v
jji sloven-j tednik v Zedinjenih državah
/jfo/* vsiko sredo.
* NASLOV -uredništva in upravništva:
1151 W. 22nd Place Chicago, UL

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m 8econd-Class Matter Januar/ 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
No. 46. Štev. 46.
Chicago, 111., 24. novembra (November) 1915

Leto 1. Volume 1.
Lokalne vesti.
—	Dne 18. t. m. se je mudila pri Županu Thompsonu posebna depu tacija stavkujočih krojače v s prošnjo, da naj bi župan kaj ukrenil v prilog sklenitve miru, ali poravnave stavke. Tej deleghciji je načelovala znana delavska or-ganizatoriea Miss Jane Addams.
Župan ni bil tem zastopnikom itavkarjev nič kaj naklonjen. Izrazil se je naravnost, da noče, da ] se ga s silo k stavki priklopilo i ni hotel nič poslušati, ko se
—	je navajalo vzroki o uprizoritvi sedanje stavke krojačev. Turned znano delavsko unijo
44American Federation of Labor'' in med chikaškimi krojači vlada nesporazum, kajti ta delavska organizacija je odklonila sprejem njih strokovne zveze "Amalgamated Clothing .Workers", ker so se * ti svojeeasno odcepili od mednarodnih unij.
Povodom zadnjih stavkarskih nemirov je bil neki stavkar Samuel Kaper umorjen po Italijanu Tony Panichiju, ker ga je na cesti dejanski napadel. Sodnik Maho-ney je minuli teden Panichija popolnoma oprostil s pripombo, da se je ta umor izvršil v silobranu. Vse kaže torej na to, da stavka krojačev v Chicagu še ne bo tako kmalu končana.
—	Glasom odredbe glavnega poštnega urada v Washingtonu, se ne more do preklica več pošiljati paketov kretom pošte v Avstrijo in tudi ne v Nemčijo. Kdor misli torej poslati kako božično darilo
ojcem v staro domovino, je naj )ljše, da jim pošlje denar, to pa še pred 1. decembrom, da ne dospe svota šele po praznikih na-slovljencem v roke.
Iz Amerike so pošiljali zadnji čas naši rojaki kaj radi raznd živila svojim znancem preko ocea-Glede takih paketnih pošilja-je pa treba pomniti, da se ne nikakor pošiljati v Avstrijo iz Amerike popolnoma pro-Pošiljatelj plača pač tukaj o, stranka zunaj mora pa čati uvoz, ali carino . Carina kg. surove kave znaša K 1.— sladkorja 60 vin.; od čaja K 3. irina na nove obleke in obuvalo tudi velika. V takih slučajih nai se poslalo strankam tudi denar, da lahko rešijo zunaj zavitke s te, inače se jim ne dostavijo.
—	Predsednik najmočnejše banke v Chicagu, The Continental &
^Commercial Bank, George M. t Reynolds poroča, da so se denarne iloge*po raznih bankah našega mesta tekom zadnjih 18 let polt množile za 350 odstotkov. Pred koliko leti nazaj so znašale skupne vloge $260,00.000, danes pa znašajo $1,149.000.000. Ta narastek Je osobito zadnje, mesec pripiso vati evropski vojni, ker ljudje ne Pošiljajo toliko denarja venkaj, kakor v mirnem časti.
—	Minulo soboto, dne 20. t. m.
8 uri zjutraj se je odigrala pred
foslopjem Lincoln Telephone Exchange, na 1835 Larrabee St. krvavi ljubimska žaloigra. Neki 35 let ' stari Jim Tracy je ustrelil svojo jP letno izvoljenko Barbaro Kie vjjtoger, ker ga ^ maraja vsled sta-poročiti. Zavrnjen ženin si je fognal konečno še sam kroglo v llavo, da je kasneje v bolnišnici 8mrl.
vred; to pa na način, da kupec ni nič yedel, kaj se je v kovčeku nahajalo.
Ameriške vesti.
Rev. John M. Solnce umrl.
Dne 15. t. m. je umrl v St. Paul, Minn., znani slovenski župnik Rev. John M. Solnce v 54 letu svoje dobe. Pograbila ga je jetika, za katero je že nekaj let bolehal. Rev. Solnce bo ostal ameriškim Slovencem v blagem spominu, ker je storil mnogo dobrega za razne naše severozapadne naselbine. C) njegovem življenju piše Rev. J. L. Zaplotnik v knjigi "Amerika in Anierikanei" sledeče:
"Rev. John M. Solnce se je rodil dne 7. junija 1861 v Smledniku na Gorenjskem. Po dovršenilf gimnazijskih študijah je prišel dne 19. sept/1880 s sedanjim škofom v p. Trobcem v Ameriko, kjer je dovršil bogoslovje v St. Francis Seminary, Wis., ter bil dne 14. jun. 1884 po nadšofu Heissu' posvečen v mašnika. Novo mašo je pel v cerkvi sv. Feliksa v Waba-shi, Minn. Do dne 5. maja 1885 je bil pomočnik v kraju v Hokah, potem v Owatonni do 15. oktobra 1889 in do 19. sept. 1897 na župniji sv. Matevža v St. Paulu, nakar je prišel k sv. Neži, ko je dotedanji župnik, č. g. Trobec, postal škof. Tu je sezidal krasno novo cerkev, ki je stala 250.000 dolarjev; posvetili so jo dne 9. junija 1912. Dne 8. nov. 1912 je zapustil 'to župnijo in prevzel ono Marijinega Vnebovzetja.
Rev. Solnce je mnogo storil tudi za Slovence. V letih 1890 do 1894 je ihisijonaril med delavci v Montani in tam ustanavljal pod porna društva. Enako je oskrboval Slovence v Jolietu, dokler jim ni dobil lastnega župnika v osebi Rev. F. S. šusteršiča. V Owatonni je oskrboval tudi Čehe. V svoji nadškofiji je bil prOmotor fiscalis in examinator eleri."
Zarotnikom na sledu.
Washington, D. C., 22. nov. — Generalni državni pravdnik Gregory je sedaj uradno naznanil, da ima justični department že dosti dokazov in materijala na razpo lago, iz katerega se zamore skle pati, da je izjava Dr. Josip Goričarja, bivšega avstrijskega konzula resnična. Dr. Goričar je razkrinkal nemško-avstrijske zarotnike v Zedinjenih državah, ki so hoteli šiloma ustaviti izvoz municije zaveznikom v Evropo. Celo zadevo vodi A. Bruce Belaski, načelnik oddelka za investigacije pri justičnep departmentu.
Dne 17. t. m. se je ta posvetoval tozadevno v New Yorku z Dr. Goričar jem in urednikom lista "Providence Journal". O tem bode iz dal poročilo justični oddelek šele čez nekaj časa. Iz sedaj posnetih dokazov je bil zapleten v to zaroto tudi avstrijski generalni konzul v New Yorku von Nuber, vsled česar bode skoraj gotovo odslovi j en po zgledu Dr. Dumbe. Cela stvar se plete od strani naše vlade bolj tajno samo radi tega, da bi se dobilo vse zarotnike v pest. Dr. Goričar bo pri tem nastopil kot glavna priča v prilog naše vlade.
Dodatno k svoječasno izvršenem odpoklicu bivšega avstrijskega veleposlanika Dr. Dumbe se sedaj poroča, da je prejel Dr. Dum-ba od avstrijske vlade K 60.000 v svrho svoje zarotniške agitacije.
Vlada Zedinjenih držav ne bo v tem slučaju preje nastopila z odločilnim korakom, predno ne dobi v roke zadostne in popolnoma verjetne dokaze protipostavnega diplomatičnega delovanja avstrij-
skega. generalnega konzula vdn
Nuber j a."
Protest Zedinjenih držav.
Washintgon, D. Č., 22. nov. Državni tajnik Lansing ima pripravljeno protestno noto, katero namerava poslati Nemčiji, Avstriji in Angliji, ker so te izdale prepoved za uvoz kontrabantnega blaga. Zedinjene države imajo namreč vsled te odredbe občutno škodo. i "
Vlada Zedinjenih držav se bode sklicevala v tem slučaju na trgovske pogodbe, koje so bile sklenjene s temi državami še pred vojno. V tej pogodbi ni nikake klavzule,, da bi se ne smelo v slučaju te ali one vojne pošiljati iz Amerike v h'vropo gotove vrste blaga. Predsednik Wilson bode ta protest lie-tančno proučil, na kar se ga odpošlje potom poslanikov v Evropo.
K potopu "Anccne".
Washington, D.-C., 22. nov. — Državni department je dobil od ameriškega poslanika v Rimu, Thomas Nelson Page uratino potrdilo o potopu italijanskega potniškega parnika "Ancona". V tem poročilu se zagotavlja, da je neki avstrijski podvodni čoln strelja najprvo na brezžični brzojavni aparat "Ancone" brez kakega varnostnega signala. Ameriški konzul Mason v Algieru pa semkaj poroča, da naj Zedinjene države ostro nastopijo napram av strijski vladi, ker se je streljalo na potopljeno "Ančono", ko se ie ista že ustavila. Ker je izgubilo na tem parniku tudi nekaj ameriških državljanov svoje življenje, bode sedaj naša vlada zahtevala od Avstro-Ogrske primerno odškodnino.
Za povečanje trgovske mornarice.
Washington, D. C., 22. nov. Ker se je zadnje dni popolnoma ustavilo promet med Italijo in Švedsko, ter našimi državami/se bo obrnil trgovinski tajnik Red field na kongresno zbornico, da bi se najelo za prekoatlantski tovorni promet več prevoznih ladij naše mornarice, katerih se neobhodno ne rabi.
V raznih pristaniščih Zedinjenih držav se nahaja namreč ogromno tovornega blaga za evropski izvoz; ni pa zato dovolj parnikov na razpolago. To zadevo se bode torej skoraj gotovo ugodno rešilo pri prihodnjem kongresnem zase danju meseca decembra.
Dva nova "dreadnaughta".
Washington, D. C., 22. nov. -Ker je kongres dne 3. marca t. 1. odobril gradbo dveh novih bojnih ladij, št. 43 in 44, se bode sedaj razpisalo ponudbo za to delo. Vsak izmed teh " dreadnaughtov/' bode veljal $7,800.000. Dolg bode 624 čevljev n bo zavzemal 32.000 ton.
Kar se tiče armature »e bode ta "dreadnaughta" opremilo z najbolj modernimi strelnimi topovi. Za gonihio moč se bode rabilo gorilno olje.
Obsojen bankir. Morris, 111., 20. novembra. — Znanega bankirja Chas. B. Mun-daya, nekdanjega lastnika propn le La Salle St. Trust & Saving banke v Chicagu je tukajšnja porota obhodila na 5 let ječe v državnem zaporu. Ta zanimiva obravnava je trajala celih 6 tednov.
Usmrčenje anarhista. Salt Lake City, Utah, 19. nov
Danes zjutraj ob solnčnem izhodu so ustrelili na dvorišču tukajšnje ga zapora anarhista Joseph Hill stroma, ker je le ta svoječasne umoril J. G. Morrisona in njego vega sina. Hillstrom je bil člar zloglasne zveze anarhistov I. W W. Dasiravno je prosilo več tisoč
državljanov, da naj guverner države Utah pomilosti tega morilca, ni ta prošnja nič pomagala. Med prosilci je bil tudi sam predsednik .^Wilson. Ta guverner hoče namreč iztrebiti vse člane I. W. W. iz države Utah.
Predno ser Hollstroma ustrelili, se je branil z vsemi silami tako, da so ga le iztežka posadili rik neki stol. Pred smrtjo jo obsojenec govoril sledeče:"1'Gospoda, jaz umr-jem s čisto vestjo, jaz nisem storil nikedar kaj skbega v svojem življenju. Jaz umiram kot bojriik ker nočem umreti kot strahopetec. Dobro! Jaz grem. Good bye. Jaz grem. Jaz grem!"
Že po preteku 1 minute in 10 sekund po oddanih strelih je proglasil zdravnik, da je Hillstrom mrtev.
Njegovo truplo bodo prepeljali na stroške zveze I. W. W. v Cjii-
Dasiravno je nastalo v teh krajih zelo slabo vreme, skuša naša armada vseeno zapreti Srbom pot, pri Uzieah ob reki Uvac. Ondi smo zajeli že Javor, ki je 25 milj severno oddaljen od Razke. Isto-tako je padla ondi v naše roke važna gorska strategična točka Gola Planina. *
Kursumljivo, 30 milj odaljeno na severni strani od Niša so si podjarmili Nemci. Sedaj imajo glavno pot za prodiranje proti jugu odprto.
Bolgarsko poročilo. Solun, Grška, 22. novembra. Iz glavnega bolgarskega vojnega stana se poroča, da operirajo bolgarske čete na južni strani Niša zelo uspešno. Ondi so zavzeli srbsko mestece Grdeljice, ki leži ob glavni glavni železniški progi Niš-Solun. Desno bolgarsko krilo je že v te-
cago, kjer se ga bo potem pokopa- sni zvezi' z Avstrijci in Nemci ob
lo na nekem pokopališču nedaleč od tega mesta.
Pravočasna rešitev.
Erie, Pa., 21. nov. — Vsled hudega snežnega viharja se je potopila včeraj v tukajšnjem pristanišču kanadska tovorna ladju "Bob Roy". Rešilno moštvo ji je pa dospelo še pravočasno na pomoč, da se je spravilo na .varno vseh 7 mož, zaposlenih na tej ladji.
Glasom poročil iz raznih prista nišč ob velikih jezerih se je vs>led včerajšnjega "blizzarda" potopi lo tudi več drugih manjših tovornih parnikov.
Nesreča na lovu. ♦
Eagle River, Wis., 20. nov. — Ker je bil Henry Maki včeraj na lovu ustreljen menda vsled nesreče, iščejo sedaj v celem Vilas okraju morilca. Dosedaj se je pridružilo šerifom že nad 200 civilistov, da izsledijo storilca. Splošno se sodi, da je postal Maki žrtev lovske neprevidnosti, ker se je oddalo nanj strel, v mislih, da je jelen.
Očitanje Fordu.
San Francisco, Cal., 20. nov. — Na tu se vršeeerti glavnem zborovanju delavske zveze "American Federation of Labor" se je očitalo znanemu tovarnarju avtomobi lov Henry Fordu skebstvo, ker ne uporablja pri gradbi svoje nove tovarne v Oklahoma City unij-skih delavcev. Vsled tega se je sprejelo resolucijo, naj se stavi tvrdko Henry Forda, iz Detroit Mich, na črno listo.
Inozemske vesli.
Bitolj v rokah Bolgarov. London, Anglija, 19. novembra. Iz Soluna na Grškem je došlo danes semkaj poročilo, da je padla zadnja važna srbska postojanka, mesto Bitolj Bolgarom v roke. Da bodo Srbi izgubili tudi to mesto se je sklepalo že nekaj dni nazaj, ker so si Bolgari podjarmili prelaz Babuna s Prilepom. S tem se je zadalo južni srbski armadi zadnji hud udarec; f-ada ali nerada se bode morala sedaj umakniti čez mejo na Grško, ali pa v Čraogoro in v Albanijo.
Mesto Bitolj se prostira samo 15 milj od grške meje in je bilo drugo največje mesto na Srbskem z 60.000 prebivalci. -
Srbi zajeti. » Dunaj, Avstrija, 20. novembra. Glavna srbska armada, ki se drži v gorovju na meji Novi Pazarja n Sanjaka je od Avstrijcev in .Nemcev skoraj popolnoma zajeta. Sedaj se nahajajo naše čete samo ?e 30 milj od Mitrovice in Pristine. Srbom ne bo kazalo vsled tega drugače, kakor da se pomaknejo dalje v Črnogoro ali v Albanijo.
R&ska-Radan črti. Sedaj je ta bojna črta 80 milj dolga ter se veže samo še 20 milj do skrajne srbske zapadne obmejne točke. Srbi imajo vsled tega samo še 35 milj na široko prosto pot, da se lahko umaknejo v Črno Goro.
Bolgarske izgube.'
London, Anglija, 20. novembra. Glasom poročil z balkanskega bojišča je trajala zadnja dva dni huda bitka med bolgarsko armado in francoskimi četami. Na skrajno južni strani Srbije in Bolgarije napredujejo Francozi zelo uspešno. Tako so zavzeli ti važno postojanko Kasturino na severni strani Rabrovega. Istotako so' pognali Francozi Bolgare nazaj na fronti pri Kruševici. Tukaj se sodi da so izgubili Bolgari v dveh dneh'10.000 mož; konečno so se morali umak niti nazaj severno ob desnem bre gu reke Vardar; Angleži se pa pomikajo dalje proti Valandbvo-Raz-rovem.
Italijanske čete- v Solunu.
Carigrad, Turčija, 22. novem bra. Kakor se semkaj iz Soluna poroča, je došlo zadnje dni tjakaj pet večjih transportnih dalij z ita lijanskim vojaštvom, kjer se je i-sto izkrcalo. Italijani se bodo sedaj pridružili francoski in angleški armadi, ki operira na južnem Srbskem.
Zahteve ententnih zaveznikov.
London, Anglija, 22. novembra. Tukajšnji list "Star" je prinesel danes poročilo iz Rima, da bodo ententni zavezniki uročili Grški svoj ultimatum oziroma zahtevo,da naj se Grška nikakor ne pridruži centralnim zaveznikom. Pri tem bode osobito nastopila Italija. — Grška naj bi se vsled te zahteve nič ne umešavala v sedanje balkanske operacije. Dalje naj Grška pusti pri ipini vse one angleške, francoske, ali srbske vojake, ki bi morda v slučaji sile zbežali preko meje na Grško. V obče se sodi, da bode grški kraj tem zahtevam ugodil.
Avstrijski podvodni čoln potopljen. • <
Rim, Italija, 22. novembra. Danes se je uradno sporočilo, da je bil dne 18. novembra v Siredozem-skom morju potopljen neki avstrijski podvodni čoln. Splošno se sodi, da je to oni podvodni čoln, ki je streljal na potniški pamik "Ančono" in je isto potopil.
Italijanski parnik potopljen. Syracuse, Italija, 22. novembra. —V Sredozemskem morju je nek sovražni torpedni čoln potopil veliko trgovsko ladjo "Bormida". Moštvo in potniki so se še pravočasno rešili.
Obstreljevanje Gorice.
Rim, Italija, 20. novembra. — Tretja huda bitka v soški dolini za
posest Gorice traja že tri tedne. Pod vodstvom generala Cadorna se pomikajo naše čete vedno bolj in bolj proti doberdobski planofi. Ondi se nahaja sedaj že približno 1500 naših poljskih topov, ki uspešno merijo v samo še 12 milj oddaljeno Gorico, ki je vsled bombardiranja že skoro vsa v razvalinah.
Vse kaže na to, da bodo morali Avstrijci odpoklicati nekaj ojače-nja iz severnega in srbskega bojišča, ako hočejo, da ne pade Gorica in Trst nam v roke?? osobito še radi tega, ker se bo v kratkem našo obmejno armado pomnožilo na pol milijona mož.
Dne 18. t. m. je oddelekNavstrij-ske zračne flotile zopet metal bombe na mesto Verono, Udine, Vin-cenzo in Grado. Samo v Udinah je bilo vsled tega ubitih 12 oseb, 19 pa ranjenih, v Veroni pa 4.
Avstrijsko poročilo.
Berlin, Nemčija, 20. novembra. —Kakor se uradno poroča iz Dunaja, so se vsi zadnji poizkusi Italijanov izjalovili zavzeti z obstreljevanjem doberdobrsko planoto ob soški fronti;.torej tudi Gorica še ne bo padla sedaj Italijanom v roke.
Angleška mornarica.
London, Anglija, 22. novembra. —Anglija ima sedaj v službi približno 3000 raznih bojnih ladij, ki se nahajajo, v vodovju okoli Velike Britanije. Zadnji čas se je oborožilo mnogo trgovskih ladij v vojne svrhe; te imajo osobito ns* logo, da lovijo podpiorske mine v. bližini angleškegak obrežja. Na vsakih 80 manjših bojnih ladij je prideljen en "dreadnaught". Vsa angleška mornarica patrulira sedaj 2000 milj dolžine^v angleškem vodovju.
Nemške izgube.
Ženeva, Švica, 32. novembra.— Zadnji uradni izkaz o izgubi Nen-cev na bojnem polju zavzema z<v pet 79.464 ubitih, ranjenih in pogrešanih. Dosedaj znašajo skupne izgube Nemcev 2.178.P18 mož. %
Stroški mobilizacije v Švici.
Bern, Švica, 22. novembra,—U-radno se poroča, da so znašali skupni stroški koncem oktobra t. 1. povodom mobilizacije švicarske armade že $51,000000.
Povečanje ruske armade.
London, Anglija, 22. novembra. —Glasom poročila nekega lista v Kodanju se Rusija skrbno pripravlja za zimsko vojno kampanjo. Rusija je odpoklicala zadnji čas pod orožje vse, za vojno sposobne mladeniče in može. * Na ta način se bo ruska armada pomnožila za več milijonov mož.
Nemcem primanjkuje bakra.
London, Anglija, 22. novembra. — Ker je nastalo na Nemškem splošno pomanjkanje bakra, je vlada odločila, da naj se vzame ves baker na cerkvenih strehah po raznih večjih mestih. Tako so že porušili veliko bakreno— pločevinasto streho katedrale v Bremen, ter so isto nadomestili z opeko.
H konzistoriju kardinalov.
Rim, Italija, 20. novembra. — V ministrskem sv^tu se je rešilo včeraj važno točko glede bližajočega se konzistorija kardinalov, ki se ima vršiti tukaj prihodnji mesec.
Ker pridejo na to zborovanje tudi cerkveni zastopniki iz Nemčije in Avstrije, se bode izdalo vsem tem uradne potne liste, da ne bodo imeli nikakih zaprek na svojem potovanju. Konzistorij kardinalov se bode vršil po naročilu papeža za pogajanje svetovnega miru. '
a
(J Dopisi in društvene vesti.
Lorain, Ohio. (Iz sole sv. Cirila in Metoda) Dragi g. urednik !
Prosimo Vas, da bi priobčili ta dopis od nas, učencev tukajšnje šole sv. Cirila in Metoda.
Prvi teden tekočega meseca, dne 4. novembra smo dobili novega dušnega pastirja, čast. gospoda Josip Škur-ja. Takoj prvo jutro, ko je sem prišel, je gospod že prišel v šolo in z nami govoril. Ko je vstopil v šolo, smo mu zaklicali iz celega srca: Dobro došli, dobro došli, dragi častiti gospod!
