Leto XVIII.
¥ Celju, dne 3. februarja 1908.
štev. 13.
DOMOVINA
Uredništvo
je na Schilleijevi cesti 5t. 3.—Dopise blagovolite fran-kir^ti, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta (j kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko
in druge dežele toliko več, kolikor zn%ea poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. trat: za večje inserate in mnogokratno inseriraiy'e znaten popust.
se kokrat
Kako delajo za narod.
V zadnjem času se čedalje večkrat zgodi, da pride v nepoklicane roke pismo, ki ga je pisal ta ali oni klerikalni general svojim vernim, naj napno vse moči, da odjedo kolikor mogoče članic celjski Zadružni Zvezi. Priobčili smo tako pismo dr. Karla Verstovška, profesorja in odgojevalca slovenske mladine v. Mariboru — in malo kasneje pismo dr. Ivana Benko-viča, odvetnika in državnega poslanca v Brežicah. Ako bi se dali zlorabiti za tako delo neuki in nevedni ljudje, bi človek dejal: Naj jim bode odpuščeno, ker reveži ne vedo, kaj delajo, treba je samo poučiti in koj bodo drugačni. Da se pa uprežeta v klerikalni jarem dva akademično izobražena človeka, katerih eden bi že po svojem stanu kot odgojevalec naše srednješolske mladine, drugi kot izvoljen zastopnik političnih, gospodarskih in kulturnih koristi slovenskega naroda, morala biti vsem drugim za vzgled značajnega moža, to je nad vse žalosten dokaz, kako daleč smo še zaostali za drugimi avstrijskimi narodi. Duhovstvo ščuje in ruje na tihem v cerkvah, kjer »gospodom" ne sme nikdo odgovarjati, v spovednicah, kjer se govori vedno pod obvezo tajnosti proti „liberalnim" organizacijam in proti posamičnim „brez-verskim liberalcem".
Za pisanje takih pisem, kakeršna sti Verstovškovo in Benkoviče vo si pa najema duhovniška gospoda posvetne častihlepneže, katerim obljublja sijajno karjero ali poslanske mandate, ako bodo mesto njih opravljali rabeljsko delo: izpodkopovalcev obstoječih gospodarskih organizacij in zastrupi]e-valcev nerazsodne javnosti.
Katoliško duhovstvo uživa od nekdaj glas, da zna izvrstno izkoriščati vse človeške slabosti in strasti v svojo korist, znano je, da duhovstvo te človeške slabosti in strasti v ljudstvu celo neguje in goji, dobro vedoč, da se nad slabotnimi in strastem udanimi ljudmi lažje vlada nego nad zdravo, ponosno in samozavestno družbo, katera si je svoje samopravnosti zavedna in odločno odklanja tuje vodstvo. Do te samopravnosti in ponosne samozavesti pridemo samo po poti omike in gospodarske organizacije. Vzbujati v narodu ljubezen do šole, do premišljenega in smotrenega dela, do organizacije dela, je naloga onih, kateri v resnici ljubijo ljudstvo.
Takih ljudij smo imeli na Slovenskem v prejšnjih časih dovolj; uspehi njih prizadevanja se kažejo v naših gospodarskih organizacijah, med katerimi je posojilništvo posebno dobro razvito. Da, ta stroka je že tako daleč, da bi že lahko zapustila omejeni delokrog posojilništva ter se dvignila višje, na polje bankovnega poslovanja.
To bi bilo tembolj potrebno, ker se čedalje bolj čuti potreba po domači industriji, katera bi lahko živela od domačih odjemalcev, ako bi bila dobro organizirana.
Potrebo ustvarjati domača indu-strijalna podjetja, izkoriščati s svojim denarjem in s svojimi delavskimi močmi prirodne zaklade in vodne sile po Slovenskem čuti že marsikdo in tudi že marsikdo govori o tem. Le oni, ki vodijo slovensko politiko, ki je dandanes istovetna s politiko katoliškega duhovstva in rimske cerkve, ti o takih stvareh ne govore. Posojilništvo, po ogromni večini ni v rokah duhovniške stranke, zato je treba vstaviti njegov razvoj, in če li mogoče njegovo višjo organizacijo spodkopati.
Voditeljem duhovniške politike ni prišlo še nikdar na misel, da delujeti lahko njih in posvetna gospodarska organizacija ena poleg druge, tako, da celo ena drugo lahko pospešuje. Tako delajo drugi narodi, n. pr. Cehi, na katere se tolikrat sklicujemo. Na ta način bi lahko neklerikalne stranke in duhovniška stranka skupno pospeševale gospodarski razvoj slovenskega naroda in delale sicer vsaka za se in vsaka na svoj račun vender obe na to, da pribore našemu ljudstvu gospodarsko neodvisnost, brez katere ne moremo pridobiti nikdar ne kulturne ne politične samostojnosti.
Ne, našim duhovriškim politikom in njih posvetnim pomagačem ni prišlo še nikdar nič drugega na misel, kakor najprej spodkopavati to, kar obstoji in potem čeprav na razvalinah, zavladati.
Siromašen je ta gospodarski program in žalostno spričevalo o duševnih zmožnostih onih, Ki ga zvršujejo. Ker vam pa nikdar ne pride niti najmanjša originalna misel v glavo, svetovali bi vam gospodje, da poskusite osnovati nekoliko sadjarskih in vinarskih zadrug, mesto večnih rajfajznovk; mesto nepotrebne tretje posojilnice v Celju, mlekarsko zadrugo v velikem stilu. V Celju so pogoji za tako podjetje ugodnejši kakor kjerkoli drugod. V bližini Celja imamo v vseh smerih velika mesta Maribor, Gradec, Zagreb, Ljubljana, Trst, Pulj. Reka, ki vsa potrebujejo velike množine mleka, masla itd. Bi li tako podjetje ne dajalo slovenskemu ljudstvu večjih koristi nego konkurenčna klerikalna posojilnica proti stari Posojilnici v Celju? In sedaj nameravate nekaj podobnega v Mariboru. So li vaši možeani res tako posušeni in onemogli, da ne vidite, da bi v mariborski okolici lahko osnovali zeljarsko zadrugo, ki bi se pečala z nakupovanjem in prodajanjem sladkega zelja, z izdelovanjem in prodajanjem kislega zelja itd.
