GLAS
LETO XX. ŠT. 5 (919) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dpd
  Drago Jančar
“Pride čas, ko začne časa
zmanjkovati”
POGOVOR 
  b kulturnem prazniku v branje in razmislek ponujamo intervju s pisateljem Dragom Jančarjem.
Našim bralcem ga ni treba posebej predstavljati, zato naj zapišemo le, da je v slovenski javnosti znan
po veliko svojih delih, predvsem na gledališkem področju, a tudi po svojih romanih in esejih in daO
je za svoje delovanje prejel že veliko nagrad, med nji-
mi Prešernovo. Trikrat je bil kresnikov lavreat,
počastili pa so ga tudi v drugih evropskih mestih ozi-
roma državah. Zaposlen je pri društvu Slovenska ma-
tica kot njen urednik in tajnik.
Spoštovani gospod
Jančar, začniva pri
vaših zadnjih obja-
vah. V preteklem letu
sta izšli dve vaši knjigi,
in sicer zbirka esejev z
naslovom Pisanja in
znamenja ter roman
Maj, november; oba je
objavila založba Mo-
drijan. V esejih obrav-
navate svoje dojema -
nje književnosti neka-
terih vidnejših literar-
nih ustvarjalcev, v ro-
manu pa zgodbo mladega Cirila Kraljeviča, ki 'zbo-
li' za družbenim povzpetništvom ter na koncu
pristane na njenem robu. Kakšna je po vašem vi-
denju podoba sodobne slovenske družbe?
Nekoliko jo je mogoče prepoznati prav skozi roman
Maj, november. Ne rečem, da je moj Ciril Kraljevič
tipičen predstavnik mlade generacije, je vsekakor ne-
koliko poseben že po tem, ker je sanjač in ker re-
snično teži k nečemu višjemu, h glasbi, k umetnosti,
je tudi naiven in sploh dobro ne razume, kar se okrog
njega dogaja.
/ str. 16
Primož Sturman
www.noviglas.eu
“Le jadra spet napnimo,
valovam se zročimo ...”
(F. Prešeren, Mornar)
Ob vpisovanju v slovenske šole
Med ponudbo in povpraševanjem
  januarju naše slovenske šole kar tekmujejo
v tem, katera bo s svojo ponudbo znala pri-
tegniti starše in otroke, da se bodo odločili
za vpis. Šolske ustanove se prilagajajo povpraševa -
nju na tržišču: najbolj zaželeno blago so angleščina,
informatika, medijska vzgoja, projekti in izmenja-
V ve, pa še izleti, šola v naravi, prosta sobota na višjihšolah. Vzgojna samopostrežba tipa daj - dam. Vzelbom tisto, kar mi je všeč. Morda tisto, kar se zdi
najbolj moderno, sodobno. Na srečanjih in dnevih
odprtih vrat se morajo učiteljice in učitelji, profe-
sorice in profesorji pošteno potruditi, da slikovito
in vabljivo prikažejo prednosti vpisa na svojo šolo.
Kot povsod, tudi na tem področju porabniki - ime-
nujmo jih tako - podlegajo reklami, oglaševanju,
modam. Neizpodbitno je, da se tudi šola, kot pač
sestavni del sodobne družbe, spopada s krizo, ki pa
se bo prej ali slej končala. Zdi se, da se starši in mla-
di pogosto odločajo na osnovi modnih teženj, med
katerimi prednjačijo navedeni programi in pred-
meti, raznovrstne pobude in projekti. Toda za lepi-
mi besedami bi vsaj odrasli morali videti tisto bi-
stveno, tisto, kar je poglavitno pri vzgoji in izobraz-
bi mladega človeka danes. Naučiti ga samostojno-
sti, zdrave delavnosti, etične drže in ustvarjalnosti
v prepričanju, da je sam svoje sreče kovač. Kajti no-
bena šolska usmeritev, taka ali drugačna, mu ne bo
z rožicami postiljala življenjske poti, ki se danes bolj
kot kdajkoli prej - dobesedno - odpira na široko v
svet. Danes, ko se krčijo delovna mesta v gospodar-
stvu, prosveti in javnih ustanovah, ko je brezposel-
nost na višku, ko talentirani in sposobni mladi izo-
braženci in znanstveniki odhajajo v druga mesta,
v tujino, tudi onstran velike luže. Zamejski beg
možganov.
Sive celice bi morali kar najbolje izkoristiti že mno-
go prej, ko se otroci vpisujejo na višje šole. V čudo-
viti poplavi ponudb se jim ustvarja prepričanje, da
jih po študiju čaka Indija Koromandija, če ne tu do-
ma, pa kje drugje. So take predstave in obeti realni,
koristni? Menda ne, saj je dovolj pogledati, koliko
naših mladih je brez (trajnejše) zaposlitve ali se je
moralo preseliti v Slovenijo ali je odšlo delat, deni-
mo, na Nizozemsko, v London, v Nemčijo.
/ str. 16
Majda Artač Sturman
Svet okrog nas
5. februarja 20152
Povejmo na glas
Ob krizi nestrpnost in mržnja
  Tržiču pri Gorici je že pri-
bližno ena tretjina prebi-
valcev tujcev. Ob letni
občinski statistiki zapažamo, da
glavnino sestavljajo muslimani.
Prav zato so pripravili zanimivo
srečanje z naslovom: Dialog,
medsebojno spoštovanje in
sožitje. Po uvodnem pozdravu
predstavnikov občinske uprave
sta glavno besedo imela duhov-
nik in imam Kinnani Abbel Ma-
jid, ki vodi molitve na sedežu
tržiškega muslimanskega
združenja Darus Salam. Glavno
besedo je imel imum. On je na
duhovnikovo vprašanje glede
žensk v islamu odgovoril takole:
“Na prvem mestu je v islamu
družina, ki se ji mora žena po-
svetiti. Kdo naj skrbi za otroke,
če delajo možje in nimamo sta-
rih staršev, ki nam bi bili v po-
moč? Res je, naše ženske ne poz-
najo vašega jezika, niso pa zaposta-
vljene, če nosijo naglavne rute.
Naše ženske lahko primerjate z
vašimi redovnicami, imajo pokrito
glavo, kot to določa islam”. Seveda
se ni nihče dotaknil burk – pokritih
obrazov. Celotna razprava je pote-
kala ob problemih s področja so-
V ciale, izobrazbe, niso pa se dotak-nili problema inkulturacije alivraščanja v okolje, v katerem živijo,
kot se zapaža, da se muslimani zelo
radi družijo med seboj, do drugih
pa so velikokrat nezaupljivi. Tako
je celotno predavanje potekalo ob
obrobnih vprašanjih. Katoliški du-
hovnik, ki je bil prisoten in je
večkrat vstopal v debato, pa je na
koncu pustil klavrn vtis, kot da o
islamu ve bore malo.
Dne 15. januarja 2015 je bilo v Za-
grebu v Hrvaškem narodnem gle-
dališču srečanje s Slavojem
Žižkom. Vodil ga je Srečko Hor-
vat. Dvorana je bila nabito polna
in so morali postaviti sedeže celo
na oder. Ker pa je bilo med publi-
ko okrog dvajset katoliških teolo-
gov, med njimi pa večina z dokto-
ratom, bi o srečanju rad nekaj po-
vedal. Čeprav sem med tistimi, ki
ne simpatiziram z Žižkom in nje-
govimi interpretacijami, bi vseeno
rad povzel nekaj misli s tega večera
o islamu. Pogovor je trajal kar dve
ur in pol. V njem se je Žižek večkrat
vračal k pariškim dogodkom. Jasno
je izrazil, da on brez problema kri-
tizira islam...
/ str. 4
Ambrož Kodelja
Odgovor na sobotno Odprto tribuno Primorskega dnevnika
Kdo se boji kritike
  ritika, bolj ali manj ostra,
je nedvomno zoprna za-
deva, saj posameznika
ali organizacijo prikaže v dru-
gačni, včasih neprijetni luči,
pokaže na njegove/njene šibko-
sti, istočasno pa spodbuja pre-
seganje danega stanja. Zato je
Fran Levstik verjetno imel prav,
ko je vzklikal “Bog živi kritiko”.
Tudi reakcija na kritiko je zani-
miv pojav, saj kaže na domet
osebe. Dobri politik se kritike
ne boji, rad jo celo spodbuja,
predvsem pa nanjo odgovarja
z dejstvi, z idejami in jasnimi
besedami, ker je prepričan, da
le tako lahko utrdi svojo vizijo,
svoje izbire in svoje načrte.
Skratka, dobri politik se jasnih
besed ne boji.
Isto ne velja za nižje profilirane
politike, ki se kritikam radi iz-
mikajo, bojijo se resnih
soočanj, na politične argumen-
te odgovarjajo z osebnimi oce-
nami, tudi žalitvami, pri tem
pa ne znajo zbrati dovolj pogu-
ma, da bi javno imenovali tiste,
ki so brez dlak na jeziku pove-
dali svoje mnenje. Celo svojega
odgovora ne zaupajo listu, ki je
kritiko objavil. Raje se javno
zgražajo nad besedami, delajo
v ozadju, na skrivaj pošiljajo
elektronska sporočila, da bi so-
govornika blatili, v izvajanjih
pa namesto jasnih besed nava-
jajo medle, abstraktne argu-
mente, le da bi zameglili stanje
in tako lažje opravičili skrom-
nost doseženih rezultatov.
Ni moj namen soditi, v katero
kategorijo politikov spada
deželni tajnik SKGZ Livio Se-
molič, ki je na straneh Primor-
skega dnevnika kritiziral “stop-
njevanje besedne agresivnosti”
v Novem glasu (ne da bi medija
poimensko citiral), samo ker je
22. januarja objavil moj kri-
tični prispevek o nejasni poli-
tični liniji SKGZ glede reforme
krajevnih uprav, afere Furlanič
ter Semoličevega nastopa pred
ministrico Gianninijevo. To naj
naredijo tisti, ki so mu zaupali
K odgovorno vlogo v vodstvu or-ganizacije, ki se sedaj pripravljana kongres.
Izpostavil bi le naslednja dej-
stva:
• na politične kritike je Semo-
lič odgovoril z osebnimi žalit-
vami (“frustriran posameznik
in bedak”)
• na jasno in ostro vsebinsko
kritiko, ki je v ospredje posta-
vila medlo narodnostno politi-
ko, ki jo del SKGZ vodi (v zapi-
su je precej jasno povedano, da
gre za del, ne pa za celoto krov-
ne organizacije), ni znal v vlogi
glasnika te krovne organizacije
zavrniti očitkov z naštevanjem
argumentov, ki bi pokazali na
neizpodbitne zasluge SKGZ pri
doseganju pomembnih rezul-
tatov za našo narodnostno
skupnost, kot je npr. bilo
podržavljenje dvojezične šole v
Špetru. Raje se je v stilu politi-
ka-birokrata izmaknil stvarne-
mu odgovoru na tri jasno za-
stavljena vprašanja in se lotil
meglenega naštevanja kompli-
ciranih okoliščin političnega
dogovarjanja, ki predpostavlja-
jo ohranjevanje nekih nejasnih
ravnovesij, ki naj bi v danih
okoliščinah Slovencem nekaj
prinesli.
• Semolič v svojem zapisu pou-
darja kulturo dialoga, čeprav ni
sposoben podpisanemu odgo-
voriti javno niti tako, da bi ga
poimensko citiral. Pravzaprav
ni bil sposoben imenovati niti
Novega glasa, ki si je upal kri-
tični zapis objaviti; očitno gre
za zanimivo inačico dialoga, ki
se mu pri meni doma pravi
monolog. Njegova organizacija
pa brez težav širi elektronska
sporočila, iz katerih je jasno
razbrati, kdo naj bi bil frustri-
ran bedak, avtor zapisa.
Tako ravnanje marsikaj pove o
tem, kako nekateri pojmujejo
iskren dialog, ki ga sicer tudi v
vlogi frustriranega bedaka ne
zavračam, dovolj, da se o stvar-
nih problemih manjšine spre-
govori jasno, mimo retorike,
mimo osebnih in specifičnih
političnih interesov, ki jih ni-
kakor ne smemo enačiti z inte-
resi manjšine. Jasna politična
kritika in dialog, ki temelji na
stvarnih argumentih, sta nam-
reč dve plati ene in iste medal-
je, na kateri mora sloneti iskan-
je skupnih rešitev za manjšino.
Drugih poti sam ne vidim.
Peter Černic
  konomska kriza, kakršni smo priče v teh
časih, nima samo materialnih posledic,
o katerih se največkrat govori. Brezpo-
selnost ni eden od pojavov, ki mnoge usodno
prizadeva, pa se pri tem vse konča. Zapiranje
podjetij, trgovin, še posebno tistih na drobno,
gostišč ni le eden od pojavov, ki mnoge priza-
deva, pa se pri tem vse konča. Manjša skrb za
socialno državo ni eden od pojavov, ki mnoge
usodno prizadeva, pa se pri tem vse konča in
še bi lahko naštevali. Dejstvo, da je prizadetih
ogromno, ima za posledico tisto, kar je slej ko
prej dosti hujše od materialnega padca življen-
ja: to je veliko ali celo prepadno poslabšanje
medsebojnih človeških odnosov. In veljalo bi
se posvetiti prav tem vidikom, ki jih ustvarja
kriza zdaj z manjšo in drugič z večjo rušilno-
stjo. Da se v obdobju kolektivne stiske odnosi
med ljudmi poslabšajo, ni kakšna posebna
modrost, to je mogoče prepoznati po izkušnji
bližnje in daljne zgodovine človeka kjer koli.
In ta nespodbudna izkušnja se žal javlja tudi
danes. To je nedavno ugotovila strokovno kar
dobro podkovana italijanska raziskava, nam-
reč da se je v zadnjih letih zaznavno povečala
stopnja vsakršnega sovraštva, mržnje oziroma
nestrpnosti z dodatkom, da se ta stopnja ves
čas še povečuje. “Zemljevid sovraštva” je naj-
gosteje poseljen na jugu in presenetljivo tudi
na severu države ter govori o sovraštvu do
žensk, do pribežnikov, do Judov, do ljudi dru-
ge barve in do vsakršne različnosti, med kate-
rimi so v prvi vrsti na udaru homoseksualci
in fizično prizadete osebe. Raziskava je zajela
okrog dva milijona tweetov in seveda upošte-
vala zelo veliko drznost izražanja, ki jo omo-
goča anonimnost, kar pa ne zmanjšuje pro-
blematičnosti vsega tistega, kar danes ljudje v
resnici mislijo. Izrazoslovje je torej grobo in
nedvomno posega v območje kaznivih dejanj,
kar pa je najbolj skrb vzbujajoče, sovraštvo do
t. i. motečih skupin se izraža na najbolj surovi
možni ravni in ta je v žaljenju, zasmehovanju
ali preziranju fizičnih značilnosti oseb z ne-
kakšnim enačenjem človeka z živalskim sve-
tom. Upoštevajoč podatek, da navedeno so-
vraštvo ves čas narašča, ker pač stiska krize še
vedno traja, bi bilo vsekakor smotrno, da bi
tovrstno nejevoljo odločno zajezili, ker dolgo-
ročno gledano vodi le v slabo smer. Seveda ni
lahko prepričati koga, ki se je znašel na cesti,
naj ne vidi v tistih, ki imajo delo, krivce za nje-
gov težki položaj, oziroma naj se ne prepusti
boleči zagrenjenosti ter se potem znese nad
svojo partnerko, pribežnika ali osebo z dru-
gačno spolnostjo. Družba s svojimi instituci-
jami bi morala v tej smeri storiti dosti več, ne
pa da s prepočasno in mnogokrat morali-
stično zakonodajo pušča takšne in drugačne
različnosti pred vrati ali pa jim celo ne zago-
tovi osnovnega priznanja in s tem vključitve
vase. Če bo šlo tako naprej, bosta nestrpnost
in mržnja okužili vse več prostora in polago-
ma uničili vsakršno možnost znosnega sobi-
vanja.
Janez Povše
E
Dne 1. februarja 1945 je bil dan Prešernove
smrti, 8. februar, proglašen za slovenski
kulturni praznik.
Odtlej se Slovenci v mestnih središčih in v
manjših kraj ih,  v  matični  domovini ,  v
zamejstvu in po svetu zbiramo ob največjem
in najžlahtnejšem imenu naše poezije.
Razmišljamo o nas samih, o naši stvarnosti
nekoč in danes ter o tem, kar nas tako ali
drugače zaznamuje.
Prav gotovo je narod, ki ima tak odnos do
kulture, kljub svoji maloštevilnosti, velik narod.
Naj v tem kratkem zapisu navedem nekaj
verzov iz Prešernove Zdravljice. V drugi kitici
pesnik želi, naj Bog čuva našo deželo in ves
slovenski svet. V četrti pa želi, naj se “edinost,
sreča, sprava” spet vrnejo k nam in naj si
“otroci Slave” podajo roke.
Besedilo iz Prešernove Zdravljice je uglasbilo
okoli 25 slovenskih skladateljev, med njimi
Davorin Jenko, Stane Malič in Ubald Vrabec.
Predzadnja, to je sedma kitica Prešernove
Zdravljice, je postala besedilo slovenske
državne himne, in sicer v uglasbitv i
skladatelja Stanka Premrla,  našega
primorskega rojaka.
Njeno besedilo se glasi: “Žive naj vsi narodi, /
ki hrepene dočakat’ dan, / de koder sonce
hodi, / prepir iz sveta bo pregnan, de rojak /
prost bo vsak, / ne vrag le sosed bo mejak.
LB
Ob Prešernovem dnevu 2015
Igor Gabrovec je postavil svetniško vprašanje deželnemu odboru
Težave dvojezičnih okenc
  rajevne javne uprave,
ki so uvedle dvojezična
okenca za izvajanje do-
ločil 8. člena zaščitnega zako-
na 38/01, so v zadnjih časih
v težavah zaradi zamud pri
nakazilu državnih sredstev. V
nekaterih primerih je zadeva
tako huda, da so bile občine
ali pokrajine prisiljene zam-
rzniti delovanje dvojezičnih
okenc in zaposleno osebje je
moralo ostati doma. Nazad-
nje se je to zgodilo v občini
Naborjet, kjer je prejšnji te-
den prišlo do prekinitve de-
lovanja dvojezičnega okenca.
Dogaja pa se tudi, da se oseb-
je, ki dobi zaposlitev na po-
dlagi sredstev iz zaščitnega
zakona za Slovence, zaradi
prekinitve pogodbe odseli v
druge krajevne uprave. Na
K novem delovnem mestu pase mora ukvarjati z zadolžit-vami, ki nimajo nobene vezi
z zaščitno zakonodajo za slo-
vensko manjšino.
Konkretno gre za sredstva iz
let 2012 in 2013, ki jih je
deželna komisija že porazde-
lila, paritetni odbor je dal po-
voljno mnenje na novem-
brskem zasedanju, sedaj pa je
na vrsti Rim. Zamude gre ze-
lo verjetno pripisati dolgim
postopkom za prenovo dežel-
ne komisije in paritetnega
odbora ter dejstvu, da se rim-
ska vlada sedaj primarno uk-
varja z drugačnimi zadevam.
Nedopustno pa je, da pri tem
trpita slovenska narodna
skupnost v FJK in izvajanje
zaščitnih določil iz zakona
38/01, ki že tako poteka z za-
mudami in v težavnih oko-
liščinah.
Deželni svetnik SSk Igor Ga-
brovec je v zvezi s to zadevo
naslovil svetniško vprašanje
na deželni odbor oziroma na
deželno predsednico Deboro
Serracchiani in na deželnega
odbornika Giannija Torrenti-
ja. V interpelaciji sprašuje, ali
je deželni odbor seznanjen s
posledicami omenjenega za-
mujanja in katere posege na-
merava udejanjiti, da bo v
prihodnje zagotovljeno ne-
prekinjeno delovanje dvoje-
zičnih okenc in storitev, ki so
s tem povezane, ter da bodo
ovrednotene kompetence, ki
jih je v tem času pridobilo za-
posleno osebje, pa čeprav na
podlagi začasnih delovnih
pogodb, vezanih na projekte.
Z dialogom do sožitja  
Tujci in evropska kultura
Zakaj Prešernova proslava v Gorici?
Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž,
Združenje cerkvenih pevskih zborov in SCGV Emil Komel v sode-
lovanju s Svetom slovenskih organizacij vabijo v četrtek, 5. februarja
2015, ob 20.30 na proslavo Dneva slovenske kulture “Glasba je izred-
no bogata govorica”, ki bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž
v Gorici, posvečena pa bo Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju, ki
sta nas zapustila v prejšnjem letu. Glede na govorice, ki se v zadnjih
dneh širijo, želijo prireditelji pojasniti in poudariti, da dogodek
nima nobenega polemičnega ali protestnega namena ob osrednji
Prešernovi proslavi, ki bo potekala v nedeljo, 8. februarja, v Kultur-
nem domu v Trstu. Nasprotno, že sedaj vabijo vse, da se proslave v
Trstu udeležijo. Goriška proslava se vključuje v niz številnih proslav
ob dnevu slovenske kulture, ki se bodo tudi letos zvrstile v zamej-
skem prostoru. Pri tem želi ponuditi številnim slovenskim goriškim
rojakom, ki iz raznih razlogov ne bodo mogli iti v Trst, da se vseeno
lahko udeležijo prireditve ob najpomembnejšem slovenskem kul-
turnem prazniku. V današnjih časih in ob upoštevanju izzivov, ki
se kažejo naši narodni skupnosti v bližnji preteklosti, je bolje ena
proslava več kot ena manj. / Organizatorji
  a začetku prejšnjega
tedna je senat v tret-
jem branju odobril
besedilo za vsedržavni volil-
ni zakon, ki ga poznamo z
nazivom Italicum. Zakon-
sko besedilo mora spet ro-
mat v poslansko zbornico,
kjer ima vladna koalicija
široko večino. Neznanko pa
predstavljajo napetosti, ki
so nastale v desnosredin-
skem polu pri izvolitvi no-
vega predsednika republike.
Nov volilni zakon je bil za
Italijo nujen, ker je ustavno
sodišče razsodilo, da je se-
danji volilni zakon neusta-
ven. Slovenski narodni
skupnosti se je tako ponudi-
la priložnost za izvajanje 26.
člena zaščitnega zakona
38/01, ki predvideva
olajšano izvolitev sloven-
skih predstavnikov v po-
slansko zbornico in senat.
Italicum je nastavljen, da
zagotovi vladno trdnost. To
omogoča nagrada 55% po-
slanskih sedežev za listo, ki
v prvem krogu prejme več
kot 40% volilnih glasov. V
primeru, da nobena od list
ne preseže 40% glasov, pa
N bo balotaža med prvimadvema listama. Volilni za-kon določa tudi 3% vstopni
prag za poslansko zbornico,
medtem ko za senat ne bo
več volitev, saj ga bodo se-
stavljali deželni izvoljeni
upravitelji in bo imel ome-
jene pristojnosti. Poslanci
bodo izvoljeni v plurinomi-
nalnih okrožjih. Liste, ki se
bodo predstavile v teh
okrožjih, bodo imele bloki-
ranega nosilca liste, za osta-
le kandidate pa bodo
odločale preference. Izjemo
predstavljata avtonomni
deželi Tridentinska - Južna
Tirolska / Südtirol in Dolina
Aosta, kjer volilni zakon
upošteva prisotnost narod-
nih manjšin. Gre v bistvu za
sistem, ki je veljal do leta
2006 in predvideva unino-
minalna okrožja: štiri za av-
tonomno pokrajino Trento,
štiri za avtonomno pokraji-
no Bocen in eno za Dolino
Aosta. S tem je bil tudi za-
dovoljen senator Karl Zeller
(SVP), ki je podčrtal, kako
to spoštuje mednarodno po-
godbo med Avstrijo in Itali-
jo oziroma njen 111. člen.
Volilni zakon pa na dru-
gačen način upošteva pri-
sotnost Slovencev v FJK, saj
zakon naši deželi ne omo-
goča, da bi si sama izvolila
svojega pred-
stavnika. Kljub
prizadevanjem
stranke SSk, ki
je s pomočjo
parlamentarcev
SVP poskušala
predlagati pri-
merno določilo,
bomo v naši
deželi imeli plu-
rinominalna
okrožja in
vstopni prag bo
isti kot na držav-
ni ravni. Pre-
dložena sta bila
namreč dva po-
pravka, ki bi
znižala vstopni
prag za sloven-
sko listo v pove-
zavi z vsedržav-
no stranko.
Vstopni 20%
prag bi veljal le v posebnem
volilnem okolišu, sestavlje-
nem iz območja, kjer urad-
no velja vidna dvojezičnost.
Ker ni bilo političnih pogo-
jev za tako rešitev, je sena-
tor Zeller umaknil prvi
amandma in podčrtal, da se
odpira vprašanje protiustav-
nosti zaradi izključitve Slo-
vencev iz poslanske zborni-
ce. Amandma je osvojilo Gi-
banje petih zvezd in ga dalo
na glasovanje; tu
je bil zavrnjen.
Drugi popravek je
senator Zeller v
dogovoru z vlado
spremenil v reso-
lucijo, ki določa,
da mora volilni
zakon upoštevati
prisotnost Slo-
vencev v FJK. Resolucijo je
sprejel vladni podtajnik Lu-
ciano Pizzetti. Odobren pa
je bil popravek senatorja
Russa, ki predvideva, da bo
notranje ministrstvo
zarisalo v FJK eno
volilno okrožje ob
upoštevanju prisot-
nosti Slovencev. V
zvezi s tem je dežel-
ni tajnik SSk Dami-
jan Terpin v tiskov-
nem sporočilu izja-
vil, “da z izglasovan-
jem amandmaja, ki
ga je predložil sen.
Francesco Russo,
ostajajo možnosti za
izvolitev predstavni-
ka slovenske narod-
ne manjšine enake
kot doslej. Morebit-
na izvolitev Sloven-
ca bo torej tudi v
prihodnje vezana na
voljo vsedržavnih
strank”.
Avtonomija
manjšine je šla še
enkrat rakom žvižgat. Svoje-
ga predstavnika ne bomo iz-
birali sami, ampak bo o tem
odločala vsedržavna stran-
ka, po vsej verjetnosti De-
mokratska stranka. Ostaja
tudi vprašanje, ali bo slo-
venski kandidat postavljen
na listo kot nosilec, kar bi
mu zagotovilo izvolitev. No-
silci liste so namreč blokira-
ni, ostali kandidati pa so
odvisni od osebnih prefe-
renc in odstotka, ki ga prej-
me lista. V primeru, da bi se
predstavilo več slovenskih
kandidatov na različnih li-
stah vsedržavnih strank, pa
bi prišlo tudi do razprševan-
ja slovenskih glasov.
Za konec lahko le grenko
ugotovimo, da je slovenska
manjšina v FJK z vidika po-
litičnoupravnega predstav-
ništva tista, ki uživa naj-
manj pravic. V Sloveniji
imata italijanska in madžar-
ska manjšina zagotovljeni
mesti v Državnem zboru in
krajevnih javnih upravah. V
Italiji si Nemci in Ladinci v
pokrajini Bocen ter Franco-
zi v Dolini Aosta sami izvo-
lijo svoje predstavnike, ker
imajo volilna določila, ki so
napisana na podlagi njiho-
ve prisotnosti na območju.
Slovenci pa vseh teh zago-
tovil nimamo in si svojega
oziroma svojih parlamen-
tarcev tudi v prihodnje ne
bomo mogli izbirati sami.
Po črtanju pokrajin in po
prisilnem združevanju
občin še en hud udarec av-
tonomiji slovenske
manjšine v FJK.
Julijan Čavdek
Svet in Slovenske Organizacije 5. februarja 2015 3
Vsedržavni volilni zakon tik pred odobritvijo
Slovenci ne bomo avtonomno odločali 
o našem predstavništvu v parlamentu
Izvršni odbor SSO je obravnaval aktualne zadeve 
V ospredju delovanje članic, volilni
zakon in SSG
  zvršni odbor Sveta slo-
venskih organizacij je za-
sedal na redni seji v sre-
do, 28. januarja 2015, v
Trstu.
V prvem delu zasedanja so
bila na dnevnem redu pred-
sedniška poročila o delovan-
ju krovne organizacije na
deželni in pokrajinski ravni.
Iz poročil, ki so jih podali
deželni predsednik Drago
Štoka ter pokrajinski pred-
sedniki Igor Švab za Trst,
Walter Bandelj za Goriško in
Giorgio Ban-
chig za Vi-
demsko, je
bilo ugoto-
vljeno, da
imajo orga-
nizacije in
društva, ki
so včlanjene
v Svet slo-
venskih or-
ganizacij, ze-
lo bogato in
pestro dejav-
nost. Še po-
sebno v
božičnem in
novoletnem
času je bilo v
zamejskem prostoru veliko
prireditev in dogodkov, po
katerih sta prišli do izraza
vrednoti krščanstva in slo-
venstva. In čeprav se morda
zdi, da je program izredno
natrpan, je po drugi strani
to pomemben trenutek, v
katerem se narodna, kultur-
na in duhovna dediščina
Slovencev v FJK utemeljuje
in prenaša na mlade rodove.
Izvršni odbor Sveta sloven-
skih organizacij je obravna-
val tudi podelitev zlatega re-
da Republike Slovenije
I deželni predsednici DeboriSerracchiani s strani pred-sednika Boruta Pahorja. Svet
slovenskih organizacij meni,
da je dogodek vzbudil ra-
zlična mnenja v slovenski
manjšini v Italiji. Ni jasno si-
cer, kako je bil oblikovan
predlog, saj v tem smislu ni
bilo predhodnih obvestil
oziroma posvetovanj. Pred-
sednik SSO Drago Štoka je
izrazil prepričanje, da bi
morda bilo bolj umestno, če
bi bil zlati red podeljen
Deželi FJK ob 50-letnici. Po-
delitev pa je bila v trenutku,
ko slovenska manjšina z ve-
liko zaskrbljenostjo spremlja
deželni zakon za reformo
krajevnih uprav, ki sili
občine v povezovanje v
večje upravne enote, v kate-
rih ni še znano, kako bo z iz-
vajanjem zaščitnih določil,
in omejevanje upravne avto-
nomije slovenskih občin.
Svet slovenskih organizacij
je tudi vzel v pretres odobri-
tev vsedržavnega volilnega
zakona v senatu, kjer je po-
novno izpadla možnost, da
bi Slovenci v Italiji samostoj-
no izvolili svojega predstav-
nika. Izvršni odbor SSO je
mnenja, da je pri podobnih
vprašanjih zelo pomembno
stališče Republike Slovenije,
ki bi ga morala izoblikovati
mimo različnih gledanj zno-
traj slovenske manjšine v
Italiji, v duhu spoštovanja
mednarodnih pogodb in ob
upoštevanju zaščitne zako-
nodaje, ki je zagotovljena
manjšinam v Sloveniji.
