Poštrtftia plačana v^gotovlal Maribor, ponedeljek 22. mafa 1051 Stev. 1*6 ♦o if\) . iv. MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Uradnlltvo bi upravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnlltvft 3440, uprava 2486 Uhaja razan nadelja In praznikov vsak dan ob 19. url / Volja maasčno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa oprojema tudi oglasni oddelok ,Jutra" v Ljubljani t Faitnl čekovni račun it 11.400 11 JUTRA 19 OB Samomor nemške socialne demokracije PO SVOBODNEM IZGLASOVANJU ZAUPNICE ADOLFU HITLERJU. Spričo velike diplomatske bitke za rešitev razorožitvene konference v Ženevi, ie svet skoraj popolnoma prevzel tragični samomor nemške socialne demokraciji, kj ga je izvršila preteklo sredo Popoldne pred očmi cele berlinske P°-slanske zbornice in državnega kancelarja AdolfaHitlerja. Poslanci tiste socialne demokratske stranke, ki je bila z brutalno silo zatrta, kateri so bile vzete vse sindikalne organizacije skupaj s premoženjem in tiskom, so prostovoljno in navdu šeno glasovali za Hitlerjevo zunanjepolitično deklaracijo in so s tem dali zaupnico njegovemu režimu in vsemu kar počne — tudi ž njimi! Nihče, kdor je poznal to samozavestno stranko, ki je še pred ne-k3|j meseci napovedovala, da bo s silo Preprečila vsako zmago fašizma, ni niti v sanjah pričakoval, da bo končala tako žalostno, kakor je sedaj. Vsa zgodovina strankarskega življenja ne pozna sličnega primera, kakor je bila v sredo zaupnica nemških socialnih demokratov Adolfu Hitlerju! Kako naj si to razložimo? Če bi uporabljali za odgovor na. to vprašanje mnenja meščanskih politikov, bi dobili od ^Delavske Politike* in »Vplks-stimnie« prav gotovo oblastno za trd i-da j^to obrekovanje s strani sovraž-n'kov nlirksizma, zato naj govori rajši ',eliki voditelj belgijskih socialnih demokratov, poslanec in minister Emile Van-d ® r v e 1 d e. Vandervel.de je namf eč odgovoril na vprašanje, kako se je moglo goditi, da je nemška socialna demokracija taiko vdano podlegla Hitlerju, v francoskem tedniku »M ar lanu e« z dvema vprokoma. Prvi je bilo nespravljivo sovraštvo med socialno demokracijo in komunizmom, drugi pa že iz svetovne voj-he znani patriotizem nemških socialistov, ki si ne morejo kaj, da bi spričo bajhujših nasilstev ne bili pred vsem Nemci in Germani, a potem šele svobodni •Judje in zastopniki delavskega razreda. Ta definicija odličnega belgijskega sojinega demokrata pa postane še vse bolj resbična, če sežemo le po nekaterih be-Sedah nemških socialnih demokratov sa-ftiiih. Ko se je delalo še pred Hitlerjevo zmago za sporazum med socialisti in komunisti, ^ socialisti odgovorili: »Uradno jc komunizern izza vojne istoveten z boljševizmom, s katerim nemško svobodno organizirano delavstvo ni hotelo imeti nikoli niti najmanjšega opravka. Sredi ne- vihte teh zadnjih dni ne izgubljamo glave in si ne damo vzeti svojega upanja. Stojimo pa na stališču, da je socializem svobodnega delavskega gibanja 1 e n e m š k a zadeva (eine deutsche Sache).« Če je še kdo dvomil o tem, da je nemška socialna demokracija najprej nemško nacionalna, nato dolgo nič in šele naposled internacionalna, potem po teh besedah pač ne more več dvomiti. A v podkrepitev tega naj veljajo še sledeči stavki, objavljeni po »Socialistični agenciji« dva dni po Hitlerjevi zmagi: »Novi vladi v rajhu je poverila mandat neoporečna večina. Kar se tiče mednarodnih pogajanj, ima torej zanje docela jasno poverilo. Ta vlada je vsekakor trdnejša od vSeh prejšnjih ministrskih svetov. Reči moramo, da je toliko trdnejša, kolikor je posledica globokega razočaranja, ki ga je leta in leta doživljal nemški narod... Potrebni sta zmernost in modrosti hkrati s popolno, jasnost jo glede obrambe ljudskih koristi v zunanji politiki: zato pa tudi zmernost in modrost v notranji politiki.« Po vsem tem ni torej prav nič čudnega, če so poslanci te stranke v sredo prostovoljno, torej iz notranjega prepričanja glasovali za zaupnico HI tl e r j Ul Van-dervelde pravi ob koncu svojega članka: »Treba je priznati, pa naj si je to priznanje še tako trpko, da je del nemškega delavskega razreda, predvsem sindikalisti, pripravljen dati se polašistlti, kakor se je n. pr. pofašistilo v Italiji z Aragono vse preveč sindikalnih organizacij.