St. ^i. K' Trst, sreda dne 31. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d'Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Mah'ču, Šelenburgova ulica. Posamezna Številka t vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani rat sečno K 1.20; po pošti mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50; polleteo K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostol»-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Z resnico na dan! Iz Istre, 28. jan. 1912. Pri čitauju Vašega uvodnika .Politična idila v Istri“ je šinilo piscu teh vrstic sto in sto spominov iz političnih borb nekdanjih dni v Istri, v katerih je cesto došlo do no ia in „šake‘ in v kojih je tudi pisec teh vrstic v prvih vrstah izlagal svoje prsi, ri-skirajoč kakor vročekrven mladenič poln idealov, za narodno stvar često svoje življenje in svojo eksistenco. In sedaj! če pogledamo sedaj v dejansko »notranje" politično življenje v Istri, opazimo v gotovih krogih silno korupcijo. Razni »veleučeni prvaki" naroda so si nzur-pirali in monopolizirali vodstvo slovensko-brvatskega naroda v Istri, postali so pravi avtokratje in despotje in kdor se ne pokorava brezpogojno njih volji, je — izdajica, je renegat. Ti naši prvaki vedno apelirajo na disciplino, sami se je pa nikdar ne drže. To okolnost nam bengalično osvetljuje slučaj dr. Črvarja. Brez posebnih vzrokov, brez pravega povoda, brez dolžnega pojasnila svojim volilcem se je umaknil kakor kukavica iz političnega boja in to v tem važnem trenotku ko se v nameslniški palači v Trstu v dolgotrajnih sejah »kramari* za kožo istrskega trpina, ko se morda v kratkem odloči usoda slovensko-hrvaškega naroda v Istri za vedno. Ali naj bo tak človek Špar-tanec! Kaj naj rečemo o »dičnim sokolovima* Spinčiču, Laginji in Mandiču, ki so brez dovoljenj^ volilcev lansko leto stopili v zloglasni Šušteršičev klub: kaj naj rečemo o raznim .prvacima", ki silijo radi udobnega življenja v bujno, romantično Rivijero v Li-burniji in v bučni Trst, mesto da bi se kakor neustrašeni boritelji za sveto narodno stvar razkropili širom tužne Istre in prisilili sodišča, glavarstva in davkarije, da se drže državnih temeljnih zakonov in dele pravico tudi za ubogo slovensko-hrvatsko rajo! Istrskega trpina je treba vzbuditi k samozavesti in ga povzdigniti gospodarsko in kulturno. Seveda! Smotreno delo je našim •prvakom* deveta briga. LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal de Beaurevers, V. Hči velikega prolosa. »Hči Roncherollesa ! Sin Saint-Andrej a! Tu doli! Pred mojimi očmi! Ah, v svojih nočeh prestrašnega dvoma, velike piramide, v srcu Sfinge, izpraševal usodo, v tistih urah vrtoglave pijanosti in strašne tesnobe se je zgodilo, da sem se začutil močnejšega nego kdorkoli na svetu! A zgodilo se mi je tudi, da sem zdvomil o absolutnosti, zdvomil o najvišji učenosti, pridobljeni za ceno dvajsetletnega truda in dela! Tajna veda, prepovedana ljudem, tajil sem te !... In glej, že na mojem povratku, ob prvem koraku, se mi nudi nocoj jasni, kričeči dokaz, da je usoda živo bitje, ki me je prijelo za roko, in me vodi proti cilju maščevanja, ki mu je posvečeno moje življenje, kolikor mi ga je še preživeti v tem veku! Ona je združila v tej revni krčmi pred mo- Pojdite le v najbolj tužni kraj Istre, v žalostno Čičarijo, v naizabitejšo vas in vprašajte zadnjega trpina-kmeta; .Kdo je Vaš deželni poslanec in kedaj je bil zadnjikrat med Vami? — Odgovoril Vam bo: „Bil je par tednov pred vol tvami, obetal nam je ozkotirno železnico iz Šapjan v Trst. — potem smo dobili ukaz, da ga volimo in smo ga volili in ni ga bilo več . . . Ta revež tipin Vam bo še pristavil sarkastično: „Ko bodo zopet volitve, zopet nam bode prišel obetat ozkotirno železnico . . .!“ Poslušajte ognjene besede naših prvakov pri raznih javnih slavnostih — pri čašici rujnega vinca — ko grme zardelih lici »Ljubite žarko milo nam domajo in borite se do zadnjega vzdihljajo za zatirani ljubljeni narod . . . ! Oh koliko hinavstva tiči v teh besedah! Istrijan — trpin — je bister in razumen, četudi analfabet. Goije, če pride do spoznanja. In že se mu svita. Mnenje istrskega trpina o njegovih poslancih se najbolj razvidi iz sledečih besed sivega slovenskega starčka: „Dragi gospod, bil je naš deputat naš človek ali Italilan vsi so jednaki, vsi nas gulijo in izkoriščajo.