V sklepnem delu
je izvršni odbor
SSO obravnaval
vsebino srečanja v
okviru SSG, kjer
je bil govor o sta-
tutarnih spre-
membah. Izvršni
odbor ostaja
mnenja, da mora
biti predsednik
SSG izraz obeh
krovnih organiza-
cij in pri tem so
preglasovanja ne-
sprejemljiva. Gle-
de prihodnosti
SSG pa se ta
osrednja narodna
ustanova ob upoštevanju
sprememb v družbi, kulturi
in umetnosti ne sme odpo-
vedati poslanstvu, ki ga ima
pri ohranjanju in razvijanju
slovenskega jezika in zavesti.
Izvršni odbor je tudi čestital
pokrajinskemu predsedniku
za Videmsko Giorgiu Ban-
chigu za prejem Gujonove
nagrade na tradicionalnem
srečanju Slovencev iz vi-
demske pokrajine in Po-
sočja, ki je letos potekalo v
Kanalu.
JuČ
Končno izvolitev novega italijanskega predsednika
Ustavni sodnik in krščanski
demokrat Sergio Mattarella
  ergio Mattarella je v so-
boto dopoldne postal 12.
predsednik Republike
Italije. Funkcijo je v polnosti
nastopil v torek, 3. februarja,
ko je zaprisegel pred parla-
mentom in z nagovorom na-
stavil svoj sedemletni man-
dat. Izvoljen je bil v četrtem
krogu. Izvolitev je bila
pričakovana, presenetljivo
pa je zanj volilo skoraj dve
tretjini vseh t. i. velikih vo-
livcev. Zadostovalo je 505
glasov, prejel pa jih je 665.
Novi predsednik Republike
Italije je star 73 let, je oče
dveh sinov in hčere, ki so se
rodili iz poroke s pokojno
ženo Mariso Chiazzese. Ro-
jen je na Siciliji, v družini,
v kateri so bili člani poli-
tično aktivni. Oče Bernardo
Mattarella, po poklicu od-
vetnik, je bil med ustanovi-
telji Krščanske demokracije
na Siciliji. V parlamentu je
sedel od leta 1946 do smrti
leta 1968 in opravljal več
ministrskih funkcij. Pier-
santi Mattarella, starejši brat
novega predsednika republi-
ke, je bil prav tako zelo akti-
ven v politiki. Leta 1978 je po-
stal predsednik Dežele Sicilije
in se postavil po robu mafiji,
ki ga je ubila leta 1980, ko se
je z družino vozil k sv. maši.
Prav ta dogodek je bil
odločilen, da se je Sergio Mat-
tarella odločil za vstop v poli-
tično delovanje.
Predsednik Mattarella je do-
končal univerzitetni študij
prava na rimski univerzi La
Sapienza in leta 1967 začel od-
vetniški poklic v Palermu.
Poučeval pa je tudi na univer-
zi v Palermu do leta 1983, ko
je bil prvič izvoljen v parla-
S ment.Po družinski tradiciji je bilčlan Krščanske demokracije in
pripadnik struje, ki je podpi-
rala Alda Mora. Poleg parla-
mentarne poti je bil istočasno
imenovan za komisarja sicil-
ske KD, da bi se ta osvobodila
mafijskih vplivov. Leta 1987 je
prvič zasedel ministrsko me-
sto v vladi predsednika Gorie.
Leta 1989 ga je Adreotti ime-
noval za šolskega ministra in
to funkcijo je opravljal do ju-
lija 1990, ko je protestno od-
stopil zaradi odobritve t. i. za-
kona Mammi' ali Polaroid, ki
je omogočil medijsko prevla-
do televizijskih družb Silvija
Berlusconija. Leta 1994 je bil
predlagatelj in poročevalec za
volilni zakon, ki je na italijan-
sko politično prizorišče uvajal
večinski sistem po referendu-
mu iz leta 1993. Zakona se je
oprijelo ime Mattarellum in je
ostal v veljavi do leta 2005, ko
ga je zamenjal nov volilni za-
kon, ki ga je pripravil minister
Calderoli.
Po propadu Krščanske demo-
kracije je bil Sergio Mattarella
med ustanovitelji stranke Par-
tito Popolare Italiano (1994).
Ko je tajnik PPI po-
stal Rocco Butti-
glione, se je Matta-
rella boril proti
usmeritvi stranke
na desno in proti
sodelovanju s stran-
ko Forza Italia (Na-
prej Italija). V na-
slednjih letih je so-
deloval pri Marjeti-
ci in koaliciji Oljke
ter bil med ustano-
vitelji Demokratske
stranke. Istočasno
je sodeloval z Ro-
manom Prodijem
in z Massimom
D'Alemo ter zase-
del mesto obram-
bnega ministra. Le-
ta 2008 je končal
svojo parlamentar-
no kariero ter pričel delovati
v pravosodju. Leta 2009 je bil
najprej imenovan za člana
Predsedniškega sveta za
upravno sodstvo ter nato leta
2011 za ustavnega sodnika.
Kandidatura Sergia Mattarelle
je razvnela precej polemik
znotraj desnosredinskih
strank Nove desne sredine in
Naprej Italija. Eni in drugi so
predsednika vlade Renzija ob-
tožili, da ni predhodno uskla-
dil kandidature. Njihovo gla-
sovanje pa ni bilo enotno, kar
je še povečalo zmedo na de-
snici. Severna liga in Gibanje
petih zvezd nista podprla kan-
didature Sergia Mattarelle.
JuČ
Tajnik SSk Damijan Terpin
Drago Štoka
Sergio Mattarella
Kristjani in družba5. februarja 20154
Skrb vzbujajoča kriza družine (2)
Tradicionalne in zato 
trdne družine
  adnjikrat smo s sociolo-
gom Robertom Volpijem
ugotovili, da je v naši za-
hodni družbi prišlo do “antropo-
loške mutacije”, sredstva za to pa
so bila čisto legalne narave, zlasti
dve uzakonitvi – uzakonitev ločit-
ve zakonske zveze tudi v tradicio-
nalno katoliških deželah, kakršna
je tudi Slovenija, potem pa še uza-
konitev splava. Kot smo dejali,
lahko z Italijo, o kateri pretežno
govori toskanski sociolog, po-
vlečemo številne vzporednice. Le-
galizacija ločitve zakona je napra-
vila velik preobrat v družbeni
mentaliteti, tudi v simboličnem
smislu, saj se je na glavo obrnila
perspektiva, kjer je bila družina
vedno v središču, otroci pa so ime-
li gotovost, da bodo imeli iste
starše vse do njihove smrti. “Vse
do takrat so v Italiji tako katoličani
kot tudi laiki (bolj so tu mišljeni
neverujoči kot nekatoličani, op.
A. V.) prisegali na takšne vrste za-
kona, ki je bil močno cerkveno
navdahnjen, saj je vse do konca
60. let 20. stoletja bilo kar 98 od-
Z stotkov porok cerkvenih”. Kot ve-mo, je bila Italija zahodna dežela,ki je imela največje komunistične
in socialistične stranke, pa je bila
vendarle še vedno vezana na svoje
krščansko izročilo, ki ga je ljud-
stvo vseeno imelo za dobro in ko-
ristno. O tem nam pričajo tudi za-
pisi Giovannina Guareschija, zla-
sti zgodbe o Don Camillu, kjer so
komunistični literarni junaki še
vedno vezani na to krščansko
izročilo v marsičem. Poglejmo pa
še, katera so bila načela, ki so bila
značilna za to tradicionalno
družino po Volpiju: “Nerazvez-
nost, zvestoba in ubogljivost otrok
družinskim avtoritetam, zlasti
očetu, to so bile osnove te
družine”. Zanimivo je tako ugo-
toviti, kako je bilo v letih šestdeset
v Italiji veliko več krščanskega in
bibličnega razumevanja družine
v pripadnikih “laičnih” strank,
kakor ga najdemo danes pri mno-
gih, ki se štejejo za katoličane – pa
ne govorimo le o tistih, ki so ka-
toličani le na papirju, temveč tudi
o mnogih, ki morda celo hodijo
v cerkev vsaj kolikor toliko redno.
Podobno lahko zatrdimo tudi za
Slovenijo, da je bilo med komu-
nisti tudi še to tradicionalno razu-
mevanje družine, ki ga ne najde-
mo danes več pri mnogih kato-
liških vernikih. Zanimivo bi bilo
postaviti zelo konkretna vprašanja
nedeljnikom glede enosti in
nerazveznosti zakona, zvesto-
be zakoncev ter seveda, kaj si
mislijo o pomembnosti avto-
ritet, zlasti v družini, za vzgo-
jo otrok. Kar vidimo, bi nas
moralo skrbeti, saj praksa
kaže, da te zadeve niso niti
cenjene v teoriji, iluzorno je
potem, da bi bile še postavlje-
ne v prakso. Kdor še tako raz-
mišlja in počne, tudi med ka-
toliškimi verniki, je heroj
prve vrste, za družbo danes
pa gotovo čudak prve vrste.
Ko je veljal koncept “družin-
ske avtoritete”, kakor to ime-
nuje Volpi, so bile družine
trdne, enotne, povezane, ro-
dovitne, predstavljale pa so
tudi varno zavetje za otroke in
otroke otrok. Danes je avtoriteta
praktično izginila, tudi v Cerkvi.
Toda, ali brez jasnih avtoritet
sploh še obstajajo tudi druga
načela, kot sta v družini zvestoba
in nerazveznost? Je lahko družina
sploh še trdna in povezana?
Kakšna je vzgoja brez avtoritete?
Kako je še z opominjanjem in
oblikovanjem otrok, zlasti, če bi
bilo treba kaj popraviti v njiho-
vem vedenju? Tega ni več, saj je
to privedlo do permisivne vzgoje,
če temu sploh lahko rečemo vzgo-
ja, sadove tega pa imamo ne le na
očeh, temveč nam povzročajo ne-
rešljive uganke in nam najedajo
živčno ter družbeno tkivo.
/ se nadaljuje
Andrej Vončina
Srečanje “ekumenikov” v Kopru
Edinost kristjanov 
je vrednota
   kumenik. To je v ne-
katerih krogih strašna
oznaka. Skoraj psov-
ka”, je med predstavitvijo Evange-
lijske cerkve Koper-Izola povedal
pastor Izet Veladžić. Za njim je za-
nimiva življenjska pot, saj je v
krščanstvo prestopil iz islama. Ta-
krat so ga domači in najbližji oz-
načili za izdajalca. Čeprav je etiketa
“ekumenik” v nekaterih krogih
zmerljivka, ki jo izrekajo nasprot-
niki ekumeniz-
ma, pa Izetu veli-
ko pomeni in je
nanjo ponosen.
To oznako je
sprejel za bistve-
no označitev sa-
mega sebe.
Učeno bi rekli,
da je žaljivko kot
eksogeni etno-
nim zavestno
sprejel za svoje
ime, za endoge-
ni etnonim. Zanj
“ekumenik” po-
meni biti romar
k edinosti kristja-
nov. “Meni in
naši skupnosti je
edinost kristja-
nov vrednota
prav kakor svetost, kajti šele ob
naših bratih iz drugih krščanskih
Cerkva, ki so vse po vrsti starejše
od moje, smo sčasoma sestavili
popolnejšo podobo Kristusove
Cerkve in odkrili lepoto evangeli-
ja”.
Župnija Koper je v sredo, 21. 1.
2015, k sv. maši za edinost kristja-
nov povabila tudi druge krščanske
Cerkve, ki so prisotne v Kopru in
njegovi okolici. Somaševanje je vo-
dil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Ve-
lika stolnica se je kar dobro napol-
nila; tudi z verniki drugih krščan-
skih Cerkva. Pri maši je pel stolni
zbor. Voditelji drugih krščanskih
Cerkva so šli v sprevodu po stolnici
in med mašo sedeli v prezbiteriju.
Škof Jurij je v homiliji spregovoril
o srečanju med Jezusom in Sama-
rijanko pri Jakobovem vodnjaku.
Ob koncu sv. maše smo skupaj
zmolili molitev za edinost kristja-
nov. Sledila je kratka predstavitev
posameznih Cerkva. Evangelijsko
cerkev Koper – Izola, ki pripada
Binkoštni cerkvi, sta zastopala pa-
stor Dušan Barišić in že omenjeni
upokojeni pastor Izet Veladžić.
Izet, ki mu v skupnosti pravijo
“stric”, je poleg tega, kar je bilo za-
pisano že v uvodu, povedal, da se
njihovi cerkvi pridružujejo prisel-
jenci od vsepovsod. Molitev v nji-
hovi cerkvi zveni v slovenskem,
madžarskem, bolgarskem, romun-
skem, italijanskem, nemškem, slo-
vaškem, češkem, srbskem, kel-
“E tskem in azerbejdžanskem jeziku.Pri molitvi se jim pridružujejo tudimuslimanke, ki so imele otroke v
njihovi komuni za odvisnike v
Španiji.
Makedonsko pravoslavno Cerkev
(Makedonska pravoslavna zaedni-
ca vo Republika Slovenija sv. Kli-
ment Ohridski) je zastopal g. Jonče
Donev, predsednik Makedonskega
pravoslavnega cerkvenega odbora
Bogojavljenie-Vodici Koper. Posre-
doval nam je pozdrave evropskega
metropolita Makedonske pravo-
slavne Cerkve, arhijereja Pimna, in
njihovega duhovnika (sveštenoe-
reja) Mitka Gazinkovskiga. Pove-
dal je, da v Kopru delujejo šele od
aprila 2014. Trenutno se srečujejo
v Rotundi blaženega Elija, ki jim
jo daje v uporabo Župnija Koper,
kar pa je začasna rešitev. Izrazil je
hvaležnost za to pomoč. V Kopru
in okolici je okoli 2.000 Makedon-
cev pravoslavne vere, v Sloveniji
pa okoli 20.000. V Kopru si želijo
cerkve, kjer bi se srečevali in bi jo
lahko uredili po svojih potrebah.
“Za nas bi bilo najboljše, da bi cer-
kev imela svoje dvorišče, saj verni-
kom tako omogočimo zasebnost
pri izvajanju naših srečanj”.
Srbsko pravoslavno Cerkev je za-
stopal protojerej – stavrofor, go-
spod Tomo Čirković, ki je znan kot
neutruden obiskovalec družin. Na
začetku je na kratko pozdravil, na-
to pa prebral molitev, v kateri je
klical na nas Svetega Duha. G. To-
mo, njegova žena ga. Slavica Čir-
ković in ga. Zorka Puzić so nato za-
peli pesem: “Znaš li tko te ljubi sil-
no”.
Predstavniki posameznih Cerkva
so simbolično prinesli vsak en
vrček vode pred daritveni oltar in
jo zlili v eno posodo. Škof Jurij je
to vodo blagoslovil in z njo pokro-
pil vse prisotne. Prazne vrčke so
voditelji ponesli domov v spomin
na ekumensko srečanje v koprski
Abrahamova in naša vera (2)
Kdor tvega, pridobi
  ere ni brez tveganja. Kjer
je vse premišljeno,
načrtovano in zamejeno,
tam za vero ni prostora. Človek,
ki zaupa le sebi in Boga pogojuje
s svojimi željami, načrti in pred-
stavami, ni verujoč človek.
Takšen človek Boga kvečjemu iz-
siljuje in si ga tako želi podrediti.
Na tak način deluje proti Bogu,
bogokletno. Vera s svojim se-
stavnim delom tveganja človeku
sicer povzroča notranjo nape-
tost, posebne vrste negotovost,
vendar v nje-
govo življen-
jsko izkušnjo
vnaša nekaj
novega in
edinstvenega –
vnaša namreč
tisto zdravo na-
petost med
nujnim la-
stnim trudom
na eni strani in
ponižnostjo
pred Gospo-
darjem življen-
ja in smrti na
drugi. Vera je
tista, ki človeka dela uravno-
vešenega, tista, ki človeški svet
združuje z nebeškim, minljivo
in nepopolno z večnim in po-
polnim. Po Abrahamovem zgle-
du je mogoče do vere priti s tem,
da lastne želje, načrte in predsta-
ve ne jemljemo za absolutne,
V ampak jih jemljemo kot sred-stva, kot začasne postaje, po ka-terih nas Bog nagovarja in
očiščuje vsakršne zmote ali se-
bičnosti.
Preseganje omenjene napetosti
oziroma negotovosti je mogoče
le v stanovitnem zaupanju v
božjo previdnost. Gre za pot iz-
polnjevanja božjih zapovedi, pot
molitve, evharistije, dobrih del,
mrtvičenja in vestnega opra-
vljanja stanovskih dolžnosti.
Pot vere kot tveganja in hkrati
zaupanja mora biti vpeta v oko-
liščine vsakdanjega življenja, iz
nje mora veti zavest, da med la-
stnim življenjem in božjo pre-
vidnostjo ni mogoče delati
ločnic. Vera resda presega člo-
veško omejenost in jo povezuje
z nebesi, a je istočasno nujna
prvina vsakdanjosti, je že vsak-
danjost sama, in sicer kot njena
sol, kot začimba, ki vsakdanjosti
daje okus. Za iskreno verujočega
človeka vera ni nekaj posebnega
ali izrednega, ampak normalne-
ga.
Če iskrena vera predpostavlja
zaupanje in tveganje, predposta-
vlja tudi posamezno osebo kot
tako, v vsej svoji celostnosti, brez
kakršne koli deljene zvestobe,
sumničenja ali “rezervnih
načrtov”. Vera je iskrena oziro-
ma celostna ali pa je ni! Bog člo-
veka kliče, ker ga želi odrešiti in
osrečiti. Odrešitve in osrečitve
pa človek ne more doseči, če se
pred Bogom zapira. Ni dovolj v
Boga verovati, am-
pak vanj tudi verjeti,
mu zaupati. Bog nas
ne kliče zato, da bi
od nas dobil nekaj,
čemur bi se lahko
odpovedali, pač pa
zato, da bi brez delje-
ne zvestobe pogum-
no skočili v njegov
očetovski objem. Za
Psalmistom lahko
ponovimo in si za-
pomnimo naslednje:
“Zakaj nad klavno
daritvijo nimaš ve-
selja, če bi ti namenil
žgalno daritev, bi je ne maral.
Moja daritev Bogu je potrt duh,
potrtega in pobitega srca, o Bog,
ne preziraš … Sedaj boš imel ve-
selje nad daritvami pravičnosti,
nad žgalno in celostno daritvi-
jo”.  (Ps 51,18–19, 21)
SM
stolnici. “Kakšen pomen je imelo
zlivanje vode v skupno posodo”?
je po sv. maši vprašal Davorin Kraj-
car. Simboli imajo svojo moč in
prebujajo vprašanja. Eden izmed
odgovorov Davorinu bi lahko bil:
“Čeprav je vsak iz svojega vrčka
izlil vodo v skupno posodo in so
vrčki ostali prazni, smo bili po
srečanju vsi bogatejši, saj smo bili
deležni “žive vode”. Največji sim-
bol in naše največje pričevanje je
bila naša skupna molitev in brat-
sko srečanje.
Po srečanju v stolnici je koprski
župnik dr. Primož Krečič navzoče
voditelje drugih krščanskih Cer-
kva in njihove soproge, pa tudi vse
prisotne duhovnike koprske škofi-
je, povabil v župnišče. Ob prepro-
sti postrežbi je pri mizi stekel po-
govor, v katerem so nekateri izpo-
vedali svoje življenjske zgodbe.
Začutili smo, da smo med seboj
povezani in da drug drugega
spoštujemo.
Ugotavljali smo, da je ena izmed
vezi, ki nas v zadnjem času pove-
zuje, tudi vez krvi oziroma
mučeništva. Samo v prvih dneh
januarja je bilo zaradi vere umor-
jenih več tisoč kristjanov. Evropski
mediji o tem bolj ali manj molčijo.
Moja misel: še bolj kot nasilje isla-
mistov nad kristjani je skrb vzbu-
jajoče to, da tudi v Evropi še zdaleč
ne velja načelo enakosti (egalite').
Za to so dokaz tudi predsedniki
evropskih držav in vlad, zbrani v
prestolnici francoske revolucije.
Niti eden izmed njih ni zmogel iz-
javiti: “Je ne suis pas Charlie” (Ni-
sem Charlie). To z drugimi bese-
dami pomeni: žaliti predsednika
države, zastavo, vojaško uniformo
… je kaznivo dejanje; norčevati se
iz Boga in verskih predstavnikov
pa je dovoljeno. Priča smo “kolo-
nializmu misli”, ki skuša odpraviti
versko svobodo, redifinirati
družino in odpraviti svetost člo-
veškega življenja od spočetja do
naravne smrti. Kako to, da kristja-
ni ob tem za človeštvo usodnem
dogajanju pretežno molčimo?
Ekumenski dialog bi lahko posto-
terili tudi v pogovorih o teh
vprašanjih, ki zadevajo vsako
krščansko Cerkev in vsakega re-
sničnega kristjana.
Bogdan Vidmar
Z 2. strani
Tujci in ...
  volično pa je, po njego-
vem mnenju, reči, da to,
kar se je dogodilo v Pari-
zu, ni povezano z islamom. Če sta
se terorista sklicevala na preroka,
ko sta po streljanju prišla iz redak-
cije tednika Charlie Hebdo, je to
dovolj dokazljivo povezano z isla-
mom. Tu je pomembno locirati ta
problem in spregovoriti o globali-
zaciji. Za muslimane so karikature
Mohameda nekaj neznosnega. Po-
polnoma pravilno!  (Naša pripom-
ba: “Ko so umetniki v Sloveniji v
D
naročje Brezjanske Marije naslikali
podgano namesto Jezusa, smo
slišali razlago, da to spada k svo-
bodi umetniškega ustvarjanja!!!)
Priznati pa je treba, da so tudi za
nas zahodnjake nekatere stvari
neznosne... Poglejte, veliko mojih
francoskih prijateljev je reklo, da
ne prenesejo pokritih ženskih
obrazov muslimank (burke). Ker
človek ne vidi obraza... Tu ne gre
za različne načine življenja, vsak
način življenja je totaliteta, pro-
blem je, da je za nas neznosen
način življenja drugih in obratno.
Za nas na Zahodu ni samo pro-
blem življenja, ampak ga dajemo
kot nekaj arbitrarnega. Globaliza-
cija prinaša številne probleme, za-
to je treba na vsak način braniti
evropsko dediščino... ” Med pre-
davanjem se je velikokrat skliceval
na krščanstvo in Sv. pismo.
Tu pa smo zadeli v evropsko bi-
stvo. K evropski kulturi spada tudi
krščanstvo, saj ima Evropa krščan-
ske korenine in je že skrajni čas, da
se tega zavedamo vsi. Islam pa v
evropsko kulturo prinaša nekaj,
kar ni naše. Ko o tem govorimo,
vse preveč poslušamo stare ogul-
jene fraze, da smo do tujcev ne-
strpni. To ni res. Če oni želijo živeti
v Evropi, si bodo morali prisvojiti
našo kulturo in ne mi njihove. To
ni noben rasizem, ampak dejstvo,
od katerega ne bi smeli Evropejci
odstopati.
Kristjani in družba 5. februarja 2015 5
  Metka Šinigoj in Peter Spazzapan 
“Tukaj sem, vedno
pripravljen služiti!”
POGOVOR 
Kaj vama pomeni skavtski duh
in kakšna je vajina izkušnja v
vrstah zamejskih skavtov?
Metka: Skavtski duh mi pomeni
predvsem bratstvo, tisto nevidno
vez, zaradi katere se vsako, tudi
še tako težko nalogo odločiš
opraviti z nasmehom na ustni-
cah in si za to pripravljen žrtvo-
vati svoj čas, ker veš, da bo bližnji
to cenil. Pri tem igra pomembno
vlogo zaupanje, zaradi katerega
se v naši organizaciji dobro
počutim. To, da skušamo graditi
dobre odnose in prebuditi tudi v
najmlajših članih iskrenost,
poštenost in dobroto, v da-
našnjem času ni tako samoumev-
no. Skavtski duh je tisti čudoviti
občutek, ko se znajdeš v neznani
skupini, katere člani nosijo okrog
vratu ruto, in si, ko jim odzdraviš
s skavtskim pozdravom, v trenut-
ku na isti valovni dolžini, kot bi
se od nekdaj poznal.
Peter: Pri skavtih sem že od zgod-
njih otroških let. Preko skavtizma
sem spoznal samega sebe in se
naučil se soočati z vsem, kar me
obdaja: s prijatelji, z naravo, Bo-
gom, družbenopolitičnimi
vprašanji. Pri skavtih sem se
naučil odgovornosti, pomem-
bnosti odločanja in predvsem
pogumnega odločanja.
Že več let sta bila dejavna vo-
ditelja. Katere veje/skupine sta
vodila in katere izkušnje so bi-
le najpomembnejše?
Metka: Kot klanovka sem služila
najprej eno leto pri veji IV, na
Opčinah, v vodu Pand, nato pa
poskusila še v veji VV, kjer sem se
navdušila, potegnila za sabo še
svojega moža in tam ostala tudi
po imenovanju vrsto let. Volčiči
so se mi dejansko ukoreninili v
srce in dušo. Na vsakotedenskih
sestankih, prenočevanjih in po-
letnih taborih sem preko igre,
smeha, a tudi napetih
trenutkov in jeze
spoznala, koliko ti
lahko dajo otroci. To
je prava življenjska iz-
kušnja: do kakšne me-
re lahko s skavtsko
metodologijo vzgajaš
otroke, ki ti jih starši
zaupajo, in kako te
šele oni izoblikujejo.
Letos sem že drugo le-
to klanovodja, kar je
popolno nasprotje vo-
denja volčičev. Pred
sabo imaš skoraj odra-
sle osebe z izoblikova-
no voljo, osebnostjo
in prioritetami, ki ni-
so vedno enake kot
tvoje. Naučiš se, kaj
pomeni služenje v
pravem pomenu besede, kako
lahko tako težave kot vesele tre-
nutke deliš z Njim in kako
bližnjega spoznaš na poti z veli-
kim p-jem, na kateri deliš napor
in si lajšaš trud s skavtskim pet-
jem. To izkušnjo sem sprejela kot
izziv, saj verjamem, da smo orod-
je v božjih rokah in je dovolj le,
da se mu prepustimo in On nas
bo vodil po poti, ki jo je izbral za
nas.
Peter: Vodil sem volčiče v Gorici.
Takrat me je igrivost te veje po-
polnoma prevzela in mi poma-
gala ostati razigran in vesel v du-
hu kljub napetim študijskim le-
tom. Metodologijo volčičev in
volkuljic sem globoko vzljubil in
sem še zdaj prepričan, da je ge-
nialna, perfektna za leta, ko otro-
ka uvajaš v svet odnosov in od-
govornosti do bližnjega.
Kasneje, po univerzi,
sem vodil tržaški klan.
Pri roverjih in popotni-
cah sem še bolj kot me-
todologijo imel rad od-
nose, spremljal osebno
rast, pogovore. Rad sem
seveda imel čudovite,
enkratne potovalne ta-
bore. Pomembnih iz-
kušenj je bilo še in še.
Vsaka mi je v danem tre-
nutku pomagala, da
sem pridobil nekaj sa-
mozavesti, češ “super,
uspelo nam je”.
Kakšno je po vajinem
mnenju stanje oz.
“zdravje” organizaci-
je (v Go in Ts)?
Metka: Organizacija je
splošno gledano v do-
brem stanju. Res je, da
smo v zadnjih letih
priča pomanjkanju no-
vih voditeljev, so pa tisti
z večletnimi izkušnjami
zelo angažirani. Število članov je
že nekaj let enako, kar pomeni,
da ne upada in je razveseljivo. Na
Goriškem je glede voditeljev pre-
cej kritično, saj skušajo na vsak
način zakrpati luknje, pa čeprav
priskočijo na pomoč zrelejši vo-
ditelji. Upamo, da bo kdo iz vrst
klanovcev prisluhnil svoji pokli-
canosti in izbral pot voditelja, kar
se pa mora zgoditi na osebni in
prostovoljni ravni ne pa kot pri-
sila.
Peter: Nisem črnogled. Vidim
precej mladih obrazov in - kar
me veseli - precej manj mladih
obrazov, ki vztrajajo v skavtskih
vrstah tudi po končanem študiju.
To je pomembno: leta prinašajo
modrost, izkušnje, kredibilnost.
Težave so vedno bile, enkrat jih
ima en steg, drugič drugi. Sedaj
jih imamo v Gorici. A
ljubezen do skavtske-
ga stila je močno usi-
drana v naši družbi
in ne bo minila. Mor-
da bo z leti treba najti
odgovore na nove rit-
me življenja, s kateri-
mi se soočajo mladi
voditelji in sploh
mladi člani. To bo
proces, ki bo trajal
precej časa, zgodil se
bo - upam - naravno.
Pomembno je, da bo-
mo voditelji znali ostati zvesti
svojemu poslanstvu – služenju in
bo vsak voditelj svojemu članu
starejši brat/sestra. Potem bodo
tudi odnosi trdnejši.
Kakšni so odnosi med
tržaškim in goriškim delom
organizacije?
Metka: Še kar dobri. Večkrat na
skupnih srečanjih pridejo na dan
različna mnenja in razmišljanja,
ki sprožijo živahno debato, a ko-
nec je vedno pozitiven. Zavedam
se, da kot v vsakdanjem življenju
naletim na ljudi, ki imajo ra-
zlično mnenje od mojega, to še
ne pomeni, da smo sovražniki.
Mnenja sem, da je povsod, še po-
sebno v naši organizaciji, treba
najti skupno pot, saj stremimo
vsi k istemu cilju - vzgajati mlade
v zrele in odgovorne člane, ki bo-
do, kot narekuje skavtska oblju-
ba, z božjo pomočjo vestno
služili Bogu in domovini, poma-
gali svojemu bližnjemu in izpol-
njevali skavtske zakone. Zato je v
osnovi celotnega delovanja med-
sebojna pomoč.
Peter: Izhajamo iz dveh različnih
realnosti in izkušenj – Slovenskih
goriških skavtov (SGS) in Sloven-
skih tržaških skavtov (STS). Na-
rejenih je bilo že veliko korakov
na poti do enotnosti, a določene
zadeve je treba še poenotiti. Med
le-te gotovo spada na primer
obred obljube. Ker nas ni veliko,
je enotnost nujna.
In kakšni so odnosi z ZSKSS v
matični domovini in z italijan-
skimi brati AGESCI?
