Raznoferosfi. X Za 12 mllijonov ustanov. Mitres Bylandy vdova nekega tvorničarja v Manchestru, ,je v svoji oporoki zapustila v dobrodclne svrhe dvana.jst milijonov kron. Oetvori znesek od te vsote je darovala že v svojem življeniu v dobrodelne svrbe. M*'d drugim je ustanovila velikansko knjižnico Rylandy, ki je vredna več milijoriov. X Gregorianskt koledar na Eitajskem. Iz Pekinga poročajo, da z lptom 1909 naraerava tudi Eitaj^ka vlada uvesti zapadnoevropsko časoštetje. Tako izpodrine vsaj v javnem življenju grpgoriaaski koledar kitajskega. ki je bil v nebeškem cesarstvu v navadi že tisočletja. X 83.000 odpuščenih delavcev. Iz Londona javljajo, da so lastniki ladj«delriice Tyoe ob severovztočni obali odpustili 83.000 delaveev. Beda je njihov delež! X Na Anglfškem je umrlo lani 2800 otrok zaradi opeklin, dobl.jenih pri pečeh in ognjiščih. X Eoliko znosijo čebele. Pri zadnjem štetju 80 našteli v Avstriji 995 281 panjev, iz katerih se dobi v enpm letu 56.881 meterskih stotov medu in 3293 mfterskih stotov voska. Ako se računi raed povprečno po 1 E, vosek pa po 3 E pri kilogramu, znaša to skupno vredoost 6,666.500 K. Ako bi se hot^lo odpeljati ves vosek in med ene letiue, bi potrebovali 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10 000 kilogramov. Eer pa tovorni vlak navadno niraa več kakor po 20 polnih voz, bi potrebovali 30 tovoraih vlakov. čebelice 8C vse to znosile v praških in kapljicab. X Marljivost čebel. Neki prirodoznanec, ki je obširnpje proučaval marl.jivost č<-bel, je našel, da morajo te pridne živalce obleteti nič manj npgo 1 in pol milijona ijosamezuih «vetic, da naberejo 1 kilograra sladkorja, da dobijo 1 kilograrn medu, ki ima približno 75 odstotkov sladkorja, je potrebno okolo 1,005.000 cvetic. X Eaj je delal cesar Tiljem na Angleškein. Augleški statistiki imajo za vsako budalost dovolj časa. Tako je izračunil neki tak statistik, da je cessr povodom zadnjega obiska v Highliffe'U podpisal 1000 državnih aktov, napisal 200 pisem, rital 100 časopisov, prnvozil na avtomobilu 1500 milj, izprehajal se 10 ur, cepil štiri drevesa, obiskal 2 cerkvi, ustrelil 700 fazanov in jerebic. spal 147 ur in izdal 7200 mark za prenočišča in 14.000 za avtomobiNke stroške. X Francosko prebivalstvo nazndnje. Dožim se je od leta 1896. do 1905. rodilo na Francoskfm povprečuo 839 843 otrok. je padlo to štrtvilo leta 1906. na 806 847. To je tern žalostuu-je, ker je bilo lnta 1905 le 295 924 porok, a leta 1906. pa 306.487. Seveda je treba upoštevati, da je povprečno število lofeeuih zakonov od leta 1896.