Gospod je gotovo mislil, da to bode vse, kar bodemo zanj storili kajti zelo je bil iznenaden popol dne, ko smo ga poklicali v šolo, da bi ga slovesno poedravili. Vsi smo poklicali Čast. gospoda in mu zopet zaklicali: Dobro došli! nakar smo zapeli "Polni veselja smo danes, ker smemo pozdraviti Vas' itd. Potem je Mary Ambrožič, de klica osmega razreda, v imenu vseh šolarjev pozdravila č. gospoda s sledečim govorom:
"Ljubljeni in predragi naš pa stir! Bodite nam pozdravljeni, dragi častiti gospod, da, tisočkrat pozdravljeni! Iz celega srca se veselimo, da Vas smemo pozdraviti in Vam zaklicati: Dobro došli, dobro došli!
Naša srca so prepolnjena z vese^tm, ker imamo Vas dragi gospod, sedaj v naši sredinK in čutimo, da nam boste zares dober in ljubeč oče. Mi Vam obljubimo, da hočemo Vam le veselje delati. Vse bodemo storili, karkoli bodete zahtevali od nas.
"Prosili bodemo ljubega Jezusa, da Vas naj obilno blagoslovi, da Vam naj da zdravje in srečo tukaj v Lorainu. O ljubi Bog naj da, da bi mnogo mnogo let tukaj bili in delovali za naš blagor. On naj blagoslovi vsako Vaše delo z obilnim uspehom.
"Toda, četudi smo še otroci, vemo, da duhovnikov poklic je težak, in da Vaša pota niso posuta le s cvetlicami, temveč tudi s trnjem.
"Vendar, dragi naš duhovni oče, če Vas ljubi Bog obišče s križi in težavami, Vam bode dal tudi milost, jih potrpežljivo prenašati, in s tem si boste zaslužili prekrasno krono v nebesih, katere se boste veselili eelo večnost.
"Še enkrat Vam obljubimo, da Vas hočemo ljubiti in ubogati in Vam v vsakem oziru le veselje delati. Iz celega srca Vam še enkrat kličemo: »Dobro došli, dobro došli, naš predragi častiti gospod!"
Po končanem govoru smo mu podali krasen šopek cvetic, kajti cvetlice so ja znak ljubezni, in navsezadnje smo pa zapeli: "Hvala večnemu Bogu."
Čast. gospod S kur se je potem nam zahvalil za veselje, katero smo mu napravili. Rekel je, da z nobenim denarjem na svetu nam ne bi mogel poplačati tega veselja. Tudi pohvalil je naše petje, rekel je, da naši glasovi so kakor angelski. Potem nam je podelil blagoslov in nam dal "free afternoon.
Mi smo zares veseli, da imamo tako dobrega dušnega pastirja. On je do nas kakor najboljši oče, in vsak dan komaj čakamo, dokler pride v šolo. Tudi z nami se igra, kar nas zelo veseli.
Dragi gospod urednik, ne bodite hudi, ker je naš dopis tako dolg, saj se sedaj bodemo nehali. Srčno Vas pozdravimo,
Philip Omahen, v imenu drugih 7. in 8. razreda.
Prioetek ob 2 uri naprej in zvečer ob pol 8 uri.
Torej dragi mi rojaki in rojakinje! Pridite ta dan vsi in pripeljite s sabo Vaše prijatelje in znance, ker ne bo nikomur žal, če se bo udeležil te prireditve. % S spoštovanjem
Marija Kobal, tajnica 2040 W. 22 Place
Iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S. K. J., Joliet
HL — S tem se naznanja članom navedenega društva, da je bilo sklenjeno na seji dne 7. novembra da bomo, imeli adventno spovec dne 4. decembra 1915. in skupno obhajilo dne 5. decembra, to je drugo adventno nedeljo pri sv. ma ši ob 8. uri. Vsled tega so člani našega društva naprošeni, da se u deleže kolikor mogoče v velikem številu.
Ravno tako je dolžnost vseh članov zgoraj omenjenega društva da se udeleižjo prihodnje seje, dne 5. decembra, ker bo to glavno letno zborovanje in volitev odbora za leto 1916. In še več drugih važnih stvari bo pri tej seji na dnevnem redu; v prvi vrsti bomo razmotri vali o zadevi uvedbe otroškega oddelka pri naši Jednoti. Ker je bi lo veliko število članov našega društva še pred zadnjo konvencijo K. S. K. J. zato, da se naj sprej me oddelek za otroke, je sedaj da na zopet lepa prilika, da se naj članstvo društva izrazi o tem. Po tem bo dal gnavni odbor K. S. K. J. to točko na splošno glasovanje, kar bode gotovo v zadovoljnost ce lemu članstvu in tudi za napredek K. S. K. J.
Dalje sc tudi uljudno vabijo o-ni rojaki, katerih število je še precej veliko v naši naselbini, da še niso pri nobenem podpornem društvu, — da naj pristopijo k društvu sv. Frančiška Šaleškega št 29, ker je pristopnina za to društvo znižana za nedoločen čas samo na $1.00 S tem je dana torej vsčm onim lepa prilika, kteri želijo stopiti pod zastavo lepo napredujočega podp društva in naše slavne K. S. K. J.
Pozdrav do vseh članov društva sv. Frančiška Sal. št. 29 in celega članstva K. S. K. Jednote!
John Lekan, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem planom društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J. v Calumet, Mich., se s tem naznanja, da se bode vršilo letosbje glavno zborovanje in volitev društvenih uradnikov za 1. 1916 v nedelja, dne 28. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v društveni dvorani.
Ker je treba, da pridejo v odbor delavni in za društveni blagor ter napredek vneti možje, je dolžnost vsakega člana, udeležiti se tega zborovanja.
Calumet, Mich., dne 15. nov. 1915. . Mihael Majerle, predsednik. John R. Sterbenz, tajnik.
Chicago, 111.
Is urada društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, HI. se naznanja, kakor je bilo že poročeno na tem mestu, da bodo članice omenjenega društva nekaj u-krenile, da se naša bolniška blagajna nekoliko poveča.
Torej naj bode s tem omenjeno, da se naša vrla dekleta že prav pridno učijo ulog za uprizoritev zanimive in lepe igre v 5 dejanjih "Nežka z Bleda." Ker je sedaj ob nedeljah nekako bolj tiho in žalostno tu v Chicagu radi zaprtih gostiln, zatorej se nudi vsakemu lepa prilika v nedeljo dne 26. decembra t. 1. razvedriti se in zabavati v naši cerkveni dvorani, So. Lincoln St. in W. 22 Pl. Ta dan se bo namreč vršila gorinavedena gledališka igra "Nežka z Bleda."
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J. Mohawk, Mich.
—Gorinavedeno društvo je na svoji seji, dne 7. novembra enoglasno sklenilo in odobrilo točko, da naj se ustanovi pri K. S. K. J. še otročji oddelek. Vsi člani našega društva so mišljenja, da bi bilo to velike koristi in za napredek članstva K. S. K. J. ter rojakov v Ameriki.
Zaeno prosim s tem, da mi vsi člani našega društva pošljejo svoje stare cerifikate, ali pa naj iste sami prinesejo do prihodnje seje v decembru, ker jih moram poslati na glavni urad Jednote.
Z bratskim pozdravom
Joseph Butala, tajnik.
asesment kakor običajno vsak me-s^c.
Sobratski pozdrav
Louis Perušek, dr. tajnik.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Roka št. 113
K. S. K. J., Denver, Colo. — Tem
potom se opozarja vse člane omen jenega društva, da se bode vršila naša izvanredna seja v nedeljo dne 28. novembra t. 1. ob 9. uri zjutraj. Pri tej seji se bode volilo odbor za leto 1916.
Torej Vas prosim dragi mi čla ni, da se vsakdo udeleži te seje. Kdor izostane od iste, — se bo rav nalo ž njim po pravilih. Pridite vsled tega vsi, brez izgovora na to sejo, dne 28. novembra; opraviči lo se bo samo onega, ki bo ta dan delal, ali bolan.
Dalje naznanjam tudi tem potom sklep naše društvene seje, da se kupi daljnogled za srečkanje v korist društvene blagajne in da mora vsak član kupiti, ali vzeti eno srečko. Za zunanje člane se je iz volil poseben odbor, ki vzame srečke zanje.' Srečkanje se vrši dne 31. decembra 1915 4881 Washington St. En žreb. (srečka) velja 25c, koje lahko dobite pri sobratu John Baudek in Franko-tu, ali pa pri društvenem* tajniku.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote!
Louis Andolšek, tajnik.
Iz urada društva Vit. sv. Florija-na št. 44 K.S.K.J. So. Chicago, 111.
Tem potom se vabi vse člane go-rinavcdenega društva, da se pol noštevilno udeležijo prihodnje se je dne 5. decembra t. 1. ker se bo na tej glavni letni seji volil orlbor za 1. 1916.
Kdor izmed Članov izostane od te seje, se ga bo kaznovalo, kakor v to določajo naša društvena pravila. •
Ob enem tudi opominjam vse o ne člane, ki so zaostali z mesečnim asesmentom, da naj istega plačajo do prihodnje seje inače se bode ž njimi ravnalo strogo po naših pravilih.
Sobratski pozdrav
Jakob Smrekar, tajnik, (štev. 46 in 47.)
NAZNANILO.
Vse člane društva sv. Antona Pad. št. 72 K. S. J. Ely, Minn., se prosi in opozarja s tem, da naj se zanesljivo udeležijo naše glavne letne seje, ki se vrši v nedeljo dne 28. novembra t 1. ob 2 uri popoldne v navadnih prostorih.
Ta dan imamo na dnevnem redu samo volitve novih uradnikov za leto 1916 in še kakšne druge' točke v korist društva. Torej ste še enkrat prošeni, da se za gotovo vsi udeležite te seje. Kdor od iste izostane, bo kaznovan po pravilih. Navadna seja bo pa zopet po navadi, to je dne 12. decembra po prvi sv. maši. Tedaj se bo pobiralo
NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, Ohio.
Glasom sklepa društvene seje z dne 6. nov. t. 1. naznanjeni s tem uradnim potom, da bode imelo naše društvo svojo izvanredno, ali volilno sejo dne 28. novembra t. 1. to je v riedeljo popoldne ob 2 uri v vnausovi dvorani. Na tej seji se imajo voliti društveni uradniki za eto 1916 vsled česar so naprošeni vsi člani, da se iste polnoštevilno udeležijo ter da naj glasujejo vsak po svoji volji.
Naj ne bode pri tem nikake izjeme za člana, da bi se te seje ne udeležil, ali pa izgovarjal da ni o Uej seji ničesar vedel, kajti "Glasi-o K. S. K. Jednote" dobiva vsak društvenik pravočasno v roke. Njegova dolžnost je torej, da naj najprvo pregleda društvene in Jednotine zadeve, ali tozadevna poročila v našem uradnem Glasilu To velevajo tudi pravila naše K S. K. Jednote. Toliko v blagohotno upoštevanje in ravnanje! Z bratskim pozdravom
Joseph Russ, tajnik, dr. sv. Vida št. 25 KSKJ
Osobito so prošeni oni člani, ki morda zaradi malega nesporazuma ne prihajajo redno k mesečnim sejam, da naj se blagovolijo v prihodnje udeležiti vseh mesečnih sej; ostalo članstvo se bode pa po možnosti ' prizadevalo, da bode vsem ustreženo.
Nadalje so prošeni tudi oni člani, ki še društvu dolgujejo, da naj blagovolijo zaostalo do prihodnje seje poravnati, kajti to je neobhodno potrebno, da bomo društvene račune, ali knjige zaključili in uredili za predložitev nadzornikom in izročitev novemu odboru za leto 1916.
Prosi se konečno tudi vsakega člana, kadar kdo premeni svoj naslov, naj to naznani društvenemu tajniku, da mu uredi pošiljanje "Glasila K. S. K. Jednote."
Z bratskim pozdravom
Odbor.
K HO VELJA SEDAJ LE $15.31
Za $15.30 Vam pošljem sedaj 100 Kron v staro domovino*
Če želite svojcem v staro domovino poslati kakšno božično darilo v obliki denarja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene.
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in iz-vršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP Z AL AR, 1004 N. Chicago St, Joliet, m.

'	Collinwood, O.
Slavni odbor K. S. K. Jednote!
Spoštovani gospodje!
Jaz, zdolaj podpisana Jožefa Kozemell, bivajoča v Collinwood,
0.,	dajem s tem v javno znanje, da sem prejela dne 1. novembra t.
1.	od K. S. K. J. potom društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., znesek $1000.00 (en tisoč dolarjev) kot posmrtnino po mojem pokojnem možu Frank Kozemell, ki je dne 2. sept. t. 1. umrl v Collin-woodu, O. Dotičnik je bil član društva sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. v Forest City, Pa.
S tem so prav lepo zahvaljujem gg. odbornikom in tudi vsem članom K. S. K. J. za gorinavedeno posmrtninsko podporo. Ta denar bode meni in mojim trem hčerkam tolike koristi, da nam ne bo treba trkati na tuja vrata ter prositi kos kruha. Vsakdo si lahko predstavlja, kaj preostane revni vdovi s tremi otročiči, tukaj v tuji zemlji, če ji zakopljejo moža, — če ni spa-del dotičnik v nobeno društvo, ali Jednoto. Radi tega Vam cenjeni Slovenci in Slovenke sirom Amerike iz lastne izkušnje svetujem ter kličem: Pristopajte v podporna društva, posebno v taka društva, ki so v zvezi s K. S. K. J. Pristopite sedaj, dokler je še čas, — da ne bo prepozno, kajti nihče ne ve ne ure ne minute, kdaj ga gospod Bog pokliče k sebi s tega sveta. Jaz priporočani torej K. S. K. Jednoto vsem rojakom, kot najboljšo, najsigumejšo in največjo slovensko podporno organizacijo Ameriki in drugod.
Spoštovanjem
Jožefa Kozemell.
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in t« bo A. Horwatove: Importlrani Brinjevec, Slivovec, Tr®. J pinovec, Grenko Vino in Kranjski Grenčec. Moja tvrft»
je prva i edina samostojna, ki importira Žgane pijifc in zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnit« ^ ■ da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najbeHfc ga californijskega rudečega vina in iz najzdravejtik a» lišč ter nadkriljuje vse druge pijače te vrste za &ovaifc zdravje. Bavno taka Kranjski Grenčee. Posebno tki pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denst« polovico tega grenčeca vmes.
A. HOBWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
r
NE ZAKASNI
===========================,
Pridi in si oglej naše lepe
zimske obleke, suknje (Mackans)
Naše obleke so ukrojene do najnovejši modi, takozvane Tec k Victor'.
V naši prodajalni dobite vse oprave, dalji obuvala za aoške in dečke (šolarje)
Mi izdelujemo obleke za moške po meri.
Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej.
Naše blago je vse jamčeno, ali garantirano.—Cene primerne.
Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem iri da se držiš gesla Svoji k svojim!
Patlogar & Thomas
|j 133 So. Union Ave, vogal D. ceste, Pneblo, Colo.
Imam še nekaj takifc priveskov in brošk; člane in članice K. S. K. J. v zalogi in jib prodajam: fino potlačene po $2.00 (prej $3.00). 14 kar. zlate po $6.00 (prej $8.00). Imam jih v zalogi samo jaz.
F\
2711 So. Millard Ave.,
*
Chicago,
VRNIMO SE!
Iz urada društva sv. Jeronima št. 153. K. S. K. J., Canonsburg, Pa.
Cenjenim članom in članicam našega društva se s tem naznanja, da se je sklenilo na naši zadnji mesečni seji, da se naj člani v polnem številu udeležijo prihodnje letne seje, vršeče se dne "5. decembra t. 1. Kdor brez vzroka od iste izostane, plača $1. v društvene blagajno.
Na tej seji se bode volil namreč odbor ža leto 1916; pridite torej vsi in si izvolite može po volji, da ne bo potem nepotrebnega besedičenja !
S 8obratskim pozdravom
John Pelhan, tajnik.
Iz urada društva sv. Janeza Krst-nika št. 11 K. S. K. J., Aurora, M.
Ker se nam bliža zopet konec leta, se bode vršila glasom društv. pravil zadnja in glavna seja dne 5. decembra 1.1. Na tej seji bo volitev odbornikov za 1. 1916 in več drugih, važnih točk. Zato prosimo vse cenjene člane našega društva, da se te seje udeležijo v polnem številu. Nihcjp naj se ta dan ne izgovarja.
Prav radi se spominjamo Qnih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno, Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zepet ne pademo ▼ razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE JZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATL
OKREPČA PREBAVNO MOČ,
OHRANI ORGANE DELAVNE.
ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol/daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vaeh drugih enakih boleznih.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50e, po pošti 35 in 60e.
tzdelovatelf 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
HZ«
CHICAGO* ILLINOIS
Canonsburg, Pa. n sobrat urednik: — >kdaj se čita kaj novega iz nak slovenske naselbine v tem li-fitu. Žal, da Vam moram tudi se-<jaj naznanjati le žalostno novico 0 smrti našega blagega in ljubljenega sobrata John Sedmak-a, ki je 12. t. m. za vedno zatisnil svoje oči v najlepši dobi 31 let v bolnišnici v Washington, Pa. Pokopan je bil dne 15. novembra na katol. pokopališču v Canonsburg, Pa.
Naš blagopokojni sobrat Sed-mak je bil ustanovnik našega društva sv. Jeronima št. 153 K. S. K. J. in društva "Postonjska jama Št. 138 S. N. P. J. Bil je vedno agilen in dober član društva ten točen plačnik. Vsem naj bi bil 1 tem za lep zgled ter posnemanje|
_ Če hočemo, da bo naša dobro
delna mati K.S.K.J. stala v nesrel eah ob naši strani, — posnemajmo našega pokojnega sobrata John Sedmaka! Bodimo vedno točnij plaeevanjtHn mesečnih prispevkov^ in ravnajmo se po društvenih inl Jednotinih pravilih!
Naš pok. John Sedmak je bi tudi' velik prijatelj katoliških lil stov. Zadnjič je bil izvoljen tudJ zastopnikom našega društva svj Jeronima: žal pa, da zaradi svojq bolezni ni mogel tega urada izvršel vati. Bolehal je 6 mesecev, koli| kor nam znano za črevesno jetiko Vsled nasveta zdravnikov se je dal operirati v nadi, da bi še okreval a usoda mu pri tem ni bila mila ker ga je božja roka poklicala | sebi.—Sedaj ga krije že prezgocR na jama!
r Naš pokojni sobrat John Sed| mak je bil doma^iz^vasi Koritnice na Notranjskem. Tukaj zapušča e-no sestre, brata, dva mala fantiča, žalujočo soprogo in še več drugih sorodnikov. Vsem prizadetim izre kam tem potom naše iskreno soža^ I ije! — Sveti naj mu večna luč!
John Pelhan, tajnik.]
>
NAZNANILO.
Tem potom prosim, da se člani društva Sv. Družine štev. 5 K. S K. J. v La Salle, 111., prihodnje seje polnoštevilno vdeležijo. Na dnevnem redu je volitev društvenega odbora za leto 1916. Seja se vrši v navadnem prostoru prvo nedeljo v decembru. Kdor se iste ne vdeleži, plača 50c kazni kot pravila zahtevajo.	,
Prosim pa vse naše društvenike, da bi se vsaj enkrat zmotili v tem starem letu in plačali zaostali dolg in storili svojo dolžnost napram društvu.
Na zadnji mesečni seji se je o-dobrilo tudi predlog sobrata glav nega tajnika zaradi sprejetja o-troškega oddelka k naši Jednoti.
\ To bi bil lep napredek in zagotov-1 ljen obstoj naše slavne Jednot.e
Sklenilo se je že pred nekaj meseci, da se vrši naša veselica na starega leta dan, ali 31. decembra.
• Veselični odbor je vzel v najem Math. Kumpove j>rostore od 6 ure zvečer do druzega dne do opoldne. Kaj več bom poročal prihodnjič zaradi te veselice.
Pozdrav vsem sobratom in so-•estram naše Jednote!
John Prazen, tajnik.
Ix urada društva Marija Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., Allegheny, Pa.
Člani in članice gorinavedenega društva so naprošeni, da mi blagovolijo poslati, ali pa prinesti svoje ' certifikate (testamente); kajti kmalu bo prišel čas, da jih bo treba poslati v glavni uracT Jednote, kakor sem že zadnjič omenil. Jed-nota bode izdala sedaj vsem članom nove certifikte namesto starih. Kdor mi torej ne bo poslal ali izročil pravočasno certifikata, ^aj si sam prišteva krivico, če ne dobi novega. * Dalje naznanjam, da se vrši pr va prihodnja seja, ali XVII. glavno zborovanje našega društva dne 12. decembra t. 1. v K. S Domu. I Začetek pobiranja denarja bo ob pol eni uri popoldne; seja se bode Pa ta dan vršila v nadstropju ples-^ ne dvorane (Dancing Floor), in ne . zdolej zaradi .premalo prostora. r Vsled tega so naprošeni vsi člani, da se te seje polnoštevilno udeležijo točno ob določenem času in da naj plačajo svoje asesmente predno se prične zborovanje. Med »jo ne bo mogoče plačati prispevkov, ker bo treba čakati, da se ista ključi.
Opominjam torej še enkrat člane, da se udeležijo tega letnega zborovanja, kaj-
ti drugače so podvrženi kazni 50c. Le bolezen in delo oprošča člana od neudeležbe.
Nadalje so naprošeni člani, da naj ne pljujejo na tla v zboroval-ni dvorani, ter da naj se tudi kade-nja malo zdržijo, kajti drugače nam ne bi odbor K. S. Doma dopustil zborovat v plesni dvorani.
Vsaka glavna letna seja je zelo važnega pomena, ker se bo na isti volil novi društveni odbor za 1. 1916. Kot sedanji tajnik Vam želim in svetujem, da bi si izvolili zmožne može, ko jim bo blagor in napredek društva pri srcu. Pri tej stvari naj se ne ozira na prijateljstvo itd.
Želeč Vam pri tem obilno uspeha, ostajem Vam ve^no udani sobrat,
Frank Trempuš, I. tajnik.
NAZNANILO.