Bi li ne bilo pametnejše in za vas in ob enem za ljudstvo koristnejše vstanavljati nove, produktivne zadruge nego odjedati Zvezi stare članice ? Da, bilo bi to, kar vam svetujemo bolje, lažje in pametnejše, pa samo pod enim pogojem: ako bi imeli le trohico spoštovanja do slovenskega ljudstva, le iskrico ljubezni do slovenske zemlje; vas pa napolnjuje edino le sovraštvo do vsega, kar se ne klanja vaši oblasti zato ne zidate, ampak samo podirate z edino željo, da kakor sove enkrat zavladate in če treba tudi na razvalinah.
pregled.
Domače dežele.
Nemci so imeli v Marjanskih toplicah shod, na katerem so protestirali proti temu, da je pri tamošnjem sodišču izdal nek sodnik razsodbo v Češkem jeziku. Na tem shodu je bila prejeta resolucija, v kateri se poziva vse nemške poslance „naj dado potrebno podporo n emškim uradnikom vršečim svojo narodno dolžnost," to se pravi kršečim državni temeljni zakon o narodni rav-nopravnosti. Iz tega je razvidno, da bodo nemški uradniki revoltirali proti razsodbi najvišjega sodišča, katero je izreklo, da je pri vseh sodiščih na Češkem češčina v deželi navaden jezik in da mora torej vsako sodišče če treba tudi češki uradovati. Nemcem ni mari zakonov in pravice, opirajo se po Peschkovih načelih na svojo moč ter so trdno odločeni z brutalno brezobzirnostjo pomandrati in vničiti vse, kar jim je na poti. Če si drznejo na Češkem na tak način postopati, kako bode to še le pri nas na Štajerskem, na Koroškem ? In to vlado, katera brani in dela tako politiko — podpirajo poslanci „Kmečke zveze" in S. L. S.!
*
KrŠč. socijalci in baron Beck so se glede vstanovitv>j ininisterstva dela pogodili. Beck jim jo obljubil, da bode ministerstvo kmalo osnovano in sicer ustavnim potom v sporaznmljenju s
parlamentom in ne naredbenim potom.
*
Bivši poslanec Fran Supilo je na nekem posvetovanju o prihodnjih volitvah, katero je imela srbsko-hrvatska koalicija v Zagrebu odkril neke tajnosti, ki se ves politični svet na : rvatskem presenetile. Ministerski piedsednik Wekerle si je svoje dni zelo prizadeval pregovoriti Supila, naj bi srbsko-hrvatsko koalicijo pridobil za to idejo, da bi dala svoje dovoljenje za to. da Hrvatska da cel ba-karski okraj Ogrski v najem za 99 let. Wekerle je dokazoval, da Ogrska potrebuje luke: Bakar, Novi
in Kraljfevico, kjer bi zgradili ladje-staje in arsenale, kajti Ogrsko bode zahtevalo celo polovico vojne mornarice, reška Inka je pa za take stavbe premajhna. Na to je poslal Wekerle Supila h Košutu, kateri mu je dejal, da so to vprašanje v ministerskem svetu natanko prerešetali ter da je že zrelo za rešitev, da manjka samo privoljenje Hrvatov. Supilo je na to šel k hrvatskemu ministru Josipoviču. V pogovoru z njim je Supilo dobil vtis, da je ta v ministerskem svetn dal svoj glas za to, da se bakarski okraj da Ogrski v najem, Na to je šel Supilo k banu Pejačevidu, oddjelnemu načelniku Nikoliču in članom koalicije, kateri so madžarsko nakano onemogočili. Zaradi tega je Wekerle na Supila posebno hud, zato je ogrska vlada delala koaliciji toliko neprilik in jo spodkopavala. Minister Josipovič je Supilova odkritju v „Pester Lloydu" demontiral, pa tako, da je s svojimi izvajanji samo dokazal resnico Su-pilovih besed. Josipovič priznava, da sta se Wekerle in Košut pečala s tem vprašanjem pa baje samo tako mimogrede in kakor s privatno trgovsko stvarjo nikakor pa ne kakor z držav-nopravnim vprašanjem. Po ministra Josipoviča mnenju bi bila torej to privatna stvar, ako bi Ogrska vzela bakarski okraj s tremi lukami v najem za 99 let ter bi tam sezidala pristanišča, ladjestaje in arzenale za bodočo — ogrsko vojno mornarico!
Protestni shod
socijalne demokracije proti resoluciji sprejeti na shodu celjskih na-cijonalcev dne 19. m. m.
se je včeraj 2. t. m. v Celju prav dobro obnesel. Shoda se je udeležilo okolo 400 ljudi, med njimi je bilo gotovo polovica Slovencev. Ko se je izvolilo predsedništvo je dobil besedo državni in deželni poslanec Resel, ki je spregovoril o interesu delavstva na uvedbi splošne in jednake volilne pravice za deželni zbor. Rekel je, da delavstvo nikakor ne sme mirno sprejeti nespar metne resolucije, ki je bila sklenjena na shodu nacijonalcev dne 19. m. m. v Celju, v kateri pristaši te stranke zahtevajo, da se sedaj veljavni volilni red za deželni zbor ne sme v ničem spremeniti ter da se volilna pravica v ta zakonodajski zbor ne sme razširiti.
Delavstvo ima velik interes na tem, da zadobi primerno zastopstvo v deželnih zborih in svojemu številu ter svoji davčni moči primeren upliv na deželno zakonodajstvo in na deželno upravo. Nesmiselna je trditev, da delavstvo ne plačuje davkov. Hišni davek izroča državni upravi sicer hišni gospodar, plačujejo ga pa najemniki Dober del deželnih dohodkov tvorijo deželne doklade na pivo in žganje,
Na Balkanu vrč! Zakaj vrč??? Vre, ker se pripravlja velika?
en del dohodkov iz osebnega dohod ninskega davka. Kedo plačuje vse to? Na koga se nabije deželne doklade? Ali morda res samo na hišne in zemljiške posestnike, na tovarnarje in najvišje obdačence? Te nosimo vsi brez izjeme in največji del teh doklad pade na ramena najsiromašnejših. Če se jemlje denar od nas vseh,-treba dati tudi vsem volilno pravico, in s tem priložnost upi i vati na pametno in ob-čekoristno upravo dežele.
V področje deželnega zbora spada zidanje cest, lokalnih železnic, uravnava rek. Splošna korist zahteva, da se taka dela izvršujejo na tak način, da ima vse prebivalstvo od tega koristi ne pa morda le kak posamičen bogataš. Izdajo se velike svote deželnega, državnega in občinskega denarja za regulacije rek.
