Številka 30 TRST, v soboto 30. januvarja 1309 rnz&s* IZHAJJk VSAKI DAH ti) «« ssdeliah 1» prazalklb el 5., ei perisdaijkifc eb 9. zjuhxj. ^mksIčso iv«T. se prodsisjo po 3 ry6. (6 stot.) v mnogi ^obrkamah t Trst" in okolici, Gorici, Krač;-!, Fetira, Vostcjul, SožanL Nabreiini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-2 Sni, DoraLerpn itd. Zastarele žter. po 5 nrč. (10 utot.}. LASI SE RAČUNAJO NA MIUMETRE ▼ airokosti 1 v.sfoiie. OEIiS: Trgovinske La obrtne oglasa po 8 at. mm, •etEr^šiice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po et. min. Za oglase v tekstu list« do 5 vrat 20 K, vsara vrata It 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-sasg pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Bd-jaoeti". — Plačuje se iikjjcčno 1© upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost^ za V edinosti Primorakoi Je moć I Tečaj XXXIV m— Bš'AEOONINA ZNAŠA « «* vb« IMO 24 K, pol leta 12 K, 3 meseca 6 K; si ročbe brez doposlane naročnine, se npr*"** ne oiirr. Itrefalu m m«4*lj3«r* ftztfaaj« itua : ■ Ufcae S 62«, 9»! le trn 3 SO — Tsi dopisi naj m pošiljajo na nreinidtvo lista. Kclraako- vana pisma ss e« tpro]qraa|s le rokopis) se M vrsSsje, Naročnino, oglase in reklamacije j* pošiljati na upravo Uri*. UREDNIŠTVO: aiica Giorgio 6a!attl 18 tenj Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN ttODINA. Last?2» ko&sorcij lista „Edinost4. - Natisnila tiskarn« konsoreija lista „Edinost" v Tretn, nI. Giorgio Galatti Si. 18. FaJKiJO-hranHal**! ra?«n It 841552. TELE PO M It IV 57, Brzojavne vesti. Konstituiranje „Slovanfikega centroma". DUNAJ — „Korresp. Zantriim" ie priobčila komunike, dr. ce jo danes konsti-tural „Slovanski cectrum". Nova skupina obstoji iz „Jugoslovanske Zveze", č škc-kstc-lisfe'h nacijona'cev in S:fcro-M&lo?u3ov. V predsedstvo so bili izvoljeni dr, Hruban, dr. Itčcv-ć in dr. SuSterSič. „Slovanski centmm" šteje 58 člene v. Vojni minister Schonaich odstopi ? DUNAJ 29. — V parlamentarnih krogih se Sirijo govorice, da odstopi vojai mnister SchOnaicb. — Njegov naslednik postaje baje sedanji minister za deželno bran,bo Georgl, Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 29, Zbornica je nadaljevala r°,zp~svo o predlogi davčne reforme. Pos?. Sehrffert (neodvisna le ica) je predlog odklonil, češ, da bi bili mali kmetovalci močno o§bodovani. Govorilo je še več govornikom, nakar jo bila razprava prekinjene, — Prihodnja se a "iutri. BUDIMPEŠTA 29. Vojni odsek bo imel 4, februarima oejo, na kateri bo razpravljal re-kmtno prtdlogo. Bančni odsek. BUDIMPEŠTA 29. Bančni odsek poslanske zbornce jo imel danes ropoludne pod predsedstvom grofa Teodorija Bathyany-a seio. Govorili so ministarski predsednik dr. Wekcrle, poročevalce Lud .»vik Hollc, pos'a-j nec Babocsav, Ttleky in Ugron. Odsek jei potem na predlog predsednika sklenil, da boj imei prihodnjo sejo koncem meseca f-bruva-| rij». Na tsj seji naj poročevalec predloži svoj ' obrazložheni predlog in na toj seji se priČDej tudi meritoriena razprava o račelcom delu I bančnega vprašanja. Iz potresnega ozemlja. MESSINA 29. Smoči in danes zjutraj i je bilo tukaj več močoih pot e=nih sunkov s i podzemskim bobnenjem. V ulicab, ki vcd:joj na kolodvor, se marHvo rezkopuje. Tuksj je slabo mrzlo vreme. BRANOALEONE 25. Danea ob 4. uri 45 ainut; je bilj čuti tukaj kratek potres. Nova vlad?, na Kubi. HAVANA 29. Novi predsednik Gromcz je bil slovesno umeščen na svojo novo služio, z^fco odpotovali dosedanji smeriški guverner M&goon in vsi uradciiki pro^izorične vlsde. Čile. NEW-YORK 29 Glasom brzojavne vesti iz VaJparaisa, ie čileoska eskadra, ki ae nahaja sedaj v Magelbaeški ožim, prejela povelje, naj odpluje na sever. Revolucija v Perziji. TEHERAN 29. — V južni Perziji so iibrnhnili ve!:ki nemiri. V Sirasu je množica