kdo od koga kupi kaj, kar ni takšno, kot potrošnik pričakuje in ponudnik nava- ja, ob tem pa to potrdi tudi inšpekcijski nadzor, bi moral biti to znak za alarm. Če že ne za alarm, pa za razmislek o tem, ali je prav, da ponudniku sploh še zaupamo. Če namreč še vedno zaupamo nekomu, ki nas potegne za nos enkrat, smo lahkoverni. Če nas ta poteg za nos stane več tisoč evrov, nismo samo lahkoverni, ampak tudi naivni. Prehranska inženirka nam je pred leti še dejala, da nadzor ne more biti nikoli tako popoln, da bi preveril pot vsakega živila od začetka do konca. Je pa požrešnost tista, ki bo ljudi vodila tako, da če bo zaslužek dober, bo marsikdo še naprej prodajal marsikaj. SIMONA ŠOLINIČ »V okviru inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da so kokoši v več kletkah prenaseljene, da gnezda nimajo ustreznega dna in da v več kletkah manjkajo plastične zavese, ki morajo biti nameščene okoli gnezda. Pri pregledu kokoši je bilo ugotovljeno, da imajo živali zunanje zajedavce – pršice. Iz dnevnika veterinarskih posegov je razvi- dno, da živali niso bile zdravljene,« so sporočili iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri pregledu higienskega stanja kletk so inšpektorji ugotovili, da so v več kot četrtini kletk brskalniki neočiščeni in da je na njih debela plast iztrebkov. Fotografije in posnetki iz Gor- njih Ivanjkovcev so presenetili mnoge. (Foto: Društvo AETP) Ugotovili več neskladnosti V zadnjih petih letih je bilo na omenjeni kmetiji izve- denih več nadzorov v zvezi z zaščito kokoši nesnic ter meritve in nadzor salmonel v jati. Nadzori v letih 2021 in 2023 v zvezi z zaščito kokoši nesnic so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. »Neskladja so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in derati- zacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel,« so sporočili z ministrstva za kmetijstvo. svetlobe ter da živalim ni bilo zagotovljene dovolj umetne svetlobe,« je še navedeno v izjavi za javnost. Lastniku kmetije so inšpektorji vročili tako imenovano ureditveno odločbo z roki za odpravo neskladnosti. Neskladja na področju varne hrane in za- ščite živali niso bila zaznana v tolikšnem obsegu, da bi bilo zaradi zavarovanja zdravja živali in ljudi treba spreje- ti nujne ukrepe na podlagi skrajšanega postopka. »V na- daljevanju bo za ugotovljena neskladja uveden tudi prekr- škovni postopek,« so še zapi- sali v upravi. Jajca zavajajoče označena Slednja je opravila tudi izredni inšpekcijski nadzor registriranega obrata na področju predelave živil ra- stlinskega izvora. Obrat se ukvarja s proizvodnjo jajčnih testenin ekološkega izvora. Pri pregledu so bile ugoto- vljene higiensko-tehnične pomanjkljivosti. Poleg tega je bil opravljen nadzor nad označevanjem in pakiranjem jajc tudi v pakirnem centru za jajca in registriranem obratu, ki distribuira tudi jajca drugih dobaviteljev. Inšpektorji so med drugim ugotovili, da je izvajalec dejavnosti v pakirnem cen- tru lastna jajca označeval z oznako, ki pripada drugemu izvajalcu dejavnosti. Jajca so bila v prometu zavajajoče označena kot kokošja jajca iz ekološke reje. Da gre za neskladje oziroma zavaja- nje potrošnikov, je potrdil tudi pregled pri izvajalcu dejavnosti, čigar oznaka je bila zlorabljena. Njegov žig se namreč razlikuje od pona- rejenega žiga, ki je bil upo- rabljen v pakirnem centru, kjer je bil opravljen nadzor. Izvajalcu dejavnosti registri- ranega obrata na območju Gornjih Ivanjcev je bilo zato z ustno odločbo odrejeno, da mora nemudoma izvesti postopke umika in odpoklica za vsa jajca, ki so neustrezno označena, saj takšno ravna- nje predstavlja zavajanje po- trošnikov. Med nadzorom so bile naj- dene tri kokoši, ki so pogini- le, od tega je bil en kadaver starejši. »Evidenca pogina ni bila vodena dnevno, prav tako niso dnevno odstranje- vali mrtvih kokoši. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno tudi, da hlev v zimskem času nima na voljo dovolj naravne Ko je primer domnevnih nepravilnostih na omenjeni kmetiji prišel na plan, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano de- jali, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah. »Pre- hod na rejo brez kletk mora biti postopen, saj morajo biti upoštevani dejavniki, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo. Zagovarja- mo dialog, zato bo datum, ko bo ukrep stopil v veljavo, odvisen tudi od pogovorov z vsemi udeleženci in od zago- tovitve fi nančnih sredstev,« so zapisali v izjavi za javnost. Na ministrstvu pravijo tudi, da so v zadnjem letu že bili opravljeni konkretni koraki za spremembo zako- nodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk stopilo v veljavo, je odvisno predvsem od po- govorov z vsemi udeleženci in od zagotovitve fi nančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028. V obstoječem program- skem obdobju skupne kme- tijske politike so že na voljo fi nančne spodbude za rejce, ki redijo živali nad dovolje- nimi zakonskimi standardi – sofi nanciranje naložb za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in neposredna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upošte- vanje nadstandardov v reji. (Foto: Društvo AETP) Reja brez kletk po letu 2028 Ministrstvo šteje ukrepe »Prizadevanja za dvig standardov bomo v nasle- dnjih mesecih še nadgradili. V pripravi je shema, ki bo podprla rejce, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali. V preteklem letu smo začeli analizo stanja reje v kletkah in pripravo strategij za pre- hod na alternativne reje za kokoši nesnice in svinje. Na svetu kmetijskih ministrov v Bruslju smo dali pobudo ko- misiji, naj nadaljuje pripravo zakonodajnih dosjejev, veza- nih na dobrobit živali. Med njimi je tudi dosje na temo reje v kletkah. Želimo, da bi bila zakonodaja na tem po- dročju urejena na celotnem ozemlju EU, saj gre za skupni trg. Prav tako smo lani ime- novali delovno skupino za več lokalne hrane v javnih za- vodih. S tem, ko smo predpi- sali odstotek živil iz ekološke proizvodnje, ki zdaj znaša 15 odstotkov, smo usmerili jav- ne zavode k nakupu živalskih proizvodov iz rej, ki trenutno dosegajo najvišje standarde dobrobiti na našem trgu,« trdijo na kmetijskem mini- strstvu. Tudi v upravi za varno hra- no so v preteklem letu spreje- li ukrepe, s katerimi, kot pra- vijo, poskušajo izboljšati tako preventivne dejavnosti kot nadzor nad izvajanjem Za- kona o zaščiti živali. »Pri re- organizaciji letnih pregledov smo lani prvič vpeljali oceno tveganja, s katero poskušamo pogostost pregledov določiti glede na to, kako tvegana je reja z vidika nepravilnosti. Prav tako smo kadrovsko okrepili inšpekcijo in okrepili nadzor na terenu, kar kaže tudi statistika odvzetih živali. Za bolj učinkovit pregon ka- znivih dejanj mučenja živali smo se povezali s tožilstvom in forenzičnim patologom,« še pojasnjujejo na ministr- stvu. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 6, 6. februar 2025 KRONIKA V poskusu ropa poškodovan moški V soboto nekaj pred sedmo uro zjutraj so celjski po- licisti posredovali v stanovanjski stavbi v Celju, kjer je prišlo do poskusa ropa. V kaznivem dejanju je bil lažje poškodovan 42-letni moški. Kot so sporočili iz celjske policijske uprave, je 42-letnika z ostrim predmetom poškodoval eden od dveh neznanih mlajših moških. Ta sta od njega predhodno zahtevala de- nar. Poškodovanega moškega so zaradi lažje poškodbe oskrbeli v celjski bolnišnici, od koder je bil že odpuščen. V omenjenem primeru policisti nadaljujejo zbiranje obvestil. Pijan vozil otroke Celjski policisti so pretekli teden ustavili voznika šolskega avtobusa, ki je vozil pod vplivom alkohola. Ustavili so ga v jutranjih urah, tik za tem, ko je pred šolo odložil otroke. Alkotest je pokazal, da je imel 0,11 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so izdali plačilni nalog, mu prepovedali na- daljnjo vožnjo in začasno odvzeli vozniško dovoljenje D-kategorije. »Vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč. Pri vozniku, ki ima v krvi 0,5 promila alkohola, se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom,« pravijo na policiji. Zapeljal s ceste in umrl Pretekli teden se je zunaj naselja Globoče zgodila tragič- na prometna nesreča. V njej je bil udeležen voznik osebne- ga vozila, ki je vozil v smeri Frankolovega in je na ravnem delu ceste zapeljal s ceste na travnik ter trčil v brežino ob cesti. 74-letni voznik je na kraju nesreče umrl. To je druga smrtna žrtev v prometu na Celjskem letos. Policista pomagala občanu, na katerega se je podrl del hiše Petkov dogodek na Plešivcu kaže, da policisti ven- darle niso samo strah in trepet zaradi kaznovanja. Mlada velenjska policista Aljaž Ovčjak in Bine Urleb sta namreč preprečila morebitno tragedijo. Na moške- ga se je podrl del hiše in če policista ne bi preverila, kaj se dogaja, bi lahko tudi umrl. S poškodovanim občanom sta ostala več ur in ga tudi bodrila. Zgodba se je po njuni zaslugi končala srečno. Ovčjak in Urleb sta pred stanovanjsko hišo na Plešiv- cu opazila osebno vozilo, ki je bilo delno parkirano na vozišču, kar se jima je zdelo čudno, zato sta izstopila iz svojega vozila in nameravala preveriti, ali je z lastnikom vse v redu. »Ko sta prišla do hiše, sta videla, da se je del stavbe podrl,« so sporočili s celjske policije. Policista sta nato začela glasno klicati, da bi preverila, ali je kdo v bli- žini, nakar sta izpod ruševin zaslišala glas moškega. Nanj se je zaradi dotrajanosti podrl predprostor stanovanjske hiše, ki je bil delno kamnit in delno lesen. Stavba, ki se je porušila, je prebila lesena tla, moški je padel v manjši kletni prostor, kjer ga je zasulo. Policista sta takoj poklicala operativno-komunikacijski center, od koder so na kraj napotili gasilske enote in re- ševalce. Gasilci so z dvigalom in drugo opremo občana odkopali izpod ruševin. Občanu, ki je bil v jami ujet skoraj pet ur, so pomoč na kraju nudili reševalci. Na srečo se je zanj vse končalo le z lažjimi poškodbami. Glede na nizke temperature bi bil lahko razplet zgodbe veliko hujši. »Mladima sodelavcema Aljažu in Binetu gre velika zahvala, saj sta s srčnim in požrtvovalnim ravnanjem pomagala, da so občana pravočasno rešili izpod podrtega objekta. Na oba sodelavca smo izjemno ponosni,« so še sporočili iz PU Celje. SŠol Velenjska policista Aljaž Ovčjak in Bine Urleb (Foto: PUC) Ovadena dva zaposlena Korupcijski madež na žalskem zdravstvenem domu »Ena oseba v času hišne preiskave marca 2024 ni bila več zaposlena v našem zdravstvenem domu, druga oseba je od takrat odsotna, torej ni na delovnem mestu, statusa te zaposlene osebe pa kot delodajalec ne moremo komentirati,« pravi direktorica Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate v Žalcu. Kot je znano, so kriminalisti ovadili 15 fi zičnih oseb, dve sta bili zaposleni v omenjenem zdra- vstvenem domu, in šest pravnih oseb. Ovadeni naj bi med letoma 2022 in 2024 z denarjem zdravstvenega doma ravnali netransparentno. Z drugimi besedami – storili naj bi 31 kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril. SIMONA ŠOLINIČ »Z dogovorjenim in usklaje- nim sodelovanjem so delovali tako, da so storitve, potrebne za nemoteno delovanje zavo- da, katerih vrednost je sodila v okvir tako imenovanih evi- denčnih javnih naročil, orga- nizirali z izbiro favoriziranih ponudnikov. Ti so sami pri- skrbeli konkurenčne ponud- be, kar pomeni, da je zavod postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno in ne v skladu z načeli Zakona o javnem naročanju,« je pretekli teden dejal vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v z zavodom, pri čemer je ravnal očitno v nasprotju z zakono- dajo in načeli gospodarnosti, učinkovitosti ter uspešnosti, z načelom o zagotavljanju kon- kurence med ponudniki in predvsem z načelom enako- pravne obravnave ponudnikov. Z ravnanjem ovadenih je bila javnemu zavodu povzročena velika premoženjska škoda,« dodaja Stojnšek. V žalskem zdravstvenem domu so potrdili, da so krimi- nalisti opravljali hišno preiska- vo že v začetku lanskega leta in da so kriminalisti takrat prei- korupcijo so javna naročila, zdravstveni sektor, fi nančni sektor, gradnja, šport. Tudi podatki Evropske komisije za leto 2024 kažejo, da so jav- na naročila najbolj tvegano področje, saj javne ustano- ve v Evropski uniji porabijo dva trilijona evrov za javna naročila, kar predstavlja 14 odstotkov celotnega BDP v EU. Glede na ocene Evropske komisije se za različne oblike podkupnin porabi od 13 do 25 odstotkov vrednosti pogodb,« pravi vodja Oddelka za korup- cijo v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave dr. David Smolej. Na policiji se zavedajo, da so odkrita kazniva dejanja korupcije le vrh ledene gore celotne korupcijske krimina- litete. Policija več kot 80 od- stotkov korupcijskih kaznivih dejanj odkrije sama. »Pomembna je kultura pri- javljanja javnih uslužbencev ter tudi zaposlenih v zaseb- nem sektorju. Samo zavrača- nje in ignoranca do ponuja- nja podkupnin in daril nista dovolj, saj gre za dokončano kaznivo dejanje, treba je stori- ti korak dlje in takšna dejanja nemudoma prijaviti policiji. Samo tako bomo lahko po- Nevarna tudi ulična korupcija Policija je lani poleg že ome- njenega področja javnih naro- čil obravnavala korupcijska kazniva dejanja uradnih oseb na različnih ravneh organizi- ranosti, predvsem v upravnih enotah lokalnih skupnosti. »Najpogosteje pri reševanju vlog v upravnih enotah in dru- gih ustanovah, kjer prihaja do postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj. Obravnavani so bili tudi primeri ponujanja podku- pnine policistom, pridobitev podatkov iz sodnih vpisnikov, pridobitev različnih zdravni- ških potrdil, vplivanje na ime- novanje javnih funkcionarjev in različne zlorabe odgovornih oseb v gospodarstvu,« navajajo na policiji. Korupcija je specifi čna kri- minaliteta, ki se od splošne kriminalitete razlikuje po tem, da zunanji javnosti ni vidna in pogosto tudi ni neposrednega oškodovanca, saj vsi v zapr- tem krogu delovanja prido- bijo neke koristi, škoda pa je povzročena državi, kar se kaže v slabših in dražjih storitvah. »Zavedati se je treba, da tudi na videz ›ulična korupcija‹ lahko privede do velike premoženj- ske in nepremoženjske škode. Na primer vozilo, ki je zaradi dane podkupnine opravilo tehnični pregled in mu ne de- lujejo zavore, lahko povzroči tragično prometno nesrečo z izgubo življenj. Gradbeni projekt, v katerem je četrtina vrednosti namenjene podku- pninam, se izvede s četrtino manj sredstev kot po predvi- deni projektni dokumentaciji, »Dogovarjanja so se nanašala na naložbe oziroma materialno-tehnična sredstva ter storitve, potrebne za nemoteno delovanje javnega zavoda, ne pa na dobavo medicinske opreme oziroma zdravil,« pravi vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Ervin Stojnšek. »Lani je policija na tožilstva poslala ovadbe za 98 korupcijskih kaznivih dejanj in 604 kazniva dejanja z elementi korupcije. Za več kot 72 odstotkov so bili dokazi zbrani s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov,« pojasnjuje vodja oddelka za korupcijo v Upravi kriminalistične policije Generalne poli- cijske uprave dr. David Smolej. Sektorju kriminalistične polici- je Policijske uprave Celje Ervin Stojnšek. Vsaj ena od ovade- nih v žalskem zdravstvenem domu naj bi bila po neuradnih podatkih zaposlena v tamkaj- šnji nabavni službi. Z drugim zaposlenim v domu naj bi pred uradno izvedbo posla osumlje- nim izvajalcem sporočala po- datke o višini sredstev, ki jih ima zavod na voljo za izvedbo posameznega posla. Preplačane storitve »S tem sta favoriziranemu ponudniku omogočila, da se je s ponudbo čim bolj približal maksimalni vrednosti razpolo- žljivih sredstev zavoda. Tako so nekateri ponudniki cene stori- tev v zameno za pridobitev posla dvignili do 30 odstotkov v primerjavi s takrat veljavni- mi cenami na trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenim v zavodu oziroma neopravičeno bogatenje favori- ziranega ponudnika na račun javnih sredstev. Osumljeni je tem ponudnikom v zameno za nedovoljeno nagrado v višini od 10 do 15 odstotkov vrednosti posla omogočal sklenitev posla skovali področje evidenčnih javnih naročil: »Zdravstveni dom je preiskovalnim orga- nom omogočil dostop do po- datkov in sodeloval pri hišni preiskavi.« Med darili, ki naj bi jih dva od osumljencev prejela, naj bi bili tudi potovanje v Ameriko oziroma nekatere ugodnosti pri zasebni gradnji. Krimina- listi so v preiskavi uporabljali tudi prikrite metode dela. Po poročanju spletnega portala Necenzurirano naj bi bila med ovadenimi tudi dva žalska pod- jetnika. Eden od njiju naj bi samo od leta 2023 do danes od žalskega zdravstvenega doma prejel več kot 50 tisoč evrov. Žalski primer eden večjih Da so javna naročila eno od bolj izpostavljenih po- dročij v Sloveniji, ugotavlja tudi slovenska policija. Žalski primer je le eden od večjih v zadnjem obdobju. »Vsak evro, ki je v državi izgubljen zaradi korupcije, je denar, ki bi lah- ko izboljšal javne storitve za državljane. Najbolj izposta- vljena področja s tveganji za segli v ustaljene korupcijske vzorce in jih preprečili. Lani je policija obravnavala nekaj primerov korupcije, kjer so javnim uslužbencem stranke v postopku ponujale podku- pnino za ugodnejšo ali hitrej- šo izvedbo javnih storitev. Kar nekaj uslužbencev je to prijavilo policiji. To je edini način, s katerim dvigujemo integriteto javnih storitev in preprečujemo nadaljnje širje- nje korupcije,« dodaja Smolej. kar se odraža v slabši nosil- nosti objektov, slabših cestah in drugi infrastrukturi, ki ni zgrajena po predpisih. Vse to predstavlja nevarnost za nas, ki to infrastrukturo uporablja- mo. Ti primeri niso izmišljeni, ampak so resnični, dogajajo se tako pri nas kot v soseščini in so še toliko bolj značilni v državah z visokim tveganjem za korupcijo,« zaključujejo na policiji. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 6, 6. februar 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Voznik Pe Ljutomer in PE Žalec (m/ž) Ste izkušeni za volanom tovornega vozila s prikolico? Si želite opravljati dinamično delo v stabilnem in uspešnem podjetju? Iščete enoizmen- sko delo? Surovina, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 7. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir vzdrževanja (m/ž) (Velenje) Delo vključuje: usmerja, razporeja in nadzira delo vzdrževanja, vodi in koor- dinira delo vzdrževalcev, dnevno spremlja prisotnosti zaposlenih in skrbi za nemo- ten delovni proces v sode- lovanju z organizatorjem in s kadrovsko službo (izraba letnega dopusta, odrejanje nadurnega dela, nadzor bol- niških staležev, ugotavljan- je … Hisense Europe Electro- nics, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 5. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja gostinstva (m/ž) (Rimske Toplice) Vabimo vas, da se pridru- žite našemu uspešnemu ko- lektivu na delovnem mestu vodja gostinstva. Pričakuje- mo osebo z izkušnjami s po- dročja gostinstva. Osebo, ki bo s svojim znanjem in ener- gijo znala prispevati k do- brem razpoloženju in moti- virati svojo ekipo zaposlenih. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rim- ske Toplice. Prijave zbiramo do 17. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za logistiko in carinjenje (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obve- znosti na razpisanem delov- nem mestu: naloge poenosta- vljenih carinskih postopkov podjetja, izpolnjevanje in nadzor transportnih in carin- skih dokumentov. Bisol Gro- up, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbira- mo do 2. 3. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Agent za prihodnost (m/ž) na območju Celja Pridružite se nam kot zava- rovalni zastopnik ali pomožni zavarovalni zastopnik (m/ž). Merkur zavarovalnica, d.d., Dunajska cesta 58, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 21. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sistemski inženir za vzdrževanje in zagon solarnih elektrarn (m/ž) (Prebold) Iščemo zanesljivega in samoiniciativnega IT-stro- kovnjaka za polni delovni čas, ki bo skrbel za zagon, vzdrževanje in nadgradnjo komunikacijskih sistemov solarnih elektrarn. Če vas zanima delo na terenu, op- timizacija sistemov in reše- vanje tehničnih izzivov, vas vabimo, da se pridružite našemu dinamičnemu timu. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Pri- jave zbiramo do 1. 3. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Žar mojster (m/ž) (Celje/Teharje) Iščemo mojstra za žar (m/ž), katerega delo bo obse- galo predvsem pripravo mesa in peko na žaru na oglje. Pici- kato, gostinstvo trgovina sto- ritve, d.o.o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 21. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja službe kakovosti (m/ž) (Zreče) Opis del in nalog: načrtova- nje, vodenje, organiziranje in nadziranje dela na področju kakovosti na programu Od- kovki … Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 20. 2. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Naloge: vodenje in organi- zacija poslovalnice v skladu s smernicami podjetja, vode- nje in motivacija zaposlenih, načrtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev … New Yor- ker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 2. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Strokovni sodelavec za razvoj in projekte (m/ž) (Celje) Vas zanima delo v projek- tni skupini Mag-net in biti v stiku s pomembnimi vse- binami, ki se nanašajo na razvoj lokalne skupnosti v Mestni občini Celje? Ste ko- munikativni in samostojni? Želite pridobiti nova znanja iz izkušnje? Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Senior administrator (m/ž) (Šentjur pri Celju) Vaše naloge bodo: admini- strativno usklajevanje, vode- nje in usklajevanje raznoli- kih administrativnih nalog za nemoteno poslovanje, vključno z obravnavo notra- njih zahtev ter koordinacijo med različnimi oddelki … KEA, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Pri- jave zbiramo do 9. 2. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Strokovni sodelavec za investicije (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: operativ- na izvedba in pomoč pri in- vesticijskih projektih, uskla- jevanje del na gradbišču, koordiniranje podizvajalcev v projektih, zbiranje najopti- malnejših ponudb za izvedbo in gradnjo objektov … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 1. 3. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vodja projekta (m/ž) (Celje) Naloge: zasledovanje stra- tegije, vizije, poslanstva ter ciljev družbe, organizacija, vodenje in nadzorovanje po- slovnega in delovnega proce- sa znotraj področja vodenja v skladu s procesi družbe … Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 10 9. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2023 Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpol- njevati pogoje v skladu z določili 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 s sprem.; v nadaljevanju besedilu: ZOFVI), in sicer: - ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za prido- bitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, - izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal delovno mesto ravnatelja (izobrazba ustre- zne smeri, strokovni izpit, potrdilo iz kazenske evidence, potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedo- takljivost, potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku), - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, - ima opravljen ravnateljski izpit. Kandidat lahko ravnateljski izpit opravi tudi naknadno, v roku 1 leta po začetku mandata. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2025. Delo na delovnem mestu rav- natelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazila o izobrazbi (overjena fotokopija), - dokazilo o pridobljenem nazivu (overjena fotokopija), - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu (overjena fotokopija), - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (overjena fotokopija), - opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spol- no nedotakljivost, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje in ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidati morajo svojo vlogo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev in drugimi dokumenti v zaprti ovojnici priporočeno po pošti poslati na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje, z oznako »PRIJAVA – RAZPIS ZA RAVNA TELJA – NE ODPIRAJ, in sicer v roku 15 dni od objave. Rok za oddajo prijave prične teči naslednji dan po objavi. Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana priporočeno na pošto najkasneje zadnji dan roka. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, kratek življenjepis (CV Europass) in pripisati svoj elektronski naslov. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli po pridobitvi mnenja ministra (v zakonitem roku do 7. 7. 2025). Svet zavoda Osnovne šole Glazija, Celje Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na 2. redni seji sveta, dne 30. 1. 2025, SVET ZAVODA Osnovne šole Glazija Oblakova ulica 15, 3000 Celje razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 6, 6. februar 2025 ŠPORT V uvodnem krogu spomladanskega dela 1. SNL poraz Celja z Bravom Nogometaši Celja so v 19. krogu 1. slovenske lige izgu- bili proti Bravu s 3 : 2. Takoj po začetku tekme so opravi- li menjavo na vratarskem mestu, namesto Luke Kolarja je vstopil novinec, Portugalec Ricardo Silva. Še prej se je vodstvo kluba dogovorilo s Slaskom iz Wroclawa za pre- stop Lukasza Bejgerja, 23-letnega branilca, ki je pogodbo sklenil do sredine leta 2027. DEAN ŠUSTER Pridružil se je zasedbi, v kateri so novinci še Litovec Artemijus Tutiškinas, Ferec Hanus Sørensen, Francoz Logan Delaurier-Chaubet, Nizozemec Nino Noordanus in Šved Anomnachi Chiditi. Pogrešali Sešlarja Vodstvo Nogometnega klu- ba Celje je Jošta Piška za eno leto posodilo Muri. Aktualni državni prvaki so v drugo polovico prvenstva vstopili s precej spremenjeno zasedbo, v kateri ni več Slavka Bralića, Luke Bobičanca, Rolanda Aaronsa, Lovra Štubljarja in poveljnika obrambe Davida Zeca, ki se je preselil h Kielu. Nato je Celje brez kaznovanih trenerja Alberta Riere in ene- ga najboljših igralcev Svita Sešlarja gostilo ekipo Brava. Glede na položaj na lestvici je šlo za derbi kroga, česar nista potrdila niti obisk (ne- kaj sto gledalcev, zagotovo pa manj kot tisoč) in televizijski prenos brez studijskega dela. Tudi iz napovedi domačega tabora je bilo možno prepo- znati le željo po lovu vodil- ne Olimpije, ne pa načrtov o zmagi nad Bravom. Spet nesrečen Matko Obračun si je ogledal tudi Darko Klarič, ki je pustil mo- čan pečat v Nogometnem klu- bu Celje. Leta 2006 je ustano- vil nogometni klub v Šiški, ki naj bi bil nizkoproračunski, zdaj pa meša štrene precej bogatejšim klubom. Strelca za Celjane sta bila Logan De- laurier-Chaubet (23.) in Ivan Brnić (46.), za zmagovalce so zadeli Trdin (24.), Atemona (33.) in Poplatnik (76.). Veči- no časa so prevladovali gosti- telji, a je Bravo imel v 44. mi- nuti pri izidu 1 : 2 priložnost Izidi 19. kroga: Celje – Bravo 2 : 3 (1 : 2), Maribor – Domžale 2 : 1 (2 : 0), Olimpija – Primorje 5 : 0 (2 : 0), Mura – Nafta 0: 0 in Kalcer Radomlje – Koper 1 : 2 (0: 0). Trener Celja Albert Riera: »Nisem razočaran, temveč žalosten. Ekipa, ki ima pre- cej manj zmožnosti od nas, je v dvoboju pokazala več želje, energije in motivacije. Sprašujem se, zakaj je lahko tekmec vse to pokazal, mi pa ne. To bodo morali igralci ra- zumeti in sprejeti. Danes ni bil vprašljiv nogomet, bolj odnos. Zapravili smo prvo priložnost, a ne zganjamo panike. Dokler bomo imeli matematične mo- žnosti za naslov prvaka, se bomo zanj borili. Otežili smo si delo, a moramo nadaljevati.« Trener Brava Aleš Arnol: »Celju nismo dovolili čistih priložnosti, dobro smo bra- nili kazenski prostor. Igral- cem čestitam predvsem za mentalni pristop. Stabil- nost ekipe se najbolj pozna takrat, ko ne gre vse kot po maslu.« za povišanje vodstva – po strelu Jakoslava Stankovića se je izkazal vratar Silva. Ko je bilo 2 : 2, se je v 54. minuti v imenitnem položaju znašel kdo drug kot Aljoša Matko, toda izjemno je posredoval vratar Matija Orbanić. In še zanimivost: v prvi hrvaški ligi so izgubili vsi trije vodilni klu- bi, v slovenski ligi so vsi trije vodilni zmagali. Foto: Andraž Purg Doma prejeli tri gole in padli na peto mesto To je zasedba, ki je začela tekmo proti Bravu. V njej je bil tudi vratar Luka Kolar, ki je igrišče zapustil v prvi minuti. Novi vratar NK Celje Ricardo Silva je že pred prihodom na igrišče imel kot rezervist pripravljene rokavice. Logan Delaurier-Chaubet je z roba kazenskega pro- stora natančno usmeril žogo proti oddaljeni vratnici. Gostje so na 1 : 1 izenačili v gneči v celjskem kazenskem prostoru. Tamar Svetlin je dejal: »Najprej smo prevladovali v uvodu prvega polčasa, v nadaljevanju smo oblega- li njihov kazenski prostor. Včasih imam občutek, da vselej ko nasprotniki brcnejo žogo, ta konča v naši mreži. Veliko tekem je še pred nami.« LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 19 12 6 1 31:6 42 MARIBOR 19 10 6 3 33:15 36 KOPER 19 11 3 5 29:15 36 BRAVO 19 9 6 4 29:20 33 CELJE 19 9 4 6 34:29 31 PRIMORJE 19 7 3 9 20:33 24 MURA 19 6 4 9 22:25 22 KALCER 19 5 4 10 21:26 19 NAFTA 19 2 4 13 11:33 10 DOMŽALE 19 2 4 13 14:42 10 Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 6, 6. februar 2025 ŠPORT Uspešni celjski plavalci iz dveh klubov Zimsko odprto združeno prvenstvo Slovenije v plavanju v Ljubljani je za celjska kluba minilo v znamenju lepih dosežkov. Pri PK Neptun so ponovno izstopali brata Pevec in Izabela Pakiž Rumpf. Prvi dan državnega prvenstva za kadete, mla- dince, mlajše člane in člane je Gašper Pevec osvojil prvo mesto v kategoriji mlajših članov v disciplini 200 prsno (2:11,84). V absolutni kategoriji je postal podprvak. V isti disciplini je med mladinci zmagal Julijan Pevec. Na 100 mešano je bil tretji. Med mlajšimi članicami je bila na 200 prsno najboljša Izabela Pakiž Rumpf. Drugi dan sta Izabela in Gašper osvo- jila drugi mesti na 100 prsno, Julijan je bil dvakrat tretji med mladinci (100 prsno, 400 mešano). V finalnih je nastopila še šesterica, Nino Capello je bil med kadeti 4. Zadnji dan sta se s četrtima mestoma izkazali še štafeti mladincev in kadetov (4x100 prosto), kar je razveselilo trenerko Heleno Dolšak. Med 25 klubi je bilo tudi Društvo vodnih športov Posejdon. Od varovank trenerke Vere Pandže je izstopala Ela Žagar, ki je osvojila naslov državne prvakinje na 200 delfin. Vsestranska tekmovalka je bila druga na 100 delfin in 50 hrbtno. Bronasti kolajni je osvojila na 100 hrbtno in 50 delfin ter s štafeto 4x100 mešano. Neža Gabor je bila druga na 100 prsno, bronasti kolajni je osvojila s štafeto in na 50 prsno. DŠ, foto: arhiv PK Neptun, DVŠ Posejdon Velenjčan v idealni postavi SP Danski rokometaši so četrtič zapovrstjo svetovni prvaki. V finalu so proti Hrvatom vodili že za deset golov, končni izid je bil 32: 26. Bron so osvojili Francozi. V zadnjem napadu so imeli Portugalci priložnost, da bi izsilili podaljšek, a je sledila obramba vratarja. Vsekakor so varovanci selektorja Paula Pereire, ki je tudi trener Celja Pivovarne Laško, navdušili in so lahko ponosni na četrto mesto. V najboljši posta- vi imajo dva igralca in še najboljšega mladega igralca svetovnega prvenstva. Med sedmerico najboljših je na desnem krilu Velenjčan Mario Šoštarič, ki nosi hrva- ški dres. Za najbolj koristnega igralca je bil upravičeno izbran Danec Mathias Gidsel. Slovenija je pristala na 13. mestu in vsekakor razočarala z uvrstitvijo glede na k ak o v os t posameznik o v . DŠ Vedno bližje so odločilne tekme v domači in tuji konkurenci za ŽKK Cinkarna Proti Bolgarkam Nikin pravi obraz Košarkarice Cinkarne Celje so v svoji dvanajsti tekmi v ligi Waba zmagale enajstič. Zelo prepričljive so bile proti bolgarskemu Beroju iz Stare Zagore s 104 : 77. Na tekmi 15. kroga slovenske lige v Celju proti ekipi Domžal je bila Nika Barič precej zadržana, potem ko je po 5.006 dneh ponovno oblekla celjski dres. DEAN ŠUSTER Proti Bolgarkam se je pov- sem sprostila in dokazala ne- dvomno kakovost. Obeta se prva lovorika Baričeva je imela z zelo ra- cionalno igro drugi najboljši statistični učinek. Dosegla je deset točk ob le enem zgreše- nem metu (za 2 točki 2-2, za 3 točke 2-3), ujela 10 odbitih žog pod obročema, zabele- žila sedem asistenc. »Zelo dolgo nisem igrala košarke na celotnem igrišču. Nekaj časa še potrebujem in pre- pričana sem, da bom kmalu boljša. Zame bo prvi pravi izpit proti Beroju,« je po sre- čanju z Domžalčankami na- povedovala Nika. Kakšen je njen načrt do konca sezone s Cinkarno? »Resnično razmi- šljam zgolj o naslednji tekmi. Skoraj leto dni nisem igrala. Zdaj je vse drugače, vadba v fitnesu ne bi zadostovala. Veseli me, da sem na parketu že napredovala glede na prve treninge po zelo dolgem pre- moru. Ta mesec bomo igrale finalno tekmo slovenskega pokala. Vemo, da smo favo- ritinje. V marcu bo sledil za- ključni turnir Jadranske lige, še pred njim bomo v rednem delu gostile ekipo Budučno- sti.« Preveč samokritična Baričeva se zaveda, da je v Celju prisotna zmagovalna tradicija: »Upam, da se bo nadaljevala.« Vodstvo kluba in predstavniki strokovnega štaba želijo, da bi Nika sveto- vala mladim igralkam tudi v slačilnici in drugod, ne le na igrišču: »Mislim, da je zanje zelo pozitivna moja priso- tnost. Lahko sem jim zgled tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Potrudila se bom, da jim bom pomagala po svojih najboljših močeh. Dekleta so zelo prida. Na vsakem trenin- gu se zelo trudijo in so na pravi poti. Če bodo še naprej tako napredovala, sploh ne dvomim, da jih čakajo vabila iz tujine.« Katero podrobnost trenutno še manjka Niki? »Morda vzdržljivost. Dekle- ta Cinkarne zelo hitro teče- jo, ves čas narekujejo oster ritem. Ne bom čakala na Štafeta plavalk Posejdona Prvaka v kategoriji mlajših članic in članov, Izabela Pakiž Rumpf in Gašper Pevec (Neptun). Številni nagrajenci iz celjskega planinskega društva Planinska zveza Slo- venije je na alpinistič- no-plezalnem večeru na Gospodarskem razstavi- šču v Ljubljani podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem ple- zanju ter turnem smuča- nju za leto 2024. V športnem plezanju sta lovoriko spet osvojila olimpijska zmagovalka Janja Garnbret, članica Šaleškega alpinističnega odseka, in Luka Potočar. Za življenjsko delo v al- pinizmu je bil nagrajen Celjan Lojze Golob, nek- danji član Alpinistične- ga odseka Planinskega društva Celje – Matica. Iz tega društva so priznanja za vrhunske dosežke pre- jeli Sara Čopar, Luka Lin- dič, Luka Krajnc, Patricija Verdev in Jernej Kruder. Najuspešnejša alpinistka je Anja Petek iz Zgornje- savinjskega alpinističnega kluba Rinka. Njeni dosežki so trenutno brez primere v slovenskem ženskem alpi- nizmu. Krona njene sezone je bila uspešna odprava v in- dijsko Himalajo s prvenstve- no smerjo na še neprepleza- ni šesttisočak Lalung I (6243 m) v navezi s Celjanko Patri- cijo Verdev. Zavidljivo bero vzponov je Gornjegrajčanka opravila tudi v domačih go- rah, pri čemer izstopajo prva ženska zimska ponovitev Čopovega stebra ter nato še prva zimska ponovitev trisa Skalaških smeri v navezi s Petrom Boričem, pozimi še Poševna zajeda v Velikem Draškem vrhu in Drežni- ška v Loški steni, poleti pa štiri prvenstvene v Julijcih in enodnevna povezava treh Direktnih smeri nad Okrešljem. DŠ Prejemniki priznanj za posebne dosežke v alpinizmu. Tretji z leve stoji Jernej Kruder, peta je Patricija Verdev, drugi z desne je Luka Lindič, tretji Luka Krajnc. (Foto: Martin Metelko) možnost, da se nadiham, če bo prišla, jo bom izkoristila. Igrala bom toliko časa, koli- kor bom sposobna teči na vso moč. Ne smemo pozabiti, da so dekleta skoraj vse tekme zmagala sama in da jim bom pomagala, da se v nekaterih obdobjih malce spočijejo,« je bila zelo iskrena Nika, a obe- nem celo preveč samokritič- na, kar je dokazala na zadnji tekmi lige Waba. Takrat je ob odsotnosti poškodovane Bra- zilke Thayne Silve njena roja- kinja Leticia Soares dosegla kar 32 točk. Druga najboljša strelka je bila s 16 točkami Blaža Čeh. Lea Bartelme je dodala 14 točk ter 9 asistenc in 4 pridobljene žoge. Maja Uranker je petkrat metala za tri točke in štirikrat zadela. Foto: Andraž Purg Hitra in zagnana Lea Bartelme (na fotografiji) in Zoja Štirn sta prejeli vabili selektorja Slovenije. Že prvi Nikin met proti Beroju je bil uspešen. Novi TEDNIK št. 6 06. 2. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 6, 6. februar 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Smrti Celje Umrli so: Franc KODRIČ iz Vrbja, 85 let, Milan KOREN s Polzele, 74 let, Janez KO- SMAČ iz Luč, 82 let, Janez MRZLAK iz Loke pri Mozir- ju, 87 let, Elizabeta FELDIN iz Zabukovice, 78 let, Božena OROŽEN iz Celja, 96 let, Me- tod BENEDIK iz Celja, 82 let, Franc KANDORFER iz Celja, 81 let, Miroslav KLENOVŠAK iz Celja, 71 let, Marija ŠALEJ iz Petrovč, 85 let, Milan SE- LAN iz Rimskih Toplic, 76 let, Janez RAMŠAK iz Laškega, 60 let, Frančiška SALOBIR iz Prebolda, 86 let, Štefanija HRIBAR iz Prebolda, 78 let, Jurij NOVAK iz Petrovč, 90 let, Marija SLATINŠEK iz Ve- lenja, 82 let, Yuliia PTYTSIA iz Šempetra, 44 let. Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 2. 18.00 Medgen hiša na Rečici ob Savinji Jon Kanjir Kulturna čajanka PETEK, 7. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Dediščina in moč mitov Odprtje medmuzejske razstave 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Krajine Odprtje slikarske razstave avtorja Branka Gajšta 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Od vode do kristala Predstavitev knjige razglednic in starih fotografij Rogaške Slatine do leta 1945 19.30 Celjski dom Vokalna skupina AdHoc Koncert zborovske glasbe 20.00 Kulturni center Laško Vse najboljše, Elvis! Koncert Uroš Perić & Oto Pestner SOBOTA, 8. 2. 18.00 Celjski mladinski center Akustični večer z Jeno in Aleksom Koncert 19.00 Likovni salon Celje Mojca Senegačnik Odprtje samostojne razstave akademske slikarke NEDELJA, 9. 2. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Eva Avberšek Koncert za citrarski abonma in izven 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Morilci stare gospe Predstava Amaterskega gledališča Vrba Vrbje PONEDELJEK, 10. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ne pozabi na rože Predstavitev knjige avtorja Jana Robina 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Koncert dijakinj klavirja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 19.19 Knjižnica Velenje Ekslibrisi Saše Šantla Odprtje razstave TOREK, 11. 2. 17.00 Kulturni dom Vojnik Obuti maček Dramska igra v izvedbi Andreja Rozmana Roze; vstop prost 18.00 Galerija Božena, Fotohiša Pelikan Nevidni svet Odprtje razstave SREDA, 12. 2. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Veliki lonec, majhna miš Predstava, primerna za otroke od 2. do 7. leta 18.00 Celjski dom Ženske brez filtra Komedija 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javni nastop učencev glasbene šole 18.00 Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur Javni nastop učenk in učencev GŠ Šentjur 19.30 Dom kulture Velenje Posli pod krinko Komedija Špas teatra 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alfa samski Komedija Špas teatra 33. Dnevi komedije ČETRTEK, 6. 2. 17.00 Prostor začasne rabe GT8 Za crknt: LAB Produkcija raziskovalnega laboratorija; vstop prost PETEK, 7. 2. 17.00 Gledališče Celje Kriplov zagovor KUD borza, spremljevalni program; abonma in izven 19.30 Gledališče Celje Michael Frayn: Hrup za odrom SNG drama Ljubljana, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; abonma in izven SOBOTA, 8. 2. 19.30 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemu Urbani Ritem: Hostnik pa Krečič En žlahtni koncert; abonma in izven NEDELJA, 9. 2. 17.00 Gledališče Celje Za crknt: Na prepihu Klovnovski kabaret v nastajanju, Društvo za sodobno klovnsko umetnost, spremljevalni program; abonma in izven 19.30 Gledališče Celje Goran Vojnović: V iskanju izgubljenega jezika Mittelfest, GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova gorica, SNG Nova Gorica, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; abonma in izven PONEDELJEK, 10. 2. 15.00 Dijaški dom Celje, Erasmus cafe Za mizo Vrstniški pomenek o komedijah in njihovem festivalu, udeleženci programa stARTboks, spremljevalni program; vstop prost 17.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! SLG Celje, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; za izven TOREK, 11. 2. 18.00 Gledališče Celje Nebojša Pop-Tasić: Smeh kot zgodovina človeške norosti Satirično glasbeno predavanje, spremljevalni program; vstop prost SREDA, 12. 2. 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Kakor vam drago Mestno gledališče ljubljansko, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; abonma in izven Slovenski kulturni praznik ČETRTEK, 6. 2. 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Prireditev ob kulturnem prazniku, sledi odprtje razstave slikarja Zlatka Praha 18.00 Kulturni dom pri termah Zreče Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj na področju kulture Kulturni program bodo oblikovali dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice- Zreče 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost na področju kulture za leto 2024 19.00 Občinska knjižnica Prebold S Kulturnim društvom Slap v pomlad Literarno-glasbeni večer 19.30 Narodni dom Celje Slovenski kulturni praznik s podelitvijo priznanj Celjske zvezde Slavnostni govornik; gledališki režiser Luka Marcen PETEK, 7. 2. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu Slavnostna govornica Nina Strnad; vstop prost 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalno Prešernovanje – beremo poezijo 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Škofja vas Celjski portreti Koncert šansonjerke Jane Kvas ob spremljavi Karla Kvasa, Mira Ulrycha in Matjaža Krušiča 18.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob Prešernovem dnevu 18.00 Kulturni dom na Polzeli Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Podelitev Prešernovega cekina 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Osrednji gost bo pisatelj mag. Ivan Sivec SOBOTA, 8. 2. 8.30 Ploščad pred Kulturnim domom Gorica pri Slivnici Kulturni zajtrk s Prešernom Jutranji recital Prešernove poezije, gostja igralka Marijana Brecelj 9.00 do 10.00 Spominska soba Blaža Kocena Ponikva Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav, ob 9.00 vodenje po zbirki 9.00 do 16.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat in brezplačno vodenje po muzejskih razstavah 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Fotohiša Pelikan, Stari pisker Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih muzejskih razstav, krajši sprehodi po Fotohiši Pelikan in vodstvo po spominskem prostoru Stari Pisker ob 10.00 in 15.00 9.00 do 17.00 Muzej Ipavčeva hiša – Ipavci Šentjur, Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quarteta, Galerija Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav 10.00 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Prešernovanje Knjižna čajanka ob 14. bralni znački za odrasle Z branjem do zvezd 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti: Ritmi Cumbie Razglednice iz Kolumbije z Anuško, Laro in Petrom 10.00 do 11.00 Rojstna hiša Antona Martina Slomška Ponikva Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav, ob 10.00 vodenje po zbirki 10.00 do 15.00 Tehnopark Celje Prešernovanje v Tehnoparku 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled razstavljenih zbirk v Stari grofiji, Knežjem dvoru in Centru sodobne umetnosti 10.00 do 16.00 Muzej na prostem Rogatec Dan odprtih vrat v muzej in dvorec 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Galerija F-bunker, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku 10.00 do 18.00 Savinova hiša Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk ter ob 15.00 brezplačen voden ogled po razstavi Lesorezi in linorezi Mihe Eriča 10.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk, ob 11.00 in 16.00 brezplačni javni vodenji ter od 15.00 do 18.00 otroške ustvarjalne delavnice in čajanka s Prešernom 10.00 do 18.00 Galicija 18a Brezplačen ogled Tehnično-etnološke zbirke Bojana Pečnika Na ogled bodo številni starodobniki, zbirka pohištva, drobnih predmetov, orožja, rokopisov … 11.00 Osrednja knjižnica Celje Odprtje razstave celjskega kiparja Jana Žmavca 11.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Razstava šentjurskega fotografa Leopolda Murna ob spremljavi učencev komorne skupine diatoničnih harmonik GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur 16.00 Nekdanji zdravstveni dom na Planini pri Sevnici Prenovljena zbirka planinskega fotografa Alfonza Juršeta Vodja razstave Saša Krofl 18.00 Celjska kulturnica Prešernovanje s prebiranjem poezije članov Celjskega literarnega društva 18.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Tone Partljič: Gospa poslančeva Komedija Gledališče skupine Pod odrom 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dnevnik Ane Frank Drama, Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana; gledališko- glasbena predstava 20.00 Mladinski center Žalec Rap battle: Rap in Prešeren NEDELJA, 9. 2. 19.00 Dom kulture Velenje Izštekani Niet – v bližini ljudi Koncert PONEDELJEK, 10. 2. 19.00 Dom svobode Zidani most Proslava ob kulturnem prazniku TOREK, 11. 2. 18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika Druge prireditve ČETRTEK, 6. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Občinska knjižnica Žalec Bralno druženje 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Reunion, raj za pohodnike Potopisno predavanje Roka Varuša PETEK, 7. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica SOBOTA, 8. 2. 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje kitic iz ličja Rokodelska delavnica z Vido Antolinc 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Šmitova bralna ustvarjalnica, ogled razstave Jožeta Šmita TOREK, 11. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 21 zdravil, ki jih ne najdete v lekarni Predavanje Andreja Pešca 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pomen zdravega prehranjevanja v tretjem življenjskem obdobju Predavanje Janje Robida 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vrt ljubezni Literarni večer z Andrejo Cepuš 19.00 Občinska knjižnica Žalec Waldorfska pedagogika – pedagogika za življenje Strokovno predavanje ravnatelja Jožeta Školca in učiteljice Eve Lize Sraka SREDA, 12. 2. 18.15 Celjska kulturnica Pesniki in pesnice SOS telefona Predstavitev umetniške žilice oseb, ki delujejo na SOS telefonih Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 6, 6. februar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedka, pradedka, brata, strica in svaka JANEZA NOVAKA s Teharij 38 (23. 2. 1937–13. 1. 2025) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter ostale darove in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi 53 Ni tvojega nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z nebes … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica IVANA KLANJŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih tre- nutkih stali ob strani, darovali sveče in denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi prerani poti. Hvala pogrebni službi Raj in gospodu duhovniku. Hvala tudi družini Grobelnik. V času njegove bolezni se za pomoč iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, gospe Damijani Smole, dr. med., sestri Saški, patronažni sestri Marjanci Iršič in centru Sana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Olga in vsi njegovi 56 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … V SPOMIN Minilo je pet let, kar nas je za vedno zapustil EMIL DOKLER iz Celja (18. 11. 1946–9. 2. 2020) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečke. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo. 57 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Minilo je štiri leta, kar nas je zapustil VILIJEM KNEZ iz Malih Grahovš Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi L 3 »Čas se meri po meri človeka in po bližini svetlobe zvezd, a tudi človek postane zvezda, potem ko odide z zemeljskih cest.« (Tone Pavček) Zapustila nas je naša upokojena sodelavka gospa DANIJELA ŠALAMUN (1940–2025), zaposlena v našem zavodu v letih od 1978 do 1990. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek in tast FRANC MARKOŠEK iz Trubarjeve ulice 25, Laško (10. 1. 1936–28. 1. 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za vse izražene sočutne besede, iskrena sožalja, vse objeme in tople stiske rok. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki so sodelovali pri izvedbi pogrebne slovesnosti: Godbi na pihala Laško, Veteranski godbi Gambrinus Laško, Laškim mažoretam in Klubu ljubiteljev Laškega piva. Zahvala ci- trarju gospodu Petru Napretu, trobentaču gospodu Mihi Salobirju in dekanu gospodu Roku Metličarju. Posebna zahvala gospe Špeli Juhart za poslovilni govor in pomoč pri organizaciji. Hvala, ker ga ne boste pozabili. Žalujoča njegova družina p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustila nas je SLAVICA BEZGOVŠEK rojena Jelenc (14. 6. 1940–24. 1. 2025) nazadnje je bila oskrbovanka doma Šentjur Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih slovesa od naše drage sestre in dobre tete z nami delili bolečino, nam izrekli bese- de sočutja in darovali za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, skrbnemu osebju hiše Gustav in prostovoljkam Hospica. Posebej hvala duhovniku Marku Šramlu za lep cerkveni obred, Saški Ocvirk za sočutno prebrane besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek, pevcem skupine Eros in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Vsi njeni p STROJI PRODAM ELEKTROMOTOR, 7,5 kW, in mizarsko delov- no mizo skobeljnik, prodam. Telefon 031 456-356. 51 TRAKTOR Deutz 55 (Janez), v dobrem stanju, prodamo. Telefon 041 807-853. 61 kuPiM TRAKTOR, kosilnico Bcs in motokultivator Go- renje Muta kupim. Telefon 041 255-834. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM 55 kock druge košnje (otava) prodam. Tele- fon (03) 5805-332. 54 VINO modra frankinja, belo, cviček in žganje, 52 %, prodam. Telefon 071 576-750. 63 EKO bale prodam. Telefon 041 522-571. p SUHO seno v rinfuzi, okolica Šentjurja, pro- damo. Telefon 070 950-900. 64 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, leg- horn bele in štajerke, prodamo in dosta- vimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n kuPiM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STANOVANJE ODDAM STANOVANJE, veliko približno 40 m², s svo- jim vhodom, okolica Šempetra, oddamo v najem. Cena po dogovoru. Telefon 031 886-033. 62 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 34 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, z do- stavo, prodam. Prodam tudi suhe češnjeve deske. Telefon 070 360-551. 49 KONJSKI komat, 24 col, lepo ohranjen, pro- dam za 200 EUR. Telefon 031 733-965. 50 SUHA gabrova in mešana drva, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 031 527-635. 58 PAŠNO kravo simentalko, staro 5 let, teleta in suha drva, prodam. Telefon 070 667-374. 59 PAŠNO opremo z različnimi lesenimi količki, izolatorji in s trakovi prodam. Prodam tudi 1 m³ suhih desk, debelina 2 cm, starih pet let. Telefon 041 763-893. 60 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p Laško Umrl je: Franc ŽELEZNIK iz Olešč, 51 let. Žalec Umrli so: Rozalija ŠLAK iz Zabukovice, 91 let, Vida MU- LEJ iz Šentjurja, 84 let, Janko ŠMIT iz Črnega vrha, 77 let. Velenje Umrli so: Aleksander JU- DEŽ iz Šoštanja, 50 let, Mitja STROPNIK iz Šoštanja, 33 let, Dejan ČREP iz Velenja, 32 let, Albert DRAKSLER iz Velenja, 89 let, Milena BRODARIĆ GORŠEK iz Velenja, 71 let, Olga GOLOB iz Šoštanja, 82 let, Alojzija SOVIČ iz Velenja, 91 let, Elizabeta CAF iz Vele- nja, 84 let, Maks STROPNIK iz Šoštanja, 87 let. Novi TEDNIK št. 6 06. 2. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 6, 6. februar 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Smrti Celje Umrli so: Franc KODRIČ iz Vrbja, 85 let, Milan KOREN s Polzele, 74 let, Janez KO- SMAČ iz Luč, 82 let, Janez MRZLAK iz Loke pri Mozir- ju, 87 let, Elizabeta FELDIN iz Zabukovice, 78 let, Božena OROŽEN iz Celja, 96 let, Me- tod BENEDIK iz Celja, 82 let, Franc KANDORFER iz Celja, 81 let, Miroslav KLENOVŠAK iz Celja, 71 let, Marija ŠALEJ iz Petrovč, 85 let, Milan SE- LAN iz Rimskih Toplic, 76 let, Janez RAMŠAK iz Laškega, 60 let, Frančiška SALOBIR iz Prebolda, 86 let, Štefanija HRIBAR iz Prebolda, 78 let, Jurij NOVAK iz Petrovč, 90 let, Marija SLATINŠEK iz Ve- lenja, 82 let, Yuliia PTYTSIA iz Šempetra, 44 let. Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 2. 18.00 Medgen hiša na Rečici ob Savinji Jon Kanjir Kulturna čajanka PETEK, 7. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Dediščina in moč mitov Odprtje medmuzejske razstave 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Krajine Odprtje slikarske razstave avtorja Branka Gajšta 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Od vode do kristala Predstavitev knjige razglednic in starih fotografij Rogaške Slatine do leta 1945 19.30 Celjski dom Vokalna skupina AdHoc Koncert zborovske glasbe 20.00 Kulturni center Laško Vse najboljše, Elvis! Koncert Uroš Perić & Oto Pestner SOBOTA, 8. 2. 18.00 Celjski mladinski center Akustični večer z Jeno in Aleksom Koncert 19.00 Likovni salon Celje Mojca Senegačnik Odprtje samostojne razstave akademske slikarke NEDELJA, 9. 2. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Eva Avberšek Koncert za citrarski abonma in izven 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Morilci stare gospe Predstava Amaterskega gledališča Vrba Vrbje PONEDELJEK, 10. 2. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ne pozabi na rože Predstavitev knjige avtorja Jana Robina 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Koncert dijakinj klavirja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 19.19 Knjižnica Velenje Ekslibrisi Saše Šantla Odprtje razstave TOREK, 11. 2. 17.00 Kulturni dom Vojnik Obuti maček Dramska igra v izvedbi Andreja Rozmana Roze; vstop prost 18.00 Galerija Božena, Fotohiša Pelikan Nevidni svet Odprtje razstave SREDA, 12. 2. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Veliki lonec, majhna miš Predstava, primerna za otroke od 2. do 7. leta 18.00 Celjski dom Ženske brez filtra Komedija 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javni nastop učencev glasbene šole 18.00 Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur Javni nastop učenk in učencev GŠ Šentjur 19.30 Dom kulture Velenje Posli pod krinko Komedija Špas teatra 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alfa samski Komedija Špas teatra 33. Dnevi komedije ČETRTEK, 6. 2. 17.00 Prostor začasne rabe GT8 Za crknt: LAB Produkcija raziskovalnega laboratorija; vstop prost PETEK, 7. 2. 17.00 Gledališče Celje Kriplov zagovor KUD borza, spremljevalni program; abonma in izven 19.30 Gledališče Celje Michael Frayn: Hrup za odrom SNG drama Ljubljana, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; abonma in izven SOBOTA, 8. 2. 19.30 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemu Urbani Ritem: Hostnik pa Krečič En žlahtni koncert; abonma in izven NEDELJA, 9. 2. 17.00 Gledališče Celje Za crknt: Na prepihu Klovnovski kabaret v nastajanju, Društvo za sodobno klovnsko umetnost, spremljevalni program; abonma in izven 19.30 Gledališče Celje Goran Vojnović: V iskanju izgubljenega jezika Mittelfest, GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova gorica, SNG Nova Gorica, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; abonma in izven PONEDELJEK, 10. 2. 15.00 Dijaški dom Celje, Erasmus cafe Za mizo Vrstniški pomenek o komedijah in njihovem festivalu, udeleženci programa stARTboks, spremljevalni program; vstop prost 17.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! SLG Celje, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; za izven TOREK, 11. 2. 18.00 Gledališče Celje Nebojša Pop-Tasić: Smeh kot zgodovina človeške norosti Satirično glasbeno predavanje, spremljevalni program; vstop prost SREDA, 12. 2. 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Kakor vam drago Mestno gledališče ljubljansko, tekmovalni program, po predstavi pogovor z ustvarjalci; abonma in izven Slovenski kulturni praznik ČETRTEK, 6. 2. 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Prireditev ob kulturnem prazniku, sledi odprtje razstave slikarja Zlatka Praha 18.00 Kulturni dom pri termah Zreče Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj na področju kulture Kulturni program bodo oblikovali dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice- Zreče 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost na področju kulture za leto 2024 19.00 Občinska knjižnica Prebold S Kulturnim društvom Slap v pomlad Literarno-glasbeni večer 19.30 Narodni dom Celje Slovenski kulturni praznik s podelitvijo priznanj Celjske zvezde Slavnostni govornik; gledališki režiser Luka Marcen PETEK, 7. 2. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Praznik kulture na Jožefovem hribu Slavnostna govornica Nina Strnad; vstop prost 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalno Prešernovanje – beremo poezijo 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Škofja vas Celjski portreti Koncert šansonjerke Jane Kvas ob spremljavi Karla Kvasa, Mira Ulrycha in Matjaža Krušiča 18.00 Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob Prešernovem dnevu 18.00 Kulturni dom na Polzeli Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Podelitev Prešernovega cekina 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Osrednji gost bo pisatelj mag. Ivan Sivec SOBOTA, 8. 2. 8.30 Ploščad pred Kulturnim domom Gorica pri Slivnici Kulturni zajtrk s Prešernom Jutranji recital Prešernove poezije, gostja igralka Marijana Brecelj 9.00 do 10.00 Spominska soba Blaža Kocena Ponikva Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav, ob 9.00 vodenje po zbirki 9.00 do 16.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat in brezplačno vodenje po muzejskih razstavah 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Fotohiša Pelikan, Stari pisker Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih muzejskih razstav, krajši sprehodi po Fotohiši Pelikan in vodstvo po spominskem prostoru Stari Pisker ob 10.00 in 15.00 9.00 do 17.00 Muzej Ipavčeva hiša – Ipavci Šentjur, Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quarteta, Galerija Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav 10.00 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Prešernovanje Knjižna čajanka ob 14. bralni znački za odrasle Z branjem do zvezd 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti: Ritmi Cumbie Razglednice iz Kolumbije z Anuško, Laro in Petrom 10.00 do 11.00 Rojstna hiša Antona Martina Slomška Ponikva Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in razstav, ob 10.00 vodenje po zbirki 10.00 do 15.00 Tehnopark Celje Prešernovanje v Tehnoparku 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled razstavljenih zbirk v Stari grofiji, Knežjem dvoru in Centru sodobne umetnosti 10.00 do 16.00 Muzej na prostem Rogatec Dan odprtih vrat v muzej in dvorec 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Galerija F-bunker, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku 10.00 do 18.00 Savinova hiša Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk ter ob 15.00 brezplačen voden ogled po razstavi Lesorezi in linorezi Mihe Eriča 10.