Metka: Z obema organizacijama
imamo podpisan sporazum in
zelo dobro sodelujemo, saj smo
v letih navezali do-
bre stike tako s po-
sameznimi voditel-
ji kot z deželnim
(AGESCI) in držav-
nim (ZSKSS) vod-
stvom. Naši člani
lahko opravijo ta-
borno šolo tako pri
eni kot drugi orga-
nizaciji, kar je zelo
pozitivno in nam
nudi širši vpogled v
skavtsko delovanje
v dveh različnih
stvarnostih. Lani se
je tržaški klan ude-
ležil vsedržavnega
srečanja AGESCI
Route nazionale,
po lučko miru iz
Betlehema pa smo
se preteklega de-
cembra odpravili
na Dunaj s sloven-
sko uradno odpra-
vo ZSKSS, tako da
so odnosi res dobri.
Peter: Odnosi so
zelo dobri. Prejšnje deželno vod-
stvo je z obema organizacijama
navezalo izredno dobre stike.
Dogovori so jasni, predvsem
kar se tiče usposabljanja vodi-
teljev, tabornih šol in ude-
ležbe na mednarodnih tabo-
rih. V nas vidijo tako italijan-
ski kot slovenski skavti
možnost povezave in spozna-
vanja novih okolij.
Koliko otrok oz. mladih
imate po posameznih vejah
v dveh pokrajinah?
Metka: Splošna situacija je kar
zadovoljiva. Okvirne številke
članov na Tržaškem so nasled-
nje: 60 volčičev, 62 izvidnikov,
27 roverjev, 30 voditeljev in
pripravnikov. Na Goriškem pa
je 15 volčičev, 50 izvidnikov,
25 roverjev in 15 voditeljev in
pripravnikov.
Peter: Nimam točnih številk.
Najbolj številčna je vedno veja
volčičev in volkuljic, število
članov pa potem jasno posto-
poma pada, saj z leti dozorijo
določene odločitve. Na
tržaškem Krasu in v Gorici je
število članov kar visoko, ne-
koliko manj članov je v mestu
Trst, kjer ostajamo aktivni sa-
mo v Škednju.
Za delovanje organizacije je te-
meljnega pomena zadostno
število voditeljev. Koliko jih
imate?
Metka: Na Tržaškem jih imamo
dovolj, da krijemo potrebe vseh
treh vej. Pred leti smo poskusili
odpreti
nov sedež
na Krasu, a
se ni obre-
stovalo in
zato smo
se odločili,
da ostane-
mo v va-
seh, kjer je
največ čla-
nov – na
Krasu so to
Opčine,
Devin in
Nabrežina.
Prizadeva-
mo si, da
bi čim več klanovcev začutilo
svoje poslanstvo, dejansko pa vo-
denje ni vsem pisano na kožo.
Določeni posamezniki se imajo
v klanu lepo, ker se počutijo do-
bro sprejeti v angažirani skupini
soletnikov, ko nastopi čas odho-
da, pa se večkrat zaplete. Ker smo
namreč slovenska mladinska ka-
toliška vzgojna organizacija, ki
temelji na določenih vrednotah,
verjamem, da za današnjega mla-
dega človeka ni enostavno spre-
jeti odločitev krščanske vere, slo-
venstva in demokracije. Je pa res,
da kdor začuti v polnosti te vred-
note in jih udejanja v vsakdan-
jem življenju, vztraja dolgo let na
skavtski poti in pri tem spodbuja
mlajše generacije.
Peter: Včlanjenih voditeljev je
kar precej, tako v Trstu kot v Go-
rici, niso pa vsi aktivni v posa-
meznih enotah. Idealno bi bilo,
če bi vsako enoto vodili trije vo-
ditelji, vsaj eden od teh z imeno-
vanjem. Takih pogojev nimamo
povsod. V Gorici je aktiven samo
en voditelj z imenovanjem, nje-
mu pa pomagajo tako starejši kot
mlajši člani. Bistveno v takih po-
gojih ni, koliko voditeljev vodi
enoto, ampak samo to, da nobe-
nega voditelja ne pustimo same-
ga. Če si sam, te lahko vsaka
težava spravi na kolena. Če pa si
v dveh ali treh, si te težave deliš.
Lahko se pogovarjaš o članih, pri-
merjaš čustva, ideje in občutke.
Vodenje ne sme biti zgolj pripra-
vljanje sestankov. Preko vodenja
mora vsak voditelj rasti, se razvi-
jati v celostno osebo, dosegati
vedno nove in nove cilje.
S kakšnimi mislimi in občutki
sta sprejela novo zadolžitev?
Metka: Priznam, da so bili občut-
ki na začetku mešani. Ker pa sem
v sedemnajstih letih, odkar sem
članica skavtske organizacije, od
nje veliko prejela, tako na člo-
veški kot vzgojni ravni, moram
sama k temu tudi nekaj doprine-
sti in se ji oddolžiti. Funkcija
deželnega načelništva je vseka-
kor pomembna in zahtevna, zato
upam, da bom kos tej zadolžitvi.
Glede na to, da imam ob sebi
sposobnega voditelja in lepo sku-
pino mladih zagnanih voditeljev,
ne dvomim v naše poslanstvo,
treba si bo samo zavihati rokave
in slediti ciljem.
Peter: Mirno, saj vem, da nisem
sam. Predvsem pa vem, da mi je
katerokoli služenje znotraj SZSO
v zelo veliko veselje. Ostati akti-
ven skavt mi je zelo pri srcu. Ma-
lo zadrege čutim le, ker bom od
časa do časa odsoten in moj do-
prinos ne bo vedno stoodstoten.
Kaj bi nam lahko povedali o
novem deželnem vzgojnem
načrtu, na podlagi katerega so
nastali tudi posamezni vzgojni
načrti po stegih?
Metka: Zastavilo si ga je že
prejšnje deželno vodstvo. Gre za
sklepe deželnega vzgojnega
načrta za obdobje 2013-2018, ki
izhajajo iz pogovorov in idej,
zbranih na Taboru voditeljev
Drzni si – Mafeking 2013. Točne-
je obravnava štiri točke: prva je
vloga in pomen Skupnosti vodi-
teljev, ki je osnovna celica stega
in organizacije. Da vsak steg do-
bro deluje, je potrebno, da deluje
dobro Sk. Vo., ki naj bo enotna v
načrtih in delovanju. Skrbeti mo-
ra za čut poklicanosti k voditel-
jstvu, doslednost v izbiri odhoda,
za stalno izpopolnjevanje na
vseh ravneh (duhovni, metodo-
loški, osebnostni, fizični), za sku-
pinsko delo in soočanje med čla-
ni posameznih vodstev enot. Na-
slednja točka govori o vzgoji v
narodno pripadnost, saj lahko sa-
mo s trdnimi koreninami v slo-
venstvu poženemo nove veje, ki
naj bodo kot mostovi med naro-
di in mejami, ob katerih živimo.
Tretja točka izpostavi krščansko
izbiro, saj mora delo v stegih te-
meljiti na iskanju odgovorov na
temeljna življenjska vprašanja in
na utrjevanju osebne vere, na
molitvi kot vezni niti z Bogom in
na branju ter spoznavanju Božje
besede. Pri zadnji točki dobimo
še konkretne cilje na ravni orga-
nizacije, kot so poenotenje siste-
ma rut, poenotenje obredov
obljub, izdelava metodoloških in
drugih pravilnikov, novo poime-
novanje stegov, poenotenje kroja
in pregled možne reforme orga-
nizacijske strukture za racionali-
zacijo človeških moči med
deželo in pokraji-
nama. Poenotenje
sistema rut in no-
vo poimenovanje
stegov sta bila že
izpeljana, ostali
cilji pa še čakajo
na uresničitev.
Peter: Gre za sad
štiridnevnega ta-
bora voditeljev le-
ta 2013. Sploh pa
gre za ideje, želje
in cilje, ki smo si
jih zadali v
prejšnjem dežel-
nem vodstvu.
Katere bodo smer-
nice vajinega de-
lovanja?
Metka: Prizadeva-
la si bova pripelja-
ti do konca do-
ločene načrte, ki
so bili zastavljeni
v prejšnjem vod-
stvu, na primer
metodološke pra-
vilnike, ob tem pa
spodbujati enot-
nost obeh pokra-
jin, po kateri lahko res konkretno
začutimo iskreno bratstvo ali se-
strinstvo med skavti iz bližnjega
stega. Prejšnja deželna načelnika
sta prav temu namenjala veliko
časa in truda, kar je obrodilo sa-
dove. Čaka naju temeljito delo,
da bova kos najinima predhod-
nikoma. Ob strani imava tudi
podporo delavnih članov dežel-
nega vodstva, kar me še posebno
spodbuja pri delu. Ne smeva pa
pozabiti na glavno skavtsko ge-
slo: “Tukaj sem, vedno pripra-
vljen služiti”!
Peter: Bistveno je, da deželno
vodstvo ljubi organizacijo v celo-
ti, tudi tam, kjer kaj ne gre v redu.
Pravzaprav ravno tam. Za dober
poseg in za dobro vodenje je po-
trebno skrbeti za korektne odno-
se in poznavanje območja. Cilj je
ohraniti lepe odnose, utrjevati
versko razsežnost, po kateri po-
stane skavtizem res poslanstvo.
Želim si, da bi znali stati ob strani
vsem, prav vsem voditeljem in
priskočiti na pomoč v katerikoli
težavi in potrebi. Če bomo znali
ohraniti dobro počutje v organi-
zaciji, bomo vabljivi in okolje nas
bo sprejelo in cenilo.
IG
Peter Spazzapan in Metka Šinigoj
Goriška5. februarja 20156
In memoriam / Ljudmila Šuligoj
V goriški stolni cerkvi smo se 28. januarja poslovili od Ljudmile
Šuligoj. Pri pogrebnem obredu je sodeloval tudi štandreški dekan
Karel Bolčina, ki se je Ljudmili ob koncu
žalne maše zahvalil za vse, kar je
dobrega storila v svojem življenju. Večji
del svojega zemeljskega bivanja je
posvetila skrbi za bolne in ostarele in
jim nudila vso moralno in materialno
pomoč. Na koru stolne cerkve je Mili, kot
smo jo imenovali znanci in prijatelji,
zapel štandreški cerkveni zbor pod
vodstvam Tiziane Zavadlav. Mila se je
rodila 29. januarja 1939 na Trnovem.
Zaposlila se je v tovarni Anhovo v
Desklah. V zrelih letih se je preselila v Gorico. Zelo je bila navezana
na Štandrež, kjer je redno zahajala na cerkveni kor in 15 let pela
pri Mešanem pevskem zboru Štandrež. Aktivno se je vključila v
društveno delo in bila zelo zavzeta pri raznih pobudah. Med leti
1988 - 1991 je bila članica štandreškega dramskega odseka in
sodelovala pri štirih celovečernih predstavah. Bila je prijetnega
značaja in vesele narave. Imela je veliko in dobro srce in vedno
priskočila na pomoč, kjer je bilo treba. Poseben odnos je imela do
narave. Rada je hodila v planine in hoja z njo po gozdnatih in
travniških površinah je bilo pravo doživetje in dobra šola v naravi.
Poznala je večino rastlin, predvsem cvetličnih. Ko je opazila kako
rastlino, je z velikim navdušenjem razlagala njene značilnosti, še
posebno, če je šlo za rastlino, ki jo lahko uporabljamo v zdravilne
namene. Ko je stopila v pokoj, je vse svoje znanje in energije
posvetila starejšim osebam, ki jih je obiskovala na domovih in tudi
po bolnišnicah. Za vsakogar je imela lepo, prijazno in vzpodbudno
besedo. Milo bomo ohranili v trajnem spominu kot lepo in duhovno
bogato osebo, ki nam je posredovala marsikatero dobroto svojega
plemenitega srca. / DP
KCLB / Poklon skladateljema Pavletu Merkuju
in Štefanu Mauriju
Goriške ustanove - Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske
katoliške prosvete, Združenje cerkvenih
pevskih zborov, Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel in Svet
slovenskih organizacij Gorica - se bodo v
četrtek, 5. februarja 2015, ob 20.30 poklonile
dvema pred kratkim preminulima
skladateljema iz našega prostora: Pavletu
Merkuju in Štefanu Mauriju, ki sta s svojo
ustvarjalnostjo izredno obogatila
zborovsko in tudi glasbeno področje v
našem širšem prostoru. Oba sta bila
večkrat člana
naših strokovnih komisij, ki so ocenjevale
glasbena in zborovska dela ob razpisih
natečajev. Naši zbori večkrat uvrščajo v
svoje sporede njihove skladbe, ki so zelo
priljubljene tudi pri ljubiteljih zborovskega
petja. Na večeru ob dnevu slovenske
kulture bodo sodelovali MePZ Hrast iz
Doberdoba z zborovodjem Hilarijem
Lavrenčičem in F. B. Sedej iz Števerjana
z zborovodjo Aleksandro Pertot, ki bosta
izvajala njune zborovske skladbe.
Slavnostni govornik bo časnikar Andrej
Černic. Spored bodo obogatil i  še
sopranistka Nataša Jakopič ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček
ter flavtist Fabio Devetak in kitaristka Martina Gereon. Recitacije
Prešernovih del bo podal Nikolaj Pintar, vezni tekst pa bo prebrala
Lucrezia Bogaro. Prireditev bo režirala Metka Sulič. Ljubitelji
slovenske besede in glasbe vljudno vabljeni!
Kratke Tone Rode, direktor založbe Družina, na srečanju pod lipami
“Ne moreš biti kristjan v
družbi, če prej nisi vernik”
  b mesecu verskega tiska
sta Kulturni center Lojze
Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič povabila na goriško
srečanje pod lipami v četrtek, 29.
januarja, Toneta Rodeta, direktorja
založbe Družina, pesnika in očeta
petih otrok. Rodil se je v Argentini
leta 1969 staršem, ki so se tja zatekli
v valu povojne emigracije, je dejal
časnikar Andrej Černic, ki se je po-
govarjal z gostom. Slovenstvo in je-
zik sta Rodetu vedno bila nekaj
vsakdanjega. V Argentini so ga zaz-
namovale pomembne javne oseb-
nosti, intelektualci in duhovniki,
ki so v 80. letih bili na višku svoje
intelektualne moči in so žlahtno
ljubezen do naroda, jezika in kul-
ture predajali rojakom v slovenskih
domovih in okrajih.
V Sloveniji je bil prvič leta 1986, je
še dejal. Zelo zgodaj se je začel uk-
varjati s pisanjem in urednikovan-
jem. V letih okrog osamosvojitve
je navezal več stikov z različnimi
mladimi iz zamejstva, zlasti iz Ko-
roške in Tržaške. “Ta izmenjava je
rodila tudi pričakovanja in želje po
ponovnih spoznavanjih”. Veliko si
je dopisoval. V Ljubljani se je pri-
bližal krogu Nove revije in Tretjega
dne: Niko Grafenauer in Jože Snoj
sta ga “malce vzela za svojega”; Ma-
tija Ogrin pa je bil tisti, ki mu je v
določenem trenutku dejal, da mo-
ra “zaključiti krog”. Ta misel je v re-
snici tlela kar nekaj časa. Z ženo
Kristino Kremžar, s katero imata
“skupne poglede na vrednoto ko-
renin”, sta se pogumno odločila in
leta 2009 prišla v Slovenijo.
Nadškof Stres je Rodeta spodbudil,
naj kandidira za mesto direktorja
Družine. Lastniki založbe - šest slo-
venskih škofij - so bili namreč pri-
pravljeni na profesionalizacijo vod-
stva, “na tem mestu so želeli izrec-
no laika”. To je bila za Rodeta na-
ravna priložnost, da je povezal po-
slanstvo in poslovne izkušnje, lite-
rarno ustvarjanje, posredovanje
idej in strokovni prostor. To je bil
“velik blagoslov”. V današnjem
času so - še zlasti za mlade - nadvse
O
pomembni človeške vezi,
vzdrževanje mostov med skupno-
stmi Slovencev po svetu, skupne
korenine - v kulturnem, človeškem
in duhovnem smislu. “Moramo
uresničevati Slovenijo v svetu”!
O domovini
Ob prihodu v Slovenijo je Tone Ro-
de sprva občutil kulturni šok, pa
čeprav domovine ni nikdar ideali-
ziral. Tu je pa le imel občutek, da
vse sloni na financah; pogrešal je
zastonjskost in pripravljenost, da
nekaj narediš za skupnost, ne da bi
kaj zahteval v zameno. “To, kar si
prejemal zastonj, te na neki način
formira, te naredi drugačnega”. Ni
samoiniciative, “ni nagiba k rado-
darnosti, ki ga potrebuje vsak od
nas, če hoče biti v polnosti človek”.
Nad Slovenijo ob prihodu ni bil
“ne razočaran ne prav posebno po-
zitivno presenečen”. Je pač taka, “z
velikimi problemi, s človekom, ki
notranje v bistvu ni osvobojen... Je
ogromno dobrih ljudi, ki še niso
zaznali, da se v tem pozitivnem
lahko povezujejo... Večkrat se dro-
bimo, v družbi in tudi v Cerkvi”.
Ni smisla za vzajemno, težko je
sprožiti sinergije, nagnjeni smo k
neenotnosti. “Tkivo, ki je poklica-
no biti Kristusovo mistično telo in
vzor edinosti, je razdrobljeno”. Za-
to Rode upa v novega nadškofa Zo-
reta, “da bi mu uspelo okrog skup-
ne mize počasi združevati različne
ljudi in poglede na stvari... Da bi
postavili nove temelje za naše
družbeno udejstvovanje in cerkve-
no delovanje za prihodnost”.
Svoje življenje doživlja kot poslan-
stvo. “Ko imaš nekaj, kar moraš na-
rediti, imaš občutek, da bo tvoje de-
lo lahko pomenilo tisti kanček
možne spremembe v določenem
prostoru. Takrat imajo smisel delo,
življenje, stvari, ki jih imaš pred sa-
bo, tudi nekatere nepredvidene”.
O Argentini
V Argentini se gledališka in pevska
dejavnost ter prostovoljno šolstvo
še naprej razvijajo, izgublja pa se
pogovorna slovenščina: če te ni, se
v družini ne predaja naprej otro-
kom. “Bodimo iskreni: mladi go-
vorijo špansko, to je njihov pogo-
vorni jezik”. Zato je nujno, da se
pletejo vezi, da bi imeli mladi Slo-
venci študijske izmenjave, da bi tisti
iz matice v Argentini študirali npr.
španščino, argentinski pa slo-
venščino, “to bi bila zanimiva po-
pestritev dogajanja. Treba je ustva-
riti nove priložnosti”. Za izseljen-
sko skupnost je “navsezadnje na-
ravno, da se v določenem trenutku
na neki način integrira v družbo, v
kateri živi, in da se določene poseb-
nosti tudi izgubljajo”. Zato je toliko
bolj pomembno, “da pojmujemo
slovenske otoke po svetu kot re-
snične potenciale s kulturnega in
gospodarskega vidika”. Še vedno
“imamo pregrade v glavi, teh po-
tencialov ne znamo izkoristiti, še
zlasti ne politika in diplomacija.
Rezultati bodo, če bomo v to verje-
li”.
O gospodarstvu
Glede gospodarstva je Slovenija “še
v krču, kot smo še v krču glede naše
identitete in zgodovine”. “Še ved-
no nimamo enotnih zaključkov o
naši polpretekli zgodovini, ki bi nas
poenotili okrog skupnega progra-
ma, ki bi nam dal skupno perspek-
tivo”. Sicer pa “ne smemo obupati,
25 let ni nič v razvoju države! Samo
od sebe se pa nič ne bo zgodilo. Če
se bomo povezali med sabo, bo
Slovenija imela prihodnost”.
O Družini
Družina je diversificirana družba,
sloni na več strateških nogah. Šli
so ekspanzivno na trg, saj “Družina
mora imeti ne le pastoralno in ko-
munikacijsko vlogo znotraj kato-
liškega prostora, ampak zaradi teže
in velikosti v slovenskem prostoru
tudi misijonsko vlogo”. Z novimi
publikacijami iščejo različne ciljne
skupine, da bi krščanske vrednote
skušali posredovati širše v družbi.
“Najprej moramo biti učinkoviti in
profesionalni, pošteni in korektni.
Drugače ne moremo govoriti o
idealih”. Vse se začenja pri ljudeh.
Ključno je ustvarjati dobre timske
delovne skupine okrog različnih
knjižnih, revijalnih oz. medijskih
projektov, ki kvalitetno in s sodob-
no govorico znajo nagovoriti nove
generacije. “Mi smo zdaj v polnem
razvojnem procesu. Na področju
knjig rastemo po 10% letno.
Družina ima 16 revij, skupna na-
klada je 28 tisoč naročnikov”. Ted-
nik ima “nenadomestljivo vlogo,
to pozicijo nam zavidajo; naša od-
govornost je, da jo še razvijamo in
utrdimo”. Kulturo moramo še na-
prej predajati na načine, ki jih bo
nova generacija lahko razumela.
“Zato gremo tudi v nove poskuse...
Kdor stoji, pade, hira, umira”. Po-
membno je postaviti na noge
“ustvarjalne delovne skupine, ki si
bodo kaj upale narediti, tudi ko nas
ne bo več. Moja vloga je ustvariti
skupino, ki bo boljša od mene, ki
bo mene lahko nadomestila... V
medijih so ključ uspeha ljudje”!
O kristjanih v družbi
Roko je treba ponujati, dialog je tre-
ba iskati, a ne za ceno, da boš opu-
stil svoj pogled na svet. “Kristjani
smo poklicani biti akterji v družbi”.
Biti morajo trdni, s konkretnim
predlogom za družbeno ureditev,
ker so prepričani, da imajo krščan-
stvo, družbeni nauk Cerkve in cer-
kveno učiteljstvo primerne odgo-
vore na vprašanja današnjega časa.
“Naša življenjska sila izhaja iz naše
vere”. Zato “ne moreš oznanjati,
česar v sebi nimaš. Ne moreš biti
resnično kristjan v družbi in poli-
tiki, če nisi prvo vernik, če ne ver-
jameš v Kristusa”. Razmišljati mo-
ramo o tem, “da skupaj nekaj pu-
stimo za sabo... To ni stvar enega
človeka, ampak omizij”. V politiki
delaš za nekaj višjega. Sama politi-
ka je po besedah papeža Frančiška
ena izmed najvišjih oblik ljubezni
do bližnjega. Ko se bomo tega za-
vedeli in nas bo več o tem podob-
no razmišljalo, takrat bomo nare-
dili preboj naprej.
DD
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ - GORICA
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
“GLASBA JE IZREDNO BOGATA 
GOVORICA”
(Pavle Merku’)
Dan slovenske kulture posvečen skladateljema 
Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju
Sodelujejo:
Andrej Černic, nagovor
Nataša Jakopič, sopran / Neva Klanjšček, klavir  
Fabio Devetak, flavta / Martina Gereon, kitara
Nikolaj Pintar, recitator /Lucrezia Bogaro, vezni tekst
MePZ Hrast iz Doberdoba / MePZ F.B. Sedej iz Števerjana
režija Metka Sulič
Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica
Četrtek, 5. februarja 2015, ob 20.30
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
vljudno vabi 
na odprtje razstave
FRANKO VECCHIET
Skozi prostor in čas
Tržaškega umetnika in njegova dela bo predstavila
umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn
Glasbeni poklon: Kris Jug, harmonika
Kulturni center Lojze Bratuž
torek, 10. februarja 2015, ob 18. uri
Slovenski otoki po
svetu so resnični
potenciali s
kulturnega in
gospodarskega
vidika.
“V medijih so ključ
uspeha ljudje”.
Ne smemo obupati,
25 let ni nič v
razvoju države.
Samo od sebe se pa
nič ne bo zgodilo!
Tone Rode in Andrej Černic
Goriška 5. februarja 2015 7
Mladinski center v Vrtojbi 
Predstavili so se 
štandreški zbori
  elika dvorana Mladinske-
ga centra v Vrtojbi je bila
31. januarja nabito polna
hvaležnih gledalcev, ki so priso-
stvovali predstavitvi zborovskega
petja v Štandrežu in ob koncu
nagradili nastopajoče z dolgim
aplavzom. Kot je v svojem nago-
voru povedal Damjan Paulin, se
je v Štandrežu začelo zborovsko
petje pred 140 leti, ko so ustano-
V vili Bralno in pevsko društvo.Prvi zborovodje so bili učiteljištandreške ljudske šole, ki so tudi
skrbeli za cerkveno petje. Štan-
drež in Vrtojba sta najbližja so-
seda, zato je dogajanje v enem
kraju vplivalo tudi na dogajanje
v drugem. Dvakrat smo živeli v
isti državi, najprej v Avstro-
Ogrski do prve svetovne vojne in
nato pod Italijo v obdobju fašiz-
ma, ki nam je bila sovražna in
nas je hotela uničiti kot pripad-
nike slovenskega naroda. Po dru-
gi svetovni vojni pa je železna za-
vesa padla ne samo med dvema
državama, ampak tudi med dve-
ma blokoma. Končno sta nas
osamosvojitev Slovenije in
Evropska skupnost spet združili
in s tem ustvarili
pogoje za nor-
malno življenje
ob nekdanji meji
in sodelovanje na
raznih področjih,
tudi kulturnih.
Zadnja leta be-
ležimo razne po-
bude, ki prispeva-
jo h krepitvi skup-
nega prostora,
predvsem na kul-
turnem področju.
Meje ni več, svo-
bodno se lahko
gibljemo. To gi-
banje naj zajame
tudi naše skupne
kulturne korenine in naj še okre-
pi že lepo utečeno sodelovanje.
Dogajanje na odru in tudi ob
njem so oblikovale pevske sku-
pine, ki delujejo v Štandrežu.
Rdeča nit je bila ljudska pesem,
ki je najžlahtnejši izraz vsake
skupnosti in so jo doživeto zape-
li, po tematskih sklopih, štan-
dreški pevci. Za gledališko razgi-
banost na odru sta poskrbeli
Marta Bizjak in Majda Zavadlav,
ki sta celoten program smiselno
povezovali na duhovit in
prisrčen način. Ljubezenski pri-
zor sta zaigrala Rosanna Zotti in
Cristian Benedetti. Program je
začel trio z ljudsko Na planincah
v izvedbi treh generacij, najm-
lajša Makrina Quinzi, njena ma-
ma Darja Pavio in Aleš Hoban.
Trio je na citre spremljala Marta
Bizjak. Sproščeno so nato prišli
na prizorišče otroci cerkvenega
pevskega zbora in pod vodstvom
Lucrezie Bogaro razveselili po-
slušalce z venčkom narodnih.
Ljubezenske motive je sproščeno
odpel Mešani zbor Štandrež pod
vodstvom Mirana Ruzzierja. Cer-
kveni zbor pa je svoje glasove na-
menil Marijinim melodijam. Ti-
ziana Zavadlav je poskrbela, da
se je ženska skupina predstavila
z občutenim izvajanjem pesmi,
ki spominjajo na mlade v vo-
jaških uniformah. Aleš Hoban je
vodil skupino moških glasov, ki
se zadnjič poslavljajo od prijatel-
jev in znancev. V zadnjem delu
pa so prišle na vrsto bolj vesele
pesmi za vinček žejna grla sku-
pine Sraka pod vodstvom Patric-
ka Quaggiata. Ob koncu so skup-
no zapeli vsi pevci.
Vezno besedilo je skupinsko de-
lo, za koordinacijo pevsko- gle-
dališke predstave pa je poskrbel
Božidar Tabaj.
DP
Osma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici   
Zaljubljeni gorili
  ad trideset otrok se je v
ponedeljek, 26. januarja
2015, zbralo v mladinski
sobi, polni prikupnih ilustrira-
nih knjig, da bi na Pravljični uri-
ci prisluhnili lepi zgodbici in ob
njej spoznali kakšno modro
življenjsko iskrico, ki pomaga pri
razvijanju njihove osebnosti.
Priljubljeni pravljični popoldne-
vi so v zadnjem času postali pra-
va drobna gledališka srečanja.
Tudi tokrat je bilo tako. Karin
Vižintin, ki so jo malčki že spoz-
nali na zadnjih dveh Pravljičnih
uricah, je s sošolcem Manuelom
Quaggiatom, ki se je prvič pred-
stavil otrokom kot igralec – oba
obiskujeta tretji razred znanstve-
nega liceja v Gorici –, popeljala
zvedave radovedneže naravnost
v daljno, nepoznano džunglo,
kjer med gostim rastlinjem živijo
tudi gorile. Karin se je sproščeno
spremenila v bolj suho gorilo Si-
mono, ki se je zagledala v
močnega, velikega gorilo Gre-
N gorja. Ta pa se je seveda do ušeszaljubil v ljubko Simono. Vsakod njiju bi rad bil čim bolj podo-
ben drugemu. Simona se je žele-
la zrediti, da bi bila čim bolj všeč
Gregorju, on pa bi se rad posušil.
Tako sta na ples odšla eden z zelo
zategnjenim pasom, da bi se zdel
čim bolj vitek, druga pa z opasa-
no blazino, da bi bila videti bolj
okrogla. In seveda sta se
zgrešila!! Ko sta se končno našla,
sta odkrila, da sta si všeč zato, ker
sta takšna, kakršna sta. Iz vsebi-
ne se je izluščila misel, da se mo-
ramo sprejemati takšni, kakršni
smo, saj smo prav zaradi naših
lastnosti, ki se morda nam sa-
mim zdijo napake, edinstveni.
Malčki so pozorno spremljali
pravljični gledališki utrinek in se
ob koncu lahko posladkali z ja-
bolčnimi krhlji, ki sta jim jih po-
nudila Karin in Manuel, potem
pa so si ob pomoči mamic, tet ali
nonic izbrali zaželjeno knjigo.
IK
Obvestila
Enkrat skavt, vedno skavt! Če je v
tebi to geslo še vedno živo ali pa bi ga
rad obudil, pridi na informativno
srečanje za pripravo praznovanja 50-
letnice slovenskega skavtizma na
Goriškem. Letniki 1970, -71, -72, -73
in -74 se srečamo v petek, 6. februarja,
ob 20. uri, na skavtskem sedežu v
Gorici.
V nedeljo, 8. februarja 2015, ob 18.
uri bo v Kulturnem centru v Jamljah
gledališka skupina KD “Brce” iz
Gabrovice pri Komnu uprizorila
komedijo Marjana Tomšiča Češpe na
figi v režiji Sergeja Verča in Minu
Kjuder.
Pastoralno področje Soča-Vipavavabi
tudi letos na tradicionalno procesijo z
lučkami ob obletnici prikazovanja
Matere Božje v Lurdu. Obred bo v
nedeljo, 8. februarja, z začetkom ob
18. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu.
Iz cerkve bo procesija krenila po vaških
ulicah in se sklenila v isti cerkvi.
Ob 50-letnici slovenskega goriškega
skavtizma se pripravlja spominska
razstava. Prosimo vse aktivne in
nekdanje člane, ki hranijo in bi lahko
ponudili zanimivo skavtsko gradivo, da
to javijo pripravljalnemu odboru na tel.
št. 338-7501181 (Tamara) ali 347-
5329299 (Marko). Zahvaljujemo se za
sodelovanje.
