GLAS LETO XX. ŠT. 5 (919) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY foto dpd Drago Jančar “Pride čas, ko začne časa zmanjkovati” POGOVOR b kulturnem prazniku v branje in razmislek ponujamo intervju s pisateljem Dragom Jančarjem. Našim bralcem ga ni treba posebej predstavljati, zato naj zapišemo le, da je v slovenski javnosti znan po veliko svojih delih, predvsem na gledališkem področju, a tudi po svojih romanih in esejih in daO je za svoje delovanje prejel že veliko nagrad, med nji- mi Prešernovo. Trikrat je bil kresnikov lavreat, počastili pa so ga tudi v drugih evropskih mestih ozi- roma državah. Zaposlen je pri društvu Slovenska ma- tica kot njen urednik in tajnik. Spoštovani gospod Jančar, začniva pri vaših zadnjih obja- vah. V preteklem letu sta izšli dve vaši knjigi, in sicer zbirka esejev z naslovom Pisanja in znamenja ter roman Maj, november; oba je objavila založba Mo- drijan. V esejih obrav- navate svoje dojema - nje književnosti neka- terih vidnejših literar- nih ustvarjalcev, v ro- manu pa zgodbo mladega Cirila Kraljeviča, ki 'zbo- li' za družbenim povzpetništvom ter na koncu pristane na njenem robu. Kakšna je po vašem vi- denju podoba sodobne slovenske družbe? Nekoliko jo je mogoče prepoznati prav skozi roman Maj, november. Ne rečem, da je moj Ciril Kraljevič tipičen predstavnik mlade generacije, je vsekakor ne- koliko poseben že po tem, ker je sanjač in ker re- snično teži k nečemu višjemu, h glasbi, k umetnosti, je tudi naiven in sploh dobro ne razume, kar se okrog njega dogaja. / str. 16 Primož Sturman www.noviglas.eu “Le jadra spet napnimo, valovam se zročimo ...” (F. Prešeren, Mornar) Ob vpisovanju v slovenske šole Med ponudbo in povpraševanjem januarju naše slovenske šole kar tekmujejo v tem, katera bo s svojo ponudbo znala pri- tegniti starše in otroke, da se bodo odločili za vpis. Šolske ustanove se prilagajajo povpraševa - nju na tržišču: najbolj zaželeno blago so angleščina, informatika, medijska vzgoja, projekti in izmenja- V ve, pa še izleti, šola v naravi, prosta sobota na višjihšolah. Vzgojna samopostrežba tipa daj - dam. Vzelbom tisto, kar mi je všeč. Morda tisto, kar se zdi najbolj moderno, sodobno. Na srečanjih in dnevih odprtih vrat se morajo učiteljice in učitelji, profe- sorice in profesorji pošteno potruditi, da slikovito in vabljivo prikažejo prednosti vpisa na svojo šolo. Kot povsod, tudi na tem področju porabniki - ime- nujmo jih tako - podlegajo reklami, oglaševanju, modam. Neizpodbitno je, da se tudi šola, kot pač sestavni del sodobne družbe, spopada s krizo, ki pa se bo prej ali slej končala. Zdi se, da se starši in mla- di pogosto odločajo na osnovi modnih teženj, med katerimi prednjačijo navedeni programi in pred- meti, raznovrstne pobude in projekti. Toda za lepi- mi besedami bi vsaj odrasli morali videti tisto bi- stveno, tisto, kar je poglavitno pri vzgoji in izobraz- bi mladega človeka danes. Naučiti ga samostojno- sti, zdrave delavnosti, etične drže in ustvarjalnosti v prepričanju, da je sam svoje sreče kovač. Kajti no- bena šolska usmeritev, taka ali drugačna, mu ne bo z rožicami postiljala življenjske poti, ki se danes bolj kot kdajkoli prej - dobesedno - odpira na široko v svet. Danes, ko se krčijo delovna mesta v gospodar- stvu, prosveti in javnih ustanovah, ko je brezposel- nost na višku, ko talentirani in sposobni mladi izo- braženci in znanstveniki odhajajo v druga mesta, v tujino, tudi onstran velike luže. Zamejski beg možganov. Sive celice bi morali kar najbolje izkoristiti že mno- go prej, ko se otroci vpisujejo na višje šole. V čudo- viti poplavi ponudb se jim ustvarja prepričanje, da jih po študiju čaka Indija Koromandija, če ne tu do- ma, pa kje drugje. So take predstave in obeti realni, koristni? Menda ne, saj je dovolj pogledati, koliko naših mladih je brez (trajnejše) zaposlitve ali se je moralo preseliti v Slovenijo ali je odšlo delat, deni- mo, na Nizozemsko, v London, v Nemčijo. / str. 16 Majda Artač Sturman Svet okrog nas 5. februarja 20152 Povejmo na glas Ob krizi nestrpnost in mržnja Tržiču pri Gorici je že pri- bližno ena tretjina prebi- valcev tujcev. Ob letni občinski statistiki zapažamo, da glavnino sestavljajo muslimani. Prav zato so pripravili zanimivo srečanje z naslovom: Dialog, medsebojno spoštovanje in sožitje. Po uvodnem pozdravu predstavnikov občinske uprave sta glavno besedo imela duhov- nik in imam Kinnani Abbel Ma- jid, ki vodi molitve na sedežu tržiškega muslimanskega združenja Darus Salam. Glavno besedo je imel imum. On je na duhovnikovo vprašanje glede žensk v islamu odgovoril takole: “Na prvem mestu je v islamu družina, ki se ji mora žena po- svetiti. Kdo naj skrbi za otroke, če delajo možje in nimamo sta- rih staršev, ki nam bi bili v po- moč? Res je, naše ženske ne poz- najo vašega jezika, niso pa zaposta- vljene, če nosijo naglavne rute. Naše ženske lahko primerjate z vašimi redovnicami, imajo pokrito glavo, kot to določa islam”. Seveda se ni nihče dotaknil burk – pokritih obrazov. Celotna razprava je pote- kala ob problemih s področja so- V ciale, izobrazbe, niso pa se dotak-nili problema inkulturacije alivraščanja v okolje, v katerem živijo, kot se zapaža, da se muslimani zelo radi družijo med seboj, do drugih pa so velikokrat nezaupljivi. Tako je celotno predavanje potekalo ob obrobnih vprašanjih. Katoliški du- hovnik, ki je bil prisoten in je večkrat vstopal v debato, pa je na koncu pustil klavrn vtis, kot da o islamu ve bore malo. Dne 15. januarja 2015 je bilo v Za- grebu v Hrvaškem narodnem gle- dališču srečanje s Slavojem Žižkom. Vodil ga je Srečko Hor- vat. Dvorana je bila nabito polna in so morali postaviti sedeže celo na oder. Ker pa je bilo med publi- ko okrog dvajset katoliških teolo- gov, med njimi pa večina z dokto- ratom, bi o srečanju rad nekaj po- vedal. Čeprav sem med tistimi, ki ne simpatiziram z Žižkom in nje- govimi interpretacijami, bi vseeno rad povzel nekaj misli s tega večera o islamu. Pogovor je trajal kar dve ur in pol. V njem se je Žižek večkrat vračal k pariškim dogodkom. Jasno je izrazil, da on brez problema kri- tizira islam... / str. 4 Ambrož Kodelja Odgovor na sobotno Odprto tribuno Primorskega dnevnika Kdo se boji kritike ritika, bolj ali manj ostra, je nedvomno zoprna za- deva, saj posameznika ali organizacijo prikaže v dru- gačni, včasih neprijetni luči, pokaže na njegove/njene šibko- sti, istočasno pa spodbuja pre- seganje danega stanja. Zato je Fran Levstik verjetno imel prav, ko je vzklikal “Bog živi kritiko”. Tudi reakcija na kritiko je zani- miv pojav, saj kaže na domet osebe. Dobri politik se kritike ne boji, rad jo celo spodbuja, predvsem pa nanjo odgovarja z dejstvi, z idejami in jasnimi besedami, ker je prepričan, da le tako lahko utrdi svojo vizijo, svoje izbire in svoje načrte. Skratka, dobri politik se jasnih besed ne boji. Isto ne velja za nižje profilirane politike, ki se kritikam radi iz- mikajo, bojijo se resnih soočanj, na politične argumen- te odgovarjajo z osebnimi oce- nami, tudi žalitvami, pri tem pa ne znajo zbrati dovolj pogu- ma, da bi javno imenovali tiste, ki so brez dlak na jeziku pove- dali svoje mnenje. Celo svojega odgovora ne zaupajo listu, ki je kritiko objavil. Raje se javno zgražajo nad besedami, delajo v ozadju, na skrivaj pošiljajo elektronska sporočila, da bi so- govornika blatili, v izvajanjih pa namesto jasnih besed nava- jajo medle, abstraktne argu- mente, le da bi zameglili stanje in tako lažje opravičili skrom- nost doseženih rezultatov. Ni moj namen soditi, v katero kategorijo politikov spada deželni tajnik SKGZ Livio Se- molič, ki je na straneh Primor- skega dnevnika kritiziral “stop- njevanje besedne agresivnosti” v Novem glasu (ne da bi medija poimensko citiral), samo ker je 22. januarja objavil moj kri- tični prispevek o nejasni poli- tični liniji SKGZ glede reforme krajevnih uprav, afere Furlanič ter Semoličevega nastopa pred ministrico Gianninijevo. To naj naredijo tisti, ki so mu zaupali K odgovorno vlogo v vodstvu or-ganizacije, ki se sedaj pripravljana kongres. Izpostavil bi le naslednja dej- stva: • na politične kritike je Semo- lič odgovoril z osebnimi žalit- vami (“frustriran posameznik in bedak”) • na jasno in ostro vsebinsko kritiko, ki je v ospredje posta- vila medlo narodnostno politi- ko, ki jo del SKGZ vodi (v zapi- su je precej jasno povedano, da gre za del, ne pa za celoto krov- ne organizacije), ni znal v vlogi glasnika te krovne organizacije zavrniti očitkov z naštevanjem argumentov, ki bi pokazali na neizpodbitne zasluge SKGZ pri doseganju pomembnih rezul- tatov za našo narodnostno skupnost, kot je npr. bilo podržavljenje dvojezične šole v Špetru. Raje se je v stilu politi- ka-birokrata izmaknil stvarne- mu odgovoru na tri jasno za- stavljena vprašanja in se lotil meglenega naštevanja kompli- ciranih okoliščin političnega dogovarjanja, ki predpostavlja- jo ohranjevanje nekih nejasnih ravnovesij, ki naj bi v danih okoliščinah Slovencem nekaj prinesli. • Semolič v svojem zapisu pou- darja kulturo dialoga, čeprav ni sposoben podpisanemu odgo- voriti javno niti tako, da bi ga poimensko citiral. Pravzaprav ni bil sposoben imenovati niti Novega glasa, ki si je upal kri- tični zapis objaviti; očitno gre za zanimivo inačico dialoga, ki se mu pri meni doma pravi monolog. Njegova organizacija pa brez težav širi elektronska sporočila, iz katerih je jasno razbrati, kdo naj bi bil frustri- ran bedak, avtor zapisa. Tako ravnanje marsikaj pove o tem, kako nekateri pojmujejo iskren dialog, ki ga sicer tudi v vlogi frustriranega bedaka ne zavračam, dovolj, da se o stvar- nih problemih manjšine spre- govori jasno, mimo retorike, mimo osebnih in specifičnih političnih interesov, ki jih ni- kakor ne smemo enačiti z inte- resi manjšine. Jasna politična kritika in dialog, ki temelji na stvarnih argumentih, sta nam- reč dve plati ene in iste medal- je, na kateri mora sloneti iskan- je skupnih rešitev za manjšino. Drugih poti sam ne vidim. Peter Černic konomska kriza, kakršni smo priče v teh časih, nima samo materialnih posledic, o katerih se največkrat govori. Brezpo- selnost ni eden od pojavov, ki mnoge usodno prizadeva, pa se pri tem vse konča. Zapiranje podjetij, trgovin, še posebno tistih na drobno, gostišč ni le eden od pojavov, ki mnoge priza- deva, pa se pri tem vse konča. Manjša skrb za socialno državo ni eden od pojavov, ki mnoge usodno prizadeva, pa se pri tem vse konča in še bi lahko naštevali. Dejstvo, da je prizadetih ogromno, ima za posledico tisto, kar je slej ko prej dosti hujše od materialnega padca življen- ja: to je veliko ali celo prepadno poslabšanje medsebojnih človeških odnosov. In veljalo bi se posvetiti prav tem vidikom, ki jih ustvarja kriza zdaj z manjšo in drugič z večjo rušilno- stjo. Da se v obdobju kolektivne stiske odnosi med ljudmi poslabšajo, ni kakšna posebna modrost, to je mogoče prepoznati po izkušnji bližnje in daljne zgodovine človeka kjer koli. In ta nespodbudna izkušnja se žal javlja tudi danes. To je nedavno ugotovila strokovno kar dobro podkovana italijanska raziskava, nam- reč da se je v zadnjih letih zaznavno povečala stopnja vsakršnega sovraštva, mržnje oziroma nestrpnosti z dodatkom, da se ta stopnja ves čas še povečuje. “Zemljevid sovraštva” je naj- gosteje poseljen na jugu in presenetljivo tudi na severu države ter govori o sovraštvu do žensk, do pribežnikov, do Judov, do ljudi dru- ge barve in do vsakršne različnosti, med kate- rimi so v prvi vrsti na udaru homoseksualci in fizično prizadete osebe. Raziskava je zajela okrog dva milijona tweetov in seveda upošte- vala zelo veliko drznost izražanja, ki jo omo- goča anonimnost, kar pa ne zmanjšuje pro- blematičnosti vsega tistega, kar danes ljudje v resnici mislijo. Izrazoslovje je torej grobo in nedvomno posega v območje kaznivih dejanj, kar pa je najbolj skrb vzbujajoče, sovraštvo do t. i. motečih skupin se izraža na najbolj surovi možni ravni in ta je v žaljenju, zasmehovanju ali preziranju fizičnih značilnosti oseb z ne- kakšnim enačenjem človeka z živalskim sve- tom. Upoštevajoč podatek, da navedeno so- vraštvo ves čas narašča, ker pač stiska krize še vedno traja, bi bilo vsekakor smotrno, da bi tovrstno nejevoljo odločno zajezili, ker dolgo- ročno gledano vodi le v slabo smer. Seveda ni lahko prepričati koga, ki se je znašel na cesti, naj ne vidi v tistih, ki imajo delo, krivce za nje- gov težki položaj, oziroma naj se ne prepusti boleči zagrenjenosti ter se potem znese nad svojo partnerko, pribežnika ali osebo z dru- gačno spolnostjo. Družba s svojimi instituci- jami bi morala v tej smeri storiti dosti več, ne pa da s prepočasno in mnogokrat morali- stično zakonodajo pušča takšne in drugačne različnosti pred vrati ali pa jim celo ne zago- tovi osnovnega priznanja in s tem vključitve vase. Če bo šlo tako naprej, bosta nestrpnost in mržnja okužili vse več prostora in polago- ma uničili vsakršno možnost znosnega sobi- vanja. Janez Povše E Dne 1. februarja 1945 je bil dan Prešernove smrti, 8. februar, proglašen za slovenski kulturni praznik. Odtlej se Slovenci v mestnih središčih in v manjših kraj ih, v matični domovini , v zamejstvu in po svetu zbiramo ob največjem in najžlahtnejšem imenu naše poezije. Razmišljamo o nas samih, o naši stvarnosti nekoč in danes ter o tem, kar nas tako ali drugače zaznamuje. Prav gotovo je narod, ki ima tak odnos do kulture, kljub svoji maloštevilnosti, velik narod. Naj v tem kratkem zapisu navedem nekaj verzov iz Prešernove Zdravljice. V drugi kitici pesnik želi, naj Bog čuva našo deželo in ves slovenski svet. V četrti pa želi, naj se “edinost, sreča, sprava” spet vrnejo k nam in naj si “otroci Slave” podajo roke. Besedilo iz Prešernove Zdravljice je uglasbilo okoli 25 slovenskih skladateljev, med njimi Davorin Jenko, Stane Malič in Ubald Vrabec. Predzadnja, to je sedma kitica Prešernove Zdravljice, je postala besedilo slovenske državne himne, in sicer v uglasbitv i skladatelja Stanka Premrla, našega primorskega rojaka. Njeno besedilo se glasi: “Žive naj vsi narodi, / ki hrepene dočakat’ dan, / de koder sonce hodi, / prepir iz sveta bo pregnan, de rojak / prost bo vsak, / ne vrag le sosed bo mejak. LB Ob Prešernovem dnevu 2015 Igor Gabrovec je postavil svetniško vprašanje deželnemu odboru Težave dvojezičnih okenc rajevne javne uprave, ki so uvedle dvojezična okenca za izvajanje do- ločil 8. člena zaščitnega zako- na 38/01, so v zadnjih časih v težavah zaradi zamud pri nakazilu državnih sredstev. V nekaterih primerih je zadeva tako huda, da so bile občine ali pokrajine prisiljene zam- rzniti delovanje dvojezičnih okenc in zaposleno osebje je moralo ostati doma. Nazad- nje se je to zgodilo v občini Naborjet, kjer je prejšnji te- den prišlo do prekinitve de- lovanja dvojezičnega okenca. Dogaja pa se tudi, da se oseb- je, ki dobi zaposlitev na po- dlagi sredstev iz zaščitnega zakona za Slovence, zaradi prekinitve pogodbe odseli v druge krajevne uprave. Na K novem delovnem mestu pase mora ukvarjati z zadolžit-vami, ki nimajo nobene vezi z zaščitno zakonodajo za slo- vensko manjšino. Konkretno gre za sredstva iz let 2012 in 2013, ki jih je deželna komisija že porazde- lila, paritetni odbor je dal po- voljno mnenje na novem- brskem zasedanju, sedaj pa je na vrsti Rim. Zamude gre ze- lo verjetno pripisati dolgim postopkom za prenovo dežel- ne komisije in paritetnega odbora ter dejstvu, da se rim- ska vlada sedaj primarno uk- varja z drugačnimi zadevam. Nedopustno pa je, da pri tem trpita slovenska narodna skupnost v FJK in izvajanje zaščitnih določil iz zakona 38/01, ki že tako poteka z za- mudami in v težavnih oko- liščinah. Deželni svetnik SSk Igor Ga- brovec je v zvezi s to zadevo naslovil svetniško vprašanje na deželni odbor oziroma na deželno predsednico Deboro Serracchiani in na deželnega odbornika Giannija Torrenti- ja. V interpelaciji sprašuje, ali je deželni odbor seznanjen s posledicami omenjenega za- mujanja in katere posege na- merava udejanjiti, da bo v prihodnje zagotovljeno ne- prekinjeno delovanje dvoje- zičnih okenc in storitev, ki so s tem povezane, ter da bodo ovrednotene kompetence, ki jih je v tem času pridobilo za- posleno osebje, pa čeprav na podlagi začasnih delovnih pogodb, vezanih na projekte. Z dialogom do sožitja Tujci in evropska kultura Zakaj Prešernova proslava v Gorici? Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in SCGV Emil Komel v sode- lovanju s Svetom slovenskih organizacij vabijo v četrtek, 5. februarja 2015, ob 20.30 na proslavo Dneva slovenske kulture “Glasba je izred- no bogata govorica”, ki bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, posvečena pa bo Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju, ki sta nas zapustila v prejšnjem letu. Glede na govorice, ki se v zadnjih dneh širijo, želijo prireditelji pojasniti in poudariti, da dogodek nima nobenega polemičnega ali protestnega namena ob osrednji Prešernovi proslavi, ki bo potekala v nedeljo, 8. februarja, v Kultur- nem domu v Trstu. Nasprotno, že sedaj vabijo vse, da se proslave v Trstu udeležijo. Goriška proslava se vključuje v niz številnih proslav ob dnevu slovenske kulture, ki se bodo tudi letos zvrstile v zamej- skem prostoru. Pri tem želi ponuditi številnim slovenskim goriškim rojakom, ki iz raznih razlogov ne bodo mogli iti v Trst, da se vseeno lahko udeležijo prireditve ob najpomembnejšem slovenskem kul- turnem prazniku. V današnjih časih in ob upoštevanju izzivov, ki se kažejo naši narodni skupnosti v bližnji preteklosti, je bolje ena proslava več kot ena manj. / Organizatorji a začetku prejšnjega tedna je senat v tret- jem branju odobril besedilo za vsedržavni volil- ni zakon, ki ga poznamo z nazivom Italicum. Zakon- sko besedilo mora spet ro- mat v poslansko zbornico, kjer ima vladna koalicija široko večino. Neznanko pa predstavljajo napetosti, ki so nastale v desnosredin- skem polu pri izvolitvi no- vega predsednika republike. Nov volilni zakon je bil za Italijo nujen, ker je ustavno sodišče razsodilo, da je se- danji volilni zakon neusta- ven. Slovenski narodni skupnosti se je tako ponudi- la priložnost za izvajanje 26. člena zaščitnega zakona 38/01, ki predvideva olajšano izvolitev sloven- skih predstavnikov v po- slansko zbornico in senat. Italicum je nastavljen, da zagotovi vladno trdnost. To omogoča nagrada 55% po- slanskih sedežev za listo, ki v prvem krogu prejme več kot 40% volilnih glasov. V primeru, da nobena od list ne preseže 40% glasov, pa N bo balotaža med prvimadvema listama. Volilni za-kon določa tudi 3% vstopni prag za poslansko zbornico, medtem ko za senat ne bo več volitev, saj ga bodo se- stavljali deželni izvoljeni upravitelji in bo imel ome- jene pristojnosti. Poslanci bodo izvoljeni v plurinomi- nalnih okrožjih. Liste, ki se bodo predstavile v teh okrožjih, bodo imele bloki- ranega nosilca liste, za osta- le kandidate pa bodo odločale preference. Izjemo predstavljata avtonomni deželi Tridentinska - Južna Tirolska / Südtirol in Dolina Aosta, kjer volilni zakon upošteva prisotnost narod- nih manjšin. Gre v bistvu za sistem, ki je veljal do leta 2006 in predvideva unino- minalna okrožja: štiri za av- tonomno pokrajino Trento, štiri za avtonomno pokraji- no Bocen in eno za Dolino Aosta. S tem je bil tudi za- dovoljen senator Karl Zeller (SVP), ki je podčrtal, kako to spoštuje mednarodno po- godbo med Avstrijo in Itali- jo oziroma njen 111. člen. Volilni zakon pa na dru- gačen način upošteva pri- sotnost Slovencev v FJK, saj zakon naši deželi ne omo- goča, da bi si sama izvolila svojega pred- stavnika. Kljub prizadevanjem stranke SSk, ki je s pomočjo parlamentarcev SVP poskušala predlagati pri- merno določilo, bomo v naši deželi imeli plu- rinominalna okrožja in vstopni prag bo isti kot na držav- ni ravni. Pre- dložena sta bila namreč dva po- pravka, ki bi znižala vstopni prag za sloven- sko listo v pove- zavi z vsedržav- no stranko. Vstopni 20% prag bi veljal le v posebnem volilnem okolišu, sestavlje- nem iz območja, kjer urad- no velja vidna dvojezičnost. Ker ni bilo političnih pogo- jev za tako rešitev, je sena- tor Zeller umaknil prvi amandma in podčrtal, da se odpira vprašanje protiustav- nosti zaradi izključitve Slo- vencev iz poslanske zborni- ce. Amandma je osvojilo Gi- banje petih zvezd in ga dalo na glasovanje; tu je bil zavrnjen. Drugi popravek je senator Zeller v dogovoru z vlado spremenil v reso- lucijo, ki določa, da mora volilni zakon upoštevati prisotnost Slo- vencev v FJK. Resolucijo je sprejel vladni podtajnik Lu- ciano Pizzetti. Odobren pa je bil popravek senatorja Russa, ki predvideva, da bo notranje ministrstvo zarisalo v FJK eno volilno okrožje ob upoštevanju prisot- nosti Slovencev. V zvezi s tem je dežel- ni tajnik SSk Dami- jan Terpin v tiskov- nem sporočilu izja- vil, “da z izglasovan- jem amandmaja, ki ga je predložil sen. Francesco Russo, ostajajo možnosti za izvolitev predstavni- ka slovenske narod- ne manjšine enake kot doslej. Morebit- na izvolitev Sloven- ca bo torej tudi v prihodnje vezana na voljo vsedržavnih strank”. Avtonomija manjšine je šla še enkrat rakom žvižgat. Svoje- ga predstavnika ne bomo iz- birali sami, ampak bo o tem odločala vsedržavna stran- ka, po vsej verjetnosti De- mokratska stranka. Ostaja tudi vprašanje, ali bo slo- venski kandidat postavljen na listo kot nosilec, kar bi mu zagotovilo izvolitev. No- silci liste so namreč blokira- ni, ostali kandidati pa so odvisni od osebnih prefe- renc in odstotka, ki ga prej- me lista. V primeru, da bi se predstavilo več slovenskih kandidatov na različnih li- stah vsedržavnih strank, pa bi prišlo tudi do razprševan- ja slovenskih glasov. Za konec lahko le grenko ugotovimo, da je slovenska manjšina v FJK z vidika po- litičnoupravnega predstav- ništva tista, ki uživa naj- manj pravic. V Sloveniji imata italijanska in madžar- ska manjšina zagotovljeni mesti v Državnem zboru in krajevnih javnih upravah. V Italiji si Nemci in Ladinci v pokrajini Bocen ter Franco- zi v Dolini Aosta sami izvo- lijo svoje predstavnike, ker imajo volilna določila, ki so napisana na podlagi njiho- ve prisotnosti na območju. Slovenci pa vseh teh zago- tovil nimamo in si svojega oziroma svojih parlamen- tarcev tudi v prihodnje ne bomo mogli izbirati sami. Po črtanju pokrajin in po prisilnem združevanju občin še en hud udarec av- tonomiji slovenske manjšine v FJK. Julijan Čavdek Svet in Slovenske Organizacije 5. februarja 2015 3 Vsedržavni volilni zakon tik pred odobritvijo Slovenci ne bomo avtonomno odločali o našem predstavništvu v parlamentu Izvršni odbor SSO je obravnaval aktualne zadeve V ospredju delovanje članic, volilni zakon in SSG zvršni odbor Sveta slo- venskih organizacij je za- sedal na redni seji v sre- do, 28. januarja 2015, v Trstu. V prvem delu zasedanja so bila na dnevnem redu pred- sedniška poročila o delovan- ju krovne organizacije na deželni in pokrajinski ravni. Iz poročil, ki so jih podali deželni predsednik Drago Štoka ter pokrajinski pred- sedniki Igor Švab za Trst, Walter Bandelj za Goriško in Giorgio Ban- chig za Vi- demsko, je bilo ugoto- vljeno, da imajo orga- nizacije in društva, ki so včlanjene v Svet slo- venskih or- ganizacij, ze- lo bogato in pestro dejav- nost. Še po- sebno v božičnem in novoletnem času je bilo v zamejskem prostoru veliko prireditev in dogodkov, po katerih sta prišli do izraza vrednoti krščanstva in slo- venstva. In čeprav se morda zdi, da je program izredno natrpan, je po drugi strani to pomemben trenutek, v katerem se narodna, kultur- na in duhovna dediščina Slovencev v FJK utemeljuje in prenaša na mlade rodove. Izvršni odbor Sveta sloven- skih organizacij je obravna- val tudi podelitev zlatega re- da Republike Slovenije I deželni predsednici DeboriSerracchiani s strani pred-sednika Boruta Pahorja. Svet slovenskih organizacij meni, da je dogodek vzbudil ra- zlična mnenja v slovenski manjšini v Italiji. Ni jasno si- cer, kako je bil oblikovan predlog, saj v tem smislu ni bilo predhodnih obvestil oziroma posvetovanj. Pred- sednik SSO Drago Štoka je izrazil prepričanje, da bi morda bilo bolj umestno, če bi bil zlati red podeljen Deželi FJK ob 50-letnici. Po- delitev pa je bila v trenutku, ko slovenska manjšina z ve- liko zaskrbljenostjo spremlja deželni zakon za reformo krajevnih uprav, ki sili občine v povezovanje v večje upravne enote, v kate- rih ni še znano, kako bo z iz- vajanjem zaščitnih določil, in omejevanje upravne avto- nomije slovenskih občin. Svet slovenskih organizacij je tudi vzel v pretres odobri- tev vsedržavnega volilnega zakona v senatu, kjer je po- novno izpadla možnost, da bi Slovenci v Italiji samostoj- no izvolili svojega