« Vander-veldove ugotovitve in besede same nemške socialne demokracije nam pa nehote vsiljujejo vprašanje: Ali niso naši tukajšnji socialni demokrati, ki so Nemci ali renegati, prav taki, kakršni so njihovi tovariši v Nemčiji, da so najprej nacionalni Nemci, potem dolgo nič in šele naposled internacionale!? Besno sovraštvo, ki so ga pokazali napram Slovencem in Jugoslaviji ob prevratu 1.1918. in 27. januarja 1. 1919., kakor tudi v posameznih primerih neštetokrat vse do danes, nam to več ko potrjuje. Jabolko ni padlo daleč od drevesa! Tudi njim je socializem svobodnega delavskega razreda »nur eine deutsche Sache«! Res, več ko tragičen je konec, ki ga je doživel toliko slavljeni »internacio-nalizem« socialne demokracije. Druga internacionala je mrtva in ne bo nikoli več doživela pomembnejšega novega vstajenja, še manj pa zmage. Gombosev obisk pri Dolifussu Sestanek obeh ministrskih p redsednikov izrazito političnega ZNAČAJA. SODELOVANJE AVSTRIJE Z MADŽARSKO. DUNAJ. 22. maja. Presenetljivemu Obisku madžarskega ministrskega bredsednika Julija Gombbsa na Dušiti In njegovemu nenavadno dolgemu razgovoru z zveznim kancelarjem ?'• Dollfussom % pripisujejo politični ^ diplomatski krogi izreden pomen. ^ zvezi z zelo določnimi izjavami JJ19 lžarskega ministrskega predsednl-v ' ki iili je podal v preteklem tednu ra* ‘^ropeštanskl poslanski zbornici o i^inerju med Madžarsko In Avstrijo seh katerih Je Izrazito poudarjal po-s >o interesno skupnost obeh držav, cJ*°vorl. da se bo podal zvezni kanon,^ Dollfuss že v prihodnjih dneh no *Vno v k'cr se bo nedvom-pr *°net sestal z Mussolinijem, četni .,.,?c ,iavah* uradno kot namen posti !ia ? P?dnis konkordata med Av-kur* *Manom Trenutni vladni v Budimpešti lu na Dunaju kaže v odnošajih napram Nemčiji prav vidni In čvrsti vzporednici In je verjetno. da sta oba vladna šela na predvčerajšnji konferenci temeljito rešila vse zunanjepolitične probleme, ki se tičejo istočasno Avstrije in Madžarske. Sicer pa je prisostvoval razgovorom med obema državnikoma tudi generalni ravnatelj za zunanie zadeve, Peter, kar dale srečanju med dr Dollfussom in OdmbiiHoin izrazito politični značaj. Ministrski predsednik Gtfm-bbs je odpotoval včeraj popoldne z Dunaja In se vrnil v Budimpešto. RINTELEN ODHAJA. DUNAJ, 22, maja. Današuji listi poročajo. da bo prosvetni minister dr. Rintclcn Še v teku današnjega dne podal ostavko. Kot njegov naslednik se omenja poslanec krščansko-soc'-1!-ne stranke dr. Aiger. V RIMU JE BIL DOSEŽEN SPORAZU M MED ITALIJO, FRANCIJO, NEMČIJO IN ANGLIJO. URADNO POROČILO. GLAVNI TEMELJI NOVEGA PAKTA. PRVA MNENJA TISKA. BERLIN, 22. maja. O obisku nemškega državnega ministra Goringa v Rimu se doznava iz dobro poučenih rimskih krogov, da se sme po končanih razgovorih z ministrom Goringom in francoskim ter angleškim poslanikom računati z možnostjo skorajšnjega podpisa pakta štirih velesil, kakor ga je predlagal Mussolini. RIM, 22. maja. Danes je bilo uradno objavljeno, da se je doseglo v pogajanjih med Mussolinijem, francoskim veleposlanikom de Jouvenelom, pruskim ministrskim predsednikom Goringom ter a.^leškim veleposlanikom Grahamom popolno soglasje ter je bil nato sklenjen pakt štirih velesil. Pri tem izrecno poudarjajo, da so se vršila pogajanja med Mussolinijem in de Jouvenelom v izredno prijateljskem tonu. Besedilo pakta je že na poti v Ženevo, kjer bo predloženo zastopnikom velesil. PARIZ, 22. maja. Vsi današnji listi objavljajo z velikimi črkami preko oelih strani senzacionalno vest, da so štiri velesile Francija, Nemčija, Anglija in Italija sprejele v Rimu po Mussoliniju predlagani pakt štirih velesil. Neki visoki funkcionar, ki je sodeloval pri teh rimskih pogajanjih, jc izjavil, da je bil pakt sklenjen za dobo 10 let in je bila njegova sklenitev mogoča le na ta način, da je Nemčiia opustila svoje dosedanje odklonilno stališče glede varnostnega pakta, ki ga je zahtevala Francija. Vsi dvomi, ki bi mogli vznemir- jati pred vsem države male antante, so popolnoma razčiščeni. Novi tekst pakta je mnogo daljši kakor ga je predlagal Mussolini v svojem prvotnem osnutku. Prej ko slej pa vsebuje načelo revizije mirovnih j>ogodb v okvirju in statutih Društva narodov. PARIZ, 22. maja. Današnji »Ordre« najostrejše kritizira postopanje francoske vlade v vprašanju sklenitve direktorija štirih. List naglaša, da se je Francija u-pognila pod