Katoliška knjigarna v Gorici išče
pomočnico / pomočnika.
Zainteresirani naj oddajo do 14.
februarja 2015 prošnjo z osebno
predstavitvijo v knjigarni na Travniku
25.
Resna in zanesljiva gospa z večletno
izkušnjo nudi pomoč pri likanju,
čiščenju in drugih gospodinjskih
opravilih ter 24 -urno nego in oskrbo
starejšim osebam. Tel.
0038653051446 ali
0038641848064.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi inštrukcije
slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386
41256240.
Resna gospa s petnajstletno izkušnjo
nudi nego in pomoč starejšim osebam
tudi 24 ur na dan. Tel. štev.
0038640484339.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev.
0038641390244.
Mlajša gospa z izkušnjami pri negi
starejših oseb in gospodinjskih
opravilih nudi pomoč na domu. Tel. št.
00386 41390244.
Mlajša gospa z večletnimi izkušnjami
kot pomočnik v kuhinji nudi pomoč v
gostinjskih obratih in restavracijah ter
pri gospodinjskih in hišnih opravilih.
Tel. št. 00386 40120919.
Prodajam suha gozdna drva in
extradeviško oljčno olje. Tel.
0481/390238.
20-letna študentka z izkušnjaminudi
lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno,
blizu meje. Pokličite na 00386 40
575805.
Urejena gospa išče delo za čiščenje in
likanje na območju Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Dobrosrčna upokojenka iz Kozine z
večletno izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam 24 ur dnevno. Tel.
št. 00386 40 621 424 (iz Italije) ali
040 621 424 Slo (mobi).
Prodam motokoltivatorNIBI dizel KW
18 v zelo dobrem stanju, malo rabljen.
Primeren za vrtnarstvo. Tel. 0481
884077.
Darovi
Za Novi glas: Zaffalon Devetti Jolanda
35 evrov, dr. Pietro Pavlica 200 evrov,
Ciril Ferletič 25 evrov, inž. Marjan
Velikonja, Nemčija, 100 evrov, Marija
Pegan 12 evrov, Saša Benulič 55
evrov.
Za Novi glas: Kati Burjes, ZDA, 163,92
evrov.
Sožalje
Ob smrti Ljudmile (Mile) Šuligoj
izreka globoko sožalje svojcem in
prijateljem Prosvetno društvo
Štandrež. Ohranili jo bomo v lepem in
hvaležnem spominu, saj je veliko
naredila za našo skupnost.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 6.2.2015 do 12.2.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske oddaje
so na sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 6. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 7. februarja (vodi Ilaria Banchig):
Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini
ter v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Nedelja, 8. februarja (vodi Ilaria Banchig):
Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 9. februarja (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in zabavna
glasba - Zborovski kotiček - Iz
krščanskega sveta - Novice iz naših
krajev - Obvestila.
Torek, 10. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 11. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred 200
leti se je rodil sv. Janez Bosco - Izbor
melodij.
Četrtek, 12. februarja (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
  Pravljična predstava
Zasijala je Zvezdica
Zaspanka
DIJAŠKI DOM GORICA 
  der prenatrpane velike
dvorane Kulturnega do-
ma v Gorici je bil v
četrtek, 18. decembra 2014, prizo-
rišče ljubke uprizoritve, vsem otro-
kom zelo znane igrice Zvezdica Za-
spanka, ki jo je najprej kot scenarij
za radijsko igro, nato kot lutkovno
igrico s tankočutnim posluhom za
otroška srca napisal pisatelj, igralec
in režiser Frane Milčinski s psev-
donimom Ježek (1914-1988). Ob
stoletnici njegovega rojstva so žele-
li to njegovo pravljično delo, ki je
v knjižni obliki izšlo l. 1959 in raz-
veselilo od tedaj ničkoliko genera-
cij otrok, v goriškem Dijaškem do-
mu Simon Gregorčič postaviti na
oder z otroki, ki popoldneve
preživljajo v njem ne samo ob
utrjevanju šolskih predmetov in
pisanju domačih nalog, ampak čas
po teh učnih obveznostih namen-
jajo raznolikim dejavnostim. Izo-
blikovalke predstave, režiserka,
mlada vzgojiteljica Andreja Bene-
detič in vzgojiteljici Danjela Simčič
in Lili Grudina, ki sta s koreograf-
skimi figurami razgibali pravljični
prikaz, so pripravile všečno igrico,
polno veselega razpoloženja.
Starši, ki so se ob koncu novembra
udeležili ustvarjalne delavnice, so
izdelali scensko ozadje, ki je na eni
strani gledalce opozarjalo, da se del
igrice dogaja na nebesnem oboku
med oblaki, kjer kraljuje boter Me-
sec in so mu pokorne zvezdice ter
kjer šviga komet Repatec, drugi del
O pa v skromni, bolj zanemarjenihiški razbojnika Ceferina. Temu jeprijazna, dobra zvezdica pomaga-
la, da mu je spet začelo utripati srce
v prsih in da je začutil, da lahko
ponovno ljubi. Kostume, še poseb-
no blesteče za zvezdice, si je zami-
slila vzgojiteljica Jani Fortuna. Prav
za to priložnost je privlačno in
poučno igrico Franeta Milčinskega
priredila pevka Damjana Go-
lavšek. Ona je otroke tudi naučila
v igrici zapete pesmice. Še sama jih
je nekaj odpela v živo. V pravljično
zgodbico so poleg pevskih vplete-
ni tudi ritmično živahni plesni tre-
nutki, tako da so v njej lahko vsi
sodelovali, od najmlajših, ki obi-
skujejo ludoteko Pikanogavička,
do večjih, najstniških obiskovalk
Dijaškega doma. Pred samo pred-
stavo so večji učenci na svojevrsten
način prikazali življenje in delo
Franeta Milčinskega –Ježka, hu-
morista z velikim srcem. Zbrano
občinstvo (le kje so vsi ti gledalci,
ko so na sporedu druge kulturne
prireditve?) je malim in večjim iz-
vajalcem namenilo dolgotrajno
ploskanje, ki je bilo tudi zahvala
vsem tistim, ki so pripomogli k te-
mu, da so odrski prikaz in plesni
deli tako lepo uspeli. Ob koncu je
nastopajoče pohvalila ravnateljica
Dijaškega doma Kristina Knez, ki
se je tudi poimensko zahvalila
vsem, ki so se trudili pri uresničitvi
tega lepega otroškega večera.
IK
KD SABOTIN
KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE
OBČINA GORICA
ŠTMAVER - na sedežu društva - okraj Znorišče, 4
PRAZNIK SV. VALENTINA
Sobota, 7. februarja 2015
- ob 17.00: predstavitev 48. Kraškega pusta
- ob 20.30: kulturno-zabavni program in druga pustna 
presenečenja s kraljem in kraljico Kraškega pusta
in plesno skupino AKŠD VIPAVA
- ob 21.00: Happy Hour
ples v maskah s triom EXPRESS
Nedelja, 8. FEBRUARJA 2015
- ob 9.00 odprtje kioskov
- ob 11.15 slovesna sv. maša 
po maši družabno srečanje
Delovali bodo kioski z jedmi na žaru, vinom, pijačo in 
domačimi štruklji. Praznik bo v ogrevanem šotoru.
V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO SV. MAURA IN SILVESTRA 
TER CIVILNO ZAŠČITO OBČINE GORICE
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE 
Kultura5. februarja 20158
SSG / Abonmajska sezona v Gorici  
Humorno nostalgičen
pogled v minule čase
  lovensko stalno gledališče je
v ponedeljek, 26. januarja
2015, ponudilo svojim go-
riškim abonentom v pogled gla-
sbeno gledališko predstavo Kaba-
ret zlatih let, produkcijo Cafe’ tea-
tra po motivih iz romana Kuba li-
bre Marka Vezoviška. Zamislila in
izvedla so jo sama slavna imena:
dramaturško jo je obdelal Matej
Bogataj, glasbo je prispeval Moj-
mir Sepe (1930) z vzdevkom Moj-
zes, avtor mnogih zimzelenih slo-
venskih popevk, npr. Zemlja
pleše, 1962, Poletna noč, 1964,
režijo je podpisal Jaša Jamnik, ele-
gantne, “brezčasne” kostume pa
Alan Hranitelj, eden izmed naj-
bolj kreativno izvirnih in cenje-
nih kostumografov na Sloven-
skem, ki je uspeh doživel tudi v
tujini. Z igralko Laro Jankovič,
nekdanjo iskrivo članico SNG No-
va Gorica, nastopa v predstavi slo-
venski skladatelj, aranžer in pro-
ducent Gregor Strniša (1959), sa-
mostojni umetnik, ki je napisal
glasbo za več kot 50 gledaliških
predstav in za to prejel dve pre-
stižni nagradi, na festivalu MES v
Sarajevu in Sterijinem pozorju v
Novem Sadu. Za izvrsten godalni
trio, ki ga je sam ustanovil, All Ca-
pone Štrajh Trio - pred leti je bil
gost Goriškega vrtiljaka v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž in je
izredno navdušil mlade gledalce
-, je komponiral vrsto uspešnih
skladb.
Vsebinsko se predstava Kabaret
S zlatih let z glavno in edino prota-gonistko Marjano, ki ima slavenpriimek Trubar, saj je iz Dolenjske
doma, malce nostalgično ozira v
tiste čase, ko so Slovenci živeli v
skupni državi, pod socialističnim
režimom, v katerem je bil nespo-
ren vodja maršal Tito; njemu v
poklon so prirejali štafete, dan
mladosti …Takrat je bilo veliko
govora o bratstvu in enotnosti.
S humorno noto se uprizoritev
spogleduje tudi s tem, kako je Slo-
vencem uspelo preživeti ta socia-
listični čas in so se kljub vsemu
na njegov račun znali tudi smeja-
ti, kako so se po osamosvojitvi
znašli v demokraciji, za katero še
sedaj niso zreli, saj so se po razpa-
du Jugoslavije pri političnem
preobratu najbolj navzeli kapita-
lističnega mišljenja in ravnanja.
Da bodo prebrodili vse te zmote
in končno dorasli, pa bo treba kar
nekaj vztrajnosti in tudi … hu-
morja. Tistega humorja, s katerim
protagonistka, igralka in pevka
Marjana, sočno prepleta svojo
življenjsko pripoved, ki jo je iz so-
cializma popeljala v svet punka in
zagrizene borbe za svobodo, tudi
osebno seveda, in je ob ljublje-
nem fantu vzljubila tudi glasbo in
z njo šansone. Slednjič je pristala
v današnjem času kot bolj umir-
jena žena in mati. Svojo življen-
jsko zgodbo razgibano pripove-
duje novemu pianistu, ki jo
spremlja na vaji. Igralka Lara Jan-
kovič je s svojim živahnim nasto-
pom, ki razkriva temperamenten,
primorski značaj, in s svojo
“ognjevito” odrsko prezenco na-
polnila prizorišče, zastrto v ozad-
ju s paravanoma, in duhovito raz-
pletla pripoved, obogateno z gla-
sbo, pesmijo in plesom. Pri kla-
virju v ospredju jo je spremljal
Gregor Strniša, nekoliko bolj
zadržan v vlogi pianista. V pred-
stavi zazveni kar nekaj znanih po-
pevk in šansonov v odlični inter-
pretaciji Lare Jankovič, ki ima tudi
izrazito pevsko dušo in zna po-
doživeto posredovati vsebine od-
branih pesmi in šansonov, ki vse-
lej zadobijo nekaj francoskega na-
diha.
Sodeč po ploskanju in po tem, da
so brez klepetanja spremljali
odrsko dogajanje, je bila ta ko-
morna glasbena predstava všeč
tudi dijakom. Kljub navzočnosti
višješolcev so sicer v veliki dvora-
ni goriškega Kulturnega doma ze-
vali prazni sedeži, ki žal potrjujejo
dejstvo, da se za SSG v Gorici niso
še vrnili nekdanji “zlati” časi. Ti-
sti, ki spremljamo goriško gleda-
liško sezono SSG že veliko let, se
še zmeraj ne moremo otresti
občutka, da nas vodstvo tržaškega
gledališča v zadnjih letih ima za
bolj “obrobne, podeželske” gle-
dalce, ki se zadovoljijo tudi z upri-
zoritveno bolj skromnimi pred-
stavami. Zato jim zapored lahko
postreže tudi dve precej slični gla-
sbeno-gledališki uprizoritvi, kot
sta predstavi Zlati prah imaš v
očeh in Kabaret zlatih let. Pri tem
voditelje gledališča verjetno sploh
ne prešine misel, da bi si tudi go-
riški abonenti radi ogledali
kakšno bolj markantno, solidno,
“veliko” predstavo, ki jo oblikuje-
jo priznani gledališki obrazi.
Iva Koršič
Veseljaki zlati v Pragi
Otroškemu zboru Veseljaki iz Doberdoba je čarobna Praga
podarila magično doživetje. Pevci in zborovodkinja Lucija
Lavrenčič Terpin so se skrbno pripravili na nastop na
mednarodnem tekmovanju Allegro, kjer so osvojili prvo
nagrado v svoji starostni kategoriji, navdušen sprejem
publike in pohvalno mnenje žirije, ne nazadnje diplome, ki
so jih organizatorji podelili vsakemu posameznemu pevcu
kot otipljivo in trajno znamenje dosežka.
Igralsko in pevsko tekmovanje za otroke in mlade prireja
praška Detska akademija, da bi tudi na ta način spodbujala
večstransko kreativnost mladih, v sozvočju z usmeritvijo
svojih multidisciplinarnih učnih programov. Živahni Veseljaki
so se uspešno prilagodili posebnim zahtevam in so v skladu
s pravilnikom pripravili program pretežno tujih skladb
(predvidena je bila samo ena pesem naroda, ki ga skupina
zastopa) in koreografirano izvedbo. Nastopi so potekali v
baročni palači Kaiserstein, ki jo je Unesco uvrstil med
zaščitene zgodovinske znamenitosti.
Udeležba na praškem tekmovanju je nastala na osnovi
osebnega stika zborovodkinje doberdobskega zbora z
ravnateljico praške glasbene šole Pavlo Zumrovo, ki je
vzbudila njeno zanimanje za te posebne preizkušnje. Na
tekmovanju je koreografirana izvedba skladbe Sing Sing na
poseben način izstopala, saj je žirija ravno zaradi prikupnega
nastopa uvrstila Veseljake tudi v ožji izbor kandidatov za
koncert nagrajencev.
Umetniško zadoščenje je nadgradilo še sodelovanje zbora
pri bogoslužju v prelepi praški stolnici, kjer so mali pevci
peli s stolnim zborom. / PAL
Dnevnik Alojzija Šuca, oskrbnika gradu
Dobrovo, iz časa 1. svetovne vojne
Ob 100-letnici začetka soške fronte bi bilo zelo dobro objaviti
ta rokopisni dnevnik, ki ga ima že pretipkanega Goriški muzej
v Novi Gorici. Za Goriška Brda in za celotno Goriško bi bila
to zelo zanimiva objava.
Dnevnik obsega obdobje od italijanske okupacije Brd leta
1915 pa do vrnitve Dobrovcev iz begunstva januarja 1919.
Obsega kar 54 gosto tipkanih strani in v podrobnostih
obravnava življenje Slovencev v spodnjih Brdih in v
begunstvu v Italiji. To so bili Biljanci in Kozanci, ki so bili že
poleti 1915 odpeljani v begunstvo. Dobrovci so ostali doma
še do aprila 1916, ko so tudi oni morali zapustiti domove.
Ob tem Alojzij Šuc opisuje pomembnejše vojne dogodke, pa
tudi vsakodnevno življenje na Dobrovem in tudi v sosednjih
vaseh, ki niso bile izseljene, na primer v Medani, Fojani, v
Drnovku in Snežečah. Od aprila 1916 je avtor opisoval
življenje v begunstvu v Lombardiji, hkrati pa omenja tudi
različne informacije in novice, za katere je izvedel iz pisem
in na druge načine. Posebej ga je zanimalo, kako je potekalo
življenje doma v Brdih v neposrednem zaledju soške fronte.
Šuceva sinova Stanko in Vencelj, kot tudi še nekateri mladi
Brici, so v begunstvu obiskovali italijanske srednje šole in
jih pozneje tudi dokončali.
Škoda bi bila, če ne bi prišlo do objave tega pomembnega
vira o življenju Bricev pred 100 leti. / Peter Stres
Kratke
Šesta številka otroške revije Pastirček  
Šaljivec pust se bo prav
kmalu umaknil postu
  o se s Svečnico ali Jezu-
sovim darovanjem, 2.
februarja, konča
božični čas, se na ulicah poja-
vi norčavi pust in z njim male
in velike maškare, katerih no-
ri ples ima svoj višek na pu-
stni torek. Za njim pa nastopi
resni post, ki nas vabi, naj se
marsičemu odrečemo, naj
bolj premišljujemo božjo be-
sedo, naj se, skratka, dobro
pripravimo na največji
krščanski praznik, Veliko noč.
Da je cerkvenih praznikov v
februarju kar veliko (poleg
Svečnice so god sv. Blaža, 3.
2., dan bolnikov, 11.2., pa še
začetek 40-dnevnega posta,
letos 18.2.), pojasnjuje Pa-
stirčkovim bralcem Marijan
K Markežič v urednikovi beležkišeste številke te otroške revije,ki je zamišljena tako, da jo s
pisalom in z barvicami v ro-
kah dopolnjujejo in lepšajo
sami mali bralci. V veselje
najmlajših risarjev se med-
vedka Metka odpravlja na pu-
stno rajanje; kot vselej bodo
ilustracijo Danile Komjanc
otroci odeli v čim lepše barve.
K nam prihaja čudna spaka, /
pred povorko, glej, koraka, /
smeha seje zlato seme, / plo-
skajo mu pustne šeme, tako
se glasi prva kitica pesmice
Februar, ki jo je šegavo napi-
sal V. Tihomir Arhar, prav ta-
ko hudomušno ilustracijo je
prispevala Danila Komjanc.
Spretni prstki si bodo letos
lahko sami napravili pustno
masko, velik nos, nataknjen
na črna očala, če bodo pazlji-
vo prebrali navodila na 25.
strani februarske številke Pa-
stirčka. O Prešernovem dne-
vu, prazniku kulture, poje pe-
sem Ljubke Šorli, ki jo je ugla-
sbil Patrick Quaggiato in bi
bila zelo primerna za
šolsko Prešernovo pro-
slavo. Glas srca je naslov
stihov, ki jih je stkalo
drhteče srce iste pesni-
ce. Iz njih izžareva neiz-
merna ljubezen do slo-
venskega jezika: Kako je
mila naša govorica... /
Ko mamico pokličem in
očeta, / zazdi se mi, da
je beseda sveta / in da
gori ko živa plamenica.
O milini in zvočnosti
naše slovenske besede
bodo bralci prebrali v
zapisu Slovenska beseda
na 15. strani šeste Pastirčkove
številke.
Nemarni Pacek Walterja Gru-
dine razmišlja o Prešernu,
čeprav ne ve točno, kdo je.
Rad bi namreč postal slaven
kot on, ker mu vsako leto na-
menjajo proslave in mu naz-
dravljajo … Za male in velike
učence je svečan tudi mesec
spričeval. Prvo šolsko polletje
mineva tudi za Dojenčico, ki
si je izmislila posebno
spričevalo, za koga, pa morajo
bralci sami uganiti. O mali
navihanki piše Barbara Ru-
stja, ilustrira pa Svetlana Bre-
celj. Kot morajo otroci v šolo,
tako obiskujejo tudi gozdne
živalice pouk in tudi one mo-
rajo vestno pisati domače na-
loge, kajti njihova učiteljica
lisica je zelo stroga. Kako se je
godilo zajčku Uhačku in med-
vedu Rjavčku, bodo otroci iz-
vedeli iz zgodbice Lisičja šola,
v kateri, kot vedno, avtorica
Mariza Perat nevsiljivo deli
otrokom lepe nauke za
življenje. Zvitorepko in ježka
je z izurjeno roko narisala Da-
nila Komjanc.
Za boljše poznavanje Sv. pi-
sma sta otrokom spet na voljo
dve rubriki, Zgodbe iz Svetega
pisma in Spoznavajmo Sv. pi-
smo, ki jih pišeta oz. ilustrira-
ta Walter Grudina in Paola
Bertolini Grudina. V Zgodbah
iz Sv. pisma sta osvetljena Sara
in Abraham, katerima je Bog
obljubil, da bosta dobila sina,
čeprav sta že stara, saj pri Bo-
gu ni nič nemogoče! Za pre-
verjanje verskega znanja so
tudi zelo priročni svetopisem-
ski kviz, zlogovna izpolnje-
vanka in magični kvadrat pod
naslovom Kar lepo po vrsti.
Zima, zima bela je naslov do-
polnjevanke, ki ustvarja pravo
zimsko idilično vzdušje.
Stric Maks (po namigu Mari-
jana Markežiča) je izročil Tjaši
in Pastirčku zgibanko o Aj-
dovščini Več tisoč let v enem
dnevu ali več, da bi se dobro
pripravila na ogled ajdovskih
zanimivosti. Uporabna je lah-
ko tudi pri urah zgodovine in
zemljepisa za bolje spozna-
vanje naše lepe domovine. V
Pastirčkovi februarski številki
je še marsikaj: strip Antonelle
Del Bianco, v katerem nasto-
pa tudi miška, ki se je izgubila
v zasneženem gozdu, Pa-
stirčkova pošta z množico le-
pih zapisov in še lepših risbic,
dopolnjevanka Družina, pa še
rubrika SMS Jezusu. – Pišite
mu!
IK
Pomemben življenjski jubilej 
Igralec Boris Juh
osemdesetletnik
  ne 18. januarja 2015 je
gledališki in filmski
igralec Boris Juh praz-
noval okrogel življenjski jubilej:
pred 80 leti se je namreč rodil v
Celju. Na Akademiji za gleda-
lišče, radio, film in televizijo v
Ljubljani je diplomiral l. 1962.
Prve igralske poklicne izkušnje
si je nabiral v Slovenskem mla-
dinskem gledališču, nato pa je
bil od l. 1972 do l. 2002 redni
član ljubljanske Drame. Na svoji
D dolgi igralski poti je odigral nad100 gledaliških vlog in nastopilv približno 20 filmih. Sodeloval
pa je tudi v televizijskih dramah
in pri radijskih igrah. Bil je
predvsem karakteren igralec, “ki
je z izrazito intelektualno držo,
s skepso in cinizmom ali s toplo
in nebogljeno zaupljivostjo do-
segal vtis tragične nerazumlje-
nosti”. Med njegovimi najbolj
opaznimi igralskimi stvaritvami
v SMG so liki Messenia v
Dvojčkih rimskega komediogra-
fa Plavta, Kraljeviča Bama v
Čudežnem pisalnem strojčku
Smiljana Rozmana, Fagina v
Dickensovem Oliverju Twistu in
Princa Tulipana v Veseli zgodbi
o žalostni princeski Frana
Milčinskega. V ljubljanski Dra-
mi pa je izoblikoval blesteče vlo-
ge Vojčka v istoimenski drami
Georga Buchnerja, Maksa v
Cankarjevi drami Kralj na Betaj-
novi, Ivana Aleksandroviča Hle-
stakova v Gogoljevem Revizor-
ju, Leoneja Glembayja v pred-
stavi Gospoda Glembajevi Miro-
slava Krleže (zanjo je prejel
Borštnikovo nagrado l. 1978 in
nagrado Prešernovega sklada l.
1979) in Hiisija v Kalevali Dane-
ta Zajca. Za vlogo Slikarja v Do-
godku v mestu Gogi Slavka Gru-
ma je bil deležen nagrade na
Borštnikovem srečanju l. 1987.
Boris Juh je oče igralke Polone
Juh, odlične članice SNG Drama
Ljubljana, ki je do sedaj odigrala
kar nekaj pomembnih vlog.
Prizor iz predstave Kabaret zlatih let
Kultura 5. februarja 2015 9
Zbirka pesmi Janeza Povšeta Pesmi ob poti, ki je lani izšla pri
GMD, je na Svečnico doživela predstavitev na lepo obiskani
matineji v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi v
Ljubljani. Urednica zbirke Majda Cibic je uvodoma izrisala
sporočilnost naslovnice in Povšetovega pesniškega in stilnega
razvoja. V razgovoru, ki ga je vodila s pesnikom, pa smo lahko
spoznali njegovo gledanje na pesnjenje in življenje nasploh
in kako se je z leti njegovo zanimanje širilo ob osebnega k
občestvenemu. Kako z nenehnim iskanjem in ubesedovanjem
išče bližino sočloveka in kako se čuti vse bolj vraščenega v
goriški prostor ter med naše ljudi, obenem kako čuti, da je
smisel vsega v tem, da se v življenju zavzemamo za dobrobit
drugega, ker s tem tudi največ naredimo za samega sebe, in
kako to načelo velja za posameznika, a tudi za ožjo in širšo
skupnost, od družine do društva ali končno naroda, ki mora,
če hoče samemu sebi dobro, delati dobro sosednjemu.
Predstavitev je uglajeno vodil prof. Jože Faganel, tri Povšetove
pesmi, kot zadnjo zelo povedni Poziv k pomiritvi, pa je
dovršeno podala
igralka ( in
poslanka) Violeta
Tomič.
Na matineji sta
umetnostna
zgodovinarja
Metoda Kemperl
in Luka Vidmar z
besedo in
diapozitivi
predstavila svojo
tehtno in imenitno
ilustrirano knjigo Barok na Slovenskem, ki je lani izšla pri
Cankarjevi založbi in bi gotovo zaslužila temeljito strokovno
predstavitev. / MT
Povše v Ljubljani
Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici
Prenovljena podoba
pomembne ustanove
  ot poroča STA, je novo-
goriška raziskovalna
postaja Znanstvenora-
ziskovalnega centra Sloven-
ske akademije znanosti in
umetnosti
(ZRC SA-
ZU) konec
januarja
odprla
vrata v
prenovlje-
ni podobi.
Prenova
prostorov,
ki so jih
odprli leta
2003 in ki
jih je v na-
jem dala novogoriška občina,
je stala 75.000 evrov.
Kot je na predstavitvi razisko-
valne postaje povedala razi-
skovalka Petra Kolenc, je na
postaji v Novi Gorici zaposle-
nih pet raziskovalk in
knjižničarka, pomaga jim še
upokojeni sodelavec Branko
Marušič.
“Naše temeljne raziskave po-
tekajo na področju zgodovi-
ne, jezika, umetnostne zgo-
dovine, v zadnjem času pa se
lotevamo tudi različnih apli-
kativnih raziskav v sodelo-
vanju z različnimi društvi,
združenji in organizacijami v
goriškem prostoru”, je doda-
la.
Vsaka izmed sodelavk novo-
K goriške postaje dela za svojraziskovalni inštitut s širšegaslovenskega območja, na po-
staji pa jih povezuje skupni
interdisciplinarni projekt z
naslovom Za-
hodna sloven-
ska narodno-
stna meja v
luči sprememb
časa, ki ga de-
loma sofinan-
cirajo novogo-
riška in tri so-
sednje občine.
Raziskovalna
postaja je na
Goriškem edi-
na znanstveno-
raziskovalna ustanova. Njen
cilj je poglobljeno razisko-
vanje zgodovine, jezika, et-
nologije, bibliografije in
umetnostne zgodovine pro-
stora, ki vključuje tudi Slo-
vence v goriški in videmski
pokrajini.
“Prijavljamo se na različne
razpise, pravkar končujemo
projekt Zbor zbirk, konec lan-
skega leta pa se je končal pro-
gram Tetris, ki smo ga delali
prav na območju Goriške”, je
povedala Kolenčeva.
Sodelavci Raziskovalne posta-
je ZRC SAZU so izdali več mo-
nografij o primorskem pro-
storu, saj se zavedajo, da mo-
rajo raziskovalci humani-
stičnih in družboslovnih ved
še posebej razumeti zgodovi-
no življenja, način raz-
mišljanja, izkušnje, potrebe,
želje in pričakovanja lokalne-
ga prebivalstva.
V Novi Gorici je bila leta
1987 ustanovljena raziskoval-
na enota Zgodovinskega
inštituta Milka Kosa ZRC SA-
ZU, v okviru katere je deloval
zgodovinar Branko Marušič.
Leta 2004 se je raziskovalna
enota razširila v Raziskovalno
postajo ZRC SAZU, ki jo da-
nes vodi Danila Zuljan Ku-
mar.
  retekli teden, točneje v ponedeljek, 26.
januarja, bi svoj 80. rojstni dan praz-
noval pisatelj in esejist Fulvio Tomizza.
Žal je javnost to pomembno obletnico v ve-
liki meri prezrla. V našem času je namreč na-
vada, da ob 80-letnici počastimo živega člo-
veka, saj se je danes povprečna življenjska do-
ba krepko podaljšala v zadnjo četrtino stolet-
ja. Pokojni Tomizza pa te sreče žal ni imel in
zato pretekli ponedeljek ni mogel spomniti
nase. Njegovo srce je namreč nehalo biti ma-
ja 1999, v 65. letu starosti.
Tomizze osebno nisem poznal, saj se v dobi
njegovega delovanja nisem še ukvarjal s pu-
blicistično oziroma časnikarsko dejavnostjo.
Spominjam pa se, da je ob njegovi smrti, ki
je sovpadala s časom, ko se je moj letnik pri-
pravljal na višješolsko maturo, obnemela ma-
lodane vsa tržaška javnost. Slovenci se Tomiz-
ze spominjamo kot prvega italijanskega
književnika, ki je naši stvarnosti v Trstu dal
tisto mesto, ki si ga od nekdaj zasluži. Zani-
mivo je namreč, da je prav on šel raziskovat
našo preteklost in tako povlekel na dan po-
zabljeno zgodbo mladoporočencev iz ulice
Rossetti, torej Dani Tomažičeve in Stanka Vu-
ka. Knjigo je leta 1986 objavila milanska za-
ložba Mondadori, naše stvarnosti pa se je v
naslednjem poldrugem desetletju Tomizza
dotaknil še v romanih Frančiška (Franziska)
in Obiskovalka (La visitatrice) .
Čeprav je bil Tomizza po rodu Istran – pred
osemdesetimi leti se je namreč rodil v kraju
Juricani v fari Materada, na pol poti med Bu-
jami in Umagom –, se je znal odlično
vključiti v mesto Trst. Temu je prav gotovo
botroval njegov zakon z Lauro Levi, hčerko
znanega glasbenika židovskega porekla Vita
Levija, pri katerem se je v mladih letih učil
violine tudi Pavle Merku'. V marsikaterem
njegovem delu bomo namreč našli opis
meščanskega okolja z vsemi njegovimi
značilnostmi, denimo v romanu Miriamino
mesto (La citta' di Miriam) .