predstav- nika. Izvršni odbor SSO je mnenja, da je pri podobnih vprašanjih zelo pomembno stališče Republike Slovenije, ki bi ga morala izoblikovati mimo različnih gledanj zno- traj slovenske manjšine v Italiji, v duhu spoštovanja mednarodnih pogodb in ob upoštevanju zaščitne zako- nodaje, ki je zagotovljena manjšinam v Sloveniji. V sklepnem delu je izvršni odbor SSO obravnaval vsebino srečanja v okviru SSG, kjer je bil govor o sta- tutarnih spre- membah. Izvršni odbor ostaja mnenja, da mora biti predsednik SSG izraz obeh krovnih organiza- cij in pri tem so preglasovanja ne- sprejemljiva. Gle- de prihodnosti SSG pa se ta osrednja narodna ustanova ob upoštevanju sprememb v družbi, kulturi in umetnosti ne sme odpo- vedati poslanstvu, ki ga ima pri ohranjanju in razvijanju slovenskega jezika in zavesti. Izvršni odbor je tudi čestital pokrajinskemu predsedniku za Videmsko Giorgiu Ban- chigu za prejem Gujonove nagrade na tradicionalnem srečanju Slovencev iz vi- demske pokrajine in Po- sočja, ki je letos potekalo v Kanalu. JuČ Končno izvolitev novega italijanskega predsednika Ustavni sodnik in krščanski demokrat Sergio Mattarella ergio Mattarella je v so- boto dopoldne postal 12. predsednik Republike Italije. Funkcijo je v polnosti nastopil v torek, 3. februarja, ko je zaprisegel pred parla- mentom in z nagovorom na- stavil svoj sedemletni man- dat. Izvoljen je bil v četrtem krogu. Izvolitev je bila pričakovana, presenetljivo pa je zanj volilo skoraj dve tretjini vseh t. i. velikih vo- livcev. Zadostovalo je 505 glasov, prejel pa jih je 665. Novi predsednik Republike Italije je star 73 let, je oče dveh sinov in hčere, ki so se rodili iz poroke s pokojno ženo Mariso Chiazzese. Ro- jen je na Siciliji, v družini, v kateri so bili člani poli- tično aktivni. Oče Bernardo Mattarella, po poklicu od- vetnik, je bil med ustanovi- telji Krščanske demokracije na Siciliji. V parlamentu je sedel od leta 1946 do smrti leta 1968 in opravljal več ministrskih funkcij. Pier- santi Mattarella, starejši brat novega predsednika republi- ke, je bil prav tako zelo akti- ven v politiki. Leta 1978 je po- stal predsednik Dežele Sicilije in se postavil po robu mafiji, ki ga je ubila leta 1980, ko se je z družino vozil k sv. maši. Prav ta dogodek je bil odločilen, da se je Sergio Mat- tarella odločil za vstop v poli- tično delovanje. Predsednik Mattarella je do- končal univerzitetni študij prava na rimski univerzi La Sapienza in leta 1967 začel od- vetniški poklic v Palermu. Poučeval pa je tudi na univer- zi v Palermu do leta 1983, ko je bil prvič izvoljen v parla- S ment.Po družinski tradiciji je bilčlan Krščanske demokracije in pripadnik struje, ki je podpi- rala Alda Mora. Poleg parla- mentarne poti je bil istočasno imenovan za komisarja sicil- ske KD, da bi se ta osvobodila mafijskih vplivov. Leta 1987 je prvič zasedel ministrsko me- sto v vladi predsednika Gorie. Leta 1989 ga je Adreotti ime- noval za šolskega ministra in to funkcijo je opravljal do ju- lija 1990, ko je protestno od- stopil zaradi odobritve t. i. za- kona Mammi' ali Polaroid, ki je omogočil medijsko prevla- do televizijskih družb Silvija Berlusconija. Leta 1994 je bil predlagatelj in poročevalec za volilni zakon, ki je na italijan- sko politično prizorišče uvajal večinski sistem po referendu- mu iz leta 1993. Zakona se je oprijelo ime Mattarellum in je ostal v veljavi do leta 2005, ko ga je zamenjal nov volilni za- kon, ki ga je pripravil minister Calderoli. Po propadu Krščanske demo- kracije je bil Sergio Mattarella med ustanovitelji stranke Par- tito Popolare Italiano (1994). Ko je tajnik PPI po- stal Rocco Butti- glione, se je Matta- rella boril proti usmeritvi stranke na desno in proti sodelovanju s stran- ko Forza Italia (Na- prej Italija). V na- slednjih letih je so- deloval pri Marjeti- ci in koaliciji Oljke ter bil med ustano- vitelji Demokratske stranke. Istočasno je sodeloval z Ro- manom Prodijem in z Massimom D'Alemo ter zase- del mesto obram- bnega ministra. Le- ta 2008 je končal svojo parlamentar- no kariero ter pričel delovati v pravosodju. Leta 2009 je bil najprej imenovan za člana Predsedniškega sveta za upravno sodstvo ter nato leta 2011 za ustavnega sodnika. Kandidatura Sergia Mattarelle je razvnela precej polemik znotraj desnosredinskih strank Nove desne sredine in Naprej Italija. Eni in drugi so predsednika vlade Renzija ob- tožili, da ni predhodno uskla- dil kandidature. Njihovo gla- sovanje pa ni bilo enotno, kar je še povečalo zmedo na de- snici. Severna liga in Gibanje petih zvezd nista podprla kan- didature Sergia Mattarelle. JuČ Tajnik SSk Damijan Terpin Drago Štoka Sergio Mattarella Kristjani in družba5. februarja 20154 Skrb vzbujajoča kriza družine (2) Tradicionalne in zato trdne družine adnjikrat smo s sociolo- gom Robertom Volpijem ugotovili, da je v naši za- hodni družbi prišlo do “antropo- loške mutacije”, sredstva za to pa so bila čisto legalne narave, zlasti dve uzakonitvi – uzakonitev ločit- ve zakonske zveze tudi v tradicio- nalno katoliških deželah, kakršna je tudi Slovenija, potem pa še uza- konitev splava. Kot smo dejali, lahko z Italijo, o kateri pretežno govori toskanski sociolog, po- vlečemo številne vzporednice. Le- galizacija ločitve zakona je napra- vila velik preobrat v družbeni mentaliteti, tudi v simboličnem smislu, saj se je na glavo obrnila perspektiva, kjer je bila družina vedno v središču, otroci pa so ime- li gotovost, da bodo imeli iste starše vse do njihove smrti. “Vse do takrat so v Italiji tako katoličani kot tudi laiki (bolj so tu mišljeni neverujoči kot nekatoličani, op. A. V.) prisegali na takšne vrste za- kona, ki je bil močno cerkveno navdahnjen, saj je vse do konca 60. let 20. stoletja bilo kar 98 od- Z stotkov porok cerkvenih”. Kot ve-mo, je bila Italija zahodna dežela,ki je imela največje komunistične in socialistične stranke, pa je bila vendarle še vedno vezana na svoje krščansko izročilo, ki ga je ljud- stvo vseeno imelo za dobro in ko- ristno. O tem nam pričajo tudi za- pisi Giovannina Guareschija, zla- sti zgodbe o Don Camillu, kjer so komunistični literarni junaki še vedno vezani na to krščansko izročilo v marsičem. Poglejmo pa še, katera so bila načela, ki so bila značilna za to tradicionalno družino po Volpiju: “Nerazvez- nost, zvestoba in ubogljivost otrok družinskim avtoritetam, zlasti očetu, to so bile osnove te družine”. Zanimivo je tako ugo- toviti, kako je bilo v letih šestdeset v Italiji veliko več krščanskega in bibličnega razumevanja družine v pripadnikih “laičnih” strank, kakor ga najdemo danes pri mno- gih, ki se štejejo za katoličane – pa ne govorimo le o tistih, ki so ka- toličani le na papirju, temveč tudi o mnogih, ki morda celo hodijo v cerkev vsaj kolikor toliko redno. Podobno lahko zatrdimo tudi za Slovenijo, da je bilo med komu- nisti tudi še to tradicionalno razu- mevanje družine, ki ga ne najde- mo danes več pri mnogih kato- liških vernikih. Zanimivo bi bilo postaviti zelo konkretna vprašanja nedeljnikom glede enosti in nerazveznosti zakona, zvesto- be zakoncev ter seveda, kaj si mislijo o pomembnosti avto- ritet, zlasti v družini, za vzgo- jo otrok. Kar vidimo, bi nas moralo skrbeti, saj praksa kaže, da te zadeve niso niti cenjene v teoriji, iluzorno je potem, da bi bile še postavlje- ne v prakso. Kdor še tako raz- mišlja in počne, tudi med ka- toliškimi verniki, je heroj prve vrste, za družbo danes pa gotovo čudak prve vrste. Ko je veljal koncept “družin- ske avtoritete”, kakor to ime- nuje Volpi, so bile družine trdne, enotne, povezane, ro- dovitne, predstavljale pa so tudi varno zavetje za otroke in otroke otrok. Danes je avtoriteta praktično izginila, tudi v Cerkvi. Toda, ali brez jasnih avtoritet sploh še obstajajo tudi druga načela, kot sta v družini zvestoba in nerazveznost? Je lahko družina sploh še trdna in povezana? Kakšna je vzgoja brez avtoritete? Kako je še z opominjanjem in oblikovanjem otrok, zlasti, če bi bilo treba kaj popraviti v njiho- vem vedenju? Tega ni več, saj je to privedlo do permisivne vzgoje, če temu sploh lahko rečemo vzgo- ja, sadove tega pa imamo ne le na očeh, temveč nam povzročajo ne- rešljive uganke in nam najedajo živčno ter družbeno tkivo. / se nadaljuje Andrej Vončina Srečanje “ekumenikov” v Kopru Edinost kristjanov je vrednota kumenik. To je v ne- katerih krogih strašna oznaka. Skoraj psov- ka”, je med predstavitvijo Evange- lijske cerkve Koper-Izola povedal pastor Izet Veladžić. Za njim je za- nimiva življenjska pot, saj je v krščanstvo prestopil iz islama. Ta- krat so ga domači in najbližji oz- načili za izdajalca. Čeprav je etiketa “ekumenik” v nekaterih krogih zmerljivka, ki jo izrekajo nasprot- niki ekumeniz- ma, pa Izetu veli- ko pomeni in je nanjo ponosen. To oznako je sprejel za bistve- no označitev sa- mega sebe. Učeno bi rekli, da je žaljivko kot eksogeni etno- nim zavestno sprejel za svoje ime, za endoge- ni etnonim. Zanj “ekumenik” po- meni biti romar k edinosti kristja- nov. “Meni in naši skupnosti je edinost kristja- nov vrednota prav kakor svetost, kajti šele ob naših bratih iz drugih krščanskih Cerkva, ki so vse po vrsti starejše od moje, smo sčasoma sestavili popolnejšo podobo Kristusove Cerkve in odkrili lepoto evangeli- ja”. Župnija Koper je v sredo, 21. 1. 2015, k sv. maši za edinost kristja- nov povabila tudi druge krščanske Cerkve, ki so prisotne v Kopru in njegovi okolici. Somaševanje je vo- dil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Ve- lika stolnica se je kar dobro napol- nila; tudi z verniki drugih krščan- skih Cerkva. Pri maši je pel stolni zbor. Voditelji drugih krščanskih Cerkva so šli v sprevodu po stolnici in med mašo sedeli v prezbiteriju. Škof Jurij je v homiliji spregovoril o srečanju med Jezusom in Sama- rijanko pri Jakobovem vodnjaku. Ob koncu sv. maše smo skupaj zmolili molitev za edinost kristja- nov. Sledila je kratka predstavitev posameznih Cerkva. Evangelijsko cerkev Koper – Izola, ki pripada Binkoštni cerkvi, sta zastopala pa- stor Dušan Barišić in že omenjeni upokojeni pastor Izet Veladžić. Izet, ki mu v skupnosti pravijo “stric”, je poleg tega, kar je bilo za- pisano že v uvodu, povedal, da se njihovi cerkvi pridružujejo prisel- jenci od vsepovsod. Molitev v nji- hovi cerkvi zveni v slovenskem, madžarskem, bolgarskem, romun- skem, italijanskem, nemškem, slo- vaškem, češkem, srbskem, kel- “E tskem in azerbejdžanskem jeziku.Pri molitvi se jim pridružujejo tudimuslimanke, ki so imele otroke v njihovi komuni za odvisnike v Španiji. Makedonsko pravoslavno Cerkev (Makedonska pravoslavna zaedni- ca vo Republika Slovenija sv. Kli- ment Ohridski) je zastopal g. Jonče Donev, predsednik Makedonskega pravoslavnega cerkvenega odbora Bogojavljenie-Vodici Koper. Posre- doval nam je pozdrave evropskega metropolita Makedonske pravo- slavne Cerkve, arhijereja Pimna, in njihovega duhovnika (sveštenoe- reja) Mitka Gazinkovskiga. Pove- dal je, da v Kopru delujejo šele od aprila 2014. Trenutno se srečujejo v Rotundi blaženega Elija, ki jim jo daje v uporabo Župnija Koper, kar pa je začasna rešitev. Izrazil je hvaležnost za to pomoč. V Kopru in okolici je okoli 2.000 Makedon- cev pravoslavne vere, v Sloveniji pa okoli 20.000. V Kopru si želijo cerkve, kjer bi se srečevali in bi jo lahko uredili po svojih potrebah. “Za nas bi bilo najboljše, da bi cer- kev imela svoje dvorišče, saj verni- kom tako omogočimo zasebnost pri izvajanju naših srečanj”. Srbsko pravoslavno Cerkev je za- stopal protojerej – stavrofor, go- spod Tomo Čirković, ki je znan kot neutruden obiskovalec družin. Na začetku je na kratko pozdravil, na- to pa prebral molitev, v kateri je klical na nas Svetega Duha. G. To- mo, njegova žena ga. Slavica Čir- ković in ga. Zorka Puzić so nato za- peli pesem: “Znaš li tko te ljubi sil- no”. Predstavniki posameznih Cerkva so simbolično prinesli vsak en vrček vode pred daritveni oltar in jo zlili v eno posodo. Škof Jurij je to vodo blagoslovil in z njo pokro- pil vse prisotne. Prazne vrčke so voditelji ponesli domov v spomin na ekumensko srečanje v koprski Abrahamova in naša vera (2) Kdor tvega, pridobi ere ni brez tveganja. Kjer je vse premišljeno, načrtovano in zamejeno, tam za vero ni prostora. Človek, ki zaupa le sebi in Boga pogojuje s svojimi željami, načrti in pred- stavami, ni verujoč človek. Takšen človek Boga kvečjemu iz- siljuje in si ga tako želi podrediti. Na tak način deluje proti Bogu, bogokletno. Vera s svojim se- stavnim delom tveganja človeku sicer povzroča notranjo nape- tost, posebne vrste negotovost, vendar v nje- govo življen- jsko izkušnjo vnaša nekaj novega in edinstvenega – vnaša namreč tisto zdravo na- petost med nujnim la- stnim trudom na eni strani in ponižnostjo pred Gospo- darjem življen- ja in smrti na drugi. Vera je tista, ki človeka dela uravno- vešenega, tista, ki človeški svet združuje z nebeškim, minljivo in nepopolno z večnim in po- polnim. Po Abrahamovem zgle- du je mogoče do vere priti s tem, da lastne želje, načrte in predsta- ve ne jemljemo za absolutne, V ampak jih jemljemo kot sred-stva, kot začasne postaje, po ka-terih nas Bog nagovarja in očiščuje vsakršne zmote ali se- bičnosti. Preseganje omenjene napetosti oziroma negotovosti je mogoče le v stanovitnem zaupanju v božjo previdnost. Gre za pot iz- polnjevanja božjih zapovedi, pot molitve, evharistije, dobrih del, mrtvičenja in vestnega opra- vljanja stanovskih dolžnosti. Pot vere kot tveganja in hkrati zaupanja mora biti vpeta v oko- liščine vsakdanjega življenja, iz nje mora veti zavest, da med la- stnim življenjem in božjo pre- vidnostjo ni mogoče delati ločnic. Vera resda presega člo- veško omejenost in jo povezuje z nebesi, a je istočasno nujna prvina vsakdanjosti, je že vsak- danjost sama, in sicer kot njena sol, kot začimba, ki vsakdanjosti daje okus. Za iskreno verujočega človeka vera ni nekaj posebnega ali izrednega, ampak normalne- ga. Če iskrena vera predpostavlja zaupanje in tveganje, predposta- vlja tudi posamezno osebo kot tako, v vsej svoji celostnosti, brez kakršne koli deljene zvestobe, sumničenja ali “rezervnih načrtov”. Vera je iskrena oziro- ma celostna ali pa je ni! Bog člo- veka kliče, ker ga želi odrešiti in osrečiti. Odrešitve in osrečitve pa človek ne more doseči, če se pred Bogom zapira. Ni dovolj v Boga verovati, am- pak vanj tudi verjeti, mu zaupati. Bog nas ne kliče zato, da bi od nas dobil nekaj, čemur bi se lahko odpovedali, pač pa zato, da bi brez delje- ne zvestobe pogum- no skočili v njegov očetovski objem. Za Psalmistom lahko ponovimo in si za- pomnimo naslednje: “Zakaj nad klavno daritvijo nimaš ve- selja, če bi ti namenil žgalno daritev, bi je ne maral. Moja daritev Bogu je potrt duh, potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš … Sedaj boš imel ve- selje nad daritvami pravičnosti, nad žgalno in celostno daritvi- jo”. (Ps 51,18–19, 21) SM stolnici. “Kakšen pomen je imelo zlivanje vode v skupno posodo”? je po sv. maši vprašal Davorin Kraj- car. Simboli imajo svojo moč in prebujajo vprašanja. Eden izmed odgovorov Davorinu bi lahko bil: “Čeprav je vsak iz svojega vrčka izlil vodo v skupno posodo in so vrčki ostali prazni, smo bili po srečanju vsi bogatejši, saj smo bili deležni “žive vode”. Največji sim- bol in naše največje pričevanje je bila naša skupna molitev in brat- sko srečanje. Po srečanju v stolnici je koprski župnik dr. Primož Krečič navzoče voditelje drugih krščanskih Cer- kva in njihove soproge, pa tudi vse prisotne duhovnike koprske škofi- je, povabil v župnišče. Ob prepro- sti postrežbi je pri mizi stekel po- govor, v katerem so nekateri izpo- vedali svoje življenjske zgodbe. Začutili smo, da smo med seboj povezani in da drug drugega spoštujemo. Ugotavljali smo, da je ena izmed vezi, ki nas v zadnjem času pove- zuje, tudi vez krvi oziroma mučeništva. Samo v prvih dneh januarja je bilo zaradi vere umor- jenih več tisoč kristjanov. Evropski mediji o tem bolj ali manj molčijo. Moja misel: še bolj kot nasilje isla- mistov nad kristjani je skrb vzbu- jajoče to, da tudi v Evropi še zdaleč ne velja načelo enakosti (egalite'). Za to so dokaz tudi predsedniki evropskih držav in vlad, zbrani v prestolnici francoske revolucije. Niti eden izmed njih ni zmogel iz- javiti: “Je ne suis pas Charlie” (Ni- sem Charlie). To z drugimi bese- dami pomeni: žaliti predsednika države, zastavo, vojaško uniformo … je kaznivo dejanje; norčevati se iz Boga in verskih predstavnikov pa je dovoljeno. Priča smo “kolo- nializmu misli”, ki skuša odpraviti versko svobodo, redifinirati družino in odpraviti svetost člo- veškega življenja od spočetja do naravne smrti. Kako to, da kristja- ni ob tem za človeštvo usodnem dogajanju pretežno molčimo? Ekumenski dialog bi lahko posto- terili tudi v pogovorih o teh vprašanjih, ki zadevajo vsako krščansko Cerkev in vsakega re- sničnega kristjana. Bogdan Vidmar Z 2. strani Tujci in ... volično pa je, po njego- vem mnenju, reči, da to, kar se je dogodilo v Pari- zu, ni povezano z islamom. Če sta se terorista sklicevala na preroka, ko sta po streljanju prišla iz redak- cije tednika Charlie Hebdo, je to dovolj dokazljivo povezano z isla- mom. Tu je pomembno locirati ta problem in spregovoriti o globali- zaciji. Za muslimane so karikature Mohameda nekaj neznosnega. Po- polnoma pravilno! (Naša pripom- ba: “Ko so umetniki v Sloveniji v D naročje Brezjanske Marije naslikali podgano namesto Jezusa, smo slišali razlago, da to spada k svo- bodi umetniškega ustvarjanja!!!) Priznati pa je treba, da so tudi za nas zahodnjake nekatere stvari neznosne... Poglejte, veliko mojih francoskih prijateljev je reklo, da ne prenesejo pokritih ženskih obrazov muslimank (burke). Ker človek ne vidi obraza... Tu ne gre za različne načine življenja, vsak način življenja je totaliteta, pro- blem je, da je za nas neznosen način življenja drugih in obratno. Za nas na Zahodu ni samo pro- blem življenja, ampak ga dajemo kot nekaj arbitrarnega. Globaliza- cija prinaša številne probleme, za- to je treba na vsak način braniti evropsko dediščino... ” Med pre- davanjem se je velikokrat skliceval na krščanstvo in Sv. pismo. Tu pa smo zadeli v evropsko bi- stvo. K evropski kulturi spada tudi krščanstvo, saj ima Evropa krščan- ske korenine in je že skrajni čas, da se tega zavedamo vsi. Islam pa v evropsko kulturo prinaša nekaj, kar ni naše. Ko o tem govorimo, vse preveč poslušamo stare ogul- jene fraze, da smo do tujcev ne- strpni. To ni res. Če oni želijo živeti v Evropi, si bodo morali prisvojiti našo kulturo in ne mi njihove. To ni noben rasizem, ampak dejstvo, od katerega ne bi smeli Evropejci odstopati. Kristjani in družba 5. februarja 2015 5 Metka Šinigoj in Peter Spazzapan “Tukaj sem, vedno pripravljen služiti!” POGOVOR Kaj vama pomeni skavtski duh in kakšna je vajina izkušnja v vrstah zamejskih skavtov? Metka: Skavtski duh mi pomeni predvsem bratstvo, tisto nevidno vez, zaradi katere se vsako, tudi še tako težko nalogo odločiš opraviti z nasmehom na ustni- cah in si za to pripravljen žrtvo- vati svoj čas, ker veš, da bo bližnji to cenil. Pri tem igra pomembno vlogo zaupanje, zaradi katerega se v naši organizaciji dobro počutim. To, da skušamo graditi dobre odnose in prebuditi tudi v najmlajših članih iskrenost, poštenost in dobroto, v da- našnjem času ni tako samoumev- no. Skavtski duh je tisti čudoviti občutek, ko se znajdeš v neznani skupini, katere člani nosijo okrog vratu ruto, in si, ko jim odzdraviš s skavtskim pozdravom, v trenut- ku na isti valovni dolžini, kot bi se od nekdaj poznal. Peter: Pri skavtih sem že od zgod- njih otroških let. Preko skavtizma sem spoznal samega sebe in se naučil se soočati z vsem, kar me obdaja: s prijatelji, z naravo, Bo- gom, družbenopolitičnimi vprašanji. Pri skavtih sem se naučil odgovornosti, pomem- bnosti odločanja in predvsem pogumnega odločanja. Že več let sta bila dejavna vo- ditelja. Katere veje/skupine sta vodila in katere izkušnje so bi- le najpomembnejše? Metka: Kot klanovka sem služila najprej eno leto pri veji IV, na Opčinah, v vodu Pand, nato pa poskusila še v veji VV, kjer sem se navdušila, potegnila za sabo še svojega moža in tam ostala tudi po imenovanju vrsto let. Volčiči so se mi dejansko ukoreninili v srce in dušo. Na vsakotedenskih sestankih, prenočevanjih in po- letnih taborih sem preko igre, smeha, a tudi napetih trenutkov in jeze spoznala, koliko ti lahko dajo otroci. To je prava življenjska iz- kušnja: do kakšne me- re lahko s skavtsko metodologijo vzgajaš otroke, ki ti jih starši zaupajo, in kako te šele oni izoblikujejo. Letos sem že drugo le- to klanovodja, kar je popolno nasprotje vo- denja volčičev. Pred sabo imaš skoraj odra- sle osebe z izoblikova- no voljo, osebnostjo in prioritetami, ki ni- so vedno enake kot tvoje. Naučiš se, kaj pomeni služenje v pravem pomenu besede, kako lahko tako težave kot vesele tre- nutke deliš z Njim in kako bližnjega spoznaš na poti z veli- kim p-jem, na kateri deliš napor in si lajšaš trud s skavtskim pet- jem. To izkušnjo sem sprejela kot izziv, saj verjamem, da smo orod- je v božjih rokah in je dovolj le, da se mu prepustimo in On nas bo vodil po poti, ki jo je izbral za nas. Peter: Vodil sem volčiče v Gorici. Takrat me je igrivost te veje po- polnoma prevzela in mi poma- gala ostati razigran in vesel v du- hu kljub napetim študijskim le- tom. Metodologijo volčičev in volkuljic sem globoko vzljubil in sem še zdaj prepričan, da je ge- nialna, perfektna za leta, ko otro- ka uvajaš v svet odnosov in od- govornosti do bližnjega. Kasneje, po univerzi, sem vodil tržaški klan. Pri roverjih in popotni- cah sem še bolj kot me- todologijo imel rad od- nose, spremljal osebno rast, pogovore. Rad sem seveda imel čudovite, enkratne potovalne ta- bore. Pomembnih iz- kušenj je bilo še in še. Vsaka mi je v danem tre- nutku pomagala, da sem pridobil nekaj sa- mozavesti, češ “super, uspelo nam je”. Kakšno je po vajinem mnenju stanje oz. “zdravje” organizaci- je (v Go in Ts)? Metka: Organizacija je splošno gledano v do- brem stanju. Res je, da smo v zadnjih letih priča pomanjkanju no- vih voditeljev, so pa tisti z večletnimi izkušnjami zelo angažirani. Število članov je že nekaj let enako, kar pomeni, da ne upada in je razveseljivo. Na Goriškem je glede voditeljev pre- cej kritično, saj skušajo na vsak način zakrpati luknje, pa čeprav priskočijo na pomoč zrelejši vo- ditelji. Upamo, da bo kdo iz vrst klanovcev prisluhnil svoji pokli- canosti in izbral pot voditelja, kar se pa mora zgoditi na osebni in prostovoljni ravni ne pa kot pri- sila. Peter: Nisem črnogled. Vidim precej mladih obrazov in - kar me veseli - precej manj mladih obrazov, ki vztrajajo v skavtskih vrstah tudi po končanem študiju. To je pomembno: leta prinašajo modrost, izkušnje, kredibilnost. Težave so vedno bile, enkrat jih ima en steg, drugič drugi. Sedaj jih imamo v Gorici. A ljubezen do skavtske- ga stila je močno usi- drana v naši družbi in ne bo minila. Mor- da bo z leti treba najti odgovore na nove rit- me življenja, s kateri- mi se soočajo mladi voditelji in sploh mladi člani. To bo proces, ki bo trajal precej časa, zgodil se bo - upam - naravno. Pomembno je, da bo- mo voditelji znali ostati zvesti svojemu poslanstvu – služenju in bo vsak voditelj svojemu članu starejši brat/sestra. Potem bodo tudi odnosi trdnejši. Kakšni so odnosi med tržaškim in goriškim delom organizacije? Metka: Še kar dobri. Večkrat na skupnih srečanjih pridejo na dan različna mnenja in razmišljanja, ki sprožijo živahno debato, a ko- nec je vedno pozitiven. Zavedam se, da kot v vsakdanjem življenju naletim na ljudi, ki imajo ra- zlično mnenje od mojega, to še ne pomeni, da smo sovražniki. Mnenja sem, da je povsod, še po- sebno v naši organizaciji, treba najti skupno pot, saj stremimo vsi k istemu cilju - vzgajati mlade v zrele in odgovorne člane, ki bo- do, kot narekuje skavtska oblju- ba, z božjo pomočjo vestno služili Bogu in domovini, poma- gali svojemu bližnjemu in izpol- njevali skavtske zakone. Zato je v osnovi celotnega delovanja med- sebojna pomoč. Peter: Izhajamo iz dveh različnih realnosti in izkušenj – Slovenskih goriških skavtov (SGS) in Sloven- skih tržaških skavtov (STS). Na- rejenih je bilo že veliko korakov na poti do enotnosti, a določene zadeve je treba še poenotiti. Med le-te gotovo spada na primer obred obljube. Ker nas ni veliko, je enotnost nujna. In kakšni so odnosi z ZSKSS v matični domovini in z italijan- skimi brati AGESCI? Metka: Z obema organizacijama imamo podpisan sporazum in zelo dobro sodelujemo, saj smo v letih navezali do- bre stike tako s po- sameznimi voditel- ji kot z deželnim (AGESCI) in držav- nim (ZSKSS) vod- stvom. Naši člani