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk, ob 11.00 in 16.00 brezplačni javni vodenji ter od 15.00 do 18.00 otroške ustvarjalne delavnice in čajanka s Prešernom 10.00 do 18.00 Galicija 18a Brezplačen ogled Tehnično-etnološke zbirke Bojana Pečnika Na ogled bodo številni starodobniki, zbirka pohištva, drobnih predmetov, orožja, rokopisov … 11.00 Osrednja knjižnica Celje Odprtje razstave celjskega kiparja Jana Žmavca 11.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Razstava šentjurskega fotografa Leopolda Murna ob spremljavi učencev komorne skupine diatoničnih harmonik GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur 16.00 Nekdanji zdravstveni dom na Planini pri Sevnici Prenovljena zbirka planinskega fotografa Alfonza Juršeta Vodja razstave Saša Krofl 18.00 Celjska kulturnica Prešernovanje s prebiranjem poezije članov Celjskega literarnega društva 18.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Tone Partljič: Gospa poslančeva Komedija Gledališče skupine Pod odrom 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dnevnik Ane Frank Drama, Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana; gledališko- glasbena predstava 20.00 Mladinski center Žalec Rap battle: Rap in Prešeren NEDELJA, 9. 2. 19.00 Dom kulture Velenje Izštekani Niet – v bližini ljudi Koncert PONEDELJEK, 10. 2. 19.00 Dom svobode Zidani most Proslava ob kulturnem prazniku TOREK, 11. 2. 18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika Druge prireditve ČETRTEK, 6. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Občinska knjižnica Žalec Bralno druženje 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Reunion, raj za pohodnike Potopisno predavanje Roka Varuša PETEK, 7. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica SOBOTA, 8. 2. 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje kitic iz ličja Rokodelska delavnica z Vido Antolinc 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Šmitova bralna ustvarjalnica, ogled razstave Jožeta Šmita TOREK, 11. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 21 zdravil, ki jih ne najdete v lekarni Predavanje Andreja Pešca 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pomen zdravega prehranjevanja v tretjem življenjskem obdobju Predavanje Janje Robida 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vrt ljubezni Literarni večer z Andrejo Cepuš 19.00 Občinska knjižnica Žalec Waldorfska pedagogika – pedagogika za življenje Strokovno predavanje ravnatelja Jožeta Školca in učiteljice Eve Lize Sraka SREDA, 12. 2. 18.15 Celjska kulturnica Pesniki in pesnice SOS telefona Predstavitev umetniške žilice oseb, ki delujejo na SOS telefonih Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 6, 6. februar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedka, pradedka, brata, strica in svaka JANEZA NOVAKA s Teharij 38 (23. 2. 1937–13. 1. 2025) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter ostale darove in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi 53 Ni tvojega nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z nebes … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica IVANA KLANJŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih tre- nutkih stali ob strani, darovali sveče in denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi prerani poti. Hvala pogrebni službi Raj in gospodu duhovniku. Hvala tudi družini Grobelnik. V času njegove bolezni se za pomoč iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, gospe Damijani Smole, dr. med., sestri Saški, patronažni sestri Marjanci Iršič in centru Sana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Olga in vsi njegovi 56 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … V SPOMIN Minilo je pet let, kar nas je za vedno zapustil EMIL DOKLER iz Celja (18. 11. 1946–9. 2. 2020) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečke. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo. 57 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Minilo je štiri leta, kar nas je zapustil VILIJEM KNEZ iz Malih Grahovš Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi L 3 »Čas se meri po meri človeka in po bližini svetlobe zvezd, a tudi človek postane zvezda, potem ko odide z zemeljskih cest.« (Tone Pavček) Zapustila nas je naša upokojena sodelavka gospa DANIJELA ŠALAMUN (1940–2025), zaposlena v našem zavodu v letih od 1978 do 1990. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek in tast FRANC MARKOŠEK iz Trubarjeve ulice 25, Laško (10. 1. 1936–28. 1. 2025) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za vse izražene sočutne besede, iskrena sožalja, vse objeme in tople stiske rok. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki so sodelovali pri izvedbi pogrebne slovesnosti: Godbi na pihala Laško, Veteranski godbi Gambrinus Laško, Laškim mažoretam in Klubu ljubiteljev Laškega piva. Zahvala ci- trarju gospodu Petru Napretu, trobentaču gospodu Mihi Salobirju in dekanu gospodu Roku Metličarju. Posebna zahvala gospe Špeli Juhart za poslovilni govor in pomoč pri organizaciji. Hvala, ker ga ne boste pozabili. Žalujoča njegova družina p Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustila nas je SLAVICA BEZGOVŠEK rojena Jelenc (14. 6. 1940–24. 1. 2025) nazadnje je bila oskrbovanka doma Šentjur Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih slovesa od naše drage sestre in dobre tete z nami delili bolečino, nam izrekli bese- de sočutja in darovali za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, skrbnemu osebju hiše Gustav in prostovoljkam Hospica. Posebej hvala duhovniku Marku Šramlu za lep cerkveni obred, Saški Ocvirk za sočutno prebrane besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek, pevcem skupine Eros in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Vsi njeni p STROJI PRODAM ELEKTROMOTOR, 7,5 kW, in mizarsko delov- no mizo skobeljnik, prodam. Telefon 031 456-356. 51 TRAKTOR Deutz 55 (Janez), v dobrem stanju, prodamo. Telefon 041 807-853. 61 kuPiM TRAKTOR, kosilnico Bcs in motokultivator Go- renje Muta kupim. Telefon 041 255-834. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM 55 kock druge košnje (otava) prodam. Tele- fon (03) 5805-332. 54 VINO modra frankinja, belo, cviček in žganje, 52 %, prodam. Telefon 071 576-750. 63 EKO bale prodam. Telefon 041 522-571. p SUHO seno v rinfuzi, okolica Šentjurja, pro- damo. Telefon 070 950-900. 64 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, leg- horn bele in štajerke, prodamo in dosta- vimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n kuPiM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STANOVANJE ODDAM STANOVANJE, veliko približno 40 m², s svo- jim vhodom, okolica Šempetra, oddamo v najem. Cena po dogovoru. Telefon 031 886-033. 62 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 34 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, z do- stavo, prodam. Prodam tudi suhe češnjeve deske. Telefon 070 360-551. 49 KONJSKI komat, 24 col, lepo ohranjen, pro- dam za 200 EUR. Telefon 031 733-965. 50 SUHA gabrova in mešana drva, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 031 527-635. 58 PAŠNO kravo simentalko, staro 5 let, teleta in suha drva, prodam. Telefon 070 667-374. 59 PAŠNO opremo z različnimi lesenimi količki, izolatorji in s trakovi prodam. Prodam tudi 1 m³ suhih desk, debelina 2 cm, starih pet let. Telefon 041 763-893. 60 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p Laško Umrl je: Franc ŽELEZNIK iz Olešč, 51 let. Žalec Umrli so: Rozalija ŠLAK iz Zabukovice, 91 let, Vida MU- LEJ iz Šentjurja, 84 let, Janko ŠMIT iz Črnega vrha, 77 let. Velenje Umrli so: Aleksander JU- DEŽ iz Šoštanja, 50 let, Mitja STROPNIK iz Šoštanja, 33 let, Dejan ČREP iz Velenja, 32 let, Albert DRAKSLER iz Velenja, 89 let, Milena BRODARIĆ GORŠEK iz Velenja, 71 let, Olga GOLOB iz Šoštanja, 82 let, Alojzija SOVIČ iz Velenja, 91 let, Elizabeta CAF iz Vele- nja, 84 let, Maks STROPNIK iz Šoštanja, 87 let. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 6, 6. februar 2025 INFORMACIJE Družba NT&RC skupaj z Občino Sevnica in osnovnimi šolami v občini Sevnica vabi na prireditev Zapeli nam bodo učenci OŠ Blanca, OŠ Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Milana Majcna Šentjanž in OŠ Tržišče. Vidimo se v sredo, 12. 2. 2025, ob 16. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira občina Sevnica. Družba NT&RC skupaj z Občino Žalec in osnovnimi šolami v občini Žalec vabi na prireditev Zapeli nam bodo učenci l. OŠ Žalec, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Petrovče in OŠ Griže. Vidimo se v ponedeljek, 10. 2. 2025, ob 17. uri v l. OŠ Žalec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira občina Žalec. Št. 5, 1. februar 2024 Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 21 Str. 24–25 Str. 26–27 Str. 28–29 Skrivnosti kemije razkriva na zanimiv način Pogumno tudi v naslednja dvajseta »Nikoli nismo prestari za spremembe« POSEBNA PRILOGA Št. 6 / Leto 80 Celje, 6. februar 2025 Mladi pred zahtevno odločitvijo o svoji prihodnosti Pred vrati je vpis v srednje šole V prihodnjem šolskem letu se bo v slovenske srednje šole vpisalo več otrok kot lani, saj je generacija, ki končuje osnovno šolo, večja (letos je malo manj kot 22 tisoč otrok, medtem ko jih je bilo lani 21.300). Na voljo jim bo malo več kot 26 tisoč vpisnih mest. Glede na to, da je razpisanih približno štiri tisoč vpisnih mest več, kot je devetošolcev, ki letos končujejo osnovno šolo, se bodo srednje šole morale potruditi za vsakega dijaka. V naši regiji bo svoje mesto v srednjih šolah izbiralo 2.694 prihodnjih dijakov, za katere je razpisanih 3.356 mest. Najkasneje do 2. aprila imajo čas, da se odločijo, v katero srednjo šolo se želijo vpisati. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje po novem omogoča možnost elektronske oddaje prijavnice. TINA STRMČNIK Kaj pa višje strokovne šole? To je nekaj podatkov z ne- davno objavljenega razpisa za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2025/26. Objavilo ga je mini- strstvo za vzgojo in izobra- ževanje, ki je na svoji spletni strani navedlo vse podatke in navodila, povezana z vpisom. V preteklih letih so imeli mladi v nekaterih šolah na Celjskem na voljo nekaj novih programov, letos pa v regiji ni novosti. Podrobnosti o vsem, Dijaški domovi imajo za šolsko leto 2025/26 prostih 1.806 mest. Za vpis v dija- ški dom so roki enaki kot za srednje šole, kar velja tudi za informativne dneve. V regiji so na voljo domovi v Celju (40 mest), Rogaški Slatini (30 mest), Velenju (26 mest) in Šentjurju (21 mest). kar mlade in njihove starše zanima v zvezi s šolo in pro- grami, bodo lahko izvedeli na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 14. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 15. febru- arja, ob 9. uri. Veliko možnosti Devetošolci se lahko po končani osnovni šoli vpišejo v srednje poklicno, srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje in gimnazijo, z zaključeno osnovno šolo s pri- lagojenim programom z niž- jim izobrazbenim standardom oziroma z opravljeno osnovno- šolsko obveznostjo pa v nižje poklicno izobraževanje. Letos je največ razpisanih mest v programih srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo mesta v programih splošnih in strokovnih gim- nazij, nato mesta srednjega poklicnega izobraževanja. Najmanj prostih mest je v programih nižjega poklicnega izobraževanja. Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno- -tehniškega izobraževanja, poklicne tečaje in maturitetni tečaj. V njih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili nek poklic oziroma so že končali neko srednješolsko izobraže- vanje, vendar želijo izobraže- vanje še nadgraditi ali opraviti splošno maturo. Vajeniška oblika Tudi letos bodo nekatere šole nekatere programe izva- jale v vajeniški obliki. T ovrstno izobraževanje bo mogoče v 21 programih v 18 šolah. V regiji bo vajeniška oblika na voljo v programu steklar v Šolskem centru Rogaška Slatina in v programih strojni mehanik in elektrikar v Šolskem centru Velenje. Vajeniška oblika izobraževa- nja se od obstoječe tako ime- novane šolske oblike izobraže- vanja razlikuje samo po tem, da je večji del izobraževanja izpeljan pri delodajalcu v obli- ki praktičnega usposabljanja z delom, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna me- sta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje pod rubriko Vpis v srednje šole (Učna mesta) ter na povezavi https://crum.cpi.si/. Preizkusi nadarjenosti Za vpis v nekatere programe bodo morali učenci opraviti preizkus nadarjenosti oziro- ma spretnosti in se zanj prija- viti najkasneje do 4. marca v šoli, v katero se želijo vpisati. V regiji to velja za program fotografskega tehnika v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, za program umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Šolskega centra Velenje in Gimnaziji Celje – Center ter za program umetniške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju in na Gimnaziji Šolskega centra Velenje. Roki Za vpis v prvi letnik srednje- šolskega izobraževanja morajo učenci prijavnico oddati najka- sneje do 2. aprila. Ministrstvo bo najkasneje do 8. aprila na svojih spletnih straneh objavi- lo podatke o številu prijav za vpis v programe po šolah. Na osnovi teh podatkov ali drugih razlogov si bodo učenci lah- ko premislili in svojo prijavo do 6. maja prenesli v drugo srednjo šolo oziroma drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati brez upravičenih razlogov, dokler postopek za vpis kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 2. julija. Če bo število prijavljenih za vpis v posamezni program srednjega izobraževanja tudi po 6. maju večje od razpisane- ga števila mest v tem progra- mu, bo šola s soglasjem mini- stra sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo šole obve- stile učence najpozneje do 6. junija. Ministrstvo bo sicer na svojih spletnih straneh že 2. junija objavilo, kje bo omejen vpis. Katero srednjo šolo izbrati, ni preprosta odločitev za mlade. (Foto: Andraž Purg) V 46 javnih višjih strokovnih šolah in šolah s konce- sijo v Sloveniji je za prihodnje študijsko leto razpisanih več kot štiri tisoč mest za redni in več kot tri tisoč mest za izredni študij. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo še zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo dodatnih več kot štiri tisoč mest. Študentom je na voljo 35 študij- skih programov. Kar nekaj višjih strokovnih šol, tako javnih kot zaseb- nih, je na voljo tudi v regiji, in sicer v Celju, Šentjurju in Velenju. Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih: prvi prijavni rok bo od 18. februarja do 18. marca, drugi od 20. do 27. avgusta. Prijave sprejema višješolska prijavna služba, ki ima sedež v Šolskem centru Celje. Tudi v višjih strokovnih šolah bosta informativna dneva organizirana v petek, 14. februarja, ter v soboto, 15. febru- arja. Podrobnejše informacije bodo objavljene na spletnih straneh višjih strokovnih šol in Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. TS Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 6, 6. februar 2025 INFORMACIJE Družba NT&RC skupaj z Občino Sevnica in osnovnimi šolami v občini Sevnica vabi na prireditev Zapeli nam bodo učenci OŠ Blanca, OŠ Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Milana Majcna Šentjanž in OŠ Tržišče. Vidimo se v sredo, 12. 2. 2025, ob 16. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira občina Sevnica. Družba NT&RC skupaj z Občino Žalec in osnovnimi šolami v občini Žalec vabi na prireditev Zapeli nam bodo učenci l. OŠ Žalec, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Petrovče in OŠ Griže. Vidimo se v ponedeljek, 10. 2. 2025, ob 17. uri v l. OŠ Žalec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira občina Žalec. Št. 5, 1. februar 2024 Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 21 Str. 24–25 Str. 26–27 Str. 28–29 Skrivnosti kemije razkriva na zanimiv način Pogumno tudi v naslednja dvajseta »Nikoli nismo prestari za spremembe« POSEBNA PRILOGA Št. 6 / Leto 80 Celje, 6. februar 2025 Mladi pred zahtevno odločitvijo o svoji prihodnosti Pred vrati je vpis v srednje šole V prihodnjem šolskem letu se bo v slovenske srednje šole vpisalo več otrok kot lani, saj je generacija, ki končuje osnovno šolo, večja (letos je malo manj kot 22 tisoč otrok, medtem ko jih je bilo lani 21.300). Na voljo jim bo malo več kot 26 tisoč vpisnih mest. Glede na to, da je razpisanih približno štiri tisoč vpisnih mest več, kot je devetošolcev, ki letos končujejo osnovno šolo, se bodo srednje šole morale potruditi za vsakega dijaka. V naši regiji bo svoje mesto v srednjih šolah izbiralo 2.694 prihodnjih dijakov, za katere je razpisanih 3.356 mest. Najkasneje do 2. aprila imajo čas, da se odločijo, v katero srednjo šolo se želijo vpisati. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje po novem omogoča možnost elektronske oddaje prijavnice. TINA STRMČNIK Kaj pa višje strokovne šole? To je nekaj podatkov z ne- davno objavljenega razpisa za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2025/26. Objavilo ga je mini- strstvo za vzgojo in izobra- ževanje, ki je na svoji spletni strani navedlo vse podatke in navodila, povezana z vpisom. V preteklih letih so imeli mladi v nekaterih šolah na Celjskem na voljo nekaj novih programov, letos pa v regiji ni novosti. Podrobnosti o vsem, Dijaški domovi imajo za šolsko leto 2025/26 prostih 1.806 mest. Za vpis v dija- ški dom so roki enaki kot za srednje šole, kar velja tudi za informativne dneve. V regiji so na voljo domovi v Celju (40 mest), Rogaški Slatini (30 mest), Velenju (26 mest) in Šentjurju (21 mest). kar mlade in njihove starše zanima v zvezi s šolo in pro- grami, bodo lahko izvedeli na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 14. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 15. febru- arja, ob 9. uri. Veliko možnosti Devetošolci se lahko po končani osnovni šoli vpišejo v srednje poklicno, srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje in gimnazijo, z zaključeno osnovno šolo s pri- lagojenim programom z niž- jim izobrazbenim standardom oziroma z opravljeno osnovno- šolsko obveznostjo pa v nižje poklicno izobraževanje. Letos je največ razpisanih mest v programih srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo mesta v programih splošnih in strokovnih gim- nazij, nato mesta srednjega poklicnega izobraževanja. Najmanj prostih mest je v programih nižjega poklicnega izobraževanja. Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno- -tehniškega izobraževanja, poklicne tečaje in maturitetni tečaj. V njih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili nek poklic oziroma so že končali neko srednješolsko izobraže- vanje, vendar želijo izobraže- vanje še nadgraditi ali opraviti splošno maturo. Vajeniška oblika Tudi letos bodo nekatere šole nekatere programe izva- jale v vajeniški obliki. T ovrstno izobraževanje bo mogoče v 21 programih v 18 šolah. V regiji bo vajeniška oblika na voljo v programu steklar v Šolskem centru Rogaška Slatina in v programih strojni mehanik in elektrikar v Šolskem centru Velenje. Vajeniška oblika izobraževa- nja se od obstoječe tako ime- novane šolske oblike izobraže- vanja razlikuje samo po tem, da je večji del izobraževanja izpeljan pri delodajalcu v obli- ki praktičnega usposabljanja z delom, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna me- sta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje pod rubriko Vpis v srednje šole (Učna mesta) ter na povezavi https://crum.cpi.si/. Preizkusi nadarjenosti Za vpis v nekatere programe bodo morali učenci opraviti preizkus nadarjenosti oziro- ma spretnosti in se zanj prija- viti najkasneje do 4. marca v šoli, v katero se želijo vpisati. V regiji to velja za program fotografskega tehnika v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, za program umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Šolskega centra Velenje in Gimnaziji Celje – Center ter za program umetniške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju in na Gimnaziji Šolskega centra Velenje. Roki Za vpis v prvi letnik srednje- šolskega izobraževanja morajo učenci prijavnico oddati najka- sneje do 2. aprila. Ministrstvo bo najkasneje do 8. aprila na svojih spletnih straneh objavi- lo podatke o številu prijav za vpis v programe po šolah. Na osnovi teh podatkov ali drugih razlogov si bodo učenci lah- ko premislili in svojo prijavo do 6. maja prenesli v drugo srednjo šolo oziroma drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati brez upravičenih razlogov, dokler postopek za vpis kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 2. julija. Če bo število prijavljenih za vpis v posamezni program srednjega izobraževanja tudi po 6. maju večje od razpisane- ga števila mest v tem progra- mu, bo šola s soglasjem mini- stra sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo šole obve- stile učence najpozneje do 6. junija. Ministrstvo bo sicer na svojih spletnih straneh že 2. junija objavilo, kje bo omejen vpis. Katero srednjo šolo izbrati, ni preprosta odločitev za mlade. (Foto: Andraž Purg) V 46 javnih višjih strokovnih šolah in šolah s konce- sijo v Sloveniji je za prihodnje študijsko leto razpisanih več kot štiri tisoč mest za redni in več kot tri tisoč mest za izredni študij. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo še zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo dodatnih več kot štiri tisoč mest. Študentom je na voljo 35 študij- skih programov. Kar nekaj višjih strokovnih šol, tako javnih kot zaseb- nih, je na voljo tudi v regiji, in sicer v Celju, Šentjurju in Velenju. Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih: prvi prijavni rok bo od 18. februarja do 18. marca, drugi od 20. do 27. avgusta. Prijave sprejema višješolska prijavna služba, ki ima sedež v Šolskem centru Celje. Tudi v višjih strokovnih šolah bosta informativna dneva organizirana v petek, 14. februarja, ter v soboto, 15. febru- arja. Podrobnejše informacije bodo objavljene na spletnih straneh višjih strokovnih šol in Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. TS Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 6, 6. februar 2025 INTERVJU Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje v letošnjem šolskem letu obeležuje častitljivo 70-letnico delovanja. Ob tej priložnosti v šoli, v katero je vpisanih pri- bližno tisoč dijakov, že od lanskega septembra izvajajo vrsto dejavnosti. Obletnico so slavnostno obeležili tudi v okviru tradicionalne decembr- ske Ljubavizije. »Sedemdesetletnica je za šolo izjemno pomemben mejnik, saj simbolizira bogato zgodovino in razvoj. Zato praznujemo kar celo šolsko leto,« je v uvodu poudarila ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, ki šolo vodi že od leta 2010. Čeprav zanimanje za vpis dijakov v njihove programe narašča tudi zaradi povečanega povpraševanja po tovrstnih kadrih na trgu dela, bi po besedah ravnateljice morali biti predvsem zdravstveni poklici zaradi narave in zahtevnosti dela ustrezneje ovrednoteni. Ne le bolje plačani, morali bi biti tudi bolj cenjeni in spoštovani. SINTIJA JURIČ Ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Katja Pogelšek Žilavec »Zdravstvenim poklicem je treba dati novo veljavo« Slogan jubilejnega šolske- ga leta v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, ki je do zdaj izšolala že številne generacije zdravstvenih, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi kozmetičnih delavcev, je Dediščina sodelovanja in navdiha. Ob 70. jubileju so osvežili vizijo šole in jo pre- pletli z vrednotami, za katere si zaposleni prizadevajo, da živijo v skladu z njimi in jih hkrati privzgajajo tudi svo- jim učencem. V šoli tako vsak mesec z različnimi dejavnostmi obeležujejo eno od vrednot, februar- ja je v ospredju vrednota odgovornost. »Naši dija- ki se lahko vsak mesec udeležijo okrogle mize, ki jo ustvarjajo učenci z mentorji in zanimivimi gosti. Aprila bomo go- stili tudi 10. državno tekmovanje iz kozmeti- ke, sicer pa obletnico obe- ležujemo tudi z razstava- mi, dnevi odprtih vrat in s posebnimi publikacijami, ki prikazujejo zgodovino in dosežke šole,« je pove- dala ravnateljica Katja Po- gelšek Žilavec, ki je v šoli dejavna že več kot dvajset let. Kdaj in kako se je začela vaša pot ravnateljice v Sre- dnji zdravstveni in kozme- tični šoli Celje? V šoli sem se zaposlila leta 1994 kot profesorica matema- tike in fi zike, zato sem v ta kolektiv vključena že veliko let. Kmalu po začetku dela v šoli sem prevze- la bližno tisoč dijakov, že od lanskega septembra izvajajo vrsto dejavnosti. Obletnico so slavnostno obeležili tudi v okviru tradicionalne decembr- ske Ljubavizije. »Sedemdesetletnica je za šolo izjemno pomemben mejnik, saj simbolizira bogato zgodovino in razvoj. Zato praznujemo kar celo šolsko leto,« je v uvodu poudarila ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, ki šolo vodi že od leta 2010. Čeprav zanimanje za vpis dijakov v njihove programe narašča tudi zaradi povečanega povpraševanja po tovrstnih kadrih na trgu dela, bi po besedah ravnateljice morali biti predvsem zdravstveni poklici zaradi narave in zahtevnosti dela ustrezneje ovrednoteni. Ne le bolje plačani, morali bi biti tudi bolj cenjeni in Slogan jubilejnega šolske- ga leta v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, ki je do zdaj izšolala že številne generacije zdravstvenih, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi kozmetičnih delavcev, je Dediščina sodelovanja in navdiha. Ob 70. jubileju so osvežili vizijo šole in jo pre- pletli z vrednotami, za katere si zaposleni prizadevajo, da živijo v skladu z njimi in jih hkrati privzgajajo tudi svo- jim učencem. V šoli tako vsak mesec z različnimi dejavnostmi obeležujejo eno od vrednot, februar- ja je v ospredju vrednota odgovornost. »Naši dija- ki se lahko vsak mesec udeležijo okrogle mize, ki jo ustvarjajo učenci z mentorji in zanimivimi gosti. Aprila bomo go- stili tudi 10. državno tekmovanje iz kozmeti- ke, sicer pa obletnico obe- ležujemo tudi z razstava- mi, dnevi odprtih vrat in s posebnimi publikacijami, ki prikazujejo zgodovino in dosežke šole,« je pove- dala ravnateljica Katja Po- gelšek Žilavec, ki je v šoli dejavna že več kot dvajset Kdaj in kako se je začela vaša pot ravnateljice v Sre- dnji zdravstveni in kozme- V šoli sem se zaposlila leta 1994 kot profesorica matema- tike in fi zike, zato sem v ta kolektiv vključena že veliko let. Kmalu po začetku dela v šoli sem prevze- la tudi delo tajnice poklicne mature in kasneje postala pomočnica ravnateljice. Leta 2010 sem nato sprejela to od- govorno vlogo ravnateljice takrat imenovane srednje zdravstvene šole. Sicer sta mi poučevanje in delo z dijaki že od nekdaj blizu. Veselilo me je tudi delo razredničarke, kjer sem se srečevala s starši, ki so mi mar- sikaj zaupali, zato sem lahko dijake spoznala še na drug način in jih lažje razu- mela. V vrtcu sem namreč imela zelo dobre vzgojiteljice, nato sem imela tudi zelo dobre učiteljice v šoli in nato š e profesorje v srednji šoli. Bili so mi velik zgled in tudi sama sem si želela opravljati to delo. Se je vaše delo ravnateljice v približno 14 letih, odkar ste sprejeli to vlogo, močno spremenilo? Ker sem bila pred tem po- močnica ravnateljice, sem že zelo dobro poznala organi- zacijo in delo, v katero me je prejšnja ravnateljica ves čas dejavno vključevala. Moje delo se je zato iz pomočnice ravnateljice pravzaprav nada- ljevalo v delo ravnateljice, saj sem lahko v to novo vlogo pre- nesla veliko znanja. Zavedam se, kako pomembno je, da šola postane prostor za inovacije, kjer se razvijajo nove metode in pristopi za učenje. Seveda se spremembe neprestano do- gajajo, prav tako se pojavljajo nove in drugačne situacije, ki se jim sproti prilagajamo, jih sprejemamo in rešujemo. ustrezajo zahtevam sodobnega izobraževanja. V tem času se je šola močno razvila, saj je v njej trenutno 1.040 dijakov in približno 200 udeležencev izobraževanja odraslih, zato si v prihodnosti močno želimo dodatne prosto- re za poučevanje in zato tudi načrtujemo prizidek, v kate- rem bi lahko malo lažje zadi- hali. Velik doprinos v zadnjih dveh letih je zemljiškoknjižna ureditev naših zemljišč okoli šole, za kar gre izjemna zahva- la celjski občini in ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Tako smo namreč že lahko začeli postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za gra- dnjo novega učilniškega trakta in razširitev jedilnice. Omenili ste, da se število dijakov v vaši šoli povečuje. Za katerega od programov šole je v zadnjih letih največ zanimanja? Se to zanimanje z leti spreminja? Zanimanje za programe naše šole je v zadnjih letih naraslo predvsem zaradi povečanega povpraševanja po kadrih v zdravstvu in zaradi zavedanja o pomenu teh poklicev. Mla- di prepoznavajo zaposlitve- ne možnosti v tem sektorju, prav tako tudi starši pogosto »Želim si, da bi še naprej sledili inovativnosti in sodobnemu pouku ter da bi šola ob strokovnem znanju mlade naučila tudi, kako pri sebi prepoznati stresne situacije, kako se spopasti z njimi ter kako poiskati rešitve v težkih trenutkih. Mislim, da je pomembno, da bi bile v izobraževalni proces vključene tudi takšne veščine.« »Potrebe delodajalcev in smernice na trgu se hitro spreminjajo, zato je ključnega pomena, da smo kot izobraževalna ustanova prilagodljivi in proaktivni. To zahteva tesno sodelovanje z ustanovami, spremljanje aktualnih trendov in redno posodabljanje programov ter učnih metod.