Čeprav gre za kra-
tek in precej nepoz-
nan zapis, si upam
trditi, da spadajo
Tomizzova Moja
književniška polet-
ja (Le mie estati let-
terarie) , ki so pred
šestimi leti izšla v istoimenski zbirki, med av-
torjeva najbolj reprezentativna dela. V
krajšem zapisu, ki po zvrsti spada med črtico
in esej, je namreč Tomizza opisal nastanek
svojih pomembnejših del od Materade dalje.
Njegov knjižni prvenec je izšel leta 1960. Sku-
paj z Dekletom iz Petrovije in Akacijevim goz-
dom sestavlja njegovo istrsko trilogijo, s ka-
tero se je avtor oddolžil svojemu poreklu. Za-
pisati pa moramo, da ga kljub temu marsikdo
od njegovih, torej Istranov, ni maral, saj se je
pred prihodom v Trst nekaj časa zadrževal
oziroma izobraževal v Ljubljani in Beogradu,
kar je v njem najbrž odločilno prispevalo k
temu, da je kasneje postal prvi zabrisovalec
meja pri nas.
Sam sem se v Tomizzov opus nekoliko bolje
poglobil pred petimi leti, ko me je istrski pu-
blicist in pesnik Milan Rakovac, sicer duša
srečanj, ki vsako leto maja, ob obletnici To-
mizzove smrti, potekajo med Trstom, Ko-
prom in Umagom, povabil predavat prav na
Forum Tomizza. Zanimalo naju je, kakšni so
bili stiki med Tomizzo in slovenskim svetom.
Poleg že omenjene Ljubljane je zanimivo, da
je Tomizza med pisanjem svojega drugega ro-
mana, že omenjenega Dekleta iz Petrovije,
nekaj časa bival v Gropadi na Krasu, kjer je
najel manjšo sobico. Še pred izidom njegovih
Mladoporočencev iz ulice Rossetti pa je bil
pred tremi desetletji med ustanovnimi člani
Skupine 85, ki je stremela k medkulturnemu
povezovanju med tržaškimi Italijani in Slo-
venci in ki v tej smeri deluje še danes.
Za slovensko javnost v matični domovini je
Tomizza postal zanimiv po osamosvojitvi, to-
rej v prvi polovici devetdesetih, ko so ga in-
tervjuvali vsi pomembnejši slovenski časopi-
si (Delo, Slovenec, Dnevnik ipd.). Čeprav je
šlo za čas, ko so se strasti med ob severnem
Jadranu živečimi narodi počasi le začele
umirjati, je Tomizzo prav gotovo grenila nova
meja, ki je bila leta 1991 postavljena na Dra-
gonjo.
Opus Fulvia Tomizze je danes še vedno zelo
aktualen, saj združena Evropa kljub svojim
krizam presega vse tiste meje, ki so bile pisa-
telju trn v peti, predvsem v eksi-
stencialnem smislu. Vsako leto se
ga izobraženci spominjajo na že
omenjenem Forumu Tomizza, ko
se je leta 2000 rodil kot njemu po-
svečena obmejna srečanja. Naj-
prej seveda kot poklon prerano
preminulemu ustvarjalcu, kmalu
nato pa so predavatelji začeli
obravnavati tudi druge teme, ta-
ko da se je Forum počasi prelevil
v pravi simpozij, na katerem se
jemljejo v pretres predvsem ob-
mejne problematike.
Fulvio Tomizza je v enem svojih
intervjujev dejal, da je najbrž edi-
ni kmet, ki še vedno uporablja
ročno orodje. Poleg tega, da je bil
prvi zabrisovalec meje, velja namreč, da je bil
tudi eden prvih povratnikov v Istro. V Mo-
mikiji, nedaleč od svojega rojstnega kraja, si
je uredil hišo, v katero je v poletnem času ho-
dil ustvarjat, svoje istrske dneve pa je pestril
z delom na vrtu oziroma polju. Kljub temu
da je že od mladih let doživel velik uspeh, je
ostal skromen, mestoma celo sramežljiv člo-
vek. Zato sem se odločil, da se spominu nanj
ob njegovem 80. rojstnem dnevu, ki ga jav-
nost ni praznovala, poklonim s krajšim ozi-
roma skromnim zapisom.
Primož Sturman
P
  ankarjeva založba je
zbirko Moderni klasiki
obogatila z deli slo-
vaškega pisatelja Dominika Ta-
tarka, ruskega pisatelja Jurija Va-
lentinoviča Trifonova, libanon-
skega pisatelja Rabija Džaberja
in srbskega avtorja Dragana Ve-
likića. Izdala je
tudi Stihe Mi-
chelangela Buo-
narrotija, v zbirki
S poti pa knjigo
Nataše Kramber-
ger Brez zidu.
Delo Tatarke no-
si naslov Pleteni
naslonjači. Avtor
se z intimno raz-
glednico pred-
vojnega Pariza
vrača v čas svoje-
ga študija na Sor-
boni v letih 1938/39. Kot je na
predstavitvi dejal Andrej Pleter-
ski, ki je zapisal tudi izjemno
obsežno spremno besedo, velja
roman za osrednje delo slo-
vaške književnosti, poleg tega
najbolje zgoščuje vse avtorjevo
pisanje. Knjiga prinaša dokaj
netipično ljubezensko zgodbo.
V romanu
Starec Jurija
Valentino-
viča Trifono-
va se v zgod-
bi o Pavlu Le-
tunovu, ki ga
pismo mla-
dostne lju-
bezni po-
vleče v obu-
janje dogod-
kov
državljanske vojne, s tipično ne-
zanesljivostjo starčevskega spo-
mina preplete vrtinec
zgodovinskih in oseb-
nih tem. Pred bralcem
oživi čas ruske revolu-
cije, začetnega
boljševiškega zanosa,
nesmiselnih vojaških
akcij in množičnih po-
bojev. V tak čas se vrne
glavni junak, po vseh
teh letih še vedno
obremenjen s krivdo
zaradi dejanja, s kate-
rim je med vojno za-
pečatil usodo svojega
poveljnika.
Kot je povedala Seta Knop, ki je
zapisala spremno besedo, sodi
roman v pisateljev zgodovinski
opus. V njem je Trifonov skušal
rehabilitirati svojega očeta,
boljševika stare garde Valentina
Trifonova, ki je kot številni ju-
naki revolucije in državljanske
vojne nastradal v čistkah 30. let
minulega stoletja. Roman je
prevedla Lijana Dejak.
Džaberjev roman Mehlisovo
poročilo po besedah urednika
Andreja Blatnika predstavlja
drugačen Bejrut, kot ga pozna-
mo iz časopisnih poročil. Poleg
tega povezuje dve liniji: stvarno
linijo in linijo, ki se navezuje na
magični realizem.
Mehlisovo poročilo je rezultat
večmesečne preiskave atentata
na nekdanjega libanonskega
premiera Rafika Haririja.
Džaberjev namen po besedah
prevajalke Barbare Skubic, ki je
zapisala tudi spremno besedo,
ni bil raziskovanje političnih
zavezništev in iskanje krivcev,
ampak je preiska-
vo uporabil za
ozadje slike, ki jo
je ustvarjal. Ta sli-
ka kaže napetost,
ki je v Bejrutu
vladala poleti
2005, oziroma
napetost, ki jo Li-
banon pozna še
iz časov pred
državljansko voj-
no in ki nikoli za-
res ne izgine.
Velikićev roman
Bonavia zasleduje svoje junake
po nekdanjem avstro-ogrskem
prostoru, med Puljem, Beogra-
dom, Dunajem in Budimpešto
čez dobrega pol stoletja dolgo
obdobje od leta 1950 do danes.
Po besedah Dijane Matković, ki
je zapisala spremno besedo, je
v njem težko govoriti o zgodbi,
saj ta avtorja sploh ne za-
nima. Modus vivendi nje-
govih junakov je neneh-
no odpravljaje in vlačenje
kovčkov za seboj. Zdi se,
kot da se nočejo ustaviti,
saj bi jih to definiralo, in
prav temu želijo ubežati.
Knjigo je prevedla Draga-
na Bojanić Tijardović.
Knjiga Stihi prinaša poe-
zijo italijanskega rene-
sančnega kiparja, arhitek-
ta, slikarja in pesnika Michelan-
gela Buonarrotija (1475-1564).
Za prevod je po-
skrbel Srečko
Fišer. Kot je po-
vedal, je velik
del Michelange-
love poezije
fragmentaren,
nedokončan,
tako kot nekate-
ra njegova ki-
parska dela.
Njegovo poezijo
je označil kot
zelo zbito in
kompaktno, za-
to je ni bilo mo-
goče prevajati dobesedno. Se je
pa v prevodu večinoma odpo-
vedal rimi.
Knjigo Krambergerjeve, ki živi
v Berlinu, sestavljajo izbrana
besedila, zvečine že objavljena
v časopisih in revijah. Najsta-
rejše je iz leta 2004, nastalo je
ob 15. obletnici padca berlin-
skega zidu, najmlajše nosi let-
nico 2014. Kot je povedala av-
torica, ji je bilo najtežje ne po-
segati v besedila, ki so nastala
pred toliko leti. Besedila pričajo
tudi o spreminjanju njenega la-
stnega odnosa do mesta, ki ga
je sprva doživljala kot tujka, da-
nes pa lahko o njem, kot je de-
jala, piše že brez distance.
C
Novosti pri Cankarjevi založbi
Štirje Moderni klasiki
Ob 80-letnici rojstva Fulvia Tomizze
Kljub uspehu je ostal
skromen človek
Janez Povše in Majda Cibic
(FOTO Alenka Veber)
Danila Zuljan Kumar (Foto DPD)
Tržaška5. februarja 201510
Iz raznih krajev Tržaške in kraških vasi so se na pobudo ZCPZ
iz Trsta in župnije Rodik v mrzlem popoldnevu zbirali ljudje v
cerkvi Sv. Trojice v Rodiku, da bi počastili s spominsko mašo
dva zaslužna glasbena in kulturna ustvarjalca, Ubalda Vrabca
ob 110-letnici rojstva in Zorka Hareja ob 5. obletnici smrti.
Cerkev se je napolnila in zazvenela je s kora uvodna pesem
Poslušajte vsi ljudje, v priredbi U. Vrabca. Združeni zbor ZCPZ,
okrepljen s pevci iz Rodika, je vodil Edi Race, na orgle je
spremljal Matej Lazar. V začetku je župnik Iztok Mozetič
pozdravil prisotne, med njimi še posebno družino Zorka Hareja.
Daritev se je nadaljevala z mašo v čast sv. Antonu U. Vrabca in
z drugimi skladbami različnih avtorjev. V pridigi je bil poudarjen
pomen spreobrnjenja. “Spreobrnite se in verujte evangeliju”!
… Bog sam v podobi človeka je prišel med ljudi”…“Jezus ponuja
vsakemu možnost, da spremeni svoje življenje, da veruje vanj,
da veruje evangeliju”… “Bog podpira tistega, ki se mu zaupa”…
“Devica Marija naj nas v našem trudu spremlja in pomaga
stopiti na pot spreobrnjenja in vere”. Po sklepni pesmi, Oj
hlevček betlehemski M. Fileja, so prisotni šli na pokopališče. S
pesmijo, krajšim nagovorom občinskega svetnika Igorja Švaba
in molitvijo so se ob obnovljenem nagrobniku Ubalda Vrabca,
ki ga je krasil šop rdečih nageljnov, poklonili zaslužnemu
glasbeniku in kulturniku. Pri tem spominskem dogodku sta bila
prisotna predsednik SSO Drago Štoka in dolgoletni sodelavec
prof. Hareja, Humbert Mamolo. Še drugi kulturni, politični in
družbeni predstavniki so se udeležili te spominske slovesnosti,
da bi se poklonili dvema zaslužnima možema, ki sta veliko
naredila na glasbenem, kulturnem in družbenem področju za
slovenskega človeka. / P. V.
Spominska maša v Rodiku
  srednja Prešernova pro-
slava v zamejskem pro-
storu bo letos prvič po-
tekala v priredbi Zveze slovenskih
športnih društev v Italiji. Na odru
Kulturnega doma bo v nedeljo, 8.
februarja, ob 17. uri,
zaživel vsebinsko večpla-
sten in zanimiv dogodek,
ki bo med občinstvo pone-
sel zlasti elan mlajših sil
naše narodne skupnosti v
Italiji. Tržačani in Goričani
bodo namreč s skupnimi
močmi, z besedo, petjem,
glasbo in športnim gibom
dokazali, da Slovenci Sku-
paj zmoremo – to je nam-
reč geslo, ki sta ga koordi-
nator dogodka Evgen Ban
in režiserka Jasmin Kovic
izbrala za tokratni poklon
največjemu slovenskemu
pesniku in naši kulturi.
Koncept postavitve, katere pokro-
viteljici sta krovni organizaciji
SSO in SKGZ, se je namreč poro-
dil lanskega meseca maja Evgenu
Banu, Kovičeva pa je na tej podla-
O gi oblikovala razvejeno pripovedin jo razdelila na več poglavij.Vsako bo namenjeno športni pa-
nogi, v kateri smo Slovenci v Ita-
liji najbolj aktivni: se pravi rit-
mični gimnastiki, odbojki, košar-
ki, nogometu, plavanju. Posa-
mezne sklope bodo oblikovali
pričevanja in življenjske zgodbe
nekaterih športnikov, ki jih bodo
občinstvu predstavili gledališki
igralci. Besedila in vezni
teksti so nastali izrecno
za to priložnost, tudi ne-
kateri glasbeni vložki bo-
do v nedeljo krstno izve-
deni: ključen doprinos
bosta prinesla tudi pev-
ska sestava Bodeča Neža in Kraški
Slavček-Krasje. Posebno vlogo
bodo seveda imeli športniki, ki
bodo svoj športni gib mestoma
preoblikovali v umetniško govo-
rico. Na odru bo tako nastopilo
130 oseb, od katerih bo okrog 80
športnikov. Tako številna sestava
je namreč zahtevala velik oder,
kakršnega lahko v našem zamej-
skem merilu premore le Kulturni
dom na Petroniovi ulici. To je
namreč edini razlog, zaradi kate-
rega se Prešernova proslava že
drugič zapored dogaja v Trstu, za-
gotavljajo prireditelji. Idejno in
geografsko složnost naše
manjšine bo namreč dokazala
tržaško-goriška zasedba, kateri pa
zaradi organizacijskih in fi-
nančnih razlogov ni bilo mogoče
priključiti še predstavnikov iz vi-
demske pokrajine.
Kar si prireditelji želijo, je, da bi
občinstvo odšlo iz ve-
like dvorane Kultur-
nega doma s
ključnim spo-
ročilom, da se lahko
naša narodna skup-
nost, zlasti njena
mlajša generacija, le s
skupnimi močmi
predaja prihodnosti.
V tem sporočilu ni ni-
kakršne prikrite želje
po poenotenju naše
manjšinske razveje-
nosti, je pa le iskrena
in preprosta želja, da
bi vsak manjšinec po-
notranjil geslo him-
ne ZSŠDI Skupaj zmoremo: ta pe-
sem bo namreč odmevala v dvo-
rani ob koncu tokrat ‘športne’
Prešernove proslave.
IG
  red nedavnim je
slavila lep jubilej Lučka
Peterlin Susič, česar so se
pri Radijskem odru še po-
sebej veselili s prisrčnim
voščilom, da bi še naprej
ustvarjala veliko, veliko
let. “Slavljenkin prispe-
vek k delovanju Radijske-
ga odra je velik”, nam je
povedal predsednik Ra-
dijskega odra Marjan Jev-
nikar. “To zaradi njenih
nedvomnih sposobnosti,
saj napiše originalno gle-
dališko ali radijsko bese-
dilo z isto lahkoto, kot
drugi zvrnemo skodelico
kave. Isto lahko trdim o
njenih priredbah tekstov
tako za oder kot za radij-
ski mikrofon. Dodatno je
Lučka suverena na jezikovnem
področju, ima posluh za jezik in
P ljubezen do njega in igrane be-sede, in to zna kot mentoricaposredovati mlademu rodu, saj
ji mnogi veliko dolgujejo. Sode-
lovanje z njo je izredno prijetno
zaradi njene-
ga mirnega
značaja, kot
vejo vsi, ki so
z njo v stiku.
K temu dodajmo zanesljivost in
delavnost in imamo figuro, ki si
jo vsako društvo ali ustanova
lahko samo želi. Radijski oder
je lahko srečen”!
Njegovemu voščilu se pri-
družujejo tudi ostali pri RO in
pri našem Novem glasu.
Lučka Peterlin Susič je bila
dolgoletna profesorica na
naših nižjih srednjih šolah in
je vse svoje življenje posvetila
delu z mladimi: poleg
poučevanja je veliko svojih
ustvarjalnih sil namenila
mentorskemu delu na gleda-
liškem področju. Mlade je
vzgajala in jih še vzgaja v lju-
bezni do dovršene odrske go-
vorice in nastopanja, zanje je
napisala na desetine izvirnih
otroških in mladinskih iger, s
katerimi so lahko nastopali in si
bogatili izkušnje in znanje. Ve-
liko del je nastalo tudi za radijski
medij. Lučka Susič je eden iz-
med stebrov igralske radijske
skupine Radijski oder, v okviru
katerega se je letos pod njenim
vodstvom že sedemnajstič za-
vrtel Gledališki vrtiljak, ki vsako
sezono našim najmlajšim v
ogled in zabavo ponuja otroške
gledališke predstave. Vsako leto
je tudi na vrsti Mala gledališka
šola Matejke Peterlin, ki vsakič
privablja nad 50 mladih gleda-
liških navdušencev, in tudi to v
glavnem po njeni zaslugi. Lučka
Peterlin je dolga leta vodila mla-
dinsko skupino Slovenskega
kulturnega kluba, različne igral-
ske skupine, ki delujejo pod
okriljem Slovenske prosvete, in
je ustanoviteljica igralske skupi-
ne Tamara Petaros, ki deluje na
Opčinah. Vedno vedra, vesela in
sočutna z najšibkejšimi in najm-
lajšimi, a hkrati skromna, ostaja
Lučka Peterlin nenadomestljiva
gonilna sila gledališkega men-
torstva in širšega kulturnega
snovanja.
Književnost / Zbirko je uredila in pesmi prevedla prof. Tatjana Rojc   
Miroslav Košuta v italijanščini
Dne 18. februarja bo zagledala be-
li dan pesniška antologija Miro-
slava Košute z naslovom La ragaz-
za del fiore pervinca, ki bo izšla
pri založbi Del Vecchio Edito-
re.
Knjiga bo vsebovala izbrane
pesmi enega izmed največjih
slovenskih pesnikov druge po-
lovice 20. stoletja. Z njo bodo
lahko italijanski bralci spoznali
celoten pesniški lok tržaškega
avtorja, od začetnih pesniških
korakov do zrelega in poznega
obdobja.
Košutova pesniška pripoved se
namreč že več kot pet desetletij
razvija z nenehnim ustvarjal-
nim zanosom. Obdobje po
drugi svetovni vojni je Košuto
poneslo v iskanje različnih
umetniških prvin. Njegov verz
je močno občutil vpliv zunan-
jega okolja, v določeni meri je ob-
morski milje celo postal sestavni
del njegovega pesniškega tkanja.
To je bilo geografsko okolje, ka-
mor ga je vselej klical svetilnik ve-
likih pesniških vzornikov, ki jih
je Košuta črpal iz slovenske, itali-
janske in španske zakladnice. V
Košutovi liriki se zrcali obenem
tudi težavna osebna in narodno-
stna usoda, ki se kaže od Trsta pre-
ko Devina vse do Benečije. Vpet
v vsakdanjo življenjsko stvarnost
našega človeka, se pesnik pogla-
blja v svetobolje naše vsestranske
dediščine, sicer nikoli ne s cene-
no načelnostjo in plitvo patetiko,
ampak z globoko ironijo ter gren-
kim sarkazmom: na tak način po-
stane interpret resnične človeške
izkušnje v najžlahtnejši humani-
stični tradiciji.
Publikacijo je uredila Tatjana
Rojc, esejistka in prevajalka
ter globoka poznavalka kul-
turno-literarnih dinamik
našega okolja. Italijanski
bralci jo že poznajo zaradi
monografije o Borisu Pahor-
ju in Trstu, ki jo je v izvirniku
izdala Cankarjeva založba,
italijanskemu svetu pa jo je
posredovala založba Bompia-
ni z naslovom Cosi’ ho vissu-
to. Rojčeva, ki je v dogovoru
s pesnikom Košuto razvrstila pe-
sniško vsebino na šest sklopov, je
prevedla pesmi in prispevala tudi
esej, ki ga s krajšim pripisom uva-
ja pesnik sam. V skladu s tradicijo
založbe je tudi v tej knjigi poleg
prevoda prisoten tudi izvirnik.
“Mislim, da bo italijanski bralec
docela ponotranjil Košutovo poe-
zijo, saj je njena sporočilnost izra-
zito univerzalna”, nam je poveda-
la prof. Tatjana Rojc, ki je zbirko
uredila po načelu široke anto-
loške razsežnosti. “Zgledovala
sem se po antologiji Canzoniere
Umberta Sabe, to je pesnik, ki ga
je Miroslav Košuta vselej imel za
zgled. V Košutov pesniški dnev-
nik sem vključila pesmi različnih
vsebin. En sklop je posvečen pe-
snikovemu doživljanju Beneške
Slovenije in v ta namen se je za-
ložnik odločil vključiti še eno pe-
sem, Nadiža. Drugače sem izbor
pesmi izvedla na podlagi lastnega
občutka. Želela sem ustvariti pe-
sniški dnevnik, ki bi bralca vodil
od pesnikovega rojstnega Križa
preko tržaških ‘vprašanj’, ero-
tičnih tematik vse do njegovega
odnosa do Besede in družbenega
angažmaja. Hotela sem sestaviti
mozaik ne le Košutove poezije,
ampak tudi njegove osebnosti”.
IG
Osrednja Prešernova proslava v organizaciji ZSŠDI   
Skupaj zmoremo!
Lučka Peterlin Susič je praznovala okrogel življenjski jubilej 
Na mnoga leta!
V Finžgarjevem domu na Opčinah
“Pot do sebe, pot 
do drugih”
  prašanje slovenskega je-
zika je za nas Slovence
iz Italije od nekdaj
ključnega pomena. Vsak čas
prinaša svoj glas, nove rešitve,
pa tudi probleme, zato je
društvo Finžgarjev dom v sklo-
pu niza predavanj “Pot do sebe,
pot do drugih” v četrtek, 22.
Januarja, organiziralo srečanje
na ta račun. Osrednja gostja
večera je bila psihologinja, pe-
dagoginja in raziskovalka dr.
Suzana Pertot, ki je predstavila
najnovejše izsledke stroke o di-
namikah, ki pospešujejo otro-
kov jezikovni razvoj v šolskih
in izvenšolskih, neformalnih
situacijah.
Ob njej pa
je bila še
skupina de-
lavcev “na
terenu”, ki
se vsakod-
nevno
srečujejo ta-
ko z učnim
jezikom kot
z jezikom
igre in po-
govornimi
praksami
mladih in najmlajših. Med nji-
mi je povezovalka večera,
časnikarka Breda Susič, pred-
stavila odbojkarskega trenerja
in predstavnika ZSŠDI Martina
Maverja, učiteljico iz repenta-
brske občine Valentino Destri,
etnologinjo Jasno Simoneta ter
italijansko mamo, ki je svoja
otroka vpisala v slovenske šole,
Elisabetto Ravizza.
Dr. Pertotova je največja stro-
kovnjakinja vzgoje v večje-
zičnem okolju pri nas. Med za-
nimivimi raziskavami in pri-
ročniki o tej temi naj omeni-
mo njeno publikacijo “Dvoje-
zično otroštvo – navodila za
uporabo”, ki je nastala v sklo-
pu projekta Jezik-Lingua. Razi-
skovalka je med problemi in iz-
zivi za starše, učitelje in prosto-
voljce omenila dve temeljni
spremenljivki, ki vplivata na
otokovo uporabo in izbiro po-
govornega jezika v dani situa-
ciji. Kot prvo, otroci izbirajo je-
zik večine govorcev, to dejstvo
pa po definiciji velja za vsa
večjezična okolja. Drugič, izbi-
V ra jezika v jezikovno plural-nem okolju bo odvisna od vod-je, liderja skupine, ki neizogib-
no nastaja v njej in določa
identifikacijo njenih članov. Ti
dve spremenljivki, ki vplivata
na govorne navade otrok, mo-
rajo upoštevati tudi odrasli, ki
jih v specifičnih situacijah vo-
dijo, od družine preko šole do
popoldanskih, društvenih de-
javnostih. Porazdelitev otrok
po skupinah in predhodna iz-
bira liderja torej bistveno do-
ločata jezikovno spodbudo
okolja.
Večni problem ostaja uporaba
narečja ali knjižnega jezika, saj
jezikovni
avtomatiz-
mi nasto-
pajo, ko
“zmanjka”
t. i. formal-
no govor-
no okolje.
Kaj pa me-
ni stroka o
zmožnosti
dvoje-
zičnih
otrok po
prepozna-
vanju in izbiri jezikov? Perto-
tova trdi, da dvojezični otroci
ločijo jezik “očeta” in “mate-
re”, torej ju lahko tudi zavestno
izbirajo. Spodbuda staršev in
učiteljev pri uporabi tega ali
onega jezika mora vedno stre-
meti k aktivnosti otroka, ki jo
sintetizira vprašanje: “Kako bi
to prevedel v sloveščino”? Kaz-
novanje, kot vselej, ne pušča
sledov učinkovitosti, dokazano
pa deluje “igranje”, da otroka
“ne razumemo” in torej prikri-
ta spodbuda, da nam spregovo-
ri drugače.
Prijetno kramljanje v obliki ne-
kakšne okrogle mize je potrdi-
lo sodobni preizkus jezikovne
tolerance in odprtosti, pa hkra-
ti aktualnega vrednotenja jezi-
ka kot najbolj “slišnega” kul-
turnega elementa.
Naslednje srečanje iz tega niza
bo na sporedu v četrtek, 26. fe-
bruarja, ko bo psihoterapevtka
in logoterapevtka dr. Cvijeta
Pahljina spregovorila o iskanju
individualnega smisla.
Jernej Šček
Evgen Ban
Dr. Suzana Pertot
Miroslav Košuta
Tatjana Rojc
Jasmin Kovic
Tržaška 5. februarja 2015 11
Darovi
Za Novi glas: Just Vodopivec 15
evrov.
Za Novi glas daruje I. S. 5 evrov.
V času finančne stiske Knjižnice
Dušana Černeta je v Trst dospel
nepričakovan, izredno dobrodošel
mecenski dar iz Buenos Airesa v
višini 5.000 evrov. KDČ se dobrotni
osebi, ki ne želi biti imenovana,
iskreno zahvaljuje.
Za Novi glas daruje R. P. 5 evrov.
Obvestila
SDD Jaka Štoka in GD Prosek
vabita ob dnevu slovenske kulture
na predstavitev knjige Draga Štoke
Iztrgani spomini, ki bo v petek, 6.
februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši.
Sodelujeta urednica Majda Cibic in
ŽePZ Prosek-Kontovel.
Slovenska prosveta in Društvo
slovenskih izobražencev vabita v
ponedeljek, 9. februarja, v
Peterlinovo dvorano, Donizettijeva
3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu
slovenske kulture. Slavnostna
govornica bo novinarka Erika
Jazbar. Spored bodo oblikovali
Dekliška pevska skupina Vesela
pomlad pod vodstvom Andrejke
Štucin in člani Radijskega odra z
umetniškim branjem. Podelili bodo
nagrade 43. literarnega natečaja
revije Mladike in 40. priznanja Mladi
oder. Opozarjamo, da se bo
prireditev začela ob 20. uri.
Občina Trst, Skupina 85 in Glasbena matica  
Tržaški poklon Merkuju
  a koncertu, ki so
ga Občina Trst, Skupi-
na 85 in Glasbena ma-
tica priredile v spomin na
Pavleta Merkuja, so Malo
dvorano opernega gleda-
lišča Verdi napolnili kul-
turniki in prijatelji,
Tržačani slovenske in ita-
lijanske narodnosti. To je
bil zgovoren dokaz o na-
zorih razgledanega člove-
ka, ki se je s svojim delom
in mišljenjem dotaknil
svetovljanske duše mesta.
Ni naključje, da je bil tudi
med soustanovitelji Sku-
pine-Gruppo 85, ki
združuje različne kulture,
kot je v svoji sklepni zah-
vali za ganljiv poklon povedal
sin Andro Merku'.
N Občino je zastopal odbornik zakulturo Paolo Tassinari, ki jepoudaril Merkujevo dvojno na-
ravo znanstvenika in umetni-
ka, jezikoslovca in glasbenika.
Prireditev brez priložnostnih
nagovorov je zrcalila ta dva vi-
dika: beseda in glasba sta bili
namreč protagonistki poklona.
Skupina 85 je izdala spomin-
sko, dvojezično brošuro z bese-
dami (in verzi) Marka Kravosa,
Roberta Dedenara in Fabia Nie-
derja. Glasbena matica in drugi
glasbeni ustvarjalci so na odru
poskrbeli za raznolik prikaz
glasbenega opusa Pavleta Mer-
kuja, ki ga je uvedel pozdrav
ravnatelja šole Bogdana Kralja.
Skladateljev vnuk, tolkalist
Marko Jugovic, je na marimbo
z občutkom zaigral spevni dip-
tih Vespero-Mattutino, kitarist
Janoš Jurinčič pa je
nadaljeval sanjavo
nit z intimno pripo-
vednostjo dveh
nežnih skladb po
ljudskih motivih Ej
hory hory in Drem-
le mi se, dremle. Po-
zornost skladatelja
na zvok in pomen
besede je prišla do
izraza v treh mlado-
stnih samospevih,
katerih ljubezenske,
duhovite ali globo-
ko melanholične to-
ne sta pričarala so-
pranistka Tamara Stanese in
pianist Tomaž Simčič. Človeški
  red nedavnim smo se za vedno po-
slovili od Karla Guština, poznane-
ga in cenjenega gospodarstvenika,
točneje gostinca, nekdanjega lastnika do-
bro poznane in uveljavljene restavracije
Furlan na Poklonu (Colu) v repentabrski
občini, ki nas je zapustil v častitljivi sta-
rosi 92 let.
Preden je na začetku sedemdesetih let
prevzel iz stečajnega postopka omenjeno
restavracijo, je upravljal na Poklonu od
povojnih let dalje lastno trgovino jestvin,
ki jo je nato prepustil nečaku. Kot trgov-
ski vajenec je služboval in si s tem prido-
bival izkušenost v sami trgovini na Po-
klonu in tudi v Trstu.