oplenila Šabovo banko. Francoska zbornica. PARIZ 29. — Zbornica je razpravljala interpelacijo gledo kaznovanja petoiice častnikov po&acke v Laom»» ker eo se udeležili službe božje v stolnici, ter slede prepovedi, dane vojakom v več posidk^h, da ne emejo obiskovali katoiišk h klubov. Wi»£cLIngton 29. Ponjorsfei oddelek je razpiral nattćaj za gradnjo stolpa za PODLISTEK, 21 Poljub. brezžični brzojav, ki bi bil v zvezi z Jadijami in brezžičnimi postajami v daljavi 3000 milj v okroe.u, Sira 29. Stalai odbor mednarodnega poljedelskega zaveda seje po počitnicah danes zopet sestal. Zjizbona 20. V neki tovarn! olja biku Abrartasa se je pripetila eksplozija, vsled čeiar je bilo ranjenih mnogo delavcev. Kairo 29. V nekaterih mestnih dilih je oboleio mnogo oseb oiepnicsmi. Bolezsn ce zelo razširja. Oblasti eo ukrenile potrebne edredbe. Rusija. PETROGRAD 29. — Finski deželni zbor je sklican za 3. (16.) februarija v Helsingfora. JEKATERINOSLAV 29. — V rudniku Sirbina je velik kos ledu pal na rudarje, ko so se spustili v rov. Pet oseb je bilo usmrćenih, 22 pa ranjenih. AŠABAD 29. — Roparji so iz nekega poštnega voza ugrabili 469.000 ribljev. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 29. — Med doSlimi ulogami se nahaja nujni predlog posl.^Erba in tov. g!edo n&rodcostnih razmer na Češkem. — V tem predlaga se poživlja vlado, naj ista takoj predloži zbornici zakonske predloge glede ureditve narodnih razmer, ki naj takoj o teh načrtih preide na prvo čitanje ter jih vkaže odseku obstoječemu iz 52 členov. Nadalje so nahaja nujni predlog posl. Ci>nci in tov., naj ee prične prvo čitanje vladne predloge glede ustanovitve samostojne pravne fakultete z italijanskim učnim jezikom, ter nujni predlog posi. Čecha in tov. glede najnoveiega poštnega odloka. Zbornica je nadaljevala razpravo nuj-?nh predlogov glede narodnih razmer na Češkem. Zbornica ni nobenemu šcstorice nujnih predlogov tičočih se če'kih stvar/, priznala nujnost v vseh čitanjih vsprejela predlog posl, Stojan?, da so pcdiljša doba veljavnosti oprostitve pristojb-ni in koiekovine za jubilejne ustanove. Med doSlimi ulogami je vnovič več nujnih predlogov. Prihodnja seja v sredo. Ne v „Ljubljano" ampak na Jadran! Italijani nam sporočajo — ne vemo, kolikokrati že — da njim ne treba paktirati se Slovenci, ker da jim ni sile, da bi potom koncesij prihaiaU do svojega „prava". Žniirai je danes vsa Italija in to re3 ni malo. Ali, vzlic vs?m presijam iz Rima, vzlic vsej veliki solidarnosti in bučni sentimentalnosti ita-lijanikega naroda je naša irredenta doživela z vseučllisčnim vprašanjem grenko razočaranje. In zastonj bo trud s'ili^tc-m okelo „Indipen-denta", kajti italijanski obroč so mora z'o-miti, „Ali lonec ob kamen, sli kamen ob lon^c — vaikdsr bo huda za lonec" — pravi hrvatski pregovor. K&ko se razbije ta — recimo tako — laSki lonec, to je nam vse-jedno. Glavno za na3 ostaje to, da ifcaliian-eko vseučilišče ne postavi svojih temeljev v tem mestu poprej, nego bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih stavkamo mi. Nikakih transakcij ! — nam eporoča „Indipendente". A iz čifce italijanskih in po- Povest iz gorskega ži\ljenja češkega ljudstva Spisala Karolina Svžila. - Iz češčine prevel F. P. Vendulka je naenkrat nehala s svojim jokavim in nemim samogovorom. Teta se je namreč ustavila, in ona, Id je korakala po ozki stezi tik za njo, se je tudi morala ustaviti. Stara Martinka je nekaj privlekla iz žepa in tako tiho zažvižgala, kakor ptič bogvekje tam nad vejami. Pazno je prisluškovala tja v daljavo, od koder se je za hip ravno tako pritajeno in zategnjeno odzvalo. Teta je zarajala. — Stari Matouš čaka še vedno name, je zašepetala Vendulki, — vedel je, da pridem, če bi tudi ogenj deževal. Res je, da se samo name lahko popolnoma zanaša ; tega