lahko opravijo ta- borno šolo tako pri eni kot drugi orga- nizaciji, kar je zelo pozitivno in nam nudi širši vpogled v skavtsko delovanje v dveh različnih stvarnostih. Lani se je tržaški klan ude- ležil vsedržavnega srečanja AGESCI Route nazionale, po lučko miru iz Betlehema pa smo se preteklega de- cembra odpravili na Dunaj s sloven- sko uradno odpra- vo ZSKSS, tako da so odnosi res dobri. Peter: Odnosi so zelo dobri. Prejšnje deželno vod- stvo je z obema organizacijama navezalo izredno dobre stike. Dogovori so jasni, predvsem kar se tiče usposabljanja vodi- teljev, tabornih šol in ude- ležbe na mednarodnih tabo- rih. V nas vidijo tako italijan- ski kot slovenski skavti možnost povezave in spozna- vanja novih okolij. Koliko otrok oz. mladih imate po posameznih vejah v dveh pokrajinah? Metka: Splošna situacija je kar zadovoljiva. Okvirne številke članov na Tržaškem so nasled- nje: 60 volčičev, 62 izvidnikov, 27 roverjev, 30 voditeljev in pripravnikov. Na Goriškem pa je 15 volčičev, 50 izvidnikov, 25 roverjev in 15 voditeljev in pripravnikov. Peter: Nimam točnih številk. Najbolj številčna je vedno veja volčičev in volkuljic, število članov pa potem jasno posto- poma pada, saj z leti dozorijo določene odločitve. Na tržaškem Krasu in v Gorici je število članov kar visoko, ne- koliko manj članov je v mestu Trst, kjer ostajamo aktivni sa- mo v Škednju. Za delovanje organizacije je te- meljnega pomena zadostno število voditeljev. Koliko jih imate? Metka: Na Tržaškem jih imamo dovolj, da krijemo potrebe vseh treh vej. Pred leti smo poskusili odpreti nov sedež na Krasu, a se ni obre- stovalo in zato smo se odločili, da ostane- mo v va- seh, kjer je največ čla- nov – na Krasu so to Opčine, Devin in Nabrežina. Prizadeva- mo si, da bi čim več klanovcev začutilo svoje poslanstvo, dejansko pa vo- denje ni vsem pisano na kožo. Določeni posamezniki se imajo v klanu lepo, ker se počutijo do- bro sprejeti v angažirani skupini soletnikov, ko nastopi čas odho- da, pa se večkrat zaplete. Ker smo namreč slovenska mladinska ka- toliška vzgojna organizacija, ki temelji na določenih vrednotah, verjamem, da za današnjega mla- dega človeka ni enostavno spre- jeti odločitev krščanske vere, slo- venstva in demokracije. Je pa res, da kdor začuti v polnosti te vred- note in jih udejanja v vsakdan- jem življenju, vztraja dolgo let na skavtski poti in pri tem spodbuja mlajše generacije. Peter: Včlanjenih voditeljev je kar precej, tako v Trstu kot v Go- rici, niso pa vsi aktivni v posa- meznih enotah. Idealno bi bilo, če bi vsako enoto vodili trije vo- ditelji, vsaj eden od teh z imeno- vanjem. Takih pogojev nimamo povsod. V Gorici je aktiven samo en voditelj z imenovanjem, nje- mu pa pomagajo tako starejši kot mlajši člani. Bistveno v takih po- gojih ni, koliko voditeljev vodi enoto, ampak samo to, da nobe- nega voditelja ne pustimo same- ga. Če si sam, te lahko vsaka težava spravi na kolena. Če pa si v dveh ali treh, si te težave deliš. Lahko se pogovarjaš o članih, pri- merjaš čustva, ideje in občutke. Vodenje ne sme biti zgolj pripra- vljanje sestankov. Preko vodenja mora vsak voditelj rasti, se razvi- jati v celostno osebo, dosegati vedno nove in nove cilje. S kakšnimi mislimi in občutki sta sprejela novo zadolžitev? Metka: Priznam, da so bili občut- ki na začetku mešani. Ker pa sem v sedemnajstih letih, odkar sem članica skavtske organizacije, od nje veliko prejela, tako na člo- veški kot vzgojni ravni, moram sama k temu tudi nekaj doprine- sti in se ji oddolžiti. Funkcija deželnega načelništva je vseka- kor pomembna in zahtevna, zato upam, da bom kos tej zadolžitvi. Glede na to, da imam ob sebi sposobnega voditelja in lepo sku- pino mladih zagnanih voditeljev, ne dvomim v naše poslanstvo, treba si bo samo zavihati rokave in slediti ciljem. Peter: Mirno, saj vem, da nisem sam. Predvsem pa vem, da mi je katerokoli služenje znotraj SZSO v zelo veliko veselje. Ostati akti- ven skavt mi je zelo pri srcu. Ma- lo zadrege čutim le, ker bom od časa do časa odsoten in moj do- prinos ne bo vedno stoodstoten. Kaj bi nam lahko povedali o novem deželnem vzgojnem načrtu, na podlagi katerega so nastali tudi posamezni vzgojni načrti po stegih? Metka: Zastavilo si ga je že prejšnje deželno vodstvo. Gre za sklepe deželnega vzgojnega načrta za obdobje 2013-2018, ki izhajajo iz pogovorov in idej, zbranih na Taboru voditeljev Drzni si – Mafeking 2013. Točne- je obravnava štiri točke: prva je vloga in pomen Skupnosti vodi- teljev, ki je osnovna celica stega in organizacije. Da vsak steg do- bro deluje, je potrebno, da deluje dobro Sk. Vo., ki naj bo enotna v načrtih in delovanju. Skrbeti mo- ra za čut poklicanosti k voditel- jstvu, doslednost v izbiri odhoda, za stalno izpopolnjevanje na vseh ravneh (duhovni, metodo- loški, osebnostni, fizični), za sku- pinsko delo in soočanje med čla- ni posameznih vodstev enot. Na- slednja točka govori o vzgoji v narodno pripadnost, saj lahko sa- mo s trdnimi koreninami v slo- venstvu poženemo nove veje, ki naj bodo kot mostovi med naro- di in mejami, ob katerih živimo. Tretja točka izpostavi krščansko izbiro, saj mora delo v stegih te- meljiti na iskanju odgovorov na temeljna življenjska vprašanja in na utrjevanju osebne vere, na molitvi kot vezni niti z Bogom in na branju ter spoznavanju Božje besede. Pri zadnji točki dobimo še konkretne cilje na ravni orga- nizacije, kot so poenotenje siste- ma rut, poenotenje obredov obljub, izdelava metodoloških in drugih pravilnikov, novo poime- novanje stegov, poenotenje kroja in pregled možne reforme orga- nizacijske strukture za racionali- zacijo človeških moči med deželo in pokraji- nama. Poenotenje sistema rut in no- vo poimenovanje stegov sta bila že izpeljana, ostali cilji pa še čakajo na uresničitev. Peter: Gre za sad štiridnevnega ta- bora voditeljev le- ta 2013. Sploh pa gre za ideje, želje in cilje, ki smo si jih zadali v prejšnjem dežel- nem vodstvu. Katere bodo smer- nice vajinega de- lovanja? Metka: Prizadeva- la si bova pripelja- ti do konca do- ločene načrte, ki so bili zastavljeni v prejšnjem vod- stvu, na primer metodološke pra- vilnike, ob tem pa spodbujati enot- nost obeh pokra- jin, po kateri lahko res konkretno začutimo iskreno bratstvo ali se- strinstvo med skavti iz bližnjega stega. Prejšnja deželna načelnika sta prav temu namenjala veliko časa in truda, kar je obrodilo sa- dove. Čaka naju temeljito delo, da bova kos najinima predhod- nikoma. Ob strani imava tudi podporo delavnih članov dežel- nega vodstva, kar me še posebno spodbuja pri delu. Ne smeva pa pozabiti na glavno skavtsko ge- slo: “Tukaj sem, vedno pripra- vljen služiti”! Peter: Bistveno je, da deželno vodstvo ljubi organizacijo v celo- ti, tudi tam, kjer kaj ne gre v redu. Pravzaprav ravno tam. Za dober poseg in za dobro vodenje je po- trebno skrbeti za korektne odno- se in poznavanje območja. Cilj je ohraniti lepe odnose, utrjevati versko razsežnost, po kateri po- stane skavtizem res poslanstvo. Želim si, da bi znali stati ob strani vsem, prav vsem voditeljem in priskočiti na pomoč v katerikoli težavi in potrebi. Če bomo znali ohraniti dobro počutje v organi- zaciji, bomo vabljivi in okolje nas bo sprejelo in cenilo. IG Peter Spazzapan in Metka Šinigoj Goriška5. februarja 20156 In memoriam / Ljudmila Šuligoj V goriški stolni cerkvi smo se 28. januarja poslovili od Ljudmile Šuligoj. Pri pogrebnem obredu je sodeloval tudi štandreški dekan Karel Bolčina, ki se je Ljudmili ob koncu žalne maše zahvalil za vse, kar je dobrega storila v svojem življenju. Večji del svojega zemeljskega bivanja je posvetila skrbi za bolne in ostarele in jim nudila vso moralno in materialno pomoč. Na koru stolne cerkve je Mili, kot smo jo imenovali znanci in prijatelji, zapel štandreški cerkveni zbor pod vodstvam Tiziane Zavadlav. Mila se je rodila 29. januarja 1939 na Trnovem. Zaposlila se je v tovarni Anhovo v Desklah. V zrelih letih se je preselila v Gorico. Zelo je bila navezana na Štandrež, kjer je redno zahajala na cerkveni kor in 15 let pela pri Mešanem pevskem zboru Štandrež. Aktivno se je vključila v društveno delo in bila zelo zavzeta pri raznih pobudah. Med leti 1988 - 1991 je bila članica štandreškega dramskega odseka in sodelovala pri štirih celovečernih predstavah. Bila je prijetnega značaja in vesele narave. Imela je veliko in dobro srce in vedno priskočila na pomoč, kjer je bilo treba. Poseben odnos je imela do narave. Rada je hodila v planine in hoja z njo po gozdnatih in travniških površinah je bilo pravo doživetje in dobra šola v naravi. Poznala je večino rastlin, predvsem cvetličnih. Ko je opazila kako rastlino, je z velikim navdušenjem razlagala njene značilnosti, še posebno, če je šlo za rastlino, ki jo lahko uporabljamo v zdravilne namene. Ko je stopila v pokoj, je vse svoje znanje in energije posvetila starejšim osebam, ki jih je obiskovala na domovih in tudi po bolnišnicah. Za vsakogar je imela lepo, prijazno in vzpodbudno besedo. Milo bomo ohranili v trajnem spominu kot lepo in duhovno bogato osebo, ki nam je posredovala marsikatero dobroto svojega plemenitega srca. / DP KCLB / Poklon skladateljema Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju Goriške ustanove - Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Svet slovenskih organizacij Gorica - se bodo v četrtek, 5. februarja 2015, ob 20.30 poklonile dvema pred kratkim preminulima skladateljema iz našega prostora: Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju, ki sta s svojo ustvarjalnostjo izredno obogatila zborovsko in tudi glasbeno področje v našem širšem prostoru. Oba sta bila večkrat člana naših strokovnih komisij, ki so ocenjevale glasbena in zborovska dela ob razpisih natečajev. Naši zbori večkrat uvrščajo v svoje sporede njihove skladbe, ki so zelo priljubljene tudi pri ljubiteljih zborovskega petja. Na večeru ob dnevu slovenske kulture bodo sodelovali MePZ Hrast iz Doberdoba z zborovodjem Hilarijem Lavrenčičem in F. B. Sedej iz Števerjana z zborovodjo Aleksandro Pertot, ki bosta izvajala njune zborovske skladbe. Slavnostni govornik bo časnikar Andrej Černic. Spored bodo obogatil i še sopranistka Nataša Jakopič ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček ter flavtist Fabio Devetak in kitaristka Martina Gereon. Recitacije Prešernovih del bo podal Nikolaj Pintar, vezni tekst pa bo prebrala Lucrezia Bogaro. Prireditev bo režirala Metka Sulič. Ljubitelji slovenske besede in glasbe vljudno vabljeni! Kratke Tone Rode, direktor založbe Družina, na srečanju pod lipami “Ne moreš biti kristjan v družbi, če prej nisi vernik” b mesecu verskega tiska sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič povabila na goriško srečanje pod lipami v četrtek, 29. januarja, Toneta Rodeta, direktorja založbe Družina, pesnika in očeta petih otrok. Rodil se je v Argentini leta 1969 staršem, ki so se tja zatekli v valu povojne emigracije, je dejal časnikar Andrej Černic, ki se je po- govarjal z gostom. Slovenstvo in je- zik sta Rodetu vedno bila nekaj vsakdanjega. V Argentini so ga zaz- namovale pomembne javne oseb- nosti, intelektualci in duhovniki, ki so v 80. letih bili na višku svoje intelektualne moči in so žlahtno ljubezen do naroda, jezika in kul- ture predajali rojakom v slovenskih domovih in okrajih. V Sloveniji je bil prvič leta 1986, je še dejal. Zelo zgodaj se je začel uk- varjati s pisanjem in urednikovan- jem. V letih okrog osamosvojitve je navezal več stikov z različnimi mladimi iz zamejstva, zlasti iz Ko- roške in Tržaške. “Ta izmenjava je rodila tudi pričakovanja in želje po ponovnih spoznavanjih”. Veliko si je dopisoval. V Ljubljani se je pri- bližal krogu Nove revije in Tretjega dne: Niko Grafenauer in Jože Snoj sta ga “malce vzela za svojega”; Ma- tija Ogrin pa je bil tisti, ki mu je v določenem trenutku dejal, da mo- ra “zaključiti krog”. Ta misel je v re- snici tlela kar nekaj časa. Z ženo Kristino Kremžar, s katero imata “skupne poglede na vrednoto ko- renin”, sta se pogumno odločila in leta 2009 prišla v Slovenijo. Nadškof Stres je Rodeta spodbudil, naj kandidira za mesto direktorja Družine. Lastniki založbe - šest slo- venskih škofij - so bili namreč pri- pravljeni na profesionalizacijo vod- stva, “na tem mestu so želeli izrec- no laika”. To je bila za Rodeta na- ravna priložnost, da je povezal po- slanstvo in poslovne izkušnje, lite- rarno ustvarjanje, posredovanje idej in strokovni prostor. To je bil “velik blagoslov”. V današnjem času so - še zlasti za mlade - nadvse O pomembni človeške vezi, vzdrževanje mostov med skupno- stmi Slovencev po svetu, skupne korenine - v kulturnem, človeškem in duhovnem smislu. “Moramo uresničevati Slovenijo v svetu”! O domovini Ob prihodu v Slovenijo je Tone Ro- de sprva občutil kulturni šok, pa čeprav domovine ni nikdar ideali- ziral. Tu je pa le imel občutek, da vse sloni na financah; pogrešal je zastonjskost in pripravljenost, da nekaj narediš za skupnost, ne da bi kaj zahteval v zameno. “To, kar si prejemal zastonj, te na neki način formira, te naredi drugačnega”. Ni samoiniciative, “ni nagiba k rado- darnosti, ki ga potrebuje vsak od nas, če hoče biti v polnosti človek”. Nad Slovenijo ob prihodu ni bil “ne razočaran ne prav posebno po- zitivno presenečen”. Je pač taka, “z velikimi problemi, s človekom, ki notranje v bistvu ni osvobojen... Je ogromno dobrih ljudi, ki še niso zaznali, da se v tem pozitivnem lahko povezujejo... Večkrat se dro- bimo, v družbi in tudi v Cerkvi”. Ni smisla za vzajemno, težko je sprožiti sinergije, nagnjeni smo k neenotnosti. “Tkivo, ki je poklica- no biti Kristusovo mistično telo in vzor edinosti, je razdrobljeno”. Za- to Rode upa v novega nadškofa Zo- reta, “da bi mu uspelo okrog skup- ne mize počasi združevati različne ljudi in poglede na stvari... Da bi postavili nove temelje za naše družbeno udejstvovanje in cerkve- no delovanje za prihodnost”. Svoje življenje doživlja kot poslan- stvo. “Ko imaš nekaj, kar moraš na- rediti, imaš občutek, da bo tvoje de- lo lahko pomenilo tisti kanček možne spremembe v določenem prostoru. Takrat imajo smisel delo, življenje, stvari, ki jih imaš pred sa- bo, tudi nekatere nepredvidene”. O Argentini V Argentini se gledališka in pevska dejavnost ter prostovoljno šolstvo še naprej razvijajo, izgublja pa se pogovorna slovenščina: če te ni, se v družini ne predaja naprej otro- kom. “Bodimo iskreni: mladi go- vorijo špansko, to je njihov pogo- vorni jezik”. Zato je nujno, da se pletejo vezi, da bi imeli mladi Slo- venci študijske izmenjave, da bi tisti iz matice v Argentini študirali npr. španščino, argentinski pa slo- venščino, “to bi bila zanimiva po- pestritev dogajanja. Treba je ustva- riti nove priložnosti”. Za izseljen- sko skupnost je “navsezadnje na- ravno, da se v določenem trenutku na neki način integrira v družbo, v kateri živi, in da se določene poseb- nosti tudi izgubljajo”. Zato je toliko bolj pomembno, “da pojmujemo slovenske otoke po svetu kot re- snične potenciale s kulturnega in gospodarskega vidika”. Še vedno “imamo pregrade v glavi, teh po- tencialov ne znamo izkoristiti, še zlasti ne politika in diplomacija. Rezultati bodo, če bomo v to verje- li”. O gospodarstvu Glede gospodarstva je Slovenija “še v krču, kot smo še v krču glede naše identitete in zgodovine”. “Še ved- no nimamo enotnih zaključkov o naši polpretekli zgodovini, ki bi nas poenotili okrog skupnega progra- ma, ki bi nam dal skupno perspek- tivo”. Sicer pa “ne smemo obupati, 25 let ni nič v razvoju države! Samo od sebe se pa nič ne bo zgodilo. Če se bomo povezali med sabo, bo Slovenija imela prihodnost”. O Družini Družina je diversificirana družba, sloni na več strateških nogah. Šli so ekspanzivno na trg, saj “Družina mora imeti ne le pastoralno in ko- munikacijsko vlogo znotraj kato- liškega prostora, ampak zaradi teže in velikosti v slovenskem prostoru tudi misijonsko vlogo”. Z novimi publikacijami iščejo različne ciljne skupine, da bi krščanske vrednote skušali posredovati širše v družbi. “Najprej moramo biti učinkoviti in profesionalni, pošteni in korektni. Drugače ne moremo govoriti o idealih”. Vse se začenja pri ljudeh. Ključno je ustvarjati dobre timske delovne skupine okrog različnih knjižnih, revijalnih oz. medijskih projektov, ki kvalitetno in s sodob- no govorico znajo nagovoriti nove generacije. “Mi smo zdaj v polnem razvojnem procesu. Na področju knjig rastemo po 10% letno. Družina ima 16 revij, skupna na- klada je 28 tisoč naročnikov”. Ted- nik ima “nenadomestljivo vlogo, to pozicijo nam zavidajo; naša od- govornost je, da jo še razvijamo in utrdimo”. Kulturo moramo še na- prej predajati na načine, ki jih bo nova generacija lahko razumela. “Zato gremo tudi v nove poskuse... Kdor stoji, pade, hira, umira”. Po- membno je postaviti na noge “ustvarjalne delovne skupine, ki si bodo kaj upale narediti, tudi ko nas ne bo več. Moja vloga je ustvariti skupino, ki bo boljša od mene, ki bo mene lahko nadomestila... V medijih so ključ uspeha ljudje”! O kristjanih v družbi Roko je treba ponujati, dialog je tre- ba iskati, a ne za ceno, da boš opu- stil svoj pogled na svet. “Kristjani smo poklicani biti akterji v družbi”. Biti morajo trdni, s konkretnim predlogom za družbeno ureditev, ker so prepričani, da imajo krščan- stvo, družbeni nauk Cerkve in cer- kveno učiteljstvo primerne odgo- vore na vprašanja današnjega časa. “Naša življenjska sila izhaja iz naše vere”. Zato “ne moreš oznanjati, česar v sebi nimaš. Ne moreš biti resnično kristjan v družbi in poli- tiki, če nisi prvo vernik, če ne ver- jameš v Kristusa”. Razmišljati mo- ramo o tem, “da skupaj nekaj pu- stimo za sabo... To ni stvar enega človeka, ampak omizij”. V politiki delaš za nekaj višjega. Sama politi- ka je po besedah papeža Frančiška ena izmed najvišjih oblik ljubezni do bližnjega. Ko se bomo tega za- vedeli in nas bo več o tem podob- no razmišljalo, takrat bomo nare- dili preboj naprej. DD SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ - GORICA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL “GLASBA JE IZREDNO BOGATA GOVORICA” (Pavle Merku’) Dan slovenske kulture posvečen skladateljema Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju Sodelujejo: Andrej Černic, nagovor Nataša Jakopič, sopran / Neva Klanjšček, klavir Fabio Devetak, flavta / Martina Gereon, kitara Nikolaj Pintar, recitator /Lucrezia Bogaro, vezni tekst MePZ Hrast iz Doberdoba / MePZ F.B. Sedej iz Števerjana režija Metka Sulič Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Četrtek, 5. februarja 2015, ob 20.30 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vljudno vabi na odprtje razstave FRANKO VECCHIET Skozi prostor in čas Tržaškega umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn Glasbeni poklon: Kris Jug, harmonika Kulturni center Lojze Bratuž torek, 10. februarja 2015, ob 18. uri Slovenski otoki po svetu so resnični potenciali s kulturnega in gospodarskega vidika. “V medijih so ključ uspeha ljudje”. Ne smemo obupati, 25 let ni nič v razvoju države. Samo od sebe se pa nič ne bo zgodilo! Tone Rode in Andrej Černic Goriška 5. februarja 2015 7 Mladinski center v Vrtojbi Predstavili so se štandreški zbori elika dvorana Mladinske- ga centra v Vrtojbi je bila 31. januarja nabito polna hvaležnih gledalcev, ki so priso- stvovali predstavitvi zborovskega petja v Štandrežu in ob koncu nagradili nastopajoče z dolgim aplavzom. Kot je v svojem nago- voru povedal Damjan Paulin, se je v Štandrežu začelo zborovsko petje pred 140 leti, ko so ustano- V vili Bralno in pevsko društvo.Prvi zborovodje so bili učiteljištandreške ljudske šole, ki so tudi skrbeli za cerkveno petje. Štan- drež in Vrtojba sta najbližja so- seda, zato je dogajanje v enem kraju vplivalo tudi na dogajanje v drugem. Dvakrat smo živeli v isti državi, najprej v Avstro- Ogrski do prve svetovne vojne in nato pod Italijo v obdobju fašiz- ma, ki nam je bila sovražna in nas je hotela uničiti kot pripad- nike slovenskega naroda. Po dru- gi svetovni vojni pa je železna za- vesa padla ne samo med dvema državama, ampak tudi med dve- ma blokoma. Končno sta nas osamosvojitev Slovenije in Evropska skupnost spet združili in s tem ustvarili pogoje za nor- malno življenje ob nekdanji meji in sodelovanje na raznih področjih, tudi kulturnih. Zadnja leta be- ležimo razne po- bude, ki prispeva- jo h krepitvi skup- nega prostora, predvsem na kul- turnem področju. Meje ni več, svo- bodno se lahko gibljemo. To gi- banje naj zajame tudi naše skupne kulturne korenine in naj še okre- pi že lepo utečeno sodelovanje. Dogajanje na odru in tudi ob njem so oblikovale pevske sku- pine, ki delujejo v Štandrežu. Rdeča nit je bila ljudska pesem, ki je najžlahtnejši izraz vsake skupnosti in so jo doživeto zape- li, po tematskih sklopih, štan- dreški pevci. Za gledališko razgi- banost na odru sta poskrbeli Marta Bizjak in Majda Zavadlav, ki sta celoten program smiselno povezovali na duhovit in prisrčen način. Ljubezenski pri- zor sta zaigrala Rosanna Zotti in Cristian Benedetti. Program je začel trio z ljudsko Na planincah v izvedbi treh generacij, najm- lajša Makrina Quinzi, njena ma- ma Darja Pavio in Aleš Hoban. Trio je na citre spremljala Marta Bizjak. Sproščeno so nato prišli na prizorišče otroci cerkvenega pevskega zbora in pod vodstvom Lucrezie Bogaro razveselili po- slušalce z venčkom narodnih. Ljubezenske motive je sproščeno odpel Mešani zbor Štandrež pod vodstvom Mirana Ruzzierja. Cer- kveni zbor pa je svoje glasove na- menil Marijinim melodijam. Ti- ziana Zavadlav je poskrbela, da se je ženska skupina predstavila z občutenim izvajanjem pesmi, ki spominjajo na mlade v vo- jaških uniformah. Aleš Hoban je vodil skupino moških glasov, ki se zadnjič poslavljajo od prijatel- jev in znancev. V zadnjem delu pa so prišle na vrsto bolj vesele pesmi za vinček žejna grla sku- pine Sraka pod vodstvom Patric- ka Quaggiata. Ob koncu so skup- no zapeli vsi pevci. Vezno besedilo je skupinsko de- lo, za koordinacijo pevsko- gle- dališke predstave pa je poskrbel Božidar Tabaj. DP Osma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Zaljubljeni gorili ad trideset otrok se je v ponedeljek, 26. januarja 2015, zbralo v mladinski sobi, polni prikupnih ilustrira- nih knjig, da bi na Pravljični uri- ci prisluhnili lepi zgodbici in ob njej spoznali kakšno modro življenjsko iskrico, ki pomaga pri razvijanju njihove osebnosti. Priljubljeni pravljični popoldne- vi so v zadnjem času postali pra- va drobna gledališka srečanja. Tudi tokrat je bilo tako. Karin Vižintin, ki so jo malčki že spoz- nali na zadnjih dveh Pravljičnih uricah, je s sošolcem Manuelom Quaggiatom, ki se je prvič pred- stavil otrokom kot igralec – oba obiskujeta tretji razred znanstve- nega liceja v Gorici –, popeljala zvedave radovedneže naravnost v daljno, nepoznano džunglo, kjer med gostim rastlinjem živijo tudi gorile. Karin se je sproščeno spremenila v bolj suho gorilo Si- mono, ki se je zagledala v močnega, velikega gorilo Gre- N gorja. Ta pa se je seveda do ušeszaljubil v ljubko Simono. Vsakod njiju bi rad bil čim bolj podo- ben drugemu. Simona se je žele- la zrediti, da bi bila čim bolj všeč Gregorju, on pa bi se rad posušil. Tako sta na ples odšla eden z zelo zategnjenim pasom, da bi se zdel čim bolj vitek, druga pa z opasa- no blazino, da bi bila videti bolj okrogla. In seveda sta se zgrešila!! Ko sta se končno našla, sta odkrila, da sta si všeč zato, ker sta takšna, kakršna sta. Iz vsebi- ne se je izluščila misel, da se mo- ramo sprejemati takšni, kakršni smo, saj smo prav zaradi naših lastnosti, ki se morda nam sa- mim zdijo napake, edinstveni. Malčki so pozorno spremljali pravljični gledališki utrinek in se ob koncu lahko posladkali z ja- bolčnimi krhlji, ki sta jim jih po- nudila Karin in Manuel, potem pa so si ob pomoči mamic, tet ali nonic izbrali zaželjeno knjigo. IK Obvestila Enkrat skavt, vedno skavt! Če je v tebi to geslo še vedno živo ali pa bi ga rad obudil, pridi na informativno srečanje za pripravo praznovanja 50- letnice slovenskega skavtizma na Goriškem. Letniki 1970, -71, -72, -73 in -74 se srečamo v petek, 6. februarja, ob 20. uri, na skavtskem sedežu v Gorici. V nedeljo, 8. februarja 2015, ob 18. uri bo v Kulturnem centru v Jamljah gledališka skupina KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo Marjana Tomšiča Češpe na figi v režiji Sergeja Verča in Minu Kjuder. Pastoralno področje Soča-Vipavavabi tudi letos na tradicionalno procesijo z lučkami ob obletnici prikazovanja Matere Božje v Lurdu. Obred bo v nedeljo, 8. februarja, z začetkom ob 18. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu. Iz cerkve bo procesija krenila po vaških ulicah in se sklenila v isti cerkvi. Ob 50-letnici slovenskega goriškega skavtizma se pripravlja spominska razstava. Prosimo vse aktivne in nekdanje člane, ki hranijo in bi lahko ponudili zanimivo skavtsko gradivo, da to javijo pripravljalnemu odboru na tel. št. 338-7501181 (Tamara) ali 347- 5329299 (Marko). Zahvaljujemo se za sodelovanje. Katoliška knjigarna v Gorici išče pomočnico / pomočnika. Zainteresirani naj oddajo do 14. februarja 2015 prošnjo z osebno predstavitvijo v knjigarni na Travniku 25. Resna in zanesljiva gospa z večletno izkušnjo nudi pomoč pri likanju, čiščenju in drugih gospodinjskih opravilih ter 24 -urno nego in oskrbo starejšim osebam. Tel. 0038653051446 ali 0038641848064. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. Mlajša gospa z izkušnjami pri negi starejših oseb in gospodinjskih opravilih nudi pomoč na domu. Tel. št. 00386 41390244. Mlajša gospa z večletnimi izkušnjami kot pomočnik v kuhinji nudi pomoč v gostinjskih obratih in restavracijah ter pri gospodinjskih in hišnih opravilih. Tel. št. 00386 40120919. Prodajam suha gozdna drva in extradeviško oljčno olje. Tel. 0481/390238. 20-letna študentka z izkušnjaminudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Dobrosrčna upokojenka iz Kozine z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam 24 ur dnevno. Tel. št. 00386 40 621 424 (iz Italije) ali 040 621 424 Slo (mobi). Prodam motokoltivatorNIBI dizel KW 18 v zelo dobrem stanju, malo rabljen. Primeren za vrtnarstvo. Tel. 0481 884077. Darovi Za Novi glas: Zaffalon Devetti Jolanda 35 evrov, dr. Pietro Pavlica 200 evrov, Ciril Ferletič 25 evrov, inž. Marjan Velikonja, Nemčija, 100 evrov, Marija Pegan 12 evrov, Saša Benulič 55 evrov. Za Novi glas: Kati Burjes, ZDA, 163,92 evrov. Sožalje Ob smrti Ljudmile (Mile) Šuligoj izreka globoko sožalje svojcem in prijateljem Prosvetno društvo Štandrež. Ohranili jo bomo v lepem in hvaležnem spominu, saj je veliko naredila za našo skupnost. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 6.2.2015 do 12.2.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 6. februarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 7. februarja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 8. februarja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 9. februarja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 10. februarja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 11. februarja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred 200 leti se je rodil sv. Janez Bosco - Izbor melodij. Četrtek, 12. februarja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. Pravljična predstava Zasijala je Zvezdica Zaspanka DIJAŠKI DOM GORICA der prenatrpane velike dvorane Kulturnega do- ma v Gorici je bil v četrtek, 18. decembra 2014, prizo- rišče ljubke uprizoritve, vsem otro- kom zelo znane igrice Zvezdica Za- spanka, ki jo je najprej kot scenarij za radijsko igro, nato kot lutkovno igrico s tankočutnim posluhom za otroška srca napisal pisatelj, igralec in režiser Frane Milčinski s psev- donimom Ježek (1914-1988). Ob stoletnici njegovega rojstva so žele- li to njegovo pravljično delo, ki je v knjižni obliki izšlo l. 1959 in raz- veselilo od tedaj ničkoliko genera- cij otrok, v goriškem Dijaškem do- mu Simon Gregorčič postaviti na oder z otroki, ki popoldneve preživljajo v njem ne samo ob utrjevanju šolskih predmetov in pisanju domačih nalog, ampak čas po teh učnih obveznostih namen- jajo raznolikim dejavnostim. Izo- blikovalke predstave, režiserka, mlada vzgojiteljica Andreja Bene- detič in vzgojiteljici Danjela Simčič in Lili Grudina, ki sta s koreograf- skimi figurami razgibali pravljični prikaz, so pripravile všečno igrico, polno veselega razpoloženja. Starši, ki so se ob koncu novembra udeležili ustvarjalne delavnice, so izdelali scensko ozadje, ki je na eni strani gledalce opozarjalo, da se del igrice dogaja na nebesnem oboku med oblaki, kjer kraljuje boter Me- sec in so mu pokorne zvezdice ter kjer šviga komet Repatec, drugi del O pa v skromni, bolj zanemarjenihiški razbojnika Ceferina. Temu jeprijazna, dobra zvezdica pomaga- la, da mu je spet začelo utripati srce v prsih in da je začutil, da lahko ponovno ljubi. Kostume, še poseb- no blesteče za zvezdice, si je zami- slila vzgojiteljica Jani Fortuna. Prav za to priložnost je privlačno in poučno igrico Franeta Milčinskega priredila pevka Damjana Go- lavšek. Ona je otroke tudi naučila v igrici zapete pesmice. Še sama jih je nekaj odpela v živo. V pravljično zgodbico so poleg pevskih vplete- ni tudi ritmično živahni plesni tre- nutki, tako da so v njej lahko vsi sodelovali, od najmlajših, ki obi- skujejo ludoteko Pikanogavička, do večjih, najstniških obiskovalk Dijaškega doma. Pred samo pred- stavo so večji učenci na svojevrsten način prikazali življenje in delo Franeta Milčinskega –Ježka, hu- morista z velikim srcem. Zbrano občinstvo (le kje so vsi ti gledalci, ko so na sporedu druge kulturne prireditve?) je malim in večjim iz- vajalcem namenilo dolgotrajno ploskanje, ki je bilo tudi zahvala vsem tistim, ki so pripomogli k te- mu, da so odrski prikaz in plesni deli tako lepo uspeli. Ob koncu je nastopajoče pohvalila ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki se je tudi poimensko zahvalila vsem, ki so se trudili pri uresničitvi tega lepega otroškega večera. IK KD SABOTIN KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE OBČINA GORICA ŠTMAVER - na sedežu društva - okraj Znorišče, 4 PRAZNIK SV. VALENTINA Sobota, 7. februarja 2015 - ob 17.00: predstavitev 48. Kraškega pusta - ob 20.30: kulturno-zabavni program in druga pustna presenečenja s kraljem in kraljico Kraškega pusta in plesno skupino AKŠD VIPAVA - ob 21.00: Happy Hour ples v maskah s triom EXPRESS Nedelja, 8. FEBRUARJA 2015 - ob 9.00 odprtje kioskov - ob 11.15 slovesna sv. maša po maši družabno srečanje Delovali bodo kioski z jedmi na žaru, vinom, pijačo in domačimi štruklji. Praznik bo v ogrevanem šotoru. V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO SV. MAURA IN SILVESTRA TER CIVILNO ZAŠČITO OBČINE GORICE POD POKROVITELJSTVOM ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Kultura5. februarja 20158 SSG / Abonmajska sezona v Gorici Humorno nostalgičen pogled v minule čase lovensko stalno gledališče je v ponedeljek, 26. januarja 2015, ponudilo svojim go- riškim abonentom v pogled gla- sbeno gledališko predstavo Kaba- ret zlatih let, produkcijo Cafe’ tea- tra po motivih iz romana Kuba li- bre Marka Vezoviška. Zamislila in izvedla so jo sama slavna imena: dramaturško jo je obdelal Matej Bogataj, glasbo je prispeval Moj- mir Sepe (1930) z vzdevkom Moj- zes, avtor mnogih zimzelenih slo- venskih popevk, npr. Zemlja pleše, 1962, Poletna noč, 1964, režijo je podpisal Jaša Jamnik, ele- gantne, “brezčasne” kostume pa Alan Hranitelj, eden izmed naj- bolj kreativno izvirnih in cenje- nih kostumografov na Sloven- skem, ki je uspeh doživel tudi v tujini. Z igralko Laro Jankovič, nekdanjo iskrivo članico SNG No- va Gorica, nastopa v predstavi slo- venski skladatelj, aranžer in pro- ducent Gregor Strniša (1959), sa- mostojni umetnik, ki je napisal glasbo za več kot 50 gledaliških predstav in za to prejel dve pre- stižni nagradi, na festivalu MES v Sarajevu in Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Za izvrsten godalni trio, ki ga je sam ustanovil, All Ca- pone Štrajh Trio - pred leti je bil gost Goriškega vrtiljaka v Kultur- nem centru Lojze Bratuž in je izredno navdušil mlade gledalce -, je komponiral vrsto uspešnih skladb. Vsebinsko se predstava Kabaret S zlatih let z glavno in edino prota-gonistko Marjano, ki ima slavenpriimek Trubar, saj je iz Dolenjske doma, malce nostalgično ozira v tiste čase, ko so Slovenci živeli v skupni državi, pod socialističnim režimom, v katerem je bil nespo- ren vodja maršal Tito; njemu v poklon so prirejali štafete, dan mladosti …Takrat je bilo veliko govora o bratstvu in enotnosti. S humorno noto se uprizoritev spogleduje tudi s tem, kako je Slo- vencem uspelo preživeti ta socia- listični čas in so se kljub vsemu na njegov račun znali tudi smeja- ti, kako so se po osamosvojitvi znašli v demokraciji, za katero še sedaj niso zreli, saj so se po razpa- du Jugoslavije pri političnem preobratu najbolj navzeli kapita- lističnega mišljenja in ravnanja. Da bodo prebrodili vse te zmote in končno dorasli, pa bo treba kar nekaj vztrajnosti in tudi … hu- morja. Tistega humorja, s katerim protagonistka, igralka in pevka Marjana, sočno prepleta svojo življenjsko pripoved, ki jo je iz so- cializma popeljala v svet punka in zagrizene borbe za svobodo, tudi osebno seveda, in je ob ljublje- nem fantu vzljubila tudi glasbo in z njo šansone. Slednjič je pristala v današnjem času kot bolj umir- jena žena in mati. Svojo življen- jsko zgodbo razgibano pripove- duje novemu pianistu, ki jo spremlja na vaji. Igralka Lara Jan- kovič je s svojim živahnim nasto- pom, ki razkriva temperamenten, primorski značaj, in s svojo “ognjevito” odrsko prezenco na- polnila prizorišče, zastrto v ozad- ju s paravanoma, in duhovito raz- pletla pripoved, obogateno z gla- sbo, pesmijo in plesom. Pri kla- virju v ospredju jo je spremljal Gregor Strniša, nekoliko bolj zadržan v vlogi pianista. V pred- stavi zazveni kar nekaj znanih po- pevk in šansonov v odlični inter- pretaciji Lare Jankovič, ki ima tudi izrazito pevsko dušo in zna po- doživeto posredovati vsebine od- branih pesmi in šansonov, ki vse- lej zadobijo nekaj francoskega na- diha. Sodeč po ploskanju in po tem, da so brez klepetanja spremljali odrsko dogajanje, je bila ta ko- morna glasbena predstava všeč tudi dijakom. Kljub navzočnosti višješolcev so sicer v veliki dvora- ni goriškega Kulturnega doma ze- vali prazni sedeži, ki žal potrjujejo dejstvo, da se za SSG v Gorici niso še vrnili nekdanji “zlati” časi. Ti- sti, ki spremljamo goriško gleda- liško sezono SSG že veliko let, se še zmeraj ne moremo otresti občutka, da nas vodstvo tržaškega gledališča v zadnjih letih ima za bolj “obrobne, podeželske” gle- dalce, ki se zadovoljijo tudi z upri- zoritveno bolj skromnimi pred- stavami. Zato jim zapored lahko postreže tudi dve precej slični gla- sbeno-gledališki uprizoritvi, kot sta predstavi Zlati prah imaš v očeh in Kabaret zlatih let. Pri tem voditelje gledališča verjetno sploh ne prešine misel, da bi si tudi go- riški abonenti radi ogledali kakšno bolj markantno, solidno, “veliko” predstavo, ki jo oblikuje- jo priznani gledališki obrazi. Iva Koršič Veseljaki zlati v Pragi Otroškemu zboru Veseljaki iz Doberdoba je čarobna Praga podarila magično doživetje. Pevci in zborovodkinja Lucija Lavrenčič Terpin so se skrbno pripravili na nastop na mednarodnem tekmovanju Allegro, kjer so osvojili prvo nagrado v svoji starostni kategoriji, navdušen sprejem publike in pohvalno mnenje žirije, ne nazadnje diplome, ki so jih organizatorji podelili vsakemu posameznemu pevcu kot otipljivo in trajno znamenje dosežka. Igralsko in pevsko tekmovanje za otroke in mlade prireja praška Detska akademija, da bi tudi na ta način spodbujala večstransko kreativnost mladih, v sozvočju z usmeritvijo svojih multidisciplinarnih učnih programov. Živahni Veseljaki so se uspešno prilagodili posebnim zahtevam in so v skladu s pravilnikom pripravili program pretežno tujih skladb (predvidena je bila samo ena pesem naroda, ki ga skupina zastopa) in koreografirano izvedbo. Nastopi so potekali v baročni palači Kaiserstein, ki jo je Unesco uvrstil med zaščitene zgodovinske znamenitosti. Udeležba na praškem tekmovanju je nastala na osnovi osebnega stika zborovodkinje doberdobskega zbora z ravnateljico praške glasbene šole Pavlo Zumrovo, ki je vzbudila njeno zanimanje za te posebne preizkušnje. Na tekmovanju je koreografirana izvedba skladbe Sing Sing na poseben način izstopala, saj je žirija ravno zaradi prikupnega nastopa uvrstila Veseljake tudi v ožji izbor kandidatov za koncert nagrajencev. Umetniško zadoščenje je nadgradilo še sodelovanje zbora pri bogoslužju v prelepi praški stolnici, kjer so mali pevci peli s stolnim zborom. / PAL Dnevnik Alojzija Šuca, oskrbnika gradu Dobrovo, iz časa 1. svetovne vojne Ob 100-letnici začetka soške fronte bi bilo zelo dobro objaviti ta rokopisni dnevnik, ki ga ima že pretipkanega Goriški muzej v Novi Gorici. Za Goriška Brda in za celotno Goriško bi bila to zelo zanimiva objava. Dnevnik obsega obdobje od italijanske okupacije Brd leta 1915 pa do vrnitve Dobrovcev iz begunstva januarja 1919. Obsega kar 54 gosto tipkanih strani in v podrobnostih obravnava življenje Slovencev v spodnjih Brdih in v begunstvu v Italiji. To so bili Biljanci in Kozanci, ki so bili že poleti 1915 odpeljani v begunstvo. Dobrovci so ostali doma še do aprila 1916, ko so tudi oni morali zapustiti domove. Ob tem Alojzij Šuc opisuje pomembnejše vojne dogodke, pa tudi vsakodnevno življenje na Dobrovem in tudi v sosednjih vaseh, ki niso bile izseljene, na primer v Medani, Fojani, v Drnovku in Snežečah. Od aprila 1916 je avtor opisoval življenje v begunstvu v Lombardiji, hkrati pa omenja tudi različne informacije in novice, za katere je izvedel iz pisem in na druge načine. Posebej ga je zanimalo, kako je potekalo življenje doma v Brdih v neposrednem zaledju soške fronte. Šuceva sinova Stanko in Vencelj, kot tudi še nekateri mladi Brici, so v begunstvu obiskovali italijanske srednje šole in jih pozneje tudi dokončali. Škoda bi bila, če ne bi prišlo do objave tega pomembnega vira o življenju Bricev pred 100 leti. / Peter Stres Kratke Šesta številka otroške revije Pastirček Šaljivec pust se bo prav kmalu umaknil postu o se s Svečnico ali Jezu- sovim darovanjem, 2. februarja, konča božični čas, se na ulicah poja- vi norčavi pust in z njim male in velike maškare, katerih no- ri ples ima svoj višek na pu- stni torek. Za njim pa nastopi resni post, ki nas vabi, naj se marsičemu odrečemo, naj bolj premišljujemo božjo be- sedo, naj se, skratka, dobro pripravimo na največji krščanski praznik, Veliko noč. Da je cerkvenih praznikov v februarju kar veliko (poleg Svečnice so god sv. Blaža, 3. 2., dan bolnikov, 11.2., pa še začetek 40-dnevnega posta, letos 18.2.), pojasnjuje Pa- stirčkovim bralcem Marijan K Markežič v urednikovi beležkišeste številke te otroške revije,ki je zamišljena tako, da jo s pisalom in z barvicami v ro- kah dopolnjujejo in lepšajo sami mali bralci. V veselje najmlajših risarjev se med- vedka Metka odpravlja na pu- stno rajanje; kot vselej bodo ilustracijo Danile Komjanc otroci odeli v čim lepše barve. K nam prihaja čudna spaka, / pred povorko, glej, koraka, / smeha seje zlato seme, / plo- skajo mu pustne šeme, tako se glasi prva kitica pesmice Februar, ki jo je šegavo napi- sal V. Tihomir Arhar, prav ta- ko hudomušno ilustracijo je prispevala Danila Komjanc. Spretni prstki si bodo letos lahko sami napravili pustno masko, velik nos, nataknjen na črna očala, če bodo pazlji- vo prebrali navodila na 25. strani februarske številke Pa- stirčka. O Prešernovem dne- vu, prazniku kulture, poje pe- sem Ljubke Šorli, ki jo je ugla- sbil Patrick Quaggiato in bi bila zelo primerna za šolsko Prešernovo pro- slavo. Glas srca je naslov stihov, ki jih je stkalo drhteče srce iste pesni- ce. Iz njih izžareva neiz- merna ljubezen do slo- venskega jezika: Kako je mila naša govorica... / Ko mamico pokličem in očeta, / zazdi se mi, da je beseda sveta / in da gori ko živa plamenica. O milini in zvočnosti naše slovenske besede bodo bralci prebrali v zapisu Slovenska beseda na 15. strani šeste Pastirčkove številke. Nemarni Pacek Walterja Gru- dine razmišlja o Prešernu, čeprav ne ve točno, kdo je. Rad bi namreč postal slaven kot on, ker mu vsako leto na- menjajo proslave in mu naz- dravljajo … Za male in velike učence je svečan tudi mesec spričeval. Prvo šolsko polletje mineva tudi za Dojenčico, ki si je izmislila posebno spričevalo, za koga, pa morajo bralci sami uganiti. O mali navihanki piše Barbara Ru- stja, ilustrira pa Svetlana Bre- celj. Kot morajo otroci v šolo, tako obiskujejo tudi gozdne živalice pouk in tudi one mo- rajo vestno pisati domače na- loge, kajti njihova učiteljica lisica je zelo stroga. Kako se je godilo zajčku Uhačku in med- vedu Rjavčku, bodo otroci iz- vedeli iz zgodbice Lisičja šola, v kateri, kot vedno, avtorica Mariza Perat nevsiljivo deli otrokom lepe nauke za življenje. Zvitorepko in ježka je z izurjeno roko narisala Da- nila Komjanc. Za boljše poznavanje Sv. pi- sma sta otrokom spet na voljo dve rubriki, Zgodbe iz Svetega pisma in Spoznavajmo Sv. pi- smo, ki jih pišeta oz. ilustrira- ta Walter Grudina in Paola Bertolini Grudina. V Zgodbah iz Sv. pisma sta osvetljena Sara in Abraham, katerima je Bog obljubil, da bosta dobila sina, čeprav sta že stara, saj pri Bo- gu ni nič nemogoče! Za pre- verjanje verskega znanja so tudi zelo priročni svetopisem- ski kviz, zlogovna izpolnje- vanka in magični kvadrat pod naslovom Kar lepo po vrsti. Zima, zima bela je naslov do- polnjevanke, ki ustvarja pravo zimsko idilično vzdušje. Stric Maks (po namigu Mari- jana Markežiča) je izročil Tjaši in Pastirčku zgibanko o Aj- dovščini Več tisoč let v enem dnevu ali več, da bi se dobro pripravila na ogled ajdovskih zanimivosti. Uporabna je lah- ko tudi pri urah zgodovine in zemljepisa za bolje spozna- vanje naše lepe domovine. V Pastirčkovi februarski številki je še marsikaj: strip Antonelle Del Bianco, v katerem nasto- pa tudi miška, ki se je izgubila v zasneženem gozdu, Pa- stirčkova pošta z množico le- pih zapisov in še lepših risbic, dopolnjevanka Družina, pa še rubrika SMS Jezusu. – Pišite mu! IK Pomemben življenjski jubilej Igralec Boris Juh osemdesetletnik ne 18. januarja 2015 je gledališki in filmski igralec Boris Juh praz- noval okrogel življenjski jubilej: pred 80 leti se je namreč rodil v Celju. Na Akademiji za gleda- lišče, radio, film in televizijo v Ljubljani je diplomiral l. 1962. Prve igralske poklicne izkušnje si je nabiral v Slovenskem mla- dinskem gledališču, nato pa je bil od l. 1972 do l. 2002 redni član ljubljanske Drame. Na svoji D dolgi igralski poti je odigral nad100 gledaliških vlog in nastopilv približno 20 filmih. Sodeloval pa je tudi v televizijskih dramah in pri radijskih igrah. Bil je predvsem karakteren igralec, “ki je z izrazito intelektualno držo, s skepso in cinizmom ali s toplo in nebogljeno zaupljivostjo do- segal vtis tragične nerazumlje- nosti”. Med njegovimi najbolj opaznimi igralskimi stvaritvami v SMG so liki Messenia v Dvojčkih rimskega komediogra- fa Plavta, Kraljeviča Bama v Čudežnem pisalnem strojčku Smiljana Rozmana, Fagina v Dickensovem Oliverju Twistu in Princa Tulipana v Veseli zgodbi o žalostni princeski Frana Milčinskega. V ljubljanski Dra- mi pa je izoblikoval blesteče vlo- ge Vojčka v istoimenski drami Georga Buchnerja, Maksa v Cankarjevi drami Kralj na Betaj- novi, Ivana Aleksandroviča Hle- stakova v Gogoljevem Revizor- ju, Leoneja Glembayja v pred- stavi Gospoda Glembajevi Miro- slava Krleže (zanjo je prejel Borštnikovo nagrado l. 1978 in nagrado Prešernovega sklada l. 1979) in Hiisija v Kalevali Dane- ta Zajca. Za vlogo Slikarja v Do- godku v mestu Gogi Slavka Gru- ma je bil deležen nagrade na Borštnikovem srečanju l. 1987. Boris Juh je oče igralke Polone Juh, odlične članice SNG Drama Ljubljana, ki je do sedaj odigrala kar nekaj pomembnih vlog. Prizor iz predstave Kabaret zlatih let Kultura 5. februarja 2015 9 Zbirka pesmi Janeza Povšeta Pesmi ob poti, ki je lani izšla pri GMD, je na Svečnico doživela predstavitev na lepo obiskani matineji v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi v Ljubljani. Urednica zbirke Majda Cibic je uvodoma izrisala sporočilnost naslovnice in Povšetovega pesniškega in stilnega razvoja. V razgovoru, ki ga je vodila s pesnikom, pa smo lahko spoznali njegovo gledanje na pesnjenje in življenje nasploh in kako se je z leti njegovo zanimanje širilo ob osebnega k občestvenemu. Kako z nenehnim iskanjem in ubesedovanjem išče bližino sočloveka in kako se čuti vse bolj vraščenega v goriški prostor ter med naše ljudi, obenem kako čuti, da je smisel vsega v tem, da se v življenju zavzemamo za dobrobit drugega, ker s tem tudi največ naredimo za samega sebe, in kako to načelo velja za posameznika, a tudi za ožjo in širšo skupnost, od družine do društva ali končno naroda, ki mora, če hoče samemu sebi dobro, delati dobro sosednjemu. Predstavitev je uglajeno vodil prof. Jože Faganel, tri Povšetove pesmi, kot zadnjo zelo povedni Poziv k pomiritvi, pa je dovršeno podala igralka ( in poslanka) Violeta Tomič. Na matineji sta umetnostna zgodovinarja Metoda Kemperl in Luka Vidmar z besedo in diapozitivi predstavila svojo tehtno in imenitno ilustrirano knjigo Barok na Slovenskem, ki je lani izšla pri Cankarjevi založbi in bi gotovo zaslužila temeljito strokovno predstavitev. / MT Povše v Ljubljani Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici Prenovljena podoba pomembne ustanove ot poroča STA, je novo- goriška raziskovalna postaja Znanstvenora- ziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SA- ZU) konec januarja odprla vrata v prenovlje- ni podobi. Prenova prostorov, ki so jih odprli leta 2003 in ki jih je v na- jem dala novogoriška občina, je stala 75.000 evrov. Kot je na predstavitvi razisko- valne postaje povedala razi- skovalka Petra Kolenc, je na postaji v Novi Gorici zaposle- nih pet raziskovalk in knjižničarka, pomaga jim še upokojeni sodelavec Branko Marušič. “Naše temeljne raziskave po- tekajo na področju zgodovi- ne, jezika, umetnostne zgo- dovine, v zadnjem času pa se lotevamo tudi različnih apli- kativnih raziskav v sodelo- vanju z različnimi društvi, združenji in organizacijami v goriškem prostoru”, je doda- la. Vsaka izmed sodelavk novo- K goriške postaje dela za svojraziskovalni inštitut s širšegaslovenskega območja, na po- staji pa jih povezuje skupni interdisciplinarni projekt z naslovom Za- hodna sloven- ska narodno- stna meja v luči sprememb časa, ki ga de- loma sofinan- cirajo novogo- riška in tri so- sednje občine. Raziskovalna postaja je na Goriškem edi- na znanstveno- raziskovalna ustanova. Njen cilj je poglobljeno razisko- vanje zgodovine, jezika, et- nologije, bibliografije in umetnostne zgodovine pro- stora, ki vključuje tudi Slo- vence v goriški in videmski pokrajini. “Prijavljamo se na različne razpise, pravkar končujemo projekt Zbor zbirk, konec lan- skega leta pa se je končal pro- gram Tetris, ki smo ga delali prav na območju Goriške”, je povedala Kolenčeva. Sodelavci Raziskovalne posta- je ZRC SAZU so izdali več mo- nografij o primorskem pro- storu, saj se zavedajo, da mo- rajo raziskovalci humani- stičnih in družboslovnih ved še posebej razumeti zgodovi- no življenja, način raz- mišljanja, izkušnje, potrebe, želje in pričakovanja lokalne- ga prebivalstva. V Novi Gorici je bila leta 1987 ustanovljena raziskoval- na enota Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SA- ZU, v okviru katere je deloval zgodovinar Branko Marušič. Leta 2004 se je raziskovalna enota razširila v Raziskovalno postajo ZRC SAZU, ki jo da- nes vodi Danila Zuljan Ku- mar. retekli teden, točneje v ponedeljek, 26. januarja, bi svoj 80. rojstni dan praz- noval pisatelj in esejist Fulvio Tomizza. Žal je javnost to pomembno obletnico v ve- liki meri prezrla. V našem času je namreč na- vada, da ob 80-letnici počastimo živega člo- veka, saj se je danes povprečna življenjska do- ba krepko podaljšala v zadnjo četrtino stolet- ja. Pokojni Tomizza pa te sreče žal ni imel in zato pretekli ponedeljek ni mogel spomniti nase. Njegovo srce je namreč nehalo biti ma- ja 1999, v 65. letu starosti. Tomizze osebno nisem poznal, saj se v dobi njegovega delovanja nisem še ukvarjal s pu- blicistično oziroma časnikarsko dejavnostjo. Spominjam pa se, da je ob njegovi smrti, ki je sovpadala s časom, ko se je moj letnik pri- pravljal na višješolsko maturo, obnemela ma- lodane vsa tržaška javnost. Slovenci se Tomiz- ze spominjamo kot prvega italijanskega književnika, ki je naši stvarnosti v Trstu dal tisto mesto, ki si ga od nekdaj zasluži. Zani- mivo je namreč, da je prav on šel raziskovat našo preteklost in tako povlekel na dan po- zabljeno zgodbo mladoporočencev iz ulice Rossetti, torej Dani Tomažičeve in Stanka Vu- ka. Knjigo je leta 1986 objavila milanska za- ložba Mondadori, naše stvarnosti pa se je v naslednjem poldrugem desetletju Tomizza dotaknil še v romanih Frančiška (Franziska) in Obiskovalka (La visitatrice) . Čeprav je bil Tomizza po rodu Istran – pred osemdesetimi leti se je namreč rodil v kraju Juricani v fari Materada, na pol poti med Bu- jami in Umagom –, se je znal odlično vključiti v mesto Trst. Temu je prav gotovo