Če si ogledamo te regulacije malo bolj natanko, se prepričamo, da so bile izvedene na tak način, da se je zavarovalo posestvo kakega uplivnega mogotca pred povodnjo in trganjem, na stotina posestvic drobnih posestnikov jim pa tudi po regulaciji ostane izpostavljenih povodnjam in pustošenju. V področje deželnega zbora spadajo bolnice, hiralnice, ubožništvo in oskrbovalna sprejetišča.
Kedo ima največ interesa na tem, da se v teh zavodih dobro gospodari in da se po pravici in poštenju za nje skrbi ? To so baš delavci v zvezi. Kako se pa o teh zavodih sploh sodi, nam priča dejstvo, da se je v zadnjem zasedanju izrekla zahteva naj se kredit za oskrbovalna zavetišča zniža, češ, da se jih poslužujejo samo „vagabundi in faloti"! Organizirano delavstvo se teh zavetišč ne poslužuje, ker samo skrbi za svoje sodruge, ne gre pa, da bi se one nesrečneže, ki so prisiljeni potrkati tudi na ta zloglasna vrata, imenovalo „vagabunde in falote". In če so „vagabundi in faloti", kedo je kriv, da so to postali?
Nadalje so podrejene deželnemu zboru prisiljene delavnice, katerim treba posvetiti tudi več in drugačne pozornosti nego dosedaj. Deželni zbor ima vpliv na šolstvo in učiteljstvo. Delavstvo ima pa največji interes baš na dobrih šolah in dobrih učiteljih. Delavec ne mara dati svojega otroka na pot v življenje in življenja boj druzega nego malo izobrazbe, katero si pribori v šoli, zato ima tudi pravico zahtevati, naj bodo te šole dobre in nčitelji najboljši.
Deželni zbor ima nadzirati občinsko gospodarstvo. Na občinskem gospodarstvu ima pa tudi delavstvo velik interes, saj nosi tudi ono občinske doklade.
S temi in drugimi razlogi je dokazal govornik opravičenost zahteve delavstva, naj se uvede tadi za deželni zbor splošna in jednaka volilna pravica. S takim razširjenjem volilne pravice bode vstreženo blaginji vsega prebivalstva.
Krivičnost dosedanjega volilnega reda nam kažejo tile statistični podatki. Na Štajerskem je 300.000 nad 24 let starih mož, ki bi morali imeti volilno pravico. Po sedaj veljavnem volilnem redu odpade na tri kurije: (veleposestnike, mestne in kmečke vo-lilce) 100.000 volilcev, na splošno volilno kurijo torej 200.000. Po sedanjem VvOliinem redu sede v deželnem zboru
3 možje, katerih nikdo ne voli (dva škofa in rektor vseučilišča), nadalje 12 poslancev veleposestva, ka ere voli 200 veleposestnikov, ki so vknjiženi v deželne deske, 8 poslancev iz splošne kurije, katere voli 200.000 volilcev. Pri zadnjih državnozborskih volitvah (po splošni volilni pravici) je bilo oddanih 38 tisoč nemškonacijonalnih glasov, ti imajo v sedanjem dež. zboru 25 poslancev, 80 tisoč klerikalnih glasov, ki imajo v dež. zboru 15 poslancev. 55 tisoč slovenskih glasov, ki imajo v dež. zboru 10 mandatov, 44 tisoč soc. dem glasov, ki imajo v dež. zboru 2 mandata. Da se te razmere ne morejo in ne smejo vzdržati, je vsakemu jasno. Socijalno demokratsko delavstvo bo zastavilo vse svoje moči, da si iz-vojuje vpliv na deželno zakouodajstvo in deželno upravo in ne bo mirovalo. dokler ne bo uvedena tudi za deželni zbor splošna in jednaka volilna pravica.
Koncem predlaga resolucijo, v kateri se protestuje proti zahtevi nemških nacijonalcev naj ostane dosedanji volilni red nespremenjen v veljavi ter zahteva v interesu dobro razumljene narodne in kulturne politike uvedbo splošne, jednake in tajne volilne -pravice za deželni zbor.
Za posl. Reslom je dobil besedo urednik Spindler, ki je v kratkih je-v kratkih jedrnatih besedah povedal, da pojde „Narodna stranka", kot demokratična stranka v boj za sploših), jednako in tajno volilno pravico, da bode z vsemi silami in sredstvi podpirala to gibanje med slovenskim ljudstvom in delala na to, da se temu gibanju pridružijo tudi druge slovenske stranke. Opomnil je, da so nemški „naprednjaki nacijonalci" že sklenili pakt z nemškimi klerikalci, po katerem so si razdelili deželnozborske mandate tako, da bi klerikalci dobili vse nemške mandate v kmetskih občinah „na-prednjaki" pa v mestih in trgih. V tem smislu hočejo skovati volilni red in volilne okraje. Ta atentat na politične pravice prebivalstva pa treba z vsemi sredstvi preprečiti in v tem boju se mora zjediniti vse, kar je v resnici demokratičnega.
Na to je bila predlagana resolucija jednoglasno sprejeta.
Dopisi.
Iz Trbovelj, dne 26. jan. 1908. (Iz našega občinskega odbora.) V soboto 25. januarja imel je novi občinski odbor svojo prvo sejo. V gotovosti, da naši novi možje pod spretnim vodstvom g. župana Vodnška, nastopijo pot reform v naši veliki občini in se energično pripravijo k odpravi starega šlendrijana, nas je — odkrito rečeno — izid te prve seje malo omajal. So dve reči, ki nam ne grejo iz glave in v katerih smo pričakovali drugačnega sklepa. Kdor pozna sanitarne zadeve našega indnstrijal-nega kraja ter mu ni vse eno kako se skrbi za javno zdravje, ta bi moral z navdušenjem sprejeti predlog g. župana, da naj se v Trbovljah postavi v soci-jalnem oziru toli važna klavnica. Svoto, ki bi jo žrtvovala občina v ta namen, pokrijejo popolnoma higijenične koristi vsega .trboveljskega prebivalstva! Vprašanje klavnice pa ni našlo dovolj
razumevanja pri občinskih odbornikih, zlasti ker se jih je od gotove strani plašilo z velikimi izdatki, ki bi jih vsled tega morala trpeti občina. Komaj se je doseglo, da se je predlog odkazal posebnemu odseku. JJpajmo, da bo to vprašanje dobro proučil in se v eni prihodnjih sej z vnemo zavzel za to zadevo — katere uresničenje trboveljsko prebivalstvo skoraj da že lahko zahteva.