ni rekel kar tjavendan. Toda sedaj se moravi požuriti, da naju ne bo čakal predolgo. Stara Martinka je pospešila korake v laki meri, da se je morala Vendulka oprijemati njenega krila, sicer bi jo bila takoj izgubila izpred oči; starka je tako moško korakala, da jo je ona komaj dohajala. Kot bi trenil, sta dospeli k visoki poraščeni skali. Vendulka je mislila, da jo obideta, a Martinka je kar pričela lezti proti vrhu, kakor divja koza, s katero je primerjala starega Matouša; zopet jo ie Vendulka komaj dohajala. Nista lazili dolgo, naglo sta krenili v stran, drevje se je pred njima porazgubilo in dospeli sta na mal prostor, v čegar sredi se je nekai zgenilo kakor moška postava. Bil je ta stari Matouš, ki je vstal iz trave, kjer je ležal in čakal na danes tako počasno do-našalko. Ko je slišal, kako je zašumelo v grmovju, je povlekel iz-pod svoje suknje veliko culo in brzo zapazil, da prihajata iz gošče dve ženski mesto ene same. Takoj je spustil culo iz roke in hitro segel v nedrije. Vendulka se je vsa prestrašena skrila za hrbet svoje tete : v roki se mu je zasvetila pištola, ki jo ie pomeril naravnost proti njeni glavi. Kdo ve, kaj bi se bilo lahko zgodilo, ako bi ne bila Martinka takoj priskočila k njemu in mu pojasnila, katero pomagalko si je danes privela seboj. Vsaj Vendulka si je mislila tako tresoča se po vsem telesu. Zasmejal se je Vendulki stari tihotapec, ker se je tako ustrašila in jej podal svojo kakor rog trdo desnico v pozdrav; italijančenih trgovčiče7 makaronov in drobneje robe, grmi komično: pojdite a La-b i a n a ! Istodobno se je raz!il žolč nek3mu morettu na galdriji mestnega sveta, da grzni ta prepričani — sluga: a Lubiaun, a Lu-biana ! Da ni sin Garibaldija ostarel na takov krik iz Trsta bi v*tilo vsaj pol Italije, da nas tržaške Slovane potisnejo vsaj do Izubijane. Ta'jo pa oetaja vae na papirju in krik odnaša kraška burjs, da mu ne osta'a niti odmeva. Kateri naših dobrodušneže v, ko je prečital mestne novine, jih ediaga nemarno: „Bab — to eo ep'zodice dnevne borbe. Ali kričačev ne treba jemati resno, ker pes, kadar laja,.." In res: mi vsi začenjamo gledati v svojih sosedih dobrodušne bufonsko tragika in ko ropotajo, se jim mi smejemo. „Ni transakcij !a — kliče 7Indipeu-dente", ker bo to imponiralo onim na drugi strani morja, ko prečitajo to, „A Lubiana !a kriče slovenskim svetovalcem, ko ti poslednji v mestni dvorani tišč'jo večini v grlo grenko krogljico: „Trst ni samo italijansko mesto!" Lasse pur che i canti itd. kriče italijanski in poitalijančeni kramarji, ko hočejo zlomiti borbo slovenskih trgovcev za pravo in spoštovanje svojega jezika'. Ia veste-li, kaj Ee dogaja? Di Italijani vedno zmagujejo. Da re3no trdima : Italijani vedno zmagujejo I To jo: vsikdar na3 prekričavajo : v mestnem svetu, v zadrugi trgovcev, v novinstvu. Mari pa so nas s tem potisnili iz Trata, so nas li odpravili v Lubljano ?! H i c R h o-dus! A mi tudi ne zahtevamo diuzega. Mi smo skromni ia ne trebamo hrupnih zmag. Mi se za sedaj zadovoljujemo s tem, da Italijani mnogo kriče, ko smo mi samo črhnili. To ni ne znak naše slabosti, ne njihove jakosti. Da pa nam čitatelj ne bi zameril, ker nanizajemo tu te pc mUleke brez zveze, vržimo jedno nit žn razvrstimo svoje misli ! Italijani so — rekli smo e početka — doživeli se svojim Trieste o nulla veliko razočaranje, da-si jim je knmovaia velika diplomacija ii La Nazione. Ali oni, v mrzlici iu razjarjenju, butajoči z g«a*o ob zid, kriče v enomer: s š č a v i ce moro biti dogovorov ! V zadrugi jeatvinčarjev, kjer Slovenci po pravici zahtevajo za-33 ravnopravnost, jih Itai ani žalijo, zasmehujejo, počenjajo proti njim nezakonitosti in nasilje. V mestnem svetu imajo za naše predstavitelje, kakor vcdio, samo žaljen in žaljeni. Z eno besedo : naAi Italijani so koncentrirali ta svoj ogenj proti nam in ko bi morali priti k pameti, nore in nam napovedujejo „sveto vojno". Pa dobro je, ako ne more biti drugače, boriti se hočemo tudi z blaznenci. Pravica samoobrane se more rabiti tudi proti neodgovornim blaznencem. A!i Italijani naj si zapomnijo — sko se jih Bog usmili s kakim lacidis intervallis — da se bomo mi branili brez pardona „Ni transakcij !