Ob prevzemu restavracije Furlan je s po-
močjo tudi družinskih članov vložil
ogromen napor za ponovno uveljavitev
komaj propadle
dejavnosti. Stal-
no si je prizade-
val, da je delo-
vanje napredova-
lo, in istočasno
skrbel za obna-
vljanje in poso-
dobitev obratnih prostorov od kuhinje
do jedilnic in sob. Kuhinjska ponudba se
je nenehno izboljševala in dosegla zavi-
dljivo kakovost, saj je bila restavracija
med najboljšimi in najbolj obiskanimi
na našem ozemlju in je postala poznana
tudi v širšem okolju, bodisi na italijanski
kot slovenski – takrat še jugoslovanski -
strani državne meje.
Poleg restavracije mu je uspelo zgraditi
“Vilo Marijo”, to je nekaj samostojnih
stanovanj za oddajanje, katerih se po-
služujejo številni turisti, ki obiščejo naše
kraje in se za krajši ali daljši čas ustavijo
na našem prelepem Krasu.
Pokojni Karlo pa se ni omejil na delovan-
je samo v svojem družinskem podjetju.
Ne moremo in ne smemo pozabiti na
njegovo dolgoletno sodelovanje v Hra-
nilnici in Posojilnici na Opčinah, sedanji
Zadružni kraški banki, kjer je dolga leta
opravljal funkcijo upravitelja in podpred-
sednika upravnega odbora. Svoj prvi
mandat je nastopil že daljnega leta 1975.
Na tedanjem občnem zboru v Marija-
nišču, dne 4.5.1975, je kar
završalo, ko je bilo prebrano
njegovo ime za kandidata za
upravni odbor, kar je pome-
nilo, da je bil g. Karlo med pri-
sotnimi člani dobro poznan
in cenjen. Svoje nove funkcije
se je lotil z vso resnostjo in se
stalno zanimal za celotno de-
lovanje ustanove. Želel je biti
seznanjen z vsemi problemi,
povezanimi z upravljanjem,
kot tudi se je zelo zanimal za
osebje. Njegovo zanimanje in
resen pristop k vodenju so
upoštevali tudi ostali odbor-
niki, ki so ga na seji 18.4.1983
izvolili za podpredsednika upravnega od-
bora. To funkcijo je opravljal s še večjo
vnemo kot funkcijo odbornika in bil
vedno na razpolago ravnateljstvu in ce-
lotnemu osebju za katero koli potrebo in
kakršno koli pomoč. To funkcijo je opra-
vljal nepretrgoma vse do leta 1998, ko je
na občnem zboru zaradi osebnih razlo-
gov odstopil. Sam se je takrat zavzel, da
se na njegovo mesto izbere mlajši član
odbora. V poslo-
vilnem govoru se
je iskreno zahvalil
najprej članom za
dolgoletno
izraženo mu zau-
panje, kolegom
upraviteljem in
vsem uslužben-
cem banke pa
poudaril, kako se
je banka v tem ob-
dobju razvila in iz
male vaške hranil-
nice postala ban-
ka, ki je razširila
svoje poslovanje
tudi na mednarodno raven. S hranilnico
oz. banko smo se razvijali in rastli vsi,
posamezniki, naša podjetja in naša ce-
lotna skupnost.
Pokojni Karlo je dolgo in aktivno sode-
loval tudi s Slovenskim deželnim gospo-
darskim združenjem, kjer je bil v obdob-
ju od leta 1977 do 1987 predsednik go-
stinske sekcije in nato član glavnega od-
bora. Pod njegovim predsedstvom se je
takrat udejanjila pobuda “Cesta terana”,
ki je valorizirala kraški teran in gostilne
in restavracije, ki so ga in ga še vedno po-
nujajo svojim gostom.
Kot nekdanji partizan je vedno sodeloval
in pomagal tudi pri krajevni repenta-
brski sekcij partizanov. Nikoli ni bil od-
soten pri katerikoli pobudi krajevne
skupnosti, bodisi na kulturnem kot cer-
kvenem delovanju. Bil je tudi med po-
budniki za poimenovanje repentabrske-
ga otroškega vrtca po cenjenem učitelju
A. Fakinu. Ne nazadnje je bil dolga leta
tudi svetnik pri repentabrski občinski
upravi in se stalno zanimal za razvoj svo-
je občine.
Hvala gospod Karlo za vse, kar ste nare-
dili za našo banko in za našo skupnost
… Ohranili Vas bomo v najlepšem spo-
minu.
ZKB – Zadružna kraška banka
P
Poslovil se je Karlo Guštin
Veliko je naredil za
vso našo skupnost
Ob osebnem jubileju
iskreno čestitamo svoji članici
LUČKI PETERLIN SUSIČ
in ji želimo še veliko ustvarjalnih moči in idej! 
Vsi pri Radijskem odru
8. februar 2006 8. februar 2015
Nadja Maganja Jevnikar
Ob deveti obletnici smrti se bomo drage žene in
mame spomnili pri maši v ponedeljek, 9. februarja,
ob 18. uri v župnijski cerkvi v Sv. Križu
Ivo, Peter, Ivan
V Društvu slovenskih izobražencev  
Tokrat o Slovenskem
stalnem gledališču
  Društvu slovenskih izo-
bražencev sta se v pogo-
voru z Lučko Susič umet-
niški vodja Edvard Miler in
režiser Igor Pison, po predstavit-
vi njunih življenjskih poti, do-
taknila številnih, tako kočljivih
kot vsakdanjih tem Slovenskega
stalnega gledališča. Beseda je te-
kla tako o odpovedani predsta-
vi, Molierovem Amfitrionu, kot
o gledališkem ansamblu,
poteku letošnje sezone in
namigih nove, pa še o po-
menu lektorja v gleda-
lišču in odnosih z italijan-
sko govorečo publiko.
Redni ponedeljkov večer
se je začel s kočljivo temo,
odpovedano predstavo.
Edvard Miler je brez dlak
na jeziku dejal, da mu je
odpoved predstave popol-
noma samoumevna, če
niso izpolnjena pričako-
vanja visoke kakovosti.
Tekst je bil nelogično po-
vezan in pokazali so se
prvi znaki, da stvar ne teče do-
bro, zato so morali ukrepati. Od
mladega režiserja, Marka Čeha,
so zahtevali, naj pokaže svoje
dotedanje delo. Tako se je izka-
zalo, da je predstava brez repa
in glave. Takoj so ukrepali, pre-
gledali zmešnjavo na odru in
V razmišljali, kako naprej. Težavaje bila v tem, da je režiser delalkratke prizore, ni pa oblikoval
celote. Tako se je sestala celotna
ekipa in predstavo je prevzel
Igor Pison. Ko so po štirih vajah
spet pregledali opravljeno delo,
so določeni prizori zaživeli, a ce-
lotna ekipa se je sprla, saj je vsak
igralec imel svojo idejo, zato ni
bilo več zaupanja. Ker v ekipi ni
prišlo do dogovora, so predsta-
vo preložili, a prišlo je do težav,
saj je po Hlapcih že Möderndor-
fer in s tem konec sezone. Igral-
ci so zaposleni do 15. maja, zato
bo odpadlo predstavo nemo-
goče doštudirati. Da ne bi izgu-
bili sredstev, pa bosta Miler in
Pison predstavo vseeno do-
končala brez honorarja, mo-
goče jeseni.
Režiser Igor Pison se je dotaknil
kvalitete, saj jo mora gledališče
ščititi še posebno danes, ko se
povsod udejanja izrek “samo,
da je”. Pison se s tem ne strinja,
saj pravi, da imamo dovolj vite-
zov povprečnosti. To, da se
predstava ustavi in počaka na
pravi trenutek, spada v življen-
jski bioritem režiserjevega dela.
Tudi njemu se je zgodilo dva-
krat nekaj podobnega. Pre-
pričan je bil, da bo zmogel iz-
peljati zadevo, a se mu ni izšlo
in projekta sta se mu razblinila:
“K sreči smo samo režiserji, ne
pa kirurgi”. Kot je dejal Miler, je
mladi režiser sicer dobil bloka-
do in ne verjame več vase, a je
tudi priznal, da se v štirih letih
ni toliko naučil kot v teh štirih
dneh kritike, ki mu je odprla
oči. Miler je mnenja, da to ni
pomanjkanje talenta, temveč
trikov, saj moraš idejo, ki jo
imaš v glavi in je sijajna, tudi iz-
peljati; to pa dobiš s prakso.
Umetniški vodja je drugače za-
dovoljen s potekom sezone, ki
jo je zelo dobro zastavila Diana
Koloini: od uspešne Čarobne
gore in Trsta - mesta v vojni pa
do Angela pozabe. Kakovostne-
ga programa se zaveda tudi pu-
blika, saj je Miler prijet-
no presenečen zaradi
obiska gledališča in po-
govorov tako pred
predstavo kot po njej.
“Čeprav ni moja sezo-
na, je sijajna”, je še do-
dal.
Kar se tiče naslednje se-
zone, sta s Pisonom iz-
delala načrt za tri leta.
Pri tem se je Pison
pošalil, rekoč, da je to
tipično v italijanskem
stilu: veliko pišeš, a nič
ne poveš. Ansambel je
pač skrčen na minimal-
no število, drugače pa je Miler
že podpisal pogodbe s pomem-
bnimi gledališči, tudi evropski-
mi, za koprodukcije. To so zah-
tevni projekti, poleg tega bodo
zadolžili režiserko za otroške
igre.
Šin
Lučka Susič, Edvard Miler in Igor Pison (Foto Damij@n)
glas je instrument, ki je sklada-
telja najbolj očaral: organiza-
torji tega niso prezrli, saj se je
koncertni poklon nadaljeval z
zborovskimi nastopi. Merku' je
izkazal veliko spoštovanje do
malih pevcev, saj je zanje
skrbno zbiral besedila in je
ustvarjal premišljene uglasbit-
ve. Mladinska skupina Piccolo
coro Natissa iz Ogleja je na pri-
mer izbrala originalno Ko se
otrok smeje na besedilo Rober-
ta Piuminija in pretresljivo
Chicchi di riso, s katero se je
Roberto Dedenaro tankočutno
dotaknil teme Rižarne. Zbor je
vodila Patrizia Dri. Z umetnimi
in ljudskimi skladbami je za ko-
nec nastopil mešani zbor Hrast
iz Doberdoba, ki je doživeto,
zbrano zapel izbor skladb, s ka-
terimi je z glasbo spregovoril o
izvirnem stilu skladatelja, o
njegovem posluhu za pesniški
navdih, o etnomuzikoloških,
dragocenih raziskavah na po-
dročju glasbene dediščine Slo-
vencev v Italiji. Nastop se je
začel z nabožno skladbo Pater
Noster, končal pa se je, kot
pričakovano, z Merkujevo naj-
bolj znano zborovsko skladbo,
že kultno Jnjen čeua jti gna, s
katero so se vsi navzoči, ideal-
no povezali z domačimi in bolj
oddaljenimi griči in dolinami,
vse do pokrajin onkraj nebes,
kamor je bilo petje namenjeno.
PAL
Foto Damij@n
Beneška / Aktualno5. februarja 201512
Občine Dreka, Srednje in Sovodnja za povezavo slovenskih občin 
Za avtonomno Benečijo
  ri občine se brez strahu
borijo, da bi Benečija imela
svojo upravno avtonomijo
in bi se zaradi reforme lokal-
nih avtonomij ne utopila v
furlanskem morju. Dreka,
Srednje in Sovodnja so naj-
manjše občine v Nadiških do-
linah, a jim ne manjka “ko-
rajže” in z vsemi močmi pod-
pirajo idejo, da bi ustanovili
povezavo beneških občin. Nji-
hovo delo je že obrodilo prve
sadove, saj so za tako povezavo
tudi Grmek, Bardo in Tipana.
Špeter, Sveti Lenart in Podbo-
nesec pa ne vedo, kako in
kam. Niso sprejeli iniciative
Dreke, Srednjega in Sovodnje,
pa so v strahu pred težnjami
čedajske občine, ki jih sili v ve-
liko združenje, ki bi seglo celo
do videmskega predmestja,
vključno z občino Pavia di
Udine, in bi imelo 65 tisoč lju-
di.
Deželni odbor bo sredi februarja
sprejel predlog, kakšne naj bi bile
T nadobčinske povezave in katereobčine naj bi bile v njih. Reformapravi, da je treba združenja napra-
viti v mejah današnjih socialnih
okrajev, ki naj bi imeli vsaj 40.000
prebivalcev ali 30.000, če gre za
gorsko območje. Po tej logiki bi Be-
nečijo razdelili na dve uniji. Na-
diške doline naj bi bile s Čedadom,
z Manzanom, s San Giovanni-
jem al Natisone in z drugimi,
Terske pa s Čento, Povolettom,
z Reano, s Tricesimom. Rezija in
Kanalska dolina s Huminom.
Seveda bi velike občine v Fur-
lanski nižini ukazovale tudi gor-
skemu območju in Slovencem.
Obstaja pa tudi druga pot. Re-
forma določa, da 32 občin, v ka-
terih živijo Slovenci, pri ustano-
vitvi novih medobčinskih po-
vezav lahko ne spoštuje kriteri-
ja, da so občine druga blizu dru-
ge, da imajo skupaj najmanj tri-
deset tisoč prebivalcev in da so
v istem socialnem okraju. To
pomeni, de bi se lahko občine,
kjer je priznan slovenski jezik,
med sabo povezale in tako bi
Benečani sami skrbeli za vsa
opravila in imeli v rokah pri-
hodnost svoje deželice.
/ str. 15
M. K.
Prejeli smo (4)
Odprto pismo Davidu Bandlju,
goriškemu pesniku in še marsikaj
  o, zdaj pa še obljubljeno pesmico, ki je v te-
sni zvezi s prvo svetovno vojno, saj je bila
tudi ona nesrečne sorte, le pri njej je časov-
no vrstni red obrnjen na glavo:
Bil sem vedno človek nesrečne sorte. Na dan
mojega pogreba so se pogovarjali o pogrebu
lekarnarjeve hčere, ki je umrla dan poprej.
Druga svetovna vojna je sicer metaforično umrla
oziroma končala dan kasneje od prve, in ker je bila
bolj sveža, so se na njenem pogrebu pogovarjali le o
njej, saj je spomin na prvo za marsikoga malce že
zbledel. Zgubašev se vrh tega redko kdo (rad) spo-
minja. Se rajši pridruži zmagovalcem.
Po sto letih potrpežljivega čakanja je prva svetovna
vojna tudi pri nas le doživela svojo apoteozo in s
tem satisfakcijo, da so se o njej končno na dolgo in
široko le razpisali. V stilu: chi piu' ne ha, piu' ne
metta. Tudi nakladanje je dobrodošlo. In zgodilo se
je brez metanja v fris temu ali onemu, da je bil bolj
krvoločen, bolj zverinski, bolj zločinski ali bolj svet
in zaslužen od onih drugih. Sami angelčki. Čisto
miroljubno in spravno, David. Tako, kot je tebi
najbrž všeč.
O klavcih bolj malo go-
vora, in dokaj po-
splošenega, skoraj ab-
straktnega, neopredelji-
vega. Veliko besed o klav-
nici, ki prej kot ljudi, ki
koljejo, in one za zakol,
prikliče v našo zavest sa-
mo ubogo klavno živi-
no, ki brez vsake krivde
in alternativne možnosti
konča pod... izučenim in
spretnim mesarjevim nožem in nato v mesnice kot
slastno meso za mesojede kupce.
Nobene zahteve, da se, recimo, v Italiji - kot nedavno
pri nas Titova, Kardeljeva, Kidričeva in še druge -
preimenujejo vse ulice Cadorna, Diaz itd. in podob-
no vse ostale enako sporne drugje, nobene zahteve,
da med največje krivce proglasijo tudi... Franca
Jožefa, in naj se - krvoloka, ki je za nameček s to
krvavo vojno spravil na kant tudi cesarstvo - zlepa
ali zgrda vrže ven iz kapucinske grobnice, kjer sladko
počivajo njegovi posmrtni ostanki ob ljubljeni ženi
Elizabeti (imenovani ljubkovalno Sissi), tik zraven
sina Rudolfa, in vsi trije uživajo v blaženem miru
samo cesarske in vrhunske časti, živ krst se ne zgraža
nad pokojnim Habsburžanom in mu ne očita: Ti si
zlasti kriv! Brez tvoje zaslepljenosti, nerazsodnosti,
maščevalnosti in prenagljene komande velike vojne
sploh ne bi bilo in niti milijona mrtvakov... Nobene
omembe z negativnim predznakom ali prizvokom,
kdo so bili še ostali dejanski krivci in povzročitelji te
grozotne in čisto nesmiselne morije, le naštevanje
njihovih visokih funkcij in zvenečih imen in pogo-
stno navajanje strašljivo visokega števila mrličev,
ranjencev, pohabljencev. Ko da bi šlo za naravno uj-
mo in katastrofo, ki je živ človek ni zagrešil. Padla je
tako rekoč z neba kot strela z jasnega in razdejala
zlasti srednjo Evropo. Tudi ti se verjetno kot jaz spo-
minjaš pokojnega avstro-ogrskega cesarja bolj v zvezi
z ljubezensko zgodbo z mlado ženo in nadvse živah-
no nevesto, kot je bila Sissi prikazana v posladkanem
filmu, kot pa, da bi videl v njem glavnega in najbolj
odgovornega povzročitelja nesreče brez primere,
imenovane prva svetovna vojna, ki je hočeš nočeš
pogojevala in posledično povzročila tudi drugo.
Konec digresije, to je odmika od glavne teme, da se
lahko povrneva k spravi, ki ti je očitno tako prirasla
k srcu, da si jo s svojimi prispevki tudi nam predla-
gal, mi pa smo jo, kot že rečeno - najbrž ne da bi ti
vedel za ta dogodek -, že celebrirali pred skoraj četrt
stoletja. In ne nameravamo - vsaj jaz ne - stopiti spet
k spravnemu kamnu in se iti ponovni krst ali birmo.
Oziroma... ne mislim spravno premiero razveljaviti
na diktat tega ali onega in jo zamenjati s kakšno na
novo zrežirano in prirejeno reprizo kot v teatru samo
zato, ker se je nekaternikom, bolj zahtevnim ali ka-
pricioznim ali bolj nadutim in veljavnim kot pa
spravnim, zdel tisti obred poman-
jkljiv, nezadosten, defekten, pre-
malo po njihovi meri, skratka ne-
veljaven. Ali ker jim je sprava le
večni izgovor, da kalijo medseboj-
ne odnose in napeljujejo vodo le
na svoj mlin. Saj poznaš znani
izrek Napoleona Bonaparta, kate-
remu bom jaz na začetku spreme-
nila le prvo besedo: Marsikdo (na-
mesto ljudje) se za svoje koristi bo-
juje veliko bolj zagrizeno kot za
svoje pravice.  (Da o tujih pravi-
cah, za katere se redkokdo poteguje, niti ne govori-
mo.) No, jaz med Napoleonove “ljudi” ne sodim,
zato se z narodnimi spravami po tem ali onem no-
vem ritualu, predpisanem naročilu in okusu ne mi-
slim več ukvarjati. Niti s tvojimi simpatičnimi pri-
spevki z nekoliko naivnimi recepti, kako to gre na-
jlažje od rok in kako naj poskusim ta novi instant
spravni postopek. Osebno sem opravila ta obred že
takoj po končani vojni, ker po mojem mnenju nas
je premalo, da bi si lahko privoščili luksus večnih
nasprotnikov tudi v mirnem času, kolektivno pa
pred slabimi 25 leti, ko je bila spravna slovesnost v
Kočevskem rogu v navzočnosti nadškofa in metro-
polita Alojzija Šuštarja pa Milana Kučana in drugih
takratnih znanih politikov in kulturnikov in kar ve-
likanskega števila ljudi. Nadvse veličastna manife-
stacija v naravi. Pa še vreme je bilo zlato. In židano.
Prelestno. Ko utegneš, si oglej vse dokumentarce, ki
so pri nas prav gotovo kje na razpolago, ne bo ti žal
ne časa ne truda.
/ dalje
Jolka (Milič seveda)
N
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (83) Mariza Perat
Log pri Vipavi
Ob 200-letnici omenjenega
dogodka so novembra leta
2013 spomenik huzarja Ro-
stasa ob loški cerkvi obnovi-
li. Ob tej priložnosti so se tu-
kaj zbrali predstavniki slo-
venskih in madžarskih obla-
sti in poudarili, da obnova
spomenika poleg oddolžitve
padlemu junaku ustvarja tu-
di nove vezi prijateljstva med
obema sosednjima država-
ma, Slovenijo in Madžarsko.
V bližini stoji še drugi spo-
menik, ki ga je tu 25. sep-
tembra 1994 postavila vipav-
ska dekanija. Na njem bere-
mo:
“Zamolčanim žrtvam vojne-
ga in povojnega nasilja na
Vipavskem”.
Zraven so vklesane
besede:
“Mati, domovina,
Bog”!
Leta 1822 je goriški
nadškof Jožef Wal-
land četrto nedeljo
po Veliki noči v cer-
kvi v Logu posvetil
novi Marijin oltar. V
tem času je v Šentvi-
du pri Vipavi (danes
Podnanos) župniko-
val Matija Vrtovec
(1784-1851), doma
iz Šmarij, odličen
zgodovinar, kemik, astronom ter strokovnjak za
kmetijstvo in vinogradništvo. Bil je v pisnih stikih
s Prešernom, kateremu je
prijateljsko svetoval, naj v
svojo Zdravljico vstavi tudi
vinsko trto.
Gospod Vrtovec je bil tudi
odličen govornik. Na pri-
govarjanje svojih sobratov
duhovnikov je malo pred
smrtjo izdal zbirko pridig,
ki jih je imel ob raznih cer-
kvenih slovesnostih. Tudi
v Logu je gospod Vrtovec
večkrat pridigal, bodril in
tolažil ljudi ter jim pripo-
ročal, naj zaupajo v božjo
in Marijino pomoč. Tu je
imel pridigo tudi ob po-
svetitvi novega Marijinega
oltarja, ki ga imenuje “ol-
tar hvaležnosti”, saj so ga
Vipavci postavili v zahvalo
za vse milosti, ki so jih tu
prejeli od Marije Tolažnice. V svojem govoru
je dejal:
“O, prijatelji! Ka-
darkoli smo pred
viharji sveta tukaj
sem v zavetje pri-
bežali, smo se tu-
kaj oddahnili, od-
počili in oživeli:
mrtvično in kla-
verno smo sem
prilezli, veselo in
čvrsto nazaj na
dom stopali. V
tem zatišju nam
je vselej bilo do-
bro biti; tukaj so se naša srca omehčala; tukaj se
nam je vselej milo storilo; zdelo se nam je, kakor
da bi nam Marija sama solze obri-
sovala, nas tolažila in naša srca z
nebeškim veseljem zalivala. Re-
snično, prijatelji: Tukaj je sveti
kraj”.
Sliko za novi oltar je leta 1821 iz-
delal priznani goriški slikar Josip
Tominc. Slika je predstavljala Ma-
rijo, Tolažnico žalostnih.
Po vsej verjetnosti je to ista slika,
ki jo vidimo na priloženi podobici
iz prve polovice 19. stol., kjer je
prikazana tedanja cerkev v Logu.
Oba manjša zvonika ob prezbite-
riju sta v tistem času bila prekrita
z zvončasto in ne s piramidasto
streho, kot je to danes. Ob cerkvi
sta vidna še Rostasov spomenik in
procesija vernikov.
Današnja slika Marije Tolažnice je
iz leta 1861, izdelal pa jo je slikar
Mihael Stroj.
/ dalje
Mario Gariup je izdal obširno knjigo o zgodovini Kanalske doline
Tisoč strani o narodu, ki
izumira
  kovski župnik g. Mario Ga-
riup je ob 40-letnici župni-
kovanja v Kanalski dolini
napisal in predstavil obširno knjigo,
ki obravnava celotno zgodovino
Slovencev v Kanalski dolini. Naslov
knjige je sicer Un popolo in estin-
zione – 1000 pagine per 1400 anni
di storia degli Sloveni della Val Ca-
nale tra Tedeschi, Friulani e Italiani,
kar se v slovenščini glasi Narod, ki
izumira – 1000 strani za 1400 let
zgodovine Slovencev v Kanalski do-
lini med Nemci, Furlani in Italija-
ni.
Kakor je sam Gariup priznal ob
predstavitvi v Ukvah, knjiga ni stro-
kovnega značaja in je namenjena še
posebej tistim prebivalcem Kanal-
ske doline, ki bi radi izvedeli kaj več
o svojih slovenskih koreninah, pa
tudi pripadnikom ostalih treh tam-
kajšnjih jezikovnih skupnosti in
ožjemu krogu italijanskih bralcev.
V knjigi je Gariup precej neposre-
U den in omenja dogodke, dinamikein okoliščine, ki so vplivale na do-
mače slovensko prebivalstvo. V
knjigi pa je med drugim dokumen-
tiranih kar nekaj zgodovinskih do-
godkov, ki so nekako ponižali ka-
nalsko slovensko skupnost. Na pri-
mer opozarjamo na dejstvo, da
so leta 1924 – malo po priključit-
vi Kanalske doline Italiji – ukinili
tedanjo občino Ukve-Ovčja vas,
ker so občinski svetniki na sejah
posegali po slovensko. Opozar-
jamo tudi na delovanje tajnih or-
ganizacij, kakršna je bila Gladio,
po drugi svetovni vojni tudi na
tem delu obmejnega območja.
Na predstavitvi sta Gariupa in
knjigo predstavila tudi predsed-
nik združenja Don Mario Cernet
Antonio Sivec in inženir Sergio
Dell’Anna. Oba sta prisotne opo-
zorila na avtorjevo skrb za kra-
jevno slovensko kulturo in na
posamezne vsebine v knjigi –
med katere sodijo tudi dinamike,
ki so povezane z vaško vsakdan-
jostjo in krajevnimi razprtijami.
/ str. 15
Luciano Lister
Obnovljeni spomenik Pavlu Rostasu
Matija Vrtovec
Podobica loške cerkve 
iz 1. polovice 19. stol.
Oltarna slika Marije Tolažnice v Logu
(naslikal Mihael Stroj)
Elizabeta Bavarska
Slovenija 5. februarja 2015 13
Pričevanja o dogodkih v času prve svetovne vojne v Črničah
in okoliških vaseh vse do hudih spopadov na soški fronti in
o prvih letih življenja primorskih Slovencev pod Italijo,
zbrana pod peresom črniškega župnika msgr. Alojzija
Novaka v delu, ki nosi naslov Črniška kronika - Frontno
zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno, so v
petek, 30. januarja 2015, doživela zelo uspešno
predstavitev v Črničah samih. Predstavitev je v sodelovanju
s Krajevno skupnostjo Črniče in Goriško Mohorjevo družbo
priredila Lavričeva knjižnica. Urednika knjige zgodovinarja
Drago Sedmak in Renato Podbersič sta skupaj s
knjižničarko Zdenko Žigon in predsednico sveta Krajevne
skupnosti Bruno Kastelic črniškim občanom na izredno
zanimiv in prijeten način predstavila delo njihovega
nekdanjega župnika in njegov popis dogodkov nedaleč od
frontne črte in življenja v neposrednem frontnem zaledju,
saj so bile Črniče prva vas, gledano iz Gorice proti vzhodu,
od koder avstro-ogrske oblasti niso evakuirale civilnega
prebivalstva v begunstvo.
V Črničah predstavitev knjige 
Črniška kronika
Grčija dolžnik tudi Sloveniji
Vlada bolj skrbi za
proračun kot pa za reforme
  Sloveniji potekata hkrati
dva procesa, ki pa sta oba
skladna s širokim demo-
kratičnim duhom. Vlada v zad-
njem času redno in tudi po-
spešeno deluje, pri čemer se pri
pomembnejših državnotvornih
zadevah, ki zahtevajo večje število
glasov, uspešno usklajuje tudi z
opozicijo. Izjemo predstavljajo
poslanci Združene levice, ki opo-
gumljeni z volilno zmago svoje
sestrske stranke Siriza v Grčiji, po-
skušajo razširiti čim več njenih
programskih izhodišč in duha tu-
di k nam v Slovenijo. Ta stranka
naj bi svojo moč in vpliv v javno-
sti najprej pokazala 7. februarja z
udeležbo na demonstraciji v Lju-
bljani zoper t. i. razprodajo držav-
nega premoženja. Gre dejansko za
privatizacijo oziroma prodajo pet-
najstih državnih podjetij, ki ju
najbolj zavzeto zagovarjata pre-
mier Miro Cerar in vlada, vendar
ima njun projekt tudi v državi
čedalje več privržencev.
Vlada je sprejela popravke pro-
računa za letošnje leto, ki predvi-
devajo, da se bo primanjkljaj
državnih blagajn z vrhom v pro-
računu znižal pod tri odstotke
bruto domačega proizvoda, kar še
dovoljuje Evropska komisija. Uza-
V konjeno bo varčevanje na vsehpodročjih in ravneh državneuprave in zagotovljeno osnovno
financiranje vseh funkcij, ki jih
opravlja država. Finančni minister
Dušan Mramor zagotavlja, da bo
popravljeni proračun za leto 2015
zagotavljal tudi nekaj sredstev za
pospešen zagon gospodarstva. Le-
to sicer kaže nekatere spodbudne
dokaze in znake ponovne rasti,
zlasti porast izvoza. Toda tisto, kar
preseneča, je, da premier in posa-
mezni ministri čedalje manj go-
vore o reformah, ki so v Sloveniji
nujno potrebne. Najbolj kritične
so razmere v zdravstvu. O stanju
slovenske družbe in države, torej
tudi o potrebi in nujnosti reform,
je pred dnevi v časopisu Delo v
daljšem članku razmišljal tudi
prof. dr. Dušan Turk iz Inštituta
Jožef Stefan. Po njegovem “država
živi v preteklosti in je zato razum-
ljivo, da je prihodnost ne zanima.
Vendar za to niso odgovorni zgolj
politiki. Večina prebivalstva noče
sprememb in se jih boji. Večina
ljudi hoče živeti v Sloveniji
prejšnjega stoletja, tisti, za katere
je takšna družba nesprejemljiva,
pa odhajajo v tujino”.
Po ideološki in politični plati pa
sedanja oblast zmeraj znova do-
kazuje, da pri vodenju in upra-
vljanju Slovenije ohranja svoje
vrednote, politiko in prakso iz
preteklosti, seveda vse to prilago-
jeno novim razmeram in demo-
kratičnim obrazcem. Večina po-
slancev je, denimo, na izredni se-
ji parlamenta zavrnila predloge
poslanske skupine opozicijske
SDS za spremembe zakona o slo-
venskem grbu, zastavi in himni.