« Tudi sodobna tehnologija in spremembe v izobraže- valnem sistemu ter neneh- no prilagajanje potrebam trga dela zahtevajo ve- dno večjo prilagodlji- vost. Zato se je tudi vo- denje šole v tem času močno spremenilo, saj se je spremenilo tudi okolje, v ka- terem delujemo. Poleg tega sem opazila še, da se je vloga ravnate- lja premaknila od zgolj upravljanja k dejavnemu ustvar- janju vizije in kultu- re šole. Katere so bile naj- večje spremembe v šoli, ki ste jim bili priča kot ravnateljica? Šola se je v letu 2005 iz bol- nišničnih prostorov preselila v novo stavbo, kjer smo zaži- veli. Veliko dejavnosti, ki sem jih prej morala kot pomočnica ravnateljice pomagati organi- zirati zunaj šole, lahko zdaj organiziramo v telovadnici in naših drugih prostorih. To smo si resnično želeli in ena takšnih velikih pridobitev je bil skupni prostor, kjer se lahko povezujemo. V šoli ves čas dejavno sodeluje- mo in smo dejavno vklju- čeni tudi v spremembe naših programov. Med največjimi spremembami so prenova izobraževalnih programov, posodobitev uč- nih metod z uporabo sodobne tehnologije ter večja interna- cionalizacija, na primer s so- delovanjem v številnih evrop- skih projektih. Prav tako smo prenovili šolske učilnice, strokovne kabinete, da bolje spodbujajo otroke k izbiri teh programov zaradi njihove perspektivnosti in takojšnje zaposljivosti. Največ zanima- nja je za program zdravstvene nege, ki je nujno potreben in močno iskan. Prav tako veliko zanimanje je za program koz- metični tehnik, ki letos praznu- je 20-letnico. K priljubljenosti tega programa so močno pri- pomogli kozmetična industri- ja in družbena omrežja, zato zanimanje za ta program z leti narašča. Zelo zanimiv je tudi program bolničar-negovalec, ki omogoča nadgradnjo, kjer lah- ko po končanem izobraževa- nju dijaki pridobijo naziv teh- nik oz. tehtnica zdravstvene nege. Vpisanih dijakov imamo toliko, kot jih zmoremo imeti v svojih trenutnih prostorih. Generacije se sčasoma spreminjajo. Katere ključne spremembe ste v zadnjih le- tih opazili tako pri učencih kot pri učiteljih? Dijaki so danes bolj digital- no pismeni, vendar ob tem pri njih opažam manjšo zbra- nost in manjšo odpornost na stres. Učitelji so morali pri- lagoditi svoje metode dela in se dodatno usposobiti za uporabo tehnologije, kar je zahtevalo zelo veliko truda. Lahko rečem, da nas je leto 2020 dodobra »potisnilo« v digitalizacijo. Ker smo se v šoli že pripravljali v tej smeri, smo izobraževanje na daljavo lahko vzpostavili zelo hitro. Šola je takrat pomagala tudi dijakom, ki doma niso imeli tehnologije. Kar se je takrat izkazalo kot dobro, skušamo v šoli ohraniti tudi danes. Eno takšnih izobraževanj, v kate- ro smo vključeni kot šola, je Digitrajni učitelj. Profesorji se Ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec je prepričana, da bo izobraževanje v prihodnosti zahtevalo prilagoditve, ki jih narekujejo hitre spremembe v sve- tu tehnologije in umetne inteligence. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 6, 6. februar 2025 INTERVJU tudi individualno vključujejo v različne seminarje. Zaveda- mo se, da mora digitalizacija imeti tudi protiutež. Ali morda opažate, da se predvsem na področju zdra- vstvene izobrazbe spreminja- jo tudi potrebe in pričakova- nja od šole? Da, potrebe in pričakovanja od izobraževalnih ustanov se skozi leta opazno spreminja- jo. Menim, da so spremembe posledica razvoja posameznih strokovnih področij, uvajanja novih tehnologij, staranja prebivalstva in naraščajoče potrebe po strokovnem zdra- vstvenem kadru. Delodajalci danes pričakujejo ne le trdno teoretično znanje, temveč tudi izjemne praktične veščine in pripravljenost za vseživljenj- sko učenje. Hkrati se krepi poudarek na mehkih veščinah, kot so komunikacija, empatija in timsko delo, ki so ključne za kakovostno delo. Izobraže- valne ustanove moramo zato slediti tem spremembam z nenehnim posodabljanjem učnih načrtov, vključevanjem sodobnih tehnologij v pouk ter omogočanjem večjega obsega praktičnega dela in povezova- nja z ustanovami, kjer se iz- vaja praktično izobraževanje ali praktično usposabljanje z delom. Pogosto slišimo, da zdra- vstvenega kadra na trgu dela primanjkuje in da me- dicinske sestre zapuščajo ta poklic. Kaj je po vašem mne- nju razlog za to in kakšna je rešitev? Zdravstvenim poklicem bo treba dati novo veljavo. Tako s fi nančnega kot z vrednostnega vidika bi morali biti ustrezno ovrednoteni, cenjeni in spo- štovani. Razlogi za pomanj- kanje zdravstvenih kadrov so po mojem mnenju predvsem preobremenjenost, nizka pla- čila in pomanjkanje družbene- ga priznanja. Rešitev vidim v izboljšanju delovnih pogojev, prilagoditvi plačil in večjem priznanju vloge zdravstvenega kadra v družbi. Potem bi tisti, ki so se izobrazili za to, v večji meri ostali v svojem poklicu in ne bi iskali drugih možnosti. Mislim, da imamo možnost, da na tem področju še nekaj naredimo in izboljšamo trenu- tno stanje. Zagotovo bo treba te poklice tudi ustrezno fi nanč- no ovrednotiti in jim dati pravo mesto v družbi. Menite, da vaši trenutni izobraževalni programi do- volj dobro pripravijo dijake na dejansko delo v zdravstvu? Prednost izobraževanja zdravstvene nege in programa bolničar-negovalec je zagoto- vo v tem, da lahko dijaki pri praktičnem pouku sodeluje- jo v zdravstvenih ustanovah. Tako lahko pobliže spoznajo, kako je videti poklic. Naši programi vključujejo veliko praktičnega usposabljanja. Tesno sodelujemo z lokalni- mi zdravstvenimi ustanovami in s socialnimi ustanovami ter podjetji, kot so kozmetični sa- loni, spa centri, zdravilišča … Vključeni smo tudi v projekte Erasmus, s katerimi dijakom omogočamo, da lahko te po- klice spoznavajo tudi v tujini. Vendar je vedno prostor za izboljšave, v našem prime- ru predvsem glede pripra- vljenosti dijakov na stresne in nepričakovane situacije. Zagotovo o kakovosti govori tudi 70-letno izobraževanje za medicinske sestre. Letos sta nam Zbornica zdravstve- ne in babiške nege Slovenije ter Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slove- nije ob 100-letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem podelili priznanje za kakovostno izva- janje izobraževalnega progra- ma zdravstvena nega. Imate v šoli dovolj kadra za poučevanje? »Srednješolsko obdobje je za dijake zelo pestro, a ko zaposleni v šoli čez nekaj let srečamo nekdanjega učenca na delovnem mestu in vidimo, v kakršno osebo se je oblikoval, je to za nas največja nagrada in največje priznanje pedagoškemu delu. Vsaj za tiste, ki to vidimo kot poslanstvo.« Da, v naši šoli imamo trenu- tno dovolj kadra, ki je hkrati tudi zelo kakovosten. Učitelji poučujejo splošne predmete kot tudi strokovne module. V Celju zelo sodelujemo tudi s srednjimi in z osnovnimi šo- lami, zato v primeru kakšne- ga pomanjkanja učitelji svoje pedagoške obveznosti dopol- njujejo tudi v drugih šolah. Gre za res kakovostno sodelovanje, saj se šole zavedamo, da smo na skupni ladji, zato plujemo in delamo skupaj. Šolo vodite že vrsto let, za svoje delo ste leta 2022 prejeli najvišje stanovsko priznanje Primus za najzaslužnejšo ravnateljico. Kaj vam to pri- znanje pomeni? Priznanje Primus – zaslužna ravnateljica mi pomeni ogro- mno potrdilo za naše skupno šolsko delo. Priznanje sem sprejela s še večjo mero odgo- vornosti, zagnanosti ter s še večjo predanostjo delu. Zave- dam se, da to ni bilo namenje- no meni osebno, ampak šoli in vsem, ki v njej delajo, tudi tisti, ki so včasih malo v ozadju, a pomembno prispevajo k temu, da je vse brezhibno. Je dokaz, da skupaj stopamo po pravi poti in gradimo kakovostno okolje. Pravzaprav je zaveza, da še naprej delamo dobro. Kaj želite Srednji zdra- vstveni in kozmetični šoli ob 70-letnici? Šoli želim še veliko uspe- šnih let, odličnih dijakov in predanih učiteljev. Naj osta- ne kraj, kjer se prepletajo zna- nje, sočutje in strokovnost, ki jo naši programi zahtevajo. Res je, da smo pred velikimi izzivi. Ključni so temeljni cilji kakovostnega izobraževanja, ki so povezani z razvojem člo- vekovih veščin, ki jih tehnolo- gija ne more nadomestiti. Na tej poti so nujni sodelovanje, ustvarjalnost in odprtost za spremembe, da bi lahko za- gotovili, da bodo dijaki pripra- vljeni na vse, kar prihodnost prinaša. Želim si, da bi izobra- zili dijake v odgovorne, em- patične in trajnostno naravna- ne državljane sveta, ki bodo usvojili metode in tehnike la- stnega psihofi zičnega zdrav- ja, prepoznavanja dejavnikov stresa ter se naučili odzivnosti na stresne situacije. Kakšna je vaša vizija za ra- zvoj šole v prihodnjih letih? Menim, da bo ob intelek- tualnih veščinah vedno bolj pomembna tudi čustvena in- teligenca. Moja vizija so na- daljnji razvoj inovativnih in sodobnih učnih metod, širitev mednarodnega sodelovanja, še tesnejše povezovanje z lo- kalnim okoljem in ustvarjanje okolja, kjer se dijaki in učitelji počutijo motivirano in pod- prto. V prihodnosti šolstva bodo pomembni sodelovanje, kreativnost, inovativnost in pripravljenost na spremembe. Kot ravnateljica bom zagotovo spodbujala tudi vseživljenjsko učenje, razvoj veščin, ki jih teh- nologija ne more nadomestiti, ter ustvarjanje pozitivnega in sodelovalnega okolja za vse udeležence izobraževalnega procesa. Foto: Andraž Purg Ob stoletnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem so v šoli nedavno prejeli tudi zahvalo za kakovostno izvajanje izobraževal- nega programa zdravstvena nega. V šolo je trenutno vpi- sanih več kot tisoč dijakov, zato si prizade- vajo za gradnjo novega učilniškega trakta in za razširitev jedilnice. Prosti čas rada preživlja v knji- žnici, še posebej rada poseže po knjigah za osebno rast. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 6, 6. februar 2025 INTERVJU tudi individualno vključujejo v različne seminarje. Zaveda- mo se, da mora digitalizacija imeti tudi protiutež. Ali morda opažate, da se predvsem na področju zdra- vstvene izobrazbe spreminja- jo tudi potrebe in pričakova- nja od šole? Da, potrebe in pričakovanja od izobraževalnih ustanov se skozi leta opazno spreminja- jo. Menim, da so spremembe posledica razvoja posameznih strokovnih področij, uvajanja novih tehnologij, staranja prebivalstva in naraščajoče potrebe po strokovnem zdra- vstvenem kadru. Delodajalci danes pričakujejo ne le trdno teoretično znanje, temveč tudi izjemne praktične veščine in pripravljenost za vseživljenj- sko učenje. Hkrati se krepi poudarek na mehkih veščinah, kot so komunikacija, empatija in timsko delo, ki so ključne za kakovostno delo. Izobraže- valne ustanove moramo zato slediti tem spremembam z nenehnim posodabljanjem učnih načrtov, vključevanjem sodobnih tehnologij v pouk ter omogočanjem večjega obsega praktičnega dela in povezova- nja z ustanovami, kjer se iz- vaja praktično izobraževanje ali praktično usposabljanje z delom. Pogosto slišimo, da zdra- vstvenega kadra na trgu dela primanjkuje in da me- dicinske sestre zapuščajo ta poklic. Kaj je po vašem mne- nju razlog za to in kakšna je rešitev? Zdravstvenim poklicem bo treba dati novo veljavo. Tako s fi nančnega kot z vrednostnega vidika bi morali biti ustrezno ovrednoteni, cenjeni in spo- štovani. Razlogi za pomanj- kanje zdravstvenih kadrov so po mojem mnenju predvsem preobremenjenost, nizka pla- čila in pomanjkanje družbene- ga priznanja. Rešitev vidim v izboljšanju delovnih pogojev, prilagoditvi plačil in večjem priznanju vloge zdravstvenega kadra v družbi. Potem bi tisti, ki so se izobrazili za to, v večji meri ostali v svojem poklicu in ne bi iskali drugih možnosti. Mislim, da imamo možnost, da na tem področju še nekaj naredimo in izboljšamo trenu- tno stanje. Zagotovo bo treba te poklice tudi ustrezno fi nanč- no ovrednotiti in jim dati pravo mesto v družbi. Menite, da vaši trenutni izobraževalni programi do- volj dobro pripravijo dijake na dejansko delo v zdravstvu? Prednost izobraževanja zdravstvene nege in programa bolničar-negovalec je zagoto- vo v tem, da lahko dijaki pri praktičnem pouku sodeluje- jo v zdravstvenih ustanovah. Tako lahko pobliže spoznajo, kako je videti poklic. Naši programi vključujejo veliko praktičnega usposabljanja. Tesno sodelujemo z lokalni- mi zdravstvenimi ustanovami in s socialnimi ustanovami ter podjetji, kot so kozmetični sa- loni, spa centri, zdravilišča … Vključeni smo tudi v projekte Erasmus, s katerimi dijakom omogočamo, da lahko te po- klice spoznavajo tudi v tujini. Vendar je vedno prostor za izboljšave, v našem prime- ru predvsem glede pripra- vljenosti dijakov na stresne in nepričakovane situacije. Zagotovo o kakovosti govori tudi 70-letno izobraževanje za medicinske sestre. Letos sta nam Zbornica zdravstve- ne in babiške nege Slovenije ter Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slove- nije ob 100-letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem podelili priznanje za kakovostno izva- janje izobraževalnega progra- ma zdravstvena nega. Imate v šoli dovolj kadra za poučevanje? »Srednješolsko obdobje je za dijake zelo pestro, a ko zaposleni v šoli čez nekaj let srečamo nekdanjega učenca na delovnem mestu in vidimo, v kakršno osebo se je oblikoval, je to za nas največja nagrada in največje priznanje pedagoškemu delu. Vsaj za tiste, ki to vidimo kot poslanstvo.« Da, v naši šoli imamo trenu- tno dovolj kadra, ki je hkrati tudi zelo kakovosten. Učitelji poučujejo splošne predmete kot tudi strokovne module. V Celju zelo sodelujemo tudi s srednjimi in z osnovnimi šo- lami, zato v primeru kakšne- ga pomanjkanja učitelji svoje pedagoške obveznosti dopol- njujejo tudi v drugih šolah. Gre za res kakovostno sodelovanje, saj se šole zavedamo, da smo na skupni ladji, zato plujemo in delamo skupaj. Šolo vodite že vrsto let, za svoje delo ste leta 2022 prejeli najvišje stanovsko priznanje Primus za najzaslužnejšo ravnateljico. Kaj vam to pri- znanje pomeni? Priznanje Primus – zaslužna ravnateljica mi pomeni ogro- mno potrdilo za naše skupno šolsko delo. Priznanje sem sprejela s še večjo mero odgo- vornosti, zagnanosti ter s še večjo predanostjo delu. Zave- dam se, da to ni bilo namenje- no meni osebno, ampak šoli in vsem, ki v njej delajo, tudi tisti, ki so včasih malo v ozadju, a pomembno prispevajo k temu, da je vse brezhibno. Je dokaz, da skupaj stopamo po pravi poti in gradimo kakovostno okolje. Pravzaprav je zaveza, da še naprej delamo dobro. Kaj želite Srednji zdra- vstveni in kozmetični šoli ob 70-letnici? Šoli želim še veliko uspe- šnih let, odličnih dijakov in predanih učiteljev. Naj osta- ne kraj, kjer se prepletajo zna- nje, sočutje in strokovnost, ki jo naši programi zahtevajo. Res je, da smo pred velikimi izzivi. Ključni so temeljni cilji kakovostnega izobraževanja, ki so povezani z razvojem člo- vekovih veščin, ki jih tehnolo- gija ne more nadomestiti. Na tej poti so nujni sodelovanje, ustvarjalnost in odprtost za spremembe, da bi lahko za- gotovili, da bodo dijaki pripra- vljeni na vse, kar prihodnost prinaša. Želim si, da bi izobra- zili dijake v odgovorne, em- patične in trajnostno naravna- ne državljane sveta, ki bodo usvojili metode in tehnike la- stnega psihofi zičnega zdrav- ja, prepoznavanja dejavnikov stresa ter se naučili odzivnosti na stresne situacije. Kakšna je vaša vizija za ra- zvoj šole v prihodnjih letih? Menim, da bo ob intelek- tualnih veščinah vedno bolj pomembna tudi čustvena in- teligenca. Moja vizija so na- daljnji razvoj inovativnih in sodobnih učnih metod, širitev mednarodnega sodelovanja, še tesnejše povezovanje z lo- kalnim okoljem in ustvarjanje okolja, kjer se dijaki in učitelji počutijo motivirano in pod- prto. V prihodnosti šolstva bodo pomembni sodelovanje, kreativnost, inovativnost in pripravljenost na spremembe. Kot ravnateljica bom zagotovo spodbujala tudi vseživljenjsko učenje, razvoj veščin, ki jih teh- nologija ne more nadomestiti, ter ustvarjanje pozitivnega in sodelovalnega okolja za vse udeležence izobraževalnega procesa. Foto: Andraž Purg Ob stoletnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem so v šoli nedavno prejeli tudi zahvalo za kakovostno izvajanje izobraževal- nega programa zdravstvena nega. V šolo je trenutno vpi- sanih več kot tisoč dijakov, zato si prizade- vajo za gradnjo novega učilniškega trakta in za razširitev jedilnice. Prosti čas rada preživlja v knji- žnici, še posebej rada poseže po knjigah za osebno rast. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Klovar je učitelj strokov- no-teoretičnih predmetov in strokovnih modulov s področja kemije ter mentor mladinske raziskovalne de- javnosti v celjski srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter v Osnovni šoli Ljubečna. Po končanem izobraževanju se je kot labo- rant najprej zaposlil na lju- bljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato je svojo pot nadaljeval v gospo- darstvu. Za učiteljski poklic se je odločil, saj si je ob delu v laboratoriju želel več stika z ljudmi. Delo z mladimi, ki se mu zdaj posveča že več kot desetletje, je po njegovih be- sedah poseben izziv. »Vesel sem, ko osvojijo nova znanja ali ko nekatere navdušim za Sebastian Klovar, prejemnik plakete dr. Aleksandre Kornhauser Frazer Skrivnosti kemije zna mladim predstaviti na zanimiv način Sebastian Klovar, inženir kemijske tehnologije, zaposlen v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je lani novembra za svoje zaslužno mentorstvo mladim raziskovalcem prejel plaketo slovenske kemičarke Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024. Strinja se s tistimi, ki menijo, da je raziskovanje pot do pozitivnih sprememb za človeštvo, in je hvaležen, da lahko pod svojim okriljem vodi številne mlade, željne znanja. »Pri nobeni raziskovalni nalogi uspeh na začetku ni zago- tovljen. Ne vemo, kaj se bo izcimilo. A nikakor ne smemo obupati,« je pojasnil. TINA STRMČNIK »Medtem ko kemijsko računstvo ostaja enako, se kemija kot veda močno spreminja in tudi v šoli se trudimo, da gremo v korak s časom.« raziskovalno delo.« Nagrado mu je podelil Sklad Pro na- tura, ki ga je ustanovila Kor- nhauser Frazerjeva. Sklad zadnja leta deluje pod okri- ljem Slovenske znanstvene fundacije. S superprevodnikom vse do Mehike Enega večjih uspehov na tem področju je dosegel kot mentor Nejca Grilca in Mar- ka Kladnika (oba sta sedaj že študenta), ki sta se lotila raz- iskovalne naloge z naslovom Izdelava superprevodnika v šolskem laboratoriju. Ome- njena naloga je na državnem tekmovanju mladih razisko- valcev leta 2022 dosegla zla- to priznanje in prvo mesto. Tema naloge je bila povezana s področjem superprevodni- kov, pomembnih materialih prihodnosti, ki so v uporabi na številnih tehnoloških po- dročjih, med drugim v raču- nalništvu, medicini in še kje. S pomočjo supeprevodnih tračnic delujejo na primer tudi vlaki, ki lebdijo na ma- gnetni blazini. Takšne vlake poznajo na Japonskem in Kitajskem, kjer dosegajo hi- trosti do 600 kilometrov na uro. Nekdanja dijaka srednje šole za kemijo, elektrotehni- ko in računalništvo sta v sklo- pu raziskovalne naloge med drugim raziskala področje superprevodnosti ter izde- lala superprevodnik YBCO z dvema različnima sinteza- ma. Zveza za tehnično kultu- ro Slovenije je njuno nalogo izbrala še za predstavitev na Plaketo slovenske kemičarke dr. Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024 je prejel novembra lani na posebni slovesnosti, s katero sta Slovenska znanstvena fundacija in Slovenska nacionalna komisija za Unesco obeležili svetovni dan znanosti za mir in razvoj. enem od sejmov v Mehiki v letu 2023, kjer ju je spremljal tudi mentor. Slednji je hvaležen ravna- teljici šole dr. Aniti Laznik, da je prepoznala njegov trud na področju dela z mladimi, za kar namenja tudi marsi- katero popoldansko uro, ter ga je predlagala za plaketo Alekdandre Kornhauser Fra- zer. Hvaležen je tudi svojim dijakom, ki se odločijo za izdelavo raziskovalnih nalog. Ideje, ki prihajajo od mladih, so najboljše Ko se z učenci ali dijaki pogovarja o temah za razi- skovalne naloge, jih spodbu- di, da razmislijo, česa bi se radi lotili. Prav se mu zdi, da razvijajo svoje ideje. »Naj- prej skupaj pregledamo, kaj je možno narediti. Včasih za sodelovanje prosimo podje- tja iz lokalnega okolja, kot so cinkarna, Tastepoint in dru- ga. Tako imajo mladi med drugim priložnost spozna- vati nekatere drage naprave, ki si jih v šolskem okolju ne moremo privoščiti. Pogosto sodelujemo tudi s kemijsko fakulteto ali s katero drugo ustanovo.« 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR Za šolsko leto 2025/26 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2025/26: Informativni dan za odrasle in mladino bo v petek, 14. 2. 2025 ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15. 2. 2025 ob 9. uri. Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Pod okriljem srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo deluje tudi krožek podjetništva, šola sodeluje tudi z Zavodom za spodbujanje podjetnosti mladih. Zato so včasih raz- iskovalne naloge zasnova- ne tako, da skušajo mladi raziskovalci rešiti kakšen konkreten problem z go- spodarskega področja. Klo- var dijakom predlaga tudi raziskovanje področij, kjer se prepletata kemija in reše- vanje okoljskih problemov. Ena takih tem je ponovna uporaba. Tudi druga podro- čja znanosti ponujajo kopi- co izzivov, ki se jim mladi, željni dragocenih izkušenj, lahko posvečajo. Včasih temo raziskovalne naloge izberejo glede na to, kaj bi radi študirali. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA INFORMATIVNI DAN Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje petek, 14., in sobota, 15. februarja - Aranžerski tehnik - Fotografski tehnik - Hortikulturni tehnik - Cvetličar - Vrtnar - Fotografija -Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja www.hvu.si skoraj 80- NOVO! SPLOŠNA gimnazija ŠPORTNA gimnazija Tehnik OPTIK Tehnik STEKLARSTVA STEKLAR vajenec Dijaški dom Informativna dneva: 14. in 15. 2. 2025 Šolski center Rogaška Slatina Šola za znanje, smeh in sanje! www.scrs.si www.scrs.si Informativna dneva: 14. in 15. 2. 2025 Šolski center Rogaška Slatina Šol ol oa la l za za z zn zn z a na n n an a j a j anj n an a j an a e je j , e, e sm sm s e me m h eh e in in i sa sa s n an a j a j anj n an a j an a e je j ! e! e Dragoceni praktični primeri V obrazložitvi plakete je med drugim zapisano, da Klovar v poučevanje mladih ves čas vnaša sodobne pe- dagoške pristope. Kot pravi, mlade najbolj pritegne s ka- kšnim praktičnim primerom. Skrivnosti kemije jim, kadar je le možno, poskuša pred- staviti s pomočjo poskusov. Iz lastnih izkušenj v gospo- darstvu, kjer se je treba do rezultata ponavadi dokopati v kratkem časovnem roku, jim predstavlja, kako se izzi- vov lotiti organizirano. »To ni umetniško delo, kjer bi lah- ko vsak delal malo po svoje,« se pošali. A doda, da uči na sproščen način in tako, da mladi ne čutijo strahu ali za- drege, če imajo kakršnokoli vprašanje Ob podelitvi plakete je bilo izpo- stavljeno, da Sebastian Klovar mlade navdušuje zlasti za kemij- ske vsebine sodobnega sveta, a tudi za drugo naravoslovje in vede znanosti. Dijakom skuša predstaviti čim več novosti, med drugim razvoj novih materialov. Vodi jih na raz- lične ekskurzije, ko med drugim obiščejo fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ali fakulteto za tehnologijo polimerov. Dobro- došlo se mu zdi, da lahko mladi prakso opravljajo tudi v tujini, doslej so bili med drugim na Ir- skem, Finskem, Hrvaškem, letos se bodo odpravili v Grčijo. »Tako dobijo čim več izkušenj. V šoli imamo sicer na voljo veliko novih naprav, a delo v šoli še vedno ni enako, kot če lahko dijak spremlja osemurni delovni proces.« Dra- gocene izkušnje za dijake so tudi spoznavanje tujih mest in držav, sporazumevanje v tujem jeziku in uporaba angleškega strokovnega izrazoslovja. Po njegovih besedah vse to kot dobrodošlo popotnico ponavadi opazijo tudi delodajalci. Foto: Nik Jarh Kot pravi, mlade najbolj pritegne s kakšnim praktičnim primerom. Skrivnosti kemije jim, ka- dar je le možno, poskuša predstaviti s pomočjo poskusov. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Klovar je učitelj strokov- no-teoretičnih predmetov in strokovnih modulov s področja kemije ter mentor mladinske raziskovalne de- javnosti v celjski srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter v Osnovni šoli Ljubečna. Po končanem izobraževanju se je kot labo- rant najprej zaposlil na lju- bljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato je svojo pot nadaljeval v gospo- darstvu. Za učiteljski poklic se je odločil, saj si je ob delu v laboratoriju želel več stika z ljudmi. Delo z mladimi, ki se mu zdaj posveča že več kot desetletje, je po njegovih be- sedah poseben izziv. »Vesel sem, ko osvojijo nova znanja ali ko nekatere navdušim za Sebastian Klovar, prejemnik plakete dr. Aleksandre Kornhauser Frazer Skrivnosti kemije zna mladim predstaviti na zanimiv način Sebastian Klovar, inženir kemijske tehnologije, zaposlen v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je lani novembra za svoje zaslužno mentorstvo mladim raziskovalcem prejel plaketo slovenske kemičarke Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024. Strinja se s tistimi, ki menijo, da je raziskovanje pot do pozitivnih sprememb za človeštvo, in je hvaležen, da lahko pod svojim okriljem vodi številne mlade, željne znanja. »Pri nobeni raziskovalni nalogi uspeh na začetku ni zago- tovljen. Ne vemo, kaj se bo izcimilo. A nikakor ne smemo obupati,« je pojasnil. TINA STRMČNIK »Medtem ko kemijsko računstvo ostaja enako, se kemija kot veda močno spreminja in tudi v šoli se trudimo, da gremo v korak s časom.« raziskovalno delo.« Nagrado mu je podelil Sklad Pro na- tura, ki ga je ustanovila Kor- nhauser Frazerjeva. Sklad zadnja leta deluje pod okri- ljem Slovenske znanstvene fundacije. S superprevodnikom vse do Mehike Enega večjih uspehov na tem področju je dosegel kot mentor Nejca Grilca in Mar- ka Kladnika (oba sta sedaj že študenta), ki sta se lotila raz- iskovalne naloge z naslovom Izdelava superprevodnika v šolskem laboratoriju. Ome- njena naloga je na državnem tekmovanju mladih razisko- valcev leta 2022 dosegla zla- to priznanje in prvo mesto. Tema naloge je bila povezana s področjem superprevodni- kov, pomembnih materialih prihodnosti, ki so v uporabi na številnih tehnoloških po- dročjih, med drugim v raču- nalništvu, medicini in še kje. S pomočjo supeprevodnih tračnic delujejo na primer tudi vlaki, ki lebdijo na ma- gnetni blazini. Takšne vlake poznajo na Japonskem in Kitajskem, kjer dosegajo hi- trosti do 600 kilometrov na uro. Nekdanja dijaka srednje šole za kemijo, elektrotehni- ko in računalništvo sta v sklo- pu raziskovalne naloge med drugim raziskala področje superprevodnosti ter izde- lala superprevodnik YBCO z dvema različnima sinteza- ma. Zveza za tehnično kultu- ro Slovenije je njuno nalogo izbrala še za predstavitev na Plaketo slovenske kemičarke dr. Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024 je prejel novembra lani na posebni slovesnosti, s katero sta Slovenska znanstvena fundacija in Slovenska nacionalna komisija za Unesco obeležili svetovni dan znanosti za mir in razvoj. enem od sejmov v Mehiki v letu 2023, kjer ju je spremljal tudi mentor. Slednji je hvaležen ravna- teljici šole dr. Aniti Laznik, da je prepoznala njegov trud na področju dela z mladimi, za kar namenja tudi marsi- katero popoldansko uro, ter ga je predlagala za plaketo Alekdandre Kornhauser Fra- zer. Hvaležen je tudi svojim dijakom, ki se odločijo za izdelavo raziskovalnih nalog. Ideje, ki prihajajo od mladih, so najboljše Ko se z učenci ali dijaki pogovarja o temah za razi- skovalne naloge, jih spodbu- di, da razmislijo, česa bi se radi lotili. Prav se mu zdi, da razvijajo svoje ideje. »Naj- prej skupaj pregledamo, kaj je možno narediti. Včasih za sodelovanje prosimo podje- tja iz lokalnega okolja, kot so cinkarna, Tastepoint in dru- ga. Tako imajo mladi med drugim priložnost spozna- vati nekatere drage naprave, ki si jih v šolskem okolju ne moremo privoščiti. Pogosto sodelujemo tudi s kemijsko fakulteto ali s katero drugo ustanovo.« 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR Za šolsko leto 2025/26 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2025/26: Informativni dan za odrasle in mladino bo v petek, 14. 2. 2025 ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15. 2. 2025 ob 9. uri. Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Diplomanti obeh višješol- skih programov, v katerih pridobijo naziva inženir hor- tikulture ter inženir vizualnih komunikaciji in trženja, ima- jo veliko uporabnega znanja, saj se že med šolanjem sezna- nijo z delovnim procesom v različnih podjetjih. »Deloda- jalci našim študentom nudi- jo priložnost za pridobitev izkušenj v delovnem okolju. Tudi zato po končanem štu- diju lažje dobijo zaposlitev,« pravi dolgoletna ravnateljica Nada Reberšek Natek, ki se je 31. decembra upokojila, a smo jo pred dnevi še ujeli v šoli, kjer pomaga pri urejanju dejavnosti, povezanih z uved- bo novega višješolskega pro- grama s področja fotografije. Prve študente bodo vpisali v naslednjem študijskem letu. Tudi razstava kaktusov V Sloveniji imamo približno 40 višjih strokovnih šol. Te so 20 let višješolskega strokovnega programa v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Pogumno tudi v naslednja dvajseta Predvsem zaradi potreb gospodarstva je bil pred dvema desetletjema uveden višješolski program v Strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Njeni diplo- manti imajo več uporabnega znanja, ki ga pridobivajo pri različnih delodajalcih, poudarja Nada Reberšek Natek, ki je šolo vodila od njene ustanovitve in je vesela, da jo bodo prihajajoče študijsko leto obogatili še z višješolskim pro- gramom fotografije. Konec lanskega leta se je upokojila. Njen naslednik je Rafael Hrustel. Dvajseto obletnico bodo obeležili z več dogodki, na katerih bodo predstavili delo šole in dosežke študentov. BARBARA FURMAN V letošnjem študijskem letu je v višješolski program hortikulture vpisanih 51 študentov, v programu snovanje vizu- alnih komunikacij in trženja pa 42. Število se iz leta v leto spreminja, včasih jih je več, včasih manj. »Kot prvi v Sloveniji smo v šolskem parku že pred leti uredili učno pot za slepe, slabovidne in videče. Pred časom smo jo v sodelovanju z Lions klubom obnovili. Namenjena je slepim in slabovidnim, da lahko lepote parka spoznavajo na načine, ki so prilagojeni njihovim zmožnostim. Sicer pa park uporabljamo tudi v promocijske namene,« je pojasnila dolgoletna ravnateljica Nada Reberšek Natek. Ravnateljevanje je z novim letom prevzel Rafael Hrustel. na državni ravni vključene v Skupnost višjih strokovnih šol Slovenije, ki je celjski višji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti podelila priznanje ob dvajseti obletni- ci, prav tako ravnateljici Nadi Reberšek Natek. »Obletnica šole je eden od načinov, da se lahko predstavi širši jav- nosti ter opozori na svoja prizadevanja in dosežke. Je svojevrsten mejnik, ki vodi šolo v novo obdobje. Vesela sem, da smo vseh dvajset let s sodelavci uspešno kljubovali različnim izzivom ter delali predano in kakovostno,« še poudarja sogovornica. Pra- znovanja dvajsete obletnice ne bodo počastili le z enim dogodkom, ampak se jih bo v celem študijskem letu zvr- stilo več. »Odločili smo se, da bomo dogodke nizali dvajsetega v mesecu. Začeli smo 20. no- vembra lani, ko smo orga- nizirali strokovni posvet o zasajevanju degradiranih tal z rastlinami. Mesec kasneje, 20. decembra, smo pripravili slovesno podelitev diplom- skih listin. Letos spomladi, najverjetneje 20. marca, bomo v sodelovanju s priznanim strokovnjakom za kaktuse or- ganizirali razstavo posebnih vrst te rastline. Četrti dogo- dek smo si zamislili tako, da bodo študenti s predavatelji in z inštruktorji prikazali svoje izdelke ter tako zaključili ob- dobje delovanja naše šole,« še pravi sogovornica. Dosežki šole Med največje dosežke šole uvršča to, da so študenti za- dovoljni in uspešni, prav tako predavatelji. »Študente smo ves čas spodbujali, da so se udeleževali različnih tekmo- vanj na državni in mednaro- dni ravni. Poudarila bi tekmo- vanje s področij cvetličarstva V osrčju Celja stoji izobra- ževalna ustanova, ki s svojo bogato zgodovino, sodob- nimi pristopi in z izjemnim mednarodnim povezovanjem že desetletja odpira vrata mla- dim generacijam. Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin, nekoč srednja šola za gostinstvo in turizem, danes združuje različna področja – od gastronomije in turizma do farmacije in biotehnologi- je – ter ponuja dijakom širok spekter možnosti za uspešno kariero doma in v tujini. O preteklih dosežkih, aktual- nih projektih in viziji za priho- dnost smo se pogovarjali z rav- nateljem Iztokom Leskovarjem, ki s svojo ekipo usmerja šolo v novo obdobje odličnosti. Nekoč srednja šola za go- stinstvo in turizem, zdaj že eno leto SIC Alme M. Karlin. Kako ste se vsi privadili na novo ime? Vsaka sprememba zahteva nek čas prilagajanja, a lahko re- čem, da smo novo ime sprejeli s ponosom in z navdušenjem. Ime šole zdaj odraža širino pro- gramov, ki jih izvajamo, in se ne osredotoča zgolj na gostinstvo in turizem. Alma M. Karlin je bila Celjanka, svetovna popotnica, raziskovalka in pisateljica, njena zgodba nas navdihuje, saj tudi mi mladim omogočamo razi- skovanje in pridobivanje znanj, ki jih bodo popeljala v svet. Di- jaki, učitelji in starši so novo ime hitro sprejeli, saj odraža sodob- no podobo naše izobraževalne ustanove. Šola ima bogato in dolgole- tno tradicijo v izobraževanju za gostince in turistične de- lavce, zadnji dve leti vpisujete tudi v program farmacevtski tehnik in biotehniška gimnazi- ja. Kako sta se nova programa prijela in kakšno zanimanje prihodnjih dijakov pričakujete v letu, ki prihaja? Oba nova programa sta že v prvih letih pokazala velik poten- cial in zanimanje med učenci. Farmacevtska industrija je ras- toča panoga, ki zahteva visoko usposobljene strokovnjake, zato so farmacevtski tehniki zelo iskani. Biotehniška gim- nazija dijakom odpira vrata v naravoslovne in raziskovalne poklice. Veseli nas, da se je za- nimanje za ta programa ohra- nilo, pričakujemo, da se bo še povečalo. K temu pripomorejo tudi naši sodobno opremljeni prostori in kakovostni učitelji, ki dijakom ponujajo izjemno podporo pri učenju. Slovite po izjemni medna- rodni dejavnosti. Številni vaši dijaki odhajajo na prakso v tujino, prav tako učitelji in de- lodajalci, na drugi strani ima- te v šoli pogosto tudi obiske iz tujine. Kje vidite prednosti tovrstnega sodelovanja? Mednarodne izmenjave so ena ključnih prednosti naše šole. Dijaki pridobijo izkušnje v resničnem delovnem okolju v tujini, kar jim omogoča razvoj samostojnosti, širjenje obzorij in izboljšanje jezikovnih ter stro- kovnih kompetenc. Prav tako sodelujemo z učitelji in deloda- jalci iz drugih držav, kar omo- goča izmenjavo dobrih praks in razvoj inovativnih pristopov pri poučevanju. Ponosni smo, da naša šola v tem pogledu sodi med najdejavnejše v Sloveniji. Kako se povezujete s trgom dela, z delodajalci? Povezovanje z gospodar- stvom je temelj uspešnega izobraževalnega sistema. Naši dijaki v času šolanja opravljajo praktično usposabljanje pri ug- lednih delodajalcih, s katerimi redno sodelujemo in prilaga- jamo učni proces potrebam trga. Prav tako organiziramo strokovne delavnice, gostujoča predavanja in obiske podjetij, da dijakom omogočimo vpog- led v delovno okolje. Še posebej pomembno je, da dijaki prido- bijo uporabna znanja, ki jih lahko takoj prenesejo v prakso. Pod vašim okriljem delujeta tudi dijaški in študentski dom ter medpodjetniški izobraže- valni center. Kako se dejavno- sti vseh treh organizacijskih enot prepletajo in kakšno ko- rist imajo od tega dijaki? Dijaški in študentski dom, šola ter medpodjetniški izo- braževalni center delujejo kot Intervju z Iztokom Leskovarjem, ravnateljem Strokovnega izobraževalnega centra (SIC) Alme M. Karlin: celota, ki dijakom in študentom ponuja več kot zgolj izobraže- vanje. V dijaškem in študent- skem domu skrbimo za udob- no bivanje in dobro počutje dijakov ter jim omogočamo tudi številne obšolske dejavno- sti. Medpodjetniški izobraževal- ni center je odličen prostor za pridobivanje praktičnih veščin in dodatno usposabljanje, saj dijakom omogoča delo v so- dobnih laboratorijih in delavni- cah ter povezovanje s podjetji in strokovnjaki. S tem jim že v času šolanja omogočamo ne- posredno pripravo na trg dela. V dijaškem in študentskem domu trenutno opravljate ob- sežno prenovo. Kako potekajo dela in kakšne bodo izboljšave za vaše uporabnike? Prenova dijaškega doma je ena največjih naložb v njego- vi zgodovini. Gre za celovito energetsko in statično obnovo, ki bo izboljšala pogoje bivanja za dijake in študente. Načrtuje- mo zamenjavo fasade, strehe, stavbnega pohištva in celot- nega energetskega sistema, kar bo prispevalo k nižjim stroškom in večji energet- ski učinkovitosti. Prav tako bomo posodobili sobe in skupne prostore ter izbolj- šali prezračevanje. Prenova poteka v več fazah, da bodo dijaki kljub delom imeli čim boljše pogoje za bivanje in učenje. Kakšni so vaši načrti? Kje vidite priložnosti in izzive? Naš cilj je ostati vodilna izobraževalna ustanova na področju gostinstva, turiz- ma, farmacije in biotehno- logije. Priložnosti vidimo v nadaljnjem razvoju medna- rodnega sodelovanja, uvaja- nju sodobnih učnih metod in razširitvi programov, ki bodo sledili potrebam trga dela. Izzivi so predvsem prilagajanje hitrim spre- membam v gospodarstvu in izobraževanju ter zagota- vljanje kakovostnega kadra. Prepričani smo, da bomo s pravim pristopom in vizi- jo šolo še naprej razvijali v smeri odličnosti. »Smo šola prihodnosti, zgrajena na tradiciji« www.sic-alma.si Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Informativna dneva: 14. in 15. februar 2025 Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: nina.gosniksimeonovic@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Elektro in računalniška šola: urska.koletnik@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Šola za storitvene dejavnosti: karmen.mikek@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Gimnazija: svetovalna.gim@scv.si, erina.zukic@scv.si, sara.brezovnik@scv.si Višja strokovna šola: vss@scv.si https://informativni.scv.si https://www.facebook.com/scvelenje https://www.instagram.com/scvelenje https://www.youtube.com/user/scvvideo »S praznovanjem 20. obletnic smo začeli 20. novembra lani, ko smo organizirali strokovni posvet o zasajevanju degradiranih tal z rastlinami. Mesec kasneje, 20. decembra, smo pripravili slovesno podelitev diplomskih listin. Letos spomladi, najverjetneje 20. marca, bomo v sodelovanju s priznanim strokovnjakom za kaktuse organizirali razstavo posebnih vrst te rastline,« poudarja sogovornica. Nada Reberšek Natek šolo zapušča v prepričanju, da je pred šolo lepa prihodnost. Za dvajsetletno ravnateljevanje je prejela priznanje Skupnosti viš- jih strokovnih šol Slovenije. in aranžerstva na državni ravni, najboljši so se lahko udeležili tudi mednarodnih tekmovanj, kot sta SloSkils in EuroSkils. S tekmovanja Eu- roSkils se je naša študentka vrnila z diplomo odličnosti, druga študentka je zasedla tretje mesto, torej bronasto medaljo s področja cvetličar- stva,« pove s ponosom Nada Reberšek Natek. Med uspehe šole uvršča tudi organizacijo vsakoletnega posveta s po- dročja hortikulture, doslej se jih je zvrstilo že trinajst. Za njihovo organizacijo je šola ob zadnji evalvaciji od Na- cionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v vi- sokem šolstvu prejela oceno odličnosti. »Kot prvi v Sloveniji smo v šolskem parku že pred leti uredili učno pot za slepe, slabovidne in videče. Pred časom smo jo v sodelovanju z Lions klubom obnovili. Na- menjena je slepim in slabovi- dnim, da lahko lepote parka spoznavajo na načine, ki so prilagojeni njihovim zmožno- stim. Sicer pa park uporablja- mo tudi v promocijske name- ne,« še pojasni. Šola je uspela pridobiti projekt, ki je pove- zoval dve državi – Slovenijo in Švico. V njegovem sklopu so v šoli uredili novo učilni- co za krajinsko vrtnarstvo. »In ko že govoriva o uspehih šole, je prav, da izpostavim tudi dobro povezanost naše šole z različnimi delodajalci, ki so zelo pomemben par- tner v procesu izobraževa- nja. Praktično izobraževanje namreč naši profesorji izva- jajo le v delovnem procesu, kjer nastajajo tudi diplomska dela,« še doda. Nezadostno financiranje V letošnjem študijskem letu je v višješolski program hortikulture vpisanih 51 štu- dentov, v program snovanje vizualnih komunikacij in trženja pa 42. Na šoli verja- mejo, da bodo naslednje leto v novem višješolskem progra- mu fotografi je zapolnili vsa vpisna mesta. In s kakšnimi težavami so se v šoli soočali v minulih dveh desetletjih? »Pri vsakem delu se soočamo s težavami, pomembno je, da jih sprejemamo kot dobrodo- šle izzive, ki nas spodbujajo k iskanju najboljših rešitev. Te rešitve vodijo do boljše kakovosti dela. Seveda smo se tudi v naši šoli soočali z izzivi, ki smo jih uspeli rešiti. Največji problem na podro- čju strokovnega višjega šol- stva predstavlja fi nanciranje programov. Manj študentov pomeni manj denarja. To se mora spremeniti. Na to opo- zarjamo vse višje strokovne šole. Želimo, da bi nam dr- žava namenila več sredstev, s katerimi bi lahko zagotovili čim boljše pogoje za izobra- ževanje,« še poudarja. Vsako leto se lahko tako v višješolski program hortikul- ture kot tudi v program sno- vanje vizualnih komunikacij in trženja vpiše 35 rednih in 20 izrednih študentov Leto- šnjo jesen bodo prvič vpiso- vali v nov višješolski program fotografi je, v katerem bo prav tako na voljo 35 mest za re- dne in 20 mest za izredne študente. Zdaj že nekdanja rav- nateljica pravi, da šolo zapušča s prijetnimi ob- čutji. »Želim si, da bi šola svojo vizijo in poslanstvo uspešno uresničevala in nadgrajevala. Da bi tako predavatelji in inštruktorji kot tudi študenti izkoristili vse danosti razvoja posa- meznih strokovnih podro- čij in šolo popeljali v novo 20-letno obdobje.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Diplomanti obeh višješol- skih programov, v katerih pridobijo naziva inženir hor- tikulture ter inženir vizualnih komunikaciji in trženja, ima- jo veliko uporabnega znanja, saj se že med šolanjem sezna- nijo z delovnim procesom v različnih podjetjih. »Deloda- jalci našim študentom nudi- jo priložnost za pridobitev izkušenj v delovnem okolju. Tudi zato po končanem štu- diju lažje dobijo zaposlitev,« pravi dolgoletna ravnateljica Nada Reberšek Natek, ki se je 31. decembra upokojila, a smo jo pred dnevi še ujeli v šoli, kjer pomaga pri urejanju dejavnosti, povezanih z uved- bo novega višješolskega pro- grama s področja fotografije. Prve študente bodo vpisali v naslednjem študijskem letu. Tudi razstava kaktusov V Sloveniji imamo približno 40 višjih strokovnih šol. Te so 20 let višješolskega strokovnega programa v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Pogumno tudi v naslednja dvajseta Predvsem zaradi potreb gospodarstva je bil pred dvema desetletjema uveden višješolski program v Strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Njeni diplo- manti imajo več uporabnega znanja, ki ga pridobivajo pri različnih delodajalcih, poudarja Nada Reberšek Natek, ki je šolo vodila od njene ustanovitve in je vesela, da jo bodo prihajajoče študijsko leto obogatili še z višješolskim pro- gramom fotografije. Konec lanskega leta se je upokojila. Njen naslednik je Rafael Hrustel. Dvajseto obletnico bodo obeležili z več dogodki, na katerih bodo predstavili delo šole in dosežke študentov. BARBARA FURMAN V letošnjem študijskem letu je v višješolski program hortikulture vpisanih 51 študentov, v programu snovanje vizu- alnih komunikacij in trženja pa 42. Število se iz leta v leto spreminja, včasih jih je več, včasih manj. »Kot prvi v Sloveniji smo v šolskem parku že pred leti uredili učno pot za slepe, slabovidne in videče. Pred časom smo jo v sodelovanju z Lions klubom obnovili. Namenjena je slepim in slabovidnim, da lahko lepote parka spoznavajo na načine, ki so prilagojeni njihovim zmožnostim. Sicer pa park uporabljamo tudi v promocijske namene,« je pojasnila dolgoletna ravnateljica Nada Reberšek Natek. Ravnateljevanje je z novim letom prevzel Rafael Hrustel. na državni ravni vključene v Skupnost višjih strokovnih šol Slovenije, ki je celjski višji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti podelila priznanje ob dvajseti obletni- ci, prav tako ravnateljici Nadi Reberšek Natek. »Obletnica šole je eden od načinov, da se lahko predstavi širši jav- nosti ter opozori na svoja prizadevanja in dosežke. Je svojevrsten mejnik, ki vodi šolo v novo obdobje. Vesela sem, da smo vseh dvajset let s sodelavci uspešno kljubovali različnim izzivom ter delali predano in kakovostno,« še poudarja sogovornica. Pra- znovanja dvajsete obletnice ne bodo počastili le z enim dogodkom, ampak se jih bo v celem študijskem letu zvr- stilo več. »Odločili smo se, da bomo dogodke nizali dvajsetega v mesecu. Začeli smo 20. no- vembra lani, ko smo orga- nizirali strokovni posvet o zasajevanju degradiranih tal z rastlinami. Mesec kasneje, 20. decembra, smo pripravili slovesno podelitev diplom- skih listin. Letos spomladi, najverjetneje 20. marca, bomo v sodelovanju s priznanim strokovnjakom za kaktuse or- ganizirali razstavo posebnih vrst te rastline. Četrti dogo- dek smo si zamislili tako, da bodo študenti s predavatelji in z inštruktorji prikazali svoje izdelke ter tako zaključili ob- dobje delovanja naše šole,« še pravi sogovornica. Dosežki šole Med največje dosežke šole uvršča to, da so študenti za- dovoljni in uspešni, prav tako predavatelji. »Študente smo ves čas spodbujali, da so se udeleževali različnih tekmo- vanj na državni in mednaro- dni ravni. Poudarila bi tekmo- vanje s področij cvetličarstva V osrčju Celja stoji izobra- ževalna ustanova, ki s svojo bogato zgodovino, sodob- nimi pristopi in z izjemnim mednarodnim povezovanjem že desetletja odpira vrata mla- dim generacijam. Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin, nekoč srednja šola za gostinstvo in turizem, danes združuje različna področja – od gastronomije in turizma do farmacije in biotehnologi- je – ter ponuja dijakom širok spekter možnosti za uspešno kariero doma in v tujini. O preteklih dosežkih, aktual- nih projektih in viziji za priho- dnost smo se pogovarjali z rav- nateljem Iztokom Leskovarjem, ki s svojo ekipo usmerja šolo v novo obdobje odličnosti. Nekoč srednja šola za go- stinstvo in turizem, zdaj že eno leto SIC Alme M. Karlin. Kako ste se vsi privadili na novo ime? Vsaka sprememba zahteva nek čas prilagajanja, a lahko re- čem, da smo novo ime sprejeli s ponosom in z navdušenjem. Ime šole zdaj odraža širino pro- gramov, ki jih izvajamo, in se ne osredotoča zgolj na gostinstvo in turizem. Alma M. Karlin je bila Celjanka, svetovna popotnica, raziskovalka in pisateljica, njena zgodba nas navdihuje, saj tudi mi mladim omogočamo razi- skovanje in pridobivanje znanj, ki jih bodo popeljala v svet. Di- jaki, učitelji in starši so novo ime hitro sprejeli, saj odraža sodob- no podobo naše izobraževalne ustanove. Šola ima bogato in dolgole- tno tradicijo v izobraževanju za gostince in turistične de- lavce, zadnji dve leti vpisujete tudi v program farmacevtski tehnik in biotehniška gimnazi- ja. Kako sta se nova programa prijela in kakšno zanimanje prihodnjih dijakov pričakujete v letu, ki prihaja? Oba nova programa sta že v prvih letih pokazala velik poten- cial in zanimanje med učenci. Farmacevtska industrija je ras- toča panoga, ki zahteva visoko usposobljene strokovnjake, zato so farmacevtski tehniki zelo iskani. Biotehniška gim- nazija dijakom odpira vrata v naravoslovne in raziskovalne poklice. Veseli nas, da se je za- nimanje za ta programa ohra- nilo, pričakujemo, da se bo še povečalo. K temu pripomorejo tudi naši sodobno opremljeni prostori in kakovostni učitelji, ki dijakom ponujajo izjemno podporo pri učenju. Slovite po izjemni medna- rodni dejavnosti. Številni vaši dijaki odhajajo na prakso v tujino, prav tako učitelji in de- lodajalci, na drugi strani ima- te v šoli pogosto tudi obiske iz tujine. Kje vidite prednosti tovrstnega sodelovanja? Mednarodne izmenjave so ena ključnih prednosti naše šole. Dijaki pridobijo izkušnje v resničnem delovnem okolju v tujini, kar jim omogoča razvoj samostojnosti, širjenje obzorij in izboljšanje jezikovnih ter stro- kovnih kompetenc. Prav tako sodelujemo z učitelji in deloda- jalci iz drugih držav, kar omo- goča izmenjavo dobrih praks in razvoj inovativnih pristopov pri poučevanju. Ponosni smo, da naša šola v tem pogledu sodi med najdejavnejše v Sloveniji. Kako se povezujete s trgom dela, z delodajalci? Povezovanje z gospodar- stvom je temelj uspešnega izobraževalnega sistema. Naši dijaki v času šolanja opravljajo praktično usposabljanje pri ug- lednih delodajalcih, s katerimi redno sodelujemo in prilaga- jamo učni proces potrebam trga. Prav tako organiziramo strokovne delavnice, gostujoča predavanja in obiske podjetij, da dijakom omogočimo vpog- led v delovno okolje. Še posebej pomembno je, da dijaki prido- bijo uporabna znanja, ki jih lahko takoj prenesejo v prakso. Pod vašim okriljem delujeta tudi dijaški in študentski dom ter medpodjetniški izobraže- valni center. Kako se dejavno- sti vseh treh organizacijskih enot prepletajo in kakšno ko- rist imajo od tega dijaki? Dijaški in študentski dom, šola ter medpodjetniški izo- braževalni center delujejo kot Intervju z Iztokom Leskovarjem, ravnateljem Strokovnega izobraževalnega centra (SIC) Alme M. Karlin: celota, ki dijakom in študentom ponuja več kot zgolj izobraže- vanje. V dijaškem in študent- skem domu skrbimo za udob- no bivanje in dobro počutje dijakov ter jim omogočamo tudi številne obšolske dejavno- sti. Medpodjetniški izobraževal- ni center je odličen prostor za pridobivanje praktičnih veščin in dodatno usposabljanje, saj dijakom omogoča delo v so- dobnih laboratorijih in delavni- cah ter povezovanje s podjetji in strokovnjaki. S tem jim že v času šolanja omogočamo ne- posredno pripravo na trg dela. V dijaškem in študentskem domu trenutno opravljate ob- sežno prenovo. Kako potekajo dela in kakšne bodo izboljšave za vaše uporabnike? Prenova dijaškega doma je ena največjih naložb v njego- vi zgodovini. Gre za celovito energetsko in statično obnovo, ki bo izboljšala pogoje bivanja za dijake in študente. Načrtuje- mo zamenjavo fasade, strehe, stavbnega pohištva in celot- nega energetskega sistema, kar bo prispevalo k nižjim stroškom in večji energet- ski učinkovitosti. Prav tako bomo posodobili sobe in skupne prostore ter izbolj- šali prezračevanje. Prenova poteka v več fazah, da bodo dijaki kljub delom imeli čim boljše pogoje za bivanje in učenje. Kakšni so vaši načrti? Kje vidite priložnosti in izzive? Naš cilj je ostati vodilna izobraževalna ustanova na področju gostinstva, turiz- ma, farmacije in biotehno- logije. Priložnosti vidimo v nadaljnjem razvoju medna- rodnega sodelovanja, uvaja- nju sodobnih učnih metod in razširitvi programov, ki bodo sledili potrebam trga dela. Izzivi so predvsem prilagajanje hitrim spre- membam v gospodarstvu in izobraževanju ter zagota- vljanje kakovostnega kadra. Prepričani smo, da bomo s pravim pristopom in vizi- jo šolo še naprej razvijali v smeri odličnosti. »Smo šola prihodnosti, zgrajena na tradiciji« www.sic-alma.si Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Informativna dneva: 14. in 15. februar 2025 Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: nina.gosniksimeonovic@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Elektro in računalniška šola: urska.koletnik@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Šola za storitvene dejavnosti: karmen.mikek@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Gimnazija: svetovalna.gim@scv.si, erina.zukic@scv.si, sara.brezovnik@scv.si Višja strokovna šola: vss@scv.si https://informativni.scv.si https://www.facebook.com/scvelenje https://www.instagram.com/scvelenje https://www.youtube.com/user/scvvideo »S praznovanjem 20. obletnic smo začeli 20. novembra lani, ko smo organizirali strokovni posvet o zasajevanju degradiranih tal z rastlinami. Mesec kasneje, 20. decembra, smo pripravili slovesno podelitev diplomskih listin. Letos spomladi, najverjetneje 20. marca, bomo v sodelovanju s priznanim strokovnjakom za kaktuse organizirali razstavo posebnih vrst te rastline,« poudarja sogovornica. Nada Reberšek Natek šolo zapušča v prepričanju, da je pred šolo lepa prihodnost. Za dvajsetletno ravnateljevanje je prejela priznanje Skupnosti viš- jih strokovnih šol Slovenije. in aranžerstva na državni ravni, najboljši so se lahko udeležili tudi mednarodnih tekmovanj, kot sta SloSkils in EuroSkils. S tekmovanja Eu- roSkils se je naša študentka vrnila z diplomo odličnosti, druga študentka je zasedla tretje mesto, torej bronasto medaljo s področja cvetličar- stva,« pove s ponosom Nada Reberšek Natek. Med uspehe šole uvršča tudi organizacijo vsakoletnega posveta s po- dročja hortikulture, doslej se jih je zvrstilo že trinajst. Za njihovo organizacijo je šola ob zadnji evalvaciji od Na- cionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v vi- sokem šolstvu prejela oceno odličnosti. »Kot prvi v Sloveniji smo v šolskem parku že pred leti uredili učno pot za slepe, slabovidne in videče. Pred časom smo jo v sodelovanju z Lions klubom obnovili. Na- menjena je slepim in slabovi- dnim, da lahko lepote parka spoznavajo na načine, ki so prilagojeni njihovim zmožno- stim. Sicer pa park uporablja- mo tudi v promocijske name- ne,« še pojasni. Šola je uspela pridobiti projekt, ki je pove- zoval dve državi – Slovenijo in Švico. V njegovem sklopu so v šoli uredili novo učilni- co za krajinsko vrtnarstvo. »In ko že govoriva o uspehih šole, je prav, da izpostavim tudi dobro povezanost naše šole z različnimi delodajalci, ki so zelo pomemben par- tner v procesu izobraževa- nja. Praktično izobraževanje namreč naši profesorji izva- jajo le v delovnem procesu, kjer nastajajo tudi diplomska dela,« še doda. Nezadostno financiranje V letošnjem študijskem letu je v višješolski program hortikulture vpisanih 51 štu- dentov, v program snovanje vizualnih komunikacij in trženja pa 42. Na šoli verja- mejo, da bodo naslednje leto v novem višješolskem progra- mu fotografi je zapolnili vsa vpisna mesta. In s kakšnimi težavami so se v šoli soočali v minulih dveh desetletjih? »Pri vsakem delu se soočamo s težavami, pomembno je, da jih sprejemamo kot dobrodo- šle izzive, ki nas spodbujajo k iskanju najboljših rešitev. Te rešitve vodijo do boljše kakovosti dela. Seveda smo se tudi v naši šoli soočali z izzivi, ki smo jih uspeli rešiti. Največji problem na podro- čju strokovnega višjega šol- stva predstavlja fi nanciranje programov. Manj študentov pomeni manj denarja. To se mora spremeniti. Na to opo- zarjamo vse višje strokovne šole. Želimo, da bi nam dr- žava namenila več sredstev, s katerimi bi lahko zagotovili čim boljše pogoje za izobra- ževanje,« še poudarja. Vsako leto se lahko tako v višješolski program hortikul- ture kot tudi v program sno- vanje vizualnih komunikacij in trženja vpiše 35 rednih in 20 izrednih študentov Leto- šnjo jesen bodo prvič vpiso- vali v nov višješolski program fotografi je, v katerem bo prav tako na voljo 35 mest za re- dne in 20 mest za izredne študente. Zdaj že nekdanja rav- nateljica pravi, da šolo zapušča s prijetnimi ob- čutji. »Želim si, da bi šola svojo vizijo in poslanstvo uspešno uresničevala in nadgrajevala. Da bi tako predavatelji in inštruktorji kot tudi študenti izkoristili vse danosti razvoja posa- meznih strokovnih podro- čij in šolo popeljali v novo 20-letno obdobje.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE V središču Celja od leta 2008 deluje Zavod za raziska- ve, izobraževanje in trajnostni razvoj (Zavod ZRI). Po besedah direktorice zavoda Alenke Vodončnik omenje- ni zavod ponuja izobraževanja, ki jih na trgu primanj- kuje, v zadnjem času se usmerja predvsem na področja spodbujanja digitalne, zdravstvene in fi nančne pisme- nosti. Ker zavod sam zagotavlja vire fi nanciranja, so izobraževanja za uporabnike brezplačna. TINA STRMČNIK Alenka Vodončnik, direktorica Zavoda ZRI »Nikoli nismo prestari za spremembe« Zavod ZRI pripravlja različ- na vrednotenja za ministrstva, izvaja izobraževalne progra- me ter se odziva na povpraše- vanja na trgu. »Pred ustanovi- tvijo zavoda sem sodelovala z različnimi ministrstvi in s cilj- nimi skupinami v lokalnem in regionalnem okolju ter zazna- la, da so na trgu velike potre- be po nekaterih vsebinah in znanjih, izobraževanjih, ki jih ni bilo na voljo,« je povedala direktorica. Zavod sam išče in zagotavlja vire fi nanciranja. Pridobiva sredstva iz državne- ga proračuna, prijavlja se tudi na razpise Evropske unije. To pomeni, da so za končnega uporabnika programi brez- plačni. V preteklosti je zavod izvajal tečaje tujih jezikov, kjer so zna- nje med drugim podajali na- tivni govorci iz tujih držav. Ker je v zadnjem času glede tega na trgu dovolj ponudnikov, je tečaje opustil. Sedaj poudarek namenja trem pomembnim vsebinam, in sicer digitalni, zdravstveni in fi nančni pi- smenosti. »Glede teh vsebin so potrebe pri različnih ciljnih skupinah različne. Pri digitalni pismenosti so na primer otro- ci vešči uporabe računalnikov, pametnih telefonov in drugih naprav, manjka pa jim znanje glede usvajanja strukturiranih podatkov, izpolnjevanja vpra- šalnikov … Medtem starejši uporabniki znajo izpolnjevati vprašalnike in odgovarjati na vprašanja, niso pa na primer vešči pridobitve digitalnega po- trdila, s pomočjo katerega lah- ko opravimo marsikatero sto- ritev, oddamo različne vloge.« Dodala je še, da udeležencem izobraževanj omenjene vsebi- ne predstavijo tako teoretično kot tudi praktično. Za vključevanje dolgotrajno brezposelnih Zavod ZRI je doslej že več- krat izvajal programe social- ne aktivacije. Tudi lani ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mo- žnosti izbralo za izvajalca. V projektu, ki traja od leta 2024 do leta 2027, programe izvaja v Celju, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah. V Sloven- skih Konjicah pri tem sodelu- je s partnerjem, Mladinskim centrom Dravinjske doline, v Šmarju pri Jelšah pa z Ljudsko univerzo Rogaška Slatina. Do leta 2027 bo izvedel pet programov. Nabor udeležen- cev pripravita Zavod RS za za- poslovanje in center za social- no delo. »Z udeleženci imamo individualne razgovore, nato pa jih 15 izberemo v vsako skupino na vsaki lokaciji,« je razložila sogovornica, in do- dala, da posamezen program traja pol leta. Prva dva meseca se mentor- ji v predavalnicah posvečajo predvsem dvigu samopodobe pri udeležencih, pomagajo jim pri prepoznavanju njihovih »Že večmesečna, kaj šele večletna odsotnost s trga dela pomeni, da ljudje pozabljajo na znanja, ki so jih usvojili med izobraževanjem. Dlje kot so odsotni s trga dela, težje se vrnejo nanj.« Direktorica Zavoda ZRI Alenka Vodončnik BREZPLAČNE DELAVNICE ZA DVIG FINANČNE PISMENOSTI ALI NAJ SVOJ DENAR VLAGAM? Ponedeljek, 10. 3. 2025, ob 10.00 Program je namenjen vsem odraslim, ki si želite izboljšati znanja na področju naložb. Za več informacij nas kontaktirajte Ljudska univerza Celje, Cankarjeva ulica 1, Celje 03 428 67 62, info@lu-celje.si, www.lu-celje.si Načrtovanje osebnih financ: naučite se, kako učinkovito upravljati svoj proračun in sprejemati pametne finančne odločitve. Investiranje: pridobite osnovno znanje o različnih možnostih investiranja, kako začeti in katere možnosti so najbolj donosne. Dedovanje: spoznajte pomembne vidike dedovanja in kako načrtovati premoženje za prihodnje generacije. Kaj boste pridobili? Programi SENIORJI V AKCIJI Torek, 11. 3. 