Društvo Marije Deyice št. 33 K. S. K. J. v Pitsburgh, Pa., bode imelo letno in glavno sejo dne 5. decembra t. 1. ob enem bode volitev uradnikov za 1. 1916. Zaradi tega so člani omenjenega društva naprošeni, da se polnoštevilno u-deležijo te seje, drugače bodo morali plačati kazen 50c glasom društvenih pravil. Izjema je le delo in bolezen.
Zaradi obširnega dnevnega reda pri tej seji se ta prične točno ob 1 uri pop. Člani se tudi prosijo, da plačajo vse svoje asesemnte v redu, da bo mogoče zaključiti račun za tekoče fiskalno leto.
Vsem cemj. krajevnim društvom želim pri bližajočih se gl. sejah največ uspeha osobito pa društvu Marije Device št. 33. Z bratskim pozdravom
John Filipčič, tajnik.
Dio ti salvi, figlio mio! (Bog te reši, sin moj!) Drugi so ihteli "mamma mia. o Die e santa Ma-dona." Pri takih trenotkih vojak postane človek-samaritan in ni me sram, da me je bolelo srce..."
Pri teh besedah si je moj pripovedovalec utrnil solzo. Z rokami si je podprl glavo in zamišljeno je gledal v kamenito mizo. Nastala je trenotna tišina, kar zo-pojfe trobenta "Antreteu." ,
Fantje so odšli zopet v jarke, le jaz sem ostal pri mizi sam, čisto sam, vtopljen v stotisočero spominov.
Drugo jutro so se fantje povr-
BODITE PREPRIČANI kadar ste poslali denar v staro domovino skozi "A. S.", da bo isti prišel zanesljivo in točno v roke prejemnika, in sicer tako sigurno ter brez vsakovr-finegs odbitka v 20. do 30. dneh, kakor če mu ga bi Vi osebno vročili.
Gostoma slišimo, da pridejo denarji poslani skozi našo družbo, po več dni prej kakor pisma.
Nad stotlsoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe.
Mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni denarja, katera se menja.
V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedlonlce u Zagrebu.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki
njimi. Bog ga je vzel... Kako je v Gorici?
nili, a Debenjaka ni bilo več med skoro zastonj, poštnem ali ekspres
Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Mj imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Mi garantiramo vsako pošiljatev. Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega
Iz zasebnega pisma posneto: Zdi se mi, ko sedim v sobi za mizo, da niti vojske ni. Vse tiho in mirno in nobenega strela se ne i odgovorni,"zato"se"nibati "nikakoršne Danes (26. sept.) opoldne neprilike, če pošljete derihr skozi naše
sliši.
sem bila na O. dvorišču. Videla sem, kako so Italijani obstreljevali naš zrakoplov, ki je letel proti Brdom. Visoko je plaval,
posredovanje. .
• • •
BOŽIČNA DARILA
v staro domovino pošiljajo rojaki
italijanski streli niso zadeli. Ves rojakinje najrajše V GOTOVEM DE-v malih oblakih je. bil naš zrako- i NARJU. rosebno letos bodo božična plov. Šel je daleč v Brda in naj-1 darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske.
5 kron pošljemo zdaj za........$ 77
50 kron pošljemo zdaj za........ 7.64
Slike iz vojne.
KLANJE NA HRIBU SV. MIHAELA.
Simon Širca piše "Slovencu: Po dolgem marodiranju sem prišel zopet na fronto. Mnogo mojih tovarišev je odšlo v druge kraje. A mnogo jih je tudi tam gori nad nami, od koder ni vrnitve. Ostale tovariše sem našel v vasi . Pred 7. uro so prišli iz ognja na spočitek. Sedeli so za kamenito mizo in srkali črno istrsko vino. Nekateri so še imeli krvave rokave in hlače, — drugače pa so bili vsi zamazani od blata. Ni čuda, da sem pritegnil nase njihovo pozornost, ko sem jo primahal čedni, zlikani obleki. Skoro hkrati so mi zaklieali v pozdrav.
"Pa si se zredil," mi pravi e-den, medtem ko smo si še podajali roke. "In stotnikov sluga" sem vprašal, iskajoč ga z očmi po družbi — "kje pa je on?" Moj sosed, četovodja Debenjak si je z roko obrisal not raz čela ter s čudnim vzdihom, pomaknivši si kapo do obrvi, pristavil: "Da, da, naš.Tone! Kmalu, ko si odšel je bil odšlo vi j en kot sluga in pri-dejan k fronti. Bil je v turnusu v B. in tako je prišlo, da je bil on prost, kadar smo bili mi v jarkih in obratno. Pri zadnjih nad vse krvavih bojih za hrib sv. Mi-laela se vsled strašnega ognja nismo mogli izmenjati in ostali smo jarkih celih 36 ur. Bili smo strašno trudni, lačni in žejni. Proti večeru smo videli Toneta, ki nam je nesel malo mrzlih jedi. U-soda je hotela, da se je tik nad njim razletel šrapnel. Ničesar ni ostalo od njega. Koščki mesa so viseli po redkih vejah grmičevja in to je bilo vse. V našem sosednem jarku je sksplodiralo par granat. Vsi so bili krvavi in strašen je bil pogled na to pozorišČe, kjer so ležali razmesarjeni kosi junakov. Tudi oni niso imeli več hrane, a so vztrajali kakor mi. Vsled vedno ljutejših napadov smo se morali umakniti v naslednje pripravljene jarke. Italijani so planili za nami in streslo me je, ko je nek italijanski vojak pobral iz mlake krvi kos plesni-vega kruha, katerega je imel pri sebi naš vojak, ko ga je raztrgalo. V nobeni restavraciji nisem videl človeka, ki bi jedel tako slastno, kakor je oni Lah pohrustal ta krvavi dar božji. Moj sosed pa je pomeril in še predno je pogoltnil zadnji košček se je prekucnil. Je pač tako, da ni usmiljenja. Kričanje ranjencev je bilo pa vendar pretresljivo. Videl sem italijanskega ranjenca, ki je potegnil iz žepa neko sliko in poljubljajoč jo je izdihnil. Ko smo Lahe pregnali smo našli to sliko s podpisom:
brže tudi v Italijo, kajti dolgo ga ni bilo nazaj. Po enourni vožnji se jc zopet srečno vrnil v Gorico na vežbališče. — Danes so Italijani obstreljevali Podturen. Škode sicer ni velike. Par hiš so poškodovali. — Zvečer sem se ulegla k počitku. Sladko sem zaspala. O polnoči me zbudi strašen pok. Kaj je? Vstala sem in šla k oknu. Komaj okno odprem — spet strašen pok, potem še eden, dva trije. Spoznala sem, da tik za našo ulico so naši streljali in pošiljali Italijanom težke svinčene bombone. — Včeraj (25. sept.) je ubilo eno ženo, dve ranilo. Ljudje vse ^premalo pazijo denar.
lOO KRON
ZA
$15.19
500 kron pa za................$75.45
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za nižje cene, da Vam prihranimo
nase. Ni varno ob vsakem času hoditi po ulicah. — Pri Novem mostu so laške granate ubile dva vola. — Danes sem izvedela, da so hoteli Italijani priti skozi | Kalvarijo v Podgoro, ker čez nel morejo. Vrtali so hrib in napra-;
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKISLOVENEC Jollet. Illinois.
ttf
CAS
99
edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 86 straneh vsak
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
j
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodi«! na U-kovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kniantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovenoe in »e torej tndi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite ▼ Jolietn ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote rta naša dolgoletna usiužben-ea: g. Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. m g. Job. F. Skrinar
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
PotUj amo denar v staro domovino zanesljivo in po na j nil Jem kurzu. Oddajamo v najem varn<wtne ikrinjice po $3.00 na leto za ahranjenje vrednostnih papirjev in Ustin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naia banka je d*požitni urad za mesto Jollet, sa okraj Will, sa državo Illinois in sa vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

... v . i »i iv- XTo»; __ mesec in velja za vse leto samo en dolar vili so ze veliko luknjo. Nasi so, _p08amezne številke 25c.
to zapazili in njih delo je bilo zaman. — Vojaki Hrvatje hodijo na sprehod celo do Oslavlja. Pravijo, da se nič ne bojijo italijanskih krogel. In celo do Števerjana so se že priplazili. — Mesto je snažno. Živil pa ni v Hotovlju. Pravijo, da bo v kratkem boljše.
Iz zasebnega pisma z dne 27 sept. posnemamo: Danes Lah hudo strelja na mesto. Granate frčijo posebno na Semeniško ulico, kjer je bolnišnica Rdečega križa. Začel je streljati okoli 9. ure dopoldne. Žive duše ni tam okoli semenišča. Vse se je poskrilo. Ubogi ranjenci v semenišču. Seseda je bilo nekaj žrtev pri tako besnem ognju. Saj vihra na poslopju velikanska zastava Rdečega križa, ki se s prostim očesom lahko vidi celo do Štever-jana Streha je razbita. Jaz sem bTja tudi v nevarnosti, ker ravno takrat sem šla mimo Mai-stave hiše. Celo uro sem se stiskala v bližnjem hodniku. —r Naš del mesta (Via Vetturini) je še varen. "Šolski" in "S. Gregorčičev dom" sta še nepoškodovana. — Danes je sovražnik streljal tudi na sempeterski kolodvor. Pričakujemo nemirnejših dni.
Naslov:
"hs", 2711 S. Millard Av., Chicago, III
M. POGORELC
trgovec z zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
United Undertaking Co.
POGREBN1K1
Podjetje, a tudi Slovene!.
katerim se v area!
Na vogalu Union A D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovenes« aa blagohotno naklonjenost. 8.17.1«
Marija Sluga
Kako so Lahi vzeli Gradež.
Dunaj. "Pol. Korr." poroča: V jutranjih urah 24. majnika so priplule pred Gradež štiri laške ladje, ki so prej obstreljevale vojašnico v Porto Buso in ujele ta-mošnji oddelek obrežne obrambe. Ker je bilo poveljniku v Gradežu, stotniku Stiegler ukazano, naj se sovražniku ne upira, se je umaknil. Zvečer 24. majnika je vkorakalo v Gradež 30 besaglierov, ki so razobesili na cerkvenem stolpu laško zastavo. Poveljnik besaglierov Campiero je v občinski pisarni zaplenil 3000 kron, ki so bile namenjene, da se preskrbe prebivalci z živili, ki jih je pričelo tako primanjkovati, da ie več sto žensk demonstriralo. Poveljnik Gradeža se je moral Dodati v Videm, da preskrbi potreben živež.. Sivolasega gradeškega. župnika so nato nrisilili, da je moral moliti v cerkvi za zmago laškega orožja, a y cerkev je prišlo' le malo ljudi.
2225 So. Wood St. Chicago, 111. TELEPHONE: LawndaJe 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
•e uljudno priporoča ala-venskim in hrvaikim ženam.
Skleptik je oni človek, ki izgubi zvestobo v samega sebe.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Pann Avenue,
» w
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! OKO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
^ZA VSEBINO OGLASOV ni •dffovorao ne uredništvo, ne n pravirištvo.xl
a«
NASLOV
99

V sluiaju da bi kterikoli Mtateljev po raznih drftavak kadarkoli potreboval kaj za naknp pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eeae in pojasnila na sledeči naslov:	+
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem ie nad 11 let, imam še dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON ORDINA, trgovec in pogrebnik.
Pozor krajevna društva K. S. K. J.
Kadar potrebujete aova druitren. pravila, parna ali kararte, ▼stopnic« aa raca« vaaa* lic« ali druge tiskovina, obrnite se tudi na:
Narodno
2146-215« BLUE ISLAND AVE.
Tiskarno
CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vam bode izvriila vse tiskovin« v najboljio zadovoljnost glede cene in ličnega dala. Pri nas je vse osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zsposlene.—Osobito Vam priporočani« zelo pripravne in prikladne "Vplačfln. knjižic«" za član«, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako droitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 30 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni t a belici in na podlagi "National Fraternal Congresa Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Piiite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opoaaba: V aaii tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
slovenska gostilna In restavracija
Martin Nemanich
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canai 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, III
sms
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Talafoa: Canal 281
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem aa obilen poeet. In dobra pijača", to je moj« geslo.
'Dobra postreftba
S5S
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
17SO-S2 E. i28th St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO - 60c. galona.
CATAWBA BELO 80c. galona
VINO

Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ah Money Order.
ss
Izhaja veako sredo.
Kranjsko-Slovenake KatoUike Jednote ▼ Združenih drifcvafc ameri&kifc.
Ure4*Mtvo ia upravniitvo: 1961 Weat 22nd Place, Chicago, HI. Telefon: Q^al 2487.
Xarotalna:
na leto.............%..#0.60
1» Milane......................#1.00
1» laesemetvo...................#1.60
"OFEICIAL ORGAN of the
•BAND C A SNI O LI AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the	9 s
UNITED STATES OP AMERICA.
Issued 'every Wednesday.
wmed by the Grand Oarniolian Slo * renian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE: i 1661 West 22nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 2487.
subscription rate:
fas Members, per year..........#0.60
For Nonm embers................#1.00
for Foreign Countries...........#1.60
31
Zahvalni dan.
Širom Zedinjenih držav se bo obhajal jutri zopet pomenljiv praznik "Zahvalni dan," kterega so se očetje naše nove domovine že pred več stoletji radi spominjali. Pravzaprav izvira ta praznik že iz davne poganske dobe. V zgodovini je citati kako so razni, še necivilizirani narodi darovali ob gotovem letnem času svojim bogovom v zahvalo poljske pridelke, živino i. t. d.	s
Dandanes so pa prešle sHčne daritve že iz navade; pač pa izražamo skupno zahvalo Stvarniku nebes in zemlje ob tem čtfsu v naših srcih, ali z molitvami. Na Zahvalni dan se zahvaljujemo Bogu, da nas je ohranit še pri življenju, in za vse, od Njega prijete darove in dobrote.
V starem kraju smo obhajali ta dan običajno vsako prvo nedeljo v mesecu novembru, za našo novo domovino je pa postavno določen Zahvalni dan zadnji četrtek v mesecu novembru.
Čeravno živimo v republiki, ali svobodni državi, kjer je uveljavljena popolna verska svoboda, moramo dati vladi Zedinjenih držav priznanje, ker tako spoštuje versko prepričanje in priznava javno Boga. Da je temu resnica se je treba ozirati samo na proklamaci-jo, kojo je naš predsednik Wilson zopet izdal v Washingtonu letos dne 20. oktobra, da naj ameriško ljudstvo praznuje in obhaja Zahvalni dan dne 25. novembra na primeren in spoštljiv način, da naj se ta dan vsakdo brez razlike zahvali v gorečih molitvah božji Previdnosti za vse prejete milosti.
Predsednik Wilson se~^e v tej proklamaciji oziral tudi .na sedanje hude čase v Evropi. \) tem o-menja, kako so Zedinj^ne države napredovale v času, ko je bila skoraj vsa Evropa v vojni. Predsednikova proklamacija glede letošnjega zahvalnega dne se glasi dobesedno sledeče:
"Že dolgo časa ima naše ljudstvo to hvalevredno navado, da se v sadonosnem jesenskem letnem času zahvaljuje Večnemu' Bogu zo, obilen blagoslov in milosti, ktere je nam, kot narodu naklonil. Leto, ki se bliža sedaj že h koncu, odkar smo obhajali zadnjič, naš narodni Zahvalni dan, je bilo leto preizkušnje zaradi svetovne vojne, ali raznih svetovnih razburkanih izprememb; bilo je pa tudi leto posebnega blagoslova za nas.
Drugo leto miru se nam je zagotovilo, — drugo leto, v katerem ne mislimo samo na naše dolžnosti napram samim sebi in človeštvu, temveč da se tudi zavedamo številnih odgovornosti, ktere j^ nam naložila vojna, ki je skoraj vso Evropo zapletla v sebe. Mi smo lahko povdarjali naše pravice in pravice Človeštva, brez da bi prelomili prijateljstvo z velikimi x narodi, s ko-jimi smo imeli posle. In med tem, ko smo, si ohranili naše narodne pravice, smo lahko izvrševali vse dolžnosti in smo uporabljali privilegije pripomočkov, ki naj bi služili v svrho dokaza, da je bila naša želja: ohraniti splošno prijateljstvo s svetom, ter da smo pri tem nastopali nesebično*-^
Naša skušnja in zmožnost post reči vsem, ki so se naše postrežbe posluževali ob času svetovne krize, se je vsled milosti božje Previdno-
sti povečala, da smo imeli pri tem lepe uspehe. Naš povoljni finančni položaj je nam pripomogel, da smo sledili potrebnim trgovskim gibanjem, dasiravno bi bila ista drugače lahko vojna premenila. Naše ljudstvo je prišlo vedno bolj in bolj do treznega spoznanja, kako se mora zadržati ob času, ko se ves svet trese vsled nepopisnih dogodkov in nesreč.
Izjemni odnošaji v takih časih so storili mnogo za spoznanje naše narodne zavesti; dalje so utrdili naše zaupanje v principe miru in svobode, po katerih smo vedno stremill Iz teme in britkosti smo prišli do bolj resnih mišljenj, do bolj čistih nazorov za splošen dobrobit ljudstva. Mi smo napredovali, med tem ko so se drugi narodi bojevali Naša prosperiteta se nam je \hranila in se nam bo Shranila le tekaj, če bomo lem-bolj skušali izvrševati one življcn-ske dolžnosti, kojih bojujoči se narodi dandanes ne morejo izvrše vati. »
Na podlagi tega določam jaz, Woodrow Wilson, predsednik Zedinjenih držav,-da se praznuje četrtek, dne 25. novembra t. 1. kot dan zahvale in molitve. Jaz priporočam ljudstvu sirom države, da naj ta dan ne dela. Ta dan naj se daje zahvalo Vsemogočnemu Bogu bodi si doma, ali pa v hišah molitve. '	,
Woodrow Wilson." Vsekakor moramo priznati, da je ta predsednikova proklamacija mojstrsko sestavljena, ker se ozira na današnje časovne razmere. Iz teh stavkov našega predsednika veje 'duh patrijotizma, spoštovanja do vere in Bog^i, in ljubezen do svojih podložnikov. Kakor skrben o-če, 100 miljonov članov velike na-, rodne družine, nam svetuje, kako se nam je zadržati v sedanjih razburkanih časih,- da bomo zamogli obdržati še v prihodnje preljubi mir in slogo, bodisi že medseboj, ali pa z drugimi narodi.
Rojaki Slovenci širom Amerike! Zopet je nam napočil dan, kterega se moramo iz celega srca spominjati. Letošnji 25. november je že drugi naš Zahvalni dan, da ga lahko mirno in brezskrbno obhajamo v naši novi svobodni domovini ob času največje in najstrašnejše zunanje svetovne vojne. Le pohitite v mislih samo za trenotek tjakaj v staro domovino, kako bi vi obhajali letošnji 25. november! Marsikdo izmed nas bi že trohnel, bodisi tamkaj na severni, ali pa doli na južni bojni poljani.--Marsikdo izmed nas bi zdihoval v kaki vojaški bolnišnici vsled hudih ran, dobljenih na bojišču in marsikdo izmed nas bi moral delati kakor črna živina V vojnem ujetništvu če bi ne bil šel v Ameriko. Iz pisem, ktera dobivamo od doma lahko posnemamo, kako se našim domačim sedaj godi na Slovenskem. Skoro vsakdo nas blagruje, da smo utekli največjemu zlu vseh nesreč, to je vojni. Marsikdo si želi biti sedaj tudi tukaj v naši sredini, kjer vlada svoboda, mir in ljubezen do bližnjega. Da zares, mi si lahko danes predstavljamo, da živimo v nebesih, oni, onstran oceana pa v--peklu!
Upajmo vsaj, da je to nas poslednji Zahvalni dan v dobi svetovne vojne. Spominjali se ga bomo pač še leta in leta, osobito radi tega, ker smo ga prebili v deželi, kjer je birokratizem, soldateska, militarizem, in volja kronanih glav že davno pozabljena in nepoznana. — Mi namreč živimo v deželi, ki je last ljudstva, mi imamo postave, ki so delo ljudstva, mi sledimo za onimi cilji, kteri edinole dovedejo kako državo do prave sreče in ljudskega blagostanja.--—Te besede naj bi si vsak ameriški Slovenec zapisal globoko v svoje srce. Te besede naj veljajo osobito onim "rodoljubom z dežele," ki niso ne krop, ne voda.
Da zares, današnji naš članek naj velja tudi vsem našim brezdo-movincem, ki nimajo več svoje rodne grude, — za novo grudo se pa nočejo zanimati. Istotako naj veljajo te naše skromne vrstice tudi onim, še vedno zvestim avstrijskim patrijotom, ktere so rešile edinole Zedinjene države pred gotovim poginom vsedanji evropski vojni!
Delavski odškodninski zakon.
(Konec).
m ■
Lakomni človek ni nikdar srečen.
Modri ljudje so tako počasni z dobrimi nasveti, kakor so počasni brezpametneži vv izpolnjevanju dobrih nasvetov.
Važni nasveti
Osebam, katere so bile pri delu poškodovane, tako tudi dedičem pri delu usmrčenih oseb se svetuje, da naj bodo zelo previdni, kadar podpišejo kako potrdilo za* odškodnino ali pa odpravnino. Pazijo naj osobito, da bode ponujena odškodnina v soglasju s postavo, a-li drugače povedano, da bode znašal odškodninski znesek toliko, kolikor zakon določa. Nikdar ni potreba podpisati preje konečne od-pravninske listine, dokler ne prejme poškodovanec vseh podpor v smislu tega zakona. Istotako je nepravilno in neumestno p^dpisa-vati kake slične pogodbe preje, predno ni poškodovanec za trdno prepričan, da /je zopet popolnoma okreval.
Nekatere lokalne unije premo-garjev ravnajo v tem.pogledu pravilno. Običajno si izberejo enega člana, kojega posebna naloga in dolžnost ijeK da preiskuje in zasleduje natančno one točke postave, po katerih naj bi se kakemu poškodovanemu sočlanu odmerilo in prisodilo poškodninsko podporo. V obče ima ta odbornik delovati za dobrobit svojih poškodovanih tovarišev, da se jim v sličnem slučaju ne godi nikaka krivica. Največ sitnosti ali težav dela pri obravnavah za odškodnino dokaz o povprečnem zaslužku poškodovanca. Najbolje je, da bi premogarji skrbno hranili vse plačilne nakaznice ali pobotnice, katere so prejeli za svoje delo tekom leta od kom-panije. Finančni tajnik dotične lokalne unije naj bi držal o plači članov poseben zapisnik, da se lahko na ta način koncem leta sestavi povprečni tedenski zaslužek člana.