Na vrsti je .bila tudi zadeva hrast-niške slovenske šole. Je to prav čudna zadeva. Spominjamo se, da je bilo v času, ko se je šlo za to, da se prepreči na Hrastniku ustanovitev nemške šole, vse polno nasvetov, kaj naj Slovenci storijo, da onemogočijo v narodnem in pedagogičnem oziru toli škodljivo ponemčevalnico. Med drugim je nek strokovnjak nasvetoval, naj se upelje v višjih razredih hrastniške šole nekaj več nemščine ter se na ta način zadosti zahtevi slovenskih starišev po zadostni nemško jezikovni izobrazbi otrok.
Mogoče je bil tudi ta predlog nevaren, vsekakor pa bi bil vzel Nemcem agitacijsko orožje z rok in nemška šola bi bila najbrž še danes — pobožna želja. Temu predlogu pa so se voditelji hrastniških Slovencev odločno uprli, češ, da je za narodno šolo škodljiv; ostalo je pri starem in ob navzočnosti slovenskega duhovnika so kmalu na to praznovali hrastniški Nemci otvoritev nove ponemčevalnice — katero je napolnilo prav kmalu stotine slovenskih otrok.
Na Hrastniku pa so začeli streljati po toči. Krajni šolski svet s slovensko večino, katere člani so baš oni voditelji, ki so pred par meseci odločno odklanjali vsako ponem-čevanje učnega načrta slovenske šole, se je sedaj izrekel za uvedbo nemškega učnega jezika v 7. razred slovenske šole! S to res pobožno željo mislijo paralizirati vpliv nemške šole, ki že stoji in deluje, katere ohranitev in spopolnjevanje je še le sedaj postal življenjski interes hrastniškega nemštva in nemčurstva! Ta sklep je danes prav naroden greh težko opravičljiv, ker so ga storili možje, ki na narodno-političnem polju niso ravno novinci.
Deželni šolski svet pa je zadovoljen in preostajalo je le še občini, da spregovori odločno besedo. T o smo pričakovali, prepričani smo bili, da zavzame občina odločno nasprotno s tališče in tako prepreči, kar je napačna taktika zakrivila. Toda na predlog odbornika g. Roša, ki je tudi načelnik hrastniškega krajnega šol. sveta, se to ni zgodilo, občinski odbor se je izrekel v smislu sklepa hrastniškega krajnega šolskega sveta! To ne bo rodilo dobrih posledic. Je to sedaj nekako priznanje, da je nemški poduk (ki je v ljudski šoli pri slovenskih otrocih vendar pe-dagogičen nesmisel) potreben in mesto da bo uvedba nemškega učnega jezika v kvar nemški šoli, bo le povzdignila ugled hrastniške ponemčevalnice in bo služilo nemškim priganjačem kot dobro agitacijsko sredstvo. Kakor ni vse eno, če dva isto storita, tako je razlika, če se stori isto danes ali pozneje! Bodočnost bo pokazala, da imamo prav!
Tako se nam zdi prvi nastop našega občinskega odbora malo ponesrečen. — Krivo pa je temu dejstvo, da se o tako važnih vprašanjih glasuje brez temeljite priprave. Menimo, da bi bilo edino prav, da se vsak tak predlog odkaže posebnemu odseku, ki ga naj prouči ter ga na prihodnji seji predloži k sprejemu ali zavrnitvi. Slovenski odborniki pa naj se združijo v skupen
klub, kjer se bodo lahko pretresala vsa važna vprašanja občinske uprave. Tako se bodemo izognili slučajem, da odbor z lastnimi sklepi ovira sebe in župana pri važnem socijalnem in narodnem delu. za katerega je vendar v naših novih zastopnikih toliko odločnosti in lepih načrtov.
To kritiko smo napisali v najboljšem namenu — nikakor nismo hoteli ž njo izraziti dvoma nad uspešnim delovanjem novega občinskega odbora, ampak hoteli smo ga le opozoriti, da mu bo treba ne le volje ampak tudi krepke odločnosti, da se oprosti duha moreče letargije, ki je vladala v naši občinski zbornici prejšnje čase. Krepko sezite po reformah, vsi dobro misleči so z zaupanjem z vami!
Portugalski kralj in prestolonaslednik umorjena,
V soboto po 5. uri popoldne se je vrnil kralj Kari I. portugalski s svoje družino iz vile Viciosa v glavno mesto Lisabon nazaj. Vozili so se v odprtem vozu kralj, kraljica Amalija, prestolonaslednik Ludvik Filip in princ Manuel. Na trgovskem trgu so streljali trije možje s karabinci, katere so imeli pod plaščem skrite, na kralja in družino. Kralja so zadele tri kroglje, jedna v tilnik, jedna v pleča in tretja v vrat. Prebila mu je vratno žilo in je bil kralj Kari takoj mrtev. Princ je še nekaj časa živel, pa je tudi umrl v mornariškem arzenalu, kamor so ranjenca spravili. Princ Manuel je ranjen na čeljustih in roki, vendar ne resno. Kraljici se ni ničesar zgodilo. — Dva morilca sta bila na mestu ubita. Jednega je ustrelil ordinančni oficir Figueira, drugega policija. Ni še dognano, kdo so morilci; pravijo, da je izmed ubitih jeden Francoz, drugi pa Španjol. — Vest o kraljevi smrti se je bliskoma raznesla po mestu; vse trgovine so takoj zaprli, rotovž in državno banko straži vojaštvo. — Ta čin je za sedaj dokončal razpor, ki je vladal med vlado in ljudstvom. Razmere na Portugalskem so namreč zelo žalostne, gospodarsko stanje malodane obupno. Kralj Kari I. je vladal od leta 1889; pod njegovo vlado je imela država ne le na zunaj glede naselbin nesrečo, temveč je doživela tudi doma velik državni denarni polom. — Naslednik kraljev je princ Manuel, za katerega bode vladala najbrž kraljica Amalija.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Trgovski ples v Celju, ki se
je vršil včeraj v „Narodnem domu" je bil v primeri z lanskim letom zelo slabo obiskan. Prvo četvorko je plesalo 26 parov, četrto pa 16.
—	Iz celjske davkarije. Ker je praktikant g. Zottel v Laški trg prestavljen, je imenovan na njegovo mesto asisten gospod Karol Mraz iz Sevnice.
—	Premeščen je iz Konjic k okrajnemu glavarstvu v Celje vladni koncipist g. dr. Ratej.