mogočnim pritiskom ostalih velesil. Ker priznava novi sklenjeni pakt štirih velesil načelo revizije mirovnih pogodb, bi francoska vlada im> mnenju lista te pogodbe ne smela podpisati. LONDON, 22. maja, Vest o sprejetju pakta štirih veselil je naletela Pri vseh tukajšnjih listih na soglasno veliko zadovoljstvo. Listi pišejo, da je sprejem pakta konkreten uspeh miroljubnega govora nemškega državnega kancelarja Hitlerja, ki je tako ustvaril znosljivejše ozračje v Evropi. Z novim paktom je zo-pe* vzpostavljeno evropsko ravnotežje in so se vrnila ženevska razorožitvena pogajanja na novo, ugodnejšo pot. Glavno vprašanje, ki je nastalo po rimskem do-godku, pa je, kako bodo sprejele rimski sklep države male antante in Poljska in kakšno stališče bodo zavzele. Vlade prizadetih velesil morajo s tem resno računati. List pa upa, da se bo v Rimu že na. šel izhod, ki bo zajamčil tudi respektlra. nje interesov male antante in Poljske. Nazaj k položaju po sklenjenem premirju GLAVNA ZAHTEVA NEMČIJE JE P OPOLNO UNIČENJE VERZAJSKE MIROVNE POGODBE. NOVA URE DITEV NA PODLAGI WILSONOVIH NAČEL! PARIZ. 22. maja. Iz Berlina se poroča: »Bbrsenzeitung« objavlja članek o novi zunanji politiki Nemčije, katere smernice je označil kancelar Hitler v svojem zadnjem govoru v državnem zboru. List pravi, da je Hitlerjeva zasluga v tem, da je vnesel v borbo za osvobojenje Nemčije prav vse moralne sile nemškega naroda. Nova zunanja politika Nemčije si je zadala kot glavno nalogo, da najprej ugotovi na prav jasen način pravi Izvor versajske mirovno pogodbe, da prouči njegovo vsebino in da pripravi njeno revizijo tako v moralnem, kakor tudi pravnem ter nemško-propagandndm pogledu. Vrniti se moramo na točko, s katere se je razvila vsa ta nesreča, to je na predhodna mirovna pogajanja. List računa na podporo ameriš- kih Združenih držav, ker smatra, da je kriv današnjega kaosa mir, ki je bil sklenjen namesto na WlIsonovib 14 točkah dejansko na podlagi znanega predloga Georgesa Clemenceauja, »Nam se zdi, da je naloga g. Roosevelta v tem, da izvrši pravo nepotvor-leno oporoko pokojnega Wilsona in da deluje za revizijo versajske mirov ne pogodbe. Vsi ostali nemški listi enodušno naglašajo v svojih včerajšnjih uvodnikih, da so Združene države. Nemčiia in Italija izvršile svojo dolžnost v razorožitvenem vprašanju in da je sedaj vrsta na Franciji, da tudi ona pokaže svojo voljo in pripravljenost. Večina listov tudi brani Mussolinijev načrt in skuša dokazovati, da je ta načrt edina rešitev sedanjega mednarodnega položaja. Francija sorejela Macdonal-dov načrt PARIZ, 22. maja. Glede francoskega stališča v Ženevi objavlja socialistični »Populaire« zanimive vesti, po katerih ie bilo na predvčerajšnji sejj ministrskega sveta na pobudo Paula-Boncourja in Daladierja kljub ogorčenim ugovorom mornariškega ministra Levguesa sklenjeno, da se načelno sprejme angleški razorožitve«! načrt. Ta načrt pa ie vezan na dva pogoja: 1- Ustanovitev mednarodne razorožitvene kontrole in 2. Izvedbo razorožitve v etapah. V primeru, da se bo dosegel sporazum, se obvezuje francoska vlada, da bo takoj ustavila vsa J nova naročila in dela v oboroževanju na suhem, na vodi iti v zraku, da tako tudi praktično pokaže in izvede omejitev oboroževanja. Če bo sklenjena ustanovitev kontrole oboroževanja, bo tudi Francija takoj sprejela prepoved napadalnega orožja in bo pristala po dejanski uresničitvi navedene kontrole na uničenje in pomednarodenje vsega naoadalnena orožja. tc sklepe ho oblavil Paul-Boncour v Ženevi .in sili bo tudi zastopal. ZRAČNA ZVEZA Z LJUBLJANO. ZAGREB. 22. maja Dne 1. junija sc otvori nova zračna zveza Zagreb— Ljubljana—Zagreb, Stran 2. Mariborski »VEČER NI K« Jutra Dnevne vesti Nov sodni tolmač. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Ivana Murka za tolmača češkega in nemškega jezika pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Iz državne službe. Premeščeni so: Andrej Korošak iz Ljutomera k okrajnemu glavarstvu v Kranju, Nežica Kosova iz Dolnje Lendave k okrajnemu glavarstvu v Radovljici, Josipina Krollova iz Radovljice k okrajni ljutomerski izpostavi in Ljubomira Rosinova iz Gornjega grada k okrajnemu glavarstvu v Dolnji Lendavi. Premestitve v učiteljski službi. Premeščeni so: šolski upravitelj Fran Goleš od Sv. Trojice v Maribor, Milan Vrtačnik iz Blok zia upravitelja k Sv. Duhu, Marica Jezovškova iz Maribora v Mursko Soboto in Antonija Maroltova od Sv. Martina na Pohorju v Senovo pri Raj-henburgu. Lep večer prekmurskih narodnih običajev. V soboto zvečer je napolnilo mariborsko občinstvo, med katerim je prevladovala mladina, skoro do zadnjega prostora veliko dvorano »Narodnega doma«, kjer smo imeli priliko videti pravo staro prekmursko svatovamje z vsemi pro- in epilogi. Nastopilo je okrog 30 prekmurskih preprostih kmetov in vaščank, ki so izvedli ves program z vsemi podrobnostmi in finesami nad vse dovršeno in mojstrsko. Glavna zasluga za to gre šolskemu upravitelju g. O. Brelihu, ki je zbor res sijajno organiziral in izvežbal. Goste je najprej pozdravil predsednik »Ljudske univerze« g. inž. Kukovec, nato pa je izpregovoril u-vodno pojasnjevalno besedo komi vikar g. Kolenc. Sledila je najprej živa slika vabljenja na svatbo, nakar so Prekmurci podali celo svatovanje v sporedu, ki je obsegal 28 točk. Občinstvo je sprejelo vse izvajanje, ki je bilo prepleteno z originalnimi, prelepimi običaji in starim panonskim slovenskim izražanjem z velikim navdušenjem in priznanjem. Vsa prireditev se je posebno razživela spričo zdravega hnmrošli teden si je dolgoprstnež v neki tukajšnji vili prisvojil damski plašč in ga takoj poslal v nekatere hiše radi prodaje. Plašč je bil kupljen pred nekaj meseci za 600 Din. Lastnica se je naslednjega dne takoj podala v najbližjo starinarno, kjer je izvedela, da je plašč ponujal nekdo za 50 Din, da pa ga trgovka ni kupila, ker je obleka bila sumljivega izvora. V drugi starinarni je pa lastnica takoj zagledala svoj plašč, za katerega je trgovka zahtevala 150 Din. Seveda, ga je morala dati brez denarja. Izkazalo pa se je, da ga je kupila za. 60 Din. Dani sta tukaj dve možnosti: Ali trgovka ne pozna' blaga, potem ne spada v trgovino, ali pa ne pozna zakonskih predpisov, po katerih ni dopustno kupovati ukradeno blago; potem pa že sploh ne sme izvrševati obrta. V nobenem primeru t*a posestnica nima kvalifikacije za izvrševanje trgovine s starinami. Zai take obrate veljajo še posebno strogi predpisi, in so se zadevne koncesije od nekdaj podeljevale samo zanesljivim osebam! »Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 41. številki: pravilnik za obračunsko pobiranje državne trošarine na električni tok v državnih, banovinskih in občinskih električnih centralah; spremembe in dopolnitve v pravilniku o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in ambulantah; odločbo o privatnih in dopolnilnih izpitih na srednjih šolah, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novin«. Težke posledice strele. Pretekli petek popoldne okrog pol 15. ure se je podal z vozom, v katerega je imel vprežemi dve kravi, po listje v svoj gozd pri Sv. Miklavžu posestnik Ivan Rohak iz Loke. Komaj pa se je pripeljal v gozd in je pričel grabiti listje, je nastala huda nevihta, z močnim nalivom. Rebak se jc odpeljal vedrit v bližino pod neki napušč. Nenadoma pa se je zabliskalo in je udarila strela • v živinsko opremo. Obe kravi sta se zgrudili na mestu omamljeni na tla, dočim je strela Rehaka le oplazila in mu sežgala vso obleko z desne strani telesa. Odtrgala mu je tudi podplat z desnega čevlja. Re-hak, ki je padel na mestu nezavesten poleg poginjajočih živali, bi bil ostal brez pomoči, če ga ne bi slučajno zapazili vaščani, ki so prihiteli naglo na kraj nesreče in ga z umetnim dihanjem ter drgnjenjem s kisom spravili k zavesti in življenju. Re-hak je lahko sam odšel domov brez hujših posledic, dočim so morali omamljeni kravi zaklati. Posestnik trpi znatno škodo. Otvoritev kavarne »PARK« dne 24. maj? Mestno kopališče ostane radi snaženja parnega kotla do sobote 27. maja zaprto. Vaše zdravje čuva Kathreinerjeva Knelppova sladna kava s pravim »Fran-ckovirn« dodatkom. Zdrava kakor vsakdanji kruh! Doniači izdelek! Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 112 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.6 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 15.2- stopinjah 740.3, reduciran na ničlo pa 738.5; relativna vlaga je znašala 98; vreme je tiho in jasno. Čuvarji našega zdravja. Po statistiki Vseslovanskega združenja imamo v. naši državi 4.951 zdravnikov. V naši banovini imamo 493 zdravnikov. Huda nezgoda radi splašenih konj. Preteklo soboto popoldne se je na Tržaški cesti pripetila hujša nezgoda. Ko sta se peljala iz mesta posestnik Andrej Žunkovič in njegova 78-letna mati, so se jima splašili konji in zdirjali proti Te-znemu. Med tem se je voz prekucnil in pokopal pod sebdf oba voznika. Le z največjo težavo se je posrečilo ljudem pomiriti splašeni živali. Izpod voza pa so potegnili Žunkoviča, ki je imel zlomljeno desno nogo in mater, ki je imela zlomljeno levo nogo pod kolenom in hude poškodbe na glavi. Oba ponesrečenca so poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico, zlomljen voz in oba konja pa je spravil neki posestnik v Prepolje, kjer sta doma ponesrečenca. Ukradeno kolo. Izpred neke gostilne v Košakih je včeraj popoldne odpeljal pekovskemu pomočniku Marjanu Vren-cu, neznan kolesar 1500 Din vredno kolo znamke »Cyrus«. Pasja senzacija na mariborskih cestah. V soboto opoldne okrog 12.15 je nastala med mnogoštevilnim občinstvom na nekaterih mariborskih cestah in pozneje na Glavnem trgu velika panika. Na cesti se je namreč pojavil srednje velik, dolgodla-kast športna pes, ki ni imel niti nagobčnika niti ovratnika in znamke. Pes je begal s krvavo podplutimi očmi, dolgo iztegnjenim črnim jezikom in z gostimi slinami ter penama na gobcu med ljudmi, ki so se preplašeni umikali v stranske ulice in hišne veže. Na psa je bila opozorjena policija, ki ga je s spretnim manevriranjem spravila na Scherbaumovo dvorišče v Kopališki ulici, kjer je bil pes ustreljen. Ko-njač ga je nato odpeljal v preiskavo k mestnemu živinozdravniku na klavnico, ker je opravičen sum, da jč pes 'bolehal na steklini. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, pes še ni popadel noibene osebe. Oči-vidno se je pritepel v mesto iz okolice. Le drobne policijske kronike. Policija je prejela včeraj več ovadb in prijav, med njimi nekaj zaradi tatvine. Ukradenega je bilo več zidarskega orodja, nekaj svetiljk, ženski plašč in pa 4 kokoši, ki jih je policija zaplenila. Zaradi težke telesne poškodbe je bil ovaden neki Ivan §., neka pati pa zaradi zanemarjanja dolžnega varstva nad svojim otrokom. Nesreča ne počiva. Ko je pripeljal v soboto dopoldne okrog 11. ure v Maribor voz oglja 65-letni posestnik Ivan Tomelj s Fale in je hotel zaviti na neko dvorišče v Vrbamovi ulici, je zadel z levim kolesom ob dvoriščni zid in padel zaradi močnega sunka z voza tako nesrečno, da si jo občutno poškodoval levo roko v rami. Potrebno zdravniško pomoč je moral poiskati v bolnišnici. Žrtev neprevidnega kolesarja je postala v soboto proti večeru na Koroški cesti lOletna učenka Marica Matečeva s Ceste na Brezje, ki jo je povozil neznan kolesar in jo podrl na tla. Dekletce je zadobilo precej poškodb na glavi, rokah in nogah. Prvo pomoč ji je nudil reševalni oddelek, nakar so jo spravili domov. Grajski kino. Samo še par dni »Havajska roža«, nadvse krasna opereta. V glavni vlogi: Marta Eggerth, Svetislav Petrovič, Ernst Verebeš, Hans Fidesser. Pripravlja se največji film: »Pesem za tebe« z Janom Kiepuro. Kino Union. Od danes dalje veliki športni film »Borba« z Evelyno Hlot in svetovnim dirkačem Manfredom Brau-Jiitsohem v glavni vlogi. Vratolomne avtomobilske dirkalne tekme so tako vir-.tuoško prikazane, da pomeni ta film yi_ šek tehnike in tempa. Izredno lepa lju-bnvna vsebina daje filmu zabaven in vesel značaj, tako da bo zadovoljil vsakega Narodno gledališč® REPERTOAR: Ponedeljek, 22. maja. Zaprto. Torek, 23. maja : Zaprto. Sreda, 24. maja. ob 20. uri: »Adieu Mimi!«. Izven. V korist Združenja gledaliških igralcev. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. V sredo. 24. maia ob 20. uri bo v gledališču predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Uprizorila se bo. velezafeavna moderna opereta »Adieu Mimi!«, eno najboljših del operetnega žanra; ki spada med najbolj uspele operetne uprizoritve poslednjih glasbenih sezon. Pri tej predstavi bo sodeloval celokupni operetni in dramski ansambl. Nedvomno se bo občinstvo oddolžilo igralcem ter bo predstavo v prid njihovi stanovski organizaciji napolnilo do poslednjega kotička. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, dai jo priporočajo tudi Pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi vi vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ptuj Pneumothorax. Za Člane Okrožnega! u- rada za zavarovanje delavcev se je ustanovila v Ptuju postaja w umetni prsna kes (pneumothonaix). .Vodil jo bo primarij dr. Aleksander Kuhar. Tombola. V četrtek 25. SL m. (praznik) ob 15. uri priredi »Kolo jugoslovanskih sester« v Ptuju tombolo z bogjatjamd do« bitki, čisti dobiček je namenjen za sito* mašno deoo in mestne reveže. V ptujskih sodnih zaporih je postalo zelo živahno. Pred nekaj dnevi so imeli 3 ujetnike, sedaj pa jih je, ki polnijo zapore, že nad 70, tako, da je normalni stalež že prekoračen. So to večinoma oni kaznjenci, ki so bili koncem decembra 1932 začasno izpuščeni iz zaporov; V ptujski hiralnici im bolnišnici ne funkcionira kanalizacijska naprava radi pomanjkanja vode. Da se ta nedostatek odpravi, je dovolila banska uprava v Ljubljani gradnjo dveh velikih vodnjakov in poverila to delo tvrdki Martin Macun. S tem bo končno rešeno to pereče vprašanje, ki je zahtevalo že nešteto komisij in strokovnjaških preiskovanj radi dobave vode, bi se mora dovajati iz mesta. Policija Je prijela 201etno brezposelno tovarniško delavk® Š. O. iz Trbovlja radi vtačugarstva. Ker se je pri zdravniški preiskavi ugotovilo, da je spolno bolna« so jo oddali v bolnišnico. Ko okreva, P*** de pred sodišče. h Pomladanska konjska dirka v Ljutomeru Društvo »Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru« bo priredilo na praznik 25. tm. ob 15. uri tvojo pomladansko konjsko dirko na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru. Spored bo naslednji: 1. dirka: »Dravske banovine«: enovprežna heatvožoja za 4 do 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Nagrade: 2000 Din. — 2. dirkat: »Nepomuk«: enovprežna dirka za 3 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Nagrade: 1350 Din, — 3. dirka: »Okraja Ljutomer«; enovprežna dirka za >3 do 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000 m. Nagrade: 1450 Din. —4. dirka: »Ministrstva za kmetijstvo*: dvovprežna dirka za 3 do 12 letne konje, vzgojeno v Jugoslaviji. Proga 2400 m. Nagrade: 1700 Din. Dirkalo se bo po dirkalnih predpisih. Vozili bodo po večini znani konji iz muro-poljske kmetske reje, ki se goji v ljutomerskem okraju že nad poldrugo stoletje. Železniška vožnja je od vseh postaj polovična. Legitimacije za povratek se bodo izdajale popoldne na dirkališču Znamenit domač izum za invalide Dopis iz Sv. Lenarta v Stov. goricah. Nekateri naši listi so prinesli pred kratkim notice o umetni roki, ki jo je izumil g. Jože Čeh, ključavničarski mojster pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Obiskali smo pred nekaj dnevi našega izumitelja, ki nam je o svojem življenju in delu rac devolje povedal marsikaj zanimivega. Pravil nam je takole: »Neki moj prijatelj, ki je nadzornik brzojavai pri železnici, je izgubil levo roko v zapestju. S protezo, ki si jo je nabavil, si ni mogel posebno pomagati, kaj ti bila je predolga in le palec je bilo mogoče z drugo roko pregibati. Tudi proteza iz najboljše protezne delavnice v Nemčiji mu je omogočala le mirno držanje kakega predmeta. Proteza je bila torej sila nepopolno nadomestilo za izgubljeno levico. V tej sili se je obrnil name ih me prosil, naj mu jaz poizkusim pomagati. Bila sva učenca pri istem ključavničarskem mojstru v Ptuju in vedel je, da sem kot pomočnik delal več let na Dunaju za umetno ključavničarstvo. Kot svojemu rojaku in prijatelju iz mladih let sem mu ustregel, stvar me je pa sama po sebi tudi zanimala — Pa sem ga povabil k sebi na dom, in po pettedenskem delu in poizkušanju se mi je stvar posrečila. Moja proteza predvsem roke ne podaljšuje. Ima tri jeklene prste, ki se premikajo drug proti drugemu kakor palec, kazalec in sredinec. Prevlečeni so z gumijem radi sigumejšega in rahlejšega prijema in imajo obliko pravih prstov. Z njimi je mogoče 'pobrati šivanko s tal, prosto prijeti in držati posamezne predmete brez pomoči druge roke. Prsti izvajajo lahko pritisk nad 10 kg in jih je mogoče v tem položaju fiksirati s posebnim vijakom tako, da držijo predmet kot primež. Gibljejo se tako naglo kakor pravi. Proteza' se da obračati skoro kakor dlan za pol obrata. — Po tem mojem sistemu bi mogel napraviti protezo, ki ima celo pet gibljivih prstov in bi bila prav podobna pravi roki. Proteza tehta približno 60 dkg. Ta svoj izum bom dal patentirati. Vem, da je posebno med invalidi iz svetovne vojne mnogo nesrečnikov, ki bi jim moj izum prav dohro služi!.