* Take pojme si je začel narod - trpin vstvarjati o naših prvakih. Zato proč s slavohlepnimi nazori in spekulativnimi afaristi, naj odložijo svoje mandate dokler je še čas. Narod si bo znal že sam izbrati prave požrtvovalne zastopnike brez liskanih fermanov in brez tiskanih listin kandidatov. DNEVNE VESTI. Našim cenjenim naročnikom. Zunanji naročniki naj nam blagovolijo za sedaj naročnino poslati po poštni nakaznici, ker nimamo še in nismo prejeli novih položnic poštne hranilnice. V bodoče se bo pošiljala naročnina lahko po položnicah, kar je ugodnejše za naročnike in tudi za nas. Naročnina naj se pošlje čem prej, ker bomo primorani vstaviti po 10. tebruarju pošiljavanje lista, ki bo sedaj povečan, cena ostane pa dosedanja, kar jimi očmi otroke njih, ki jih sovražim, kri krvi, ki jo mrzim; sin Saint-Andreja hoče oskruniti Roncherollesovo hčer! In kdo prihaja zločincu na pomoč ? Kdo mu meče v naročje njo, ki jo hoče onečastiti P Sin Henrika II., kralja francoskega! Sin njegov, ki sta mu onadva izročila Marijo!... Sin kralja Francije!“ je kričal Nostradamus v svoji duši. Tisti hip, ko se je sklonil, da vidi vstopiti Roncherollesovo hčer, je vstopila v resnici. , Royal de Beaurevers jo je držal za eno roko. Bil je pijan od boja; nosnice so mu trepetale, oko se mu je svetilo, krčevit drget mu je stresal ustnice; z mehko, strašno prožnostjo je stopil v izbo. Za njim je vdrla četa razbojnikov, ki so kričali in razgrajali, vsi bolj ali manj opraskani. Corpodibale si je brisal kri, ki mu je - tekla po obrazu, krič 1 laške molitvice, ki jih ne moremo ponoviti na tem mestu, ter razlagal: „Osem jih je bilo! Kakšni udarci! Kakšen metež !* ,0, sladki Jezus, bilo jih je najmanj devet", je ugovarjal krotko Trinquemaille, obvezavaje si ranjeno nogo. »Ah, to je tiček, Roval!* je rjul Stra-pafar. »Kakšna beštija! Ej, golobčki, pa še je mogoče samo ako vsi naročniki list redno plačujejo. Naši ljubljanski naročniki naj blagovolijo plačati naročnino našim irikasantom proti potrdilu. Vse denarne pošiljatve za „Jutro* naj se naslovijo na našo glavno upravo v Trstu in ne v Ljubljano, ker sicer dobimo denar pozneje in ne moremo izvršiti naročil pravočasno. Nadomestna volitev v okraju bivšega kranjskega dež. glavarja Šukljeja (t. j. Črno-melj-Metlika) se vrši dne 14. marca. Izid volitev v ljubljansko obrtno sodišče. V skupini trgovskih delojemalcev so zmagali kandidatje »Merkurja* s 165 glasovi: oddanih veljavnih glasov je bilo 177. — V skupini veleobrti so dobili klerikalci 420, soc. demokratje 360, naprednjaki pa 96 glasov. Potrebna je ožja volitev med soe. demokrati in klerikalci. — V skupini male obrti so dobili soc. demokratje 271, naprednjaki 162, klerikalci pa 162 glasov. Potrebna je ožja volitev med soc. demokrati in naprednjaki. — Včeraj v torek so volili delodajalci. Napredna zmaga v Boštanju. Dne 26. januarja so pri obč. volitvah v vseh treh razredih sijajno zmagali naprednjaki, vkljub silni agitaciji klerikalcev, posebno župnika Kerina. Slovenska zmaga na Koroškem. V občini Vernberg, na skrajni jezikovni meji, so Slovenci sijajno zmagali v III. razredu. Slovenski kandidatje so dobili 183 glasov, nemški pa samo 88. Pri občinskih volitvah v Podragi pri Vipavi so zmagali klerikalci. Scotus Viator v Pragi. V dneh 16. do 19. januarja je bil znani prijatelj slovanskih narodov Scotus Viator (R. W. Seton VVatson) v Pragi s svojo soprogo. Iz Prage se je odpeljal Scotus Viator s svojo soprogo na Slovaško, od tam pa na Dunaj. Spomladi pojde v Dalmacijo. — Zasluge Scota Viatorja za Slovane so velike. S svojimi spisi je kulturni Evropi odkril delovanje Madjarov proti Slovakom i Hrvatom in je postavil v pravo lu5 njih politiko. S svojim zadnjim delom o jugoslovanskem vprašanju pa je opozoril Ev- govore ljudje, kako se je bil Roland v Ron-cevalu! Naš Royal bi snedel njihovega Rolanda v kisli juhi! Kakšni reverzi!" ,Ja!“ je zagrmel Bouracan. »Prfemu je rasSesnila klafo, nasletnjim tfema pa brepo-tel trepuhe gagor tfe puči“. .Molčite!" je kriknil Royal de Beaurevers. »Zapah na vrata in jezik za zobe!