Določbe o odškodnini, ki ne spadajo v področje te postave.
1. Točka 29 člena 4 državnega štatuta določa:
Dolžnost generalne zakonodaje te države je, da dela take določbe in postave, kakršne so- potrebne za varnost premOgarjev pri delu. Dalje da predpisuje ventilacije, rešilne izhode in druge naprave, kjer je to potrebno, da. se zagotavlja varnost premogarjev po rovih. Zakonodaja naj nalaga dalje primerne kazni za one, ki te postave nočejo izpolnjevati.
Z ozirom na to splošno ljudsko postavo je zakonodaja od časa do časa sestavila zakonite odredbe za premogarje, katere je vrhovno so dišče uvrstilo v posebni odškodninski razred, samo za premogarje. Beseda varnostna naprava kakršno državni štatpt tolmači, se lahko smatra na zelo, obširen način. S kratka je prištevati k tem napravam vse kar je v zvezi, da služi za varnost človeškega življenja po premogorovih.
Pri tem se je enostavno, določilo, da je družba za vsako poškodbo premogarja odgovorna, čeravno morda ni družba 'naravnost kriva, da se je premogar ponesrečil.
Je pa še dosti premogarskih družb v naši državi Illinois, katere še niso sprejele, ali odobrile te ga Delavskega odškodninskega zakona. V vseh teh slučajih se mora še po stari postavi določati, kdo je pravzaprav kriv poškodbe! Da zadobi premogar v takih slučajih kako odškodnino, je treba dokazati, da je dotičnik nesamovoljno za-dobil telesno poškodbo. V tem slučaju se drži družbo odgovorno za izplačilo odškodnine. Radi tega naj bi vsi premogarji te države v prvi vrsti proučevali Delavski odškodninski zakon in tozadevne predpise, da se vedo ravnati v slu čaju ponesrečbe.
Glasom nove postave se pri vseh ponesrečbah temeljito preiskuje vzrok istih po posebnih izvedencih. Najbolj imenitno dejstvo pri tem je, da se drži vedno družbo odgovorno za kako poškodbo delavca bodisi direktno, ali indirektno. Vzrok ponesrečbe delavca se pripisuje običajno premogarski družbi, ker se mora ona v prvi vrsti ravnati po takih varnostnih predpisih, ki ne smejo biti delavcu nikakor v škodo ali celo v nevarnost Premogarske družbe morajo torej v prvi vrsti gledati, da so delavski prostori (rovi) povsem varni; o-premiti morajo iste z varnimi stroji, orodjem, varno živino, in z izkušenimi premogarji. '
kolikem času se lahko odškodnina zahtefa?
Postavno postopanje za dosego kake odškodnine vtled telesne ponesrečbe je določano na 2 leti od dneva poškodbe; za smrtninsko odškodnino pa 1 leto.
Odškodnina.
Kadar se gre za kakšno smrtninsko poškodbo^ kakor že omenjene-no, ima zapusčinski administiytor ubitega dolžnost in pravico zahtevati postavno določeno svoto od delodajalca. Ta naj gleda in Ščiti koristi njegove družine (žene, o-trok,) ali onih bližnjih sorodnikov, za katere je pokojnik skrbel. Najvišja smrtninska odškodnina je določana na $10,000.
Pri zahtevi kake druge odškodnine za ponesrečbo se računa izgubo časa, plačo, bolečino, zdravniško oskrbo in bolnišnico.
Izjave prič.
Pri vsaki telesni poškodbi ali smrtni ponesrečbi igrajo priče veliko ulogo. Na podlagi izjave prič se lahko pri obravnavi dožene pravi vzrok nesreče. Z&radi tega naj se daje pri tem največjo pozornost. Nikdar naj ne nastopajo" nezanesljive priče, ki so vidile nesrečo le od daleč in ki niso temeljito pod učene, kako se je nesreča pripetila. Družbe kaj rade v takih slučajih uporabljajo gotove svoje ali profesijonalne priče naravno v njih lastno prid. Taka priča bode vedno delovala v korist premogarske družbe, ker je morila mastno podkupljena. Večkrat se pripeti, da govori kaka priča pred sodni jo povsem drugače, kakor je pa izdala svojo pismeno izjavo družbi. Pred sodnijo je tre-Jba namreč govoriti le resnico in o faktih. Ko sodnik tako pričo v besedah morda ujame, — ji je žal, da je dala drugačno pismeno izjavo družbi in mora pri tem trpeti še slabe posledice vsled krivega pričanja.
Nikomu se ni potreba bati pri pričanju, da bi se morda zameril tej, ali oni družbi (delodajalcu), ako bi pričal tako in tako. Že zdrava človeška pamet zahteva, da mora delavec gledati vedno za koristi svojega sodelavca, — tovariša in da je njegova sveta dolžnost govoriti kot priča le čisto resnico.
Mir se bliža?
V nekem večjem chikaškem angleškem listu je bilo pred kratkem citati zanimivo razpravo o nameravanem evropskem premirju. Tozadevni članek izpod peresa neke ga veščaka je datiran z dne 13. novembra L 1. na Dunaju in se glasi sledeče:
"Med tem ko se Nemčija in Av-stro-Ogrska na eni stkani še vedno pripravljati za nedoločeno podaljšanje vojne, ker se skuša ekonomični položaj trgovine in gospodarstva urediti za nadaljno bojevanje, — se je pričelo zadnje tri dni v Berlinu, na Dunaju in Bu dimpešti govoriti tudi, da «o dnevi sedanje vojne šteti! Vesti o morebitnem bližanju miru so zavzele tudi med ljudstvom take nade, na kakoršne se tekom zadnjih 15 mesecev nikdar niti mislilo ni.
Kot glavni povod tega ljudskega mirovnega naziranja se mora smatrati nad vse uspešno delovanje centralnih zaveznikov (Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije) na bojnem polju. Tako se je tem zaveznikom upad v Srbijo, do cela posrečil, kajti, nekdanjemu srbskemu kraljestvu in ozemlju se bliža že konec. Nekdaj Avstriji tako naklonjena Italija bode tudi vslčd neuspešne vojne prisiljena prejkoslej prositi premirja; dalje se mora upoštevati oster nastop vlade Zedinjenih držav napram Angliji glede oviranja ameriške trgovine. Tudi v Angliji je pričelo domače ljudstvo že obsojati vojno s tem, da noče več prostovoljno dajati vojaštva za svojo armado. U-poštevajmo dalje še Francijo, ki je vsled vojne tudi že do cela oslabljena in se ne bo zamogla zdržati do konca. Tudi o Rusiji ne moremo, na podlagi njenih dosedanjih uspehov kaj uspešnega pričako vati.
Zadnje dni sem govoril z raznimi odličnimi državniki, vojaškimi izvedenci in časnikarji iz Berlina Dunaja ter Budimpešte. Razmotri-vali smo političen položaj central nih velesil v zvezi z sedanjo vojno Vsi brez izjeme so povdarjali, da bode padla v kratkem odločilna ko cka glede vojne. Ententni zavez-
niki so že dosegli to, kar so zmogli. Sedaj jim ne kaže družega, kakor misliti na premirje.
Navzlic temu, da se bojuje Av-stro-Ogrska neprestano iže celih 16 mesecev, lahko ista popolno v dosego svojega namena še vedno poveča svojo armado in jo v slučaju potrebe pošlje na srbsko, ali italijansko fronto. Istotako ima Nemčija še dosti svoje rezerve za oja-čenje čet na francoski ali ruski meji; v skrajni sili se lahko pošlje te čete tudi na italijansko fronto Avstrijcem na pomoč. Dalje je Turčija zadnji čas pomnožila svojo armado na 1,000.000 mož; vse to moštvo bo dala na razpolago centralnim zaveznikom. Turčija čaka sedaj edinole še na pošiljatev orožja in municije. Ista je pa že na potu proti Carigradu po reki Donavi
Rumunska in grška država sta prestali dosedaj najtežja vprašanja, jeli naj se tudi vdeležijo vojne ali ne' V obče pa nastane tudi dvom, če boste ti dve državi nastopili napram centralnim zaveznikom ; to se bo pokazalo že v nekaj dneh, ako bodo zavezniki entente na Balkanu poraženi.
Ker so skoraj vse večje evropske države zapletene v vojno bodo morali ententni zavezniki prestati še mnogo hudega, ako hočejo svoje vojno stališče na ugoden način zasukati. V prvi vrsti morajo pregnati Nemce iz Belgije in iz severne Francije; Italijani bi morali prodreti skozi goriško ozemlje; na jugu bi pa morali pognati zavezniki Nemce in Avstrijce zopet nazaj preko Donave, Bolgare pa preko meje, da bi se jim na ta način u-stavilo pot proti Carigradu. Dalje bi morali zavzeti Dardanele, — severu pa Rusom zapreti pot ob baltiškem morju.
Upoštevajmo pri tem še notranje politične zadeve Anglije, Fran cije, Rusije in Italije. Povsod vidimo, da vlada v ministrskih, ali kabinetnih krogih splošna konfuzi-ja. Člani ministrskega sveta se menjajo pogostokrat ker spoznavajo voljo ljudstva, ki odločno obsoja nadaljno bojevanje.
Ako se bode torej v teh državah delovalo še naprej proti ljudski volji, — je pričakovati lahko nekega dne velike katastrofe, — revolucije.	s
Vse drugačno je pa ljudsko mnenje o vojni v Avstriji in JvTem čiji. Tukaj se parodi veselijo do sedanjih zmag centralnih zaveznikov, ali pravzaprav svojega dosedanjega uspeha. V teh državah veje med vlado in ljudstvom le en duh in bas vsled tega bodo lahko centralni zavezniki zdržali vojno do konca.' —
Toliko ^o sodbi inozemskih vešča kov o nameravanem premirju^ Se daj pa upoštevajo še neumorno delovanje raznih "Mirovnih zvez in nevtralnih držav, ki stremijo tudi v prvi vrsti, da bi storile konec sedanjemu evropskemu klanju. Tako se je vršil tekoči mesec v San Francisco, Cal., mednarodni mi rovni kongres, na kterem se je sprejelo resolucijo, da naj na? predsednik Wilson sproži zopet i-niciativo, da bi se sestali v najkrajšem času mirovni zastopniki vseh nevtralnih držav. Ti zastopniki naj bi delovali sporazumno z bojujočimi se državami toliko časa, dokler bi se ne doseglo cilja.
Gotovo bi bil hud udarec za vsa ko se še bojujočo velesilo, ako bi ona sprožila misel za premirje; radi tega bodo skušale nastopiti še enkrat združene nevtralne države, ali vlade, da pregovorijo bojujoče se države do tega koraka.
Ako bi morda naš predsednik ne hotel prevzeti te važne naloge, se bo naprosilo Švico, Holandsko, Švedsko, Dansko, ali pa Špansko.
Za sklepanje miru se nedvomno najbolj poteguje sv. Stolica v Ri mu. Iz raznih poročil posnemamo, da se bo vršilo letos meseca decembra v Rimu zborovanje vseh kardinalov in cerkvenih knezov v prilog miru. Tega zborovanja se bodo u-deležili tudi cerkveni zastopniki iz Belgije, Francije, Avstrije,'Nem čije in Anglije, da bodo poročali pod katerimi pogoji je ta, ali ona država, pripravljena pričeti sklepanje miru!
Blagostanje je tam, kjer ga vidimo ali najdemo; redkokrat pa ondi, kjer ga iščemo.
Kadar doseže mož gotovo sta rost, skuša popraviti napake svoje mladosti.
Angleško gospodar: v Egiptu.
Na Dunaj je prišel te neki gospod, ki je živel osem
Egiptu in je o ondotnih razm^f rah med drugim povedal tudi jI deče: Koj začetkom vojne Angleži odpeljali Avstrijce M Nemce v koncentracijska taboriJ šča. Iz pisem teh" interniranega je razvideti, da se jim slabo godi. Nastanjeni so v barakah ali rih in pogrešajo vse udobne^ Zjutraj in popoldne dobe čaj kruhom, opoldne pa nekaj m«
kruhom. Pritožujejo se, da _ lačni. Mišljenje domačega p^ bivalstva v Egiptu je Angležem sovražno. Vsled tega i®^ Angleži vedno 12.000 vojakov $ Kahiri. Zbiranje indijskih w avstralskih čet v Egiptu je n*. lalo, zlasti ker indijski voj sploh ne poznajo nikake die_ ne in so uganjali vsakovrstne n3 silnosti. Vobče so mislili v Egiptu ' da je zavojevanje Dardanel aj^F ogibno in da bo to pomenilo konte vojne. Razmere se v Egipta vsled vojne niso dosti premenik samo občevanje Evropejcev z domačim " prebivalstvom se strogo nadzira. Tako je bil poklican n* pristojno oblast avstrijski zdrav, nik, doma iz Istre, in je dobil ukaz, da z Arabi in mohamedaa« skimi Egipčani sploh ne sme občevati. Tudi ne če so bolni! S turških bojišč je bilo pripeljanih v Egipt mnogo bolnih in ranjenih j vojakov. Vse bolnice so prenapolnjene in mnogo hotelov in privatnih hiš so premenili v boti^H Gotovo je že več kakor 50.000 ranjencev v Egiptu. Egiptske ob-lastnije so sedaj bolj kakor kdaj poprej pod angleško komando, I dne 10. junija so dobili avstrijski : državljani poziv komandanta angleške armade v Egiptu gene- j rala Maxwella, v katerem se napovedujejo stroge odredbe proti vsem, ki ne predlože dokaza, da simpatizirajo z Italijo ali z Rusijo. Taka izpričevala ie bilo do julija predložiti egiptskem« ministrstvu notranjih del. lir^ delo se je, da bodo poslani v koncentracijske tabore vsi tisti, ki takega izpričevala ne predlože. Nekaj ljudi je vprašalo pri italijanskem in pri ruskem konzulu, kaj naj pomeni zahtevano izpričevalo in so izvedeli, da poi to prošnjo za podelitev italijanskega ali ruskega državljanstv i Ruski konzul je obenem rekel, da j dobč rusko državljanstvo saraf ljudje krščanskega veroizpoveda-nje, Židje pa na noben način. Velika večina avstrijske kolonije ni na to storila nikakih korakov in čaka, kaj -se zgodi. Nekaterim se je posrečilo odpotovati Grško, odkoder so čez Bolgs in Romunsko prišli domov v Av strijo. Ostalo je pa še nad ljudi le v Kahiri in sodi se, da bodo prepeljali v koncentra< tabore v Malto ali v Ras-el-1 Tako poročilo. Pri čitanju vek pač nehote spominja številnih Slovencev in Slovi največ z Goriškega, ki jih je da zanesla v Egipt. Kaj bo njimi f
Vojne zadrege tiska.
Po angleškem dnevniku " Mail" je prinesel pruski list " tungsdienst" tele vrstice: 01 stvo se moti, če misli, da tekom vojske grmadijo zlate klade, afckaj njih eksistenca ni v is na od neznatne cene, za je časnik rikprodaj, ampak od seratov. Časnikarska obrt gre danes pravzaprav rakovo Največji angleški list "Times' danes več kakor za polovico jega prejšnjega obsega Pred letom dni je imela p< na številka 20 do 30 strani, tem listu niso odvisni njegovi hodki od obrtniških inseratov, jih prinašajo drugi listi, ai polni svoje predale z važnimi dnimi naznanili, ki se dobro čujejo. Če so pa že "Times skrčili svoj obseg: kaj naj nai jo in počnejo nadalje drugi "Daily Mail" omenja tudi nost listov od sirovin. Papir, va itd. se je jako podražilo, pravne razmere so se poslat delavske sile so dražje in si« Trgovski svet, pravi list ko? svojega razmotrivanja, bi ne eksistence teh središč ja^ mnenja tako vnemar puščati*: kdor inserira, na koristi le mu sebi, ampak podpira tudi


K« S. K.
Jednota \
(jttanovljena v Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jo-lietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od uitanovitve do 30. septembra 1915. skupna izplačana podpora
$1,091.046.43.
GLAVNI URADNIKI:
frtdsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. t podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago 8t., Joliet, HI. H podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, IH. pomožni tajnik: Josip Rems; 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. flavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L Oihovni vodja: Bev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. frkovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., JoUet, 111
NADZORNIKI: ' Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, DL Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Fran&d, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregbrich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:	• -
Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.	<
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo ta glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ispise, društvene vesti, raznax naznanila, oglase in naročnino pa m: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd Pi., Chicago, 111.
Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J.
Vsem društvom K. S. K. J. na znanje!
V mesecu decembru je volitev za odbornike vseh društev K. S. K. J.
Jaz, podpisani duhovni vodja K. S. K.,J. opozarjam v našem glasilu vse člane in članice vseh naših društev, naj se polnoštevilno udeležijo teh sej, da boste za prihodnje leto 1916. izbrali in izbrale najboljše odbornike in odbornice.	#	;
Kot duhovnega vodjo K. S. K. J. me pa veže sveta dolžnost, da Vam vsem bratom in sestram, združenim pod praporom naše slavne K. S. K. J. naročam tole:	Hj:
Izberite si za odbornike, ali odbornice praktične katoliške može, ali fante, in žene ali dekleta!	«
Zakaj? Naša K. S. K. J. je katoliška, in vsak član, ali članica mora verovati v nauke svete katoliške vere in živeti po njih!
Žalibog, da so se že med nas utihotapili ljudje, ki se štejejo za naše brate in sestre, v resnici pa je njih srce — daleč od nas!
v Jaz rečem, da kdor ni z nami, ta je zoper nas!
K. S. K. J. — naša dobra mati, — je do danes še največ -dobrega storila v pomoč revnemu delavskemu stanu v Ameriki, ali "za naš ,ubogi slovenski narod.
Nerad bi doživel dan, ko bi se na konvencijah razpravljalo o verskem značaju naše K. S. K. J., kajti versko vprašanje sploh ne sme spadati med druga vprašanja, ki se morajo reševati na naših počasnih konvencijih. Katoličan si pristopil, katoličan ostani!
Zato Vam vsem bratom in sestram K. S. K. J. naročam in Vas prosim:	* ,
Volite v odbore vedno dobre katoličane in katoličanke, in mir Kristusov bo vladal med nami!
Bratsko predložil v odobritev predsedniku K. S. K. J. — bratu Paul Schneller-ju
Rev. JAKOB ČERNE, duhovni vodja K. S. K. J.
Odobritev«
Podpisani predsednik K. S. K. J. izjavljam, da se v popplnem obsegu strinjam z željo in nasvetom našega č. g. duhovnega vodja Rev. Jakob Cerne-ta, in da iz dna srca želim, da bi katoliški duh vladal naša srca in nas bratsko in sestrsko združaval v krščanski ljubezni pod zastavo naše slavne K. S. K. J.
Tako tudi priporočam vsem krajevnim društvom, da fcaj si izvolijo pri glavnih letnih zborovanjih meseca decembra take uradnike (ice), ki bodo v resnici delali za napredek in koristi društva, ter naše slavne podporne matere K. S. K. J. Glavni urad Jednote'ima baš v Vas fcvojo glavno oporo pri izvrševanju svojega odgovornega in plemenitega delovanja. Imejte vedno pred očmi blaga načela naše podporne organizacije, ter ne ozirajte se cenj. sobratje in sestre pri prihodnjih volitvah na kako strankarstvo, čast, ali kaj druzega, kar bi znalo celo kupnosti škodovati.
Na ta način bode nam vsem skupaj omogočeno uspešno pričeti in zopet končati prihodnje društveno leto. V to naj nam pomaga Bog!
S sobratskim pozdravom, ostajam Vam udani
Paul Schneller, gl. predsednik K. S. K. J.
POPRAVEK.
V	zadnje poročilo gl. tajnika K. S. K. j. se je nam nrinila neljuba tiskovna pomota.
V	finančnem poročilu za mesec oktober naj se čita pravilno takoj Pod naslovno vrsto: "Prejeli na račun ases. št. 10 — 15.' in ne "g_15"	Uredništvo.
Vojna oživlja vero na Francoskem.
V listu 'Chicago Daily Tribune' z dne 16. t. m. je bilo čitati zanimiv članek pariškega dopisnika tega lista Mr. Philip Kerbya o sedanjih verskih razmerah na Francoskem. Dopisnik povdarja, kako je zadnja preskušnja, oziroma sedanja vojna privedla večino francoskega ljudstva zopet k sv. Cerkvi, kjer išče edinole prave tolažbe. Da celo oni, ki so se šele pred nekaj leti indrljivo potegovali za ločitev cerkve od, države, hodijo prižigajo sveče v čast kakemu sedaj molit v božje hrame, kjer svetniku.
Doba brezvercev in sovražnikov sv. Cerkve na Francoskem je vsled sedanje vojne minula, kajti ljudstvo se je povrnilo zopet k onciu verskemu prepričanju, katero se mu je še v mladih letih ucepilo v srca. Ljudstvo se je zopet udalo v božjo voljo kar je razvidno po velikem številu vernikov, ki obiskujejo sedaj marljivo cerkve.
Ko so P^rižani praznovali nedavno obletnico zmage pri Marne, je prihitelo v cerkev sv. Genofeve v Parizu toliko ljudstva, da je ,bila ta cerkev vedno prenatlačena. Sv. Genofeva je, kako znano, za-ščitnica mesta Pariza. Tako je prihitelo tem povodom počastit svetinje sv. Genofeve francosko ljudstvo iz raznih krajev, v zahvalo Bogu in tej zaščitnici za srečno rešitev Pariza pred sovražnikom.
Pariški dopisnik gorinavedene-ga lista pripoveduje o ganljivem prizoru, kojega je sam videl mudeč se nekega dne v cerkvi sv. Genofeve. Otem piše sledeče:
"Bilo je'nekega dne že bolj pozno popoldne, ko se je večina ro niarjev cerkve sv. Genofeve podala proti domu; tudi jaz sem žt» zapuščal cerkev; med tem pa zapazim na svoje začudenje dve tuji osebi: malo, 12 letno deklico v spremstvu neke nune. Deklica je držala v eni roki prižgano svečko, sa drugo roko jo je pa samostanska sestra vodila proti oltarju k sveiinjam sv. Genovefe. Deklica se je nekaj časa obotavljala; za-tofn je malo obstala in globoko izdihnila. Ko sta dospeli ti romanci mimo mene, sem zapazil, da je imola mala deklica nižje pod svojim klobučkom oči zavezane.