** — so kričali nam tudi. ko so nam hoteli usiliti znano volilno ref rmo. Pa je vendar došlo do .... transakcij!! Poprej nam niso hoteli privoščiti — če le možno — niti jednoga mandata, potem pa so mi ostno podpisali, da jih dobimo — dvanajst! Kako bodo govorile številke predatoječega volilnega akta — vede-remo. A gospoda italijanski trgovci ? Chi vivrk ali njej ni bilo do smeha prav nič; tresla se je še vedno, kakor bi bila gledala smrti naravnost v oči. Obotavljaje se je samo dotaknila njegove roke, na kar se ji je jel znova smejati, češ, njena teta je vsa druga deklica nego ona ; take ženske se ne rode več. ^Medtem je Martinka pobrala tihotap-čevo culo, jo skrila v jerbas in na njem vse tako nakitila, da ni mogel noben človek vse svoje življenje spoznati, da je v njem še kaj drugega nego samo maslo. Jerbasa seveda ni izročila nečakinji; bala se je, da bi zopet napravila kako nerodnost, ko pada že v omedlevico, če potegne kdo iz nedrij košček železa in jej ga pokaže. Stari Matouš je Martinki k vsemu pohvalno pritrjeval in jej vedno zagotov-ljal, da obesi vse na klin, ko bi ona nehala prihajati njegovim ljudem naproti; pripomnil je tudi, da jej danes ni treba blaga nikamor nositi, ker pride zvečer ponj platnar iz Rvchnova, ki ga ima poslati k neki gospej tovarnarici, katera se je bila s tihotapci zmenila za nekoliko svilenih oblek, namenjenih njeni hčeri za balo. Še ni bil stari Matouš prav izrekel svojih besed, ga že ni bilo več videti; izginil je tako naglo, kakor bi ga bila požrla skala, na kateri je stal. Zopet se je vedra ! Vsekako bo naloga naša rodoljubne okolico in vseh Slovanov Trsta, da čim prej, iako hitro, tudi mi in no samo naši otr:oi doži-itno dan, ko bodo gospoda ita'ijsuski trgovci tudi javno — in ne eamo v &vojiu trgovinah — prisiljeni priznavati v resn;ci senza il zakaj.... se ne gre daleč v Trsta ! Onim pa, ki nam tudi z občinske galerije kličejo! pojdite v Ljubljano ! — odgovorili smo že večkrat. Samo nekoliko potrpljenja ! Te dni *te rekli, da v Trstu ni Slovencev razun peščico brezpravnih fore3tierov. Predvčerajšnjem je vaš Ricchetti moral ^"priznati, da nas je vendar — 108/o» aicer, ali nekaj vendar. Eppur si macve. Morda pride čas, ko boste priznavali tudi našo tretjino prebivalstva. Aii n.13 boste tudi potem pošiljaji v Ljubljano?! Vaš srd vas duš;, o gospoda Italijan?, očividno in le metajto ognja v to tarčo : tu bo naša jeklena prsa! In jeklo postaja v og:;» še trdneje. Tudi na3 veseli borba in nas krepi. Vi nam kličete zasmehovaje: v Izubijano ! Naš narod vam cd?rača s pesm jo : naJadran! _ IfeKoliko spominou u koraKterlstiKo naše socijalne demokracije. (Dopis iz delavskih krogov.) Kakcr mnogim drugih, Be tudi meni zdi čudnrv prečudno, kako raore mež z akade-mično naobrazbo in v popolni možei zrelosti menjavati tolikokrat svoj« politično — prepričanje. Meni ne gre to v glavo, osobito zato, ksr sem tudi jaz, kakor preprost človek, in v svoji nerazsodni mladosti imel skuSnjavcev, ki so me hateli osvojiti za eocijalno demokracijo. Predočevali so mi razne gmotne udobnosti ia in mi slikali, kako da v d.'gledaem sasii vs? svet postane socijalnc-dem jkratičec. Vkljab raznim obljubam in nagovarjanjem, sem jaz. maloizkušen mladenič, že- pred dobrimi 20 leti izjavil, da mi ljubezen do svojega teptanega n&rcda ne dopaSča, da bi postal mejnaroden — V3e dotlej, dokler r.e bo moj slovenski