“ Zgodilo se je po povelju. Nastala je taka tišina, da bi se bil slišal let mušice po izbi. Roland de Saint-Andre se je bil umek-nil do kamina. Z vogalom plašča si je zakril obraz do oči, ki so neprenehoma strmele na vstopivše deklice; njih pogled je izražal strast, strašno strast, kakršna izpre-meni človeka v divjo zver. ,Gospod", je izpregovoril Royal in izpustil dekličino roko, »tu imate gospodično. Plačali ste me, da vam jo privedem ; evo vam je. Naročilo je izvršeno". Deklica se je držala jako trdno. Samo njene roke so rahlo trepetale. Kakor hitro jo je Beaurevers izpustil, se je obrnila proti Saint-Andreju. In začul se je njen glas, ki je zvonko in jasno prekinil molčanje tega prizora: »Vi, gospod, ste torej tisti, ki nasilno in izdajalsko ustavljate ženske na poti ? Kdo ropo na ta velevažni problem. Lani je priredil v Londonu razstavo slovanske umetnosti, ki je vzbudila veliko pozornost. Rekurz proti občinskim volitvam v Kan- diji, je kakor se nam poroča že vložen. Rekurz ie podpisalo več zavednih mož iz okolice. Po celi občini prevladuje veliko razburjenje vsled sleparij pri teh volitvah. Od vseh strani prihajajo čim dalje lepši škandali na dan, kako so posebno duhovniki pri teh volitvah naravnost bili v obraz občinskemu zakoniku. Zdaj pri rekurzu so se pokazali tudi pravi značaji. V Kandiji n. pr. je par možakarjev, ki bi radi vrgli. Zurca, 5e bi jim ne bilo treba roke iztegniti proti njemu. Tega pa se ti le pri polni mizi in zabavljanju pogumni možakarji strašno boje. Radi bi videli, da bi šli drugi zanje v boj. a sami bi držali roke križem pa čakali da jim drugi prineso župansko čast na krožniku pod nos. Čisto priprosti kmetje so tem možakarjem pokazali, da so ti malkontenti iz Kan-dije, takrat ko se je treba pokazati za moža. pravzaprav le — figa-možje, in da vsa njihova opozicija proti Zurcu in .farjem', izvira le iz osebnih, čisto sebičnih vzrokov. Ni čuda, da Zurc. ki se ne boji ne križa, ne hudiča, lahko z njimi pometa in dela kakor se mu izhubi. Ima čisto prav, le naj jih, dokler ne bodo zlezli iz strahu pred njim čisto pod klop. V bodoče bo treba pravih mož iskati le v okolici. Rekurz navaja 10 točk. Da se ne bo izgubil v Kandiji ali kje spotoma do Ljubljane, zato je poskrbljeno. Občinski redar ki nima vzroka biti posebno vesel tega rekurza, zdaj okrog plaši, da ne bo iz tega rekurza nič, in da bodo morali plačati, ki so ga podpisali Vzamemo to na znanje in opozarjamo na to modrost občinskega redarja iz Kandije vse one občine v celi deželi, kjer so klerikalci res po nepotrebnem z rekurzi zavlačili občinsko poslovanje. Ogromno škodo, ki so jo klerikalci povzročili že v Ljubljani, bosta torej plačaln Kregar in Štefe, razun, če nima občinski redar v Kandiji za ta dva zopet kake druge Znrčeve paragrafe na razpolago. Vojaška godba na Ciril-Metodovem plesu v Trstu. Že smo se radovali, ko smo slišali da bo na letošnjem Ciril-Metodovem plesu v Trstu svirala priljubljena „Prva slovenska tržaška narodna godba". Toda poulični plakati nam sedaj na naše veliko razočaranje naznanjajo, da bo sviral vojaški orkester 97. pešpolka. ,emu neki vse to. Slovenska trž. narodna godba je prav dobro izvežbana v plesnih komadih in zasluži, da jo Slovenci podpirajo. Če se visoki gospodje, ki sede v odboru za prireditev C. M. plesa sramujejo delavske godbe, je z njih stališča to umevno. Toda čemu pa imamo potem pravzaprav svojo godbo. Prva slovenska tržaška narodna godba obstoji iz 40 delavcev, ki so tako požrtvovalni, da si raje pritrgavajo od ust, samo da vzdržujejo ogromne stroške, katere ste ? Ne upate si pokazati obraza. Prav, imate. Videla bi itak samo obraz podlega strahopetca...11 Saint-Andre se je stresel Drhtljaj gneva ga je izpreletel od nog do glave. »Vedite*, je nadaljevala, „da se nihče ne more dotakniti nekaznovan Florize de Roncherolles. O teh podlih razbojnikih niti ne govorim; kdo bi se nadejal od njih kavalirskega čuvstva... toda vi, ki ste plemenitaš, poglejte me, kakor vas gledam jaz ako se upate!" S ponosno, naivno-smelo in neizrekljivo mično gesto je snela kapuco, ki ji je pokrivala glavo. Bila je velika, vitka, gibka liki trstika, in