Ko je dospela deklica do glavnega »oltarja, ji je morala njena spremljevalka pomagati, da je postavila prižganp svečko na določano mesto. Ganljivo je bilo videti, kako je to nedolžno dete klečalo jn molilo pred oltarjem dlje časa. Jaz sem se "kasneje sestal ž njima zunaj pred cerkvenimi vrati, kjer sem se jima ponudil, ako potrebujeta kake usluge, ali postrežbe. Deklica se me je takoj oklenila za roko rekoč:
"Ali ste morda Vi kaj čuli o mojem dragem očetu ? Tri mesece je že od tega, ko sem zvedela zadnje novice o njem. Upam, da je še živ in na varnem."
sem nesrečnico lepo potolažil, da vem, da je se zdrav in da se pisma vsled slabe poštne zveze v Vojnem čašu zavlačujejo^ Ko-nečno sem ji še prigovarjal, da naj preveč* ne žaluje.
Deklica je nadaljevala: ,; '
"Hudo je zame čakati Očeta, osobito še vedno v temi, ker nite ne morem brati njegovih pisem Seveda mi pisma prečita ta usmi ljena sestra; pa to nima takega poemna, kakor pa če bi j*sma jaz sama prečitala. Ali ni res? Moj oče še ne ve, da živim jaz sedaj v vedni temi, ali da sem slepa jaz ga tudi še nočem užalostiti s to nepričakovano novico, ker bi se iste preveč prestrašil. Kajne, da ne smemo svojih starišev nikdar žalostiti?" ,
Zatem sem deklico vprašal, naj mi bolj natanko opiše, čemu nosi obvezo na očeh.
"Kaj? Li morda tega še ne ve ste," mi je odgovorila deklica. "O tem zna že skoro vsakdo v našem mestu. Jaz sem bivala pri moji teti z dvema sestrama v bližini mesta Reims. Nekega dne je pričel sovražnik metati velike topni-čarske krogle v našo vasico, vsled česar smo vsi zbežali v podzemlje ali v klet. Tam smo bili na varnem. Bila sem že na pol pota kleti; kar so spomnim, da sem pozabila J s™ji sobici mojo ljubljeno pun-ciko "Marianne". Vrnila sem 3e nazaj, da jo rešim. Naenkrat se začuje močan pok. — Jaz se dalje ničesar več ne spominjam, kakor
tega, da sem se nahajala nekje v postelji z zavezano glavo. Pa mi ljudje niso dovolili potegniti te obveze raz obraz."
Zatem se je slepa deklica obrnila proti usmiljenki rekoč: " Sestra, kdaj bodem zopet izpregle-dala, kakor mi je bilo obljubljeno?"	/
Sestra jo je nato sledeče potolažila :
'•'Prav kmaiu, dragica moja! Le potrpi se nekaj časa in vse bo zopet dobro."
Nesrečna deklica se je zatem obrnila še proti meni, med tem ko jo je sestra ponižno prekrižala — in zmajala z glavo*. —
Zmračilo se je že v velikem pariškem mestu. Jaz sem spremil deklico do doma oziroma do prenočišča. ^ Prodno smo se poslovili mi je usmiljenka ob kratkem še bolj razložila nesrečni 'položaj to deklice: Njen oče je bil ze drugi
dan po mobilizaciji odpoklican v fronto. Pisal je svoji hčerki ljubljenki z bojišča kolikrat je mogel. Neutolažljiva deklica pričakuje vsak dan kaj poročila od svojega očeta in mtfc~je pisala sama skoro sleherni dan; kar naenkrat so pa očetova pisma zaostala.
Nekega dne je pri obstreljevanju mesta Rems, zadela sovražna krogla v Kišo te dfužine, da se je gornji del popolnoma porušil. K nesreči je zadel kos šrapnela to deklico ravno v obraz, da je oslepela. Zdravniki so jo sicer zc enkrat operirali, — a le malo je upanja, da bi še kedaj videla.
Zadnje dni je doslo z bojišča žalostno poročilo, da je njen oče pri nekem bajonetnem naskoku —t padel.
In ta deklica prižiga se vedno svečke, ter goreče moli za varnost in srečno1 vrnitev svojega očeta.?'
Zares, uboga deklica!
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki.
Spisal P. Florentin Hrovat
Predgovor uredništva
k zopetni objavi tega životopisa.
'' Hvalimo sloveče može.
Ve-
liko alovečega je storil Gospod nad njimi. Gospodovali so po deželah f bili so mogočni in ■/ modrostjo prevideni možje, ki so kot preroki čast prerokov razglasevali. Zapovedovali sc ljudstvu in dajali z močjo svoje modrosti najsvetejše nauke. Pridobili so si čast svojega ljudstva in bili hvaljeni ze v svojih dneh." (Sirah 44.)
S temi lepimi svetopisemski besedami se pričenja lična knjižica, katero je izdala leta 1887 paša slavnoznana Družba sv. Mohorja v Celovcu izpod perfcsa P. Florentin Hrovata. Izšla je na svitlo povodom stoletnice rojstva Franc Pirca, pijonirja slovenskih misijonarjev v Ameriki in velmoža, kteroga hrani še dandanes v častnem spominu naša stara in nova domovina.
Dasiravno je ta knjižica, ali ži-votopis č. g. Franc Pirca že 28 let
roškega, da je dobil potrebne podatke za to knjigo. Delo ga je stalo ogromno denarja in v zahvalo za to požrtvovalnost je imel Rev. Tl-unk pri tej knjigi še veliko izgubo, ker se naši rojaki premalo zanimajo za gorinavedeno
TrunkoVo delo.
i
O pok. škofu Friderik Baraga in Franc Pircu je pač spisal naš rojak Rev. Anton I. Rezek, župnik v Houghton, Mich, krasno knjigo v dveh delih; to pa v angleškem jeziku, kojega naše ljudstvo ne razume.
Čas bi že res bil, da bi se ameriški Slovenci enkrat prebudili iz svojega narodnega spanja in naj bi z združenimi močmi izdali splošno zgodovino ameriških Slovencev, ki bo časten spomenik nam in našim potomcem ! Saj imamo vendar dovolj agilni-h pisateljskih moči na razpolago. Potreba je le resne volje in dela!
V Zedinjenih državah imamo že
FRANC PIRC
star, je osobito za nas, ameriške Slovence velike vrednosti, ker je to prva slovenska obširna knjiga, ki slavi moža, kteri si je v naši novi domovini stekel toliko zaslug na misijonskem polju in za pov-zdigo, ter procvit našega severoza-pada. Iz malih, nekdanjih Pirče-vih misijonskih postaj so nastale danes cvetoče naselbine in mesta v državi Michigan in Minn. Te bodo še sto in stoletja pričale, da jih je ustanovil inozemski duhovnik slovenske narodnosti Rev. Frank Pire.
' t > Hvaležni moramo biti starokraj,-skemu pisatelju za ta životopis v slovenskem jeziku.	*
Nad vse čudno je, da se mi a* meriški Slovenci tako počasi gibljemo na literarnem polju! — Nad 180.000 nas je že sedaj tukaj, — a skoro vsi. dremljemo in spimo spanje pravičnega!- Skoraj da nas bi moralo biti malo sram, ker nam oskrbujejo starokrajski pisatelji literarna dela, nanašajoča se življenja naših mož, naše zgodovine in našega življenja. Tako so izšle v starem kraju knjige, ©zir. životopis o našem pok. škofu Frideriku Baraga, in Franc Pircu. Najnovejše delo o ameriških Slovencih je pa Trunkova knjiga „A-merika in Amerikanci." Rev. Trunk je prišel sam semkaj s Ko-
vcakovrstne Jednote, društva, Zveze, klube itd. Manjka nam še nekaj velepotrebnega: "Literarne zveze," po načinu nekdanje Slovenske Matice na Kranjskem, ali Družbe sv. Mghorja v Celovcu. Žal, da se naši slovenski listi zavzemajo raje za vse kaj druzega, nego za najbolj potrebno stvar ameriških Slovencev! Slovenski ameriški listi! Stopite torej na noge!--
Naš list si je vzel radi tega nalogo zopet opisati življenje znanega misijonarja Fr. Pirca, ker smatra to za svojo dolžnost, da bi ostali naši slovenski pijonirji o-sobito nam vsem skupaj v častnem spominu. In ker se je obhajalo ravno pred 4 dnevi nazaj 130 letnico rojstva (20. novembra 1785) nepozabnega slovenskega misijonarja Franc Pirca, smo smatrali za umestno, priobčevati v naših predalih lista njegov |ivotopis. Dosti rojakov, ali rojakinj je morda že čitalo to knjigo; to pa že pred leti, da imajo Fr, Pirca samo še v daljnem spominu; dosti je,pa tudi takilv ki še o pok Franc Pircu niso ničesar slišali, ali brali.	v
Ko bodemo s tem životopisom gotovi, sledi životopis pok. škofa Frid. Baraga. Zatem bodemo skušali priobčiti tudi obširen životo-
pis našega Nestorja slovenske duhovščine Rt. Rev. Jos. F. Buh-a; mil. škofa v pok. Rt. Rev. Jakob Trobca in Mons. Al. Plut-a, ker so še vsi med živimi. Obrnili se bomo do njih z udano prošnjo, da nam k temu životopisu sami kaj pripomorejo ali sestavijo, kar upa-, mo, da nam ne bo odrečeno.
Vse gori navedene zaslužne slovenske duhovnike moramo tudi prištevati med pijonirje naših prvih naseljencev, ozir. slovenskih misijonarjev. Spodobi se torej, da jim osobito mi ameriški Slovenci skažemo Častno priznanje in spomin, kakoršnega zaslužijo.
PRVO POGLAVJE.
Pirčev rojstni kraj, mladost in delovanjema Kranjskem.
Ljuba kranjska mi dežela! Rad spominjam se na te, Ki si mi življenje dala, Starše, ki vzredili me.
Tako slovi prva kitica pesmi, v kteri opisuje slav. intjijanski misijonar, rajni g. Franc Pire, v.osmih jezikih (v slovenskem, nemškem, latinskem, laškem francoskem, angleškem in dveh indijanskih) glavne črtice svojega zaslužnega življenja. Ko je bil prišel nazaj iz Amerike, jo je kot 881etni starček še rad zapel o raznih priložnostih in v druščinah.
In zares! iz vsega njegovega delovanja veje pravi duh domoljubja. Če tudi preobložen z misijonskimi posli, vendar ni pozabil svoje domovine in rojakov. To nam spričujejo razni njegovi spisi, kte-re je pošiljal iz daljne Amerike, iz temnih zaraščenih indijan. gozdov, da bi koristil tudi svoji domovini in ljubim rojakom Mož zasluži, da si ga Slovenija zapiše z zlatimi črkami v svojo zgodovino.
Kake pičle pol ure od prijaznega mesteca Kamnika se razprostira na lepi ravninici ob vznožju sivega Grintovca in kamniških planin vas Godič. Tu je tekla zibelka našega slavnega rojaka. Omenjeno selo pripada dandanes k me-kinjski fari, ki je bila ustanovljena leta 1787., ko je bil zatrt nunski samostan v Mekinjah. Poprej pa jo obsegala vsa ta sela kamniška fara.
Franc Ksaver Pire je zagledal luč sveta 20. dan meseca novembra leta 1785. Iz njegove otroške in mladeniške dobe nam je znano pičlo malo. Ko naš France nekaj doraste, je pričel obiskovat šolo v Kamniku. Oskrbovali so jo frančiškani. Ta korak omenja v pesmi tako-le:
Čas otročjega življenja, Mlada leta prelete; Želja v šolo se mi vnela. Prav vesel sem bil grede.
Dovršivši ljud. šolo, stopi v latinske šole v Ljubljani. Za te dobe pa so bili zavoljo francoskih vojsk viharni časi za Kranjsko Vendar pa se je ravno tedaj za razvoj materinega jezika storilo tudi veliko dobrega. Slovenščina, dosihdob popolnoma zanemarjena po šolah, postala je učni predmet Tako tudi francoski jezik.
Prvi naš pesnik, Valentin Vodnik, je vnemal srca učeee se mladine do materinščine. Ta ljubezen se je vnela tudi v srcu nadarjenega Franceta Pirca. Tudi francoski jezik, kterega se je bil naučil, mu je močno koristil v poznejših letih.
Zelo pridno se uči v latinskih in modroslovskih šolah, in ko iste dokonča, stopi vrli mladenč v ljubljansko duhovno semenišče Leta 1813. ga posveti ljubljanski škof Anton Kovaeič v mašnika. Bil je v 28. letu svoje dobe.
Kot duhovni pomočnik je deloval v vinogradu Gospodovem na Kranjski Gori in pri Fužinah. Čez sedem let postane župnik v Pečah na Gorenjskem. Deset let je oskrboval to župnijo. Vnetemu župnik, je bil na skrbi večni in časni blagor izročenih mu ovčic. Hotel je biti pravi pastir, ne najemnik.
Jako ga je sree bolelo, ko je videl, kako je naš kmet zanemarjen. Živo je čutil potrebo poduka kmetom v gospodarskih rečeh, in to v domačem jeziku, da si zboljšajo stan. Zlasti ga je peklo, da se zanemarja sadjereja, ki bi lahko do-našala dokaj dobička. Bil je sam vsem najlepši zgled. Koder je služboval, zasadil je lepe sadne vrte.
(Dalje prihodnjič.)
Nekatere ženske govorijo raje o izberi lepe obleke, kakor pa • izberi dobrega moža.
Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
—	Umrli v Ljubljani: Luka Ferlič, tovarniški delavec, 60 let. — Marija Korže, bivša služkinja, 40 let. — Ivan Magister, premikac železnice 53 let. — Ana Marija Čermak, zasebniea. 67 let. — Neža Wagner, likarica, 64 let.
—	Dr. Avgust Levčnik mrtev. Dne 7. oktobra so iz Przemysla v Kranj prepeljali zemeljske ostanke pokojnega dr. Avgusta Levič-nika, ki je padel častne smrti za domovino.
— Umrla begunka. V deželni blaznici na Studencu je dne 7. oktobra dopoldne umrla Frančiška " Bensa, 44 let stara gospodinja pri bratu Antonu Šviligoju, pose- , . . .v.	~ .
stniku v Pevmi št. 146. Nazadnje rUskem vf bistvu m sicer v Orlo-
» \rarr» tr miharnni KimhlPar t"
našega revnega naprednega dijaš-tva. Ob velikih težkočah so ga spravili domači na dunajsko juristično fakulteto. Še sredi bojev ga je strašila misel, da bo izgubil semester, svoji sestri Ani, ki jo je ljubil tako goreče pa je pridiio pošiljal v liniji prislužene kronice. Tihe ga a kremenitega značaja je moral že kot dijak biti nešteto bojev, ki so mu venomer pletli venec muče-ništva. Danes pa Te, nepozabljeni Štefan, kiti prelestni venec junaš tva iz boja za Tebi tako drago domovino. Slava Ti!
— Iz ruskega vjetništva se je o-glasil Danijel Cerar iz Moravč, ki je bil 24. grudna L 1. vjet in se nahaja v Omsku. Tudi Albin Man-delj iz Zavrstnika pri Litiji je
je stanovala kot begunka v Drav-ljah. (občina Št. Vid nad Ljub-I Ijano).
—Vilko Bukovnik je umrl. V
cvetu moške dobe je umrl dne 11. oktobra zjutraj magistratni komisar Vilko Bulkovnik. Pred letom dni si je nakopal v vojaški službi kruto, zavratno bolezen, ki je premagala nekdaj tako krepko in svežo telo ter ga pahnila v prezgodnji grob. Bukovnikova smrt pomeni posebno za naše Sokolstvo bridko, v mnogem oziru nenadomestljivo izgubo. Že kot dijak je bil Bukovnik voditelj svojih tovarišev telovadcev, kot visokošolee organizator sokolskega dela v vseučiliškem mestu. Bukovnikovo ime je kmalu slovelo po Slovenskem kot enega izmed najodličnejših Sokolov-telovadcev. Ljubljanski Sokol ga je izbral za svojega načelnika, "Sokolska Zveza" ga je poklicala v svoj odbor. Povsodi je razvijal Vilko Bukovnik, katerega ljubez-njiv in simpatičen značaj mu je pridobil obilo prijateljev, živahno neumorno delavnost in agilnost za povzdigo slovenskega Sokolstva. Čast njegovemu spominu!
— Vič. Mrtvaško zvonenje za na bojnem polju padlimi župljani se pri nas večkrat oglaša. Tekom e-nega tedna smo zvonili dvema blagima mladeničama, ki sta prelila kri za domovino: Josip Prevc na severnem in Ivan Sever, četovodja pa na južnem polju le nekaj dni, dočim je Ivan Sever kljuboval dolgo Rusom. Meseca septembra je bil premeščen na laško mejo, kjer ga je zadela sovražna krogla in mu preetrigla mlado življenje. V rokah imamo lastnoročno spisano pismo njegovega stotnika Alfr. pl. W. Poslal je to pismo vsled sinove zgube prepotrtim sta rišem v tolažbo. Ko bi vedeli, da bi imel "Slovenec" kaj več prostora, bi pismo kar dobesedno priobčili. Pa naj bo vsaj par vrstic navedenih tu, katere je pisal g. stotnik o mladem |S21etnem junaku-Vičanu. — "...Edino tolažbo, piše g. stotnik, katero Vam morem podeliti je, da morem sporočiti, da je Vaš vedno in y vseh okoliščinah kot vojak in človek vse hvalevredno izvrševal svoje dolžnosti. Ne samo Vi kot oče, ampak tudi mi srčno obžalujemo njegovo smrt. To naj bo Vam v zadoščenje in tolažbo, kakršne ne more biti deležen vsaki oče.. Dasi ga nimate več, boste lahko s ponoso mo njem govorili: Moj sin je kot junak umrl za domovino !in cesarja! Pokopan je v posebnem grobu blizu gore sv. Mihaela. 'Ko bo vse urejeno, boste prejeli •njegovo odlikovanje za njegovo junaštvo in vestno obnašanje v vojski."
—Padel je na severnem bojišču finančni uslužbenec Leopold Erja vec kot nadomestni rezervist 17. pespolka.
—	Smrt za domovino. Umrl je dne 2. oktobra v tukajšnji vojaški bolnišnici poddesetnik Jožef Vi-denšek, delavec tobačne tovarne. — Odšel je na severno bojišče dne 10 avgusta lanskega leta in je bil pred kratkim Časom odposlan na južno bojišče
—	Is kronike ribniškega trga.
Dne 5. oktobra je prišlo na našo sodnijo iz gališke občine Bukovsko obvestilo, da je dne 25. novembra t. 1. tamkaj za ranami umrl rezervni kadet Štefan Bartol iz Ribnice. S svojimi kameradi 20. lovskega bataljona še je udeležil strahovite ga boja in velikega junaštva, ki so ga kmalu nato zabeležili slovenski listi. Bil je zato tudi odlikovan, a šele po svoji smrti, ker že drugi dan je revež podlegel težkim ranam. Bil je on tipičen zastopnik
vem v guberniji Simbirsk, t
—	Iz vojnega ujetništva so se o glasili: Ignacij Pevec, ki je prišel ranjen Rusom v roke, kakor je spo ročil svojcem v Domžale; Alojzij Hiršel, doma iz Preveka pri Pomniku, pošta Litija; Novakov iz vasi Visejec h. št. 22 pri Žužemberku Dolenjec Anton Kolenec, ki je sporočil svoji sestri Mariji v Srednji Globodol pri Mirni peci, da se nahaja na Ruskem; Alojzij Borišek, doma iz Št. Jurija pod Kumom in pa Jožef Vesel, posestnik pri Fari na Blokah, pošta Nova vas pri Rakeku.
—	Šest sinov v vojni ima po-sestnica vdova Alojzija Drolc iz Špitaliča, okraj Kamnik. Služijo pa: Alojzij pri 3. havbičnem polku, Peter pri 5. dragonskem polku, Blaž pri 3. top. polku, Martin je pri trenski diviziji v Mostarju, Janez in Franc Drolc pri 7. lovskem bataljonu. Zadnja dva — Janez in Franc — sta v izkazih označena kot ranjena, a vse popraŠevanje za njima je bilo doslej brezuspešno.
—	Odlikovan je bil za hrabrost pred sovražnikom dne 1. oktobra t. 1. na jugozapadnem bojišču praporščak Drago Česnik iz Knežaka na Notranjskem s srebrno hrabro-stno svetinjo I. Sazreda. Praporščak Česnik je od izbruha vojne z Italijo na jugozapadnem bojišču ter se je odlikoval v hudih bojih ob gorenji Soči.
—	Odlikovanje novomeškega prosta. Nadvojvoda Franc Salva-tor je podelil novomeškemu pro-štu, gospodu dr. Elbertu, častno znamenje "Rdečega križa" II. vrste z vojno dekoracijo.
—	Dva orožnika ustreljena. O tem zločinu, ki se je zgodil dne 9. oktobra okrog 5. ure zjutraj Pod-gradom št. 34 v Svibnem pri Zidanem mostu v hiši posestnika Strniša po domaČe Derka se še poroča: Ko sta orožnika na svojem poizvedovanju stopila v sobo,sta sumljiva tujca, ki sta ondi prenočevala, pričela tako nenadoma streljati iz revolverjev, da se orožnika nista u-tegnila količkaj v bran postaviti. Orožnik Fugelj, ki je bil takoj mrtev, je oče šestero otrok. Še-le pred kratkim je bil kot poljski orožnik pridelen orožniški postaji v Radečah. O Intiharju je še upati, da okreva. Eden onih roparjev je bil že v petek celi dan pri hiši, drugi je pa prišel še-le proti večeru. Tolovaja sta, ko sta orožnikoma od-vzela^pušktz munieijo, odšla proti Jatni. Predno ju bodo dobili v roko, se je bati, da utegne nastati še prava bitka, če se bosta lumpa hotela braniti.
—	Umrl je v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 5, nasproti tobačne tovarne, znani dolgoletni gostilničar pri "Krčonu" in posestnik gospod Franc Bizjak.
—	Smrtna kosa. V Mostah pri Komendi je umr posestnik Frančišek Jerman, bivši župan, star 81 let.
—	Umrla je Ivana Rupnik, žena posestnika Jakoba Rupnika iz Zagradišča št. 3. obč. Dobrunje, stara 44 let.