botroval njegov zakon z Lauro Levi, hčerko znanega glasbenika židovskega porekla Vita Levija, pri katerem se je v mladih letih učil violine tudi Pavle Merku'. V marsikaterem njegovem delu bomo namreč našli opis meščanskega okolja z vsemi njegovimi značilnostmi, denimo v romanu Miriamino mesto (La citta' di Miriam) . Čeprav gre za kra- tek in precej nepoz- nan zapis, si upam trditi, da spadajo Tomizzova Moja književniška polet- ja (Le mie estati let- terarie) , ki so pred šestimi leti izšla v istoimenski zbirki, med av- torjeva najbolj reprezentativna dela. V krajšem zapisu, ki po zvrsti spada med črtico in esej, je namreč Tomizza opisal nastanek svojih pomembnejših del od Materade dalje. Njegov knjižni prvenec je izšel leta 1960. Sku- paj z Dekletom iz Petrovije in Akacijevim goz- dom sestavlja njegovo istrsko trilogijo, s ka- tero se je avtor oddolžil svojemu poreklu. Za- pisati pa moramo, da ga kljub temu marsikdo od njegovih, torej Istranov, ni maral, saj se je pred prihodom v Trst nekaj časa zadrževal oziroma izobraževal v Ljubljani in Beogradu, kar je v njem najbrž odločilno prispevalo k temu, da je kasneje postal prvi zabrisovalec meja pri nas. Sam sem se v Tomizzov opus nekoliko bolje poglobil pred petimi leti, ko me je istrski pu- blicist in pesnik Milan Rakovac, sicer duša srečanj, ki vsako leto maja, ob obletnici To- mizzove smrti, potekajo med Trstom, Ko- prom in Umagom, povabil predavat prav na Forum Tomizza. Zanimalo naju je, kakšni so bili stiki med Tomizzo in slovenskim svetom. Poleg že omenjene Ljubljane je zanimivo, da je Tomizza med pisanjem svojega drugega ro- mana, že omenjenega Dekleta iz Petrovije, nekaj časa bival v Gropadi na Krasu, kjer je najel manjšo sobico. Še pred izidom njegovih Mladoporočencev iz ulice Rossetti pa je bil pred tremi desetletji med ustanovnimi člani Skupine 85, ki je stremela k medkulturnemu povezovanju med tržaškimi Italijani in Slo- venci in ki v tej smeri deluje še danes. Za slovensko javnost v matični domovini je Tomizza postal zanimiv po osamosvojitvi, to- rej v prvi polovici devetdesetih, ko so ga in- tervjuvali vsi pomembnejši slovenski časopi- si (Delo, Slovenec, Dnevnik ipd.). Čeprav je šlo za čas, ko so se strasti med ob severnem Jadranu živečimi narodi počasi le začele umirjati, je Tomizzo prav gotovo grenila nova meja, ki je bila leta 1991 postavljena na Dra- gonjo. Opus Fulvia Tomizze je danes še vedno zelo aktualen, saj združena Evropa kljub svojim krizam presega vse tiste meje, ki so bile pisa- telju trn v peti, predvsem v eksi- stencialnem smislu. Vsako leto se ga izobraženci spominjajo na že omenjenem Forumu Tomizza, ko se je leta 2000 rodil kot njemu po- svečena obmejna srečanja. Naj- prej seveda kot poklon prerano preminulemu ustvarjalcu, kmalu nato pa so predavatelji začeli obravnavati tudi druge teme, ta- ko da se je Forum počasi prelevil v pravi simpozij, na katerem se jemljejo v pretres predvsem ob- mejne problematike. Fulvio Tomizza je v enem svojih intervjujev dejal, da je najbrž edi- ni kmet, ki še vedno uporablja ročno orodje. Poleg tega, da je bil prvi zabrisovalec meje, velja namreč, da je bil tudi eden prvih povratnikov v Istro. V Mo- mikiji, nedaleč od svojega rojstnega kraja, si je uredil hišo, v katero je v poletnem času ho- dil ustvarjat, svoje istrske dneve pa je pestril z delom na vrtu oziroma polju. Kljub temu da je že od mladih let doživel velik uspeh, je ostal skromen, mestoma celo sramežljiv člo- vek. Zato sem se odločil, da se spominu nanj ob njegovem 80. rojstnem dnevu, ki ga jav- nost ni praznovala, poklonim s krajšim ozi- roma skromnim zapisom. Primož Sturman P ankarjeva založba je zbirko Moderni klasiki obogatila z deli slo- vaškega pisatelja Dominika Ta- tarka, ruskega pisatelja Jurija Va- lentinoviča Trifonova, libanon- skega pisatelja Rabija Džaberja in srbskega avtorja Dragana Ve- likića. Izdala je tudi Stihe Mi- chelangela Buo- narrotija, v zbirki S poti pa knjigo Nataše Kramber- ger Brez zidu. Delo Tatarke no- si naslov Pleteni naslonjači. Avtor se z intimno raz- glednico pred- vojnega Pariza vrača v čas svoje- ga študija na Sor- boni v letih 1938/39. Kot je na predstavitvi dejal Andrej Pleter- ski, ki je zapisal tudi izjemno obsežno spremno besedo, velja roman za osrednje delo slo- vaške književnosti, poleg tega najbolje zgoščuje vse avtorjevo pisanje. Knjiga prinaša dokaj netipično ljubezensko zgodbo. V romanu Starec Jurija Valentino- viča Trifono- va se v zgod- bi o Pavlu Le- tunovu, ki ga pismo mla- dostne lju- bezni po- vleče v obu- janje dogod- kov državljanske vojne, s tipično ne- zanesljivostjo starčevskega spo- mina preplete vrtinec zgodovinskih in oseb- nih tem. Pred bralcem oživi čas ruske revolu- cije, začetnega boljševiškega zanosa, nesmiselnih vojaških akcij in množičnih po- bojev. V tak čas se vrne glavni junak, po vseh teh letih še vedno obremenjen s krivdo zaradi dejanja, s kate- rim je med vojno za- pečatil usodo svojega poveljnika. Kot je povedala Seta Knop, ki je zapisala spremno besedo, sodi roman v pisateljev zgodovinski opus. V njem je Trifonov skušal rehabilitirati svojega očeta, boljševika stare garde Valentina Trifonova, ki je kot številni ju- naki revolucije in državljanske vojne nastradal v čistkah 30. let minulega stoletja. Roman je prevedla Lijana Dejak. Džaberjev roman Mehlisovo poročilo po besedah urednika Andreja Blatnika predstavlja drugačen Bejrut, kot ga pozna- mo iz časopisnih poročil. Poleg tega povezuje dve liniji: stvarno linijo in linijo, ki se navezuje na magični realizem. Mehlisovo poročilo je rezultat večmesečne preiskave atentata na nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja. Džaberjev namen po besedah prevajalke Barbare Skubic, ki je zapisala tudi spremno besedo, ni bil raziskovanje političnih zavezništev in iskanje krivcev, ampak je preiska- vo uporabil za ozadje slike, ki jo je ustvarjal. Ta sli- ka kaže napetost, ki je v Bejrutu vladala poleti 2005, oziroma napetost, ki jo Li- banon pozna še iz časov pred državljansko voj- no in ki nikoli za- res ne izgine. Velikićev roman Bonavia zasleduje svoje junake po nekdanjem avstro-ogrskem prostoru, med Puljem, Beogra- dom, Dunajem in Budimpešto čez dobrega pol stoletja dolgo obdobje od leta 1950 do danes. Po besedah Dijane Matković, ki je zapisala spremno besedo, je v njem težko govoriti o zgodbi, saj ta avtorja sploh ne za- nima. Modus vivendi nje- govih junakov je neneh- no odpravljaje in vlačenje kovčkov za seboj. Zdi se, kot da se nočejo ustaviti, saj bi jih to definiralo, in prav temu želijo ubežati. Knjigo je prevedla Draga- na Bojanić Tijardović. Knjiga Stihi prinaša poe- zijo italijanskega rene- sančnega kiparja, arhitek- ta, slikarja in pesnika Michelan- gela Buonarrotija (1475-1564). Za prevod je po- skrbel Srečko Fišer. Kot je po- vedal, je velik del Michelange- love poezije fragmentaren, nedokončan, tako kot nekate- ra njegova ki- parska dela. Njegovo poezijo je označil kot zelo zbito in kompaktno, za- to je ni bilo mo- goče prevajati dobesedno. Se je pa v prevodu večinoma odpo- vedal rimi. Knjigo Krambergerjeve, ki živi v Berlinu, sestavljajo izbrana besedila, zvečine že objavljena v časopisih in revijah. Najsta- rejše je iz leta 2004, nastalo je ob 15. obletnici padca berlin- skega zidu, najmlajše nosi let- nico 2014. Kot je povedala av- torica, ji je bilo najtežje ne po- segati v besedila, ki so nastala pred toliko leti. Besedila pričajo tudi o spreminjanju njenega la- stnega odnosa do mesta, ki ga je sprva doživljala kot tujka, da- nes pa lahko o njem, kot je de- jala, piše že brez distance. C Novosti pri Cankarjevi založbi Štirje Moderni klasiki Ob 80-letnici rojstva Fulvia Tomizze Kljub uspehu je ostal skromen človek Janez Povše in Majda Cibic (FOTO Alenka Veber) Danila Zuljan Kumar (Foto DPD) Tržaška5. februarja 201510 Iz raznih krajev Tržaške in kraških vasi so se na pobudo ZCPZ iz Trsta in župnije Rodik v mrzlem popoldnevu zbirali ljudje v cerkvi Sv. Trojice v Rodiku, da bi počastili s spominsko mašo dva zaslužna glasbena in kulturna ustvarjalca, Ubalda Vrabca ob 110-letnici rojstva in Zorka Hareja ob 5. obletnici smrti. Cerkev se je napolnila in zazvenela je s kora uvodna pesem Poslušajte vsi ljudje, v priredbi U. Vrabca. Združeni zbor ZCPZ, okrepljen s pevci iz Rodika, je vodil Edi Race, na orgle je spremljal Matej Lazar. V začetku je župnik Iztok Mozetič pozdravil prisotne, med njimi še posebno družino Zorka Hareja. Daritev se je nadaljevala z mašo v čast sv. Antonu U. Vrabca in z drugimi skladbami različnih avtorjev. V pridigi je bil poudarjen pomen spreobrnjenja. “Spreobrnite se in verujte evangeliju”! … Bog sam v podobi človeka je prišel med ljudi”…“Jezus ponuja vsakemu možnost, da spremeni svoje življenje, da veruje vanj, da veruje evangeliju”… “Bog podpira tistega, ki se mu zaupa”… “Devica Marija naj nas v našem trudu spremlja in pomaga stopiti na pot spreobrnjenja in vere”. Po sklepni pesmi, Oj hlevček betlehemski M. Fileja, so prisotni šli na pokopališče. S pesmijo, krajšim nagovorom občinskega svetnika Igorja Švaba in molitvijo so se ob obnovljenem nagrobniku Ubalda Vrabca, ki ga je krasil šop rdečih nageljnov, poklonili zaslužnemu glasbeniku in kulturniku. Pri tem spominskem dogodku sta bila prisotna predsednik SSO Drago Štoka in dolgoletni sodelavec prof. Hareja, Humbert Mamolo. Še drugi kulturni, politični in družbeni predstavniki so se udeležili te spominske slovesnosti, da bi se poklonili dvema zaslužnima možema, ki sta veliko naredila na glasbenem, kulturnem in družbenem področju za slovenskega človeka. / P. V. Spominska maša v Rodiku srednja Prešernova pro- slava v zamejskem pro- storu bo letos prvič po- tekala v priredbi Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Na odru Kulturnega doma bo v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri, zaživel vsebinsko večpla- sten in zanimiv dogodek, ki bo med občinstvo pone- sel zlasti elan mlajših sil naše narodne skupnosti v Italiji. Tržačani in Goričani bodo namreč s skupnimi močmi, z besedo, petjem, glasbo in športnim gibom dokazali, da Slovenci Sku- paj zmoremo – to je nam- reč geslo, ki sta ga koordi- nator dogodka Evgen Ban in režiserka Jasmin Kovic izbrala za tokratni poklon največjemu slovenskemu pesniku in naši kulturi. Koncept postavitve, katere pokro- viteljici sta krovni organizaciji SSO in SKGZ, se je namreč poro- dil lanskega meseca maja Evgenu Banu, Kovičeva pa je na tej podla- O gi oblikovala razvejeno pripovedin jo razdelila na več poglavij.Vsako bo namenjeno športni pa- nogi, v kateri smo Slovenci v Ita- liji najbolj aktivni: se pravi rit- mični gimnastiki, odbojki, košar- ki, nogometu, plavanju. Posa- mezne sklope bodo oblikovali pričevanja in življenjske zgodbe nekaterih športnikov, ki jih bodo občinstvu predstavili gledališki igralci. Besedila in vezni teksti so nastali izrecno za to priložnost, tudi ne- kateri glasbeni vložki bo- do v nedeljo krstno izve- deni: ključen doprinos bosta prinesla tudi pev- ska sestava Bodeča Neža in Kraški Slavček-Krasje. Posebno vlogo bodo seveda imeli športniki, ki bodo svoj športni gib mestoma preoblikovali v umetniško govo- rico. Na odru bo tako nastopilo 130 oseb, od katerih bo okrog 80 športnikov. Tako številna sestava je namreč zahtevala velik oder, kakršnega lahko v našem zamej- skem merilu premore le Kulturni dom na Petroniovi ulici. To je namreč edini razlog, zaradi kate- rega se Prešernova proslava že drugič zapored dogaja v Trstu, za- gotavljajo prireditelji. Idejno in geografsko složnost naše manjšine bo namreč dokazala tržaško-goriška zasedba, kateri pa zaradi organizacijskih in fi- nančnih razlogov ni bilo mogoče priključiti še predstavnikov iz vi- demske pokrajine. Kar si prireditelji želijo, je, da bi občinstvo odšlo iz ve- like dvorane Kultur- nega doma s ključnim spo- ročilom, da se lahko naša narodna skup- nost, zlasti njena mlajša generacija, le s skupnimi močmi predaja prihodnosti. V tem sporočilu ni ni- kakršne prikrite želje po poenotenju naše manjšinske razveje- nosti, je pa le iskrena in preprosta želja, da bi vsak manjšinec po- notranjil geslo him- ne ZSŠDI Skupaj zmoremo: ta pe- sem bo namreč odmevala v dvo- rani ob koncu tokrat ‘športne’ Prešernove proslave. IG red nedavnim je slavila lep jubilej Lučka Peterlin Susič, česar so se pri Radijskem odru še po- sebej veselili s prisrčnim voščilom, da bi še naprej ustvarjala veliko, veliko let. “Slavljenkin prispe- vek k delovanju Radijske- ga odra je velik”, nam je povedal predsednik Ra- dijskega odra Marjan Jev- nikar. “To zaradi njenih nedvomnih sposobnosti, saj napiše originalno gle- dališko ali radijsko bese- dilo z isto lahkoto, kot drugi zvrnemo skodelico kave. Isto lahko trdim o njenih priredbah tekstov tako za oder kot za radij- ski mikrofon. Dodatno je Lučka suverena na jezikovnem področju, ima posluh za jezik in P ljubezen do njega in igrane be-sede, in to zna kot mentoricaposredovati mlademu rodu, saj ji mnogi veliko dolgujejo. Sode- lovanje z njo je izredno prijetno zaradi njene- ga mirnega značaja, kot vejo vsi, ki so z njo v stiku. K temu dodajmo zanesljivost in delavnost in imamo figuro, ki si jo vsako društvo ali ustanova lahko samo želi. Radijski oder je lahko srečen”! Njegovemu voščilu se pri- družujejo tudi ostali pri RO in pri našem Novem glasu. Lučka Peterlin Susič je bila dolgoletna profesorica na naših nižjih srednjih šolah in je vse svoje življenje posvetila delu z mladimi: poleg poučevanja je veliko svojih ustvarjalnih sil namenila mentorskemu delu na gleda- liškem področju. Mlade je vzgajala in jih še vzgaja v lju- bezni do dovršene odrske go- vorice in nastopanja, zanje je napisala na desetine izvirnih otroških in mladinskih iger, s katerimi so lahko nastopali in si bogatili izkušnje in znanje. Ve- liko del je nastalo tudi za radijski medij. Lučka Susič je eden iz- med stebrov igralske radijske skupine Radijski oder, v okviru katerega se je letos pod njenim vodstvom že sedemnajstič za- vrtel Gledališki vrtiljak, ki vsako sezono našim najmlajšim v ogled in zabavo ponuja otroške gledališke predstave. Vsako leto je tudi na vrsti Mala gledališka šola Matejke Peterlin, ki vsakič privablja nad 50 mladih gleda- liških navdušencev, in tudi to v glavnem po njeni zaslugi. Lučka Peterlin je dolga leta vodila mla- dinsko skupino Slovenskega kulturnega kluba, različne igral- ske skupine, ki delujejo pod okriljem Slovenske prosvete, in je ustanoviteljica igralske skupi- ne Tamara Petaros, ki deluje na Opčinah. Vedno vedra, vesela in sočutna z najšibkejšimi in najm- lajšimi, a hkrati skromna, ostaja Lučka Peterlin nenadomestljiva gonilna sila gledališkega men- torstva in širšega kulturnega snovanja. Književnost / Zbirko je uredila in pesmi prevedla prof. Tatjana Rojc Miroslav Košuta v italijanščini Dne 18. februarja bo zagledala be- li dan pesniška antologija Miro- slava Košute z naslovom La ragaz- za del fiore pervinca, ki bo izšla pri založbi Del Vecchio Edito- re. Knjiga bo vsebovala izbrane pesmi enega izmed največjih slovenskih pesnikov druge po- lovice 20. stoletja. Z njo bodo lahko italijanski bralci spoznali celoten pesniški lok tržaškega avtorja, od začetnih pesniških korakov do zrelega in poznega obdobja. Košutova pesniška pripoved se namreč že več kot pet desetletij razvija z nenehnim ustvarjal- nim zanosom. Obdobje po drugi svetovni vojni je Košuto poneslo v iskanje različnih umetniških prvin. Njegov verz je močno občutil vpliv zunan- jega okolja, v določeni meri je ob- morski milje celo postal sestavni del njegovega pesniškega tkanja. To je bilo geografsko okolje, ka- mor ga je vselej klical svetilnik ve- likih pesniških vzornikov, ki jih je Košuta črpal iz slovenske, itali- janske in španske zakladnice. V Košutovi liriki se zrcali obenem tudi težavna osebna in narodno- stna usoda, ki se kaže od Trsta pre- ko Devina vse do Benečije. Vpet v vsakdanjo življenjsko stvarnost našega človeka, se pesnik pogla- blja v svetobolje naše vsestranske dediščine, sicer nikoli ne s cene- no načelnostjo in plitvo patetiko, ampak z globoko ironijo ter gren- kim sarkazmom: na tak način po- stane interpret resnične človeške izkušnje v najžlahtnejši humani- stični tradiciji. Publikacijo je uredila Tatjana Rojc, esejistka in prevajalka ter globoka poznavalka kul- turno-literarnih dinamik našega okolja. Italijanski bralci jo že poznajo zaradi monografije o Borisu Pahor- ju in Trstu, ki jo je v izvirniku izdala Cankarjeva založba, italijanskemu svetu pa jo je posredovala založba Bompia- ni z naslovom Cosi’ ho vissu- to. Rojčeva, ki je v dogovoru s pesnikom Košuto razvrstila pe- sniško vsebino na šest sklopov, je prevedla pesmi in prispevala tudi esej, ki ga s krajšim pripisom uva- ja pesnik sam. V skladu s tradicijo založbe je tudi v tej knjigi poleg prevoda prisoten tudi izvirnik. “Mislim, da bo italijanski bralec docela ponotranjil Košutovo poe- zijo, saj je njena sporočilnost izra- zito univerzalna”, nam je poveda- la prof. Tatjana Rojc, ki je zbirko uredila po načelu široke anto- loške razsežnosti. “Zgledovala sem se po antologiji Canzoniere Umberta Sabe, to je pesnik, ki ga je Miroslav Košuta vselej imel za zgled. V Košutov pesniški dnev- nik sem vključila pesmi različnih vsebin. En sklop je posvečen pe- snikovemu doživljanju Beneške Slovenije in v ta namen se je za- ložnik odločil vključiti še eno pe- sem, Nadiža. Drugače sem izbor pesmi izvedla na podlagi lastnega občutka. Želela sem ustvariti pe- sniški dnevnik, ki bi bralca vodil od pesnikovega rojstnega Križa preko tržaških ‘vprašanj’, ero- tičnih tematik vse do njegovega odnosa do Besede in družbenega angažmaja. Hotela sem sestaviti mozaik ne le Košutove poezije, ampak tudi njegove osebnosti”. IG Osrednja Prešernova proslava v organizaciji ZSŠDI Skupaj zmoremo! Lučka Peterlin Susič je praznovala okrogel življenjski jubilej Na mnoga leta! V Finžgarjevem domu na Opčinah “Pot do sebe, pot do drugih” prašanje slovenskega je- zika je za nas Slovence iz Italije od nekdaj ključnega pomena. Vsak čas prinaša svoj glas, nove rešitve, pa tudi probleme, zato je društvo Finžgarjev dom v sklo- pu niza predavanj “Pot do sebe, pot do drugih” v četrtek, 22. Januarja, organiziralo srečanje na ta račun. Osrednja gostja večera je bila psihologinja, pe- dagoginja in raziskovalka dr. Suzana Pertot, ki je predstavila najnovejše izsledke stroke o di- namikah, ki pospešujejo otro- kov jezikovni razvoj v šolskih in izvenšolskih, neformalnih situacijah. Ob njej pa je bila še skupina de- lavcev “na terenu”, ki se vsakod- nevno srečujejo ta- ko z učnim jezikom kot z jezikom igre in po- govornimi praksami mladih in najmlajših. Med nji- mi je povezovalka večera, časnikarka Breda Susič, pred- stavila odbojkarskega trenerja in predstavnika ZSŠDI Martina Maverja, učiteljico iz repenta- brske občine Valentino Destri, etnologinjo Jasno Simoneta ter italijansko mamo, ki je svoja otroka vpisala v slovenske šole, Elisabetto Ravizza. Dr. Pertotova je največja stro- kovnjakinja vzgoje v večje- zičnem okolju pri nas. Med za- nimivimi raziskavami in pri- ročniki o tej temi naj omeni- mo njeno publikacijo “Dvoje- zično otroštvo – navodila za uporabo”, ki je nastala v sklo- pu projekta Jezik-Lingua. Razi- skovalka je med problemi in iz- zivi za starše, učitelje in prosto- voljce omenila dve temeljni spremenljivki, ki vplivata na otokovo uporabo in izbiro po- govornega jezika v dani situa- ciji. Kot prvo, otroci izbirajo je- zik večine govorcev, to dejstvo pa po definiciji velja za vsa večjezična okolja. Drugič, izbi- V ra jezika v jezikovno plural-nem okolju bo odvisna od vod-je, liderja skupine, ki neizogib- no nastaja v njej in določa identifikacijo njenih članov. Ti dve spremenljivki, ki vplivata na govorne navade otrok, mo- rajo upoštevati tudi odrasli, ki jih v specifičnih situacijah vo- dijo, od družine preko šole do popoldanskih, društvenih de- javnostih. Porazdelitev otrok po skupinah in predhodna iz- bira liderja torej bistveno do- ločata jezikovno spodbudo okolja. Večni problem ostaja uporaba narečja ali knjižnega jezika, saj jezikovni avtomatiz- mi nasto- pajo, ko “zmanjka” t. i. formal- no govor- no okolje. Kaj pa me- ni stroka o zmožnosti dvoje- zičnih otrok po prepozna- vanju in izbiri jezikov? Perto- tova trdi, da dvojezični otroci ločijo jezik “očeta” in “mate- re”, torej ju lahko tudi zavestno izbirajo. Spodbuda staršev in učiteljev pri uporabi tega ali onega jezika mora vedno stre- meti k aktivnosti otroka, ki jo sintetizira vprašanje: “Kako bi to prevedel v sloveščino”? Kaz- novanje, kot vselej, ne pušča sledov učinkovitosti, dokazano pa deluje “igranje”, da otroka “ne razumemo” in torej prikri- ta spodbuda, da nam spregovo- ri drugače. Prijetno kramljanje v obliki ne- kakšne okrogle mize je potrdi- lo sodobni preizkus jezikovne tolerance in odprtosti, pa hkra- ti aktualnega vrednotenja jezi- ka kot najbolj “slišnega” kul- turnega elementa. Naslednje srečanje iz tega niza bo na sporedu v četrtek, 26. fe- bruarja, ko bo psihoterapevtka in logoterapevtka dr. Cvijeta Pahljina spregovorila o iskanju individualnega smisla. Jernej Šček Evgen Ban Dr. Suzana Pertot Miroslav Košuta Tatjana Rojc Jasmin Kovic Tržaška 5. februarja 2015 11 Darovi Za Novi glas: Just Vodopivec 15 evrov. Za Novi glas daruje I. S. 5 evrov. V času finančne stiske Knjižnice Dušana Černeta je v Trst dospel nepričakovan, izredno dobrodošel mecenski dar iz Buenos Airesa v višini 5.000 evrov. KDČ se dobrotni osebi, ki ne želi biti imenovana, iskreno zahvaljuje. Za Novi glas daruje R. P. 5 evrov. Obvestila SDD Jaka Štoka in GD Prosek vabita ob dnevu slovenske kulture na predstavitev knjige Draga Štoke Iztrgani spomini, ki bo v petek, 6. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši. Sodelujeta urednica Majda Cibic in ŽePZ Prosek-Kontovel. Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabita v ponedeljek, 9. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostna govornica bo novinarka Erika Jazbar. Spored bodo oblikovali Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andrejke Štucin in člani Radijskega odra z umetniškim branjem. Podelili bodo nagrade 43. literarnega natečaja revije Mladike in 40. priznanja Mladi oder. Opozarjamo, da se bo prireditev začela ob 20. uri. Občina Trst, Skupina 85 in Glasbena matica Tržaški poklon Merkuju a koncertu, ki so ga Občina Trst, Skupi- na 85 in Glasbena ma- tica priredile v spomin na Pavleta Merkuja, so Malo dvorano opernega gleda- lišča Verdi napolnili kul- turniki in prijatelji, Tržačani slovenske in ita- lijanske narodnosti. To je bil zgovoren dokaz o na- zorih razgledanega člove- ka, ki se je s svojim delom in mišljenjem dotaknil svetovljanske duše mesta. Ni naključje, da je bil tudi med soustanovitelji Sku- pine-Gruppo 85, ki združuje različne kulture, kot je v svoji sklepni zah- vali za ganljiv poklon povedal sin Andro Merku'. N Občino je zastopal odbornik zakulturo Paolo Tassinari, ki jepoudaril Merkujevo dvojno na- ravo znanstvenika in umetni- ka, jezikoslovca in glasbenika. Prireditev brez priložnostnih nagovorov je zrcalila ta dva vi- dika: beseda in glasba sta bili namreč protagonistki poklona. Skupina 85 je izdala spomin- sko, dvojezično brošuro z bese- dami (in verzi) Marka Kravosa, Roberta Dedenara in Fabia Nie- derja. Glasbena matica in drugi glasbeni ustvarjalci so na odru poskrbeli za raznolik prikaz glasbenega opusa Pavleta Mer- kuja, ki ga je uvedel pozdrav ravnatelja šole Bogdana Kralja. Skladateljev vnuk, tolkalist Marko Jugovic, je na marimbo z občutkom zaigral spevni dip- tih Vespero-Mattutino, kitarist Janoš Jurinčič pa je nadaljeval sanjavo nit z intimno pripo- vednostjo dveh nežnih skladb po ljudskih motivih Ej hory hory in Drem- le mi se, dremle. Po- zornost skladatelja na zvok in pomen besede je prišla do izraza v treh mlado- stnih samospevih, katerih ljubezenske, duhovite ali globo- ko melanholične to- ne sta pričarala so- pranistka Tamara Stanese in pianist Tomaž Simčič. Človeški red nedavnim smo se za vedno po- slovili od Karla Guština, poznane- ga in cenjenega gospodarstvenika, točneje gostinca, nekdanjega lastnika do- bro poznane in uveljavljene restavracije Furlan na Poklonu (Colu) v repentabrski občini, ki nas je zapustil v častitljivi sta- rosi 92 let. Preden je na začetku sedemdesetih let prevzel iz stečajnega postopka omenjeno restavracijo, je upravljal na Poklonu od povojnih let dalje lastno trgovino jestvin, ki jo je nato prepustil nečaku. Kot trgov- ski vajenec je služboval in si s tem prido- bival izkušenost v sami trgovini na Po- klonu in tudi v Trstu. Ob prevzemu restavracije Furlan je s po- močjo tudi družinskih članov vložil ogromen napor za ponovno uveljavitev komaj propadle dejavnosti. Stal- no si je prizade- val, da je delo- vanje napredova- lo, in istočasno skrbel za obna- vljanje in poso- dobitev obratnih prostorov od kuhinje do jedilnic in sob. Kuhinjska ponudba se je nenehno izboljševala in dosegla zavi- dljivo kakovost, saj je bila restavracija med najboljšimi in najbolj obiskanimi na našem ozemlju in je postala poznana tudi v širšem okolju, bodisi na italijanski kot slovenski – takrat še jugoslovanski - strani državne meje. Poleg restavracije mu je uspelo zgraditi “Vilo Marijo”, to je nekaj samostojnih stanovanj za oddajanje, katerih se po- služujejo številni turisti, ki obiščejo naše kraje in se za krajši ali daljši čas ustavijo na našem prelepem Krasu. Pokojni Karlo pa se ni omejil na delovan- je samo v svojem družinskem podjetju. Ne moremo in ne smemo pozabiti na njegovo dolgoletno sodelovanje v Hra- nilnici in Posojilnici na Opčinah, sedanji Zadružni kraški banki, kjer je dolga leta opravljal funkcijo upravitelja in podpred- sednika upravnega odbora. Svoj prvi mandat je nastopil že daljnega leta 1975. Na tedanjem občnem zboru v Marija- nišču, dne 4.5.1975, je kar završalo, ko je bilo prebrano njegovo ime za kandidata za upravni odbor, kar je pome- nilo, da je bil g. Karlo med pri- sotnimi člani dobro poznan in cenjen. Svoje nove funkcije se je lotil z vso resnostjo in se stalno zanimal za celotno de- lovanje ustanove. Želel je biti seznanjen z vsemi problemi, povezanimi z upravljanjem, kot tudi se je zelo zanimal za osebje. Njegovo zanimanje in resen pristop k vodenju so upoštevali tudi ostali odbor- niki, ki so ga na seji 18.4.1983 izvolili za podpredsednika upravnega od- bora. To funkcijo je opravljal s še večjo vnemo kot funkcijo odbornika in bil vedno na razpolago ravnateljstvu in ce- lotnemu osebju za katero koli potrebo in kakršno koli pomoč. To funkcijo je opra- vljal nepretrgoma vse do leta 1998, ko je na občnem zboru zaradi osebnih razlo- gov odstopil. Sam se je takrat zavzel, da se na njegovo mesto izbere mlajši član odbora. V poslo- vilnem govoru se je iskreno zahvalil najprej članom za dolgoletno izraženo mu zau- panje, kolegom upraviteljem in vsem uslužben- cem banke pa poudaril, kako se je banka v tem ob- dobju razvila in iz male vaške hranil- nice postala ban- ka, ki je razširila svoje poslovanje tudi na mednarodno raven. S hranilnico oz. banko smo se razvijali in rastli vsi, posamezniki, naša podjetja in naša ce- lotna skupnost. Pokojni Karlo je dolgo in aktivno sode- loval tudi s Slovenskim deželnim gospo- darskim združenjem, kjer je bil v obdob- ju od leta 1977 do 1987 predsednik go- stinske sekcije in nato član glavnega od- bora. Pod njegovim predsedstvom se je takrat udejanjila pobuda “Cesta terana”, ki je valorizirala kraški teran in gostilne in restavracije, ki so ga in ga še vedno po- nujajo svojim gostom. Kot nekdanji partizan je vedno sodeloval in pomagal tudi pri krajevni repenta- brski sekcij partizanov. Nikoli ni bil od- soten pri katerikoli pobudi krajevne skupnosti, bodisi na kulturnem kot cer- kvenem delovanju. Bil je tudi med po- budniki za poimenovanje repentabrske- ga otroškega vrtca po cenjenem učitelju A. Fakinu. Ne nazadnje je bil dolga leta tudi svetnik pri repentabrski občinski upravi in se stalno zanimal za razvoj svo- je občine. Hvala gospod Karlo za vse, kar ste nare- dili za našo banko in za našo skupnost … Ohranili Vas bomo v najlepšem spo- minu. ZKB – Zadružna kraška banka P Poslovil se je Karlo Guštin Veliko je naredil za vso našo skupnost Ob osebnem jubileju iskreno čestitamo svoji članici LUČKI PETERLIN SUSIČ in ji želimo še veliko ustvarjalnih moči in idej! Vsi pri Radijskem odru 8. februar 2006 8. februar 2015 Nadja Maganja Jevnikar Ob deveti obletnici smrti se bomo drage žene in mame spomnili pri maši v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Sv. Križu Ivo, Peter, Ivan V Društvu slovenskih izobražencev Tokrat o Slovenskem stalnem gledališču Društvu slovenskih izo- bražencev sta se v pogo- voru z Lučko Susič umet- niški vodja Edvard Miler in režiser Igor Pison, po predstavit- vi njunih življenjskih poti, do- taknila številnih, tako kočljivih kot vsakdanjih tem Slovenskega stalnega gledališča. Beseda je te- kla tako o odpovedani predsta- vi, Molierovem Amfitrionu, kot o gledališkem ansamblu, poteku letošnje sezone in namigih nove, pa še o po- menu lektorja v gleda- lišču in odnosih z italijan- sko govorečo publiko. Redni ponedeljkov večer se je začel s kočljivo temo, odpovedano predstavo. Edvard Miler je brez dlak na jeziku dejal, da mu je odpoved predstave popol- noma samoumevna, če niso izpolnjena pričako- vanja visoke kakovosti. Tekst je bil nelogično po- vezan in pokazali so se prvi znaki, da stvar ne teče do- bro, zato so morali ukrepati. Od mladega režiserja, Marka Čeha, so zahtevali, naj pokaže svoje dotedanje delo. Tako se je izka- zalo, da je predstava brez repa in glave. Takoj so ukrepali, pre- gledali zmešnjavo na odru in V razmišljali, kako naprej. Težavaje bila v tem, da je režiser delalkratke prizore, ni pa oblikoval celote. Tako se je sestala celotna ekipa in predstavo je prevzel Igor Pison. Ko so po štirih vajah spet pregledali opravljeno delo, so določeni prizori zaživeli, a ce- lotna ekipa se je sprla, saj je vsak igralec imel svojo idejo, zato ni bilo več zaupanja. Ker v ekipi ni prišlo do dogovora, so predsta- vo preložili, a prišlo je do težav, saj je po Hlapcih že Möderndor- fer in s tem konec sezone. Igral- ci so zaposleni do 15. maja, zato bo odpadlo predstavo nemo- goče doštudirati. Da ne bi izgu- bili sredstev, pa bosta Miler in Pison predstavo vseeno do- končala brez honorarja, mo- goče jeseni. Režiser Igor Pison se je dotaknil kvalitete, saj jo mora gledališče ščititi še posebno danes, ko se povsod udejanja izrek “samo, da je”. Pison se s tem ne strinja, saj pravi, da imamo dovolj vite- zov povprečnosti. To, da se predstava ustavi in počaka na pravi trenutek, spada v življen- jski bioritem režiserjevega dela. Tudi njemu se je zgodilo dva- krat nekaj podobnega. Pre- pričan je bil, da bo zmogel iz- peljati zadevo, a se mu ni izšlo in projekta sta se mu razblinila: “K sreči smo samo režiserji, ne pa kirurgi”. Kot je dejal Miler, je mladi režiser sicer dobil bloka- do in ne verjame več vase, a je tudi priznal, da se v štirih letih ni toliko naučil kot v teh štirih dneh kritike, ki mu je odprla oči. Miler je mnenja, da to ni pomanjkanje talenta, temveč trikov, saj moraš idejo, ki jo imaš v glavi in je sijajna, tudi iz- peljati; to pa dobiš s prakso. Umetniški vodja je drugače za- dovoljen s potekom sezone, ki jo je zelo dobro zastavila Diana Koloini: od uspešne Čarobne gore in Trsta - mesta v vojni pa do Angela pozabe. Kakovostne- ga programa se zaveda tudi pu- blika, saj je Miler prijet- no presenečen zaradi obiska gledališča in po- govorov tako pred predstavo kot po njej. “Čeprav ni moja sezo- na, je sijajna”, je še do- dal. Kar se tiče naslednje se- zone, sta s Pisonom iz- delala načrt za tri leta. Pri tem se je Pison pošalil, rekoč, da je to tipično v italijanskem stilu: veliko pišeš, a nič ne poveš. Ansambel je pač skrčen na minimal- no število, drugače pa je Miler že podpisal pogodbe s pomem- bnimi gledališči, tudi evropski- mi, za koprodukcije. To so zah- tevni projekti, poleg tega bodo zadolžili režiserko za otroške igre. Šin Lučka Susič, Edvard Miler in Igor Pison (Foto Damij@n) glas je instrument, ki je sklada- telja najbolj očaral: organiza- torji tega niso prezrli, saj se je koncertni poklon nadaljeval z zborovskimi nastopi. Merku' je izkazal veliko spoštovanje do malih pevcev, saj je zanje skrbno zbiral besedila in je ustvarjal premišljene uglasbit- ve. Mladinska skupina Piccolo coro Natissa iz Ogleja je na pri- mer izbrala originalno Ko se otrok smeje na besedilo Rober- ta Piuminija in pretresljivo Chicchi di riso, s katero se je Roberto Dedenaro tankočutno dotaknil teme Rižarne. Zbor je vodila Patrizia Dri. Z umetnimi in ljudskimi skladbami je za ko- nec nastopil mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki je doživeto, zbrano zapel izbor skladb, s ka- terimi je z glasbo spregovoril o izvirnem stilu skladatelja, o njegovem posluhu za pesniški navdih, o etnomuzikoloških, dragocenih raziskavah na po- dročju glasbene dediščine Slo- vencev v Italiji. Nastop se je začel z nabožno skladbo Pater Noster, končal pa se je, kot pričakovano, z Merkujevo naj- bolj znano zborovsko skladbo, že kultno Jnjen čeua jti gna, s katero so se vsi navzoči, ideal- no povezali z domačimi in bolj oddaljenimi griči in dolinami, vse do pokrajin onkraj nebes, kamor je bilo petje namenjeno. PAL Foto Damij@n Beneška / Aktualno5. februarja 201512 Občine Dreka, Srednje in Sovodnja za povezavo slovenskih občin Za avtonomno Benečijo ri občine se brez strahu borijo, da bi Benečija imela svojo upravno avtonomijo in bi se zaradi reforme lokal- nih avtonomij ne utopila v furlanskem morju. Dreka, Srednje in Sovodnja so naj- manjše občine v Nadiških do- linah, a jim ne manjka “ko- rajže” in z vsemi močmi pod- pirajo idejo, da bi ustanovili povezavo beneških občin. Nji- hovo delo je že obrodilo prve sadove, saj so za tako povezavo tudi Grmek, Bardo in Tipana. Špeter, Sveti Lenart in Podbo- nesec pa ne vedo, kako in kam. Niso sprejeli iniciative Dreke, Srednjega in Sovodnje, pa so v strahu pred težnjami čedajske občine, ki jih sili v ve- liko združenje, ki bi seglo celo do videmskega predmestja, vključno z občino Pavia di Udine, in bi imelo 65 tisoč lju- di. Deželni odbor bo sredi februarja sprejel predlog, kakšne naj bi bile T nadobčinske povezave in katereobčine naj bi bile v njih. Reformapravi, da je treba združenja napra- viti v mejah današnjih socialnih okrajev, ki naj bi imeli vsaj 40.000 prebivalcev ali 30.000, če gre za gorsko območje. Po tej logiki bi Be- nečijo razdelili na dve uniji. Na- diške doline naj bi bile s Čedadom, z Manzanom, s San Giovanni- jem al Natisone in z drugimi, Terske pa s Čento, Povolettom, z Reano, s Tricesimom. Rezija in Kanalska dolina s Huminom. Seveda bi velike občine v Fur- lanski nižini ukazovale tudi gor- skemu območju in Slovencem. Obstaja pa tudi druga pot. Re- forma določa, da 32 občin, v ka- terih živijo Slovenci, pri ustano- vitvi novih medobčinskih po- vezav lahko ne spoštuje kriteri- ja, da so občine druga blizu dru- ge, da imajo skupaj najmanj tri- deset tisoč prebivalcev in da so v istem socialnem okraju. To pomeni, de bi se lahko občine, kjer je priznan slovenski jezik, med sabo povezale in tako bi Benečani sami skrbeli za vsa opravila in imeli v rokah pri- hodnost svoje deželice. / str. 15 M. K. Prejeli smo (4) Odprto pismo Davidu Bandlju, goriškemu pesniku in še marsikaj o, zdaj pa še obljubljeno pesmico, ki je v te- sni zvezi s prvo svetovno vojno, saj je bila tudi ona nesrečne sorte, le pri njej je časov- no vrstni red obrnjen na glavo: Bil sem vedno človek nesrečne sorte. Na dan mojega pogreba so se pogovarjali o pogrebu lekarnarjeve hčere, ki je umrla dan poprej. Druga svetovna vojna je sicer metaforično umrla oziroma končala dan kasneje od prve, in ker je bila bolj sveža, so se na njenem pogrebu pogovarjali le o njej, saj je spomin na prvo za marsikoga malce že zbledel. Zgubašev se vrh tega redko kdo (rad) spo- minja. Se rajši pridruži zmagovalcem. Po sto letih potrpežljivega čakanja je prva svetovna vojna tudi pri nas le doživela svojo apoteozo in s tem satisfakcijo, da so se o njej končno na dolgo in široko le razpisali. V stilu: chi piu' ne ha, piu' ne metta. Tudi nakladanje je dobrodošlo. In zgodilo se je brez metanja v fris temu ali onemu, da je bil bolj krvoločen, bolj zverinski, bolj zločinski ali bolj svet in zaslužen od onih drugih. Sami angelčki. Čisto miroljubno in spravno, David. Tako, kot je tebi najbrž všeč. O klavcih bolj malo go- vora, in dokaj po- splošenega, skoraj ab- straktnega, neopredelji- vega. Veliko besed o klav- nici, ki prej kot ljudi, ki koljejo, in one za zakol, prikliče v našo zavest sa- mo ubogo klavno živi- no, ki brez vsake krivde in alternativne možnosti konča pod... izučenim in spretnim mesarjevim nožem in nato v mesnice kot slastno meso za mesojede kupce. Nobene zahteve, da se, recimo, v Italiji - kot nedavno pri nas Titova, Kardeljeva, Kidričeva in še druge - preimenujejo vse ulice Cadorna, Diaz itd. in podob- no vse ostale enako sporne drugje, nobene zahteve, da med največje krivce proglasijo tudi... Franca Jožefa, in naj se - krvoloka, ki je za nameček s to krvavo vojno spravil na kant tudi cesarstvo - zlepa ali zgrda vrže ven iz kapucinske grobnice, kjer sladko počivajo njegovi posmrtni ostanki ob ljubljeni ženi Elizabeti (imenovani ljubkovalno Sissi), tik zraven sina Rudolfa, in vsi trije uživajo v blaženem miru samo cesarske in vrhunske časti, živ krst se ne zgraža nad pokojnim Habsburžanom in mu ne očita: Ti si zlasti kriv! Brez tvoje zaslepljenosti, nerazsodnosti, maščevalnosti in prenagljene komande velike vojne sploh ne bi bilo in niti milijona mrtvakov... Nobene omembe z negativnim predznakom ali prizvokom, kdo so bili še ostali dejanski krivci in povzročitelji te grozotne in čisto nesmiselne morije, le naštevanje njihovih visokih funkcij in zvenečih imen in pogo- stno navajanje strašljivo visokega števila mrličev, ranjencev, pohabljencev. Ko da bi šlo za naravno uj- mo in katastrofo, ki je živ človek ni zagrešil. Padla je tako rekoč z neba kot strela z jasnega in razdejala zlasti srednjo Evropo. Tudi ti se verjetno kot jaz spo- minjaš pokojnega avstro-ogrskega cesarja bolj v zvezi z ljubezensko zgodbo z mlado ženo in nadvse živah- no nevesto, kot je bila Sissi prikazana v posladkanem filmu, kot pa, da bi videl v njem glavnega in najbolj odgovornega povzročitelja nesreče brez primere, imenovane prva svetovna vojna, ki je hočeš nočeš pogojevala in posledično povzročila tudi drugo. Konec digresije, to je odmika od glavne teme, da se lahko povrneva k spravi, ki ti je očitno tako prirasla k srcu, da si jo s svojimi prispevki tudi nam predla- gal, mi pa smo jo, kot že rečeno - najbrž ne da bi ti vedel za ta dogodek -, že celebrirali pred skoraj četrt stoletja. In ne nameravamo - vsaj jaz ne - stopiti spet k spravnemu kamnu in se iti ponovni krst ali birmo. Oziroma... ne mislim spravno premiero razveljaviti na diktat tega ali onega in jo zamenjati s kakšno na novo zrežirano in prirejeno reprizo kot v teatru samo zato, ker se je nekaternikom, bolj zahtevnim ali ka- pricioznim ali bolj nadutim in veljavnim kot pa spravnim, zdel tisti obred poman- jkljiv, nezadosten, defekten, pre- malo po njihovi meri, skratka ne- veljaven. Ali ker jim je sprava le večni izgovor, da kalijo medseboj- ne odnose in napeljujejo vodo le na svoj mlin. Saj poznaš znani izrek Napoleona Bonaparta, kate- remu bom jaz na začetku spreme- nila le prvo besedo: Marsikdo (na- mesto ljudje) se za svoje koristi bo- juje veliko bolj zagrizeno kot za svoje pravice. (Da o tujih pravi- cah, za katere se redkokdo poteguje, niti ne govori- mo.) No, jaz med Napoleonove “ljudi” ne sodim, zato se z narodnimi spravami po tem ali onem no- vem ritualu, predpisanem naročilu in okusu ne mi- slim več ukvarjati. Niti s tvojimi simpatičnimi pri- spevki z nekoliko naivnimi recepti, kako to gre na- jlažje od rok in kako naj poskusim ta novi instant spravni postopek. Osebno sem opravila ta obred že takoj po končani vojni, ker po mojem mnenju nas je premalo, da bi si lahko privoščili luksus večnih nasprotnikov tudi v mirnem času, kolektivno pa pred slabimi 25 leti, ko je bila spravna slovesnost v Kočevskem rogu v navzočnosti nadškofa in metro- polita Alojzija Šuštarja pa Milana Kučana in drugih takratnih znanih politikov in kulturnikov in kar ve- likanskega števila ljudi. Nadvse veličastna manife- stacija v naravi. Pa še vreme je bilo zlato. In židano. Prelestno. Ko utegneš, si oglej vse dokumentarce, ki so pri nas prav gotovo kje na razpolago, ne bo ti žal ne časa ne truda. / dalje Jolka (Milič seveda) N MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (83) Mariza Perat Log pri Vipavi Ob 200-letnici omenjenega dogodka so novembra leta 2013 spomenik huzarja Ro- stasa ob loški cerkvi obnovi- li. Ob tej priložnosti so se tu- kaj zbrali predstavniki slo- venskih in madžarskih obla- sti in poudarili, da obnova spomenika poleg oddolžitve padlemu junaku ustvarja tu- di nove vezi prijateljstva med obema sosednjima država- ma, Slovenijo in Madžarsko. V bližini stoji še drugi spo- menik, ki ga je tu 25. sep- tembra 1994 postavila vipav- ska dekanija. Na njem bere- mo: “Zamolčanim žrtvam vojne- ga in povojnega nasilja na Vipavskem”. Zraven so vklesane besede: “Mati, domovina, Bog”! Leta 1822 je goriški nadškof Jožef Wal- land četrto nedeljo po Veliki noči v cer- kvi v Logu posvetil novi Marijin oltar. V tem času je v Šentvi- du pri Vipavi (danes Podnanos) župniko- val Matija Vrtovec (1784-1851), doma iz Šmarij, odličen zgodovinar, kemik, astronom ter strokovnjak za kmetijstvo in vinogradništvo. Bil je v pisnih stikih s Prešernom, kateremu je prijateljsko svetoval, naj v svojo Zdravljico vstavi tudi vinsko trto. Gospod Vrtovec je bil tudi odličen govornik. Na pri- govarjanje svojih sobratov duhovnikov je malo pred smrtjo izdal zbirko pridig, ki jih je imel ob raznih cer- kvenih slovesnostih. Tudi v Logu je gospod Vrtovec večkrat pridigal, bodril in tolažil ljudi ter jim pripo- ročal, naj zaupajo v božjo in Marijino pomoč. Tu je imel pridigo tudi ob po- svetitvi novega Marijinega oltarja, ki ga imenuje “ol- tar hvaležnosti”, saj so ga Vipavci postavili v zahvalo za vse milosti, ki so jih tu prejeli od Marije Tolažnice. V svojem govoru je dejal: “O, prijatelji! Ka- darkoli smo pred viharji sveta tukaj sem v zavetje pri- bežali, smo se tu- kaj oddahnili, od- počili in oživeli: mrtvično in kla- verno smo sem prilezli, veselo in čvrsto nazaj na dom stopali. V tem zatišju nam je vselej bilo do- bro biti; tukaj so se naša srca omehčala; tukaj se nam je vselej milo storilo; zdelo se nam je, kakor da bi nam Marija sama solze obri- sovala, nas tolažila in naša srca z nebeškim veseljem zalivala. Re- snično, prijatelji: Tukaj je sveti kraj”. Sliko za novi oltar je leta 1821 iz- delal priznani goriški slikar Josip Tominc. Slika je predstavljala Ma- rijo, Tolažnico žalostnih. Po vsej verjetnosti je to ista slika, ki jo vidimo na priloženi podobici iz prve polovice 19. stol., kjer je prikazana tedanja cerkev v Logu. Oba manjša zvonika ob prezbite- riju sta v tistem času bila prekrita z zvončasto in ne s piramidasto streho, kot je to danes. Ob cerkvi sta vidna še Rostasov spomenik in procesija vernikov. Današnja slika Marije Tolažnice je iz leta 1861, izdelal pa jo je slikar Mihael Stroj. / dalje Mario Gariup je izdal obširno knjigo o zgodovini Kanalske doline Tisoč strani o narodu, ki izumira kovski župnik g. Mario Ga- riup je ob 40-letnici župni- kovanja v Kanalski dolini napisal in predstavil obširno knjigo, ki obravnava celotno zgodovino Slovencev v Kanalski dolini. Naslov knjige je sicer Un popolo in estin- zione – 1000 pagine per 1400 anni di storia degli Sloveni della Val Ca- nale tra Tedeschi, Friulani e Italiani, kar se v slovenščini glasi Narod, ki izumira – 1000 strani za 1400 let zgodovine Slovencev v Kanalski do- lini med Nemci, Furlani in Italija- ni. Kakor je sam Gariup priznal ob predstavitvi v Ukvah, knjiga ni stro- kovnega značaja in je namenjena še posebej tistim prebivalcem Kanal- ske doline, ki bi radi izvedeli kaj več o svojih slovenskih koreninah, pa tudi pripadnikom ostalih treh tam- kajšnjih jezikovnih skupnosti in ožjemu krogu italijanskih bralcev. V knjigi je Gariup precej neposre- U den in omenja dogodke, dinamikein okoliščine, ki so vplivale na do- mače slovensko prebivalstvo. V knjigi pa je med drugim dokumen- tiranih kar nekaj zgodovinskih do- godkov, ki so nekako ponižali ka- nalsko slovensko skupnost. Na pri- mer opozarjamo na dejstvo, da so leta 1924 – malo po priključit- vi Kanalske doline Italiji – ukinili tedanjo občino Ukve-Ovčja vas, ker so občinski svetniki na sejah posegali po slovensko. Opozar- jamo tudi na delovanje tajnih or- ganizacij, kakršna je bila Gladio, po drugi svetovni vojni tudi na tem delu obmejnega območja. Na predstavitvi sta Gariupa in knjigo predstavila tudi predsed- nik združenja Don Mario Cernet Antonio Sivec in inženir Sergio Dell’Anna. Oba sta prisotne opo- zorila na avtorjevo skrb za kra- jevno slovensko kulturo in na posamezne vsebine v knjigi – med katere sodijo tudi dinamike, ki so povezane z vaško vsakdan- jostjo in krajevnimi razprtijami. / str. 15 Luciano Lister Obnovljeni spomenik Pavlu Rostasu Matija Vrtovec Podobica loške cerkve iz 1. polovice 19. stol. Oltarna slika Marije Tolažnice v Logu (naslikal Mihael Stroj) Elizabeta Bavarska Slovenija 5. februarja 2015 13 Pričevanja o dogodkih v času prve svetovne vojne v Črničah in okoliških vaseh vse do hudih spopadov na soški fronti in o prvih letih življenja primorskih Slovencev pod Italijo, zbrana pod peresom črniškega župnika msgr. Alojzija Novaka v delu, ki nosi naslov Črniška kronika - Frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno, so v petek, 30. januarja 2015, doživela zelo uspešno predstavitev v Črničah samih. Predstavitev je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Črniče in Goriško Mohorjevo družbo priredila Lavričeva knjižnica. Urednika knjige zgodovinarja Drago Sedmak in Renato Podbersič sta skupaj s knjižničarko Zdenko Žigon in predsednico sveta Krajevne skupnosti Bruno Kastelic črniškim občanom na izredno zanimiv in prijeten način predstavila delo njihovega nekdanjega župnika in njegov popis dogodkov nedaleč od frontne črte in življenja v neposrednem frontnem zaledju, saj so bile Črniče prva vas, gledano iz Gorice proti vzhodu, od koder avstro-ogrske oblasti niso evakuirale civilnega prebivalstva v begunstvo. V Črničah predstavitev knjige Črniška kronika Grčija dolžnik tudi Sloveniji Vlada bolj skrbi za proračun kot pa za reforme Sloveniji potekata hkrati dva procesa, ki pa sta oba skladna s širokim demo- kratičnim duhom. Vlada v zad- njem času redno in tudi po- spešeno deluje, pri čemer se pri pomembnejših državnotvornih zadevah, ki zahtevajo večje število glasov, uspešno usklajuje tudi z opozicijo. Izjemo predstavljajo poslanci Združene levice, ki opo- gumljeni z volilno zmago svoje sestrske stranke Siriza v Grčiji, po- skušajo razširiti čim več njenih programskih izhodišč in duha tu- di k nam v Slovenijo. Ta stranka naj bi svojo moč in vpliv v javno- sti najprej pokazala 7. februarja z udeležbo na demonstraciji v Lju- bljani zoper t. i. razprodajo držav- nega premoženja. Gre dejansko za privatizacijo oziroma prodajo pet- najstih državnih podjetij, ki ju najbolj zavzeto zagovarjata pre- mier Miro Cerar in vlada, vendar ima njun projekt tudi v državi čedalje več privržencev. Vlada je sprejela popravke pro- računa za letošnje leto, ki predvi- devajo, da se bo primanjkljaj državnih blagajn z vrhom v pro- računu znižal pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar še dovoljuje Evropska komisija. Uza- V konjeno bo varčevanje na vsehpodročjih in ravneh državneuprave in zagotovljeno osnovno financiranje vseh funkcij, ki jih opravlja država. Finančni minister Dušan Mramor zagotavlja, da bo popravljeni proračun za leto 2015 zagotavljal tudi nekaj sredstev za pospešen zagon gospodarstva. Le- to sicer kaže nekatere spodbudne dokaze in znake ponovne rasti, zlasti porast izvoza. Toda tisto, kar preseneča, je, da premier in posa- mezni ministri čedalje manj go- vore o reformah, ki so v Sloveniji nujno potrebne. Najbolj kritične so razmere v zdravstvu. O stanju slovenske družbe in države, torej tudi o potrebi in nujnosti reform, je pred dnevi v časopisu Delo v daljšem članku razmišljal tudi prof. dr. Dušan Turk iz Inštituta Jožef Stefan. Po njegovem “država živi v preteklosti in je zato razum- ljivo, da je prihodnost ne zanima. Vendar za to niso odgovorni zgolj politiki. Večina prebivalstva noče sprememb in se jih boji. Večina ljudi hoče živeti v Sloveniji prejšnjega stoletja, tisti, za katere je takšna družba nesprejemljiva, pa odhajajo v tujino”. Po ideološki in politični plati pa sedanja oblast zmeraj znova do- kazuje, da pri vodenju in upra- vljanju Slovenije ohranja svoje vrednote, politiko in prakso iz preteklosti, seveda vse to prilago- jeno novim razmeram in demo- kratičnim obrazcem. Večina po- slancev je, denimo, na izredni se- ji parlamenta zavrnila predloge poslanske skupine opozicijske SDS za spremembe zakona o slo- venskem grbu, zastavi in