vendar krepka v vseh klasično čistih linijah svoje postave. Ogorčenje ji je odevalo lice z rožnato barvo; nekoliko krepke ustnice so se odpirale kakor koralov cvet. Svit njenih rjavih oči je bil mehak kakor svila. Bogati rjavi lasje so ji padali v težkih kitah na deviške rame. Sijala je od mladosti. Njena lepota je bila tolikšna, da nikjer ni mogla ostati neopažena. Trinquemaille je nehote zažvižgal v znak občudovanja. Bouracan je zazijal in izbuljil oči. Corpodibale si je popravil bivo-lovino in zavihal svoje ogromne brke. Stra-patar je pomežiknil z očmi. imajo s plačevanjem godal, krojev, kapelnika, muzikalij i. t. d. Kolikor nam je znano, so ti delavci tako požrtvovalni, da plačujejo po 8 K mesečno za vzdržavanje godbe. Kaj pomeni ta davek za delavca posebno pri sedanji draginji in njih revnih plačah — mora vedeti vsak trezen človek. Ali bi ne bila sveta dolžnost gotovih krogov, da bi se torej naiprej obrnili do narodne slovenske godbe ! V soboto, dne 20. januarja sta bila povabljena predsednik godbe g. Slavec in kapelnik g. Majcen v kavarno »Balkan*, kjer sta ju pričakovala predsednik odbora za prireditev C. M. plesa g. dr. Čok in tajnik. Dr. Čok ju je prosil ako bi bila pripravljena dati godbo za C. M. ples na razpolago, v kar sta imenovana gospoda z veseljem privolila in z ozirom na narodno prireditev stavila še zelo nizko ceno. Definitivni odgovor bi moral dobiti g. Slavec v četrtek. Odbor za prireditev plesa je imel med tem že sejo, a slovenska narodna godba še sedaj ni dobila odgovora. Najbrže so se gospodje sramovali dati negativni odgovor in so raje stvar zamolčali in naznanili na plakatih da igra vojaška godba. Kaj poreče k temu naš siromašni tržaški narodni slovenski delavec, ki gori same ljubezni do ubogega naroda ima in kot plačilo zato nehvaležnost. Naše mnenje je: na Cir. Met. plesu bi morala svirati »Prva slovenska tržaška narodua godba* ne oziraje se nato, ali obstoji iz samih delavcev ali pa višjih gospodov. Svoji k svojim! Župan Zurc še ni v preiskavi. Z ozirom na naše tozadevno poročilo od nedelje se nam iz zanesljivega vira iz Novega mesta sporoča : Župan Zurc še ni v sodni preiskavi, istotako tudi ne v notici omenjeni duhovniki Govorica o dozdevni preiskavi je nastala iz kombinacije, ker se sliši, da so se Podgorci iz stopiške in podgrajske fare pritožili zaradi nepravilnosti, ki so se uganjale s pooblastili in da so bili v to svrho nekateri že zaslišani. Smatra se da je zadeva z nepravilnimi pooblastili v zvezi z županom Zurcem in župniki, ki so zanj agitirali, se je v do-, tičnih krogih mislilo, da so tudi župniki in Zurc že v sodni preiskavi. Mogoče je, da so, a gotovega o tem še ni nič znano. Da drž. pravdnik v slučaju če bi se tu omenjena zadeva z pooblastili res sodnijsko preiskovala o tem obvesti tudi politično oblast glede župana in škofijski ordinarijat glede župnikov, to je v takem slučaju navadno uradno postopanje. Glede zadnje opombe v nedeljski notici pa je toliko gotovo, da so se res zavedni naprednjaki odkar so sami videli, da je Zurc zdaj vendarle moral postati klerikalec, odločili, da ne zahajajo več k Štem-burju. — To v pojasnilo nedeljskemu poročilu. Osebna vest. Premeščen je od deželnega sodišča v Ljubljani k okrožnemu sodišču v Novo mesto avskultant gosp. Tomo Tollazzi. Royal de Beaurevers pa je bil prebledel kakor zid !... Nekaj trenotkov je plavalo težko molčanje nad tem prizorom, ki ga je gledalo mračno oko Nostradamovo. .Tako lepa !“ je zamrmral Royal sam pri sebi. »Tako lepa, tako ponosna in čista! Kako ji sije nedolžnost v očeh!... Oh, raz-grizel bi to roko, ki se je je doteknila, to podlo razbojniško roko, ki jo je izročila!... Rekla je: podli razbojniki !“ »Poslušajte!" je povzela v tem trenotku Floriza de Roncherolles. .Zberite moje služabnike, ki ste jih razkropili, in spremite me do kočije; potem, gospod, pozabim morebiti, kar ste storili!“ Saint-Andre je naglo pristopil k njej in jo prijel za roko. „Toda jaz!“ je vzkliknil. „Ali bom mogel kdaj pozabiti ljubezen, ki mi pali srce ?“ Floriza se je komaj premagala, da ni zakričala od sramote. „Oh“, je zajecfala, „kdo ste ?