2025, ob 17.00 Za vse starejše od 55 let, ki želijo izboljšati svoje znanje o financah, dedovanju in načrtovati varno prihodnost. Ljudska univerza Celje vabi k brezplačnim izobraževalnim programom, ki bodo povečali vašo finančno pismenost. V okviru projekta Programi finančne pismenosti bodo obravnavane ključne teme, ki vam bodo pomagale okrepiti svojo finančno odpornost: BREZPLA ČNE DELAVNICE ZA DVIG B B B B BR R R R RE E E E EZ Z Z Z ZP P P P PL L L L LA LA LA A A A Č A Č A Č Č Č ČN N N N NE E E E E D D D D DE E E E EL L L L LA LA LA A A AV AV AV V V VN N N N NI I I I IC C C C CE E E E E Z Z Z Z ZA ZA ZA A A A D D D D DV DV DV V V VI I I I IG G G G G FINANČNE PISMENOSTI F F F F FI I I I IN N N N NA A A A AN N N N N Č Č Č Č ČN N N N NE E E E E P P P P PI I I I IS S S S SM M M M ME E E E EN N N N NO O O O OS S S S ST T T T TI I I I I Kaj boste pridobili? K K K K Ka Ka Ka a a aj aj aj j j aj aj aj aj aj a a a aj a a a aj a b b b b bo o o o os os os s s st t t t te te te e e e p p p p pr r r r ri i i i id d d d do o o o ob b b b bi i i i il l l l li i i i i? ? ? ? ? Načrtovanje osebnih financ: nau čite se, kako u činkovito upravljati svoj prora čun in sprejemati pametne finan čne odlo čitve. Investiranje: pridobite osnovno znanje o razli čnih mo žnostih investiranja, kako za četi in katere mo žnosti so naj aj a bolj donosne. Dedovanje: spoznaj aj a te pomembne vidike dedovanja in kako na črtovati premo ženje za prihodnje generacije. Programi P P P P Pr r r r ro ro ro o o og g g g gr r r r ra ra ra a a am m m m mi i i i i ALI NAJ AJ A SVOJ DENAR VLA LA L GAM? A A A AL AL AL L LI I I I N N N NA NA NA A AJ AJ AJ J J AJ AJ AJ A A A AJ A A A S S S SV SV SV V VO VO VO O OJ OJ OJ J J D D D DE E E EN N N NA NA NA A AR AR AR R R V V V VL L L LA LA LA A A LA LA LA L L L LA L L L G AG AG G GA GA GA A AM AM AM M M? ? ? ? A A A A A A A A A A A L A L A AL A A A A L A A AL L L AL A L AL AL L L L L L L I L I LI I I I I I I I I I N N N N N N N N N N N A N A N NA N N N N A N N NA A A NA N A NA NA A A A A A A J AJ A A A A J A A AJ J J AJ A J AJ AJ J J J J J J AJ AJ AJ A J AJ AJ AJ A AJ AJ AJ A A A AJ A A A J A A AJ A A A AJ A A A AJ A A A A A A A A A A J A A A A A A A S S S S S S S S S S S V S V S SV S S S S V S S SV V V SV S V SV SV V V V V V V O V O V VO V V V V O V V VO O O VO V O VO VO O O O O O O J O J O OJ O O O O J O O OJ J J OJ O J OJ OJ J J J J J J D D D D D D D D D D D E D E DE E E E E E E E E E N E N EN N N N N N N N N N A N A N NA N N N N A N N NA A A NA N A NA NA A A A A A A R A R A AR A A A A R A A AR R R AR A R AR AR R R R R R R V V V V V V V V V V V L V L VL L L L L L L L L L A LA L L L L A L L LA A A LA L A LA LA A A A A A A LA LA LA L A LA LA LA L LA LA LA L L L LA L L L A L L LA L L L LA L L L LA L L L L L L L L L L A L L L L L L L G A G A AG A A A A G A A AG G G AG A G AG AG G G G G G G A G A G GA G G G G A G G GA A A GA G A GA GA A A A A A A M A M A AM A A A A M A A AM M M AM A M AM AM M M M M M M ? M ? M? ? ? ? ? ? ? ? ? ? Program je namenjen vsem odraslim, ki si želite izboljšati znanja na podro čju nalo žb. Torek, 11. 3. 2025, ob 17.00 Ponedeljek, 10. 3. 2025, ob 10.00 SENIORJI V AKCIJI S S S SE E E EN N N NI I I IO O O OR R R RJ J J JI I I I V V V V A A A AK K K KC C C CI I I IJ J J JI I I I S S S S S S S S S S S E E E E E E E E E E E N N N N N N N N N N N I I I I I I I I I I I O O O O O O O O O O O R R R R R R R R R R R J R J RJ J J J J J J J J J I I I I I I I I I I I V V V V V V V V V V V A A A A A A A A A A A K A K AK K K K K K K K K K C K C KC C C C C C C C C C I I I I I I I I I I I J J J J J J J J J J J I I I I I I I I I I I Za vse starejše od 55 let, ki želijo izboljšati svoje znanje o financah, dedovanju in na črtovati varno prihodnost. Za več informacij nas kontaktirajte Lj Lj L udska univerza Celje, Cankarj rj r eva ulica 1, Celje 03 428 67 62, info fo f @lu-celje.si, ww ww w w ww w .lu-celje.si vabi k vpisu v srednješolske in višješolske programe. GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA izvaja naslednje programe : EKONOMSKA GIMNAZIJA, EKONOMSKI TEHNIK, TEHNIK VAROVANJA, TRGOVEC, EKONOMSKI TEHNIK PTI in MATURITETNI TEČAJ. Vabljeni na informativni dan 14. februarja 2025 ob 9. in 15. uri ter 15. februarja 2025 ob 9. uri na Kosovelovi ulici 4. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2025/2026 bo od 20. 8. 2025 do zapolnitve prostih mest. Informacije: srednja.escelje.si, 03 54 82 930 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA izvaja programa EKONOMIST in ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE kot redni in izredni študij. Informativni dan bo 14. februarja 2025 ob 10. in 17. uri ter 15. februarja 2025 ob 10. uri na Višji strokovni šoli, Mariborska cesta 2, ter istočasno na daljavo prek videokonferenčnega sistema Zoom. Informacije: visja.escelje.si, 03 42 85 450 VLJUDNO VABLJENI! Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE kompetenc, določanju ciljev. »Z udeleženci se pogovarjamo o tem, kaj želijo doseči. Zani- ma nas, ali želijo kaj spremeni- ti v svojem doživljanju sveta.« Vodončnikova je poudarila, da že večmesečna, kaj šele več- letna odsotnost s trga dela po- meni, da ljudje pozabljajo na znanja, ki so jih usvojili med izobraževanjem. »Dlje kot so odsotni s trga dela, težje se vr- nejo nanj. Med drugim izgubi- jo tudi občutek za to, kako se predstaviti delodajalcu na raz- govoru. T udi o tem jih opolno- močimo v sklopu programa.« Nato udeleženci tri mesece opravljajo konkretne delovne naloge pri delodajalcih, kjer se usposabljajo. Marsikdaj jim prav zaradi sodelovanja v pro- gramu socialne aktivacije uspe z delodajalci skleniti pogodbo o zaposlitvi. Če je le mogoče, jim odstrejo kakšna vrata Direktorica Zavoda ZRI je povedala, da udeleženci pro- grama socialne aktivacije po- gosto ostanejo v stiku z zavo- dom. Kadarkoli se oglasijo tja ali pokličejo, so jim sodelavci zavoda na voljo za različne nasvete. Če le lahko, jim po- magajo. Poskušajo jim odpreti vrata katerega od podjetij, da lažje pridejo do razgovora. Vodončnikova je prepri- čana, da ljudje nismo nikoli prestari, da bi se naučili česa novega. »V vsakem trenutku je priložnost za učenje. Teh- nologija se spreminja, tudi znanja napredujejo, vedno je kaj novega. Vse življenje moramo skrbeti za nadgra- dnjo znanja in se kdaj lotiti česa novega.« Ljudem, ki raz- mišljajo o svoji karierni poti, svetuje, naj dobro razmislijo o tem, kaj jih veseli. »Če dela- mo to, kar radi delamo, smo tudi v osebnem življenju bolj zadovoljni.« Foto: Andraž Purg »Pri digitalni, zdravstveni in finančni pismenosti so potrebe pri različnih ciljnih skupinah različne.« Vsi, ki so željni dodatnih izobraževanj, lahko možnosti, ki jih ponuja Zavod ZRI, preverijo na spletni strani https:// zavod-zri.si/ Tam so objavljene tudi telefonske številke. Zavod informacije objavlja tudi na svojih profilih na druž- benih omrežjih. Vesela je, da dolgotrajno brezposelnim osebam sodelovanje v programu socialne aktivacije velikokrat prinese možnost zaposlitve. Ljudska univerza Velenje vas vabi na brezplačno usposabljanje za boljše upravljanje osebnih financ. Pridružite se nam in prevzemite nadzor nad svojimi financami! Finančna m drost za vsak dan 040 663 900 edita.tamse@lu-velenje.si www.lu-velenje.si Titov trg 2, 3320 Velenje www.lu-velenje.si info@lu-velenje.si (03) 898 54 50 Ustvarjanje skozi ZNANJE Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Ali želi del svojega prostega časa nameniti umski in tele- sni dejavnosti ter preživeti delček časa ustvarjalno ob kulturnem in prijetnem dru- ženju? »Vsekakor. Ne glede na leta in prosti čas je zame še vedno najbolj pomembno slediti svojim željam po zna- nju, ustvarjanju, obiskovanju kulturnih in zabavnih prire- ditev, a tudi preprosto popi- ti kavico v prijetni družbi. Tudi šport in rekreacija sta mi blizu, enkrat tedensko se udeležim vodene telovadbe in joge. Priporočam,« je o svo- jem učenju v tretjem življenj- skem obdobju začela Marija Deželak. Zelo pester nabor programov Univerzi za tretje življenj- sko obdobje (U30) se je S Celjanko Marijo Deželak o njenem učenju v tretjem življenjskem obdobju »Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo!« Celjanka Marija Deželak živi na Lopati v svoji hiši v sklo- pu domačije skupaj s hčerino družino. Nekdaj so se ukvar- jali tudi s kmetijsko dejavnostjo, z vzrejo perutnine in jajc, kar so kasneje opustili. »Še vedno smo samooskrbni glede pridelave domače zelenjave,« pravi dobrovoljna Deželako- va. Upokojitev pred desetimi leti ji je vsekakor prinesla več časa za vse tisto, za kar ji ga je prej primanjkovalo, zlasti za branje, pisanje zgodb, člankov in reportaž, enako tudi za vključitev v prostočasne dejavnosti v okviru različnih društev in skupin. DEAN ŠUSTER Marija Deželak se je z upokojenci udeležila iz- leta z imenom Slovenija, od kod lepote tvoje. pridružila pred petimi leti, prej je bila vsa leta redna in zvesta obiskovalka mestne knjižnice, kamor še vedno rada zahaja: »Branje je zame potovanje v kraje in čase, ki jih poznam in so mi blizu, enako tudi v neznano, kar še želim raziskati. Vključena sem tudi v bralno značko za odrasle in bralno-pogovorne urice enkrat mesečno.« Z U30 je bila nazadnje lani jeseni na strokovni ekskurziji Po po- teh Ivane Kobilce z vodenim ogledom Narodne in univer- zitetne knjižnice v Ljubljani. »Bilo je vredno pohvale. Pred nekaj dnevi sem se razvajala v Šmarjeških Toplicah, med tako imenovanim tednom zdravja, kar sicer nima pove- zave z U30.« Univerza ponu- ja širok nabor izobraževalnih programov – od učenja tujih jezikov in spoznavanja kul- ture, umetnosti in zgodovine do razvijanja ustvarjalnosti na različnih področjih ter izobraževanja za osebno- stno rast in boljše razume- vanje sebe in sveta. »Nabor programov je zelo pester in marsikdo lahko najde zase, kar ga zanima. Pred dvema letoma sem se vpisala v na- daljevalni in dopolnilni tečaj angleščine, obiskala sem več predavanj in kulturnih pri- reditev, lani sem se vpisala v novinarski krožek in pro- jekt, imenovan Jata celjskih ptic, v okviru katerega smo pripravili in izvedli že dva javna nastopa.« »Vse življenje se učimo« Univerza nudi še različne sprostitvene in športne pro- grame ter tudi programe, kjer udeleženci spoznavajo digitalni svet. »Tovrstnega programa se nisem udeležila, morda se ga še bom. Digitalni svet mi ni tuj, računalnik in pametni telefon obvladam, seveda v obsegu svoje pame- ti. Nadgradnja in izboljšave so stalnica vseh, ki tovrstne naprave uporabljamo. Vse življenje se učimo,« prizna- ŠOLSKI CENTER CELJE Špela Kumer spela.kumer@sc-celje.si LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA info@lu-rogaska.si UPI – LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Biserka Neuholt Hlastec biserka.neuholt@upi.si Projekt sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus. Operacija je sofinancirana v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Program 2021–2027), cilja politike 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6: Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela in specifičnega cilja ESO4.7.: Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti. Opravljanje izpitov Udeležencem, ki uspešno končajo program priprav na strokovna izpita iz upravnega postop- ka, lahko sofinanciramo stroške enkratnega opravljanja omenjenih izpitov. V izobraževalne programe se lahko vključite vsi odrasli, posebno pozornost namenjamo ranljivim skupinam odraslih (nižje izobraženi, dejavni, stari 55 let ali več, tujci, zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora). Udeležba v programih je za vse udeležence brezplačna. Programe, razpisane v spomladanskem semestru, si lahko ogledate na naših spletnih straneh. Z vami na poti do znanja smo: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med letoma 2023 in 2029 iz Evropskega social- nega sklada plus sofinancira izvajanje izobraževalnih programov za odrasle za prido- bitev temeljnih kompetenc. Z NAMI NA POT ZNANJA – brezplačni tečaji za odrasle V savinjski regiji projekt izvajamo partnerji UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. V okviru projekta bomo do leta 2029 izvajali programe za pridobivanje temeljnih kompetenc: Javnoveljavne izobraževalne programe Usposabljanja za življenjsko uspešnost, namenjena razvoju pismenosti (progra- mi UŽU): UŽU Beremo in pišemo skupaj, Most do izobrazbe, Moj korak, Izzivi podežel- ja, Delovno mesto, Razgibajmo življenje z učenjem Slovenščina kot drugi in tuji jezik Začetna integracija priseljencev Računalniška pismenost za odrasle in Digitalna pismenost za odrasle Neformalne izobraževalne programe za odrasle Digitalne veščine sodobnih IKT v industriji 4.0 Napredno učenje Excela – osnovne veščine do vrtilnih tabel Digitalna orodja in umetna inteligenca Dinamika delovnega mesta – opremljeni za varnost in sodelovanje S ključnimi znanji na podjetniško pot Trening komunikacijskih veščin za odlično sporazumevanje in sodelovanje Skrb za telesni in duševni razvoj Priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka Usposabljanje za uporabo načel HACCP-sistema Sporazumevanje v tujem jeziku – vstopna raven A1 in osvežitveni tečaj A2 Sporazumevanje v slovenskem jeziku Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. www.lsmb.si Informativni dnevi: v petek, 14. 2. 2025, ob 9. in 15. uri in v soboto, 15. 2. 2025 ob 9.00. Univerza za tretje življenjsko obdo- bje Celje je članica Mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdo- bje. Članarina za aktivne člane Osre- dnje knjižnice Celje znaša 10 evrov, za nečlane 15. Zakon- ski pari s skupnim prebivališčem pla- čajo članarino za enega zakonca. S članstvom so zago- tovljene pravice do vpisa v programe, udeležbe na spre- mljevalnih dejavno- stih in obveščanja o drugih dejavnostih. Nekateri izobraže- valni programi so brezplačni, za ve- čino je potrebno plačilo prispevka za mentorske ure. Štu- dijsko leto se začne oktobra in traja do konca maja. Vodji izobraževalnih pro- gramov sta Mojca Videmšek in Tadej Strnad. va Marija. Zanimala nas je starostna struktura udele- žencev: »Po mojem opazo- vanju in stikih s slušatelji je precej različna, od tistih, ki so člani U30 od ustano- vitve, do tistih ›najmlajših‹, pravkar upokojenih. Sama spadam v zlato sredino.« Dodala je, da ni vljudno za moškega, če vpraša žensko po starosti, in med smeja- njem povedala, da šteje 68 pomladi. Cene za vsakogar sprejemljive Po končani srednji šoli se je zaposlila v takratni Ob- čini Celje kot matičarka. Kasneje je ob delu končala višjo in visoko upravno šolo v Ljubljani ter zamenjala več delovnih mest na različ- nih upravnih področjih, od izdajanja obrtnih in grad- benih dovoljenj. Dvajset let je delala v Občini Celje, od leta 1995 do upokoji- tve je bila v Upravni enoti Celje. Spada med najbolj pridne učenke? »Za nazaj se moram malo pohvaliti, bila sem odlična učenka. V srednji šoli sem imela le petice, tako da sem bila oproščena mature. Kakšna učenka oziroma slušateljica sem na U3O, morate vpraša- ti moje mentorje. Glede na svoja leta upoštevam načelo svojih pokojnih staršev: ›Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo.‹ Cene izobraževanja so različne, a menim, da so za vsako- gar sprejemljive. Veliko je odvisno od števila učnih ur in obsega snovi. Možno je tudi plačilo na obroke. Ne- kateri tečaji in učne ure so celo zastonj,« je razložila Deželakova. Želi tečaj slovenskega jezika Se slušatelji želijo pred- vsem učiti ali se obenem še prijetno družiti? »Eno in drugo. Meni druženje veliko pomeni, saj sem vse življenje vedno imela opravka z ljudmi. Izhajam iz številne družine, tudi sama sem si ustvarila svojo, moji otroci pridno nadalju- jejo tradicijo. Tudi v službi sem opravljala delo s stran- kami, ki mi razen redkih iz- jem niso šle na živce. Sem vesele narave in najbolje se počutim v svoji koži ali v družbi, ko sem dobre vo- lje. Seveda imam kdaj slab dan, kot vsakdo, in takrat si preprosto rečem: ›Tudi to bo minilo! ‹ Mnogo zanimi- vih ljudi je šlo skozi moje življenje, tako zasebno kot službeno. Prav oni oziroma njihove življenjske usode so me spodbudili k pisanju zgodb, več kot dvesto sem jih napisala in večina jih je bila tudi objavljenih v raz- ličnih glasilih in revijah. Kolegica v našem Celjskem literarnem društvu mi je pred časom dala ime zgod- barica. Sama zase raje re- čem, da sem ljubiteljska pi- sateljica. Navsezadnje sem samo upokojenka, ne glede na vse, kar počnem. Mene pri ljudeh ne zanima, kaj imajo, temveč kako se ima- jo.« A ciljev ji ne zmanjka: »Zelo si želim, da bi U3O organizirala tečaj sloven- skega jezika. Kot članica Slavističnega društva Celje se trudim in si prizadevam, da bi se naš materni jezik ohranil za nadaljnje rodo- ve.« Marija je babica sed- mim vnukom in rada reče, da je govoriti v slovenskem jeziku posebna ugodnost, sanjati v njem pa nekaj naj- lepšega. Foto: osebni arhiv Med učno uro novinarskega krožka na Radiu Celje Program PUM-O+ je zasnovan tako, da vsakemu udeležencu omogoči napredek tako na osebnem kot poklic- nem področju. Mladi s pomočjo podpore mentorjev lažje sprejemajo odločitve, se usmerijo na želeno pot in si zastavijo konkretne korake za dosego svojih ciljev. S pravim okoljem in podporo mladi napredujejo na svoji poti, premagujejo izzive in gradijo prihodnost, ki si jo želijo. Najdi svojo pot s PUM-O+ Celje (Projektno učenje mlajših odraslih) www.zavodzavaszivim.si PUM-O+ je program za mlade med 15. in 29. letom, ki: - se spopadajo z izzivi v šoli in potrebujejo dodatno podporo; - so zapustili šolo ali niso bili sprejeti v želeno šolo; - so brez poklica ali zaposlitve; - imajo status iskalca zaposlitve ali brezposelne osebe; - še ne vedo, kaj bi počeli v življenju. Program mladim omogoča, da: - iščejo možnosti za vpis, nadaljevanje ali dokončanje šolanja; - aktivno iščejo zaposlitev in raziskujejo poklicne priložnosti; - odkrivajo, raziskujejo in razvijajo svoje talente, zanimanja in sposobnosti; - razvijajo različne spretnosti in veščine, ki so koristne za njihovo osebno in poklicno rast ter vsakdanje življenje; - krepijo samopodobo in samozavest, saj program ponuja prostor za odprto izražanje osebnih stisk in iskanje podpore v varnem okolju; - sklepajo nova prijateljstva ter se družijo z vrstniki. Medsebojno si pomagajo, delijo svoje izkušnje in se motivirajo, saj se soočajo s podobnimi izzivi. KONTAKTNI PODATKI: Zavod Za vas živim, program PUM-O+, Don Boskov trg 1, 3000 Celje Tel: 031 832 404, E-pošta: pumcelje@gmail.com, Instagram: pumocelje. Facebook: Pumo Celje Program je brezplačen, vanj se mladi lahko vključijo kadarkoli v letu za obdobje do 10 mesecev. Udeleženci so upravičeni do dodatka za aktivnost in dodatka za prevoz. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Ali želi del svojega prostega časa nameniti umski in tele- sni dejavnosti ter preživeti delček časa ustvarjalno ob kulturnem in prijetnem dru- ženju? »Vsekakor. Ne glede na leta in prosti čas je zame še vedno najbolj pomembno slediti svojim željam po zna- nju, ustvarjanju, obiskovanju kulturnih in zabavnih prire- ditev, a tudi preprosto popi- ti kavico v prijetni družbi. Tudi šport in rekreacija sta mi blizu, enkrat tedensko se udeležim vodene telovadbe in joge. Priporočam,« je o svo- jem učenju v tretjem življenj- skem obdobju začela Marija Deželak. Zelo pester nabor programov Univerzi za tretje življenj- sko obdobje (U30) se je S Celjanko Marijo Deželak o njenem učenju v tretjem življenjskem obdobju »Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo!« Celjanka Marija Deželak živi na Lopati v svoji hiši v sklo- pu domačije skupaj s hčerino družino. Nekdaj so se ukvar- jali tudi s kmetijsko dejavnostjo, z vzrejo perutnine in jajc, kar so kasneje opustili. »Še vedno smo samooskrbni glede pridelave domače zelenjave,« pravi dobrovoljna Deželako- va. Upokojitev pred desetimi leti ji je vsekakor prinesla več časa za vse tisto, za kar ji ga je prej primanjkovalo, zlasti za branje, pisanje zgodb, člankov in reportaž, enako tudi za vključitev v prostočasne dejavnosti v okviru različnih društev in skupin. DEAN ŠUSTER Marija Deželak se je z upokojenci udeležila iz- leta z imenom Slovenija, od kod lepote tvoje. pridružila pred petimi leti, prej je bila vsa leta redna in zvesta obiskovalka mestne knjižnice, kamor še vedno rada zahaja: »Branje je zame potovanje v kraje in čase, ki jih poznam in so mi blizu, enako tudi v neznano, kar še želim raziskati. Vključena sem tudi v bralno značko za odrasle in bralno-pogovorne urice enkrat mesečno.« Z U30 je bila nazadnje lani jeseni na strokovni ekskurziji Po po- teh Ivane Kobilce z vodenim ogledom Narodne in univer- zitetne knjižnice v Ljubljani. »Bilo je vredno pohvale. Pred nekaj dnevi sem se razvajala v Šmarjeških Toplicah, med tako imenovanim tednom zdravja, kar sicer nima pove- zave z U30.« Univerza ponu- ja širok nabor izobraževalnih programov – od učenja tujih jezikov in spoznavanja kul- ture, umetnosti in zgodovine do razvijanja ustvarjalnosti na različnih področjih ter izobraževanja za osebno- stno rast in boljše razume- vanje sebe in sveta. »Nabor programov je zelo pester in marsikdo lahko najde zase, kar ga zanima. Pred dvema letoma sem se vpisala v na- daljevalni in dopolnilni tečaj angleščine, obiskala sem več predavanj in kulturnih pri- reditev, lani sem se vpisala v novinarski krožek in pro- jekt, imenovan Jata celjskih ptic, v okviru katerega smo pripravili in izvedli že dva javna nastopa.« »Vse življenje se učimo« Univerza nudi še različne sprostitvene in športne pro- grame ter tudi programe, kjer udeleženci spoznavajo digitalni svet. »Tovrstnega programa se nisem udeležila, morda se ga še bom. Digitalni svet mi ni tuj, računalnik in pametni telefon obvladam, seveda v obsegu svoje pame- ti. Nadgradnja in izboljšave so stalnica vseh, ki tovrstne naprave uporabljamo. Vse življenje se učimo,« prizna- ŠOLSKI CENTER CELJE Špela Kumer spela.kumer@sc-celje.si LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA info@lu-rogaska.si UPI – LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Biserka Neuholt Hlastec biserka.neuholt@upi.si Projekt sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus. Operacija je sofinancirana v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Program 2021–2027), cilja politike 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6: Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela in specifičnega cilja ESO4.7.: Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti. Opravljanje izpitov Udeležencem, ki uspešno končajo program priprav na strokovna izpita iz upravnega postop- ka, lahko sofinanciramo stroške enkratnega opravljanja omenjenih izpitov. V izobraževalne programe se lahko vključite vsi odrasli, posebno pozornost namenjamo ranljivim skupinam odraslih (nižje izobraženi, dejavni, stari 55 let ali več, tujci, zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora). Udeležba v programih je za vse udeležence brezplačna. Programe, razpisane v spomladanskem semestru, si lahko ogledate na naših spletnih straneh. Z vami na poti do znanja smo: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med letoma 2023 in 2029 iz Evropskega social- nega sklada plus sofinancira izvajanje izobraževalnih programov za odrasle za prido- bitev temeljnih kompetenc. Z NAMI NA POT ZNANJA – brezplačni tečaji za odrasle V savinjski regiji projekt izvajamo partnerji UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. V okviru projekta bomo do leta 2029 izvajali programe za pridobivanje temeljnih kompetenc: Javnoveljavne izobraževalne programe Usposabljanja za življenjsko uspešnost, namenjena razvoju pismenosti (progra- mi UŽU): UŽU Beremo in pišemo skupaj, Most do izobrazbe, Moj korak, Izzivi podežel- ja, Delovno mesto, Razgibajmo življenje z učenjem Slovenščina kot drugi in tuji jezik Začetna integracija priseljencev Računalniška pismenost za odrasle in Digitalna pismenost za odrasle Neformalne izobraževalne programe za odrasle Digitalne veščine sodobnih IKT v industriji 4.0 Napredno učenje Excela – osnovne veščine do vrtilnih tabel Digitalna orodja in umetna inteligenca Dinamika delovnega mesta – opremljeni za varnost in sodelovanje S ključnimi znanji na podjetniško pot Trening komunikacijskih veščin za odlično sporazumevanje in sodelovanje Skrb za telesni in duševni razvoj Priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka Usposabljanje za uporabo načel HACCP-sistema Sporazumevanje v tujem jeziku – vstopna raven A1 in osvežitveni tečaj A2 Sporazumevanje v slovenskem jeziku Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. www.lsmb.si Informativni dnevi: v petek, 14. 2. 2025, ob 9. in 15. uri in v soboto, 15. 2. 2025 ob 9.00. Univerza za tretje življenjsko obdo- bje Celje je članica Mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdo- bje. Članarina za aktivne člane Osre- dnje knjižnice Celje znaša 10 evrov, za nečlane 15. Zakon- ski pari s skupnim prebivališčem pla- čajo članarino za enega zakonca. S članstvom so zago- tovljene pravice do vpisa v programe, udeležbe na spre- mljevalnih dejavno- stih in obveščanja o drugih dejavnostih. Nekateri izobraže- valni programi so brezplačni, za ve- čino je potrebno plačilo prispevka za mentorske ure. Štu- dijsko leto se začne oktobra in traja do konca maja. Vodji izobraževalnih pro- gramov sta Mojca Videmšek in Tadej Strnad. va Marija. Zanimala nas je starostna struktura udele- žencev: »Po mojem opazo- vanju in stikih s slušatelji je precej različna, od tistih, ki so člani U30 od ustano- vitve, do tistih ›najmlajših‹, pravkar upokojenih. Sama spadam v zlato sredino.« Dodala je, da ni vljudno za moškega, če vpraša žensko po starosti, in med smeja- njem povedala, da šteje 68 pomladi. Cene za vsakogar sprejemljive Po končani srednji šoli se je zaposlila v takratni Ob- čini Celje kot matičarka. Kasneje je ob delu končala višjo in visoko upravno šolo v Ljubljani ter zamenjala več delovnih mest na različ- nih upravnih področjih, od izdajanja obrtnih in grad- benih dovoljenj. Dvajset let je delala v Občini Celje, od leta 1995 do upokoji- tve je bila v Upravni enoti Celje. Spada med najbolj pridne učenke? »Za nazaj se moram malo pohvaliti, bila sem odlična učenka. V srednji šoli sem imela le petice, tako da sem bila oproščena mature. Kakšna učenka oziroma slušateljica sem na U3O, morate vpraša- ti moje mentorje. Glede na svoja leta upoštevam načelo svojih pokojnih staršev: ›Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo.‹ Cene izobraževanja so različne, a menim, da so za vsako- gar sprejemljive. Veliko je odvisno od števila učnih ur in obsega snovi. Možno je tudi plačilo na obroke. Ne- kateri tečaji in učne ure so celo zastonj,« je razložila Deželakova. Želi tečaj slovenskega jezika Se slušatelji želijo pred- vsem učiti ali se obenem še prijetno družiti? »Eno in drugo. Meni druženje veliko pomeni, saj sem vse življenje vedno imela opravka z ljudmi. Izhajam iz številne družine, tudi sama sem si ustvarila svojo, moji otroci pridno nadalju- jejo tradicijo. Tudi v službi sem opravljala delo s stran- kami, ki mi razen redkih iz- jem niso šle na živce. Sem vesele narave in najbolje se počutim v svoji koži ali v družbi, ko sem dobre vo- lje. Seveda imam kdaj slab dan, kot vsakdo, in takrat si preprosto rečem: ›Tudi to bo minilo! ‹ Mnogo zanimi- vih ljudi je šlo skozi moje življenje, tako zasebno kot službeno. Prav oni oziroma njihove življenjske usode so me spodbudili k pisanju zgodb, več kot dvesto sem jih napisala in večina jih je bila tudi objavljenih v raz- ličnih glasilih in revijah. Kolegica v našem Celjskem literarnem društvu mi je pred časom dala ime zgod- barica. Sama zase raje re- čem, da sem ljubiteljska pi- sateljica. Navsezadnje sem samo upokojenka, ne glede na vse, kar počnem. Mene pri ljudeh ne zanima, kaj imajo, temveč kako se ima- jo.« A ciljev ji ne zmanjka: »Zelo si želim, da bi U3O organizirala tečaj sloven- skega jezika. Kot članica Slavističnega društva Celje se trudim in si prizadevam, da bi se naš materni jezik ohranil za nadaljnje rodo- ve.« Marija je babica sed- mim vnukom in rada reče, da je govoriti v slovenskem jeziku posebna ugodnost, sanjati v njem pa nekaj naj- lepšega. Foto: osebni arhiv Med učno uro novinarskega krožka na Radiu Celje Program PUM-O+ je zasnovan tako, da vsakemu udeležencu omogoči napredek tako na osebnem kot poklic- nem področju. Mladi s pomočjo podpore mentorjev lažje sprejemajo odločitve, se usmerijo na želeno pot in si zastavijo konkretne korake za dosego svojih ciljev. S pravim okoljem in podporo mladi napredujejo na svoji poti, premagujejo izzive in gradijo prihodnost, ki si jo želijo. Najdi svojo pot s PUM-O+ Celje (Projektno učenje mlajših odraslih) www.zavodzavaszivim.si PUM-O+ je program za mlade med 15. in 29. letom, ki: - se spopadajo z izzivi v šoli in potrebujejo dodatno podporo; - so zapustili šolo ali niso bili sprejeti v želeno šolo; - so brez poklica ali zaposlitve; - imajo status iskalca zaposlitve ali brezposelne osebe; - še ne vedo, kaj bi počeli v življenju. Program mladim omogoča, da: - iščejo možnosti za vpis, nadaljevanje ali dokončanje šolanja; - aktivno iščejo zaposlitev in raziskujejo poklicne priložnosti; - odkrivajo, raziskujejo in razvijajo svoje talente, zanimanja in sposobnosti; - razvijajo različne spretnosti in veščine, ki so koristne za njihovo osebno in poklicno rast ter vsakdanje življenje; - krepijo samopodobo in samozavest, saj program ponuja prostor za odprto izražanje osebnih stisk in iskanje podpore v varnem okolju; - sklepajo nova prijateljstva ter se družijo z vrstniki. Medsebojno si pomagajo, delijo svoje izkušnje in se motivirajo, saj se soočajo s podobnimi izzivi. KONTAKTNI PODATKI: Zavod Za vas živim, program PUM-O+, Don Boskov trg 1, 3000 Celje Tel: 031 832 404, E-pošta: pumcelje@gmail.com, Instagram: pumocelje. Facebook: Pumo Celje Program je brezplačen, vanj se mladi lahko vključijo kadarkoli v letu za obdobje do 10 mesecev. Udeleženci so upravičeni do dodatka za aktivnost in dodatka za prevoz. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Katere predmete so poslušali bolj in katere manj zbrano? Česa bi se učili sedaj? Učili bi se sving, šivanje in še kaj Učimo se vse življenje, tudi službeni izzivi s seboj pri- nesejo potrebo po dodatnih izobraževanjih. Česa pa bi se za svojo dušo učili, če denar in čas ne bi bila težava? To je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili vidnejšim osebam s Celjskega. Kot smo izvedeli, je nabor znanj in veščin, ki bi jih radi osvojili, zelo pester, tako da marsikomu ob njem še zdaleč ne bi bilo dolgčas. Zanimalo nas je še, ali so sogovorniki med obdobjem uradnega izobraževanja kdaj kakšen predmet poslušali manj zbrano in kasneje ugotovili, da bi bilo zanje to znanje uporabno. TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, DEAN ŠUSTER Mika jo plesni tečaj Ines Stilin, direktorica Ljudske univerze Celje: »Nimam občutka, da sem kakšen predmet bolj slabo poslušala. A dejstvo je, da znanj z določenih področij (npr. matematika in nekatere naravoslovne zna- nosti) na fakulteti in kasneje nisem poglabljala, zato jih danes pogrešam. Po končani formalni izobrazbi sem se odločila za vpis v razne krajše jezikovne tečaje (španščine, nemščine …), ki brez redne uporabe jezika ne pridejo kaj dosti prav. Redno se udeležujem raznih izobraževanj, ki jih potrebujem za opravljanje službenih obveznosti (npr. digitalno in fi nančno opismenjevanje, pridobivanje raznih certifi katov itd.). Sem zelo vedoželjna in se rada udele- žujem zanimivih izobraževanj, ki mi razširjajo obzorja. Vedno bolj me mika tudi kakšen plesni tečaj. Če bi imela na voljo neomejeno časa in denarja, bi se verjetno odločila za osvežitveni tečaj francoščine, španščine ali nemščine.« Med drugim je opravila tečaj za vinsko svetovalko Mag. Dubravka Berc Prah, ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina: »Med izobraževanjem mi je bilo včasih težko videti, kako pomembno je neko znanje za prihodnost. Recimo, bolj poglobljeno razumevanje kemije bi mi zdaj prav prišlo, saj bi mi pomagalo bolje razumeti svet okoli sebe – od delovanja snovi v vsakdanjem življenju do vpliva kemijskih procesov na okolje. To znanje bi lahko uporabila tudi pri reševanju praktičnih izzivov na področjih, ki niso neposredno povezana z znanostjo, a zahtevajo analitičen pristop. Za uspešno opravljanje poklica – še posebej takega, kot je učiteljski – je treba še veliko drugih znanj, tudi takih, ki jih formalna izobrazba ne daje. Pridobila sem znanja s področja mediacije in coachinga, aktivnih metod pouče- vanja, zaključila sem šolo za ravnatelje in se udeležila osnovnega izobraževanja iz teorije izbire ter usposabljanja za razvijanje kritičnega mišljenja. Tudi delavnice in seminarji, pri katerih sem sodelovala kot moderatorka in občasno predava- teljica, so mi hkrati služili kot priložnost za učenje. Preizkusila sem tudi kar nekaj tečajev. Udeležila sem se male šole kreativnega pisanja, tečaja obliko- vanja nakita iz stekla, v mladosti sem se učila igrati klavir, plesala sem tudi folkloro. Uživam v kuhanju, a le če imam za to dovolj časa, nazadnje me je prijateljica peljala na tečaj priprave italijanskih jedi. Opravila sem tudi tečaj za someljeja 1. stopnje, tako da v zadnjem času uživam predvsem v odkri- vanju in ustvarjanju gastronomskih užitkov. S pomočjo spletnih tečajev se učim tudi italijanščino. Če bi imela na voljo neomejeno časa in sredstev, bi se z veseljem posvetila učenju tujih jezikov, igranju kakšnega glasbila, naučila bi se plesati sving, zanimajo me tudi šivanje, vezenje, nadgradila bi rada znanje vrtnarjenja. Težko bi mi bilo dolgčas! Svet je velik in zanimiv in toliko je še stvari, ki bi se jih bilo vredno naučiti!« Umetnost zahteva širjenje obzorij Goga Stefanović Erjavec, umetniška vodja Plesnega fo- ruma Celje: »Od tistih šolskih predmetov, ki so me zanimali, sem odne- sla dovolj za življenje, in to se mi zdi najpo- membnejše. Ker sem se že v mladosti začela ukvarjati s sodobnim plesom, sem se tudi ob študiju ekonomi- j e ves čas posvečala plesni umetnosti. Sodelovala sem v šte- vilnih plesno-gledaliških predstavah in redno hodila na dodatna plesna izobraževanja po svetu. Diplomirala sem iz ekonomije, čeprav nisem nikoli delala na področju gospodarstva. Ples je moj način življenja. Največ časa po- svečam poučevanju plesa, od najmlajših do starejših, in v tem še vedno neizmerno uživam. Tudi zato, ker se ob tem nenehno izobražujem oziroma izpopolnjujem svoje znanje. Če se ukvarjaš z umetnostjo, moraš nenehno širiti svoja obzorja. Zanima me še veliko področij, ki bi jih rada izpopolnila – od glasbe in umetnostne zgodovine do tujih jezikov. Tovrstna znanja mi koristijo pri delu.« (Foto: osebni arhiv) (Foto: osebni arhiv) (Foto: arhiv NT/Sherpa) BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 50 www.upi.si lu-zalec@upi.si Na UPI po znanje ŠE JE PRAVI ČAS ZA DOKONČANJE OSNOVNE ŠOLE Uspešno končana osnovna šola predstavlja ključen korak na poti do boljše poklicne prihodnosti. Program osnovna šola za odrasle je javnoveljaven in prinaša enakovred- no izobrazbo kot redna osnovna šola. Pri nas ga lahko opravite brezplačno, s čimer si boste odprli več možnosti za zaposlitev in nadaljnje izobraževanje. Več informacij in prijave: 03 713 35 65, mihaela.anclin@upi.si V SREDNJEŠOLSKI PROGRAM SE LAHKO VKLJUČITE SREDI LETA Ste pred časom začeli obiskovati srednjo šolo, a je življenje poskrbelo za drugačno pot in je niste končali? Razmišljate o prekvalifikaciji in novem poklicu? Nikoli ni prepozno. V UPI – ljudski univerzi Žalec se lahko še vedno vpišete v srednješolske programe oblikovalec kovin – orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija, predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Ne skrbite, če ste predavanja zamudili – snov lahko z našo podporo nadoknadite, šolnina je polovična. V ceno so vključeni vsa gradiva in izpiti. Pridružite se nam in investirajte v svojo prihodnost. Zakaj izbrati UPI – ljudsko univerzo Žalec? - Predavanja v popoldanskem času v živo ali na daljavo. - Program prilagojen posamezniku. - Brezplačna učna pomoč. - Prijazen odnos. - Pozitivne izkušnje dosedanjih udeležencev. - Ugodna cena. Več informacij in prijave: 03 713 35 64, marjana.persic@upi.si URESNIČITE SVOJE NOVOLETNE ZAOBLJUBE Ste si ob novem letu zadali, da boste obogatili svoje znanje italijanščine, francoščine ali drugega tujega jezika? Zdaj je pravi trenutek, da zaobljube uresničite. V UPI Žalec jezikovne tečaje začenjamo že februarja. V marcu bomo organizirali priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo socialni oskrbovalec na domu. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Od nekdaj sta mu všeč violina in flavta Rok Lipnik, ravnatelj Gimnazije Celje – Center: »Ne bi rekel, da pogrešam kakšno znanje. Se mi pa zdi, da znanje, če ga ne uporabljam, precej hitro izgine. Zdi se mi, da bi lahko več utrjeval znanje jezikov in se morda naučil kakšen dodaten jezik. Gotovo pa bi bilo smiselno dodati tudi druge vse- bine, ki jih v šoli nismo obravnavali, a so za vsakdanje življenje pomembne. Po formalni izobrazbi sem se udeleževal različnih izobraževanj, ki so večinoma po- vezana z delovnim mestom. Učitelji imamo pogosto veliko različnih želja in tudi možnosti, da se dodatno izobražujemo. Pogosto sem se ude- leževal delavnic in izobraževanj za uporabo digitalne tehnologije in sodobnih pristopov poučevanja. Če bi imel neomejeno časa in denarja, bi verjetno svoje izobra- ževanje usmeril v več smeri – po eni strani bi si želel igrati kakšno glasbilo (od nekdaj sta mi všeč violina in flavta), po drugi strani bi se lotil učenja kakšne tehnike sprošča- nja in osebnostne rasti, verjetno bi se posvetil tudi pridobivanju znanja na področju digitalnega oz. grafičnega oblikovanja.« Na tečaju jadralnega padalstva spoznala moža Andrejka Lorenčak, učiteljica nemščine in francoščine na I. gimnaziji v Celju: »Zelo žal mi je bilo, da sem se odločila za nepedagoško smer študija. Prvotno sem želela postati prevajalka. Ko sem začela delati, sem ugotovila, da veliko raje poučujem kot prevajam. Da sem se lahko zaposlila kot profesorica, sem morala po diplomi opraviti dodatno pedagoško izobraževanje. Nasploh je dodatno izobraževanje v našem poklicu nujno, saj je treba znanje vedno znova nadgrajevati. Jezik se spreminja, naša družba in dijaki tudi. S sodelovanjem v različnih projektih se izobraževanje razširi še na druga področja. V projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta med drugim širim moje znanje o Evropski uniji. Zelo sem vesela, da sem se lani lahko udeležila seminarja za mentorje tega programa v Bruslju. Profesorji francoščine imamo srečo, da lahko pridobimo štipendijo francoske vlade in se s pomočjo le-te nato izobražujemo v Franciji. Ta izobraževanja so zame vedno vir dodatne energije in novih idej. V času izobraževanja na fakulteti sem se iz radovednosti vpisala v tečaj jadralnega padalstva, kar je odločilno vplivalo na moje življenje. Pri padalstvu sem na- mreč spoznala svojega moža. Jadralno padalstvo je čudovit šport, za katerega mi je zaradi družinskih in službenih obveznosti žal zmanjkalo časa. Vendar še vedno upam, da bom še letela. Zelo rada bi se naučila italijanščino, z veseljem bi se udeležila tudi kakšnega tečaja peke francoskih sladic, na primer pri chefu Naserju Gashiju.« Od športa do marketinga Luka Žvižej, dolgoletni slovenski rokometni reprezen- tant: »V obdobju izobraževanja sem pri nekate- rih predmetih poslušal nekatere teme bolj zbrano. Tiste, za katere sem ocenil, da mi bodo prišle prav pri mojem poslu. Glede na to, da izbrane fakultete nisem končal in sem se takoj po končani športni poti odločil za trenerski poklic, sem opravil dveletno izobraževanje oziroma usposabljanje za pridobitev tre- nerske licence. Pred kratkim pa sem se udeležil izobraževanja v programu Strokovnjak v digi- talnem marketingu. Če denar in čas ne bi bila oviri, bi se zagotovo skušal izobraziti, kako pridobljeno znanje utrjevati oziroma ga izboljša- ti.« Opravila tudi izpit za voditelja čolna Andreja Erjavec, direktorica Tehno parka Celje: »Bila sem zelo pridna učenka, rada sem imela naravoslov- je. Žal mi je, da se nisem bolj posvetila zgodovini, saj se danes zavedam, da je zgodovina ključnega pomena za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Po končani diplomi sem se odločila, da bom opravila licenco za športnega pilota, saj sem si že od otroštva želela leteti. Zanimivo – znanja, ki sem jih pridobila v tem izobraževanju, mi danes še bolj koristijo pri opravljanju trenutne službe. Sicer pa sem se v osnovni šoli učila igranja klavirja – priznam, da je moj sprehod po klavirskih tipkah bolj podo- ben sajenju sadik kot izvabljanju melodije. Ude- leževala sem se tudi jezikovnih tečajev, opravila izpit za voditelja čolna in se naučila osnov jadra- nja. Željo po dodatnih izobraževanjih še imam. Čas in denar sta pogosto ovira, a verjamem, da jo je mogoče premagati, če je želja dovolj močna. Za učenje ni nikoli prepozno. Če bi imela popolno svobo- do, bi še pogosteje letela.« (Foto: Robert Valenti) (Foto: osebni arhiv) (Foto: Andraž Purg) (Foto: DS) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Od nekdaj sta mu všeč violina in flavta Rok Lipnik, ravnatelj Gimnazije Celje – Center: »Ne bi rekel, da pogrešam kakšno znanje. Se mi pa zdi, da znanje, če ga ne uporabljam, precej hitro izgine. Zdi se mi, da bi lahko več utrjeval znanje jezikov in se morda naučil kakšen dodaten jezik. Gotovo pa bi bilo smiselno dodati tudi druge vse- bine, ki jih v šoli nismo obravnavali, a so za vsakdanje življenje pomembne. Po formalni izobrazbi sem se udeleževal različnih izobraževanj, ki so večinoma po- vezana z delovnim mestom. Učitelji imamo pogosto veliko različnih želja in tudi možnosti, da se dodatno izobražujemo. Pogosto sem se ude- leževal delavnic in izobraževanj za uporabo digitalne tehnologije in sodobnih pristopov poučevanja. Če bi imel neomejeno časa in denarja, bi verjetno svoje izobra- ževanje usmeril v več smeri – po eni strani bi si želel igrati kakšno glasbilo (od nekdaj sta mi všeč violina in flavta), po drugi strani bi se lotil učenja kakšne tehnike sprošča- nja in osebnostne rasti, verjetno bi se posvetil tudi pridobivanju znanja na področju digitalnega oz. grafičnega oblikovanja.« Na tečaju jadralnega padalstva spoznala moža Andrejka Lorenčak, učiteljica nemščine in francoščine na I. gimnaziji v Celju: »Zelo žal mi je bilo, da sem se odločila za nepedagoško smer študija. Prvotno sem želela postati prevajalka. Ko sem začela delati, sem ugotovila, da veliko raje poučujem kot prevajam. Da sem se lahko zaposlila kot profesorica, sem morala po diplomi opraviti dodatno pedagoško izobraževanje. Nasploh je dodatno izobraževanje v našem poklicu nujno, saj je treba znanje vedno znova nadgrajevati. Jezik se spreminja, naša družba in dijaki tudi. S sodelovanjem v različnih projektih se izobraževanje razširi še na druga področja. V projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta med drugim širim moje znanje o Evropski uniji. Zelo sem vesela, da sem se lani lahko udeležila seminarja za mentorje tega programa v Bruslju. Profesorji francoščine imamo srečo, da lahko pridobimo štipendijo francoske vlade in se s pomočjo le-te nato izobražujemo v Franciji. Ta izobraževanja so zame vedno vir dodatne energije in novih idej. V času izobraževanja na fakulteti sem se iz radovednosti vpisala v tečaj jadralnega padalstva, kar je odločilno vplivalo na moje življenje. Pri padalstvu sem na- mreč spoznala svojega moža. Jadralno padalstvo je čudovit šport, za katerega mi je zaradi družinskih in službenih obveznosti žal zmanjkalo časa. Vendar še vedno upam, da bom še letela. Zelo rada bi se naučila italijanščino, z veseljem bi se udeležila tudi kakšnega tečaja peke francoskih sladic, na primer pri chefu Naserju Gashiju.« Od športa do marketinga Luka Žvižej, dolgoletni slovenski rokometni reprezen- tant: »V obdobju izobraževanja sem pri nekate- rih predmetih poslušal nekatere teme bolj zbrano. Tiste, za katere sem ocenil, da mi bodo prišle prav pri mojem poslu. Glede na to, da izbrane fakultete nisem končal in sem se takoj po končani športni poti odločil za trenerski poklic, sem opravil dveletno izobraževanje oziroma usposabljanje za pridobitev tre- nerske licence. Pred kratkim pa sem se udeležil izobraževanja v programu Strokovnjak v digi- talnem marketingu. Če denar in čas ne bi bila oviri, bi se zagotovo skušal izobraziti, kako pridobljeno znanje utrjevati oziroma ga izboljša- ti.« Opravila tudi izpit za voditelja čolna Andreja Erjavec, direktorica Tehno parka Celje: »Bila sem zelo pridna učenka, rada sem imela naravoslov- je. Žal mi je, da se nisem bolj posvetila zgodovini, saj se danes zavedam, da je zgodovina ključnega pomena za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Po končani diplomi sem se odločila, da bom opravila licenco za športnega pilota, saj sem si že od otroštva želela leteti. Zanimivo – znanja, ki sem jih pridobila v tem izobraževanju, mi danes še bolj koristijo pri opravljanju trenutne službe. Sicer pa sem se v osnovni šoli učila igranja klavirja – priznam, da je moj sprehod po klavirskih tipkah bolj podo- ben sajenju sadik kot izvabljanju melodije. Ude- leževala sem se tudi jezikovnih tečajev, opravila izpit za voditelja čolna in se naučila osnov jadra- nja. Željo po dodatnih izobraževanjih še imam. Čas in denar sta pogosto ovira, a verjamem, da jo je mogoče premagati, če je želja dovolj močna. Za učenje ni nikoli prepozno. Če bi imela popolno svobo- do, bi še pogosteje letela.« (Foto: Robert Valenti) (Foto: osebni arhiv) (Foto: Andraž Purg) (Foto: DS) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 6, 6. februar 2025 IZOBRAŽEVANJE www.vsptuj.si www.lu-rogaska.si Vlada je sprejela novo po- litiko štipendiranja za defi - citarne poklice za naslednje petletno obdobje, torej do leta 2029. Država bo vsako leto zagotavljala sredstva za pri- bližno tisoč novih štipendij oziroma 1,23 milijona evrov letno. Še dodatnih 1,5 milijo- na evrov bo letno namenila za izplačilo štipendij vsem štipendistom, ki izpolnjuje- jo pogoje za nadaljnje preje- manje. Javni štipendijski, razvoj- ni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Sklad) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) ugotavljata, da je še vedno večina defi citarnih po- klicev na ravni sekundarnega poklicnega in strokovnega iz- obraževanja. Čeprav je v obdobju 2020– 2024 prišlo do povečanja vpisa v nekatere programe izobraževanja (na primer ele- Novosti štipendiranja deficitarnih poklicev Štipendija za defi citarne poklice znaša 123,46 evra me- sečno in je lahko dodeljena istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo. ktrikar, mehatronik operater, slaščičar, strojni tehnik, mi- zar, gastronomske in hotel- ske storitve, mizar, mehatro- nik operater, avtokaroserist, pečar, polagalec keramičnih oblog, pek, inštalater strojnih inštalacij, kemijski tehnik, oblikovalec kovin – orodjar, gozdar), vpis v druge izobra- ževalne programe ni bil zado- voljivo povečan. Na trgu dela tako še vedno ostajajo večje potrebe po kadrih, kot so na primer ekonomski tehnik, slikopleskar-črkoslikar, eko- nomski tehnik, zidar, predšol- ska vzgoja, tehnik steklarstva, izdelovalec kovinskih kon- strukcij, izvajalec suhomon- tažne gradnje, steklar, mesar, kamnosek, tesar, avtoserviser, dimnikar in klepar-krovec. V obdobju 2025–2029 bo tako v večji meri isti nabor po- klicev kot v politiki štipendira- nja, ki je veljala do leta 2024, razen poklicev računalnikar, grafi čni tehnik, tehnik raču- nalništva, tehnik mehatronike, strojni tehnik, elektrotehnik, kemijski tehnik in strojni teh- nik. Na novo so dodani poklici, kot je okoljevarstveni tehnik, gospodar na podeželju, me- talurški tehnik, računalnikar, vrtnar, avtoserviser, cvetličar, hortikulturni tehnik, strojni mehanik, elektrikar, gastro- nom hotelir, pečar – polagalec keramičnih oblog, geostrojnik rudar, gastronomske in hotel- ske storitve, oblikovalec kovin- -orodjar, geotehnik, papirničar in inš t alat er s tr o jnih inš t alaci j. TS (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 6, 6. februar 2025 BRALCI POROČEVALCI V Šolskem centru Velenje smo konec januarja že sedemnajsto leto zapored organizirali predinformativni dan, ki je bil namenjen vsem dijakom zaključnih letnikov, da bi spoznali delovanje fakultet, posameznih študijskih smeri in možnosti za zaposlitev. Šolski sejem učnih podjetij Dijakinje 4. a-razreda Ekonomske šole Celje smo se odločile, da bomo za če- trto izpitno enoto poklicne mature preučile delovanje učnih podjetij, pomen pro- mocije in nastopa na sejmih ter organizirale šolski sejem učnih podjetij. Sejem učnih podjetij v Eko- nomski šoli Celje je bil v četr- tek, 16. januarja. Na njem so se predstavila štiri učna pod- jetja, in sicer UP New You, d. o. o., UP Ecostep, d. o. o., UP Druga priložnost, d. o. o., in UP Yin Yang, d. o. o. Vsa štiri podjetja so se na sejmu suvereno in zelo profesionalno predstavila. Pokazala so veliko mero sa- mostojnosti, kreativnosti, komunikativnosti in tekmo- valnosti. Podjetja je ocenjevala štiri- članska strokovna komisija, ki so jo sestavljali profesorice Jana Šuc Kolenc, Katja Seni- ca in Alenka Gotlin Polak ter zunanji ocenjevalec dr. Vla- dan Mladenović, predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog Celje. Komisija je imela izje- mno težko delo. Svoj glas so podjetjem lahko podelili tudi obiskovalci sejma. Po seštevku točk komisije in glasovih obiskovalcev je največ točk prejelo podjetje UP New You, d. o. o. Drugo podjetje, ki je doseglo največ točk, je UP Ecostep, d. o. o. Obe podjetji se bosta udeležili Mednarodnega sejma učnih podjetij v dvorani Golovec. Iskreno se zahvaljujemo mentorici Barbari Kvas in mentoricama drugih učnih podjetij, Suzani Suholežnik in Andreji Tanšek, ki so nas spodbujale pri idejah in orga- nizaciji. Prav tako se zahva- ljujemo ravnateljici Marjeti Nosan, ki nam je omogočila sejem v šoli. Hvala tudi vsem sodelu- jočim podjetjem in iskrene čestitke za trud, dosežke ter odlične predstavitve. PIA ŠEGULA, ALEKSANDRA USHKOVSKA, IVA GEORGIEVA, PIA PEKLAR, 4. a Naši gastronomi osvojili kar štiri državna priznanja Sredi januarja smo v Mir- ni Peči na tradicionalnem, 9. državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev med 99 tekmovalci ponovno zable- steli gastronomi Šole za sto- ritvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, saj smo osvo- jili kar štiri zlata priznanja. Pod mentorstvom Simo- ne Pompe smo sodelovali dijaki 4. letnika programa gastronomija in turizem Nastja Kokovnik, Neli Po- ličnik Repenšek, Bor Tra- tnik in Saša Miklavžina, di- jakinja 1. letnika programa gastronomija. Predstavili smo različne štruklje. Bor, Nastja in Neli so še posebej ponosni, saj so osvojili vse točke, zato jim je priznanja podelila predsednica Repu- blike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ponovno smo dokazali, da s 60-letno tradicijo šole vzdr- žujemo standarde odlično- sti. Veseli smo, da smo bili del tako izjemnega dogodka, ki obuja gastronomsko dedi- ščino države. SIMONA POMPE Ambasadorji Evropskega parlamenta na Euroscholi Za uspešno sodelovanje v programu EPAS smo si dija- ki, ambasadorji Evropskega parlamenta iz Šole za stori- tvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, prislužili nagradni izlet v Strasbourg, kjer smo na Euroscholi za- stopali Slovenijo. Odpotova- lo je 24 dijakov. Zraven sva bili mentorici Sonja Sušin in Lijana Martinc. Med potjo smo se ustavili v Münchnu, kjer smo si ogle- dali Marienplatz in druge znamenitosti. Naslednji dan smo preživeli v Evropskem parlamentu. Po videopoz- dravu predsednice Roberte Matsola je na naša številna vprašanja odgovarjala pod- predsednica EP Sabine Ver- heyen. Z Delphine Colard smo iskali rešitve, kako pre- prečiti širjenje dezinforma- cij. Navezali smo nova prija- teljstva z dijaki iz vseh držav članic unije. Zadnji dan smo se na poti proti domu sprehodili po Ulmu in občudovali najvišjo katedralo na svetu. Pot smo si krajšali tako, da smo se preizkusili v vlogi turistič- nega vodnika in predsta- vljali zanimivosti evropskih držav. Za konec še nekaj naših vtisov: izjemno, čudovito, navdihujoče, fenomenalno, parlamentarno, avanturistič- no, edinstveno, evropsko, ak- tivno, koristno, brezplačno, družabno, poučno, zabavno, nepozabno, produktivno, za- nimivo. LIJANA MARTINC, Šolski center Velenje Predinformativni dan v Šolskem centru Velenje Občutki med obiskovalci so bili izjemno pozitivni, saj so mnogi dijaki izrazili hva- ležnost, da so lahko pridobi- li tako obsežen nabor, saj se odločajo o svoji prihodnosti. Še posebej so pohvalili veliko izbiro predstavitev. Všeč so jim bile konkretne vsebine predstavitev, dostopnost go- stov in pregledna organiza- cija dogodka. Poudarili so, da se bodo na podlagi tega dne lažje odločili, kaj naj si ogledajo še na informativnih dnevih, odkrili so marsikaj zanimivega, česar prej o ne- katerih študijskih smereh oz. organizacijah še niso vedeli. Organizatorji predinformativ- nega dneva se zahvaljujemo dijakom za aktivno sodelova- nje pri pridobivanju informa- cij, kot Šolski center Velenje pa se še posebej zahvalju- jemo vsem gostom, ki so s svojim prispevkom omogočili izvedbo tega neprecenljivega dogodka. Prepričani smo, da bodo dijaki s pravimi infor- macijami lažje stopili na pot šolanja in kariere. SARA BREZOVNIK, koordinatorica predinformativnega dneva Dogodka se je udeležilo več kot 250 dijakov, ki letos končujejo srednješolsko izo- braževanje. S pomočjo pestre palete dejavnosti so povabljeni gostje poskrbeli za pomemb- ne informacije in bili na voljo tudi za individualne posvete z dijaki. Dogodek je oblikovalo približno 40 gostov; predstavi- tve za naše dijake so pripravili predstavniki različnih fakultet, študijskih smeri ter različnih ustanov, kot so zavod za zapo- slovanje, vojska, policija in štu- dentski domovi. Tako so imeli dijaki na ta dan priložnost iz prve roke spoznati različne študijske programe ter se se- znaniti z možnostmi nadalj- njega šolanja in zaposlovanja. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 6, 6. februar 2025 PODLISTEK V času službovanja na Ptuju se mu je porodila želja postati kmetijski potovalni učitelj, ki jo je tudi kmalu udejanjil. Za pridobitev ustrezne izobrazbe je dobil enoletni študijski dopust, ki ga je izkoristil za zimski semester študija na politehniki v Zürichu, preostali čas pa je porabil za potovanje po Nemčiji, Alzaciji, Švi- ci in Franciji, na katerem je spoznaval najsodobnejše prakse o cepljenju trte na ameriške podlage in o novih hibridih. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (9) Plesna šola Venček, Petrovče, 9. 2. 1935 Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA Osebna letna vozovnica za vlak. Hra- ni Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Marca 1904 je pri petintri- desetih letih opravil izpite na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju. Nato je nastopil delovno mesto v Mariboru. Kot kmetijski potovalni uči- telj je potoval po slovenskem podeželju, kjer je imel pre- davanja, namenjena izobra- ževanju kmetom, kjer so ti lahko tudi naročili sadike sadnih dreves. Leta 1909 je poleg službe potovalnega učitelja postal tudi vodja dr- žavne drevesnice v Celju. Tako kot pri obnovi vino- gradov s kakovostno vinsko trto je tudi pri sajenju sadne- ga drevja le s težavo prepričal kmete v nakup sadik sadnega drevja, saj sadjarstvo konec 19. stoletja pri nas še ni bilo razširjeno in je dobro sadje veljalo za redko dobrino. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Glede na natančen načrt za celo leto je na poti v Švi- co obiskal vinarsko razstavo v Kremsu ter v nadaljevanju kmetijske šole in ostale usta- nove v dolinah Mozele in Rena. Prepotoval je tudi Alza- cijo in obiskal vinarski inšti- tut v Kolmarju. Po semestru v Zürichu pa se je odpravil v Montpellier, kjer si je pridobil priporočilna pisma za vinar- ska podjetja. Za kratek čas je bil tudi v svetovno znani trsnici Richter. Po vrnitvi domov je bil Goričan imenovan za kme- tijskega potovalnega učitelja na Spodnjem Štajerskem. Dediščina in moč mitov Materialna kultura in njena interpretacija skozi mite in pripovedi Spoštovani! Pokrajinski muzej Celje vabi na otvoritev medmuzejske razstave Dediščina in moč mitov, v petek, 7. februarja 2025, ob 11. uri, v Knežji dvor, Trg Celjskih knezov 8, Celje. Dobrodošli! Avtorji in sodelujoči muzeji: Maja Bausovac, Jure Krajšek - Pokrajinski muzej Celje Klaudija Cigole - Mestni muzej Krško Saša Djura Jelenko, Brigita Rajšter, Karla Oder - Koroški pokrajinski muzej Snježana Karinja - Pomorski muzej - Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano Miha Mlinar - Tolminski muzej Aleksandra Nestorović - Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Verena Perko - Gorenjski muzej Jana Puhar - Posavski muzej Brežice Maša Saccara, Špela Prunk - Pokrajinski muzej Koper / Museo regionale di Capodistria Andrej Preložnik - Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije / Università del Litorale Facoltà degli Studi Umanistici Jože Štukl - Škoa Loka DEDISCINA inmoc www.muzej-nz-ce.si Slovenski kulturni praznik v Muzeju novejše zgodovine Celje prost vstop 9.00-17.00 9.00-17.00 Oživitev muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji 10.00-16.