« K sklepu moram povedati še to, da, ta proteza ni njegov prvi izum. G. Ceh ima že dva druga patenta. Prav zanimivo je tudi to, da je bil g. Čeh kot jugoslovanski dobrovoljec s srbsko vojsko v Bizer-ti, kjer mu je takratni polkovnik M. Ristič omogočil, da se je nemoteno bavil s svojimi načrti in delal poizkuse. Za njegova dela se je zanimal tudi znani naš letalec g. Tadija Sondermayer. Tudi zdaj rojijo g. Čehu po glavi razni načrti in želimo mu, da mu kar najbolje uspejo. Sokolstvo Javni nastop Sokola I. Sijajno uspeli nastop je pokazal sadove Sokolstvom in našo narodno vojko. — Naše mesto na desnem bregu Drave je včeraj oživelo. Vse dopoldne so v mrzlični naglici pripravljali marljivi Sokoli vse potrebno za svoj letošnji javni nastop, popoldne ob 14. uri pa so se jeli zbirati v magdalenskem parku za sprevod. Ko je bil sprevod formiran, je krenil na Kralja Petra trg, kjer se mu je priključila še sokolska konjenica, ki je na Čelu sprevoda vzbujat#, splošno pozornost in občudovanje. Strumne sokolske vrste so krenile s trga nato po Dvorakovi, Frankopanovi, Magdalenski, Fochovi iu Koseskega ulici na letno telovadišče. Tu je bila že zbrana množica ljudstva. Med njo je bilo mnogo odličnih gostov, sokolskih funkcionarjev in odposlancev sosednjih bratskih društev. Navzoč je bil tudi mestni poveljnik general g. Hadžič in zastopniki raznih oblasti. Ob napovedani uri se je pričel javni h3'Stop, ki je pokazal lepe sadove društvenega dela in iskrene odnošaje, ki so Jhed Sokolstvom in našo narodno vojsko. Spored javnega nastopa se je delil v tfva dela: nastop društvenih oddelkov in hastop vojaštva. S prostimi vajami za sokolske vzgoje. — Iskreni odnošajimed Tekmovanje za prehodno darilo Sokola I. pokrajinski izlet je nastopil ženski naraščaj, člani in članice. Izvajanje težkih in lepih vaj je bilo dosti dobro. Kritje in skladnost je bila zlasti pri nastopu na-raščajnic in članic hvalevredna. Vmesne točke so izpolnile tekme moške dece in moškega naraščaja. Splošno veselost je vzbujala moška deca s tekmami v škornjih, s plezanjem na lestvo in na droge. Tudi igrice ženske dece so bile zelo ljubke in posrečene. Piri orodni telovadbi pa so pokazali veliko spretnost člani na drogu in naraščaj. Pri ženski štafeti članic in ženskega naraščaja so si priborile spominsko plaketo članice Maribora matice v času 42:1, v štafeti za prehodno darilo Sokola Maribor I. pa je zmagala štafeta Maribofa I. v času 4:25. Sledil je nato nastop vojaštva. Burno pozdravljeni so prikorakali na telovadišče gojenci in dijaki inženjerske podčastniške šole. Njihovo izvajanje prostih vaj je zadivilo vse navzoče. Prav tako burno pozdravljena je prikorakala na telovadišče četa 45. pehotnega polka irt izvajala simbolične proste vaje s puškami nadvse zadovoljivo. Presenetil pa je na stop sokolske konjenice in nastop konjenice tukajšnjega artilerijskega polka. Po nastopu je starosta br. Kenda pozdravil vse navzoče. V kratkem in jedrnatem' nagovoru je naglasil tesno sodelovanje Sokolstva z našo vojsko, nakar je vojaška godba zaigrala državno himno. Nato se je razvila na telovadišču prosta zabava, pri kateri je sodelovala vojaška godba, godba radvanjske sokolske čete in društveni tamburaški zbor. Vsi navzoči so odnesli z nastopa najiepše vtise in so se zadovoljni razšli. Sokolska četa pri Sv. Benediktu v Slov. goricah bo uprizorila v četrtek 25. t. m. v domačih šolskih prostorih zelo zabavno veseloigro »Nebesa* na zemlji«. Vsa bratska okoliška društva in čete so iskreno vabljena! Soort Štafetni tek skozi mariborske ulice Včeraj dopoldne je priredilo poverjeništvo JLAS v Mariboru štafetni tek za prehodni pokal, tvrdke »Shell«. Start je bi’ točno ob 11. izpred igrišča IiSSK Maribora v Ljudskem vrtu. Tekmovalna proga je vodila po Koroščevi, Maistrovi in Kolodvorski ulici na Aleksandrovo cesto ter po njej do Trga svobode, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga 1810 m. Tekmovanja so se udeležili samo trije klubi, in sicer I£SK Maribor, SK Železničar in SK Rapid. Rezultati so bili naslednji: 1. SK Rapid v času 4:15.8 (v postavi Muhleisen, Vi-snovič, Monderer, Hofer, Mesareč, Jeglič in Barlovič). 2. ISSK Maribor v času 4:20.4 (Koren, Gutmeier, Kokot, Gomol, Bertoncelj, Hiti, Obersnel). 