“ „Kdo sem ? Ali ne uganete ? Poglejte me torej ! Tu vidite človeka, ki umira zaradi vas, njega, ki vam je pripravljen dati svoje ime in svoje imetje, njega, ki vas prosi 2e leto dni na kolenih, da ga vzemite Istrski deželni zbor ne bo sklican v tekoči sesiji k zasedanju, ker so se nagodbena pogajanja med hrvaško-slovenskimi in italijanskimi zastopniki razbila. Tržaško namestništvo bo še skušalo obnoviti pogajanja ; dozdevni rok za nadaljevanje odnosno obnov-vljenje pogajanj pa še ni določen. Nadzorniki srednjoškolske telovadbe. Na- učno ministerstvo je odredilo, da se za vse kronovme sistemizira že v teku drugega semestra tekočega šolskega leta 12 mest nadzornikov za telovadbo na srednjih šolah in pripravnicah. Vihar in nova zima. Iz Dolenjske se nam poroča : Naši Gorjanci, katerih eden odrastek sega proti izhodu, drugi proti jugu, so res dober vremenski prorok, kakor je ljubljan-čanom Krim. — V soboto dopoldne so nas gledali s temnim meglenim obrazom, zvečer po smo že dobili močno burjo in dež, po noči pa novi sneg in novo zimo. Potniki, ki jih je dobila noč na prelazu čez Gorjance pripovedujejo, da je tamkaj razsejal hud snežen vihar. V nedeljo je letela nizko preko Gorjancev velika jata žrjavov glede katerih Podgorci pravijo, da za tako jato rada pride huda zima, ali slabo vreme. — Iz Kočevja se poroča, da je tudi po kočevskem okraju razsajala huda burja ter prinesla mnogo novega snega. »Ljubljanski šahovski klub" ima svoj vsta-novni občni zbor, ki se 26. t. m. vsled nastalih zaprek ni mogel vršiti, danes 31. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije „Pri starem Rimljanu" na Rimski cesti 4. — Vsi prijatelji šaha se vabijo k zanesljivi vdeležbi. V elektroradiografu »Ideal" v Ljubljani prikazuje danes (v sredo) in jutri (četrtek) velezanimiva drama »Zivljensko veselje" v dveh dejanjih z gospo Polaire, svetovnoznano pariško plesalko. V petek specijalni večer samo en dam pri vseh predstavah največja senzacija »Odvedenje v aeroplanu", zasledovanje aeroplana z ekspresnim vlakom, izredna učinkavost. V soboto senzačna drama »Ako umirje ljubezen". Od sobote naprej trajajo večerne predstave ob delavnikih: od 7. do 8 in pol, od 8 in pol do 10 ; ob nedeljah in praznikih od 6. do 7 in pol, od 7 in pol do 9, od 9 do 10 in pol, torej trajajo večerne predstave po poldrugo uro, pri dosedanjih cenah. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Zagreb, 30. jan. Ban Čuvaj hoče vsako pošteno kritiko njegovega nezakonitega in pravice hrvaškega naroda teptajočega postopanja v kali udušiti. Včerajšnji večerni listi so bili vsi konfiscirani. Zlasti strogo prega- za soproga — njega, ki je pripravljen, boriti se za vas z mečem v roki zoper vesoljni svet!“ ..Roland de Saint-Andre!" Obupno se je iztrgal ta krik iz prsi mlade deklice. Z jeznim sunkom je oprostila svojo roko in odskočila, bleda kakor smrt. .Res, gospod", je dejala. »Po vašem izdajstvu in po podlosti vaših sredstev bi vas bila morala spoznati !* Saint-Andre je zaškripal z zobmi, rekoč : »Makar da sem podlež in izdajalec; toda ljubim vas! Ne marate me... Dobro; vzamem vas torej s silo!... Dovolj besed. Imam vas. In ne izpustim vas več J* ln zopet se ji je približal. Floriza si je zakrila oči z roko in kriknila : »Ah! Ali ni tukaj niti enega moža, da bi me rešil tega strahopetca !“ Povesila je roko in se ozrla obupno okrog sebe. In čudno, nezaslišano! Obrnila se je proti Royalu de Beaurevers, ki je stal nepremično, kakor okamenel od strmenja. K njemu, ki je bil kruto položil svojo roko-nanjo, je dvignila Floriza sedaj svoje solzne oči 1 nja vlada liste hrvaško-srbske koalieije, ki v posebnih uvodnikih dokazujejo na podlagi temeljnih zakonov ustave neutemeljenost razpustitve hrvaškega sabora. Zadar, 30. jan. Vsled intervencije cesarskega namestnika grofa Attemsa je obstrukcija pravašev v dalmatinskem deželnem zboru v toliko prenehala, da je bil odobren proračun in da so bili sprejeti nekateri, zboljšanje učiteljskih plač tikajoči predlogi, ki so se odkazali finančnemu odseku. Nato je bil deželni zbor odgoden. Cetinje, 30. jan. Slavnosti, ki se vrše povodom proglasitve bolgarskega prestolo-naslednika Borisa za. polnoletnega, se udeleži tudi črnogorski kraljevič Danilo, ki je