—	Slov. delavsko podp. društvo v Celju. Kakor smo že prejšnji teden poročali, priredi Del. podp. društvo v soboto 8. svečana plesni venček v restavraciji „Skalna klet". Vstopnina 50 vin. za osebo. Čisti dobiček je namenjen v korist delavskega dema v Celju. Že sedaj je baje v občinstvu obilo zanimanja za ta večer, posebno ker lani tega plesnega venčka ni bilo. O tem še poročamo.
—	Celjsko porotno sodišče je obsodilo pekovskega pomočnika Jurco k poltriletni, pekovskega pomočnika Donava k trinajstniesečni in ključavn. pomočnika Cepina tndi k trinajstme-sečni ječi, ker so 12. januarja 1.1. pred Kurentovo gostilno v Sevnici pobili z latami ital. zidarja Peca do smrti. Med Pecom in imenovanimi je nastal iz malenkostnih vzrokov prepir. — Isto sodišče je obsodilo 17 letnega fanta Ivanška iz Bukoška (obč. Zakot v brežiškem okrajn) k dveletni ječi, ker je pobil fanta Brataniča, kateri ga je nekaj dražil, do smrti.
—	Uboj. Obsojen je bil pred celjskim porotnim sodiščem železniški delavec Kranjc iz Šmarja pri Sevnici k dveletni težki ječi, ker je na Štefanovo v prepiru Franca Mačka z nekim polenom tako udaril po glavi, da mu je črepinja počila in je vsled tega tudi umrl.
—	Zaročil se je g. Josip Vrečer, veleposestnik v Vojniku, z gospodično Pep o Kožuh-ovo iz Škofje vasi Bilo srečno!
—	Sirenski glasovi. »Slovencu" pišejo baje iz Celja, da je pisanje »Slov." in »Slov. Gosp." v zadnji volilni borbi napravilo dober utis med »zmernimi liberalci" in prvaki in je pridobilo klerikalcem mnogo prijateljev. To pa baje vsled tega, ker jim je »liberalno" časopisje vteplo Zdolškovo zmago popolnoma v glavo. »Slov. Gospodar' je pisal baje zmerno in previdno (glej surove napade na slovensko ačiteljstvo!) Znano je, da lastna hvala snudi. Gospodje, katerim veljajo ti sirenski glasovi, pa menda vedo dobro dovolj, kaki »prijatelji" so jim »Slo-venčevci in Gospodarjevci". Glede pisave v volilnem boju pa naj primejo
* ti sami sebe za nos. Vobče je menda več kot naivno zahtevati, naj pišemo za časa volilnega boja o kandidatu, katerega podpiramo, da bo — propadel!
—	Deželnozborska volilna reforma. Da bo dana spodnještajerskim Slovencem prilika izreči svoje mnenje -o deželnozborski volilni reformi, kate; o pripravlja sedaj namestnija — gotovo ne v našo korist — priredi »Narodna stranka" v kratkem eno nedeljo shode v vseh večjih spodnještajerskih krajih, na katerih se bo samo pretresovalo vprašanje deželnozborske volilne reforme. Najbrž bodo ti shodi v nedeljo, dne 23. februarja. Več in natančneje bomo že pravočasno javili.
—	Huda nesreča se je pripetila. Pripoveduje se sedaj v Savinski dolini, da je gosp. deželni poslanec F. Terglav tistikrat, ko so mu v čast streljali, s kazalcem nekaj drezal mož-nar. ki ni hotel počiti. Pa mežnar se je sprožil in gospod Terglav si je tako poškodoval prst, da sedaj ne bo mogel kar nič več pisati. To je pa res huda nesreča!
—	Zadnje zasedanje štajerskega deželnega zbora bo najbrž sredi meseca junija in bo trajalo kakih šest tednov. G. poslanec Terglav ima tedaj mnogo časa, da se malo poduči za svoje ,.delovanje" v deželnem zboru. Predvsem pa mu polagamo na srce, naj študira deželnozborsko volilno reformo; ako si ne bo znal pomagati, ga lahko poduči dični orjak Roskar. ki je posebno zveden v teh zelo važnih zadevah. __
—	Iz Savinske doline. Na predlog nadučitelja petrazredne ljudske šole nekje v Savinski dolini, daruje tamkajšnjo učiteljstvo po 1 krono za narodni sklad. Stranko, borečo se za napredek naroda in stoječo trdno ob strani učiteljstva ter šole, moramo podpirati, Vivant sequentes!
—	Iz Trbovelj. Zadnje deželnozborske volitve so se vršile v znamenju gorostasne brezbrižnosti od strani narodne stranke. Seveda so imeli klerikalci lahko delo, ako se od narodnjakov ni storilo nič — popolnoma nič. Evo števil, ki jasno govorijo.
Vseh volilcev v Trbovljah je 423. Udeležilo se je volitev 112 volilcev; od teh je dobil Zdolšek 88 glasov in Terglav 24. Omeniti moramo, da so Terglavci spravili vse glave (24) na volišče in da je ostalo potemtakem 311 narodnih volilcev doma za pečjo. Nekaj teh glasov je nemških, a to je malenkost.
Torej 300 narodnih glasov, katere bi lahko bili in zuabiti bodo pri prihodnjih volitvah odločilni! Ne smemo se zanašati na »Savinjsko dolino", češ, bo že ona opravila brez nas, kakor se je sedaj govorilo. Videli smo predobro, da temu ni tako. Torej v dveh mesecih mora dobiti naš kandidat v Trbovljah 400 glasov. Vse na krov.
—	Ponesrečil se je minoli teden pri Sv. Juriju v Slov. gor. mladenič Miha Krajnc. Padel je z drevesa, katerega je obsekoval tako nesrečno, da je v nekaj urah izdihnil svojo mlado dušo.
—	O zavarovanju proti požara.
V več slovenskih listih je bilo zadnji čas čitati, da se klatijo po naših krajih razni agenti zavarovalnih družb proti ognju in lovijo tudi one posestnike, kateri so že pri jedni družbi zavarovani, na svoj lim. Ti agentje obljubljajo sicer, da bodo zavarovanca ločili od druge družbe, pri kateri je že zavarovan, pravijo, da je njih družba ceneja itd. Največkrat pa pride tak pri dveh družbah zavarovan posestnik v tožbo, zgubi in mora plačati stroške; ako pa se mu zgodi nesreča, ne dobi od nobene družbe ničesar in je povrh tega lahko še kaznovan. — Pozor tedaj!
—	Na Vurbergu so imeli štajercijanci preteklo nedeljo pod varstvom žandarjev shod, kateri pa je bil še vsejedno precej dobro obiskan. Pristaši »Kmečke zveze" so sicer poskusili shod razbiti, pa niso uspeli.