Z njimi bi določili, da se na
državnih proslavah izvaja celot-
na Zdravljica, ki jo za državno
himno določa Slovenska ustava,
zakon pa bi kot skrajšano verzijo
dopustil izvajanje druge in sed-
me kitice Zdravljice, in ne le sed-
me. S spremembami bi še zave-
zali glavno mesto Ljubljano, da
mora ob svojih praznikih izo-
bešati slovensko zastavo, v Slove-
niji pa bi morali tudi prepovedati
poveličevanje fašizma, nacizma
in komunizma, njihovih simbo-
lov, med njimi rdeče zvezde, in
njihovih predstavnikov.
Nobeden od omenjenih predlo-
gov največje opozicijske stranke v
slovenskem parlamentu torej ni
bil sprejet, sledili pa so seveda ko-
mentarji in ocene takega glaso-
vanja. Dr. Egon Zakrajšek, sodela-
vec Ameriške centralne banke,
najvplivnejše centralne banke na
svetu, sicer pa skrben in natančen
spremljevalec in analitik vsega,
kar se dogaja v njegovi matični
domovini Sloveniji, je v pogovoru
z Metodom Berlecem, glavnim in
odgovornim urednikom tednika
Demokracija, menil tole: “So glo-
boki vzroki za sedanje slovensko
politično in gospodarsko stanje.
Tako imenovani izvirni greh je to,
da se je slovenski prehod iz komu-
nizma v demokracijo popolnoma
izrodil. Slovenija ni nikoli sprejela
osnovnih tržnih mehanizmov, ki
so nujno potrebni za dolgoročno
gospodarsko rast in razvoj. Kmalu
po osamosvojitvi se je Slovenija
zaprla in nekdanja politična elita
je začela ljudem prodajati zgodbo,
da obstaja nekakšna tretja pot, ne-
kakšna slovenska pot v prihod-
nost. S tem se je izrodil celoten
politični in gospodarski sistem, in
O privatizaciji podjetij
Neskončna zgodba
  eskončna zgodba. Kot
roman nemškega pisa-
telja Michaela Endeja.
Njegova Neskončna zgodba je
bila namenjena najstnikom in
šolarjem, z ekranizacijo je po-
tem dosegla svetovni uspeh. In
bila je znanstvena fantastika.
Kot E. T. V Sloveniji pa imamo
različico te neskončne zgodbe,
ki se vrti že 24 let, a ki ji še zda-
leč ni videti konca. In ne, ni
namenjena samo šolarjem in
najstnikom, o njej pišejo in go-
vorijo malodane že vsi. Da,
spet o privatizaciji podjetij, pa
čeprav smo o tem prav pred
kratkim že pisali. Stvari pa po-
stajajo iz tedna v teden bolj
“vroče”, pritisk javnosti je vse
hujši.
Vprašanje privatizacije,
vprašanje Telekoma
Peticiji, ki so ju začeli zbirati
nasprotniki in podporniki, sta
že zbrali vsaka po več kot 10 ti-
soč podpisov. Zgodba teče
okoli 15 podjetij, v katerih na-
stopa kot lastnik (tudi) država
in ki jih je vlada Alenke Bra-
tušek maja 2013 uvrstila na
seznam za prodajo. To je bil
eden od ukrepov, dogovorje-
nih z Evropo, s katerim je Slo-
venija obljubila, da bo zajezila
naraščajočo krizo. Med vsemi
podjetji, uvrščenimi na sez-
nam, bi Telekom sam lahko v
državno blagajno prinesel pri-
bližno milijardo evrov vredno
kupnino. Hkrati pa bi njegova
prodaja pomenila za mnoge
zaprtje pipice finančnega do-
toka. Telekom, ki področje te-
lekomunikacij še vedno obvla-
duje, je namreč eno izmed naj-
bolj likvidnih podjetij v Slove-
niji, to pomeni podjetje z zelo
dobrim finančnim tokom ozi-
roma podjetje, ki ima dotok
sredstev iz naslova poslov. Za-
radi tega je zanimiva “krava
molznica” za številne zunanje
izvajalce, svetovalce in podob-
ne poslovneže, ki imajo dobro
napeljano mrežo poznanstev.
In prav to je eden od razlogov,
zakaj bi morala Slovenija Tele-
kom prodati. Da bi se ta mreža,
ki se plete okoli njega, prese-
kala.
Kako je Slovenija doslej priva-
tizirala?
V kontekstu privatizacijskega
vprašanja se je v prejšnjem ted-
nu z intervjujem v Nedelu
oglasil tudi ekonomist Franjo
Štiblar, podpisnik peticije proti
privatizaciji in eden od bolj
poznanih obrazov na sloven-
skem ekonomskem parketu. V
intervjuju je dejal: “Pravijo, da
so podjetja v tuji lasti
uspešnejša. Zdaj vam bom po-
vedal nekaj, česar še niste
slišali: res je, da so uspešnejša,
a zato, ker so tujci kupili naj-
boljša podjetja. Uspešna so bi-
la že prej, zato ni nobenega ra-
zloga, da ne bi bila uspešna še
naprej”. Gre za izjavo, ki je
morda všečna in se dobro sliši,
a je hkrati tudi precej zavaju-
joča. Prvič, slovenski trg je bil
v času tranzicije in denaciona-
lizacije zelo zaprt in težko pro-
pusten za tuje investitorje. Le
manjšemu številu podjetij iz
tujine je uspelo priti v Sloveni-
jo. Pri tem je tudi res, da je
med redkimi, ki so jih tujci le
odkupili, veliko takih, ki so
uspešni. Štiblar pa je zavajujoč,
ko pravi, da so ta podjetja da-
nes še vedno uspešna, ker so že
takrat bila med uspešnejšimi.
To ne drži. Podjetja v tuji lasti,
ki so danes še vedno uspešna,
svoj uspeh dolgujejo pametne-
mu, razsodnemu in podjet-
niškemu upravljanju, ne pa
nekdanji slavi. Revoz (skupina
Reanult) in Lek (skupina No-
vartis) sta dva taka primera.
Nekoč pa so bila tudi uspešna
slovenska podjetja, ki so po-
tem ostala v rokah države in
njenih nameščencev ter kla-
vrno propadla. Propadla pa ni-
so zaradi čudnih zunanjih
okoliščin, padcev meteoritov
ali kake mednarodne zarot-
niške zalege. Propadla so, ker
so novi (stari) lastniki z njimi
ravnali kot svinja z mehom. In
to ravnanje je bilo najbolj očit-
no v številnih primerih me-
nedžerskih prevzemov. Cilj v
teh primerih ni bilo dobro
upravljanje, ampak oblast in
zaslužki. Finančna kriza ni bila
vzrok za propad teh podjetij,
ampak samo kaplja čez rob. Fi-
nančna kriza nam je razkrila,
da je cesar gol. Govorim na
primer o gradbenih podjetjih,
ki so bila v svojem sektorju do-
dana vrednost za slovensko go-
spodarstvo. V prvi vrsti mislim
na SCT in Primorje, podjetja,
ki so imela znanje, delovno si-
lo in zelo dobro mehanizacijo.
A so zaradi menedžerskih igric
propadla. Se spomnite Elana?
Ingemar Stenmark je svojih 86
zmag na belih strminah (re-
kord, ki še vedno drži) dosegel
na slovenskih smučkah: takrat
je bila begunjska firma malo-
dane globalna znamka. Leta
1990 je Elan šel v stečaj, danes
pa je že spet pred drugim
stečajem. Tudi Pivovarna
Laško ima svojo bogato zgodo-
vino, ki jo je treba že več let
reševati z davkoplačevalskim
denarjem. Torej? Ne, tujci niso
kupili vseh najboljših podjetij.
Veliko tistih, ki jih niso kupili
in so bila včasih dobra podjet-
ja, so ostala v slovenskih rokah
in šla potem v stečaj.
Ko bi imeli slovenske investi-
torje
Naslednjo Štiblarje-
vo izjavo v inter-
vjuju bi sicer velja-
lo podpisati:
“Težava je v ljudeh,
ki vodijo podjetja.
Zamenjati je treba
vodstva, nastavlje-
na po političnem
kriteriju, ne pa pro-
dati podjetij”. Ja, iz-
javo je veljalo pod-
pisati pred petnaj-
stimi leti in v pogo-
jih normalnega
tržnega gospodar-
stva. Res je, da je
težava v ljudeh, ki
vodijo podjetja. Za-
vajujoče pa je, da je dovolj na-
staviti nova vodstva, ki naj ne
bodo po političnem kriteriju.
To Slovenija formalno počenja
že dve desetletji. Brez uspeha.
V podjetjih so se spreminjala
vodstva, spreminjali so se nad-
zorni sveti, a politične igrice in
izčrpavanje se ni nikoli zares
ko je prišel dovolj velik šok, se je
pokazala vsa šibkost, vsa gniloba
tega sistema. Dejansko Slovenija
nikoli ni opravila osnovne za-
menjave prejšnjega političnega si-
stema. Elita nekdanjega politične-
ga sistema ne samo iz vrst politi-
ke, temveč tudi iz gospodarstva,
družbenih ved, medijev, se je ne-
kako prelevila, zamenjala kostu-
me, hkrati pa ohranjala pa-
radržavni, parazitski sistem, v ka-
terem so utrdili svojo politično in
gospodarsko moč”.
Sicer pa se obe politiki v Sloveniji,
tista vladajoča in opozicijska z vo-
dilno SDS, pogosto sprenevedata.
Po počastitvi Judov in drugih
žrtev, med njimi Slovencev, zlo-
veščega nemškega koncentracij-
skega taborišča Auschwitz so v
medijih priznali, da tudi Jugosla-
vija in z njo Slovenija po drugi
svetovni vojni do judovske narod-
nosti nista bili prijazni. Zaradi na-
silne politike se je ta narodna
skupnost pri nas, posebej v Prek-
murju, močno skrčila. Nekateri
Judje so iz strahu pred raznimi
oblikami preganjanja uradno raje
prikrili svojo narodnost in so se
začeli predstavljati oz. se morda še
predstavljajo kot Slovenci. V Slo-
veniji naj bi bilo sedaj uradno re-
gistriranih samo še okoli 100 pri-
padnikov judovske narodne skup-
nosti.
Pred 70-letnico konca druge sve-
tovne vojne v mesecu maju in
pobojev tisočev ljudi ra-
zličnih narodnosti, ki so se
potem zgodili v Sloveniji, se
znova obuja dvom v neko
trditev in domnevne dokaze
o njej. Gre namreč za trditev
ali pričevanja, da se je po dru-
gi svetovni vojni tedanja Ju-
goslovanska armada na po-
dlagi Titovega ukaza neverjet-
no hitro umaknila iz Trsta,
Gorice in Koroške, in sicer
zgolj zaradi tega, da so Anglo-
Američani Titu v zahvalo in
kot nekakšno kupnino
izročili njegove politične na-
sprotnike ter jih s tem poslali
v smrt. Do umika Jugoslovan-
ske armade naj bi torej ne
prišlo na podlagi drugih zahtev
politično strateške narave zahod-
nih zaveznikov? Trditev o omen-
jeni zamenjavi oziroma kupnini
navaja tudi Marko Štrovs v svoji
novi pred nekaj dnevi objavljeni
knjigi z naslovom, Neme priče.
Množični poboji nasprotnikov
komunizma 1941-1946.
Marijan Drobež
sklenilo. Štiblar še pravi: naj
prevzamejo slovenski zasebni
lastniki. S tem se strinjam. A
realno gledano, kdo od sloven-
skih zasebnikov bi lahko prev-
zemal velika podjetja? Težko bi
v Sloveniji našli resne zasebne
investitorje: če pa so, so seveda
dobrodošli. Resni investitorji
so taki, ki imajo lastna sredstva
in ki ciljajo na dobiček z do-
brim poslovanjem ter ne z
izčrpavanjem podjetij. Privati-
zacija, realno gledano, ne mo-
re iti mimo tujih investitorjev.
Slovenija pa se je prav teh v
zadnjih dveh desetletjih na ve-
liko izogibala. Uniona ni hote-
la prodati belgijskemu pivovar-
ju Interbrew, tudi ko je belgij-
ski KBC hotel odkupiti večin-
ski delež Nove ljubljanske ban-
ke, je bil odgovor negativen.
Zgovorno pa je, da so v
bančnem sektorju v zadnjih
kriznih letih najboljše rezulta-
te pokazale tuje banke, pa
čeprav z zelo majhnim tržnim
deležem (Unicredit, SKB v lasti
Societe General, Banka Koper
v lasti Intese Sanpaolo).
In danes smo, kjer smo. Lepa
hvala za neskončno zgodbo!
Andrej Černic
Dušan Mramor
Aktualno5. februarja 201514
NATUROPATSKI NASVETI (54)Erika Brajnik
PROBIOTIKI
Tretja najpomembnejša integracija za naše telo je
probiotična. Obstaja neizpodbitno dejstvo, da se
kar 60% celic imunskega sistema nahaja v črevesju,
ki nima samo funkcije uravnavanja prebave, tem-
več tudi krepitve imunskega sistema. Le-to je potrje-
no, vendar znanost se zadnja leta opira in raziskuje
še dlje – kako se lahko s pomočjo probiotičnih bak-
terij odpravi ali zavre določene
bolezni, med katere spada tudi
rak.
Lahko trdimo, da ima 90% bo-
lezni svoj začetek v črevesju, saj
je tu sedež naše imunosti. Bol-
no telo je znak nepravilnega
delovanja imunskega sistema,
zato ga moramo krepiti.
Probiotična integracija je smi-
selna 2-krat letno po 2 meseca,
in sicer s probiotičnimi bakte-
rijami, ki odpravljajo patogene
glive v telesu in krepijo imun-
ski sistem, primer: Saccharo-
myces boulardii, Lactobacillus
Axidophilus, Lactobacillus Lactis, Lactobacillus Ca-
sei idr.
Za probiotično delovanje izdelka potrebujemo do-
ločeno količino dobrih bakterij, in sicer 1 milijardo,
ki bodo naselile črevesje in v njem vzpostavile traj-
ne kolonije, za kar pa probiotični izdelek potrebuje
2 meseca. Zaradi tega razloga je vredno jemati pro-
biotike neprekinjeno 2 meseca v letu. Probiotiki
bodo v črevesju uredili absorpcijo hranil in okrepili
naš imunski sistem. Ubili bodo patogeno kandido
v telesu in druge slabe bakterije Streptotkoke,
Escherichia Coli, Helicobakter Pylori idr.
Po končani integraciji probiotikov je treba stanje
evbioze v črevesju vzdrževati, in to s primerno pre-
hrano, ki predvsem vključuje zdravo večerjo.
S hrano moramo hraniti dobre bakterije, pri tem pa
moramo biti pozorni predvsem na večerjo, ki mora
biti zdrava, bazična, zelenjavna. Samo z vlakninami
hranimo dobre bakterije v črevesju. Sladkor in
ogljikovi hidrati pa hranijo slabe, patogene bakteri-
je. Ko le-te v telesu porastejo, nastopi bolezen oz. se
začne vzpostavljati nepra-
vilna absorpcija, ki zavira
zdravje in privilegira rast
bolezni, ki se lahko čez
leta sprevrže tudi v dege-
nerativno obolenje.
Hipokrat, oče medicine,
je prvi rekel, da svetovan-
je zdravilca ne bi smelo
biti nikdar tako, da bi člo-
veku lahko škodilo. Vsak
naturopatski napotek
mora biti brez stranskih
učinkov, svetovanje pa
mora posameznika samo
krepiti.
Uradna medicina deluje simptomatsko, torej od-
pravlja bolezenske znake, ali operativno, ko do-
ločen pokvarjeni del zamenja z novim brez upošte-
vanja stranskih učinkov oziroma brez preventivne-
ga delovanja.
Pomembno je, da določene “tablete” jemljemo
občasno, vendar ne smejo imeti stranskih učinkov;
na takšen način bomo učinkovito krepili naš orga-
nizem. Zato moramo biti previdni pri njihovi izbi-
ri. Opisana integracija je zdrava, krepi naš organi-
zem in mu ne more na nikakršen način škoditi!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. februarja, ob 14. uri.
  adio Koper, Televizija
Koper in časnik Pri-
morske novice so v
dvorani Evropa portoroškega
hotela Bernardin že desetič
zapored razglasili Osebnost
Primorske. Poslušalci, gledal-
ci in bralci so kot izjemnega
in častnega posameznika v
družbi tokrat prepoznali ta-
bornico Nino Kapelj.
Nina Kapelj je tabornica in
obraz akcije Obnovimo slo-
venske gozdove. Svoje ime je
zastavila za družbeno akcijo,
v sklopu katere je taborniška
zveza z Zavodom za gozdove
in 800 prostovoljci posadila
28.000 sadik mladih dreves.
Po njenem mnenju lahko
skupaj naredimo veliko do-
brega, saj upa, da bo sledilo
še več zamisli in družbeno
koristnih akcij.
“To je pomembno za tabor-
nike nasploh, ne le zame. Iz-
bor za osebnost Primorske je
nagrada, ki človeku da krila
za naslednje podvige”.
Na slovesni podelitvi v sobo-
to, 17. januarja, so zmagoval-
R cu podelili nagrado Zlato ja-bolko, delo akademskega ki-parja Boštjana Drinovca. Za
dobro vzdušje in obilico sme-
ha v dvorani sta poskrbela
voditeljica in novinarka Ra-
dia Koper Nataša Benčič ter
igralec Boris Kobal. Seveda pa
tudi glasbe ni manjkalo. Zai-
grali in zapeli so številni pri-
morski glasbeniki: Tinkara
Kovač, Slavko Ivančič, Rudi
Bučar, Lea Sirk, Anika Hor-
vat, Polona, Martina Feri,
Mef in Enzo Hrovatin ter Big
band Roberta Vatovca in
Obalni komorni or-
kester pod dirigen-
tsko paličico Patri-
ka Grebla.
Prireditev Oseb-
nost Primorske je
letos praznovala
svojo prvo okroglo
obletnico, in sicer
so jo Radio Koper,
Televizija Koper in Primorske
novice organizirale že dese-
tič. Namen prireditve je, da
bralci in gledalci vsak mesec
izberejo osebnost, ki so jo
pripoznali kot izjemno in
častno v družbi. Ob začet-
ku novega leta pa med dva-
najstimi mesečnimi finali-
sti izberejo velikega zma-
govalca.
Letošnji zmagovalec se bo
pridružil seznamu zmago-
valcev, ki so laskavi naslov
Osebnost Primorske že
prejeli v prejšnjih letih. To
so: srčni kirurg, dr. Tomi-
slav Klokočovnik (2005),
onkolog, dr. Erik Brecelj
(2006), duhovnik, oče
Franc Prelc (2007), pisatelj,
Boris Pahor (2008), direkto-
rica bolnišnice Stara Gora,
Tea Leban (2009), gasilec Pe-
ter Ventin,  (2010), zdravnica
Jadranka Vrh Jermančič
(2011), dirigentka Pia Cah
(2012), predsednik območne
organizacije borcev za vred-
note NOB Vladimir Krpan in
pater Bogdan Knavs (2013).
Desetletnica priljubljenega natečaja
Osebnost Primorske
2014 je Nina Kapelj
Kulturni dom Gorica / Komigo baby 
Zlatolasa zvezdica in njene
zemeljske dogodivščine
  lanski sezoni je Kultur-
ni dom Gorica v sode-
lovanju z zadrugo Maja
iz Gorice in ob podpori še
drugih ustanov poskusno
uvedel niz abonmajskih pred-
stav za otroke Komigo baby.
Uresničitev zamisli se je tako
posrečila, da so organizatorji
tudi letos ponudili najm-
lajšim obiskovalcem gleda-
lišča vrsto predstav pod istim
naslovom in podnaslovom
Mama, očka … gremo v gleda-
lišče. Vabilo je tudi letos na-
letelo na zelo dober odziv. Ko-
migo baby je že v novembru
predstavil poetično klovnsko
predstavo Luna na cesti. Na
štefanovo so si otroci ogledali
igrico Balon velikon Andreja
Rozmana Roze, ki jo je tudi
odigral v družbi lutk. V sklop
Komigo baby je spadal vesel
popoldan z Damjano Go-
lavšek, kateremu je sledil pri-
hod dobrotnika Miklavža, ki
je obdaril vse otroke v dvora-
ni. Ob iztekajočem se letu,
29. decembra 2014, so otroke
s svojimi čarovnijami očarali
italijanski čarodeji in iluzio-
nisti. Po novoletnih praz-
ničnih dneh je gledališka po-
nudba za otroke zaživela v ne-
deljo, 18. januarja 2015. To-
krat jim je izjemoma zjutraj
postregla z zimzeleno pravlji-
co Franeta Milčinskega –
Ježka (1914-1988), Zvezdico
Zaspanko, v dramaturški pre-
delavi Zlate Dobovšek in
režiji Roberta Waltla. V goste
je prišel Mini teater iz Ljublja-
ne z novo, svežo postavitvijo
pravljičnega spleta o zvezdici,
ki venomer zamuja “svojo
V službo na nebu”. Nikdar nipravočasno na svojem mestu,zato gre vse narobe: otroci ne
marajo spati, mornarji ne naj-
dejo poti v pristan, pesnik si
nikakor ne more domisliti ri-
me na besedo lonec! Za kazen
pošlje Mesec nemarno zvez-
dico na Zemljo, kjer doživi
kar nekaj pustolovščin, tudi v
cirkus zaide, kjer spozna člo-
veka, ki bruha ogenj, opico,
človeka iz gume, plesalko na
gugalnici … Na cesti pa sreča
zvezdogleda, ki ji za ceno zla-
tega laska dovoli, da skozi ve-
likanski daljnogled pokuka
na širno nebo, po katerem se
ji grozno toži. Spozna pa tudi
smešnega sladoledarja, ki se
dela pogumnega, a se grozno
boji razbojnika Ceferina.
Drobna zlatolasa zvezdica pri-
jazno nagovori tolovaja Cefe-
rina in mu s svojo do-
brosrčnostjo omehča njegovo
kot kamen trdo srce, da mu
začne spet veselo biti v prsih,
potem ko se kamen dobesed-
no zakotali po odru. Potem pa
komet Repatec zvezdico spet
odpelje na nebo, saj je tam
njeno mesto. In tako se na
zemlji spet vse uredi.
Ena izmed najbolj priljublje-
nih pravljic je zablestela v vsej
svoji sporočilni lepoti v izved-
bi igralcev Nine Ivanišin, Ta-
deja Piška in Igorja Štamula-
ka, ki je v animacijo svojih le-
senih junakov vdahnil kar ne-
kaj tiste duhovitosti, ki mu je
lastna. Vsi trije so spretno in
prepričljivo oživljali čudovite
lutke, ki jih je izdelala Rosana
Knavs. Vse se je dogajalo ob
zanimivi likovni zasnovi Ro-
berta Smolika, ki si je prizo-
rišče zamislil kot pokončno
valjasto strukturo, do katere
vodita dva “klančka”. Po njih
stopajo lutke, pa tudi igralci
se pojavijo na njih. Učinkovi-
to režijsko vodenje je podpisal
Robert Waltl (1965), režiser,
igralec, lutkar in predvsem
umetniški vodja Mini teatra,
ki je na Križevniški ulici v Lju-
bljani l. 1998 začel svojo gle-
dališko ponudbo za otroke,
pa tudi za odrasle. Predstavo
je zrežiral tako, da se zaiskri v
vsej svoji poučni jasnosti in v
prepletanju dveh svetov, ze-
meljskega in “nebesnega”, ki
je še posebno čaroben, tudi
zaradi zvočno –glasbenih tre-
nutkov, ki se še bolj magično
zaiskrijo ob projekciji ti-
sočerih stiliziranih zvezdic na
nebu. Te neutrudno prešteva
Mesec, med njimi
pa kot blisk šviga
Komet Repatec.
Ta gledališka
inačica Zvezdice
Zaspanke je res
očarljiva; prevzela
je male gledalce
in njihove odrasle
spremljevalce.
Vseh se je tokrat
nabralo kar lepo
število. Ob izhodu
so malčki prejeli
oranžen balon,
“razpoznavni
znak” Komigo ba-
by, in pa veliko
polo papirja, na
katerega bodo na-
risali svojega na-
jljubšega junaka.
Risbice bodo organizatorji tu-
di nagradili na zadnji predsta-
vi tega otroškega abonmaja,
in sicer 1. marca 2015. Takrat
bo na vrsti predstava Gleda-
lišče iz kovčka, ki je nastala
kot produkcija Slovenskega
stalnega gledališča Trst in
KŠD Štumf. Mali gledalci bo-
do z igralcem Lukom Cim-
pričem doživeli skok v pra-
vljični svet ob znanih juna-
kih.
V torek, 17. februarja 2015, ob
15. uri, ko bo pust šaril nao-
krog, bo Komigo baby v go-
riškem Kulturnem domu po-
vabil otroke na pustno rajan-
je. Zabaval jih bo Evgen Ban,
televizijski voditelj, ki se v
zadnjih letih predstavlja kot
animator otroških prireditev.
IK
Slovenija je imela 1. oktobra 2014
2.062.731 prebivalcev, kar je 1108
več kot v prejšnjem četrtletju. Število
državljanov Slovenije se je sicer
zmanjšalo, naraslo pa je število tujih
državljanov, kažejo podatki
statist ičnega urada. Tako med
slovenskimi kot tujimi državljani
prevladujejo ženske.
Število slovenskih državljanov se je
zmanjšalo za skoraj 600. Število tujih
državljanov se je povečalo za
približno 1700, vse skupaj jih je
100.388, kar znaša skoraj pet
odstotkov celotnega prebivalstva
Slovenije.
Med državljani Slovenije več žensk
Aktualno 5. februarja 2015 15
Potrošnja, nakupovanje, kopičenje smeti ...
Vse se da popraviti
oziroma se je dalo
  troštvo sem preživela ta-
ko rekoč med zvitki elek-
tričnih kablov, pocinka-
nimi vodovodnimi cevmi, žarni-
cami in orodjem. Moj oče je imel
namreč kot električar in vo-
doinštalater manjšo trgovino pri
Sv. Jakobu, tedaj v predmestju, se-
daj bi rekli nekje v središču Trsta.
Sam je imel po navadi kar nekaj
dela, saj je opravljal manjša po-
pravila po hišah, pa tudi večje
projekte na gradbiščih, mama je
zato večkrat ostajala za pultom,
jaz pa sem zadaj v skladišču na
okorni leseni delovni mizi pisala
domače naloge.
Med dolgočasnimi matematični-
mi enačbami si seveda nisem
mogla kaj, da bi včasih ne zapu-
stila zvezkov in zatavala v čudo-
viti svet najrazličnejšega orodja
in pripomočkov. Kaj lahko je bilo
osnovnošolskemu otroku vzeti v
roko vijačnik, klešče ali kako dru-
go orodje, počasi posnemati
očeta in preizkušati svoje ročne
spretnosti. Kmalu sem znala za-
menjati vtičnico, ugotoviti, ali je
žarnica pregorela, vstavljati bate-
rije v žepne svetilke in še kaj več.
Najlepše je bilo seveda poleti, ko
O mi je bilo dovoljeno, pravzapravukazano, da sem šla z očetom nadelovišče. Moj oče je imel rad ve-
selo družbo in gostilne in se je po
delu rad zamudil, ker mama tega
ni prenesla, pa me je poslala zra-
ven, češ otrok ti bo pomagal, po-
dajal orodje ali vlekel kable. In
sem rada šla, rada pomagala,
predvsem pa rada opazovala, tako
da sem kmalu razumela, kaj vse
tiči za stenskimi vtičnicami, kako
voda priteka do pipe in kaj je na-
robe, ko zmanjka luč ali pušča
cev. Taka je bila pač moja najz-
godnejša mladost; morda oropa-
na tistega pravega otroštva, ne-
dolžnega, igrivega in brezskrbne-
ga. A ravno zato polna tihih po-
poldnevov, ko sem pisala naloge
v temnem skladišču brez oken, z
vonjem po bakru in cinku, po
prahu in zarjavelem orodju. Med-
tem ko sem zadovoljno poslušala
stranke, ki so mami hvalile očeto-
ve spretne roke: vse, čisto vse zna
popraviti.
Da, moj oče je res znal popraviti
vse. Če je le hotel. Nemi televizij-
ski ekrani so spet zaživeli, radijski
aparati so se ponovno oglasili,
znal je pričarati svetlobo in toplo-
to. In znal je popraviti pokvarjen
pralni stroj, ne da bi vsakič na-
ročal nove rezervne dele.
To je bil pač tisti stari svet, ko se
politiki še niso domislili, da je po-
trošnja nujna za preživetje, no,
denimo za njihovo preživetje, in
ko so bili gospodinjski aparati ta-
ko grajeni, da jih je znal še otrok
popraviti. Da, kajti tudi sama sem
skrbno sledila očetu in marsikdaj
v mamino veliko veselje tudi sa-
ma popravila lučko ali žepni ra-
dio. To znam seveda še danes.
Orodje mi veliko bolj “leži” kot
kvačka ali šivanka. Pa tudi v
moški družbi sem rada, ker imam
raje trezne, tehtne delavske pogo-
vore kot obrekovanje, ki je žen-
skam tako pri srcu.
No, letošnji januar je bil mesec,
ko se je pri nas doma kar nekaj
stvari pokvarilo. Najprej seveda
pralni stroj, ki je bil sicer v garan-
ciji, a se podjetje ni oglasilo, zato
smo se obrnili do drugega tehni-
ka, veliko bolj prijaznega in pri-
pravljenega pomagati. Problem
naj bi bil pri elektroventilu, ki je
odpovedal. Zamenjali so mi seve-
da ves vložek s tremi ventili, dva
izmed teh sta bila sicer brezhib-
na, a se jih ni da-
lo rešiti. Tako je
narejeno, da mo-
raš nujno za-
menjati vse tri,
če se eden pok-
vari, veliko delov
pri tem pralnem
stroju pa se
sploh ne da več
zamenjati, mi je
priznal tehnik. A
sem vseeno
skrbno spremlja-
la njegovo delo,
prihodnjič, ko se
zgodi kaj podob-
nega, bom namreč najprej
skušala očistiti mali ventilski fil-
ter. In bom morda prihranila sto-
tak. Nikoli se ne ve, oče me je
naučil, da je vredno poskusiti.
Že nekaj dni potem, ko je pralni
stroj, pravzaprav pralno sušilni
stroj spet lepo pral in brezhibno
sušil obleke in perilo, so odpove-
dala balkonska vrata. To seveda
ravno tistega jutra, ko je vremen-
ska napoved obljubljala polarne
temperature in apokaliptično
sneženje. Moža je, medtem ko sva
z lepilnim trakom lepila vrata, da
bodo vsaj za silo zaprta, zagrabila
panika. Vrata bo treba v nekaj
dneh zamenjati, je bil prepričan.
Ne bomo jih, smo že vse tri ven-
tile pri pralnem stroju zamenjali,
za ta mesec je to čisto dovolj, sem
bila jezna, medtem ko sem odvi-
jala nastavke pri ključavnici. Vse
se da popraviti, je bil očetov moto
in seveda sedaj tudi moj.