že odpotoval. Potuje preko Belgrada v Sofijo. Dunaj, 30. jan. Bivši poljedelski minister in krščansko-socijaini poslanec Ebenhoch je umrl. Bil je eden med prvimi ustanovitelji nekdaj tako močne, sedaj v razsulu se nahajajoče krščansko-socijalne stranke, ki zlasti na Dunaju zgublia sedaj počasi ves svoj vpliv. Za Luegerjem druga opora krščansko-socijalne stranke — dr. Ebenhoch. Peterburg, 30. jan. V Mandžuriji, zlasti v Mukdenu vlada terorizem in popolna anarhija. V nedeljo zvečer sta dva ugledna člana stranke naprednjakov umorila predsednika državnega sveta. Vzrok politične persekucije stranke naprednjakov in revolucijonarjev. Peterburg, 30. jan. Povodom obiska angleških parlamentarcev v ruski prestolici je mestno starešinstvo napravilo včeraj njim na čast slavnosten banket. V posebnem nagovoru je ruski general RSrberg posebno povdarjal angleško-rusko prijateljsko razmerje in je tudi napil angleški vojni sili kot varuhinji svetovnega miru. Odgovarjal mu je neki višji angleški častnik, ki se je izrazil da bo angleški vojak srečen se bojevati ob boku ruskega vojaka proti skupnemu sovražniku. V političnih in diplomatičnih krogih komentirajo ta odgovor angleškega častnika tako, da je ta „skupni sovražnik1* Anglije in Rusije — Nemčija. Lizbona, 30. jan. V mestu je delavstvo proklamiralo generalni štra,k. Mestne plinarne in elektrarne straži močno pomnoženo vojaštvo. Večina obratov je ustavila delo. Prodajalne so zaprte. Promet počiva. Tudi gledališča so zaprta. Številne in močne vojaške patrulje krožijo po mestnih ulicah. Atene, 30. jan. Slavnosti v Sofiji se udeleži tudi grški prestolonaslednik. Odpotoval je že v Carigrad, odkoder odpotuje v bolgarsko prestolnico. Tripolis, 30. jan. V mestu ničesar novega, ravnotako tudi ne v Derni in Benga-ziju. Pri Tobruku so pondeljek zjutraj skušale številnejše turško-arabske čete napad na italijanske utrdbe. Napad je ponesrečil. Sicilija, 30. jan. V mestu Cataniji ie priredilo meščanstvo socialističnemu poslancu in časnikarju de Felice Guiffridi slavnosten obed povodom njegove vrnitve z tripoliškega bojišča. De Felice se je začetkoma zelo navduševal za italijansko vojno ekspedicijo v Tripolis, pozneje pa je njegovo navdušenje ponehalo in je začel trezno kritizirati taktiko italijanskih generalov, vsled česar je moral zapustiti bojišče po nalogu vrhovnega poverjeništva. Razne vesti. * Zajec kot tat. V Kojetinu na Češkem je šla te dni neka žena iz hranilnice, kjer je dvignila 1500 K, proti domu. Denar je zavezala v ruto. Ob poti zagleda zajca, ki je ležal, in mislila je, da je mrtev. Vzela je ruto, v kateri je bil denar, in ga je z njo zvezala, nato pa je hitela domov. Komaj pa je napravila par korakov, se je zajec, ki ni bil mrtev, prebudil in zbežal z denarjem vred. Žena zdaj zaman išče zajca, ki ji je „ukradel“ 1500 K. Pa še tožiti ga ne more ker ne ve niti kako se piše niti kje stanuje. + Drzen vlom pri belem dnevu: V prvem dunajskem okraju se je minuli petek popoldne dogodil drzen vlom. V zelo obljudeni in živahni ulici Wipplingerstrasse je dalj časa opazoval izložbeno okno neke bančne menjalnice neki sumljiv človek. Ko je isti zapazil, da ni v bančnih prostorih žive duše, je z nogo udaril po šipi, ki se je z groznim hrupom razsula. Nato je v naglici pobral ves denar in vrednostne papirje, ki so mu prišli pod roke, nakar je zbežal. Ko so ljudje začuli grozni ropot, so vsi vreli na lice me sta ter se takoj spustili za vlomilcem. Začela se je prava gonja. Ljudje so po ulicah kričali: „Primite tatu! Držite vlomilca!' Tat je med begom pometal ves denar in vrednostne papirje od sebe in ko je zapazil, da mu ni mogoče ubežati, se je dal mirno in povsem hladnokrvno prijeti. * Verska blaznost na Ruskem. V rusko-poljskein kraljestvu se je že 1. 