narod užiral enakih prane z drugimi narodi. Ker mi le niso dali miru in so mi obljubljali, da je ravno socijalizem oni, ki pomore Slovencem do enakih pravio z drugimi narodi, sem se bil vpijal v tedanjo „Confederazione operaia". Ob enem s menoj se je bilo vpisalo precejšnje število mojih pri-jateljev-delavcev. Naš namen je bil, da bi do-lovali na to, da pride tudi naš delavec do onih narodno-go^pedirekih ia narodne-poiitič-n;.h pravic, ki jih naši sosedi že davno imajo. Žal, da smo se km do prepričali, da laški interoacijonalci zahtevajo praktično iz^p.jr-.nje principa mednarodnosti lo od — aiugik. Zraven male slovenska skupine je v onih ča-bih obstojala tudi nemška skupine, ali Italijani eo imeli v rokah škarje ia platn^. V o^rtdoiem odboru smo imtii mi m Neuci dva odbornika. Napisi nad vhodom ia v notranjosti ao bili samo'al ki, pravil* samohaka ia čiUinišks raiza ja bila obložena samok^kim časopisni. D )bivali smo ?se tukajšnje ia ka liste — edinega nsšega telnika „Edinejtr pa ni bilo dobi::. Ko smo vprašali po napisih, pravilih in po slovensk m časopisju, nam je odgovarjalo tako-le : Napisa in pravila priredimo — ko bomo imeli ered-t/a za to. (Po dvajsetih let«h jih §e nimajo!) G :de Vendulka stresla. Njegov nenadni odhod, njegove prejšne surove besede, divje kret-' nje in divji smeh so jo popolnoma oma-mili. Ta Lukaš, oh ta Lukaš, kam io je i privedel samo zato, ker ni nikoli pogle-! dala druzega moža nego njega! Kdo bi jej bil prorokoval, da jo bode gnal tuko I daleč ? Malo, da ni bila radi njega ustreljena. Bog ve, če bi ga bila ganila njena smrt ? Kdo ve, če bi šel na pogreb ? Pravzaprav bi ne smela vzeti svoje jeze I seboj v grob in tam tarnati čre-zenj, ko j je vendarle vedela, da on ni vsega kriv, da ga je pokvarila v prvi vrsti njegova I ranjka žena ? ! Tresoč se od mraza, žalosti in strahu, j ki ga ji je provzročala vsaka malenkost, se je bala, da morda najhuje še le pride, ! da skoči zdajpazdaj nanjo kar cel polk stražnikov in jo odvede v zapor. Zato se je naglo obrnila in se napotila s teto proti j domu. — No, kako ti ugaja hoditi tihotapcem naproti ? jo je vprašala Martinka hudomušno, ko je prihajajoč iz gozda krenila žnjo v smrečje, kjer je stanovala. — O dobro, dobro, je zatrjevala Vendulka, a pri tem so jej šklebetali zobje. ; da ie bilo slišati bog vekam. ! Palje.) S*ran H »EDINOST« šter. 30 V Trstu, dne 30. januvarja 1909 Sicer pa je mlačeno. Zattonj to je slovenskega čtiva pa je križ — so nam rekli — ker vi Slovenci nimate, izvzeraši par kapitalističnih glasil — nič primernega za naSo Čitalnica ! (Italijanski nacionalistični in kapitalistični listi pa so biii primerno čtivo za delavce 1!) Ker pa ta ni politično — pač pa mejnarodno društvo, bo najboljše, da opustite še ono malo narodnega šovinizma, ki f-te ga prinesli s seboj!! (Nu, to je stara pesem: le slovenski delavec naj dokazuje s roje mejnarodno mišljenje s tem, da se lznaverja svoji narodnosti! !) Di-si priprosti ljudje, smo takoj umeli, kako italijauski sodrugi umevajo internacijc-raiiztm! Ko emo hc-teli plačati tednino, smo govorili slovenski (saj smo bili v društvu, ki ba;o deli vsem enake pravice 1) A v odgovor smo dobili rcbatc' Noncapissoščavo! ! Ko se je imela obhajati prva slavnost tega ^me narodnega" društva (kar bi se bilo imelo vršiti ob prvi obletnici po ustanovitvi) Brno se mi al ovenski ud;e dogovorili, da bodi slavne s tfti govor v italijanskem, slovenskem in; neašken, jedku, a naša dva odbornika pok. j đ . N ^ vprašanje, Aoirej Benčma m Se aivea Ivan Pinb, sta- ^ j0 stopilo ii našo zeljo izrazila v skupni soji (nemšsa! „'Q,umorif„no ki smo si jo i Trieste o nulla" zveni bolj kakor politična, nego li — recrmo — kulturna fraza. Mi bomo raje krajši, koncizni, pa bomo — dokler se ( Italijani ne premislijo — na „Trieste o j nulla" odgovarjali z — „j u n c t i mM. Naj. bodo torej naši sosedie tudi nsdtslje idealni, mi bečemo biii — praktični! Italijanska pravna fakulteta. Del južnot;rohkih itali anskih listov, ki železo izkovano in iz-j pozvani pod orož'e redifi. Neka brzojavka bo dišala kapljica finega dolenjskega c?ička dalje dokazovati Itali-j liita „ Tanin* iz Drinoplja poroča, da je Bol- in pa grižljaj pristne kranjske klobas?, ki ti jo bo nudila skrbna kjčoiarica ! In Ti, jovi-ja'ni etriček, in Vi, prijazna tetica, ki Bta ne- jacom, da smo mi prisiljeni v ta k-; garija odpustila del obmejnih čet. tik o, ki smo si i o izbrali ravno zato. ker Bolgari za svoje vojake. Po vseh mestih Bolgarske so so osnovali odbori, ki pobirajo prinose za rodbine onih vojakov, ki se nahajajo sedaj na meji. SOFIJA. 29. Vlada' je v področju 8. nešdiTizije prepovedala izvažati živila ker se j a opažalo, da so turški emisar ji skušali pokupiti in odpeljati v KerdšaLki okraj velike maožine živil. SRBIJA. =jo bili v začetku proti ustacončvi italijanske | BELIGRAD 29. Ker ni slavn stni odbor fakultete na Dunaju, je pričel sedaj erbskih akademikov nozva! na ples avstro-priporočati predlogo, češ, bolje je ogrskega odposlanca grefa Forgacha, izostali italijansko jund čna fiku'teta na Danaju, 80 B pieaa diplomati razun bolgarskega nego nobena. — Med temi listi se cd ,kuje in rUjkega. Narzoča sta bila kralj ia prestolo-„Trentino", ki je med italijanskimi listi eden naslednik. _____ BELIGRAD 29. E'redsednik staroradi- kalne stranke in bivši ministerski predsednik Paš!č odpotuje na Ri»iero, kjer ostane več časa. Namestoval ga bo Protic. TURČIJA. Železnica Monastir - Valona. CARIGRAD 29. Po nalogu neke itali- glavnejih. Položaj v Avstriji. Redkokedaj ie bil notranii položaj v Avstriji tako negotov in zamotan, kakor je to v prvi vrsti češko-v ospredje in ovira t=jr uavjz^ju i*™™« v .»upu delovanje parlamentarnega minhterstva zastopnika sta.izrazi a slično zeljo.) Kakor da j onemogoCu e reSite7 raznih kulturnih in go-ljanske finančna skupine je nekoliko inženirjev ga je p čil gad, 19 skočil predsednik po koncu j spodar8kih VpraSanj. M.nisterstvo Bienertb so: iz Muana odpotovalo v'Monastir, da prično in rekel doslovno: JI disconso si fara m fcrudi n& možne načine da bi uravnalo: z preddeli za železnico in Moaastirja v angua itahana scitant* - altnmenti il di- pQ(. ^ vođi do parlamentarne vlade. Prvi! Valono. poskus je bil česke-nem^ka anketa, ki se je i Iz Macedonije. izjavila, ker so io Nemci enostavno preprečili' Berolioska „V039. Z itung" poroča iz s tem, da so že vnaprej stavili zahtevo, ki: Soluna, da se kmetsko prebivalstvo oborožuje. ■g ecordso — non «i fara ! (Govor se bo držal le v italijanskem jeziku — drugače sploh ne bo gov«ra) ! Skiicevaje se na meinarodai značaj društva eo naši in Nemci ostali pri svojih pred-log.h — Italijani pa so jim v javni seji očitali — narodni šovinizem (!) in konečno se IiaLU JUl » ^ > IilliCOJ ) iu bvucisui. ■>-• ) __ t j re* m govorilo!!! (Stara pesem: če italijan-i S pjskusiti hoče 6e je bila za Č<;he absolutno nevsprejemljiva. —j Viada meni, da je sedaj v Maced niji dovolj Po tem nevspehu se }e mislilo, da poda bar.[čet, da preprečijo izbiuh revolucionarnega B.enerth svojo estavko, kar so pa ni i gibanja. Vrfcu tega ie dobro oboroženo tudi i mohamedansko prebivalitvo. enkrat svojo srečo j fiki socijalist zahteva predno.ti svojemu jeziku, predloži dne 3. februari* zbornici} ie to — icternacijonalno ; ca pa siovenskil____________„_,,. __ tt ..! «;Iavec zahteva le jednako pravo za svoj jezik. je to — narodni Šovinizem! !) Uvide.Si, da ima „interntcijonalizem4' fclu-siti I9 Italijanom, in prepričani, da je to le nova pait, v katere hočejo loviti slovenske maso, da jih na ta način tem