—	Iz Šmartnega na Pakl v Sal. dol. Tukajšnja požarna bramba je imenovala barona g. Warsberga svojim častnim članom.
—	Sejmi po Spodnjem Štajerskem. Dne 5. febr. v Ptuju, Sv. Petru pod Sv. gor. in v Imenem poleg Podčetrtka (svinjski); 6. febr. v Gornjem-gradu, na Bregu pri Ptuju (svinjski); 7. febr. na Spodnji Poljskavi (svinjski); dne 8. februarja v Brežicah (svinjski); 10. febr. pri Sv. Jurju na Juž. zel., v Konjicah in na Pilštanju; 12. febr. v Mariboru; 14. febr. v Račah, Sevnici, na Ponikvi na J. ž., v Brežicah in v Žalcu.
—	Živinske kuge na Spod. Štajerskem. S r a b v Braslovčah, v Žalcu, na Ljubnem in v Ločiču (ptujski okr.) pri konjih. Svinjska kuga v Mozirju, Slov. Bistrici, Kostrivnici, Moš-kanjcih, Globokem, Kapelah in na Bi-zeljskem.
—	„Schulvereinu" je zapustil pred kratkim neki F. Leithe v Waid-hofenu 17.000 K. Slovenci, nabirajte za našo šolsko družbo!
—	Kriva prisega. Januarja leta 1906 je nekdo župniku Valenku na Polenšaku pogostoma kradel drva. 21 letna farovška dekla Neža Visenjak je skrivoma zanesla nekaj polen v kuhinjo kajžarice Šegula. Drugi dan ]e šla tje in je podolžila Šegulovo tatvine, češ, polena so priča za to. Nato je prišla Šegulova pred sednijo, kjer je dekla Visenjak prisegla, da je našla pri Šegulovi omenjena polena. Že takrat je Šegulova trdila, da ji je Vi-senjakova podvrgla drva, pa se ji ni
verjelo in je bila obsojena. Sedaj pa je farovško deklo zgrevalo in je priznala svojo hudobijo. Mariborsko okrožno sodišče jo je obsočfilo k dvomesečni ječi,
—	Železnice na Srednjem Štajerskem. 26. januarja se je vršil v Gradcu sestanek zaradi srednještajer-skih železnic, namreč nameravane proge Gleisdorf - Hartberg in zveze Aspanga čez Wechsel s Friedbergom in Hartbergom. Nekaj poslancev se je na to podalo k železniškemu ministru in k finančnemu ministru, da bi celo zadevo pospešili. Oba ministra sta izjavila, da se bo gradnja železnice čez Wechsel v kratkem času razpisala in da bo dala vlada tudi podporo za sestavo načrtov železnice Gleisdorf-Hartberg. — Ob tej priliki opozarjamo, naj bi se prizadeti činitelji tudi na Spodnjem Štajerskem večkrat oglasili, da bi dobili gornjesavinsko in sotelsko železnico! Kdor dolgo in vztrajno zahteva, tega se vlada in dežela slednjič vendar ne moreta odkrižati. Samo interpelacije ne izdajo mnogo; treba je, da govori tudi ljudstvo samo in odločno.
— Za slovenščino se graški uradniki tako zanimajo, da priredijo sedaj že drugi tečaj za učenje slovenskega jezika. Seveda se gre tu za izpodrivanje slovenskih uradnikov na Spod. Štajerskem.
—	Postaja Št. Jur ob Južni železnici se bo zdatno razširila. Politični obhod v svrho razlastitve se bo vršil v nedeljo 9. marca.
—	Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji je predložila ministerstvu notranjih del pravila v potrjenje, a jih je ministerstvo vrnilo, češ, da je treba nekatere točke spremeniti. Čim se to zgodi, bo vlada pravila potrdila. Prva skupščina te zveze se vrši letošnje velike počitnice v Pragi. Udeleže se je tudi, i?;venavstrijske slovanske učiteljske organizacije.
—	Za nemški „Schulverein" so darovali leta 1907 ti-le nemški denarni zavodi na Spod. Štajerskem: Konjiška hranilnica 100 K, vitanjski »Voršus-verein" 50 K, slovenjebistriška hranilnica 120 K, ptujski »Voršusverein" 50 K, brežiška hranilnica 50 K. S temi denarnimi zavodi bi ne smeli meti noben naroden in zaveden Slovenec ničesar opraviti
—	Dr. Benkovič in duhovništvo.
Kdor zna, pa zna! Da dr.Benkovič razume svojo stvar, kaže zanimiva izjava zadnjega »Narodnega lista". Dr. Benkovič se je namreč hvalil uglednemu nemškemu politiku, da ni klerikalec ampak da duhovnike le za nos vodi. Po tem, da je svojo »Posavsko stražo" obesil mariborskim duhovnikom na vrat in še po raznih drugih okolščinah bi človeh mislil, da je to prilično res. Naše sožalje duhovščini!
—	Nova slovenska drama. Pisatelj g. Fr. Ks. Meško je napisal novo dramo »Na Poljani". Veščaki pravijo, da je jedno najboljših pisateljevih del.
—	Umrl je zadnji petek v Krškem g. Vinko Žener, hišni posetnik in tajnik krške hranilnice ter bolnišnice. Služboval je tudi v celjski tvrdki »Merkur". Zapušča vdovo s 3 nedoraslimi hčerami. N. v m. p.
—	t Ivan Kranjc. Minoli torek, dne 28. prosinca je umrl na Dunaju g. Ivan Kranjc, bivši mestni učitelj v Mariboru, v 91. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen v Rajhenburgu ob Savi. Dalje časa je bil učitelj v Celju, potem v Mariboru, kjer je bil tudi imenovan okrajnim šolskim nadzornikom. Zanimivo je, da je bil Kranjc takozvani vzor-učitelj pod nepozabnim Slomšekom, ki se je bil z njim seznanil kot opat in šolski ogleda v* Celju. V zapuščini Kranjčevi se nahaja mnogo
pohvalnih, lastnoročnih pisem Slomše-kovih. Pokojnikov grob je zakril menda zadnjega veterana iz Slomšekove dobe, ki je svoj čas vrlo sodeloval pri »Drobtinicah" ter je slovel po vsej zeleni Štajerski.
—	Umrl je v soboto dne 1.1, m. v Zagorju pri Kozjem gosp. nadučitelj Ivan Hočevar po dolgi in mučni bolezni v svoji najlepši moški dobi, star 48 let. Bolezen v želodcu ga je pokopala. Pač usoda učiteljev!