1906. pojavila med tamošnjimi katoličani neka nova sekta. Njen ustanovitelj je bil neki kapucin oče Honorat, ki se je pa pozneje skesal ter se udano pokoril rimski kuriji. Kljub temu da je Honorat opustil nadaljno agitacijo za novo vero, je sekta vedno bolj napredovala in šteje sedaj okrog 10.000 pripadnikov, ki so se ločili od rimsko - katoliške cerkve in ustanovili svojo lastno, t. zv. cerkev Marjavitov. Sekto vodi okrog 60 duhovnikov. Nova cerkev pa je dobila tudi mnogo svojih privržencev tudi v Ameriki med tamošnjimi poljskimi izseljenci. Ameriška cerkvena podružnica šteje še enkrat toliko udov in 250 duhovnikov. Sekta posebno časti mater božjo in predvsem ono v samostanu Oenstohova. Leta 1907 je rimski papež pro-klel sekto Marjavitov: vendar je ruska vlada priznala na spiošno ogorčenje Vatikana sekto za versko družbo in za enakopravno z drugimi verskimi konfesijami. Nedavno se je v okolici mestu Lodz pojavil mariavitski duhovnik Kovalski, ki je svojim vernikom zatrjeval, da bo on, kakor Kristus po smrti vstal od mrtvih. Tem besedam so popolnoma vrjele nekatere mariavitinje in so sklenile da križajo Kovalskega, da se na ta na čin prepričajo o resničnosti njegovega pro-rokovanja. Duhovnik Kovalski je začetkoma tudi v to privolil. Vendar se je pozneje zbal mukotrpnega križanja in smrti ter se je začel skrivati pred fanatičnimi ženskami, da bi tako ušel gotovi smrti. Toda slabo je naletel. Versko blazne ženske so ga poiskale v skrivališču in ga začele pribijati na križ. Nasilne smrti na križu so ga še pravočasno rešili orožniki. Kovalski si pa več ne bo želel mučeniške smrti na križu. * 86 aretacij v eni noči. V nedeljo je bilo v Gradcu aretiranih 86 oseb, 26 ljudi pa ekspediranih odgonskim potom. Tudi dobro znamenje tisočletne nemške kulture. * Grozna eksplozija. Iz Londona poročajo: V Suidumu je v kitajski smodnišnici nastala grozna eksplozija, ki je uničila 150 Človeških bitij. *Avijatična nesreča. Na letališču La Vi dammee pri Parizu je neki nemški letalec Schuld s svojim aeroplanom iz visočine 12 m na tla. Aeroplan se je ves razbil. Letalec pa je ostal pri življenju. Odnesel je le nekaj prask. „ Strašna rodbinska drama se je odigrala v soboto v artilerijskem arzenalu na Dunaju. Upokojeni major Gustav lloller je ustrelil svojo soprogo s samokresom in nato še sebe. Vojaška komisija je našla pismo, v katerem je bilo naznanjeno, da je zakonski par sklenil skupno umreti. Kot vzrok svoje ga dejanja je navedel svojo neozdravljivo bolezen. * Samostan zgorel V mestu Puy na Francoskem je zgorel več kol 500 let stari samostan Sv. Klare, ki je bil znan po svojih nenavadno bogatih zakladih. * Praznoverje. V vasi Saint Donan v bretonskem okraju na Francoskem se je zgodil pretečeni teden dogodek, ki jasno priča, kako daleč privede ljudstvo praznoverje Trije mladi fantje so se vračali pozno v noč pijani domov. Na potu so zagledali mladega osla, ki se je pasel v cestnem jarku. Bretonci so precej praznoverni ljudje in so prepričani, da so duhovniki mtseca januarja lahko spremene v žival. Vsi trije so bili na domačega župnika silno jezni. Ker so bili prepričani, da se za imenovanim oslom skriva duhovnik, so sklenili se kruto maščevati. Tolkli so po oslu toliko časa, da se je mrtev zgrudil na tla. Ko so bili vsi trije prihodnjega dne aretirani, so izjavili da niso umorili osla, ampak domačega duhovnika, ki se je sprehajal po travnikih v pobobi osla. * Francoske nune na Tirolskem. Iz Francije izganjajo samostanske lenuhe, v Avstrijo pa jih sprejemajo. Te dni je mestna občina Hall na Tirolskem prodala francoski kongregaciji sester ,Srca Jezusovega neko staro samostansko cerkev z vsemi gospodarskimi poslopji in drugimi pritiklinami za 300.000 kron. Pri kupčiji je baje v korist te iz Francije izgnane kongregacije posredoval neki član avstrijske cesarske rodovine. * Neumna stava. V vasi Weng na Gorenje-avstrijskem je v nedeljo 42-letni kmet Fraušer stavil s svojim hlapcem Sollinger-jem, kdo izpije tekom ene ure tri litre žganja. Oba sta začela piti. Že pri drugem pa se je kmet zvrnil nezavesten vznak na tla in obležal — mrtev. Sollingerja pa so morali težkobolnega odpeljati v bolnico. Fraušer je bil oženjen in je bil oče osmih otrok. * Cesar, ki je mnogo jedel. Nemško-rimski cesar Karol V. je leta 1556 umrl v samostanu sv. Justinije na Španskem in sicer vsled tega, ker je preveč jedel. Splošno so bili mnogi ugledni ljudje iz viteških časov veliki jedci. Neki sotrudnik „Revue Hebdomadaire* je napisal o tem daljši članek, v katerem pravi, da Človek ne more. verovati, ko čita, v kakih količinah so prihajala