Kar se da hitro sva prebredla vse
železnine, od Čedada, preko
Krmina do Gorice, nastavkov se-
veda ni imel nihče, ker so bili pre-
stari. V Krminu so ravno pred ne-
kaj meseci prodali zadnji par. Jaz
si jih seveda poklapano ogledu-
jem, taka enostavna železna za-
deva, pa je ne najdeš. Da moram
zamenjati vrata, so mi rekli v
trgovini.
Domislim se Jožkota, našega kle-
parja v Kostanjevici na Krasu, ki
naju je z možem tolikokrat rešil
iz zagate, tudi tedaj, ko nama je
orjaška burja popolnoma odtrga-
la strešno obrobo. In Jožko je znal
čisto vsako stvar narediti v naj-
krajšem času.
S polomljenim vložkom v žepu
hitiva do njega. V Kostanjevico.
Na srečo je v delavnici. In že mu
razlagam, da se je zlomil zobek,
da vložkov ni več, da vrat nočem
zamenjati, da je v hiši mraz in da
se po mojem da nekako
narediti čisto enak
vložek. Jožko me gleda in
se smeje, prosi me za uro
časa. Ko se vrnem v de-
lavnico, dobim štiri nove
vložke, ki so popolnoma
taki, kot je bil tisti, ki se-
daj leži polomljen na de-
lovnem pultu. Čudež.
Jožko, kaj bi brez tebe, se
mu smejem. Občudujem
ga. Njega in njegov tako
blagozveneči stavek, ki ga
slišim vsakič, ko pridem
k njemu z novo idejo ali
novo prošnjo. VSE SE DA
NAREDITI.
Mož je sicer nekoliko nezaupljiv,
pravi, da je nemogoče, da bi se se-
daj vrata res ponovno zapirala.
Ko prideva domov, vzamem
orodje in ga prosim, naj mi da sa-
mo pet minut časa. Ne verjame
mi, a po petih minutah me že vi-
di, kako se smejem. Na toplem
smo, vrata se zapirajo, kot bi bila
ključavnica nova.
Zvečer na toplem razmišljam o
tem našem svetu, ki ga ne razu-
mem, še manj odobravam, ne sa-
mo zaradi tega, ker v njem velja
zakon, da se NIČESAR VEČ NE DA
POPRAVITI, ampak tudi zaradi
vsega drugega. Potrošnja, naku-
povanje, kopičenje smeti... in
umiranje duše in človečnosti. V
svetu, kjer odlagamo in kupuje-
mo: Sami, vsak dan bolj sami. In
bolj ubogi... po srcu in denarni-
ci.
Suzi Pertot
Nagrada Zlati let
Naši športniki, v katerih se javnost
prepoznava
  redi prejšnjega tedna so
v Kulturnem domu na
Proseku ob izjemno do-
brem obisku v dvorani pode-
lili nagrade Zlati let, ki jih
skupaj razpisujeta Primorski
dnevnik in Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji.
Zlati let v nekoliko prenovlje-
ni in okrepljeni obliki je le-
tos, po dvanajstih letih v
prejšnji preobleki, nadome-
stil Oskarje zamejskega špor-
ta. Bil je to predvsem praznik
našega športa in športnikov,
ki v širšo javnost nosijo slo-
ves slovenskih klubov v Itali-
ji. Pogoj za prejetje te nagrade
je namreč prav nastopanje v
naših klubih, ki so člani
ZSŠDI, z izjemo priznanja
Brez meja (dobil ga je kara-
teist Matteo Blocar, Italijan,
ki se sicer uči slovenščine) pa
so se na odru pojavili sami
slovensko govoreči tekmoval-
ke in tekmovalci. Voditelja
večera Evgen Ban in Marko
Sancin sta v svojem slogu
ustvarila pravi šov, v katerem
so bili v ospredju – tudi z
živahnimi pogovori ob pode-
S litvi nagrad – ravno dobitni-ki. Pri Primorskem dnevnikusi že vrsto let prizadevajo, da
bi primerno ovrednotili tiste
res uspešne in prizadevne
športnike (po večini iz treh
najbolj razširjenih panog –
košarke, nogometa in odboj-
ke), ki so vsak dan v telovad-
nici in spričo zakonitosti
našega športa pač ne pridejo
do prvoligaških ali medna-
rodnih prizorišč. Zanje tako
ni dovolj prostora v brezmej-
ni skupni vseprimorski na-
gradi Naš športnik, zato pa je
Zlati let čisto ugledna prire-
ditev, ki naše športnike nav-
sezadnje motivira, javnost pa
pritegne. V bistvu so namreč
nagrajenci v naši skupnosti
zelo poznani in cenjeni, o
njih stalno pišemo in po-
ročamo, v njih se dejansko
mladina prepoznava in isto-
veti. Tudi ker jih na tekmova-
liščih v domačih logih – z ra-
zliko od vrhunskih športni-
kov – srečujemo iz tedna v te-
den.
Kdo pa so ti zlati za leto 2014?
Na članski ravni odbojkarica
Karin Crissani, odbojkar Va-
silij Kante, košarkar Borut
Ban in nogometaš Edvin Car-
li; ekipa leta nogometaši Ve-
sne, najboljši trener pa An-
drea Mura, košarkarski stro-
kovnjak; v mladinski katego-
riji pa odbojkarica Petra
Grgič, odbojkar Jernej Ter-
pin, košarkar Martin Ridolfi,
nogometaš David Colja, mla-
di up, smučarka Katrin Don,
mladinska ekipa leta pa
odbojkarji Olympie. Pode-
lili so tudi nagradi za od-
meven mednarodni uspeh
jahalki Irini Počkar in kot
že omenjeno – Brez meja –
karateistu Matteu Blocarju.
Priznanje ZSŠDI za zvesto-
bo našemu športu so pre-
jeli odbornika Ivan Batistič
in Peter Žerjal ter odbojkar-
ski trener in nekdanji
uspešni igralec Edi Bosich.
Prisotni na Proseku so
preživeli prijeten in zani-
miv večer, voditelja sta so-
delovala z notarko Evo Čuk
in vključila v dogajanje
akrobatsko plesno skupino
Vip Dance Company iz
Nove Gorice ter brhki mladi
botri prireditve, pa tudi šte-
vilne prisotne zamejske poli-
tike, ki so sprejeli povabilo
organizatorjev. Skratka, po-
srečena prireditev, ki je
požela pohvale in odobra-
vanje.
Pa še povabilo, ko smo pri
športu, na letos nevsakdanjo
osrednjo Prešernovo prosla-
vo, ki bo pod geslom Skupaj
zmoremo v režiji Združenja
slovenskih športnih društev
v Italiji in pod pokrovitel-
jstvom obeh krovnih organi-
zacij v nedeljo ob 17.00 v ve-
liki dvorani Kulturnega do-
ma v Trstu.
HC
Z 12. strani
Za avtonomno ...
  ravijo pa, da bo deželni
odbor težko to dovolil
in bo na vse načine kra-
til Benečiji pravico do avto-
nomije.
“Zanimivo je, da se že nekaj
časa iz uradov deželne uprave
širi teorija, da so možna od-
stopanja čisto teoretična, ve-
zana na minimalne spre-
membe in torej neuporabna,
toliko da skupinam županov,
ki snujejo neke svoje predlo-
ge, kratkomalo odsvetujejo
vsako iniciativo”, ugotavlja
P deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec.“Res je, da je deželna vlada
poklicana, da ponudi osnov-
ni predlog, vendar prav tako
zakonsko predvideno posve-
tovanje in torej soudeležba
županov nujno logično in
politično predpostavlja nji-
hovo aktivno vlogo. Na osno-
vi odgovorov z območja je za-
to možno tudi, da se
Združenja ne le spreminjajo
po obsegu, ampak tudi, da se
njihovo število zmanjša – ali
pa poveča. Tu pride na vrsto
možnost odstopanj, saj bi
drugače dejansko lahko ob-
veljal le predlog uprave, ki se-
veda sloni na osnovnih para-
metrih, načelno brez
kakršnega koli odstopanja”,
nadaljuje Gabrovec. “Če se
na območju avtonomno izo-
blikujejo resni in utemeljeni
predlogi, potem res ne vidim,
kako naj jih deželna vlada, ne
glede na njene želje in
pričakovanja, prezre”, je pre-
pričan Gabrovec, ki z zado-
voljstvom ugotavlja, da tudi
v Benečiji skupina županov
snuje povezavo med občina-
mi iz zaščitenega območja in
nekdanje gorske skupnosti.
Z 12. strani
Tisoč strani o narodu ...
  dgovorni urednik pet-
najstdnevnika Dom
msgr. Marino Qualiz-
za, ki je bil zaradi bolezni od-
soten, je poslal pisno sporočilo.
V njem obžaluje dejstvo, da je
v Kanalski dolini javna oblast
zelo pogosto v zgodovini raje
skrbela najprej za svoje koristi
kakor za splošno dobrobit.
Težave s sloven-
sko kulturo pa so
prišle do izraza
še posebej po
drugi svetovni
vojni, ko se ni ra-
zlikovalo med je-
zikom in poli-
tično pripadno-
stjo.
Knjiga o zgodo-
vini Kanalske
doline je izšla ob
40-letnici Gariu-
povega župniko-
vanja v Ukvah.
Med slovesno
mašo – ki jo v
Ukvah še vedno
darujejo pre-
težno v slovenskem jeziku – je
župnik Gariup imel seveda pri-
ložnost, da se je spomnil na
O svoje konkretno delo med ljud-mi, še posebej ob poplavi leta2003. Posebno pozornost je v
svojem govoru namenil slo-
venski besedi v Ukvah.
Ob njegovem prihodu so ga
vaščani pozvali, naj ohranja
vaške navade. Tej obljubi je bil
on zvest – še posebej pa se je
vseskozi zavzemal tudi za ohra-
nitev slovenščine v verskem
življenju, in to kljub pritiskom,
ki so izvirali iz dejstva, da so
nekateri nacionalisti gledali na
slovenščino kot na težavo in ne
kot na zaklad, ki ga je treba va-
rovati.
V imenu pastoralnega sveta in
ukovske skupnosti se mu je
zahvalila kulturna delavka An-
na Wedam: “Od srca se mu
zahvaljujemo, ker nas je po-
spremil v vseh poglavitnih tre-
nutkih, ki zaznamujejo življen-
je vsakega dobrega kristjana,
od krsta preko svetega obhajila
tja do poroke”.
Wedamova je g. Gariupa oz-
načila kot
vztrajno in
trmasto refe-
renčno točko
v vasi, s tem
da je bil ved-
no v prvi vrsti
in je kot iz-
vrsten pastir
popeljal svojo
čredo mimo
vseh nevar-
nosti. Seveda
so mu med
drugim javno
priznali, da si
je med svo-
jim delom v
ukovski skup-
nosti stalno
prizadeval za slovenski jezik in
za ohranitev krajevnih navad.
Foto Damij@n
Aktualno5. februarja 201516
S 1. strani
“Pride čas, ko ...”
  oda njegova izkušnja je
vendarle povezana z iz-
kušnjo mladih ljudi, za ka-
tere v takšni družbi, družbi kapi-
tala, povezanega s poli-
tično močjo, nekako ni
več prostora. Kako naj
človek sanja, ko pa je tre-
ba najprej misliti o
možnostih količkaj spo-
dobnega preživetja. V
knjigi esejev Pisanja in
znamenja boste našli tu-
di kakšno misel o tem, o
čem smo ljudje peresa
razmišljali na prelomu s
starim svetom in njego-
vim “socializmom” in
kaj smo si predstavljali,
vsekakor ne tako divjega
kapitalizma, v katerem se
rušijo mnoge vrednote
in tudi znanje in ustvar-
jalnost nista dosti vred-
na, pač pa zgolj zvitost in
brutalnost.
Katero vlogo pa lahko
v tej družbi (še vedno) odigrata
književnost in tudi širše esteti-
ka, torej umetnost?
Zagotovo ne več takšne, kot jo je
igrala v osemdesetih letih, ko je li-
teratura - pa tudi gledališče in film
– delovala osvobajajoče. Saj tako
lahko deluje še danes, a bojim se,
da lahko osvobaja bolj z možno-
stjo bega pred trdo resničnostjo v
azil estetike kakor pa z dejanskim
poseganjem v zavest o družbi in
položaju posameznika v njej.
Osemdeseta in začetek devetde-
setih veljajo za zlato obdobje
vašega dramskega ustvarjanja
(Disident Arnož in njegovi, Ve-
liki briljantni valček, Dedalus,
Klementov padec ipd.). V pre-
teklem desetletju je bila upri-
zorjena dramatizacija vašega ro-
mana Severni sij, zadnjo dramo
Niha ura tiha pa je gledališče
postavilo na oder pred osmimi
leti. Ste na tem področju
odložili pero oziroma tipkovni-
co ali pripravljate še kaj?
Kadar grem po kakšni predstavi iz
gledališča, me zmeraj spremlja mi-
sel, da bi bilo treba še kaj napisati.
Seveda, če ne grem s predstave,
kjer so zmrcvarili dramsko besedi-
lo do nespoznavnosti in ga za-
menjali z vsakršnimi efekti ali
pamfleti. Kakor da so mnogi gle-
dališki ustvarjalci pozabili, kakšna
magija je teater, kadar se v njem
ustvari skladnost besedila in igre,
kadar v njem nastane atmosfera,
ki nas zajame in ji verjamemo. Zdi
se mi, da bom še kaj napisal, tudi
T če bo to estetika, ki je proti da-našnjim spektakularnim toko-vom.
Nekje na polovici preteklega
desetletja so v zelo kratkem
času izšli kar trije prevodi vaših
del v italijanski jezik. Kako ste
doživljali stik med našo in itali-
jansko kulturo ter sprejemanje
svojih del v njen prostor?
Italijansko kulturo občudujem,
marsikaterega sodobnega avtorja
izjemno cenim. Ne razumem pa
povsem, kako površno lahko itali-
janska kulturna javnost včasih
sprejema druge kulture. Pomisli-
mo samo, koliko časa je bilo po-
trebno, da so odkrili svojega
sodržavljana, ki piše v drugem je-
ziku – Borisa Pahorja. Šele potem,
ko ga je odkrila Francija, tudi
Nemčija in dobršen del Vzhodne
Evrope. Moj Severni sij je imel iz-
jemno dober odmev, tudi po za-
slugi Claudia Magrisa, ki je o njem
pisal v Corriere della Sera, knjigi
Joyceov učenec in Zvenenje v gla-
vi pa sta ostali nekako neopaženi.
To ni nič hudega, ni mogoče
pričakovati, da bo vsaka knjiga od-
mevna. Nenavadno se mi zdi sa-
mo, da je med pozornostjo in
ignoranco lahko samo majhen
korak.
Letos oziroma lani pozimi vas
je z ugledno literarno nagrado
za francoski prevod dela To noč
sem jo videl, ki si je prislužila
priznanje za najboljšo tujo knji-
go leta v Franciji, počastil tudi
Pariz. Tu se bom navezal na Bo-
risa Pahorja, ki je, kot ste ome-
nili, v preteklem desetletju v
Franciji doživel zelo velik
uspeh. Koliko mislite, da je on
pripomogel k utiranju poti
spoznavanja slovenske kulture
v tej pomembni evropski
državi?
Borisa Pahorja v Franciji danes
pozna vsakdo, ki se kakorkoli uk-
varja s književnostjo. Imajo ga za
pisatelja, ki zastavlja globoka
vprašanja o življenju in smrti, lju-
bezni in sovraštvu, o
strašnih spozabah nad člo-
vekovim dostojanstvom v
ideološkem dvajsetem sto-
letju. Za njegov opus ma-
gnum velja Nekropola, ki je
tudi po mojem mnenju
eno največjih evropskih del
o nasilju, umiranju in volji
do življenja. Tudi Spopad s
pomladjo, ki je izšel v fran-
coščini z naslovom Prin-
temps difficile, torej Težka,
Težavna pomlad, ima zelo
dober odmev med kritiki in
bralci. Mimogrede: meni je
slovenski naslov bližji, z le-
po prispodobo govori o člo-
veku, ki pride s prizorišča
človeške smrti in se mora
spopasti z življenjem, tudi
z ljubeznijo. A prevodi An-
dree Luck – Gaye, ki je tudi
moja prevajalka, so sijajni, zato
moram verjeti, da je tako prav. Pa-
horjeve knjige in njegovi javni na-
stopi so veliko pripomogli k temu,
da je slovenska kultura, pa tudi
kultura slovenske skupnosti v Ita-
liji, postala prepoznavna.
Pariz je bil pred mesecem tudi
prizorišče grozljivega atentata
oziroma pokola na uredništvu
satiričnega tednika Charlie
Hebdo. S kakšnimi občutki ste
spremljali dogajanje, katere so
po vašem korenine sovraštva in
gneva, ki ju zapoveduje islam-
ski ekstremizem oziroma inte-
gralizem? Kje lahko po vašem
iščemo rešitve temu problemu?
V Charlie Hebdo, ki ni samo sati-
ričen časopis, ampak goji tudi li-
terarno kritiko, je pred več kot de-
setimi leti izšla prva pomembna
ocena moje knjige, zato me je ta
strašni dogodek še dodatno pre-
tresel: streljali so na ljudi, kot sva
ti in jaz, ki se lahko šaliva, smejeva
in piševa o knjigah. Že pred dese-
timi leti sem v eseju Duša Evrope
pisal, da je eden velikih proble-
mov evropske prihodnosti, kako
bo integrirala svoje muslimane,
ne da bi se odpovedala načelom
razsvetljenstva, ki jih je sprejelo tu-
di večkrat reformirano krščanstvo,
ne samo s protestantizmom, tudi
z moderniziranim katolištvom.
Trenutno je videti, da je to tako
težko vprašanje, kot je v matema-
tiki menda kvadratura kroga.
Če se razgledamo širše, je na
Bližnjem vzhodu, ki ga je za-
S 1. strani
Med ponudbo in ...
  ed oglaševanim
vzgojnim blagom
poredkoma ali sko-
raj nikoli (na višji stopnji) ne
najdemo slovenščine, še
manj pa latinščino, ki se vse
bolj izrinja iz predmetnikov.
Morda zato, ker ni pov-
praševanja? Verjetno bi bilo
treba ustvariti potrebe, tako
kot v ekonomiji. Slovenščina,
pa ne tista povprečna, z na-
pačno stavčno intonacijo in
naglaševanjem (da ne govo-
rim o hudih napakah, ki se
jih govorci in govorniki, tudi
uveljavljeni, sploh ne zaveda-
jo več), zvečine ni zanimiva,
razen na nižjih stopnjah, ko
si neslovenski starši ob vpisu
malčkov v slovenske šole obe-
tajo kake konkretne predno-
sti, recimo, pri kasnejši zapo-
slitvi. Znanje slovenščine, ne
samo pasivno, temveč aktiv-
no, ne samo približno, za silo,
temveč odlično, če ne bre-
zhibno: to bi morala biti naša
prioriteta. Ne pa da ta
M pričakovanja mnogi slovenskistarši že od otroškega vrtcadalje vlagajo v poučevanje in
znanje angleščine. Z
odličnim znanjem tujega je-
zika in skromnim znanjem
slovenščine vsekakor ustvar-
jamo pogoje, zaradi katerih
bodo mladi v prihodnje laže
in prej odšli drugam (in tam
po vsej verjetnosti tudi osta-
li).
Odločitev za to ali drugo šolo
naj se zato sprejema tudi na
osnovi tistih vidikov, ki na
prvi pogled niso tako poudar-
jeni. Kvaliteta medosebnih
odnosov tako med učnim ka-
drom kot tudi med dijaki,
zdravo šolsko okolje, poveza-
nost šole z območjem, pou-
darek na kakovosti in znanju
slovenskega jezika z vsemi de-
javnostmi in pobudami, ki
krepijo zavest pripadnosti in
spodbujajo učence k branju
knjig in samostojnemu obi-
sku slovenskih predstav, k
udeležbi na tekmovanjih,
hodni svet v preteklem desetlet-
ju s svojimi preventivnimi voj-
nami in izvozom demokracije
do konca destabiliziral, nastala
nova država, ki se sama imenu-
je za islamsko oziroma kalifat.
Kolikšne so po vašem razsežno-
sti tega pojava? Nekateri evrop-
ski izobraženci, med njimi vaš
pisateljski kolega Umberto Eco,
so ga, denimo, primerjali z na-
cizmom oziroma Hitlerjevo
Nemčijo.
Vsak kalifat, vsaka samovoljna re-
ligiozna zamejenost bo nujno v
sporu s sodobnim svetom, ne sa-
mo z Evropo razsvetljenstva, tudi
z neizogibnimi globalnimi komu-
nikacijskimi tokovi. Tem ni mo-
goče vsiliti enodimenzionalnih
miselnih, moralnih in družbenih
rešitev.
Vrniva se k domačim temam.
V slovenski družbi ste se v pre-
teklosti velikokrat tudi javno iz-
postavili ter tako razgibali javno
mnenje. Pred petindvajsetimi
leti ste, denimo, podprli koali-
cijo DEMOS ter lobirali za priz-
nanje slovenske osamosvojitve
pri svojih evropskih pisateljskih
kolegih, velikokrat ste sprego-
vorili o naši totalitarni preteklo-
sti, konkretno z razstavo in knji-
go Temna stran meseca ipd.
Marsikdo ima vtis, da ste se v
zadnjem času nekoliko umak-
nili iz javnega življenja oziro-
ma, da se ne izpostavljate več
tako, kakor ste se nekdaj...
Mislim, da sem povedal, kar sem
imel povedati. In za vsem, kar sem
povedal, stojim še danes. Ne mo-
rem ponavljati zmeraj istih stav-
kov, to je za človeka, ki se je v
življenju odločil za literaturo, ven-
darle premalo zahtevno. In poleg
tega: pride čas, ko začne časa
zmanjkovati, ko se je treba bolj kot
angažmaju posvetiti umetnosti in
napisati še kakšen roman ali dra-
mo.
S prof. dr. Milčkom Komeljem
ste na čelu ene najstarejših in
hkrati najpomembnejših slo-
venskih kulturnih ustanov -
Slovenske matice, ki je pred
kratkim praznovala svoj 150.
jubilej. Matica seveda ostaja
zvesta svojemu poslanstvu, to-
rej širjenju slovenske kulture in
narodne zavesti. S katerimi iz-
zivi in težavami se ta ustanova
sooča danes? Živimo namreč v
dobi hitrih komunikacij in
elektronskih medijev, brez pri-
lagajanja spremembam pa
najbrž ne gre, kajne?
Ne vem, kako lahko sodobni me-
diji nadomestijo ali spremenijo
znanje in ustvarjalnost. Jaz jih ra-
zumem kot instrument ne kot vse-
bino. Sredi današnjega sveta mo-
rajo nujno obstajati tudi ustanove,
ki nas vežejo s tradicijo, če jih bo-
mo izgubili, bo svet, zlasti sloven-
ski svet revnejši. Na žalost se ta
ustanova, ki je s svojo kontinuira-
no tradicijo znanstvenega dela in
izdajanja knjig redka tudi v evrop-
skem okviru, danes srečuje s ko-
maj premostljivimi finančnimi
težavami. Pametnih ljudi, idej in
znanja ji ne manjka, manjka poli-
tičnih ljudi, tudi v kulturi, ki bi to
razumeli.
Pa še zadnje vprašanje. Rodili
ste se v Mariboru, ki se prav ta-
ko kakor Primorska nahaja na
obrobju slovenskega narodno-
stnega ozemlja, zato ste na ob-
mejno problematiko najbrž
bolj občutljivi v primerjavi s
povprečnim ljubljanskim izo-
bražencem. Kako iz središča
gledate na našo 'periferijo', na
Primorsko, še posebno pa na
slovenski prostor v Italiji, ki ga
nekateri imenujejo tudi zamej-
stvo?
Ljubljana postaja vse bolj pomem-
bno kulturno središče, a žal mno-
gi ljudje, ki v njej živijo in delajo,
hodijo kot sence skozi meglo in ne
vidijo, kaj se dogaja v Sloveniji in
zamejstvu. Slovenija ni Ljubljani-
ja, brez zavesti o celotnosti, razno-
vrstnosti in zato tudi bogastvu in
kreativnosti vsega slovenskega
prostora, smo dolgočasna in me-
glena provinca.
npr. za Cankarjevo priznanje.
Mladostnik ne potrebuje sa-
mo mikavnih projektov in iz-
menjav, ki vsekakor tkejo pri-
jateljstva in odnose med mla-
dimi različnih jezikov in kul-
turnih stvarnosti, temveč mo-
ra imeti tudi solidno pripravo
in temeljna znanja, na katerih
lahko gradi nadaljnjo študij-
sko pot ter nato svobodno in
premišljeno odloča o univer-
zitetni in poklicni izbiri.
Ali pri nas tako kot za izobraz-
beno oglaševanje skrbimo tu-
di za to, da se naložbe v kul-
turno, izobrazbeno in vzgoj-
no oblikovanje mladih v pri-
hodnje obrestujejo v prid
naše skupnosti? Ustvarjamo
zaposlitvene možnosti in
ugodne razmere za nastanek,
razvoj in obstanek mladih
družin? Spodbujamo in kon-
kretno omogočamo genera-
cijsko prenovo naših usta-
nov? Tisti, ki jim je pri srcu
prihodnost naše skupnosti in
so na pomembnih mestih,
naj že prenehajo z obrabljeni-
mi gesli. Naj od besed preide-
jo h konkretnim dejanjem: za
naše mlade in za nas.
  laninski vestnik je najsta-
rejša še izhajajoča slovenska
revija, slovenske ljubitelje
gora pa razveseljuje že 120 let. Nje-
gova prva številka je kot glasilo
Slovenskega planinskega društva
(SPD) v Ljubljani izšla 8. februarja
1895. V vseh obdobjih izhajanja je
PV ogledalo duha nekega časa:
mesečno izpričuje delo planinske
organizacije, poglablja gorniško
kulturo, preslikava splošne razme-
re in duševno doživljanje gora Slo-
vencev, danes pa predstavlja naj-
popolnejši zgodovinski arhiv slo-
venskega planinstva in njegove
krovne organizacije, Planinske
zveze Slovenije.
V prvi številki je zapisan program
revije, za katero bi ustanovitelji
težko napovedali tako bogato in
P vplivno prihodnost. “Da sloven-sko planinsko društvo doseže svojnamen (izdajati, pospeševati in
podpirati zanimljive planinaslov-
ne spise in slike), sklenil je odbor
'Sl. pl. dr. ' od leta 1895. počenši
izdavati blagemu planinoslovstvu
posvečen mesečnik, kateri bode
objavljal zanimljiva predavanja in
različne planinoslovne spise in sli-
ke”. Mlado SPD je v letih preiz-
kušanja narodove zavesti potrebo-
valo povezovalno, izobraževalno
in informativno poslanstvo, ki ga
je Vestnik načrtno uveljavljal med
članstvom. Do danes se je (na
srečo) marsikaj spremenilo, revija
pa ostaja referenca vseh, ki kaj da-
jo na kulturo človeka, ki obiskuje
gorski svet.
Najstarejši slovenski redno izhaja-
joči mesečnik je
spremljevalec pla-
nincev že vse od
časa Jakoba Al-
jaža. Skupaj s
prvimi redkimi
bralci je, denimo, prisostvoval po-
stavitvi Aljaževega stolpa na vrhu
Triglava, z njimi se je veselil prve
koče na Kredarici, poročal je o od-
prtju naših prvih poti v visokogor-
je, pozneje pa podoživljal drznost
prvih plezalcev doma in, ko je na-
stopil čas, na najvišjih vrhovih sve-
ta. Planinski vestnik se je vselej ve-
selil ob velikih zgodbah slovenske-
ga hribovstva in žalostil ob tragiki,
ki je sestavni del človeškega bivan-
ja.
Vladimir Habjan, od leta 2001
urednik PV, je ob jubileju takole
dejal: “Planinski vestnik predsta-
vlja ogledalo 120-letnega dogajan-
ja na slovenski planinski sceni. V
njem je shranjen celoten zbir
znanj, s katerim je naša planinska
organizacija uspešno previharila
vse čeri v obdobju svojega dolgega
obstoja. Ta znanja so danes vredna
ravno toliko kot dobra kuharska
knjiga na polici; koristna je le te-
daj, ko je v uporabi – in tega se za-
veda vsak dober kuhar. Naša je še
popolnejša. V njej bodo ostale za-
pisane tudi ponesrečene jedi, iz ka-
terih bodo lahko nauk črpale pri-
hodnje generacije planin-
cev”, in še poudarja, da “je
današnja revija po obliki in
vsebini primerljiva z vrsto
najkakovostnejših tujih
planinskih in alpinističnih
revij”.
Čestitke Planinskemu ve-
stniku pošilja tudi predsed-
nik Planinske zveze Slove-
nije Bojan Rotovnik, ki ver-
jame, da bo “Planinski ve-
stnik tudi v prihodnje
ohranjal primerno razmer-
je med raznovrstno planinsko te-
matiko in tako še naprej ostal
osrednja slovenska revija s po-
dročja planinstva, obenem pa tudi
revija planinske organizacije”.
120-letnico Planinskega vestnika
primerno obeležuje februarska
številka, v kateri predlagamo v
branje zgodovinski prispevek čla-
na uredniškega odbora Dušana
Škodiča. Priložnostna prireditev
bo v petek, 6. februarja, v Sloven-
skem planinskem muzeju v Moj-
strani, kjer bodo Tomaž Banovec,
Danilo Cedilnik - Den, Stanko Kli-
nar in France Malešič spregovorili
o pomenu revije, vidni predstav-
niki stroke pa odprli razstavo o
zgodovini Planinskega vestnika.
Za vse digitalne bralce bo nemara
koristno še to opozorilo. V letu
2012 se je po dobrem desetletju
dela končal projekt digitalizacije
vseh številk Planinskega vestnika.
Danes so vsi izvodi od leta 1895
dalje dostopni v formatu PDF na
spletni strani www. pvkazalo. si,
kjer je v veliko pomoč tudi iskal-
nik po posameznih objavah. Od
januarja 2010 revija izhaja v veli-
kem formatu A4, s čimer so bralci
poleg kakovostne vsebine dobili
bogatejšo grafično podobo z
boljšimi fotografijami. Zaradi mo-
derne zasnove, ki sledi svetovnim
gibanjem tovrstnega založništva,
ponovno doživlja nekakšen mla-
dosten vzpon. Ne bere se kot
običajna revija, ampak kot pova-
bilo planincem, alpinistom,
smučarjem, kolesarjem, jamar-
jem, jadralnim padalcem … ali
zgolj gorskim estetom!
Jernej Šček
8. februarja 1895 je izšla prva številka Planinskega vestnika 
Prireditve ob 120-letnici
mesečnika slovenskih gornikov