himni. Z njimi bi določili, da se na državnih proslavah izvaja celot- na Zdravljica, ki jo za državno himno določa Slovenska ustava, zakon pa bi kot skrajšano verzijo dopustil izvajanje druge in sed- me kitice Zdravljice, in ne le sed- me. S spremembami bi še zave- zali glavno mesto Ljubljano, da mora ob svojih praznikih izo- bešati slovensko zastavo, v Slove- niji pa bi morali tudi prepovedati poveličevanje fašizma, nacizma in komunizma, njihovih simbo- lov, med njimi rdeče zvezde, in njihovih predstavnikov. Nobeden od omenjenih predlo- gov največje opozicijske stranke v slovenskem parlamentu torej ni bil sprejet, sledili pa so seveda ko- mentarji in ocene takega glaso- vanja. Dr. Egon Zakrajšek, sodela- vec Ameriške centralne banke, najvplivnejše centralne banke na svetu, sicer pa skrben in natančen spremljevalec in analitik vsega, kar se dogaja v njegovi matični domovini Sloveniji, je v pogovoru z Metodom Berlecem, glavnim in odgovornim urednikom tednika Demokracija, menil tole: “So glo- boki vzroki za sedanje slovensko politično in gospodarsko stanje. Tako imenovani izvirni greh je to, da se je slovenski prehod iz komu- nizma v demokracijo popolnoma izrodil. Slovenija ni nikoli sprejela osnovnih tržnih mehanizmov, ki so nujno potrebni za dolgoročno gospodarsko rast in razvoj. Kmalu po osamosvojitvi se je Slovenija zaprla in nekdanja politična elita je začela ljudem prodajati zgodbo, da obstaja nekakšna tretja pot, ne- kakšna slovenska pot v prihod- nost. S tem se je izrodil celoten politični in gospodarski sistem, in O privatizaciji podjetij Neskončna zgodba eskončna zgodba. Kot roman nemškega pisa- telja Michaela Endeja. Njegova Neskončna zgodba je bila namenjena najstnikom in šolarjem, z ekranizacijo je po- tem dosegla svetovni uspeh. In bila je znanstvena fantastika. Kot E. T. V Sloveniji pa imamo različico te neskončne zgodbe, ki se vrti že 24 let, a ki ji še zda- leč ni videti konca. In ne, ni namenjena samo šolarjem in najstnikom, o njej pišejo in go- vorijo malodane že vsi. Da, spet o privatizaciji podjetij, pa čeprav smo o tem prav pred kratkim že pisali. Stvari pa po- stajajo iz tedna v teden bolj “vroče”, pritisk javnosti je vse hujši. Vprašanje privatizacije, vprašanje Telekoma Peticiji, ki so ju začeli zbirati nasprotniki in podporniki, sta že zbrali vsaka po več kot 10 ti- soč podpisov. Zgodba teče okoli 15 podjetij, v katerih na- stopa kot lastnik (tudi) država in ki jih je vlada Alenke Bra- tušek maja 2013 uvrstila na seznam za prodajo. To je bil eden od ukrepov, dogovorje- nih z Evropo, s katerim je Slo- venija obljubila, da bo zajezila naraščajočo krizo. Med vsemi podjetji, uvrščenimi na sez- nam, bi Telekom sam lahko v državno blagajno prinesel pri- bližno milijardo evrov vredno kupnino. Hkrati pa bi njegova prodaja pomenila za mnoge zaprtje pipice finančnega do- toka. Telekom, ki področje te- lekomunikacij še vedno obvla- duje, je namreč eno izmed naj- bolj likvidnih podjetij v Slove- niji, to pomeni podjetje z zelo dobrim finančnim tokom ozi- roma podjetje, ki ima dotok sredstev iz naslova poslov. Za- radi tega je zanimiva “krava molznica” za številne zunanje izvajalce, svetovalce in podob- ne poslovneže, ki imajo dobro napeljano mrežo poznanstev. In prav to je eden od razlogov, zakaj bi morala Slovenija Tele- kom prodati. Da bi se ta mreža, ki se plete okoli njega, prese- kala. Kako je Slovenija doslej priva- tizirala? V kontekstu privatizacijskega vprašanja se je v prejšnjem ted- nu z intervjujem v Nedelu oglasil tudi ekonomist Franjo Štiblar, podpisnik peticije proti privatizaciji in eden od bolj poznanih obrazov na sloven- skem ekonomskem parketu. V intervjuju je dejal: “Pravijo, da so podjetja v tuji lasti uspešnejša. Zdaj vam bom po- vedal nekaj, česar še niste slišali: res je, da so uspešnejša, a zato, ker so tujci kupili naj- boljša podjetja. Uspešna so bi- la že prej, zato ni nobenega ra- zloga, da ne bi bila uspešna še naprej”. Gre za izjavo, ki je morda všečna in se dobro sliši, a je hkrati tudi precej zavaju- joča. Prvič, slovenski trg je bil v času tranzicije in denaciona- lizacije zelo zaprt in težko pro- pusten za tuje investitorje. Le manjšemu številu podjetij iz tujine je uspelo priti v Sloveni- jo. Pri tem je tudi res, da je med redkimi, ki so jih tujci le odkupili, veliko takih, ki so uspešni. Štiblar pa je zavajujoč, ko pravi, da so ta podjetja da- nes še vedno uspešna, ker so že takrat bila med uspešnejšimi. To ne drži. Podjetja v tuji lasti, ki so danes še vedno uspešna, svoj uspeh dolgujejo pametne- mu, razsodnemu in podjet- niškemu upravljanju, ne pa nekdanji slavi. Revoz (skupina Reanult) in Lek (skupina No- vartis) sta dva taka primera. Nekoč pa so bila tudi uspešna slovenska podjetja, ki so po- tem ostala v rokah države in njenih nameščencev ter kla- vrno propadla. Propadla pa ni- so zaradi čudnih zunanjih okoliščin, padcev meteoritov ali kake mednarodne zarot- niške zalege. Propadla so, ker so novi (stari) lastniki z njimi ravnali kot svinja z mehom. In to ravnanje je bilo najbolj očit- no v številnih primerih me- nedžerskih prevzemov. Cilj v teh primerih ni bilo dobro upravljanje, ampak oblast in zaslužki. Finančna kriza ni bila vzrok za propad teh podjetij, ampak samo kaplja čez rob. Fi- nančna kriza nam je razkrila, da je cesar gol. Govorim na primer o gradbenih podjetjih, ki so bila v svojem sektorju do- dana vrednost za slovensko go- spodarstvo. V prvi vrsti mislim na SCT in Primorje, podjetja, ki so imela znanje, delovno si- lo in zelo dobro mehanizacijo. A so zaradi menedžerskih igric propadla. Se spomnite Elana? Ingemar Stenmark je svojih 86 zmag na belih strminah (re- kord, ki še vedno drži) dosegel na slovenskih smučkah: takrat je bila begunjska firma malo- dane globalna znamka. Leta 1990 je Elan šel v stečaj, danes pa je že spet pred drugim stečajem. Tudi Pivovarna Laško ima svojo bogato zgodo- vino, ki jo je treba že več let reševati z davkoplačevalskim denarjem. Torej? Ne, tujci niso kupili vseh najboljših podjetij. Veliko tistih, ki jih niso kupili in so bila včasih dobra podjet- ja, so ostala v slovenskih rokah in šla potem v stečaj. Ko bi imeli slovenske investi- torje Naslednjo Štiblarje- vo izjavo v inter- vjuju bi sicer velja- lo podpisati: “Težava je v ljudeh, ki vodijo podjetja. Zamenjati je treba vodstva, nastavlje- na po političnem kriteriju, ne pa pro- dati podjetij”. Ja, iz- javo je veljalo pod- pisati pred petnaj- stimi leti in v pogo- jih normalnega tržnega gospodar- stva. Res je, da je težava v ljudeh, ki vodijo podjetja. Za- vajujoče pa je, da je dovolj na- staviti nova vodstva, ki naj ne bodo po političnem kriteriju. To Slovenija formalno počenja že dve desetletji. Brez uspeha. V podjetjih so se spreminjala vodstva, spreminjali so se nad- zorni sveti, a politične igrice in izčrpavanje se ni nikoli zares ko je prišel dovolj velik šok, se je pokazala vsa šibkost, vsa gniloba tega sistema. Dejansko Slovenija nikoli ni opravila osnovne za- menjave prejšnjega političnega si- stema. Elita nekdanjega politične- ga sistema ne samo iz vrst politi- ke, temveč tudi iz gospodarstva, družbenih ved, medijev, se je ne- kako prelevila, zamenjala kostu- me, hkrati pa ohranjala pa- radržavni, parazitski sistem, v ka- terem so utrdili svojo politično in gospodarsko moč”. Sicer pa se obe politiki v Sloveniji, tista vladajoča in opozicijska z vo- dilno SDS, pogosto sprenevedata. Po počastitvi Judov in drugih žrtev, med njimi Slovencev, zlo- veščega nemškega koncentracij- skega taborišča Auschwitz so v medijih priznali, da tudi Jugosla- vija in z njo Slovenija po drugi svetovni vojni do judovske narod- nosti nista bili prijazni. Zaradi na- silne politike se je ta narodna skupnost pri nas, posebej v Prek- murju, močno skrčila. Nekateri Judje so iz strahu pred raznimi oblikami preganjanja uradno raje prikrili svojo narodnost in so se začeli predstavljati oz. se morda še predstavljajo kot Slovenci. V Slo- veniji naj bi bilo sedaj uradno re- gistriranih samo še okoli 100 pri- padnikov judovske narodne skup- nosti. Pred 70-letnico konca druge sve- tovne vojne v mesecu maju in pobojev tisočev ljudi ra- zličnih narodnosti, ki so se potem zgodili v Sloveniji, se znova obuja dvom v neko trditev in domnevne dokaze o njej. Gre namreč za trditev ali pričevanja, da se je po dru- gi svetovni vojni tedanja Ju- goslovanska armada na po- dlagi Titovega ukaza neverjet- no hitro umaknila iz Trsta, Gorice in Koroške, in sicer zgolj zaradi tega, da so Anglo- Američani Titu v zahvalo in kot nekakšno kupnino izročili njegove politične na- sprotnike ter jih s tem poslali v smrt. Do umika Jugoslovan- ske armade naj bi torej ne prišlo na podlagi drugih zahtev politično strateške narave zahod- nih zaveznikov? Trditev o omen- jeni zamenjavi oziroma kupnini navaja tudi Marko Štrovs v svoji novi pred nekaj dnevi objavljeni knjigi z naslovom, Neme priče. Množični poboji nasprotnikov komunizma 1941-1946. Marijan Drobež sklenilo. Štiblar še pravi: naj prevzamejo slovenski zasebni lastniki. S tem se strinjam. A realno gledano, kdo od sloven- skih zasebnikov bi lahko prev- zemal velika podjetja? Težko bi v Sloveniji našli resne zasebne investitorje: če pa so, so seveda dobrodošli. Resni investitorji so taki, ki imajo lastna sredstva in ki ciljajo na dobiček z do- brim poslovanjem ter ne z izčrpavanjem podjetij. Privati- zacija, realno gledano, ne mo- re iti mimo tujih investitorjev. Slovenija pa se je prav teh v zadnjih dveh desetletjih na ve- liko izogibala. Uniona ni hote- la prodati belgijskemu pivovar- ju Interbrew, tudi ko je belgij- ski KBC hotel odkupiti večin- ski delež Nove ljubljanske ban- ke, je bil odgovor negativen. Zgovorno pa je, da so v bančnem sektorju v zadnjih kriznih letih najboljše rezulta- te pokazale tuje banke, pa čeprav z zelo majhnim tržnim deležem (Unicredit, SKB v lasti Societe General, Banka Koper v lasti Intese Sanpaolo). In danes smo, kjer smo. Lepa hvala za neskončno zgodbo! Andrej Černic Dušan Mramor Aktualno5. februarja 201514 NATUROPATSKI NASVETI (54)Erika Brajnik PROBIOTIKI Tretja najpomembnejša integracija za naše telo je probiotična. Obstaja neizpodbitno dejstvo, da se kar 60% celic imunskega sistema nahaja v črevesju, ki nima samo funkcije uravnavanja prebave, tem- več tudi krepitve imunskega sistema. Le-to je potrje- no, vendar znanost se zadnja leta opira in raziskuje še dlje – kako se lahko s pomočjo probiotičnih bak- terij odpravi ali zavre določene bolezni, med katere spada tudi rak. Lahko trdimo, da ima 90% bo- lezni svoj začetek v črevesju, saj je tu sedež naše imunosti. Bol- no telo je znak nepravilnega delovanja imunskega sistema, zato ga moramo krepiti. Probiotična integracija je smi- selna 2-krat letno po 2 meseca, in sicer s probiotičnimi bakte- rijami, ki odpravljajo patogene glive v telesu in krepijo imun- ski sistem, primer: Saccharo- myces boulardii, Lactobacillus Axidophilus, Lactobacillus Lactis, Lactobacillus Ca- sei idr. Za probiotično delovanje izdelka potrebujemo do- ločeno količino dobrih bakterij, in sicer 1 milijardo, ki bodo naselile črevesje in v njem vzpostavile traj- ne kolonije, za kar pa probiotični izdelek potrebuje 2 meseca. Zaradi tega razloga je vredno jemati pro- biotike neprekinjeno 2 meseca v letu. Probiotiki bodo v črevesju uredili absorpcijo hranil in okrepili naš imunski sistem. Ubili bodo patogeno kandido v telesu in druge slabe bakterije Streptotkoke, Escherichia Coli, Helicobakter Pylori idr. Po končani integraciji probiotikov je treba stanje evbioze v črevesju vzdrževati, in to s primerno pre- hrano, ki predvsem vključuje zdravo večerjo. S hrano moramo hraniti dobre bakterije, pri tem pa moramo biti pozorni predvsem na večerjo, ki mora biti zdrava, bazična, zelenjavna. Samo z vlakninami hranimo dobre bakterije v črevesju. Sladkor in ogljikovi hidrati pa hranijo slabe, patogene bakteri- je. Ko le-te v telesu porastejo, nastopi bolezen oz. se začne vzpostavljati nepra- vilna absorpcija, ki zavira zdravje in privilegira rast bolezni, ki se lahko čez leta sprevrže tudi v dege- nerativno obolenje. Hipokrat, oče medicine, je prvi rekel, da svetovan- je zdravilca ne bi smelo biti nikdar tako, da bi člo- veku lahko škodilo. Vsak naturopatski napotek mora biti brez stranskih učinkov, svetovanje pa mora posameznika samo krepiti. Uradna medicina deluje simptomatsko, torej od- pravlja bolezenske znake, ali operativno, ko do- ločen pokvarjeni del zamenja z novim brez upošte- vanja stranskih učinkov oziroma brez preventivne- ga delovanja. Pomembno je, da določene “tablete” jemljemo občasno, vendar ne smejo imeti stranskih učinkov; na takšen način bomo učinkovito krepili naš orga- nizem. Zato moramo biti previdni pri njihovi izbi- ri. Opisana integracija je zdrava, krepi naš organi- zem in mu ne more na nikakršen način škoditi! Iščimo zdravje! www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 3. februarja, ob 14. uri. adio Koper, Televizija Koper in časnik Pri- morske novice so v dvorani Evropa portoroškega hotela Bernardin že desetič zapored razglasili Osebnost Primorske. Poslušalci, gledal- ci in bralci so kot izjemnega in častnega posameznika v družbi tokrat prepoznali ta- bornico Nino Kapelj. Nina Kapelj je tabornica in obraz akcije Obnovimo slo- venske gozdove. Svoje ime je zastavila za družbeno akcijo, v sklopu katere je taborniška zveza z Zavodom za gozdove in 800 prostovoljci posadila 28.000 sadik mladih dreves. Po njenem mnenju lahko skupaj naredimo veliko do- brega, saj upa, da bo sledilo še več zamisli in družbeno koristnih akcij. “To je pomembno za tabor- nike nasploh, ne le zame. Iz- bor za osebnost Primorske je nagrada, ki človeku da krila za naslednje podvige”. Na slovesni podelitvi v sobo- to, 17. januarja, so zmagoval- R cu podelili nagrado Zlato ja-bolko, delo akademskega ki-parja Boštjana Drinovca. Za dobro vzdušje in obilico sme- ha v dvorani sta poskrbela voditeljica in novinarka Ra- dia Koper Nataša Benčič ter igralec Boris Kobal. Seveda pa tudi glasbe ni manjkalo. Zai- grali in zapeli so številni pri- morski glasbeniki: Tinkara Kovač, Slavko Ivančič, Rudi Bučar, Lea Sirk, Anika Hor- vat, Polona, Martina Feri, Mef in Enzo Hrovatin ter Big band Roberta Vatovca in Obalni komorni or- kester pod dirigen- tsko paličico Patri- ka Grebla. Prireditev Oseb- nost Primorske je letos praznovala svojo prvo okroglo obletnico, in sicer so jo Radio Koper, Televizija Koper in Primorske novice organizirale že dese- tič. Namen prireditve je, da bralci in gledalci vsak mesec izberejo osebnost, ki so jo pripoznali kot izjemno in častno v družbi. Ob začet- ku novega leta pa med dva- najstimi mesečnimi finali- sti izberejo velikega zma- govalca. Letošnji zmagovalec se bo pridružil seznamu zmago- valcev, ki so laskavi naslov Osebnost Primorske že prejeli v prejšnjih letih. To so: srčni kirurg, dr. Tomi- slav Klokočovnik (2005), onkolog, dr. Erik Brecelj (2006), duhovnik, oče Franc Prelc (2007), pisatelj, Boris Pahor (2008), direkto- rica bolnišnice Stara Gora, Tea Leban (2009), gasilec Pe- ter Ventin, (2010), zdravnica Jadranka Vrh Jermančič (2011), dirigentka Pia Cah (2012), predsednik območne organizacije borcev za vred- note NOB Vladimir Krpan in pater Bogdan Knavs (2013). Desetletnica priljubljenega natečaja Osebnost Primorske 2014 je Nina Kapelj Kulturni dom Gorica / Komigo baby Zlatolasa zvezdica in njene zemeljske dogodivščine lanski sezoni je Kultur- ni dom Gorica v sode- lovanju z zadrugo Maja iz Gorice in ob podpori še drugih ustanov poskusno uvedel niz abonmajskih pred- stav za otroke Komigo baby. Uresničitev zamisli se je tako posrečila, da so organizatorji tudi letos ponudili najm- lajšim obiskovalcem gleda- lišča vrsto predstav pod istim naslovom in podnaslovom Mama, očka … gremo v gleda- lišče. Vabilo je tudi letos na- letelo na zelo dober odziv. Ko- migo baby je že v novembru predstavil poetično klovnsko predstavo Luna na cesti. Na štefanovo so si otroci ogledali igrico Balon velikon Andreja Rozmana Roze, ki jo je tudi odigral v družbi lutk. V sklop Komigo baby je spadal vesel popoldan z Damjano Go- lavšek, kateremu je sledil pri- hod dobrotnika Miklavža, ki je obdaril vse otroke v dvora- ni. Ob iztekajočem se letu, 29. decembra 2014, so otroke s svojimi čarovnijami očarali italijanski čarodeji in iluzio- nisti. Po novoletnih praz- ničnih dneh je gledališka po- nudba za otroke zaživela v ne- deljo, 18. januarja 2015. To- krat jim je izjemoma zjutraj postregla z zimzeleno pravlji- co Franeta Milčinskega – Ježka (1914-1988), Zvezdico Zaspanko, v dramaturški pre- delavi Zlate Dobovšek in režiji Roberta Waltla. V goste je prišel Mini teater iz Ljublja- ne z novo, svežo postavitvijo pravljičnega spleta o zvezdici, ki venomer zamuja “svojo V službo na nebu”. Nikdar nipravočasno na svojem mestu,zato gre vse narobe: otroci ne marajo spati, mornarji ne naj- dejo poti v pristan, pesnik si nikakor ne more domisliti ri- me na besedo lonec! Za kazen pošlje Mesec nemarno zvez- dico na Zemljo, kjer doživi kar nekaj pustolovščin, tudi v cirkus zaide, kjer spozna člo- veka, ki bruha ogenj, opico, človeka iz gume, plesalko na gugalnici … Na cesti pa sreča zvezdogleda, ki ji za ceno zla- tega laska dovoli, da skozi ve- likanski daljnogled pokuka na širno nebo, po katerem se ji grozno toži. Spozna pa tudi smešnega sladoledarja, ki se dela pogumnega, a se grozno boji razbojnika Ceferina. Drobna zlatolasa zvezdica pri- jazno nagovori tolovaja Cefe- rina in mu s svojo do- brosrčnostjo omehča njegovo kot kamen trdo srce, da mu začne spet veselo biti v prsih, potem ko se kamen dobesed- no zakotali po odru. Potem pa komet Repatec zvezdico spet odpelje na nebo, saj je tam njeno mesto. In tako se na zemlji spet vse uredi. Ena izmed najbolj priljublje- nih pravljic je zablestela v vsej svoji sporočilni lepoti v izved- bi igralcev Nine Ivanišin, Ta- deja Piška in Igorja Štamula- ka, ki je v animacijo svojih le- senih junakov vdahnil kar ne- kaj tiste duhovitosti, ki mu je lastna. Vsi trije so spretno in prepričljivo oživljali čudovite lutke, ki jih je izdelala Rosana Knavs. Vse se je dogajalo ob zanimivi likovni zasnovi Ro- berta Smolika, ki si je prizo- rišče zamislil kot pokončno valjasto strukturo, do katere vodita dva “klančka”. Po njih stopajo lutke, pa tudi igralci se pojavijo na njih. Učinkovi- to režijsko vodenje je podpisal Robert Waltl (1965), režiser, igralec, lutkar in predvsem umetniški vodja Mini teatra, ki je na Križevniški ulici v Lju- bljani l. 1998 začel svojo gle- dališko ponudbo za otroke, pa tudi za odrasle. Predstavo je zrežiral tako, da se zaiskri v vsej svoji poučni jasnosti in v prepletanju dveh svetov, ze- meljskega in “nebesnega”, ki je še posebno čaroben, tudi zaradi zvočno –glasbenih tre- nutkov, ki se še bolj magično zaiskrijo ob projekciji ti- sočerih stiliziranih zvezdic na nebu. Te neutrudno prešteva Mesec, med njimi pa kot blisk šviga Komet Repatec. Ta gledališka inačica Zvezdice Zaspanke je res očarljiva; prevzela je male gledalce in njihove odrasle spremljevalce. Vseh se je tokrat nabralo kar lepo število. Ob izhodu so malčki prejeli oranžen balon, “razpoznavni znak” Komigo ba- by, in pa veliko polo papirja, na katerega bodo na- risali svojega na- jljubšega junaka. Risbice bodo organizatorji tu- di nagradili na zadnji predsta- vi tega otroškega abonmaja, in sicer 1. marca 2015. Takrat bo na vrsti predstava Gleda- lišče iz kovčka, ki je nastala kot produkcija Slovenskega stalnega gledališča Trst in KŠD Štumf. Mali gledalci bo- do z igralcem Lukom Cim- pričem doživeli skok v pra- vljični svet ob znanih juna- kih. V torek, 17. februarja 2015, ob 15. uri, ko bo pust šaril nao- krog, bo Komigo baby v go- riškem Kulturnem domu po- vabil otroke na pustno rajan- je. Zabaval jih bo Evgen Ban, televizijski voditelj, ki se v zadnjih letih predstavlja kot animator otroških prireditev. IK Slovenija je imela 1. oktobra 2014 2.062.731 prebivalcev, kar je 1108 več kot v prejšnjem četrtletju. Število državljanov Slovenije se je sicer zmanjšalo, naraslo pa je število tujih državljanov, kažejo podatki statist ičnega urada. Tako med slovenskimi kot tujimi državljani prevladujejo ženske. Število slovenskih državljanov se je zmanjšalo za skoraj 600. Število tujih državljanov se je povečalo za približno 1700, vse skupaj jih je 100.388, kar znaša skoraj pet odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. Med državljani Slovenije več žensk Aktualno 5. februarja 2015 15 Potrošnja, nakupovanje, kopičenje smeti ... Vse se da popraviti oziroma se je dalo troštvo sem preživela ta- ko rekoč med zvitki elek- tričnih kablov, pocinka- nimi vodovodnimi cevmi, žarni- cami in orodjem. Moj oče je imel namreč kot električar in vo- doinštalater manjšo trgovino pri Sv. Jakobu, tedaj v predmestju, se- daj bi rekli nekje v središču Trsta. Sam je imel po navadi kar nekaj dela, saj je opravljal manjša po- pravila po hišah, pa tudi večje projekte na gradbiščih, mama je zato večkrat ostajala za pultom, jaz pa sem zadaj v skladišču na okorni leseni delovni mizi pisala domače naloge. Med dolgočasnimi matematični- mi enačbami si seveda nisem mogla kaj, da bi včasih ne zapu- stila zvezkov in zatavala v čudo- viti svet najrazličnejšega orodja in pripomočkov. Kaj lahko je bilo osnovnošolskemu otroku vzeti v roko vijačnik, klešče ali kako dru- go orodje, počasi posnemati očeta in preizkušati svoje ročne spretnosti. Kmalu sem znala za- menjati vtičnico, ugotoviti, ali je žarnica pregorela, vstavljati bate- rije v žepne svetilke in še kaj več. Najlepše je bilo seveda poleti, ko O mi je bilo dovoljeno, pravzapravukazano, da sem šla z očetom nadelovišče. Moj oče je imel rad ve- selo družbo in gostilne in se je po delu rad zamudil, ker mama tega ni prenesla, pa me je poslala zra- ven, češ otrok ti bo pomagal, po- dajal orodje ali vlekel kable. In sem rada šla, rada pomagala, predvsem pa rada opazovala, tako da sem kmalu razumela, kaj vse tiči za stenskimi vtičnicami, kako voda priteka do pipe in kaj je na- robe, ko zmanjka luč ali pušča cev. Taka je bila pač moja najz- godnejša mladost; morda oropa- na tistega pravega otroštva, ne- dolžnega, igrivega in brezskrbne- ga. A ravno zato polna tihih po- poldnevov, ko sem pisala naloge v temnem skladišču brez oken, z vonjem po bakru in cinku, po prahu in zarjavelem orodju. Med- tem ko sem zadovoljno poslušala stranke, ki so mami hvalile očeto- ve spretne roke: vse, čisto vse zna popraviti. Da, moj oče je res znal popraviti vse. Če je le hotel. Nemi televizij- ski ekrani so spet zaživeli, radijski aparati so se ponovno oglasili, znal je pričarati svetlobo in toplo- to. In znal je popraviti pokvarjen pralni stroj, ne da bi vsakič na- ročal nove rezervne dele. To je bil pač tisti stari svet, ko se politiki še niso domislili, da je po- trošnja nujna za preživetje, no, denimo za njihovo preživetje, in ko so bili gospodinjski aparati ta- ko grajeni, da jih je znal še otrok popraviti. Da, kajti tudi sama sem skrbno sledila očetu in marsikdaj v mamino veliko veselje tudi sa- ma popravila lučko ali žepni ra- dio. To znam seveda še danes. Orodje mi veliko bolj “leži” kot kvačka ali šivanka. Pa tudi v moški družbi sem rada, ker imam raje trezne, tehtne delavske pogo- vore kot obrekovanje, ki je žen- skam tako pri srcu. No, letošnji januar je bil mesec, ko se je pri nas doma kar nekaj stvari pokvarilo. Najprej seveda pralni stroj, ki je bil sicer v garan- ciji, a se podjetje ni oglasilo, zato smo se obrnili do drugega tehni- ka, veliko bolj prijaznega in pri- pravljenega pomagati. Problem naj bi bil pri elektroventilu, ki je odpovedal. Zamenjali so mi seve- da ves vložek s tremi ventili, dva izmed teh sta bila sicer brezhib- na, a se jih ni da- lo rešiti. Tako je narejeno, da mo- raš nujno za- menjati vse tri, če se eden pok- vari, veliko delov pri tem pralnem stroju pa se sploh ne da več zamenjati, mi je priznal tehnik. A sem vseeno skrbno spremlja- la njegovo delo, prihodnjič, ko se zgodi kaj podob- nega, bom namreč najprej skušala očistiti mali ventilski fil- ter. In bom morda prihranila sto- tak. Nikoli se ne ve, oče me je naučil, da je vredno poskusiti. Že nekaj dni potem, ko je pralni stroj, pravzaprav pralno sušilni stroj spet lepo pral in brezhibno sušil obleke in perilo, so odpove- dala balkonska vrata. To seveda ravno tistega jutra, ko je vremen- ska napoved obljubljala polarne temperature in apokaliptično sneženje. Moža je, medtem ko sva z lepilnim trakom lepila vrata, da bodo vsaj za silo zaprta, zagrabila panika. Vrata bo treba v nekaj dneh zamenjati, je bil prepričan. Ne bomo jih, smo že vse tri ven- tile