—1905 bilo le 8105, a leta 1906. je naraslo število na 10 573. X M»d Niagnre. (Ma energija, ki bl se mogla učrpati iz Niagare, se ceui na tri milijoue in pol konjskih sil, kar znači na l^to prihranka 50 milijonov ton kamenega oglja ter 612 tnilijoDOv in pol kroo. X Bolgarsko Tspn^iliško Tprašanje. Eakor javljajo iz S fiJH, je ministr-<ki svet skleuil pozvati na vseučilišče nazaj vse lani od>lovljene profesorje, izvzemši rektorja Eisova. S tem je to vprašanje rešeno. X Umetnine t franeoskih ccrkTah. Francoski nau^ni mioister Di brez povoda v zadnji seji ministrskega sveta predlagal. naj se e-rkvene umetuine shrauijo v okrajuih muzejih. Posebno, odkar je cerkev skregana i državno oblastjo, delajo razni -starinarji čimdalje bol|e kupčijp z župniki za cerkvene iirnetninc. Na vsera Fraucoskera je nad 30 000 cerkva. ki imajo za umetnost in arheologijo drai/oceuB predmete Seveda ni mogoče toliko c^rkva neprt-stano nadzorovati, da bi se jih ne polastila dubovniška lakomuost. X Eoiiko d»bifka ima pošta od pozabljifih Ijudi. Največ dobička daj-jo pošti pnzabljivi in raztre^eni l.judje, ki frankirajo >vo.je pošiljatve z napičninii, nezadostuimi znamkami ali pa sploh pozabijo ua naslov V letu 1906./07 (upravnem) je preostalo svvtovni pošti 293/4 milijoijov takih pis^rn ia dru.'ih poštnih pošiljatev. Po določenem času namrfč zapade pošti, čpsar ni mogoče dostaviti n^ odpušiljatelju ne tistt-mu. ki rau je pošiljatev uamenjpna. Zapadlih 293/4 mil. poštnih komadov je obss-galo razna plačilna sredstva, namreč bankovce v vrednosti 330.000 mark, nadalje fekov m.enic in _namk za 131/_ milijonov niark, skupno tedaj skora.j 14 milijonov msirk. Cndno jp, da stcvilo pozabl|ivih iu raztresenih Ijudi narašča z vsakim |. tom. S^veda je treba vedeii. da je imela svptovna pošta v upravuem letu 1906./07. v prom^tu 4800 milijonov poštnih komadov. med temi je bilo 2800 milijonov pisem, 112 milijonov tiskovin, 830 milijouov dopisuic in razglednic itd. X Boliko je iznmiti-l.jev? Mnogo vec, npgo se navadno misli. Neka angleska statistika pravi, da se ,je samo leta 1905 podelilo 2,625.745 pstentov na vsera svetn. Samo Japonska izkazuje lepo število 11.000 Za njo pridf Norv>ška in Ensija vsaka s 17.000 izumi. Švndska, Španiia, Šviea, Italija ia Av-tro Ogrska imajo po 24.000 do 84.000 palentv, dočiin jih je Kanada dospgla 100.000. Nemčiia jih ima 200.0C0, Belgija pa 203.000. V Angliji lih je 226.000 na Franco-_em 385000, v Zedinjenih državah ameriških pa 850.000. X Salomonsiii odgovor. Pri neki žeIez^iški nezgodi je i/gubil živl.j«'nie l.jublj^ni mož gospe A Odškoduine je dobila 15.000 K Kraalu potem je bila zopet npsreča ter je neki mašinist prišnl ob desuo nogo. I>obil je 20.000 K. Ko je to zvednla gospa A , prišla je k ravnatelju, češ: „Mašinistn je bila odtrgana le ena noga in je dobil 20.000 E. jaz pa spin izgubila svojega žarko Ijublieripga moža a dobila sem le 15 000 K." Eavnatfl.j ji je mirno odgovoril: ..Draga gospa. ta ubogi mašinist si niti za 20 000 K ne more kupiti nove noge, a vi si s svojirai 15.000 E lahko dobite moža in še mlajšega kakor je bil vaš pokojui". X Dragl rokopfs. V arhivu v Pnrugiji so našli 14 rokopisov slavnpga virtuoza Paganinija. Neki antrleški bankir je ponudil za teh p^t rokopisov 288.000 K, Ain^riean Mnrgan, znani Ijubitelj stariti, pa je ponudil za 10 roknpisnv 9b0.000 E. Italijansko rainistrstvo je prodajo prepovedalo, ker kupi rokopise italijanska vlada.