laglje potuj-o — smo mi priprosti delavci korposa-tivno izstopili in poveda.i slovenski javnDsti, kttko Italijani umevajo raej narodnost! Ta začetni korak p;k. Učekarja in eodru^ov je odprl oči n&iim delavskim masam in ta korak je bil in je vzrokom, da se naš2 mase Turška zbornica. CARIGRAD 29. Ker r-i zbornica doslej nov jezikovni načrt za CoSko. Upanje, da se(§e ničesar storila, so opaža nasproti njej ta poskus posreči, je zelo majhno, ker si stoje-Ufeko nezadovoljstvo. rJeni Gazota* je daaes zahteve C h ;v in Nemcev v dijamentraiuem' 0 tem priobčila člatuk. nasprotju. Glavna češka zahteva, di se tudi j - češčina uvede kakor notranji urudni j©Z;k, j POLITiCAlE 'VESTI, zadene pri vseh nemških strankah, razen j Ruskočeto zapuste Kreto. -socijalnih demokratov, na najodločnejši odpor t y Carigradu so se razšir.le govorice, da se in vsa akcija bo seveda brezvspešna. Baron ruđka prJiadka na K.eti pripravlja na Bienertn bo moral pot .m izvajati k >nsekvence < ia odstopiti ter prepustiti vse deio svojemu j Pojačenjo beneškik utrdb. — nasledniku. Druga posledica^ bi bila odgoditev; Milanbki ^secci0« p-,roča is B-netk, da se a3„ ali raziiUititov drž. zbora. Do tega menda ne: pri tamošajem ravnateljstvu trda avskih gra- vedco bolj odtujujejo rudeči „internacijonaii". P1!^' ,ker .bj v;ed^ ® V-^ifn^i.?«« decj izdeluie^° pačf" za ^azae nove utrdbe. Oni dub, ki e vladal v ,ConfederaZioa3% j P«bitžala rešitvi iz to zagate. Vse ie, odvisno ( Trdn>Tica S. Marano in Vistolad. se poja- vluda v n!. BoschUto so danes in bo vladal od, l ® t JIT^hn, i JI 1 v dollui reko PeriD0 ,89 coye nehali tisti časi. ko je užival njihov jezilcJ ttrljbp, prj Mustri so zgradi laka trdn;ava. privilegije na škodo drugih, ako pr;zna tudi j Grški ministerski predsednik drug.m narodom pravico posluževati se 8V0~ 0{jstopi. Iz Aten poročajo, d. ie gtski jega jezika ne samo na zunaj, marveč tudi i m^njateriki pr«.d>edaiic Theotekia izjavil, da v notranjem uradnem poslovanju, ie potem ie j cci^top«, ko to reši krečansk j vprašanje bodisi upati na mirno rešitev narodnega vpraša ija. j ua eui aJi dr { nacin. Uplivati na to je d:-lžnost vlade, čo pa nima' t poguma v to, nsj iz^sja posledici ter odstopi. razoči-j je pride rešitve vkiiub temu, d» je par naiih akademično iz-obražecccv vstopilo tja. MajnovejSt sod ugi se prepričajo v kratkim, da je raznim Pagninijem na prvem mesin italijanstvo in šele daleč za tem prihaja j italijanski — „in^ernacijonalizem14 ! Kakor &mo bili razočarani rai pred skoraj čatristolsrjem. rava> tako bodo češko-nemškega Dnevne vesti. spora, sanje. Potem pridemo na vrsto Jugoslovani, j var;i novi rndeči apostoli. Razlika bo ie ta, da smo mi kakor dela-ci pozaeje popravili p:'3i'eSko — dočim akademikom stvar ne tiko lahka. I ieja socijalizma je vzvišena. Kri^t sam j Vsekakor je položaj resen in odločitev pri bi! r.aiveči socijalist v najplememtejem po-1 n&sej0 bližnji dnevi, nu te besede. Tržaški sociiaiizem je le ka- i - s tem še ne bo rešeno narodno vpra-\ ganes zyeger se vrgi v veliki dvo- • Icr rešitev jugoslovanskega vprašanja siU j vedno bolj na površje. meim Mkatura pravega internacijonalnega socija-Uzma ! Krinka ie to, pod katero se je in se tkuSa loviti slovenske dule, |ki so uboge na suhu — ali pa one, ki prodajajo svojo na rc4 iost ra kakor^njo si bodi udobnost!! Vi doktorji in pismouki — ostanite Ie I^po tam — mi reveži pa ostanemo zvesti sinovi slovenskega naroda in bojevniki. Ko pa spoznamo, di so naši sosedje po-n^iiii idint^m internacijonalci (Kar se ne zgodi dfc iar f) — poatauemo tudi mi vsi — rudeči Misije ! Narodni „Šovinist". Vseučiliščno vprašanje. Pravo at&lifiče. NaSi vsenčiliičniki so imeli — kar smo £e javili na kratko — predvčerajšnjim na Danaiu sestaaak, kojega so se vdeležili tudi