—	Umrl je dne 6. oktobra po daljšem bolehanju Jakob Jereb, vi-šjegimnazijec zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu, na svojem rojstnem domu na Spodnjem Brniku, cerkljanske župnije na Gorenjskem
— Umrl je v Postojni gospod Ivan Burja, c. kr. evid. nadoficial, v starosti 65 let
—	Umrl je g. Josip Stare knez Windischgraezov oskrbnik v p. in imetnik zaslužne svetinje za Poletno zvestno lužbovanje. • Pokopali so ga v Šmartnem pri Litiji.
—	Z jablane je padla 351etna dekla Ivana Beton v Predosljah; pri padcu se je močno poškodovala.
— Z lestve pa je padla dekla Ana Škodlar v Dravljah in je tudi precej poškodovana.	MP
—Svojega tovariša je okraclel neki gostilni v Ribnici neki Franc Zakotnik. Vzel mu je zavitek s 104 K ali 106 K. Tovariš, ki se imenu je Josip Jager, se je peljal potem J Zakotnikom v Ljubljano, ne da bi kaj omenil tatvino. V Ljubljani sta šla na Dolenjski cesti v neko gostilno, tam pa je prijel Zakotni ka in ga dal aretirati. Pri njem niso našli sicer ničesar, pač pa na dvorišču zavitih 84 K, zavitek je spoznal Jager svojega.
—Iz Postojne. Postojna je spre mila k zadnjemu počitku enega svojih najboljših meščanov: Za grebli smo c. kr. evidenčnega nado ficijala v p. Ivana Burjo. S po kojnim Burjo lega v prerani grob mož kristalno čistega značaja, mož poštenjak. Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil. Bodisi na izprehodih, ko si občudoval njegovo poznavanje življenja in prirode ter globoko umevanje svetovnega in življen-skega nazora, bodisi pri časopisu, bodisi v družabnem življenju: vselej, blagopokojnik, si nam bil enako ljub in drag, zakaj ob vsaki taki priliki smo čutili v Tebi globokega misleca in velikega poštenjaka! Naj blažjemu srcu najblažji spomin !
—	Simon Grgorčič v nemškem prevodu. Naš odlični rojak Rudolf pl. Gradolin je v neki st. Reiehs-pošte priobčil lepo črtico o Simonu Gregorčiču in nemške prevode Gregorčičevih pesmi1 "Cesarski razglas," "Za dom med bojni grom," in "Odlikovanje."
—	Analfabetski tečaj v vojašnici sv. Petra traja že dalj časa. An-alfabetov je okoli 50 starejših in mlajših, ki -so doma večinoma iz Istre.* Poučujeta jih enoletna prostovoljca gg. učitelj Šepič in A. Ju-rič. Vse hvale in posnemanja vredno.
—	Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Srbiji je, kakor c. kr. kores-pondenčni urad javlja, do nadalj-nega ustavljeno.
—	Trebušni legar zelo divja po vipavskih občinah.
—	Odpust učiteljev iz vojaške službe. Vojno ministrstvo je na. prošnjo nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta odredilo, da se naj oni učitelji — črnovojniki, ki opravljajo službe in so torej za službo na bojišču ali pri straži (Kriegs- oder Wachdienst) nesposobni začasno odpuste, da prevzamejo zopet podučevanje. Ta u-krep vojnega ministrstva ima pač principijelen značaj in bo veljal najbrže tudi za vse dežele.
—	Pravi učitelj veronauka na drugi državni gimnaziji v Ljubljani dr. Alojzij Merhar, je dobil naslov profesorja.
—	Poroka. Gosp<xl dr. Boris Zarnik, vseučiliški profesor z Wuerzburgu, se je poročil z gospodično Warenkampf, kandidatinjo medicine iz Gumersbacha pri Koli-nu.
—	Nove slovenske Čitanke za srednje šole sestavlja, kakor poroča "Mir", odbor, sestoječ iz nadzornika drja. Bezjaka ter profesorja Jarca, Breznika in Grafe-naerja. Celovška Mohorjeva družba je ponudbo, da bi založila nove Čtanke, odklonila.
-t Nov pionirski znak. Za pionirje se uvede nov znak, in sicer sidro z gorečo mino ter cesarsko krono na vrhu. Znaki so za častnike iz pozlačene kovine, za moštvo (tudi za častnike), če se nosi na zlatih našivih) pa iz posrebrene kovine. Znak nosijo vsi častniki in moštva, ki so izvežbani kot "pionirji, in sicer oni, ki so prideljeni pionirskom oddelkom (vodom), na čepici, vsi drugi pa na levem rokavu vrhnje suknje.
—Tudi vžigalice so se podražile Komaj po se navadili pri vžigalicah novih cen, t. j. po 3 vin. žavoj-ček, pa so zopet poskočile za 1 vin. Tobak dražji, vžigalice dražji, u-bogi tobakarji! Za strastnega kadilca je to pač veliko breme!
—	Cena za ajdo. Kot prevzemna cena za ajdo se je določila 28 K za 100 kg netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Glasom ce-arske naredbe z dne 21. junija 1915 je tudi ajda zasežena v prid države in se sme prodajati samo "Zavodu za promet z žitom," ki jo nakupuje potom svojih komisijo-nar jev.
Kljuk od vrat ne bodo zasegi' ali zaplenili. Med predmeti, ki sc v rekvizicijski odredi navedeni, se kljuke od vrat ne nahajajo. Zato kljuke ne bodo zaplenjene.
ŠTAJERSKO.
Odlikovanja. Z duhovn. zasl. križcem 2. razreda je odlikovan vojaški kurat pešpolka št. 26 g Jože Pinter, kaplan v Celju. — Cesarjevo pohvalno priznanje se je izreklo nadporočniku dr. M. Gorišku pri vojn. boln. 1/13.
Dr. Matej Senčar, odvetnik \ Ptuju, sedaj c. kr. nadporočnik na bojišču, je prejel cesarjevo pohvalno priznanje.
Častno svetinjo za 401etrio zvesto službovanje je dobil nadučitelj gospod Franc Praprotnik v Mozirju.
Še živi. Sv. Marko niže Ptuja: Ivan Jančič, učitelj pri Sv. Marku niže Ptuja, kadet pri 27. dom. peS-polku. Ranjen je bil 9. avgusta na ruskem bojišču. 26. septembra pa piše, da je ujet sedaj v neki bolnišnici v "Voronežu."
Franc Trstenjak t. v Gradcu je dne 2. oktobra umrl č. g. Franc Trstenjak, vpokojeni župnik se-kovške škofije. Rajni je bil rojen dne 11. marca 1847 v Št. Juriju ob Ščavnici. V mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1871. N. p. v m.!
V Gradcu je umrla vdova po deželnosodnem svetniku in hišna posestnica gospa Tereza Mihelič v 60. letu starosti.
Poročil se je g. Franjo Zajec c. kr. vladni oficijal in pomočnik računovodje v Gradcu z gospodično Nušo Štrihberger.
Drobne novice s Štajerskega. Umrl je v Mariboru sprevodnik J. žel. Simon Bračič v 78. letu starosti. — Odlikovan je bil praporščak dr. Ed. Kupnik iz znane rodbine na Podplatu z zlato hrabrost-no kolajno.— Zgorelo je v Rančah nad Maribrom 'domovanje po-sestnice Marije Napast. Zgorela so vsa poslopja s premičninami in živino vred. Gospodar je pri vojakih, pogorelka pa ima skrbeti še za 6 otrok, -r- Petroleja primanjkuje v Gradcu. V mnogih hišah ne razsvetljujejo vsled teg? stopnic.
Velika povoden j .v Savinjski dolini. Vsled trajnih nalivov Savina dne 2. oktobra tako na-rastla, da je prestopila bregove. V mnogih krajih je vdrla voda v hiše in so se ljudje morali rešiti na višje ležeče kraje. V Celju je bil park poplavljen.
Letošnje vinske cene. Štajerski kmetijski časopisi svetujejo vinogradnikom, naj prodajajo letos mošt po sedem vinarjev za stopnjo sladkorja. Ako računamo za povprečni mošt iz srednjih štajerskih leg po 16 stopinj sladkorja, bi bilo to 1 K 12 v.
PRIMORSKO
—	Zagonetna smrt 7. oktobra je bil poklican zdravnik s tržaške rešilne postaje v Kjadin-Sv. Alojzij, češ, da se je zastrupil neki mož. Ko je zdravnik dospel na mesto, je našel na cesti ležati dotičnega moža že mrtvega. Okrog stoječe osebe so pripovedovale, da se »je bil mož udeležil nekega pogreb^, potem pa z drugimi pogrebci šel v gostilno, kjer so mu namesto zahtevanega žganja pomotoma dali kar-bolne kisline. To je pa seveda malo verojetno. Mrtvo truplo'so najprej odpeljali na rešilno postajo, kamor je zvečer prišla neka ženska in v mrtvecu spoznala svojega strica 661etncga Ivana Fantin. Nato so mrtveca prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu, kjer se truplo raztelesi. Slučaj še ni pojasnjen.
—	V Trstu je umrlo v tednu od 26. septembra do 2. oktobra 84 o-seb, 37 možkih, 47 ženskih, porodov je bilo v istem času 68, rodilo se je 32 možkega in 36 ženskega spola.
—	Smrt za domvino. Padel je na severnem bojišču v cvetju mladosti šele 181etni mladenič Alojzij Tominc iz Barke pri Divači na Primorskem. Bil je ravno izučen trgovec. K vojakom je šel meseca maja leta 1915. Stariši tudi od starejšega sina Ivana ne čujejo ničesar že od 4. junija t. 1.
—	Padel je na severnem bojišču in sicer dne 9. septembra Ludovik Pagon, vojak 27. domobranskega polka, doma iz Grahovega v tolminskem glavarstvu.
—	Nesreča s patrono. V Prečni-ku blizu Nabrežine je našel osemletni deček patrono ob cesti. Vzel jo je v roko. V drugo roko je vzet kamen in začel ž jim tolči po patrom. Patrona je eksplodirala in se zarila dečku v vrat, mu odnesla kos mesa in se potem zgubila. Nezavednega in krvavega dečka so
prenesli na dom. Njegovo stanje je nevarno.
—	Za vojnega kurata je vpoklican č. g. Jakob Mejak, kaplan iz Jelšan v Istri.
—	Poroka. Poročil se je gospod Ciril Valentič, vodja šole na Kati-nari, z gospico Marijo Godina, učiteljico v Škednju.
.— Semeniška ulica v Gorici je pri bombardiranju bolnišnice 'Rdečega križa' zelo trpela. Vse je preluknjano in prepiškano. Šipe pobite, raz streh dere ob deževnih dneh voda, tako da mora človek hoditi sredi ceste, če se sploh ne izogne te ceste. Saj se je razmeroma največ nesreč pripetilo na tem kraju-
—	V Kobaridu teče življenje mirno svojo pot, kakor je razvidno iz pisem, ki prihajajo od tam. V Kobaridu je tudi več oficirjev laškega Rdečega križa. Kobarid je dosedaj nepoškodovan.
—	Avče zgorele. Avče, mirna gorska vasica na Kanalskem, na levem bregu Soče, se nahaja sedaj v ognjeni črti.* Italijani streljajo čez Sočo na Kanalsko neprestano in uničujejo posamezne kraje. Prebivalci v Avčah se niso dali opla-siti vsled italijanskega ognja, marveč so skoro vsi ostali doma. Dne 2. oktobra so Italijani zopet močno obstreljevali Avče, cele ure so grmeli nad Avče izstrelki iz težkih topov, Avfce so začele goreti. Stanovalci niso bežali, marveč so vstra-jali sredi italijanskega besnila in
so krepko pomagali našim
kom, ko so prihiteli gasit. — Al štejejo prebivalstva okoli 600. Taa j je vikarijat, enorazredna ljudska šola, pošta, izobraževalno društvo, zavarovalnica goveje živine. Avčami je železniška postaja : za-Avče. Laška spaka Auzza! Ko \ se je otvarjala nova planinska železnica, se je bil nad Goriškem hud boj za napise na postajah. Hoteli smo krajevna imena na postajah samo v slovenskem jeziku ker so vsi kraji čisto slovenski, ali zm*. gale so italijanske spake: Plava, Canale, Auzza! Avče so zgorele, naj zgori še spaka Auzza!
— Maksimalne cene za razglednice v Gorici. Tudi razglednicam
so postavili V Gorici maksimalne cene. Navadne razglednice se ne bodo smele prodajati dražje kot 15 h ena.
_ Idersko in Mlinsko pri Ko-
baridu so Lahi, kakor posnemamo iz nekega pisma, docela izpraznili Pismo je bilo pisano v Breginju 5. septembra in prišlo v Obloke v treh tednih. V njem sporočati Pepina Uršič in Justina Volarič z Iderskega, da je tamošnje prebivalstvo že tri mesece v Breginju ter da so vsi zdravi. V pismu omenjati še posebej družino Petrica z Iderskega, neko Amalijo * Mlinskega ter družino vojaka Avguština Uršič pri pehotnem polku št. 97, 2.-X. komp., II. voj, vojnopostna številka 73.
Telefon: Canal 2638.
MATH GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA
1847 W. 22nd St., Chicago, HI (blizu So. Lincoln St.) kjer se prodaja izborna, vsakovrstna pijača, unijske smodke, osobito pa pristno domače vino iz najboljšega newyorskega grozdja.
Biljardna je prijateljem bfljardne igre vedno na razpolago. Slovencem se najt.opleje priporočam za obilen obisk.
2	_ ^^	W	T	v	1	1
zaboj najboljše pivc
OLD LAGER
katero izdeluje
Citizens Brewing Co., \
v Joliet, 111.	i
_ ... _ \
North Collins Street.
i
Both Phone«: 272.	$
^xxxxxx>VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>VXXXXXXXXXXXXVXXXX\Xv4
Za zastave, regalije in vse
društvene, potrebščine.
———
Prva Is najstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Z $1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
PO
• • • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.

Ta banka je pod državnim nadzorstvom.
GLASILO K. S. K. JEDNQT&
KRONA V VIŠAVI.

SPISAL JOSIP PREMK.
(Dalje.)
parkrat je potegnil z dlanjo preko oči, stresel z glavo, zdaj pa adaj celo nekoliko postal in si oddahnil, a pot se mu je zdela silno dolga.
Ko je obstal pod belim župni-sčem, ki se je nahajalo poleg cerkve na kraju vasi, je dvakrat izdihnil globoko, kot da mu pohaja sapa in nato se je napotil po kamenitih stopnicah v prvo nadstropje.
Rdečelična dekla ga je srečala na hodniku in se ozrla vanj začudeno in vprašujoče; a ker se ni zmenil za njeno osuplost, je šla mimo njega molče, a se na stopni-sah se enkrat ozrla in nevoljno našobila ustnice.
Skozi visoka okna so lili na širok hodnik pomladanski solnčni žarki in preprezali s svojimi zlatimi nitkami visoke zelene rože, ki so stale na obeh straneh v dolgi vrsti. Po sredi je tekla rdečkasta preproga, debela in mehka, da se ni slišal korak, in pred tistimi širokim vrati, ki so se nahajale na koncu hodnika, je Dominik obstal in potrkaj.
"Ave!" se je odzval nekdo v sobi z mogočnim, a prijetnim glasom, in ko je na to Domini« vstopil, mu je prihitel nasproti župnik veselo iznenaden.
"Vendar, vendar! Ampak —" in njegov pogled je skoro osuplo obvisel na Dominikovem obrazu "Sedi prijatelj, sedi!"
Dominik je odložil klobuk in suknjo in je sedel v zelenkast na slanjač, župnik Andrej pa je stopil k mizi in pritisnil zvonček
Rdečelična dekla, ki je prej začudila Dominika, je pomolila glavo v sobo, kakor da si ne upa vstopiti: a župnik Andrej je samo potrkal s kazalcem na mizo in kmalu je priromala na širokem pogrnjenem podstavku trebušasta majolka do errla polna rumenega vina.	»
Dominik je gledal po svetli so bi in z dopadanjem motril na ste ni velike podobe in vso opravo, ki je bila skromna in čista brez vsakega nepotrebnega nakita.
"Tu torej prebivaš?" je opomnil in potrkal ob tla s palico, ki jo je držal še vedno v roki. "Koliko časa?" > «
"Deset let," je odvrnil župnik Andrej. "In če premislim takole nazaj, se mi zazdi, da je minul ta čas silno hitro. Leta mojega kaplanovanja so bila mnogo daljša in prav nerad se spominjam ti stih temnih časov; a tu sem se u-domil tako udobno in zadovoljno, da si ne želim nikoli odtod. No, in kako je s teboj?"
Dominik je pogledal v tla na to je povzdignil oči.
"Poslovit sem se prišel, Andrei," je dejal počasi in nekako negotovo.
Župnik Andrej je vstal s svojega sedeža in ga gledal z velikimi očmi.
"Kaj ti je vendar? Mar misliš zopet na odhod?"
Deminik je prikimal in se je za crledal zamišljeno v okno, ki je bilo napol zastrto z višnjevo gar dino.
Župnik Andrej pa je prekrižal roke na prsih in je pričel hoditi po sobi gorindol.
"Torej si zopet premisill? Čud no."
"Andrej," je povzel Dominik počasi — "jaz čutim, da sem bolan. Na jut? grem, da ozdravim. In dela sem se tudi prijel, kaj bi i»otem v dolini zlatopoljski?"
"Bolan si, to je res, a zaradi tega ti ni potreba od tu, tudi do-liii lahko ozdraviš, če zopet od-ideš, se bojim, da se ne vrneš nikoli več."
"Škode bi itak ne bilo," je za-mrmral Dominik med zobmi in pogledal v tla.
"Ti si popolnoma razdvojen, prijatelj," je opomnil župnik Andrej in sedel zopet za stol. "Če-mu se mučiš zopet noč in dan s tvojimi vedami, ko je to največji vzrok tvoje bolezni. Samo miru ti je treba in ničesar drugega. Glej, kako lepo je nameraval Jakob, a sedaj jim hočeš prekrižati vse načrte in onesrečiti samega "'be. Dominik, odkritosrčno ti Povem, ti si bolan na živcih in če boš hodil pot, ki si jo zopet pričel
la po knjigah navadno do noči. j spoštovana in občudovana dokto-
Če je o čem dvomila in bila v ne-	riea, a meni je bilo žal samo nje-
gotovosti, se je gotovo zatekla k	nih lepih zmožnosti, ki so izgini-
meni in enako sem delal jaz, da	le v tako žalosten nič. In ločila
naposled skoro ni bilo dneva, da	sva se, kakor je želela, nakar je
bi se ne videla in sestala. Oblio-	odpotovala z dotičnim človekom
dila sva vse knjižnice in se ubi-	v Italijo. Nekateri so govorili, da
jala mnogokrat za malenkostno	se je vanj resno zaljubila; koliko
sedaj, je tvoj konec bliže, kakor j^g p0 ceje ure> dokler nisva je je bilo v tem resnice, ne vem, morda misliš. Čemu se umikaš bila popolnoma na jasnem v na-; ker se za stvar nisem zanimal,
bila že davno
in ono.
Ptič noj živi povprečno okoli 30 sva se poročila? Najini duši sta let. Ako je v ujetništvu, ali udo-
To i
Smilita se mi Jakob in Manica," i0£iti> }n menda sva čutila oba, je končal bolj tiho, a takrat ga da je najino .hrepenenje, upanje je Dominik pogledal pozorno. i in čustvovanje takq sorodno in e-"lii zakaj Manica?" je vprašal nak0 kakor se težko dogodi na počasi in župnik Andrej je zapa* svetu ^li je ,potem čudno, da til nemir v njegovih očeh. 1 sva St
"Ce misliš resno na odhod, se	se združili tako tesno in črpafi mačen, daje od 2—4 funte svojc-
mi zdi potrebno, da ti povem.	mo£ druga v drugi, da sva se ču- ga dragocenega perja na leto.
Glej, po vsem Zlatem polju se go-	tila v tem skupnem delovanju —j	• * .
vori, da postane Manica — tvoja	nepremagljiva.	I Na otoku Korea se je pridelalo
žena. Kako je prišlo do teh go-	.	leta 1912 za $2,500.000 raznovrst-
voric ne vem, a da je na tem ne-	^Henje ni3'skoro nič dragocenih kovin, sedanji let-
Če sem sedel pozno ni Prldel<* teh kovin pa —
kaj resnice, sem prepričan, ker
znaša
in
tudi Maničino vedenje mi je ved- lzPrcmenil°- — —	T, vrednost $4,500.000. no govorilo tako. Kaj skriva P" 8V0^ delu'8	# med vama preteklost mi ni zna- nJala on.a v s?sedm	8V?" I S pomočjo mikrofona se zameno, a da te je pričakovala težko J^i knjigami m malokdaj	se je re m&ti tudi najbolj občutne in
in željno, sem videl na lastne o- z&od,lo> da bl ^rala vl°S°	tihe glasove; tako n. pr. ako pa-
in vesel sem bil te novice, ljenih zako™v- Je nama de ptičje pero, ali košček papir-
. tuje m smesno. To me je veselno ja na ^
in bil sem zadovoljen in srečen,	•
da sem imel žensko tako sorodne' Ko dopolne človek 70. leto, so
duše. Če sva se prepirala, ni bil se mu nohti na rokah 186 krat ob-
najinemu prepiru vzrok kak dru- novili. Ako bi jih ne rezal, bi do-
žinski dogodek ali kaj enakega, segli dolžino 7 čevljev in 9 pal-
kakor se dogaja v zakonih, tem- cev.	'
vec ta ali oni slavni učenjak, ki	•
je trdil o tem in onem drugače, V Argentiniji je toliko pivo-
kakor sem mislil in dokazoval jaz. varn, da znaša povprečni letni
In tako je nama teklo življenje pridelek ječmenovca v tej deželi
v soglasju in zadovoljnosti kakor 2 in pol galone na eno osebo.
pred poroko. Čo se je zgodilo,	v . \	...