pri pralnem stroju zamenjali, za ta mesec je to čisto dovolj, sem bila jezna, medtem ko sem odvi- jala nastavke pri ključavnici. Vse se da popraviti, je bil očetov moto in seveda sedaj tudi moj. Kar se da hitro sva prebredla vse železnine, od Čedada, preko Krmina do Gorice, nastavkov se- veda ni imel nihče, ker so bili pre- stari. V Krminu so ravno pred ne- kaj meseci prodali zadnji par. Jaz si jih seveda poklapano ogledu- jem, taka enostavna železna za- deva, pa je ne najdeš. Da moram zamenjati vrata, so mi rekli v trgovini. Domislim se Jožkota, našega kle- parja v Kostanjevici na Krasu, ki naju je z možem tolikokrat rešil iz zagate, tudi tedaj, ko nama je orjaška burja popolnoma odtrga- la strešno obrobo. In Jožko je znal čisto vsako stvar narediti v naj- krajšem času. S polomljenim vložkom v žepu hitiva do njega. V Kostanjevico. Na srečo je v delavnici. In že mu razlagam, da se je zlomil zobek, da vložkov ni več, da vrat nočem zamenjati, da je v hiši mraz in da se po mojem da nekako narediti čisto enak vložek. Jožko me gleda in se smeje, prosi me za uro časa. Ko se vrnem v de- lavnico, dobim štiri nove vložke, ki so popolnoma taki, kot je bil tisti, ki se- daj leži polomljen na de- lovnem pultu. Čudež. Jožko, kaj bi brez tebe, se mu smejem. Občudujem ga. Njega in njegov tako blagozveneči stavek, ki ga slišim vsakič, ko pridem k njemu z novo idejo ali novo prošnjo. VSE SE DA NAREDITI. Mož je sicer nekoliko nezaupljiv, pravi, da je nemogoče, da bi se se- daj vrata res ponovno zapirala. Ko prideva domov, vzamem orodje in ga prosim, naj mi da sa- mo pet minut časa. Ne verjame mi, a po petih minutah me že vi- di, kako se smejem. Na toplem smo, vrata se zapirajo, kot bi bila ključavnica nova. Zvečer na toplem razmišljam o tem našem svetu, ki ga ne razu- mem, še manj odobravam, ne sa- mo zaradi tega, ker v njem velja zakon, da se NIČESAR VEČ NE DA POPRAVITI, ampak tudi zaradi vsega drugega. Potrošnja, naku- povanje, kopičenje smeti... in umiranje duše in človečnosti. V svetu, kjer odlagamo in kupuje- mo: Sami, vsak dan bolj sami. In bolj ubogi... po srcu in denarni- ci. Suzi Pertot Nagrada Zlati let Naši športniki, v katerih se javnost prepoznava redi prejšnjega tedna so v Kulturnem domu na Proseku ob izjemno do- brem obisku v dvorani pode- lili nagrade Zlati let, ki jih skupaj razpisujeta Primorski dnevnik in Združenje sloven- skih športnih društev v Italiji. Zlati let v nekoliko prenovlje- ni in okrepljeni obliki je le- tos, po dvanajstih letih v prejšnji preobleki, nadome- stil Oskarje zamejskega špor- ta. Bil je to predvsem praznik našega športa in športnikov, ki v širšo javnost nosijo slo- ves slovenskih klubov v Itali- ji. Pogoj za prejetje te nagrade je namreč prav nastopanje v naših klubih, ki so člani ZSŠDI, z izjemo priznanja Brez meja (dobil ga je kara- teist Matteo Blocar, Italijan, ki se sicer uči slovenščine) pa so se na odru pojavili sami slovensko govoreči tekmoval- ke in tekmovalci. Voditelja večera Evgen Ban in Marko Sancin sta v svojem slogu ustvarila pravi šov, v katerem so bili v ospredju – tudi z živahnimi pogovori ob pode- S litvi nagrad – ravno dobitni-ki. Pri Primorskem dnevnikusi že vrsto let prizadevajo, da bi primerno ovrednotili tiste res uspešne in prizadevne športnike (po večini iz treh najbolj razširjenih panog – košarke, nogometa in odboj- ke), ki so vsak dan v telovad- nici in spričo zakonitosti našega športa pač ne pridejo do prvoligaških ali medna- rodnih prizorišč. Zanje tako ni dovolj prostora v brezmej- ni skupni vseprimorski na- gradi Naš športnik, zato pa je Zlati let čisto ugledna prire- ditev, ki naše športnike nav- sezadnje motivira, javnost pa pritegne. V bistvu so namreč nagrajenci v naši skupnosti zelo poznani in cenjeni, o njih stalno pišemo in po- ročamo, v njih se dejansko mladina prepoznava in isto- veti. Tudi ker jih na tekmova- liščih v domačih logih – z ra- zliko od vrhunskih športni- kov – srečujemo iz tedna v te- den. Kdo pa so ti zlati za leto 2014? Na članski ravni odbojkarica Karin Crissani, odbojkar Va- silij Kante, košarkar Borut Ban in nogometaš Edvin Car- li; ekipa leta nogometaši Ve- sne, najboljši trener pa An- drea Mura, košarkarski stro- kovnjak; v mladinski katego- riji pa odbojkarica Petra Grgič, odbojkar Jernej Ter- pin, košarkar Martin Ridolfi, nogometaš David Colja, mla- di up, smučarka Katrin Don, mladinska ekipa leta pa odbojkarji Olympie. Pode- lili so tudi nagradi za od- meven mednarodni uspeh jahalki Irini Počkar in kot že omenjeno – Brez meja – karateistu Matteu Blocarju. Priznanje ZSŠDI za zvesto- bo našemu športu so pre- jeli odbornika Ivan Batistič in Peter Žerjal ter odbojkar- ski trener in nekdanji uspešni igralec Edi Bosich. Prisotni na Proseku so preživeli prijeten in zani- miv večer, voditelja sta so- delovala z notarko Evo Čuk in vključila v dogajanje akrobatsko plesno skupino Vip Dance Company iz Nove Gorice ter brhki mladi botri prireditve, pa tudi šte- vilne prisotne zamejske poli- tike, ki so sprejeli povabilo organizatorjev. Skratka, po- srečena prireditev, ki je požela pohvale in odobra- vanje. Pa še povabilo, ko smo pri športu, na letos nevsakdanjo osrednjo Prešernovo prosla- vo, ki bo pod geslom Skupaj zmoremo v režiji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in pod pokrovitel- jstvom obeh krovnih organi- zacij v nedeljo ob 17.00 v ve- liki dvorani Kulturnega do- ma v Trstu. HC Z 12. strani Za avtonomno ... ravijo pa, da bo deželni odbor težko to dovolil in bo na vse načine kra- til Benečiji pravico do avto- nomije. “Zanimivo je, da se že nekaj časa iz uradov deželne uprave širi teorija, da so možna od- stopanja čisto teoretična, ve- zana na minimalne spre- membe in torej neuporabna, toliko da skupinam županov, ki snujejo neke svoje predlo- ge, kratkomalo odsvetujejo vsako iniciativo”, ugotavlja P deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec.“Res je, da je deželna vlada poklicana, da ponudi osnov- ni predlog, vendar prav tako zakonsko predvideno posve- tovanje in torej soudeležba županov nujno logično in politično predpostavlja nji- hovo aktivno vlogo. Na osno- vi odgovorov z območja je za- to možno tudi, da se Združenja ne le spreminjajo po obsegu, ampak tudi, da se njihovo število zmanjša – ali pa poveča. Tu pride na vrsto možnost odstopanj, saj bi drugače dejansko lahko ob- veljal le predlog uprave, ki se- veda sloni na osnovnih para- metrih, načelno brez kakršnega koli odstopanja”, nadaljuje Gabrovec. “Če se na območju avtonomno izo- blikujejo resni in utemeljeni predlogi, potem res ne vidim, kako naj jih deželna vlada, ne glede na njene želje in pričakovanja, prezre”, je pre- pričan Gabrovec, ki z zado- voljstvom ugotavlja, da tudi v Benečiji skupina županov snuje povezavo med občina- mi iz zaščitenega območja in nekdanje gorske skupnosti. Z 12. strani Tisoč strani o narodu ... dgovorni urednik pet- najstdnevnika Dom msgr. Marino Qualiz- za, ki je bil zaradi bolezni od- soten, je poslal pisno sporočilo. V njem obžaluje dejstvo, da je v Kanalski dolini javna oblast zelo pogosto v zgodovini raje skrbela najprej za svoje koristi kakor za splošno dobrobit. Težave s sloven- sko kulturo pa so prišle do izraza še posebej po drugi svetovni vojni, ko se ni ra- zlikovalo med je- zikom in poli- tično pripadno- stjo. Knjiga o zgodo- vini Kanalske doline je izšla ob 40-letnici Gariu- povega župniko- vanja v Ukvah. Med slovesno mašo – ki jo v Ukvah še vedno darujejo pre- težno v slovenskem jeziku – je župnik Gariup imel seveda pri- ložnost, da se je spomnil na O svoje konkretno delo med ljud-mi, še posebej ob poplavi leta2003. Posebno pozornost je v svojem govoru namenil slo- venski besedi v Ukvah. Ob njegovem prihodu so ga vaščani pozvali, naj ohranja vaške navade. Tej obljubi je bil on zvest – še posebej pa se je vseskozi zavzemal tudi za ohra- nitev slovenščine v verskem življenju, in to kljub pritiskom, ki so izvirali iz dejstva, da so nekateri nacionalisti gledali na slovenščino kot na težavo in ne kot na zaklad, ki ga je treba va- rovati. V imenu pastoralnega sveta in ukovske skupnosti se mu je zahvalila kulturna delavka An- na Wedam: “Od srca se mu zahvaljujemo, ker nas je po- spremil v vseh poglavitnih tre- nutkih, ki zaznamujejo življen- je vsakega dobrega kristjana, od krsta preko svetega obhajila tja do poroke”. Wedamova je g. Gariupa oz- načila kot vztrajno in trmasto refe- renčno točko v vasi, s tem da je bil ved- no v prvi vrsti in je kot iz- vrsten pastir popeljal svojo čredo mimo vseh nevar- nosti. Seveda so mu med drugim javno priznali, da si je med svo- jim delom v ukovski skup- nosti stalno prizadeval za slovenski jezik in za ohranitev krajevnih navad. Foto Damij@n Aktualno5. februarja 201516 S 1. strani “Pride čas, ko ...” oda njegova izkušnja je vendarle povezana z iz- kušnjo mladih ljudi, za ka- tere v takšni družbi, družbi kapi- tala, povezanega s poli- tično močjo, nekako ni več prostora. Kako naj človek sanja, ko pa je tre- ba najprej misliti o možnostih količkaj spo- dobnega preživetja. V knjigi esejev Pisanja in znamenja boste našli tu- di kakšno misel o tem, o čem smo ljudje peresa razmišljali na prelomu s starim svetom in njego- vim “socializmom” in kaj smo si predstavljali, vsekakor ne tako divjega kapitalizma, v katerem se rušijo mnoge vrednote in tudi znanje in ustvar- jalnost nista dosti vred- na, pač pa zgolj zvitost in brutalnost. Katero vlogo pa lahko v tej družbi (še vedno) odigrata književnost in tudi širše esteti- ka, torej umetnost? Zagotovo ne več takšne, kot jo je igrala v osemdesetih letih, ko je li- teratura - pa tudi gledališče in film – delovala osvobajajoče. Saj tako lahko deluje še danes, a bojim se, da lahko osvobaja bolj z možno- stjo bega pred trdo resničnostjo v azil estetike kakor pa z dejanskim poseganjem v zavest o družbi in položaju posameznika v njej. Osemdeseta in začetek devetde- setih veljajo za zlato obdobje vašega dramskega ustvarjanja (Disident Arnož in njegovi, Ve- liki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec ipd.). V pre- teklem desetletju je bila upri- zorjena dramatizacija vašega ro- mana Severni sij, zadnjo dramo Niha ura tiha pa je gledališče postavilo na oder pred osmimi leti. Ste na tem področju odložili pero oziroma tipkovni- co ali pripravljate še kaj? Kadar grem po kakšni predstavi iz gledališča, me zmeraj spremlja mi- sel, da bi bilo treba še kaj napisati. Seveda, če ne grem s predstave, kjer so zmrcvarili dramsko besedi- lo do nespoznavnosti in ga za- menjali z vsakršnimi efekti ali pamfleti. Kakor da so mnogi gle- dališki ustvarjalci pozabili, kakšna magija je teater, kadar se v njem ustvari skladnost besedila in igre, kadar v njem nastane atmosfera, ki nas zajame in ji verjamemo. Zdi se mi, da bom še kaj napisal, tudi T če bo to estetika, ki je proti da-našnjim spektakularnim toko-vom. Nekje na polovici preteklega desetletja so v zelo kratkem času izšli kar trije prevodi vaših del v italijanski jezik. Kako ste doživljali stik med našo in itali- jansko kulturo ter sprejemanje svojih del v njen prostor? Italijansko kulturo občudujem, marsikaterega sodobnega avtorja izjemno cenim. Ne razumem pa povsem, kako površno lahko itali- janska kulturna javnost včasih sprejema druge kulture. Pomisli- mo samo, koliko časa je bilo po- trebno, da so odkrili svojega sodržavljana, ki piše v drugem je- ziku – Borisa Pahorja. Šele potem, ko ga je odkrila Francija, tudi Nemčija in dobršen del Vzhodne Evrope. Moj Severni sij je imel iz- jemno dober odmev, tudi po za- slugi Claudia Magrisa, ki je o njem pisal v Corriere della Sera, knjigi Joyceov učenec in Zvenenje v gla- vi pa sta ostali nekako neopaženi. To ni nič hudega, ni mogoče pričakovati, da bo vsaka knjiga od- mevna. Nenavadno se mi zdi sa- mo, da je med pozornostjo in ignoranco lahko samo majhen korak. Letos oziroma lani pozimi vas je z ugledno literarno nagrado za francoski prevod dela To noč sem jo videl, ki si je prislužila priznanje za najboljšo tujo knji- go leta v Franciji, počastil tudi Pariz. Tu se bom navezal na Bo- risa Pahorja, ki je, kot ste ome- nili, v preteklem desetletju v Franciji doživel zelo velik uspeh. Koliko mislite, da je on pripomogel k utiranju poti spoznavanja slovenske kulture v tej pomembni evropski državi? Borisa Pahorja v Franciji danes pozna vsakdo, ki se kakorkoli uk- varja s književnostjo. Imajo ga za pisatelja, ki zastavlja globoka vprašanja o življenju in smrti, lju- bezni in sovraštvu, o strašnih spozabah nad člo- vekovim dostojanstvom v ideološkem dvajsetem sto- letju. Za njegov opus ma- gnum velja Nekropola, ki je tudi po mojem mnenju eno največjih evropskih del o nasilju, umiranju in volji do življenja. Tudi Spopad s pomladjo, ki je izšel v fran- coščini z naslovom Prin- temps difficile, torej Težka, Težavna pomlad, ima zelo dober odmev med kritiki in bralci. Mimogrede: meni je slovenski naslov bližji, z le- po prispodobo govori o člo- veku, ki pride s prizorišča človeške smrti in se mora spopasti z življenjem, tudi z ljubeznijo. A prevodi An- dree Luck – Gaye, ki je tudi moja prevajalka, so sijajni, zato moram verjeti, da je tako prav. Pa- horjeve knjige in njegovi javni na- stopi so veliko pripomogli k temu, da je slovenska kultura, pa tudi kultura slovenske skupnosti v Ita- liji, postala prepoznavna. Pariz je bil pred mesecem tudi prizorišče grozljivega atentata oziroma pokola na uredništvu satiričnega tednika Charlie Hebdo. S kakšnimi občutki ste spremljali dogajanje, katere so po vašem korenine sovraštva in gneva, ki ju zapoveduje islam- ski ekstremizem oziroma inte- gralizem? Kje lahko po vašem iščemo rešitve temu problemu? V Charlie Hebdo, ki ni samo sati- ričen časopis, ampak goji tudi li- terarno kritiko, je pred več kot de- setimi leti izšla prva pomembna ocena moje knjige, zato me je ta strašni dogodek še dodatno pre- tresel: streljali so na ljudi, kot sva ti in jaz, ki se lahko šaliva, smejeva in piševa o knjigah. Že pred dese- timi leti sem v eseju Duša Evrope pisal, da je eden velikih proble- mov evropske prihodnosti, kako bo integrirala svoje muslimane, ne da bi se odpovedala načelom razsvetljenstva, ki jih je sprejelo tu- di večkrat reformirano krščanstvo, ne samo s protestantizmom, tudi z moderniziranim katolištvom. Trenutno je videti, da je to tako težko vprašanje, kot je v matema- tiki menda kvadratura kroga. Če se razgledamo širše, je na Bližnjem vzhodu, ki ga je za- S 1. strani Med ponudbo in ... ed oglaševanim vzgojnim blagom poredkoma ali sko- raj nikoli (na višji stopnji) ne najdemo slovenščine, še manj pa latinščino, ki se vse bolj izrinja iz predmetnikov. Morda zato, ker ni pov- praševanja? Verjetno bi bilo treba ustvariti potrebe, tako kot v ekonomiji. Slovenščina, pa ne tista povprečna, z na- pačno stavčno intonacijo in naglaševanjem (da ne govo- rim o hudih napakah, ki se jih govorci in govorniki, tudi uveljavljeni, sploh ne zaveda- jo več), zvečine ni zanimiva, razen na nižjih stopnjah, ko si neslovenski starši ob vpisu malčkov v slovenske šole obe- tajo kake konkretne predno- sti, recimo, pri kasnejši zapo- slitvi. Znanje slovenščine, ne samo pasivno, temveč aktiv- no, ne samo približno, za silo, temveč odlično, če ne bre- zhibno: to bi morala biti naša prioriteta. Ne pa da ta M pričakovanja mnogi slovenskistarši že od otroškega vrtcadalje vlagajo v poučevanje in znanje angleščine. Z odličnim znanjem tujega je- zika in skromnim znanjem slovenščine vsekakor ustvar- jamo pogoje, zaradi katerih bodo mladi v prihodnje laže in prej odšli drugam (in tam po vsej verjetnosti tudi osta- li). Odločitev za to ali drugo šolo naj se zato sprejema tudi na osnovi tistih vidikov, ki na prvi pogled niso tako poudar- jeni. Kvaliteta medosebnih odnosov tako med učnim ka- drom kot tudi med dijaki, zdravo šolsko okolje, poveza- nost šole z območjem, pou- darek na kakovosti in znanju slovenskega jezika z vsemi de- javnostmi in pobudami, ki krepijo zavest pripadnosti in spodbujajo učence k branju knjig in samostojnemu obi- sku slovenskih predstav, k udeležbi na tekmovanjih, hodni svet v preteklem desetlet- ju s svojimi preventivnimi voj- nami in izvozom demokracije do konca destabiliziral, nastala nova država, ki se sama imenu- je za islamsko oziroma kalifat. Kolikšne so po vašem razsežno- sti tega pojava? Nekateri evrop- ski izobraženci, med njimi vaš pisateljski kolega Umberto Eco, so ga, denimo, primerjali z na- cizmom oziroma Hitlerjevo Nemčijo. Vsak kalifat, vsaka samovoljna re- ligiozna zamejenost bo nujno v sporu s sodobnim svetom, ne sa- mo z Evropo razsvetljenstva, tudi z neizogibnimi globalnimi komu- nikacijskimi tokovi. Tem ni mo- goče vsiliti enodimenzionalnih miselnih, moralnih in družbenih rešitev. Vrniva se k domačim temam. V slovenski družbi ste se v pre- teklosti velikokrat tudi javno iz- postavili ter tako razgibali javno mnenje. Pred petindvajsetimi leti ste, denimo, podprli koali- cijo DEMOS ter lobirali za priz- nanje slovenske osamosvojitve pri svojih evropskih pisateljskih kolegih, velikokrat ste sprego- vorili o naši totalitarni preteklo- sti, konkretno z razstavo in knji- go Temna stran meseca ipd. Marsikdo ima vtis, da ste se v zadnjem času nekoliko umak- nili iz javnega življenja oziro- ma, da se ne izpostavljate več tako, kakor ste se nekdaj... Mislim, da sem povedal, kar sem imel povedati. In za vsem, kar sem povedal, stojim še danes. Ne mo- rem ponavljati zmeraj istih stav- kov, to je za človeka, ki se je v življenju odločil za literaturo, ven- darle premalo zahtevno. In poleg tega: pride čas, ko začne časa zmanjkovati, ko se je treba bolj kot angažmaju posvetiti umetnosti in napisati še kakšen roman ali dra- mo. S prof. dr. Milčkom Komeljem ste na čelu ene najstarejših in hkrati najpomembnejših slo- venskih kulturnih ustanov - Slovenske matice, ki je pred kratkim praznovala svoj 150. jubilej. Matica seveda ostaja zvesta svojemu poslanstvu, to- rej širjenju slovenske kulture in narodne zavesti. S katerimi iz- zivi in težavami se ta ustanova sooča danes? Živimo namreč v dobi hitrih komunikacij in elektronskih medijev, brez pri- lagajanja spremembam pa najbrž ne gre, kajne? Ne vem, kako lahko sodobni me- diji nadomestijo ali spremenijo znanje in ustvarjalnost. Jaz jih ra- zumem kot instrument ne kot vse- bino. Sredi današnjega sveta mo- rajo nujno obstajati tudi ustanove, ki nas vežejo s tradicijo, če jih bo- mo izgubili, bo svet, zlasti sloven- ski svet revnejši. Na žalost se ta ustanova, ki je s svojo kontinuira- no tradicijo znanstvenega dela in izdajanja knjig redka tudi v evrop- skem okviru, danes srečuje s ko- maj premostljivimi finančnimi težavami. Pametnih ljudi, idej in znanja ji ne manjka, manjka poli- tičnih ljudi, tudi v kulturi, ki bi to razumeli. Pa še zadnje vprašanje. Rodili ste se v Mariboru, ki se prav ta- ko kakor Primorska nahaja na obrobju slovenskega narodno- stnega ozemlja, zato ste na ob- mejno problematiko najbrž bolj občutljivi v primerjavi s povprečnim ljubljanskim izo- bražencem. Kako iz središča gledate na našo 'periferijo', na Primorsko, še posebno pa na slovenski prostor v Italiji, ki ga nekateri imenujejo tudi zamej- stvo? Ljubljana postaja vse bolj pomem- bno kulturno središče, a žal mno- gi ljudje, ki v njej živijo in delajo, hodijo kot sence skozi meglo in ne vidijo, kaj se dogaja v Sloveniji in zamejstvu. Slovenija ni Ljubljani- ja, brez zavesti o celotnosti, razno- vrstnosti in zato tudi bogastvu in kreativnosti vsega slovenskega prostora, smo dolgočasna in me- glena provinca. npr. za Cankarjevo priznanje. Mladostnik ne potrebuje sa- mo mikavnih projektov in iz- menjav, ki vsekakor tkejo pri- jateljstva in odnose med mla- dimi različnih jezikov in kul- turnih stvarnosti, temveč mo- ra imeti tudi solidno pripravo in temeljna znanja, na katerih lahko gradi nadaljnjo študij- sko pot ter nato svobodno in premišljeno odloča o univer- zitetni in poklicni izbiri. Ali pri nas tako kot za izobraz- beno oglaševanje skrbimo tu- di za to, da se naložbe v kul- turno, izobrazbeno in vzgoj- no oblikovanje mladih v pri- hodnje obrestujejo v prid naše skupnosti? Ustvarjamo zaposlitvene možnosti in ugodne razmere za nastanek, razvoj in obstanek mladih družin? Spodbujamo in kon- kretno omogočamo genera- cijsko prenovo naših usta- nov? Tisti, ki jim je pri srcu prihodnost naše skupnosti in so na pomembnih mestih, naj že prenehajo z obrabljeni- mi gesli. Naj od besed preide- jo h konkretnim dejanjem: za naše mlade in za nas. laninski vestnik je najsta- rejša še izhajajoča slovenska revija, slovenske ljubitelje gora pa razveseljuje že 120 let. Nje- gova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. V vseh obdobjih izhajanja je PV ogledalo duha nekega časa: mesečno izpričuje delo planinske organizacije, poglablja gorniško kulturo, preslikava splošne razme- re in duševno doživljanje gora Slo- vencev, danes pa predstavlja naj- popolnejši zgodovinski arhiv slo- venskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije. V prvi številki je zapisan program revije, za katero bi ustanovitelji težko napovedali tako bogato in P vplivno prihodnost. “Da sloven-sko planinsko društvo doseže svojnamen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslov- ne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr. ' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in sli- ke”. Mlado SPD je v letih preiz- kušanja narodove zavesti potrebo- valo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Do danes se je (na srečo) marsikaj spremenilo, revija pa ostaja referenca vseh, ki kaj da- jo na kulturo človeka, ki obiskuje gorski svet. Najstarejši slovenski redno izhaja- joči mesečnik je spremljevalec pla- nincev že vse od časa Jakoba Al- jaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je, denimo, prisostvoval po- stavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal je o od- prtju naših prvih poti v visokogor- je, pozneje pa podoživljal drznost prvih plezalcev doma in, ko je na- stopil čas, na najvišjih vrhovih sve- ta. Planinski vestnik se je vselej ve- selil ob velikih zgodbah slovenske- ga hribovstva in žalostil ob tragiki, ki je sestavni del človeškega bivan- ja. Vladimir Habjan, od leta 2001 urednik PV, je ob jubileju takole dejal: “Planinski vestnik predsta- vlja ogledalo 120-letnega dogajan- ja na slovenski planinski sceni. V njem je shranjen celoten zbir znanj, s katerim je naša planinska organizacija uspešno previharila vse čeri v obdobju svojega dolgega obstoja. Ta znanja so danes vredna ravno toliko kot dobra kuharska knjiga na polici; koristna je le te- daj, ko je v uporabi – in tega se za- veda vsak dober kuhar. Naša je še popolnejša. V njej bodo ostale za- pisane tudi ponesrečene jedi, iz ka- terih bodo lahko nauk črpale pri- hodnje generacije planin- cev”, in še poudarja, da “je današnja revija po obliki in vsebini primerljiva z vrsto najkakovostnejših tujih planinskih in alpinističnih revij”. Čestitke Planinskemu ve- stniku pošilja tudi predsed- nik Planinske zveze Slove- nije Bojan Rotovnik, ki ver- jame, da bo “Planinski ve- stnik tudi v prihodnje ohranjal primerno razmer- je med raznovrstno planinsko te- matiko in tako še naprej ostal osrednja slovenska revija s po- dročja planinstva, obenem pa tudi revija planinske organizacije”. 120-letnico Planinskega vestnika primerno obeležuje februarska številka, v kateri predlagamo v branje zgodovinski prispevek čla- na uredniškega odbora Dušana Škodiča. Priložnostna prireditev bo v petek, 6. februarja, v Sloven- skem planinskem muzeju v Moj- strani, kjer bodo Tomaž Banovec, Danilo Cedilnik - Den, Stanko Kli- nar in France Malešič spregovorili o pomenu revije, vidni predstav- niki stroke pa odprli razstavo o zgodovini Planinskega vestnika. Za vse digitalne bralce bo nemara koristno še to opozorilo. V letu 2012 se je po dobrem desetletju dela končal projekt digitalizacije vseh številk Planinskega vestnika. Danes so vsi izvodi od leta 1895 dalje dostopni v formatu PDF na spletni strani www. pvkazalo. si, kjer je v veliko pomoč tudi iskal- nik po posameznih objavah. Od januarja 2010 revija izhaja v veli- kem formatu A4, s čimer so bralci poleg kakovostne vsebine dobili bogatejšo grafično podobo z boljšimi fotografijami. Zaradi mo- derne zasnove, ki sledi svetovnim gibanjem tovrstnega založništva, ponovno doživlja nekakšen mla- dosten vzpon. Ne bere se kot običajna revija, ampak kot pova- bilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamar- jem, jadralnim padalcem … ali zgolj gorskim estetom! Jernej Šček 8. februarja 1895 je izšla prva številka Planinskega vestnika Prireditve ob 120-letnici mesečnika slovenskih gornikov