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 10.00-12.00 Ogled občasne razstave Valovanje: tkanina agrarne krajine z avtorico, Andrejo Ravnak v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan 10.00 in 15.00 Vodstvo po spominskem prostoru Starega piskra Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 6, 6. februar 2025 BRALCI POROČEVALCI V Šolskem centru Velenje smo konec januarja že sedemnajsto leto zapored organizirali predinformativni dan, ki je bil namenjen vsem dijakom zaključnih letnikov, da bi spoznali delovanje fakultet, posameznih študijskih smeri in možnosti za zaposlitev. Šolski sejem učnih podjetij Dijakinje 4. a-razreda Ekonomske šole Celje smo se odločile, da bomo za če- trto izpitno enoto poklicne mature preučile delovanje učnih podjetij, pomen pro- mocije in nastopa na sejmih ter organizirale šolski sejem učnih podjetij. Sejem učnih podjetij v Eko- nomski šoli Celje je bil v četr- tek, 16. januarja. Na njem so se predstavila štiri učna pod- jetja, in sicer UP New You, d. o. o., UP Ecostep, d. o. o., UP Druga priložnost, d. o. o., in UP Yin Yang, d. o. o. Vsa štiri podjetja so se na sejmu suvereno in zelo profesionalno predstavila. Pokazala so veliko mero sa- mostojnosti, kreativnosti, komunikativnosti in tekmo- valnosti. Podjetja je ocenjevala štiri- članska strokovna komisija, ki so jo sestavljali profesorice Jana Šuc Kolenc, Katja Seni- ca in Alenka Gotlin Polak ter zunanji ocenjevalec dr. Vla- dan Mladenović, predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog Celje. Komisija je imela izje- mno težko delo. Svoj glas so podjetjem lahko podelili tudi obiskovalci sejma. Po seštevku točk komisije in glasovih obiskovalcev je največ točk prejelo podjetje UP New You, d. o. o. Drugo podjetje, ki je doseglo največ točk, je UP Ecostep, d. o. o. Obe podjetji se bosta udeležili Mednarodnega sejma učnih podjetij v dvorani Golovec. Iskreno se zahvaljujemo mentorici Barbari Kvas in mentoricama drugih učnih podjetij, Suzani Suholežnik in Andreji Tanšek, ki so nas spodbujale pri idejah in orga- nizaciji. Prav tako se zahva- ljujemo ravnateljici Marjeti Nosan, ki nam je omogočila sejem v šoli. Hvala tudi vsem sodelu- jočim podjetjem in iskrene čestitke za trud, dosežke ter odlične predstavitve. PIA ŠEGULA, ALEKSANDRA USHKOVSKA, IVA GEORGIEVA, PIA PEKLAR, 4. a Naši gastronomi osvojili kar štiri državna priznanja Sredi januarja smo v Mir- ni Peči na tradicionalnem, 9. državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev med 99 tekmovalci ponovno zable- steli gastronomi Šole za sto- ritvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, saj smo osvo- jili kar štiri zlata priznanja. Pod mentorstvom Simo- ne Pompe smo sodelovali dijaki 4. letnika programa gastronomija in turizem Nastja Kokovnik, Neli Po- ličnik Repenšek, Bor Tra- tnik in Saša Miklavžina, di- jakinja 1. letnika programa gastronomija. Predstavili smo različne štruklje. Bor, Nastja in Neli so še posebej ponosni, saj so osvojili vse točke, zato jim je priznanja podelila predsednica Repu- blike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ponovno smo dokazali, da s 60-letno tradicijo šole vzdr- žujemo standarde odlično- sti. Veseli smo, da smo bili del tako izjemnega dogodka, ki obuja gastronomsko dedi- ščino države. SIMONA POMPE Ambasadorji Evropskega parlamenta na Euroscholi Za uspešno sodelovanje v programu EPAS smo si dija- ki, ambasadorji Evropskega parlamenta iz Šole za stori- tvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, prislužili nagradni izlet v Strasbourg, kjer smo na Euroscholi za- stopali Slovenijo. Odpotova- lo je 24 dijakov. Zraven sva bili mentorici Sonja Sušin in Lijana Martinc. Med potjo smo se ustavili v Münchnu, kjer smo si ogle- dali Marienplatz in druge znamenitosti. Naslednji dan smo preživeli v Evropskem parlamentu. Po videopoz- dravu predsednice Roberte Matsola je na naša številna vprašanja odgovarjala pod- predsednica EP Sabine Ver- heyen. Z Delphine Colard smo iskali rešitve, kako pre- prečiti širjenje dezinforma- cij. Navezali smo nova prija- teljstva z dijaki iz vseh držav članic unije. Zadnji dan smo se na poti proti domu sprehodili po Ulmu in občudovali najvišjo katedralo na svetu. Pot smo si krajšali tako, da smo se preizkusili v vlogi turistič- nega vodnika in predsta- vljali zanimivosti evropskih držav. Za konec še nekaj naših vtisov: izjemno, čudovito, navdihujoče, fenomenalno, parlamentarno, avanturistič- no, edinstveno, evropsko, ak- tivno, koristno, brezplačno, družabno, poučno, zabavno, nepozabno, produktivno, za- nimivo. LIJANA MARTINC, Šolski center Velenje Predinformativni dan v Šolskem centru Velenje Občutki med obiskovalci so bili izjemno pozitivni, saj so mnogi dijaki izrazili hva- ležnost, da so lahko pridobi- li tako obsežen nabor, saj se odločajo o svoji prihodnosti. Še posebej so pohvalili veliko izbiro predstavitev. Všeč so jim bile konkretne vsebine predstavitev, dostopnost go- stov in pregledna organiza- cija dogodka. Poudarili so, da se bodo na podlagi tega dne lažje odločili, kaj naj si ogledajo še na informativnih dnevih, odkrili so marsikaj zanimivega, česar prej o ne- katerih študijskih smereh oz. organizacijah še niso vedeli. Organizatorji predinformativ- nega dneva se zahvaljujemo dijakom za aktivno sodelova- nje pri pridobivanju informa- cij, kot Šolski center Velenje pa se še posebej zahvalju- jemo vsem gostom, ki so s svojim prispevkom omogočili izvedbo tega neprecenljivega dogodka. Prepričani smo, da bodo dijaki s pravimi infor- macijami lažje stopili na pot šolanja in kariere. SARA BREZOVNIK, koordinatorica predinformativnega dneva Dogodka se je udeležilo več kot 250 dijakov, ki letos končujejo srednješolsko izo- braževanje. S pomočjo pestre palete dejavnosti so povabljeni gostje poskrbeli za pomemb- ne informacije in bili na voljo tudi za individualne posvete z dijaki. Dogodek je oblikovalo približno 40 gostov; predstavi- tve za naše dijake so pripravili predstavniki različnih fakultet, študijskih smeri ter različnih ustanov, kot so zavod za zapo- slovanje, vojska, policija in štu- dentski domovi. Tako so imeli dijaki na ta dan priložnost iz prve roke spoznati različne študijske programe ter se se- znaniti z možnostmi nadalj- njega šolanja in zaposlovanja. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 6, 6. februar 2025 PODLISTEK V času službovanja na Ptuju se mu je porodila želja postati kmetijski potovalni učitelj, ki jo je tudi kmalu udejanjil. Za pridobitev ustrezne izobrazbe je dobil enoletni študijski dopust, ki ga je izkoristil za zimski semester študija na politehniki v Zürichu, preostali čas pa je porabil za potovanje po Nemčiji, Alzaciji, Švi- ci in Franciji, na katerem je spoznaval najsodobnejše prakse o cepljenju trte na ameriške podlage in o novih hibridih. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (9) Plesna šola Venček, Petrovče, 9. 2. 1935 Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA Osebna letna vozovnica za vlak. Hra- ni Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Marca 1904 je pri petintri- desetih letih opravil izpite na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju. Nato je nastopil delovno mesto v Mariboru. Kot kmetijski potovalni uči- telj je potoval po slovenskem podeželju, kjer je imel pre- davanja, namenjena izobra- ževanju kmetom, kjer so ti lahko tudi naročili sadike sadnih dreves. Leta 1909 je poleg službe potovalnega učitelja postal tudi vodja dr- žavne drevesnice v Celju. Tako kot pri obnovi vino- gradov s kakovostno vinsko trto je tudi pri sajenju sadne- ga drevja le s težavo prepričal kmete v nakup sadik sadnega drevja, saj sadjarstvo konec 19. stoletja pri nas še ni bilo razširjeno in je dobro sadje veljalo za redko dobrino. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Glede na natančen načrt za celo leto je na poti v Švi- co obiskal vinarsko razstavo v Kremsu ter v nadaljevanju kmetijske šole in ostale usta- nove v dolinah Mozele in Rena. Prepotoval je tudi Alza- cijo in obiskal vinarski inšti- tut v Kolmarju. Po semestru v Zürichu pa se je odpravil v Montpellier, kjer si je pridobil priporočilna pisma za vinar- ska podjetja. Za kratek čas je bil tudi v svetovno znani trsnici Richter. Po vrnitvi domov je bil Goričan imenovan za kme- tijskega potovalnega učitelja na Spodnjem Štajerskem. Dediščina in moč mitov Materialna kultura in njena interpretacija skozi mite in pripovedi Spoštovani! Pokrajinski muzej Celje vabi na otvoritev medmuzejske razstave Dediščina in moč mitov, v petek, 7. februarja 2025, ob 11. uri, v Knežji dvor, Trg Celjskih knezov 8, Celje. Dobrodošli! Avtorji in sodelujoči muzeji: Maja Bausovac, Jure Krajšek - Pokrajinski muzej Celje Klaudija Cigole - Mestni muzej Krško Saša Djura Jelenko, Brigita Rajšter, Karla Oder - Koroški pokrajinski muzej Snježana Karinja - Pomorski muzej - Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano Miha Mlinar - Tolminski muzej Aleksandra Nestorović - Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Verena Perko - Gorenjski muzej Jana Puhar - Posavski muzej Brežice Maša Saccara, Špela Prunk - Pokrajinski muzej Koper / Museo regionale di Capodistria Andrej Preložnik - Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije / Università del Litorale Facoltà degli Studi Umanistici Jože Štukl - Škoa Loka DEDISCINA inmoc www.muzej-nz-ce.si Slovenski kulturni praznik v Muzeju novejše zgodovine Celje prost vstop 9.00-17.00 9.00-17.00 Oživitev muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji 10.00-16.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 10.00-12.00 Ogled občasne razstave Valovanje: tkanina agrarne krajine z avtorico, Andrejo Ravnak v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan 10.00 in 15.00 Vodstvo po spominskem prostoru Starega piskra Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 6, 6. februar 2025 RAZVEDRILO Pranje Franci se v avtopralnico pripelje z močno obtolčenim avtom. »Pranje, prosim.« Delavec mu odvrne: »Naj ga še zlikamo?« Skrivalnice »Moj mož je končno nehal gristi nohte!« »Kako mu je pa to uspelo?« »Skrila sem mu zobe!« Osel Po cesti se sprehaja policist s psom. Mimo pride pešec in reče: »Kam pa pelješ tega osla?« »To ni noben osel,« odvrne policaj. Pešec pa njemu: »Kdo je pa tebe kaj vprašal?« Čudno ime Moški v lekarni naroči: »Škatlico acetilsalicilne kisline, prosim.« Lekarnar mu odvrne: »A mislite aspirin?« »Ja, to, hvala. Vedno pozabim to noro ime!« Dražba Milan je na dražbi kupil čudovitega papagaja. Prodajalca je vprašal: »Pa zna govoriti?« »Seveda! Kdo pa mislite, da je višal ceno?« Bolje mu gre Sin prinese očetu spričevalo in reče: »Veš, odkar mi ne po- magaš več pri domačih nalogah, imam precej boljše ocene.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Magnetično energijo vam bo Venera podarila konec tedna, ko se bodo vrstili preobrati. Slediti sebi bo darilo življenja. Na po- slovnem področju bo treba opra- viti analizo, kaj sodi v ospredje, in v pomoč vam bodo sodelavci. Rdeča nit bodo tudi nova znanja in sodelovanja; stopili boste korak naprej. Dogajanje bo v skladu s pričakovanji. Odprle se vam bodo nove poti in spoznali boste, kam je modro vlagati energijo ter kaj ste po drugi strani prerasli. Venera vam bo podarila ponos in Mars okrepil samozavest, kar prinaša srečo. Teden bo v znamenju prijetnih preobratov; ljudje bodo vaše ogle- dalo, v zraku pa bo tudi veliko romantike. Odlikovala vas bo drzna energija in tako se bodo zgodili dinamični preobrati. Ple- sali boste po taktu srčnega izvo- ljenca, kar bo precej zabavno. Odgovorno se boste lotili tudi ti- stih projektov, za katere prej ni bilo časa, in v ospredju bo preu- darnost. Pozitivne misli vam bodo vlile pogum in tako boste dobili dobre ideje. Nekaj boste trdno sklenili glede denarja; naj vas vodi previdnost. Glede na zvezdne namige bo ključno, da si vzamete čas zase. Spremljala vas bo tiha sreča, načrti se bodo uresničevali. Sko- zi pogovor boste spoznali, kaj morate spremeniti in kaj spreje- ti. Komunikacija in retorika se vam bosta obrestovali do konca tedna, ko boste prejeli tudi spod- budne novice. Veliko boste na poti in med ljudmi. Svoje misli boste morali usmeriti zelo ciljno in tako pride tudi uspeh. Poglobili se bo- ste v paleto informacij o zdravem življenju in korak za korakom izluščili nekaj zase. Narava bo okrepila vašo notranjo moč in kreativno energijo. Srčni izvoljenec bo vaše ogle- dalo in z njegovo pomočjo sledi napredek na osebni ravni. Čaka vas teden romantike, a kljub vse- mu boste morali sebe postaviti na prvo mesto. Barva tedna bo bela, prinaša harmonične misli in var- nost. Dogovori, sodelovanja in od- govornost bodo prinesli pozitivne preobrate. Mars vam bo podaril pozitivne misli in plodna sodelo- vanja, res pa je, da boste morali razčistiti nekaj iz preteklosti. Usvo- jiti morate neko posebno znanje in v četrtek boste stopili v ospredje. Po intuiciji se boste odločili, kam vlagati energijo in do katere mere si postaviti osebne meje. Venera vam bo podarila srč- nost in tako bodo besede precej preudarne in izbrane. Brezpo- gojna ljubezen vam bo dala magnetično energijo in povzro- čila pomembne premike. Retro- gradni Mars vam bo pomagal razumeti dejanja iz preteklosti. Rdeča nit bodo odnosi in so- delovanja, a kljub vsemu bo treba sprejeti omejitve. Paziti boste morali na svojo fizič- no energijo in telesu v naravni obliki dodajati vitamine. Odprite svoje srce za nova znanja in tako naredite pomemben korak naprej. Vaš vladar Merkur v zračnem znamenju prinaša obilico raznoli- kosti v razmišljanju. Izbirali boste med ustaljeno prakso in popolno novostjo. Praktični boste in nepo- pustljivi pri neki zadevi, ki vam že dalj časa ne da miru. Pospešeno boste iskali rešitve za dano situa- cijo in poskušali uresničiti svoje cilje. V medosebnih odnosih bo zavel drugačen veter. To lahko povzroči nekoliko negotovosti, vendar brez potrebe, saj bo zelo zanimivo. Pogovori bodo ključ do vrednot, seveda pa bo diplomacija daleč v ospredju. V četrtek in petek boste energetsko nekoliko bolj obču- tljivi; sledite svojim občutkom. Plodna dneva za napredek bosta torek in četrtek. Na delovnem mestu se vam obetajo nove poti in ugodne povezave, ki prinaša- jo dobre odnose in sodelovanja. Naredili boste načrt, kaj lahko spremenite in kaj bi bilo dobro nadgraditi. Ključno bo, da se boste postavili na prvo mesto in sprejeli tudi nekaj dinamičnih rešitev. Srčni izvoljenec vam bo ponu- dil priložnost za osebno rast in v ospredju bo prilagajanje. Resni- ca je, da boste morali v globini srca narediti prostor za ljubezen. Spoznali boste svojo drznost in okrepili vero v brezpogojno ljube- zen. Zadeve se bodo odvijale po pričakovanjih. Vaši nasveti bodo nekaj dragocenega in to bodo mnogi znali ceniti. Po zvezdnih namigih vam bo Venera zelo na- klonjena v pogledu denarja in pridobili boste dobre informacije. Venera prinaša paleto prije- tnih trenutkov in sodelovanj v odnosu. Res je, da boste morali sprejeti nekaj omejitev, a sklenili boste nekaj, kar prinaša mnogo čarobnih preobratov. Kreativna energija vam bo v pomoč pri po- slovnih odločitvah, opravili boste nekakšno bilanco. Življenje vam bo prineslo ugodnosti na osebni ravni in čas bo, da sledite svojim ciljem. Ključno bo, da boste zna- li na primeren način povedati svoje mnenje, kajti to bo pogoj za ravnovesje. Čas bo namenjen tudi učenju in pridobivanju novih informacij. Mars vam bo pomagal do pra- vih besed in osebnega ravnoves- ja, skozi to boste sledili svojim občutkom. Naredite načrt, kaj sodi v ospredje. V veliko pomoč vam bodo sodelavci, ki bodo imeli uporabne ideje. To vam bo dalo motivacijo in zagon za nove podvige, posledično se vam bo okrepila samozavest. Predela- li boste nekaj omejitev in čas je, da prenehate biti tako strogi do sebe ali okolice. Ko boste stopili v ospredje, bodo vaše ideje postale lekcije ali darilo. Od vas bo odvisno, kam boste usmerili energijo. Konec tedna bo pred vami več romantike. Opra- vili boste bilanco in ugotovili, kje je modro uvesti spremembe pri denarju. Saturn vam bo podaril odgovornost in za dobro opravlje- no delo boste nagrajeni. Sledili bodo preobrati. Pravi blagoslov bodo odkriti pogovori in osebna sreča. Sledite svojim notranjim smerokazom, kajti duhovna znanja prinesejo ravnovesje. V tem obdobju bo pravi blagoslov tudi tišina; skozi to najdete novo pot in sledili bodo harmonični preobrati. Blesteli boste v sredo in petek, ko se bodo zadeve odvijale po pri- čakovani poti. Ta teden bodo na- migi srčnega izvoljenca zelo pouč- ni in zabavni. Sledite glasu srca. Na delovnem mestu boste izve- deli več ugodnih novic. Stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapišite, in tako vam bo mno- go lažje. Kreativna energija vam bo na eni strani podarila moč in vas po drugi strani dobesedno polepšala. Agent na tajni misiji SAM SVOJ ŠEF Ko že delaš sto stvari naenkrat, šef pa te prosi, da naredi še nekaj. Sestra, lahko en lajk, prosim? Čevapi »to go« Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 6, 6. februar 2025 RAZVEDRILO Pranje Franci se v avtopralnico pripelje z močno obtolčenim avtom. »Pranje, prosim.« Delavec mu odvrne: »Naj ga še zlikamo?« Skrivalnice »Moj mož je končno nehal gristi nohte!« »Kako mu je pa to uspelo?« »Skrila sem mu zobe!« Osel Po cesti se sprehaja policist s psom. Mimo pride pešec in reče: »Kam pa pelješ tega osla?« »To ni noben osel,« odvrne policaj. Pešec pa njemu: »Kdo je pa tebe kaj vprašal?« Čudno ime Moški v lekarni naroči: »Škatlico acetilsalicilne kisline, prosim.« Lekarnar mu odvrne: »A mislite aspirin?« »Ja, to, hvala. Vedno pozabim to noro ime!« Dražba Milan je na dražbi kupil čudovitega papagaja. Prodajalca je vprašal: »Pa zna govoriti?« »Seveda! Kdo pa mislite, da je višal ceno?« Bolje mu gre Sin prinese očetu spričevalo in reče: »Veš, odkar mi ne po- magaš več pri domačih nalogah, imam precej boljše ocene.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Magnetično energijo vam bo Venera podarila konec tedna, ko se bodo vrstili preobrati. Slediti sebi bo darilo življenja. Na po- slovnem področju bo treba opra- viti analizo, kaj sodi v ospredje, in v pomoč vam bodo sodelavci. Rdeča nit bodo tudi nova znanja in sodelovanja; stopili boste korak naprej. Dogajanje bo v skladu s pričakovanji. Odprle se vam bodo nove poti in spoznali boste, kam je modro vlagati energijo ter kaj ste po drugi strani prerasli. Venera vam bo podarila ponos in Mars okrepil samozavest, kar prinaša srečo. Teden bo v znamenju prijetnih preobratov; ljudje bodo vaše ogle- dalo, v zraku pa bo tudi veliko romantike. Odlikovala vas bo drzna energija in tako se bodo zgodili dinamični preobrati. Ple- sali boste po taktu srčnega izvo- ljenca, kar bo precej zabavno. Odgovorno se boste lotili tudi ti- stih projektov, za katere prej ni bilo časa, in v ospredju bo preu- darnost. Pozitivne misli vam bodo vlile pogum in tako boste dobili dobre ideje. Nekaj boste trdno sklenili glede denarja; naj vas vodi previdnost. Glede na zvezdne namige bo ključno, da si vzamete čas zase. Spremljala vas bo tiha sreča, načrti se bodo uresničevali. Sko- zi pogovor boste spoznali, kaj morate spremeniti in kaj spreje- ti. Komunikacija in retorika se vam bosta obrestovali do konca tedna, ko boste prejeli tudi spod- budne novice. Veliko boste na poti in med ljudmi. Svoje misli boste morali usmeriti zelo ciljno in tako pride tudi uspeh. Poglobili se bo- ste v paleto informacij o zdravem življenju in korak za korakom izluščili nekaj zase. Narava bo okrepila vašo notranjo moč in kreativno energijo. Srčni izvoljenec bo vaše ogle- dalo in z njegovo pomočjo sledi napredek na osebni ravni. Čaka vas teden romantike, a kljub vse- mu boste morali sebe postaviti na prvo mesto. Barva tedna bo bela, prinaša harmonične misli in var- nost. Dogovori, sodelovanja in od- govornost bodo prinesli pozitivne preobrate. Mars vam bo podaril pozitivne misli in plodna sodelo- vanja, res pa je, da boste morali razčistiti nekaj iz preteklosti. Usvo- jiti morate neko posebno znanje in v četrtek boste stopili v ospredje. Po intuiciji se boste odločili, kam vlagati energijo in do katere mere si postaviti osebne meje. Venera vam bo podarila srč- nost in tako bodo besede precej preudarne in izbrane. Brezpo- gojna ljubezen vam bo dala magnetično energijo in povzro- čila pomembne premike. Retro- gradni Mars vam bo pomagal razumeti dejanja iz preteklosti. Rdeča nit bodo odnosi in so- delovanja, a kljub vsemu bo treba sprejeti omejitve. Paziti boste morali na svojo fizič- no energijo in telesu v naravni obliki dodajati vitamine. Odprite svoje srce za nova znanja in tako naredite pomemben korak naprej. Vaš vladar Merkur v zračnem znamenju prinaša obilico raznoli- kosti v razmišljanju. Izbirali boste med ustaljeno prakso in popolno novostjo. Praktični boste in nepo- pustljivi pri neki zadevi, ki vam že dalj časa ne da miru. Pospešeno boste iskali rešitve za dano situa- cijo in poskušali uresničiti svoje cilje. V medosebnih odnosih bo zavel drugačen veter. To lahko povzroči nekoliko negotovosti, vendar brez potrebe, saj bo zelo zanimivo. Pogovori bodo ključ do vrednot, seveda pa bo diplomacija daleč v ospredju. V četrtek in petek boste energetsko nekoliko bolj obču- tljivi; sledite svojim občutkom. Plodna dneva za napredek bosta torek in četrtek. Na delovnem mestu se vam obetajo nove poti in ugodne povezave, ki prinaša- jo dobre odnose in sodelovanja. Naredili boste načrt, kaj lahko spremenite in kaj bi bilo dobro nadgraditi. Ključno bo, da se boste postavili na prvo mesto in sprejeli tudi nekaj dinamičnih rešitev. Srčni izvoljenec vam bo ponu- dil priložnost za osebno rast in v ospredju bo prilagajanje. Resni- ca je, da boste morali v globini srca narediti prostor za ljubezen. Spoznali boste svojo drznost in okrepili vero v brezpogojno ljube- zen. Zadeve se bodo odvijale po pričakovanjih. Vaši nasveti bodo nekaj dragocenega in to bodo mnogi znali ceniti. Po zvezdnih namigih vam bo Venera zelo na- klonjena v pogledu denarja in pridobili boste dobre informacije. Venera prinaša paleto prije- tnih trenutkov in sodelovanj v odnosu. Res je, da boste morali sprejeti nekaj omejitev, a sklenili boste nekaj, kar prinaša mnogo čarobnih preobratov. Kreativna energija vam bo v pomoč pri po- slovnih odločitvah, opravili boste nekakšno bilanco. Življenje vam bo prineslo ugodnosti na osebni ravni in čas bo, da sledite svojim ciljem. Ključno bo, da boste zna- li na primeren način povedati svoje mnenje, kajti to bo pogoj za ravnovesje. Čas bo namenjen tudi učenju in pridobivanju novih informacij. Mars vam bo pomagal do pra- vih besed in osebnega ravnoves- ja, skozi to boste sledili svojim občutkom. Naredite načrt, kaj sodi v ospredje. V veliko pomoč vam bodo sodelavci, ki bodo imeli uporabne ideje. To vam bo dalo motivacijo in zagon za nove podvige, posledično se vam bo okrepila samozavest. Predela- li boste nekaj omejitev in čas je, da prenehate biti tako strogi do sebe ali okolice. Ko boste stopili v ospredje, bodo vaše ideje postale lekcije ali darilo. Od vas bo odvisno, kam boste usmerili energijo. Konec tedna bo pred vami več romantike. Opra- vili boste bilanco in ugotovili, kje je modro uvesti spremembe pri denarju. Saturn vam bo podaril odgovornost in za dobro opravlje- no delo boste nagrajeni. Sledili bodo preobrati. Pravi blagoslov bodo odkriti pogovori in osebna sreča. Sledite svojim notranjim smerokazom, kajti duhovna znanja prinesejo ravnovesje. V tem obdobju bo pravi blagoslov tudi tišina; skozi to najdete novo pot in sledili bodo harmonični preobrati. Blesteli boste v sredo in petek, ko se bodo zadeve odvijale po pri- čakovani poti. Ta teden bodo na- migi srčnega izvoljenca zelo pouč- ni in zabavni. Sledite glasu srca. Na delovnem mestu boste izve- deli več ugodnih novic. Stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapišite, in tako vam bo mno- go lažje. Kreativna energija vam bo na eni strani podarila moč in vas po drugi strani dobesedno polepšala. Agent na tajni misiji SAM SVOJ ŠEF Ko že delaš sto stvari naenkrat, šef pa te prosi, da naredi še nekaj. Sestra, lahko en lajk, prosim? Čevapi »to go« Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 6, 6. februar 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 659 SUDOKU 660 SUDOKU 351 REŠITEV SUDOKU 350 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Nagradna križanka To … MUSLIMAN- SKA VERA MNOGI MLADI NIMAJO REŠENEGA RAZKOSA- VAM ZNAMENI- TOST BRUSLJA LOKACIJSKI NAČRT FRANCOSKO LETOVIŠČE NA AZURNI OBALI GOVORI IKAVŠČINO BIBLIJSKA PALESTINA PRIPRAVA ZA ISKANJE IVAN CANKAR JE NAPISAL GOSPODA … KAVBOJSKA VRV Z ZANKO MEDNAROD- NA OZNAKA KANADE POKRAJINA V VIETNAMU ZBOROVANJE AMERIŠKA IGRALKA GARDNER EMONA JE … LJUBLJANA KILOAMPER NEKD. BRIT. PREMIER (TONY) VZDEVEK JANEZA HOČEVARJA POTEKA BREZ PRISOTNOSTI KISIKA KADMIJEV OKSID ASTRONOM- SKA ENOTA SLOVENSKI SKLADATELJ (GUSTAV) RIMSKI CESAR POVZROČI- TELJ AIDSA VLADARJA KNEŽEVIN NARODNA: SEM RIBNČAN ... DOMAČI ŽIVALI BLAG, NEŽEN VARUH, SKRBNIK PRVOTNA OBLIKA NASPROTJE PASIVE LIBERALNI LONDONSKI ČASNIK V NJEJ HRANIMO LISTE ORGANIZACI- JA OZN ZA PREHRANO PISANE PAPIGE MINISTR- STVO ZA JAVNO UPRAVO SL. PEVKA (LEA) OKRAJŠAVA ZA OPUS … MONDE JE PARIŠKI DNEVNIK PRIPOVEDNI PESNIKI KMEČKO VOZILO DOMAČI ŽIVALI VELIKOKRAT, DOSTIKRAT DALJŠA ČASOVNA OBDOBJA IDENTIČEN BREZBARVNI GORLJIV PLIN VELIK KUP (ŽITA) KARTICA V MOBITELU LITIJ THOMAS …: DOKTOR FAUSTUS Povsod z vami ZDRUŽUJE IZVOZNICE NAFTE EVR. NO- GOM. ZVEZA CELINKA ALI POLOVINKA MESTO NA CRESU AM. IGRALEC ARKIN OBMOČJE (KNJIŽ.) RIMSKA 1004 TELOVADNA PRVINA ZASPAL JE KOT … GROF JE PLEMIŠKI, INŽENIR JE STROKOVNI NAPAD, NASKOK IGRA S KARTAMI BIVALIŠČE GRŠKIH BOGOV S…R IN JUG AM. REŽISER HOWARD KIPARSKI ORODJI TESTAMENT RAHLO SIV GRŠKI ČRKI φ IN η DELCI ZDROBLJENE SNOVI IMA GA JELENČEK RUDOLF TAKI KOT LIMONE AMERIŠKA TISKOVNA AGENCIJA KAM BOVA …, VANDROVČEK MOJ PRIPRAVA ZA SPENJANJE PRIBLIŽNO 3,14 SLOVENSKI GLASBENIK (OMAR) Z NJIMI OMETAMO PRILIV TEKOČINE SL. KARDI- NAL (FRANC) A. MEŽEK: ... TISTI DAN … DABI JE GLAVNO MESTO ZAE KRAJ PRI MARIBORU NI NE BELO NE RDEČE TVAR, MATERIJA SLOVENSKI ALPINIST ČESEN SNOV PRIJETNEGA VONJA UREJEN JAVNI NASAD NIKAKOR NE KIS (STAR.) GLASBILI RADIJ RUSINJE SO SOSEDE … DODATEK K POGODBI JAPONSKA TENISAČICA (NAOMI) JEZERO V SEVERNI AMERIKI ENOTA ZA ČISTOČO ZLATA 7 1 19 20 6 14 5 13 12 4 16 8 17 15 21 3 9 18 11 10 2 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 5: Muc Srečko Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Jožica Cizej iz Braslovč, Sonja Turk iz Celja in Viktor Leskovšek iz Gorice pri Slivnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. februarja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 6 6. 2. 2025  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 6, 6. februar 2025 PISANI SVET To je zgodba o Viktor- ju in Tereziji Ašič, ki sta se prvič poročila pred 60 leti in drugič v nedeljo. Diamantna poroka je bila v cerkvi župnije sv. Cecilije. Oba so v otro- štvu klicali drugače. Ko- roška deklica je postala Tea in tako je še danes, celjskega fanta so začeli klicati Viki. Viki Ašič. Ko sta se spoznala, sta se vroče zaljubila. Viki je Na Emi tudi Podčetrtčan Klemen Slakonja bo Slovenijo zastopal na Pesmi Evrovizije. Med 12 nastopa- jočimi na Emi je bil tokrat tudi mlad glasbenik Aleksej Ivačič Kolar, ki izvira iz Podčetrtka. Predstavil se je s pesmijo Kind, ki govori o pomembnosti prijaznosti. Aleksej Ivačič Kolar, ki je nastopil z umetniškim imenom PolarAce, poje že od nek- daj, prepeva tudi v kopalnici. Za multimedijski portal RTV je pojasnil, da je v osnovi šoli sodeloval v pevskem zboru, v glasbeni šoli se je učil igrati violino. Nato je dobil sladkorno bolezen, kar je bila zanj velika preizkušnja. Pri soočanju s to boleznijo mu je močno pomagal psiček Polaris. Dijak bežigrajske gimnazije je svojo prvo pesem napisal, ko je začel obiskovati omenjeno ljubljansko gimnazijo, saj je imel domotožje. V pogovoru za RTV je pojasnil, da večino idej za svoje skladbe dobi sredi gozda, kjer mu družbo dela njegov štirinožni prijatelj. TS Ni hotela muzikanta, a ga je vzela dvakrat hitel s poroko, kajti Tea ni ve- dela, da je glasbenik, obenem mu je zaupala, da se s mu- zikantom že ne bo poročila. Tako ji je Viki, ki je kasneje postal eden najbolj znanih slovenskih harmonikarjev, zatajil, da je glasbenik. Po poroki in skromni večerji v Celju so se svatje naslednji dan z vlakom odpravili proti Koroški še na svatbo v že- ninem domu. V sosednjem vagonu je bilo prav tako zelo veselo in tja je odšel Vikijev brat Cvetko, ki je pogrešal glasbo. Vrnil se je s sposoje- no harmoniko in rekel bra- tu, da je čas, da zaigra. »Ne znam igrati,« je odvrnil Viki, vsi sorodniki pa so izbuljili oči. Tei so že polzele solze po licu … A nikoli ji ni bilo žal, celo bistveno je pripomogla k odlični moževi glasbeni poti. Dogovorila sta se le, da ne bo igral po »beznicah«. Viki je bil vrsto let nepogre- šljiv pri akcijah Novega tedni- ka in Radia Celje, Tone Vrabl ga je večkrat prepričal, da je igral na izletu 100 kmečkih žena na morje in med obi- skom v celjski porodnišnici za prve novorojenčke v no- vem letu. Ansambel Vikija Ašiča je nastal leta 1969. Bil je prvi kvintet z diatonično harmoniko. Sredi sedemde- setih let je postal prepozna- ven doma in v tujini. Prvo daljšo turnejo je imel v Švici. Leta 1987 je Viki na Ptujskem festivalu nastopil s sinom Vi- kijem Ašičem mlajšim, ki je prav tako igral »frajtonarco«. Leta 2000 je Viki Ašič prejel plaketo Prvi častni godec Slovenije, tri leta kasneje je postal dobitnik srebrnega grba Mestne občine Celje za življenjsko delo na podro- čju narodnozabavne glasbe. Oba Vikija sta ogromno va- dila pri učiteljih glasbe, toda uradno glasbeno izobrazbo ima le njuna vnukinja oziro- ma hči Ana, ki je profesorica klavirja, na kar je ponosna celotna družina. DEAN ŠUSTER Foto: Primož Lavre Po obredu, ki ga je vodil škof Stanislav Lipovšek (levo), seveda ni šlo brez harmonike. Ob njenih zvokih je zapel baritonist Andrej Bremec. Tudi po šestdesetih letih so poljubi še vedno sladki. Tudi v pokoju ne bo kulture sita Prva dama šentjurske kulture Anita Koleša je z nedeljsko prireditvijo ob slovenskem kulturnem prazniku sklenila svojo delovno pot. Dolgoletna vodja šentjurske izpostave Javnega sklada RS za kul- turne dejavnosti bo gotovo še vedno zvesta obiskovalka kulturnih prireditev v obči- ni. Šentjurska lokalna sku- pnost je tudi po zaslugi Ani- te Koleša bogatejša za to, da so se v kraju uveljavili niz dogodkov Šentjursko pole- tje, udarni koncerti Šentrok ter da je v Zgornjem trgu pred leti zaživela istoimen- ska galerija. »Vsi smo zaskrbljeni, ko preživljamo to moro, šentjur- ska zdaj kultura lahko bi šla v maloro,« tako hudomušno se je glasila priredba skladbe Anita ni nikoli, ki jo v izvir- niku prepeva zasedba Halo. Za glasbeno zahvalo Aniti Ko- leša jo je priredil in na odru Ipavčevega kulturnega centra predstavil Matic Plemenitaš. Anita Koleša je šentjursko iz- postavo JSKD vodila 25 let. V lokalno okolje je prinesla ka- kovostne kulturne dogodke in se v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šentjur lo- tila preoblikovanja ljubitelj- ske kulture. Njen prvi uspe- šen projekt je bil abonma Gustav, gledalci so si lahko prve predstave ogledali leta 2000. Sledili so Šentjursko poletje, Šentrock, dvanajst let je organizirala poletni likovni ex-tempore, pet let je vodila Galerijo Zgornji trg Šentjur in zastavila koncept prireditve ob kulturnem prazniku. V Šentjur je pripeljala številne umetnike, številna društva, šole in kulturne ustanove pa so ji hvaležne za dobro sode- lovanje. TS Aniti Koleša je šopek v zahvalo izročila predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur Barbara Gradič Oset. (Foto: Nik Jarh) (Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija) Naj obleka letos Zalina Likovni natečaj Nariši si obleko, ki ga vsako leto pri- pravi Srednja šola za stori- tvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje (ŠCC), je letos presegel vsa priča- kovanja. Kar 132 osnovno- šolcev iz regije je narisalo lastno stvaritev. Strokovna komisija je tako med dese- timi finalisti izbrala najbolj- šo, so sporočili iz ŠCC. Letos je zmagala osnov- nošolka Zala Sevčnikar, ki je narisala tri zelo zanimive raznolike skice. Za nagra- do ji bodo dijaki programa ustvarjalec modnih oblačil zašili čisto pravo obleko po njeni zamisli. Obiskovalci so si lahko po razglasitvi ogleda- li še delavnice za ustvarjanje in izdelavo oblačil, šivanje in šolski modni atelje. Prav tako so bile na voljo na ogled vse skice modnih stvaritev, ki so letos sodelovale na natečaju. »Komisija je imela zelo tež- ko delo, saj je bilo med vsemi odličnimi skicami težko iz- brati finaliste in zmagovalko. Komisijo je letos najbolj pre- pričala izvirnost skic,« so de- jali na ŠCC. LJ Letošnja zmagovalka Zala Sevčnikar. (Foto: Nik Jarh)