^tišina. iiuun.-,| .c noguuouwi *:	. , ,	.. , . V Juzm Avstraliji so našli zau-
~ , . . , J . 8 v - da sva si stala nasproti nekako	•»
celo m se je ozrl vam mračno m	j . ,	i * nji eas nove velikanske sklade u-
razmisljena, dejal bi — kot moz
in žena, sva bila nerodna in sva se zdela smešna drug drugemu. Toda to se je zgodilo redko in če sem kdaj pozneje razmišljal o takih dogodkih, sem se čudil, da se je sploh moglo dogoditi. Saj v zakonu nisva iskala drugega, ka-
n(V,0 . .. j « , *	kor najine skupne duševne izpo-> "Saj sem ti povedal, kako groz- . .. J .	•
... j. j . .	v	polnitve ali bolje opore in pomo
m so ti ljudje,, da mi je nemogoče	£	y d
živeti med njimi. Saj me uniči-, Jn morda w ^^ %Q ^^
Župnik Andrei je majal z gla-'1^110 zadovoljnost šc	da se ( Takozvana "bamboo" drevesa
nama ni rodilo — dete. Deček je ne cvetej0 preje> predno niso 30
bil in Eleonora ga je bila vesela, jet stara
da je na moje veliko začudenje	( •
kmalu jela zanemarjati knjige in 1 Vsled prepovedi prodaje "vod-
svoje študije in živela le bolj o- ke (žganja) na Ruskem, si je ljud-
troku. Ko je postala mati, se je stvo na Ruskem samo v prvih 4
izpremenila popolnoma: govorila mesecih tekočega leta prihranilo
je le o njegovi bodočnosti, skrbe- $105,000.000.
la za njegovo odgojo, in knjige
so Dočivale zapuščene na njeni pi-
sem
ker sem vedel, da je združena v* tem tvoja in njena sreča."
Dominik ga je pogledal nekako plaho in roke so se mu tresle.
"Ali naj imam dve ženi?" je odvrnil glasno in obraz se mu je podaljšal v temni hpotezah.
"Saj si vendar vdovec," je 0-pomnil župnik Andrej.
"Vdovec?" se je začudil Dominik. "Kdaj pa je uniHa? Ali veš, da sva ločena?"
Župnik Andrej je nagubančil lo in usuplo.
"Dominik, ti živiš v časih v nekakih bolnih sanjah in ne veš, kaj govoriš! Jakobu si dejal, da je unirla in tega so se oprijeli."
Dominik se je obrnil v stran in se zasmejal strupeno in zlob
raniuma, iz kojega se prideluje
najbolj dragoceno kovino: radij. •
i Na Francoskem je izdelal nedavno neki urar tako majhno žepno uro, da ne meri ista več kakor pol palca v prerezu.
1 V Zedinjenih državah je 111 vrst kač; od teh je pa samo 17 vrst strupenih. \ ♦ '
vo in je nekaj časa zamišljeno molčal, nato pa je odvrnil s po-vešenimi očmi:
"Sedaj mi je vsa stvar zopet temna uganka."
Dominik je hotel nekaj naglo odgovoriti, a ga je posilil hud kašelj, da se je prijel za čelo in prsi. Na to je naslonil trudno nazaj in se je zagledal v namizni prt.
"Čemu uganka?" je povzel. "Oženil sem se in Eleonora, moja žena živi v Italiji z nekim igral-
NajveČji kos zjata na svetu se salni mizi" kamor je zasedla le red- je izkopal v Južni Avstraliji dne ko a še tisto le za malo časa. Ne-110. maja 1872. Isti tehta namreč kdaj resna in duhovita, je posta- 640 funtov , visok je pa 4 čevlje jala razposajena, skoro otročja in in 9 palcev. Ta kos zlata je vre-: nikakega sledu o doktorici rao- den $150.000. droslovja bi ne zasledil v njej
cem, če se še ni izpanjetovala."
Trpka poteza se mu je razteg- ^^ "vedel Z n7ej zmožnost i'. Na Kitajskem se kaznuje tato-nila okrog ustnic in zobe je stls-	. njcna ^ ve s tem, da morajo nositi po bhž-
nil, da so mu zatrepetale mišice Jba naravnJost užaiostila. vaseh m trgih deske z napi-
V SSTi	* * ntJ Za pogovore, kakor nekdaj, ni bi- 80m' da 80 Utovl
No. da ti postane ta uganka »J y8e njenc migH s0 8e su_
jasna," je pričel z nekim zlobnim• menda edino v>taaterin|Itvllt
nasmehom - "ti povem povest« takrat sem ^^ d& . žen.
ti je se neznana.	iska pag ne more želeti lepšega ci-
Župnik Andrej je primaknil stol ljft vegje sre6e _ kot pogtati
mati."
Dominik se je pri tem nekoliko zamislil, kako rad gleda v duhu
nekoliko bliže in poslušal z napeto pozornostjo.
"Kakor veš, sem se že gimnaziji pečal z angleščino, pa kaj, po
drobnosti te gotovo ne zanimajo	slike in dogodke iz preteklosti in
in so tudi malo važne pri vsej tej	je nadaljeval čez nekaj časa bolj
stvari. Živel sem takrat v Lon-	tiho:
donu in tp nad eno leto, in bogme, "Takrat sem izgubil vero v
da sem delal toliko ne prej ne po-	ženstvo, to se pravi — prepriča-
zneje, kakor ravno za mojega bi-	njCf da bi mogla vršiti ženska z
vanja v Angliji. Edino razvedrilo mi je bil klub. kjer so se se-
moškim iste dolžnosti in pravice. ... Smešno, da more toliko po-
stajali večina sami profesor ji,; menitih in globokih misli in zmož-znanstveniki, med njimi tudi ne- ■ no8tit kakor jih je nosila v svoji kaj doktoric in slušateljic vseu- mogočni duši Eleonora, uničiti ne-čilišča. Reševalo in razmišljalo ^^no dete. Pa zgodilo se je! se je vse mogoče in tako sem kma-j \ prava nesreča še ni bila v tem, lu spoznal, da prekaša Eleonora, da mi je porodila dete, temveč, hči vseučiliškega profesorja, v ker j-e	Rudolf bedast in
svoj izobrazbi in nadarjenosti vse ve8 nadložen. Zdravniki so do-svoje sovrstnice. Bila je dokto- g^j cei0> da ni pri zdravi pameti rica modroslovja, takrat v osem- ^ resnično se je kazalo tako na indvajsetem letu svoje starpsti, otroku. Eden izmed teh modrih rečem ti, ženialna ženska, kakr- strokovnjakov ji je celo utepel v šne še nisem srečal v svojem živ- glavo, da sva kriva njegove du-1 jen ju. Dogodilo se je. mnogo- geVne zaostalosti midva, ali bolje krat, da ji na to in ono nisem ve- — jaz jn to je poklicalo nad me del gotovega odgovora, in kadar pTavo proklestvo. Živela je v se je zgodilo, kar pa je bil redek strahu, da ne porodi zopet, a me-slučaj, da je predavala ona, ni ne j6 sovražila, dasi od začetka izostal niti en č}an. V to žensko nj kazala naravnost svojega srda. sem se zaljubil — to se pravi, ni- ggasoma je prišlo tudi to in lice sem se zagledal morda v nje^e, ji je zatemnelo, kadar me je za-oči in lase, nikoli nisem razmiš- gledala. Deček v četrtem letu je ljal o njeni .telesni leposti, a o- 8icer umri, a s tem se ni nič iz-čarala me je s svojo duševno silo premenilo. Eleonora je hodila 0-in močjo, da sem se učtil srečne- tr0g zamišljena in temna; upal ge, če sem se mogel razgovarjati sem, da se zateče sedaj vsaj zopet znjo. In tudi ona mi je bila na- j t svojim študijam, a to jo je že klonjena. Zgodilo se je včasih,; davno minilo. Naposled sem zve-da me ie obiskala na domu, in j del, da občuje z nekim igralcem, potem sva razmišljevala in brska- Tako nizko je>padla nekdaj obče-
Širina zemlje na ravniku, (e-kvatorju) znaša 7926 angleških milj.
. Angleški kraljevi dvor plačuje redno vsako leto raznim svojim poslom in uslužbencem okoli $640.000.
Na parniku, ki je na • visokem morju se pričenja dan opoldne m se deli na sedem vrst ur: od poldne do 4 pop.; od 4—6 pop.; od
6—8 zvečer.; od 8 — polnoči; od polnoči do 4 zjutraj; od 4—8 zjutraj in od 8—12 opoldne. •
Naslov "Justice of the peace," ali "Mirovni sodnik" se je rabil prvikrat na Angleškem leta 1360.
Vmirovnem času je bilo v Londonu 16 inozemskih poslanikov in legacijskih zastopnikov.
Mesto Berlin se je znatno olepšalo in povečalo z denarjem, katerega je dobila Nemčija od Pran-
cije 1. 1870 za vojno odškodnino. •
Znani poljski virtuoz Paderew-ski je igral že na klavir, ko je bil 3 leta star.
Za matere.
Naravna prehrana dojencev zapušča večkrat sledove, povzročene po materah. Ti sledovi oslabijo včasih otroke do skrajne mere, ali tako, d* otroci le bolj počasi okrevajo. Sadi tega priporočamo takim surteiam Če so slabotne, ali če trpijo vsled zapeke (zabasano-sti,) da naj se zanesejo in poslu-žijo Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. To vino jim bo okrepilo prebavo, odstranilo zapeko in jim dalo novo telesno moč. To zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč ter naravnega rdečega vina. Isto ne vsebuje ni-kakih mineralnih snovi ali škodljivih primeskov. To vino je najbolj priporočljivo pri bolestih v zvezi s telesno slabostjo, nervoznostjo, zapeko in slobokrvnostjo. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S.
Ashland Ave., Chicago. 111. • • •
Preveč utrujene kite in mišičevje naj se drgne s Trinerjevim Li-nimentom, da se zadobi zopet lahko pregibanje in moč. Ta liniment odstrani vse bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c. (Advert.)
Frank Petkovšek
720 Mutft StTMt WAUXBOAH, ILLDTOia
Zastopnik r&xnih p&robroduifc drulfc Pošilja denarja ▼ staro domorlao t« » pravlja notarafca posle.
S« toplo priporoča Slovene*« * ff a« kegan in okoliet
PETER CUUG
JAl VJVI MOTALH
1245 So. Santa Fč Avenue,
Pueblo, Cole
Izdeluje vsakovrstne pravov* ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države is staro domovino.
DVA SALUNA se oddasta v najem
z novim letom, in sicer na voglu Jackson in Indiana Sts., ter na 209 Indiana Str. v Jolietu, 111. Obe gostilni sta samo en blok od slovenske cerkve / in poznane v tej naselbini za najstarejše in najboljše.
Vprašajte osebno pred 1. decembrom po 6 uri zvečer pri
Jos. Stukel, 209 Indiana St.
Joliet, II.
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Pkyslsiai)-S«r|ssB Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad craven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sieerr
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina e. in kr. pešpolka št. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5.
zvezek.
5.	Slovenske Večernice, 69 zv.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-
nika.
En iztis knjig po pošti stane #1.50 za naročnike v Pittsburgu, Clevelandu in Chicagu pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tndi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo jeden dolar.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402, New York City, N. T.
(11.10—12.29. 15.)
SLOVENCI .POZOR!
Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti si svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo še naprodaj par hiš, ki morajo biti prodane pred zimo, zaradi tega, ker so gospodarji teh hiš že kupili, ali pa nameravajo kupiti v drugi okolici. Sedaj je torej čas kupiti te hiše za gotovino ali na tako nizke obroke, skoraj kakor bi plačevali rent, in Vas zagotavljamo, da bo-dete zadovoljni, ako kupite od nas. Lahko vprašate druge, ki so že od nas kupili hiše, če so zadovoljni ali net
Dalje Vam še naznanjam, da izdelujemo vsa v notarsko stroko spadajoča dela, pregledujemo vse gospodarske listine (Deeds in Abstracts) in zavarujemo Vaše posestvo proti ognju. Vsak nasvet je brezplačen.
Slovencem se priporoča,
Frank Kosmach z Emil A. Basener.
2116 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone Canal 2138.
Barbara Stajdohar
807 Chicago St., Joliet, m. (blizu slovenske cerkve)
se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit. Iste delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane razne cvetlice in druge okraske, pri* merne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo!
(Adv. 11. 17. 15. — 2. 17. !«.>
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-Siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K ICO velja sedaj samo $15.50, K 50 samo S7.75
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, JM. Y.
6104 St• Clair Ave., Cleveland, Ohio.


i
KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J.
L Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John lefran, 2313 Bo. Lin coin St., tajnik: Math Grill, 1847 W. 82nd St.; zastopnik: Anton Gregorič, 8027 W. 23rd St. Redna seja m vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, v slovenski cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: A. Golobič, 211 Jackson St.> tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broadway St.; zastopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare lole, 108 Clay St.
3.	Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet Dl. Predsednik: John Pezdlrtz, 1506 Center St.; tajnik: Anton Nemanič ml., 1000 N. Chicago St.; zastopnik: 4 nt on Nemanič st., 1000 N. Chicago St Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay Street.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Schweiger, Box €35, Soudan, Minn tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan, Minn.; zastopnik: Geo. Nemanič, Box 741, Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Tower, Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St. tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd St.; castopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna* seja se vrši vsako prvo ne-ieljo v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm St.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe Ave.; zastopnik: Alath Novak, 300 Spring 8t. Bedna mesečna seja se vrši vsakega 14. v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda. Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen Stukel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja se vrši redno vsako tTetjo nedeljo v šolski dvorani.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, la.; tajnik: John Tancik, 600 Pesirl St., Lyons, la.; zastopnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Anton Fajfar, 417 Fulton St.jr tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v W.\Rossovi dvorani in sicer ob 9. uri dopoldne.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik: John Dečman, P. O. rajnik: Karol Zalar, box 547; zastopnik: John Telban, P. O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Jsn. Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; sastopnik: Josip GilaČ, Box 58 Pine-ville, Minn. Redna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani.
14.	Društvo sv. Jan. Krst., Butte, Mont Predsednik: Joho Tekančič, 436 Watsonr Ave.; tajnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave.; zastopnik: Karo) Prelesnik, 511 Watson Ave. Re^na mesečna seja se vrši vsako drugo in četrto sredo v "Cash House" dvorani.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Cvetič, 5104 Butler St. Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Math Klarič, 1146 E. Ohio St., N. 8. Pittsburgh, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik: Math Kostainšek, 302 Wyo. Ave.; tajnik: John Sumrada, Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 Chestnut St. Mesečna seja: vsako dru-
v "Dufu
ik: Rev. Anton Leskovec, 515 Ohio
Društvo sv. Jaa. Evang., Mil-
Ive- Mesečna seja vsako prvo nedeljo	waukee, Wis. Predsednik: Antoa Golič-
Slovenski dvorani. 515 Ohio St-	nik, 238 Fla. St.; tajnik: John Kegel,
39.	Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa.	243 — 1st Ave.; castopnik: Fr. Fraa-Predsednik: Anton Fir, R. D. 2, Delmar,	ČiČ, 293 Reed St. Mesečna seja: vsako lova; tajnik: Jos. Lukežič, P. O.	drugo nedeljo v "Ilirija'' dvorani Brown, Iowa; zastopnik: John Skala, 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland R. D. f, Delmar, Iowa. Mesečna seja:	Ohio. Predsednik: Josip Mehle, 7505 vsako prvo nedeljo v Riggs, Iowa.	Woodland kva '	V(r	—f-
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, 2777 120th \£inn. Predsednik: Mihael Bižal, 126 — |Suštaršič, 8
rvo nedeljo ob 1. popoldne, »ništvo sv. Nikolaja, Steelton, Predsednik: M. Ma^jašič, 556 So Ad.) Meaečna seja: vsako prvo nedeljo 13rd St.; tajnik: M. Matjašič, 556 So
v "Model Hali'
3rd St.; zastopnik: Josip Kambič, 542
41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, | So. 3rd St. Mesečna seja: vsako tretjo
" . 47:
207 -
57th St.; zastopnik: Joseph Walenčič, I Predsednik: Josip Boltič, Box 248 —
U19 P«Of Uoou.'nii lAia viftkn iJ.niKiirff Pa • fninilc! .Tnhn TuvKnfa
Pa. Predsednik: Ig. Podvasnik, 4734 nedeljo v dvorani dr. sf* Alojzija. Hatfld. 8t.; tajnik: John Bojane, 207 — J 68. Društvo sv. Barbare,_Irwis,
Pa.
5412 Carnegie St. Mesečna seja vsako	Adamsburg, Pa.; tajnik: John Terbots,
drugo nedeljo točno ob 9 uri dopoldne	Box 276 Manor, Pa.; zastopnik: Fr
v K. S. Domu.	Baspotnik, Box 105, Westmoreland
42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa.	City, Pa. Mesečna seja vsako prvo ne-
Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206:	del jo v Westmoreland City, Pa. tajnik: Anton Hren, 252 Main 8t.; za- 09. Društvo sv. Jožefa, Great Falls,
stopnik: Anton Papift, 128 Frederick St.	Mont. Predsednik: Ignac Tronkelj, 2217
Mesečna seja vsak tretji četrtek v 4r.	N. 8th Ave.; tajnik: Math Urich, 3409
•	•	I \r «... i______a.___it.. T-_ 1..V	__-r _
'v orani
43. Društvo sv. Jwžefa, Anaconda. 11711 N. 6th Ave. Mont. Predsednik: Frank-Petelin, 622 | tretjo soboto, K. 3rd St.; tajnik: Mih. J. Kraker, 614
N. 5th Ave.; zastopnik: Jakob Stariha, " esečna seja: vsako
70. Društvo sv. Srca Jezusov., St. E. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker, I I.ouis, Mo. Predsednik: John Lukežič, 614 E. 3rd St. Mesečna seja: vsak prvi 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-
čič, 2842 So.
7 St.; zastopnik: Anton Mesečna
in tretji torek v cerkveni dvorani.
44.	Društvo Vitezi sv. Florijana. So. I Bukovec, 3400 Kosciusko St. Chicago, 111. Predsednik: Math Pirnar, seja: vsako tretjo nedeljo. 9605 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre- 71. Društvo sv. Ant. Padov., Crab kar, 9520 Ave "L"; zustopnik: Ralph Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box Kompare, 9206 Commercial Ave. Meseč- 94: tajnik: Andrej Jereb, Box 92; za-na seja: vsako prvo nedeljo v Medoševi Utopnik: Ant. Barkovitz, Box 464. Me-dvorani.	sečna seja: vsako prvo nedeljo v pro-
45.	Društvo sv. Cirila in Metcda, E. otorih br. Jereb. Helena, Mont. Predsednik: Josip Ma- 72. Društvo sv. Antona Padov., Ely, jerle, Box 59; tajnik: Josip Sat«k, Box Minn. Predsednik: Georg Peteenel, box 15; zastopnik: Josip Lozar, Box 36. Me- 925; tajnik: Louis Perušek, box 441; sečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip zastopnik: Jernej Janežič, box 398. — I.ozarjevi dvorani.	Mesečna seja vsako drugo nedeljo do-
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf. za poldne ob 10 uri v Frank Viranthovi Greater New York, N. "¥. Predsednik: dvorani.
Josip Bems, 729 Putnam Ave., Brook- 73. Društvo sv- Jurja, Tolueea, 111. lyn, N. Y.; tajnik John Drčar, 329 Predsednik: John Raeki, P. O. Tolucca, East 88. St., New York, N. Y.; za- 111.; tajnik: M. Pavletich, P. O. Tolueea, stopnik: Mihael Pirnat, 2803 Catalpa 111.; zastopnik: S. Polieb, P. O. Tolueea, Ave., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja 111. Mesečna seja vsakega 18tega v vsako drugo nedeljo v dvorani G. Ko- mesecu v prostorih S. Polich-a. nig-a, 167 E. 4th St., New York City. J 74: Društvo sv. Barbare, Springfield,
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 S. Predsednik: John štajer, 1717-So. Raci- Renfro St.; tajnik: John Petemel, 928 ue Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber-So. Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne- nik, 1831 So. 15th St. Mesečna seja: manich, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja: vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski vsako drugo nedeljo v cerkveni dvo- j dvorani
75. Društvo Vitezi sv. Martina, La 49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pitts-1 Salle, 111. Predsednik: Frank Mižjak, burgh, Pa. Predsednik: Mike Markovič, 428 Crosatt St.; tajaik: John Novak, 1181 Progres St. N. S.; tajnik: Geo. Box 173; zastopnik: Josip Bregač, 437 Weselieh, 5214 Natrona Alley; zastop- Crosatt St. Mesečna seja: vsako tretjo nik: Stefan Rogina, 4831 Plum Alley, nedeljo v dvorani Jos. Woodschank,
Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Pittsburgh, Pa.
go nedeljo v "Duluth Brewing" dvorani. -
17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Martin Čoš, Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; sastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani.
20. Društvo sv. Jan. Krst., Ironwood, Mich. Predsednik: Frank Smaltz, 298 Bondey St.; tajnik: John Bamuta, 418 Bonne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 807 Bondey St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
81. DruStvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31, Preeto, Pa.; tajnik: John Krek, Box 805, Burdrne, Pa.; zsetopnik: Frank Rrimožič, Box 237, Burdine, Pa. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
83. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, R. F.
D. 8, Box lift ;tajnik: Frank Hočevar, R. F. D. 8, Box lift; zastopnik: Frank Gregorčič, R. F. D. 2, Box lift. Meseč-
aa eeja: vsako drugo nedeljo v Boy danile, Ohio.
24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na.
85. Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. Predsednik: Mih Setnikar, 6305 Glasa Ave. N. E.; tajnik: Josip Bus, 6718 Bonna Ave. N. E.; zastopnik: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
89. Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, [11. Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; zastopnik:NJosip Legan, 209 [adiana St. Mesečna seja: vsako prvo esdeljo v dvorani šole sv. Jožefa.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik: John R. Sterbenz, 8008 Calumet Ave.; zastopnik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo po prvi sv. maši v cerkveni dvorani.
32.	Društvo Jezus dobri Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Joseph Pašič, R. R. No- 1; tajaik: Josef Mal-neriteh, R. R. No. 1, box 70; zastopnik: Josef Malneritch, R. R. No. 1, box 70. Mesečna eeja vsako četrto nedeljo v društveni dvorani.
33.	Društvo sv. Marije Dev., Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balkovec, 5806 Dreeden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Natrona Alley; zastopnik: Josip Pavlakovič, 54 Low Rd, Sharpsbg. Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Kranjsko 81ov. Domu, 57 Str.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter Majerle, 415 North 5th St.; tajnik: ^Peter Majerle, 388 Ann Ave.; zastop-
1153 — 1st Street. 77. Društvo Mar ijs Vnebovs., Forest
oO. Društvo Marge Sedem žalosti, Cit Pa predsednik: Frank Jšatos> Bex Allegheny. Pa. Predsednik: John Mra-h60: tajnik: John Osolia, Box 492; za-vmtz, 1J07Jlaslage Av. N. S^taj.^Fr. | ritopuik. Ant(m Boka) Box 552. Mesečna	'»o tj-.«.* tj.*.*-!	^ aeja: vsako drugo nedeljo v Mestni
dvorani. 1
78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica:,Marija Jorga, 1703 W.