—	Osrednji odbor akademično ferialnega društva »Prosvete" v Ljubljani naznanja, da je že izšel seznam knjig uporabnih za javne ljudske knjižnice v zvezi z natančnim navodilom za snovanje knjižnic ter za poslovanje knjižničarjev. Naročbe na brošuro je nasloviti na Odbor Prosvete, Ljubljana, Mestni dom. Cena brošurici je 20 v.
—	V Teharjih je dne 29. m. m. umrl v 72. letu svoje starosti g. Franc Kvac, oče nadučitelja v Šmartnem v Rožni dolini gosp. Ivan Kvaca. Mnogo-brojna udeležba pri«,pogrebu dne 31. m, m. je pričala, kako zelo priljubljen je bil ranjki pri svojih sosedih in prijateljih. N. v m. p.
—	Maribor so minuli teden obiskali — žepni tatovi. Delovali so posebno na Glavnem trgu, ker je bil tržni dan. Nek predrzen uzmovič je strgal soprogi poštnega uradnika P. denarnico iz roke. Jednega, nekega Novaka, je policija zasačila. Žepni tatovi so baje prišli iz Čakovca na Ogrskem.
—	Ogenj v šoli smo imeli v Sto-picah pri Rogatcu dne 31. januarja. Neprevidna šolska sluginja je pograbila še tleči pepel v smetišnico ter jo pustila v šolski sobi. Ponoči je tlelo, ker je dala smetišnico ravno nad kanalom za dovajanje zraka in tako je zgorel pod nad cevjo, užgal se je oder ter je do polovice zgorel kakor tudi tabla in še nekaj malenkosti. Ko bi ne bili zapazili še kak četrt ure, zgorelo bi bilo najbrže vse poslopje. Krajni šolski sveti naj preveč ne štedijo pri plačilu šolskega sluge. Dostojno plačilo in zanesljiva oseba, ne pa napol otrok, kakor je marsikje in tudi tukaj.
Mesto Gradec se drži glede svojih dolgov na častni višini. Koncem 1. 1907 je imelo 23,766.981 K dolga.
—	Boj med petelinom in dihurjem. Iz Kindberga na Zgor. Štajerskem poročajo graškim listom ta-le dogodek: V kurnik duhovnika Lack-nerja na Kalvariji pri Kindbergu se je splazil ponoči dihur, da bi si privoščil jedno knro. Pa napravil je račun brez petelina. Ta se je spustil v boj z dihurjem in je v njem zmagal. Drago jutro so našli dihurja mrtvega v kur-niku. Petelin je bil sicer malo razce-fran, pa drugače čisto dober. Hoteli so ga že prodati, ta hraber čin pa mu je zagotovil še obstanek v farovžn.
—	Za »Narodni sklad"! Bodočo jesen pričakujemo ob deželnozborskih vol. boj na celi črti. V mestni skupini z Nemci, po deželi deloma s štajercijanci, najbolj pa s klerikalci. Za to volilno borbo se moramo že sedaj začeti pripravljati. Ker požrejo agitacija, lepaki, letaki, dopisovanja, potni stroški in še drugi izdatki silne svote denarja, naj prično naprednjaki povsod marljivo nabirati doneskov za »Narodni sklad". Posnemajmo tu socijaliste, ki se za vsake volitve že mesece pripravljajo, naše klerikalce, ki tudi na tihem nabirajo in vobče vse politične stranke! Delo je gotovo hvaležno in prepo-trebno, zatorej nabirajte ob vsaki priliki prispevke za »Narodni sklad" v Celju!
—	Mariborski okrajni šolski svet je zgubil — dr. Possecka. Na podlagi § 25 del šolske postave iz leta
1869 je moral iz okrajnega šolskega sveta. V zvezi z Bankalarijem je ta mož zlasti pri nastavljanju učitelj-stva storil Slovencem mnogo bridkih krivic.
—	Iz Maribora. Pri prvem letošnjem zasedanju porotnega sodišča bo predsedoval g. Lndvik Perko. na-domestovala ga bodeta gg. dr. Voušek in Morocutti.
*r
Kranjsko.
—	Deželnozborskih volileev je v Ljubljani nekaj nad 3000.
—	Poneveril je 23 letni kontorist Hauhart ljubljanskemu trgovcu gosp. Karlu Megliču 2400 K na ta način, da je odposlal neki tvrdki na Ogrskem prazno denarno pismo. Hauhart je pobegnil.
—	Nesreča na železnici. Večerni brzovlak, ki vozi iz Trsta proti Ljubljani, je zadel blizu Divače ob voz, na katerem je peljal nekdo preko tira moko. Voz je razbit, moka raztresena. Jeden od vpreženih volov je nekoliko ranjen kakor tudi voznik.
Koroško.
— Nesramnosti c. kr. urada.
Slovenski »Hranilnici in posojilnici" je poslal urad za odmero pristojbin v Celovcu pismo, na katerem je stal ta-le naslov: Hranilnica in posojilnica (windischer Sparverein) in Ferlach (brovlje). V naslovu žaliti adresata to si more pač le dovoliti kakšen urad na — Avstrijskem!
Primorsko.
—	Obstrelil je neki Semulič blizu Devina voznika Furlana. Semuliču so že na sledu. Policija je mislila, da je ta Semulič ustrelil ostale tri kočijaže, pa se je najbrž zmotila.
—	Razpisano je na Primorskem mesto potovalnega kmetijskega učitelja s slovenskim učnim jezikom za poli-ti?ni okraj goriški. Sedež \ Gorici.
Društvene vesti.
—	Akad. društvo slov. agronomov »Kras" na Dunaju priredi dne 4. svečana svoj tretji redni občni zbor z običajnim sporedom v prostorih »Holzer-jeve" restavracije XVIII. Tiir-kenschanzstrasse 19, Slovanski gostje dobro došli!
—	Na občnem zboru „Zvezde" na Dunaju, ki se je vršil 19. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Matko Kosi, uradnik c. kr. kores-pondenčnega urada; 1. podpredsednik Franjo Šušteršič, poštni eksp.; 2. podpredsednik g. Nikolaj Dominko, sodni pristav pri najvišjem sodišču; tajnik g. Herman Furlan, uradnik Osrednje banke čeških hranilnic; blagajnik Jak. Volk, uradnik; blagajnika namestnik g. Avg. Šuligoj, dvorni sluga; odborniki gg.: Ivan Vončina, poštni eksp.; Franjo Merlak, c. kr. uradni sluga1 Ivan Peterman, poštni eksp.; namestniki gg.: Jakob Ščuka, posestnik; Peter Kusterle, c. kr. dvorni uslužbenec; pregledniki gg. Ivan Luzar, višji revident Južne železnice; Alojzij Močnik, c. kr. uslužbenec in trgovec; Jakob Šeme, c. kr. uradni sluga.
Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v sredo, dne 5. svečana ob 8. uri zvečev zabavni koncert s sledečim sporedom: Volarič: »Pogled v nedolžno oko" za bariton, Lehar: Valček iz operete »Vesela vdova" za gosli in klavir, Volarič: »Biserji" alt-solo, G. Ipavec ..Savska" četverospev, Lehar: »Pesem Vilje" iz »Vesele vdove", bariton, Straus: Potpouri iz operete »Čar valčka" za gosli, Volarič: »Dekliška tožba" alt-solo, dr. Schwab: »Slanica" četverospev. — Na klavirju spremlja gdčna Mila Schreiner-jeva. — Slovenski gostje dobro došli!
— Odbor »Slovanske Čitalnice" v Mariboru naznanja, da se priredi dne 22. svečana 1.1. samski večer, za katerega se je pridobila vojaška godba iz Celovca. Iz tega vzroka odpade večer, ki se je nameraval prirediti v nedeljo dne 2. svečana.
S¥etO¥ne vesti.
—	Trgovina s pivom v Srbiji.
Srbija proizvaja toliko piva, da to zadostuje za domače potrebe in da ga še izvaža. Tako je leta 1906 izvozila v Turčijo 341.524 litrov, v Bolgarsko pa 21.899 litrov. Neke vrste piva je Srbija leta 1906 tudi uvažala, in -sicer iz Nemčije 68.926 1, iz Avstro-Ogrske pa 242.257 litrov.
—	Influenca silno razsaja v okolici mesta Kolina na Nemškem. Umrlo je že več oseb. Posebno žalosten je ta slučaj: dve hčeri ste stregli bolnemu očetu, obe zboleli in z njim vred skoro istočasno umrli. Ko je to zvedel brat, je zblaznel.
—	Delavska beda in higiena na Ogrskem. Menda v nobenem srednjeevropskem mestu ne vladajo tako nezdrave razmere za najnižje sloje kakor v Budimpešti. Po državni Statistiki je med tisoč stanovanji prenapolnjenih v Berlinu in na Dunaju 280, v Petro-gradu 460, v Budimpešti pa 740! Za tuberkulozo umre izmed vsakih 100.000 oseb na Nizozemskem 192, na Angleškem 201, na Ogrskem pa 364 oseb. Na vsakih 100.000 prebivalcev na Ogrskem pride le 28 zdravnikov in 9 babic, tako da umre skoraj tretjina brez zdravniške pomoči. Na Ogrskem hodi nad 40.000 blaznih brez vsakega nadzorstva okolo. Delavske plače so skrajno slabe. Odrasli moški delavci v tvornicah zaslužijo povprečno na teden po 13 K, ženske le 6'40 K, dočim zasluži poljski delavec le 9'30 K, ženske pa celo le 4 krone 26 vinarjev na teden.
—	Nesreča na ledu. Na Vrbskem jezeru je utonil blizu Krive Vrbe zdravnik dr. Hock iz Beljaka. Skušal se je rešiti, pa ni mogel več iz ledenomrzle vode. \drl se mu je led. Dr. Hock je bil član obč. sveta v Beljaku in velik agititator za »Siid marko".
—	Slovaki v Černovi, kjer so se vršili lansko jesen oni grozni dogodki, samoobsebi umevno, še vedno niso pomirjeni. Ob vsaki priliki demonstrirajo in kažejo svoje nezadovoljstvo z madžarskim nasiljem. Ker ni bogoslužja, se ljudstvo samo vsako nedeljo zbere pred cerkvijo in poje slovaške pesmi.
—	Grozen umor. V vasi Kišeniov je ubila kmetica Januševič svojo vnukinjo Pavlino, jo razmesarila, skuhala, jedla sama meso in ga dala tudi drugim vnukom jesti. Sosedje so našli otrokovo roko na gnoju, naskočili s sekirami hišo morilke in razbili vrata. Moiilka se je pa tudi branila s sekiro in ranila več kmetov, predno so jo zvezali in izročili sodhiji.
—	Vlak je padel v vodo blizu postaje Vilshofen na Spod. Bavarskem. Most čez reko Vils se je udri, ko je vozil čez njega tovorni vlak, obstoječ iz šestih voz in stroja. Jeden zavirač se je utopil.
—	Pomanjkanje premoga. Dunajski občinski svet bo prosil državni zbor, naj sklene glede premoga postavo, ki bo imela sledeča določila: 1.) Se ne dado več privatnim osebam dovoljenja iskati rudnikov. 2.) Se zasebni rudniki počasi podržavijo. 3.) Prepove se velika trgovina s premogom.
—	Roparski napad. Grad v Bi-lini na ruskem Poljskem so napadli zadnji torek ponoči neznani roparji, ubili grajščaka Wernerja, njegovo ženo in triletnega sinčka, oropali grad in zginili.
= Zanesljivi in delavni =====
pristavniki
se sprejmejo takoj. — Vpraša se v trgovini
A. Kolenc, Graška cesta.
87 3—1
V Ljubljani se proda
trgovina
z modnim blagem za dame in gospode, galanterijskimi. parfumerijskimi, kirargičnimi in drugimi predmeti, ustanovljena že leta 1845, radi rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Plačati bi bilo 'tako 8.000 K, ostanek pa v dogovorjenih obrokih. Trgovino prevzame in vodi tudi lakko dama. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista pod šifro
»Ugodna prilika". 3555555555555555555555555555
Več lepe in fine
damske obleke
se proda.
Kje? se izve v „Zvezni trgovini*'. M 9.1
86 5-1
I
Tehtnice uteže
ice in ^
vsake vrste, sprejmemo v popravilo
Iv. RM, ključavničar, Celje
Preskrbi iudi preizkušenje pri meroizkusnem uradu.
» -
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER fe
dgm	13 130—12
Nova vinska postava
24 -4—12
v obliki dobiva se v
plak^ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
jjSBSBsagasBSBsasasasHsagHsasHsa gHgBSBsasasHSHSBa
1 Galošne, Soafr ^^ -ZVEZ™ P. Kostič v Celju. |