jedila na mizo velike gospode, a zdravniki so tudi tedaj priporočevali zmernost v jedi in pijači. Vitezom se še ne bi moglo toliko zameriti te nezmernosti v jedi, lov in viteške igre so bile sposobne, da človeka izčrpajo in so zahtevale nadomestilo v obilni hrani. Karol V. ni mogel navajat’ teh razlogov v svojo obrambo, ker je bil suh in vedno bolehen, in ki mu je obilna hrana bila vedno bolj na škodo, nego li v korist. Zdravniki so ga zaman opozarjali na opas-nost, ki jo donaša tako pretirano hranjenje. Tudi v samostanu, kjer je živel spokorno, se ni mogel brzdati v jedi in pijači. Njegovim podanikom je bil znan njegov apetit, zato so mu pošiljali od vseh strani jedi, ki jih je cesar vedno sprejemal s hvaležnostjo. Tako je zapisano, da je postrvi dobival iz Borgosa, melone in breskve iz Benetk, divjačino in vino iz Medine,' jegulje iz Sevilje i. t. d. * Splošna stavka na Francoskem. Na nekem shodu v St. Etiennu je 200 rudarjev sklenilo prvega marca proglasiti splošno stavko rudarjev, če ne bo vlada ugodila zahtevi rudarskih organizacij, da se določi meja minimalni mezdi ter se uvede vsem urnik in dnevna pokojnina 2 franka. * Nesrečna princezinja. V Potsdamu pri Berlinu so se splašili konji s kočijo, v kateri je sedelo 13-letno dekle, princezinja Marija Avgusta Anhaltska. Kočijo so konji prevrnili. Kočijaš in lakaj sta bila težko ra-njenaj Princezinji pa se ni ničesar hudega pripetilo; dekle je samo omedlelo. * Zdivjani bik. V Parizu je v ponedeljek neki bik ušel iz hleva, divjal po ulicah in nabodel nekega stražnika, ki je takoj umrl. Tudi neki vojak, ki je hotel podivjanega bika vjeti je bil nevarno ranjen. Konečno sa razjarjeno živino pognali v neko ozko ulico in jo ustrelili. Mali oglasi. To/lnivi bolj pos turno Jensko k dveuia otrokoma loUolil ga , o za čez dan. Ponudbe na uprav* „Jutra“ ▼ Ljubljani. dobro cello. — PonudLe upravništv« AUpl otJ nJutra“ v Ljubljani. cm nižješolca na stanovanje, even-%J LLltJ St) tualno tudi hrano. Natančnejš# pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani. 11 ni m yoz^ek z tremi koleai za vožnjo bol-XV. lipim nita. Naslov pove npravniitvo „Jutra* v Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni arednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polili) v Trstu. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. n. (M) obrestuje hranilne vloge po ii 0| * Ljubljani ^ '2 O brez vsakršnega odbitka, Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. i\~ Rezervni zaklad: nad pol milijona. PODRUŽNI C A LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, F*iazza dolla Borsa lO Centrala v Ljubljani — Podružnica t Gorici. Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniika glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. * VVDROUA 8 TOVARNA J HRANIL s | PRA6A-VIM j JUVDROUItn ta dobra žitna kava. | otroška moka. oblati in drugi izdelki edino .svoje vnite. Ča^opii ..Domači Prijatelj '- Zahtevajte cenik I NAROČAJTE NOVI — jubilejni cenik s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno! Za ženine in neveste naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNION“, ---------------------------- Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. ©0 Adx*esap fe® ki vsebuje stplosne praktične tabele, železnice, pošte po-htično, finančno in deželno upravo, sodišča, Šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni rtper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov in društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izule v par dnevih v založništvu tvrdke Univ er stil v Ljubljani Cena lO. HL. Naslovne označbe vsebine so trijezične tn sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresat~‘, Pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v niem producenta. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker vem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrini id oči m orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen eollier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 8% double-zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak riziko izključen. Hfitel ..TRIBLBV" na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir. X)CD0C>00<