Trempuš, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Marko Ostronich, 1132 Voskomp St. Mesečna seja vsake drugo nedeljo v Pittsburgh, Pa.
r ucuciju v jtihouuiKu, f	iu. Predsednica: Alarija Jorga, IV
51. Društva sv. Petra in Pavla, Iroa 2lst Pl.; tajniea: Marija Kobal, 2040 Mtn., Mich. Predsednik: Josip Groznik, w 22nd Pl.; zastopnica: Marija Kre
206
4th St.; tajnik: Nick Paljuk,
mesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna
?!_"lseia: V8ako treti° nedeljo v cerkveni
dvorani.
niša, 505 Blaine 8t. Mesečna seja: vsa
ko prvo nedeljo.	__ ____________
52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, I ganV 111. Predsednik Joka Zalar, 1021
79. Društvo Marije Pomagaj, Wauke-
Ind. Predsednik: John Hribernik, 2615 Uheridan Rd.; tajnik: Math Jereb, 1416 W. Walnut St.; tajnik: A. Pavell, 708 So> Sheridan Rd.; zastopnik: Frank Ma-N. Warman Ave.; zastopnik: Jakob kovec, 1019 Trescott St., N. Chicago, Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna se- m — Mesečna seja: vsako drugo nede js: vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvo- hj0 v M siana-tovi dvorani.
rani ob 1. popoldne.
80. Društvo Marije Čist. Spoč., So,
53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, Chicago, 111. Predsednica: Uršula J£učič, 111. Predsednik: Frank Jerina, 1017 0441 .Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stan-Wadsworth Ave.; tajnik: John Petkov- ko, 9619 Ewing A vs.; zastopnica: Katy Šek, 1020 Sher. Rd., N. Chicago, 111.; za- Jakovcich, 9621 Ava "M". Mesečna stopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na N. Chicago, 111. Mesečna seja: vsako j 9485 — 95th 8freet.
drugo nedeljo rani.
v Math Slana-tovi dvo-
81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go
54. Društvo sv. Srca Jezus., Chisholm, rišek, 843 Progress St. N. S.; tajnica:
Minn. Predsednik: Jos. Ule, Box 257; tajnik: Fr. First, ml. 124 Hemlock Stf.;
Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; obe v Pittsburgh, Pa.; zastopniea: Ana Go-
zastopnik: John Klun, box 668. — lobič, 6 Martha St., West Etna, Pa.
Mesečna seja: vsako prvo nedeljo po 20 v mesecu v Fr. Hrenovi dvorani.
55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Težak,
Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v K. 8. Domu.
83. Društvo £V. Alojzija, Fleming, Kans- Predsednik: John Benedik ml., box Fr. Benedik B. R. 2, Pittsburg,
^V9L'aj;ik SJt1! v^ko Kans.; tajnlfc: Anton Skubitz, lm % Skala, L. Box 41. Mesečna seja vsako j R R »ž JPitt.h«ra. Kans.: zkstonnik: četrto nedeljo ob 2. un popoldne v
R. R. 2, Pittsburg, Kans.; zastopnik: Josef Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Društvo ^sv.^ Jožefa,^ LeadviHe, | korani Frank Speharja.
r/v«nr ^ Društvo Marije Sedem žalosti.
Hrvatski dvorani 56.
Colo. Predsednik: John Vidmar, 502 W.
Chestnut St.; tajnik: Frank Cerjak,	Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan
509 Elm St.; zastopnik Anton Novak,	Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.;
630 W. 2nd St. Mesečna seja vsakega	tajnik: Viktor Rodoševič, Box 56, Tri-
14. v mesecu.	mountain, Mich.; zastopnik: Anton Pin-
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N.	tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna Y. — Predsednik: Josip Cvetkuvič, 328	seja: vsako tretjo nedeljo v Trimoun-Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423	tain, Mich,
Throop Ave.; zastopnik: Albin Zakraj-	85. Društvo Marije Cist. Spočet., Lo-
šek, 59 St. Marks Place, New York,	rain, Ohio. Predsednica: Jera Virant,
Mesečna seja vsako prvo soboto v dvo-	1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Ju-
rani Kueler & Mrak, 211 Graham Ave.	ha, 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.	S^e, 1782 E. 28th St. Mesečaa seja: Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F. D. 2,	J9ak<> drugo nedeljo v Al. Virantovi
Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jeraej Bo	koranu
hinc, R. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.;	Q f' 'ff«? Marije, Rock
zastopnik: Tomaž Oblak, R. F. D. 2,	Wyo- P^sednica: Antonija
Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako	- Wth 8t" tainica: Johftna drugo nedeljo v lastni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, I	p."" •202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter 1
10th St.; tajnica: Johana Feriič, 211 Sherman St.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenskem
lin, Box 802; zastopnik: Mart. Sukle, IT1187- D™*tv° P. O. - Mesečna seja: vsako drugo ne- g1- Predsednik: Math Judnich 1307 N deljo v Maks Stipetičevi dvorani. Broadway; tajnik: Rud Kuleto 1510 * _	T	_ . w Cora St.; zastopnik: Stefan Stukelj,
^i?^"!0 Jaaeza	W«n°- 1131% N. Broadway. Mesečna seja: vsa-
drugo nedeljo v prostorih stare šole.
204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76;
zastopnik: Mart. Pirman, Box 62. Me-1 w.88" S™!1™ ®v« Alojzija Mohawk, sečna seja: vsako prvo soboto.	^ch;vPrcd»edAn;.k=	Hnbljan Box
tJ	.	104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Bu-
6L Društvo Vitezi sv Mihaela, Yo- tal Box 416 Ahmeek, Mich.; zastop-
i!T ionn;i? n\ »8d8edn/	nik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek,
v \ l ' AveA;,tajnlk; PeJfr Mich. Mesečna sejk vsako prvo nedeljo Vouk, 803 W. Rayem Ave.; zastopnik:!-- ____1 w , J	x	J
John Jerman, box 841. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani stare hrvaške cerkve. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Brad-
v Ahmeek, Mich.
89. Društvo sV. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math Belavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljac,
STA Predsednik: Frank Drasler, 268 376 Butler'st. MeSečna seja vsako prvo fet	^ nedeljofv Benett, Pa.
373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der-«•» t\_ x*	r	™ 1 ^ 1 Sanc» N. 22nd St.; tajnik: Frank
S	HS	2201 Madison 8t ; 2a_Btopnik:
Ohio. 3612 E Susteršič
nik: Frank Jemejčič, 3550 E.'81st 8t.
PrBod8fd«ik:Q	• ?0b°Tk?r' Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečna
ič, 7718Ussier S? 8.^ ^ ^orauT^ ^ ^^ * <,SChlitZ"
dvorani.
91. Društvo sv. Petra in Pavla, Ran-
~ ^re864na* V8ak°. ^ n® ^n. Pa. Predsednik: Jos. Rudman, Box deljo v M Plutovi dvorani, 3611 E. 175 Braddock, Pa.; tajnik: Lorenc Bla-Slst Street S. E.	I žina, Box 203, Braddock, Pa.; za
64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. Pred ,topnik:' Lovt. Blažimi, Box 203 Brad-sednik: Jos. Kolakovič, 47 Chasman I dock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo Ave.; tajnik: John Skof, 13 Ganster 11-rdel j o v hrvatski cerkv. dvorani. St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13 Wine 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo pa. Predsednica: Ljuba železnak, 4915 ob 8. uri pop. na 88 Bridge St., Etna, Pa.1 Butler St.; tajniea: Mar. Novogradee,
_
^880 Harrison St.; zastopnica: Mar. Ko-stelae, 4917 Plum Alley. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani v Be netu.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: John Kočevar. Box 488; tajnik: Peter StaudoBar, 203 Central Ave.; zastopnik: Math Knriis, 216 Oak 8t. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.	^
94.	Društvo Marija Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. .Predsednik: Frank Solar, Box 94? tajnik: Joseph Juvan, Box 192; zastopnik: Frank Cirej, Box 124. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 10. dopoldne v dvorani br. Cirej.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Mih. Rebernik, Box 185; tajnik: Ant. Kozlevčar, Box 174; zastopnik: Jak. Brule, Box 197. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani dr. sv. Barbare.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa Predsednik: Nik. Zvonarič, P. O. Semi nole, Pa.; tajnik: Karol Kožuh, R. F H 6, box 64, New Betlehem, Pa.; za stopnik: Karol Kožuh, Semiiuie, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkevni dvorani.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, 111. Predsednik: Frank Vukelič, Box 724; tajnik: Anton Muič, Box 723; zastopnik: John M. Knes, P. O. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev. Rock dale. 111. Predsednik: Anton Oberstar, 120 Moea St.; tajnik: Josip Snedic, 115 Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar 114 Steel Vil. Ave. Mesečna seja: vsa ko prvo nedeljo v Mavričevi dvorani.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Jakob Lončarich, Box 195; zastopnik: Anton Nemanich, Box 148 Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v Pet. Barbolio dvorani.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Hribar 602 E. 32. St.; tajnik: John Kutaše
'V3- za8t°pnik: Josip Svete 82 E. 28. St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Al. Virantovi dvorani.
102.	Društvo 'Novi Dom', Newark N. J. Predsednik: Frank Skerbe, 23 Barbara St., Newark, N. J.; tajnik in zastopnik: Ivan Intihar, 21 Webster St., Newark, N. J. Mesečna seja vsako prvo'nedeljo v prost. Fr. Stem-bal-a, 38 Newark St., Newark, N. J.
103.	Društvo sv. VTožefa, Milwaukee Wis. Predsednik: Math fcekula, Had-tey Pl. & 48. Ave.; tajnik: Louis 8e-kula, 425—54. Ave., West Allis, Wis.; zastopnik: Josip Janežič, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani, West A ilie.
104.	Društvo Marija čist. Spočetja, •ueblo, Colo. Predsednica: Ana Princ. 1222 Taylor Ave.; tajnica: Julija Kra-ševee, 1237 Eiler Ave.; zastopniea: L. Terlep, 1230 Elm St. Mesečna seja vsa kega 15. v mesecu v prostorih M. Luk setič-a.
105.	DruStvo sv. Ane, New York, N. Y. Predsednica: Fany Pirnat, 2803 Ca taipa Ave., Brooklyn, N. Y.; tajniea Fany Staudohar, 1693 Linden • Street, Erooklyn, N. Y.; zastopniea: Josipina Kerč, 424 E. 9. St., New York. N. Y Mesečna seja: vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, Dl. Predsednica: Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Flajnik, 1001 N. Chicago St.; zastopnica: Ana Ulesič, 1028 Wilcox St. Mesečna seja: v poletnem času vsak prvi četrtek zvečer ob pol 8 uri v šolski dvorani.
109.	Društvo sv. Družine, Alliquip-pa, Pa. Predsednik: Geo. Smrekar, box 71; tajnik: John Jager, box 137; zastopnik: Josip Traven, box 71. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. Predsednik: Frank Brtoncel, 147 Center St.; tajnik: Jos. Lekšen% 149 Center St.; zastopnik: Alois Balant, 112 Sterling ave. Mesečna seja: vsako tretjo nedelje v prostorih N. Dormish.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. Predsednica: Antonija Rataj, 513 First St.; tajniea: Mary Vidergar, ll^Sterling Av.; zastopnica
huk, P- O. ~
Jera Podpečnik, P- O. Box 225. Mesečna seja vsako drugo nedeljo na 149 Center St.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: M. Mushich, Ely, Minn.; tajnik: John Kovach, box 365; zastopnik: Nik Cernieh, box 924. Mesečna se ja: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo Predse^.: Jos. Lesar, 5119 Clarkson st.j tajnik: Louis Andolšek, 5173 clarkson St.; sastopnik: John Turk, 4920 Pearl St. Mesečna seja: vsakega 13. v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polnh Steelton, Pa. Predsednica: Mariji Lončarič, 622 So. 2. St.; tajnica: Mariji Butala, 768 So. 2. St.; zastopnica: Ma rija Starašinič, 764 So. 2. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. 8v. Alojzija.
115.	Društvo sv. VeroniKe, IZansas City, Kans. Predsednica: Marija Gu-stin, 426 N. 5. St.; tajnica: Maria Mau-rjn, 4l9 Ferry St.; zastopnica: Ana šaj-nič, 322 Ann Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 515 Ohio St.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Chas. Laskovec, 4 Seeley St.; tajnik Jac. Terček, 2 Court St.; zastopnik: Frank Gregorka, 2 Cassler St. Mesečna seja: vsako tretjo uodeljo na 18 Seeley St.
119.	Društvo Marije Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Ana Marentič, 109 Moen Ave.; tajnica: Maria Koste-lec, 509 Moen Ave.; zastopnica: Marija Lozar, 222 Midland Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. tPredsednica: Fanny Susman, box 611; tajnica Maria Spec, box 611; zastopnica: Pavla Osolin, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
121.	Društvo sv. Marije Pomagaj, Littlefalls, N. Y. Predsednica: Frances Turek, 4 Williams St.; tajnica: Katie Leskovec, 39 Danube St.; zastopnica: Marie Albrecht, 1 Cassler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
122.	Druš. sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo. Predsednik: Math. Ferlic, 211 Sherman St.; tajnik: Jos. Gosar, box 412; zastopnik: Frank Plemel, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Slov. Domu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Potnik, box 134; tajnica: Marija Hoge, R. F. D. 2, box 11%; zastopnica: Jožefa Hočevar, B. F. D. 2, box lift. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: John Ropar, 1043 Jefferson St.; tajnik: Joe Bukovee, 2160 Jefferson St.; zastopnik: Marko Mrzljak,
2207 Madison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani na 22 Adams St.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, box 24, .Mineral, Kans.; tajnik: Peter D<r lene, box 163. W. Mineral. Kane.: za stopnik: Pet. Benda, box 388 W. Mineral, Kans. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, DL; tajnica: Marija Bartel, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; zastopnica: Marija Brence, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, Dl. Mesečna seja vsako Četrto nedeljo v šolskih prostorih.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 37 Sycamore 8t.; tajnica in zastopniea: Johana Skof, 13 Ganster St. Mesečna seja: vsako zad njo nedeljo v prostorih predsednice.
129.	Društvo Marije Pomagaj, 80. Omaha, Neb. Predsednica: Alojzija Po-lončič, 1454 So. 18. St.; tajniea: Ana Urek, 1450 So. 18. St., Omaha Neb.; zastopnica: Antonija Jakšič, 1427 N. 23. St. Mesečna seja vsako drugo ne deljo v prostorih 885 80. 23. St.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Pavel Košir, 1409 State St.; tajnik: Math Košir, 808 Prospecf St.; zastopnik: Frank Mriak, box 302. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 9. uri na 1409 State St.
131.	Društvo Marija Rožn. Venca. Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Roblek. box 14; zastopnik: Anton Smolich, box 303. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo.
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac. Kans. Predsednik: Frank Zrzovi; tajnik: Fr. Kernc; zastopnik: Anton Kotz-man, vsi P. O. Frontenac, Kans. Meseč. na^seja: vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron wood, Mich. Predsednica: Ana Kacma-rich, 314 E. Thomas St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 80. W. St.; zastopnica: Maria Mukavetz, 207 Bondy St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani p. Mukavec.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Uršula Zevnik, 75.^ Haugh St.; tajnica: Antonia Kos., 702 Holmes Ave.; zastopnica: Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 3. uri pop. v šolskem poslopju.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda. Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Kukar. box 246; tajnik: Frank Koshar, box 553; zastopnik: Ant. Erchul, box 214. Mesečna seja: vsako Četrto nedeljo v Ant. Intiharjevi dvorani.
136.	Društvo sv. Družine, Willard. Wis. Predsednik: Josip Peko), box 12; tajnik: Frank Perovšek, box 10; zastop nik: Ig. Cesnik, box 69. Mesečna seia: vsako prvo nedeljo ob 9 uri dopoldne v Cerkveni dvorani.
137.	Društvo sv. Ant. Padov., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Serjak, box 275; tajnik: John Lesar, box 163; zastopnik: John Kmet, box 31. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Johana Bruder, 154—3rd St.; tajnica: Maria Stušek, 1043 —2nd St.; zastopnica: Maria Pralen, 1121—3 St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. Rozalije, Spring j field, 111. Predsednica: Johana Bučar 1009 So. 15. St .f tajnica Lucija Kuž nik, 1201 So. 19. St.; zastopnica: Roza Kulovic, 1916 E. 8tuart St. Mesečnt seja vsako tretjo nedeljo v slovenski šoli.
142.	Društvo sv. Jurja, Lansford. Pa. Predsednik: Ignac Slakoper, 6 W. Ridge St., Lansford, Pa.; tajnik: Stephen Slakoper, box 247, Coaldale, Pa.; zastopnik: John Kupres, 210 West Water St., Lansford, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Lansford, Pa.
143.	Društvo sv. Jan. Krstn., Joliet. 111. Predsednik: Joseph M. Grill, 1208 N. Broadway St.; tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St.; zastopnik: Joseph J. Plese, 911 N. Scott St. Me sečna seja vsako tretjo nedeljo v Sol ski dvorani sv. Jožefa.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda. Sheboygan, Wis Predsednik: Joseph Metelko, 1002 80. 15th St.; tajnik: Frank MikoliČ, 1414 Geele Ave.; za ertopnik: Martin Zagorc, 1010 Wise Ave. Mesečna eeja vsako prvo nedelj«
Cerkveni dvorani.
145.	Društvo sv. Valentina, Beavei Falls, Pa. Predsednik: Kari Levše 1917 — 8th Ave.; tajnik: Iga*« Krklec 1832 — 3rd Ave.; zastopnik: Frank Brozjch, 1527 — 2nd Ave. Mesečn* seja vsako drugo nedeljo popoldne ol drugi uri.
146.	Društvo sv. JoXefa, Cleveland Ohio. Predsednik: John Lekan, 3514 E 80. St.; tajnik: Math. Zakrajšek, 356* E. 81. St.; zastopnik: J«sip Lekan, 355« E. 86. 8t. Mesečna seja: vsako tretj« nedeljo., v M. Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pomagaj, Ran kin, Pa. Predsednica: Katy Blažina box 203; tajniea: Ivana Halovanič, 23( S. St.; zastopniea: Doroteja Šlobodnjak 314 Hawkins Ave. Mesečna seja: vsak« trejo nedeljo v Cerkveni dvorani.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport Con-n. Predsednik: Frank Stefanec, 42f Hancock Ave.; tajnik: Stefan Horvat 110 Pine St.; zastopnik: Rev. M. J Golob, 44 Butler Ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2 uri popoldnt v cerkvenem pritličjn.
150.-	Društvo sv. Ane, Cleveland, O Predsednica: M. Miklaučič, 3568 E. 80 St. SE.; tajnica: Marija Sadar, 3521 E. 81. St. SE .; zastopnica: Maria Pes kar, 8001 Etna Rd. SE.; Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v šolskih prostorih
151.	Društvo sv. Družine, Indiana polis ,Ind. Predsednik: Jernej Stanfel 744 Haugh St.; tajnik: Frank Luzar 760 Hugh St.; zastopnik: Frank Zupan 739 Holmes Ave. Mesečna seja: vsak« prvo nedeljo v prostorih br. Hribarja
152.	Društvo sv. Mihaela, South Deering, Dl. Predsednik: John Kralj. 10751 Calhoun Ave.; tajnik: Luka Ma tanič, 10840 Torence Ave,; zastopnik: Ivan Tomiealj, 10812 Torence Ave. — Mesečna seja vsako četrto nedeljo v D. F. dvorani, 106 St. in Torence Ave.
153.	Društvo sv. Jeronima, Canons burg, Pa. Predsednik: Frank Kirn, box 111, Canonsburg, Pa.; tajnik: John Pel han, box 174, Houston, Pa.; zastopnik: Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
154.	Društvo Marije Majnika, Peo ria, HI. Predsednik: Jos. Kocian, 2501 So. Adams St.; Tajnik in zastopnik:
Math. Papieh, 314 Eastos. Ave.— sečna seja vsako drugo nedeljo v štorih Martin Klarič, 250 8». Adam
156.	Društvo sv. Ane. Chisholm Minn. Predsednica: Maris Barkoviek! 400 Central Ave.; tajniea: Katy Sta« dohar, 115 Birch St.; zastopnica: Ma ria Putzel, 223 Poplar 8t. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Frank Hre-novi dvorani.
157.	ELruštvo Kraljice Majnika, She-boygan, Wis. Predsednica: Jožefa Kro-nov^ok, 816 So. 13th St.; tajnica: Ma rija Pricland, 723 Georgia Ave.; zastopnica: Johana 8usha, 933 Indiana Avs. Mesečna seja vsako drugo sredo v me secu v cerkveni dvorani.
OPOMBA:
E7 Gg. društveni tajniki so nipt*, šeni, ds poročajo takoj vnko premem* bo naslova in sicer glavnumn tajnika Jednote, ter npravništvu "Glasils R S. K. Jednote".
Za farme in zemljišča
ob dobrih cestah, blizu š»l i» blizu železniške postaj« se obrnite na rojaka:
WM BRUNSCHMII), farm«v.
•	Jump River, Wis.
(Ad. 12. 1. 15)
TEL.: £A2f A.L 6087.
PRVA SLOVENSKO-HrlVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
131S W. 22n4 St„ Chicago. Ill,
I Pozor gospodinje! Ako ra6ite pri gospodinjstvu sveže mlako, dobre sladke, aH kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo,
(Butter) cglasite v moji mlekaitoi.
Jaz prodajem mleko, ki ;e pasterizirano; dobivam ga naravnost od £ar-merjev. Mleko je preje natančno prask ušen o in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Denart-me nt) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko razvažam po bišab točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
F"RA./*K G HIl.L.
•bwMako-fcrrataki mlak*.
" U.CbicmJm. III.
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
oblastv. potrjeni POGREBNIH
210 Si. Market Street
PERU. ILL
a rojakom Sieve rebov. az H«n rodom
»is
e, Oglesby.in Depue, II!.,
Se toplo pri v Peru, La F za oskrbo Ceh m sem
ter okolici, ki je "tudi člaa K S. K... Na razpolago imam vedno ambulante! voz, ter kočije za razne prilike: poroka, krstije, itd. Ckmmi mušmkmikt Hmmml
i pogrebnih v^tem kraji
Važen nasvet
Ake ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike onije
IJnited Mine Worker* of m erica,
District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Kov naslov je?
Nje-
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC
Springfield,