3. SK Železničar 4:22 (Franček, Rak I, Ban, Vertnik, Tonček, Vertnik II, Starešina). SK Rapid si je s to zmago končnoveljavno osvojil »Shellov« pokal, ki ga je po končnem tekmovanju izročil zastopnik tvrdke »Shell« zmagovitemu moštvu. SK Železničar 64 1 1 39:11 9 SK Rapid 6 4 1 1 30:9 9 ISSK Maribor 5 2 0 3 12:14 4 SK Svoboda 5 0 0 5 3:59 0 Dopoldne je na igrišču ISSK Maribora zmagala mladina ISSK Maribora nad mladino SK Ra pida v razmerju 12:5 (6:3), mladina SK Železničarja pa nad mladino SK Svobode s 6:0 (1:0). Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. , Ljubljana: Primorje:Hašk 4:1 (1:1'). Zagreb: Concordia: Jugoslavija 351’ (0:1). Beograd: Hajduk:BSK 2:2 (2:1). Sarajevo: Slavija (S):Gradjanski 3:1 (1:0). Osijek: Vojvodina:Slavija (0) 2:2 (!•:*), TENIS. SK Svoboda:SK Železničar 2:0 (1:0). Na novem igrišču SK Svobode se je včeraj popoldne odigrala prijateljska tekma med prvima moštvoma SK Svobode in SK Železničarja. Tekma je končala z majhno senzacijo, ker je 'SK Svobodi u-spelo sicer oslabljenega nasprotnika po precej izenačeni igri premagati. V prčdtekmi je pa rezerva SK Železničarja zmagala nad rezervo SK Svobode v prvenstveni tekmi s 6:0 (1:0). SK Železničar si je torej z včerajšnjo zmago priboril naslov rezervnega prvaka Maribora in krasen prehodni pokal medklubskega odbora LNP. V tekmovanju za prvenstvo rezervnih moštev se bo odigrala še tekma ISSK Maribor:SK Svoboda, ki pa placementa ne more spremeniti. Vrstni red tabele izgleda takole: Drugo kolo državnega prvenstva moštev Včerajšnje kolo državnega klubskega prvenstva je zabeležilo dogodek, ki kaže, da pretijo^ tudi tenisu razvade, ki so se žal že vtkoreninile v drugih športnih panogah. ISSK Maribor je odklonil s protestom nastop proti teamu SK Železničarja ter zaprosil Zvezo v Zagrebu za intervencijo. Odločni nastop ISSK Maribora je splošno presenetil, a vendar je bil ta korak v zaščito narodnega značaja športa povsem upravičen in docela utemeljen. ISSK Maribor je namreč odklonil nastopiti v nacionalnem klubskem prvenstvu proti moštvu, v katerem bi so-od ločevala igralca;, ki niti nista naša državljana, niti naša rojaka ter niti nimata bivališča v Mariboru, kakor to predvidevajo propozicije tekmovanja. V Ljubljani sta se srečala SK Ilirija in ATK Zagreb. Zmagali so Zagrebčani v razmerju 5:2. Kolesarska dirka. Na progi Maribor - Hajdina - Rače • Fram - Maribor (48.550 m) je bila včeraj propagandna kolesarska dirka1. Tekmovanja sta se udeležila samo SSK Maraton in Poštela. Rezultati so bili naslednji: 1. Štefan Rozman (Maraton) v času 1:27:31.5, 2. Franc Štrucl (Maratoni) 1:30:45, 3. Josip Florijančič (Maraton) 1:30:54.5, 4. Franc Ramiftl (Poštelal 1:31:9.6, 5. Andrej Kogler (Maraton), 1:33:14. 6. Bruno Faninger (Maraton) 1:37:52, 7. Fric Orešnik (Poštela) 1:47:58, 8. Josip Šunko (Maraton) 1:52:39.5. Stolp v Plzl je dobil konkurenta. . Slava edinstvenega nagnjenega stolpa v Pizi je v resni nevarnosti. V slovaškem mestecu Banu pri Košioah se je zaradi nenadnega zemeljskega plazu močno nagnil stolp tamkajšnje cerkve. Ko so in-ženjerji pregledali stolp, so ugotovili, da ni nobene nevarnosti, da bi se podrl. Tako bo postalo sedaj tudi skromno slovaško mestece Ban eno izmed svetovnih čudes. Dr. F. Lasič; Niški zbor JRKD (Nadaljevanje.) Doslej še nisem imel prilike priti v dotik s Pristnim seljaškim narodom našega juga. V Nišu se ga je spontano zbrala taka masa, kakor še v Jugoslaviji do-doslej nikdar in malokje drugod. V soboto in nedeljo popoldne se je pripeljalo v Niš od vseh strani 72 posebnih vlakov z 18 do 26 vagoni. Na klopeh z 8 sedeži k sedelo 10—12 oseb. Med klopmi pa so ljudje še stali. Na hodnikih in ploščadah ie bilo več potnikov ko v kupejih. Na ho-'liščih iz vagona v vagon in stopnicah polno! Tak naval je bil le ob demobilizaciji. Zborovalci pa so se dovažali tudi na ^ rednih vlakih, ki so imeli do skrajno-razširjene garniture. Tudi ti vlaki so '1> istotako polni. Vsi pa še niso zadostovali. Na vsaki postaji je bilo vse pol-n° ljudi, ki niso mogli dobiti v vlakih •Jtostona. Le malo je bilo takih, ki so šli (,0itK>v. Večina jih je udarila kar peš ?toti Nišu. Ceste so sličile nepreglednim ln nepretrganim procesijam. Zbor se je vršil na dirkališču, ki meri ha. Za zborovalce je bil odmerjen ve-