posl. Rjbit, Atrekelj in Hribar. Na sestanku se je govorilo o vseučiliščnem vprašanju in je bila veprejeta reiolucija, da se italijansko vse-uč-iliično vprašanje ne sm9 rešiti drugače, neg® istočamo z analognim vprašanjem slovenskega in hrvatskega vseučilišča. Torfj „junetim". — Naravno, da naš xjusctimu peče goipodo Italijane, katerim je oaU taktika rpoco genero*a", ali mi 03ta-jamo pri svojem: nočemo privoščati drugim nekaj, česar trebamo tudi mi, a ae nam ne privešča. Retorično je lepo povedano, da Italijani morajo takoj dobiti svoje vseučilišče, ker da so jim na razpolago knjiga, profesorji, tradicije in marsikaj, dočim mi Slovenci da nismo še — zreli za v naroda s sploh nobeno madiarske šile, kar naenkrat tem, da podpirajo zahtevo po italijanski uui-štiri madjarske šole, in sicer v Djakovu, j verzi v Trstu, pa se more zahtevati od slo-I.anovcih, Selcih ia Drenji. Doslei ie bilo; venskih sodrugov, di bi isto storili, kajti si-pod baronom Rauchom ustanovljenih 36 novih | bi ti poslednji pokazali ravno nasprotno 0(j tega< ijar hvalijo na i t a 1 i j a n s ki h so-drugib." Še malo in vide.i ga bomo ! — Kedo je madjarskih šol. Rusija. Ruski patrijarhat. več mislil nanj, kedo se ga spominial ? I Pred I* Petrograda javljajo, da je ruski sinod; par jeti že ga je bila vzela svetlo-temna noč naprosil carja Nikolaja, nai svojim ukazom — In od tedaj ni bilo po njem ne duha ne sluha. — Mial lo so je, da je izginil za vedno iz zemeljske krogije. In sedaj kar naenkrat — kakor bi padel zopet obnovi staii patrijarh, ki ga je car Peter Veliki odpravil. Ko bo patrijaihat obnovljen, ae sestane cerkveni zbor, ki se bo bavil z reformo ruske cerkve. DOGODKI NA BALKANU. BOLGARIJA. SOFIJA 29. Od kompetentne strani se kategorično dementuje porečila listov, da Je avstroogr. diplomatični agent, odposlanec grof Thurn ministru za uname stvari napovedal kolektiven korak Avstro-Ogrske, Nemčije in Italije glede turško-bolgarskega sporazuma. SOFIJA 29. „Večerna Pcšta" poroča iz obmejnega kraja Čaškova, da se je v okolici Kireftali zbralo že 6000 mož turških čet, katerih gibanje se z — Doslej ni prišlo z neba — prihaja kakor „označevalec" mej aas 1 — P*r dni že bo naznanjal svetu o velikem dogodku ki se bi ž a. — Dobiti ga bo po vseh tobakarntih, kjer se prodaja „Edjnost", in aicer po šest stotink. Oj pridi „Škrat" presneti! — Umatnlška noč. Prejeli amo vspored te pleane ^predpustne prireditve, ki bo 6. febru-varja t. 1. v „Nar. domu". Na tem vsporedu se nahajajo najraznovrstneiše tjčke za razne okme. — Kmalu po začetku, ki bo ob 9. uri, bo nastopni sprevod razn h tipov in sodelujočih moči. Zato bi bilo priporočati, da bolgarske strani vidi. j pridejo udeležniki pravočasno v „Nar. dom", na meji do nikakega da ne zamudi uvodnega sprevoda. Kmalo po- vsled korakov vlasti ponu;a Turčiji kakor najvišo odškodnino, ki jo zamore dati. L st dostavlja, da so finančne sinpine, na katere se je Bolgarska obrnila, izjavile, da finančni odgovarjajo : tu ni politike! Kaj pa, ko mi položaj Bolgarske ne dovoljuje posojila, ki " * * ' * - m—■* bi presegalo 115 mil. frankov. CARIGRAD 29. List „Labah* demen- spopada. ! tem ae bo vršil na odru balet deklic a sprem- Bolgarsko-turška pogajanja. jljevanjem orkestra. Balet bo vodila g.a Da- CARIGRAD 29. „Jeni Gazeta" piše, da n i 1 o v a. O polunoči bo na gledališčnem ni Se znano, da kaj da je , porta sklenila 1 odra eimbolična živa podoba in kasneje ša glede 100 milijonov frankov, ki jih Bolgarija komični prizor. V tem času se bo razvijalo zahtevamo ljudskih šol v Trstu?! Odrekajo asra. ker j« tu po sredi — politika ... poznanih asr.atcni alavi". življenje v aiikarčkem in kiparskem ateljeju ia v budoarju gled&lišč ie igralke. Seveda ne bo motilo vse to lahkonoge mladine, da se bo pridno vrtela po vabljivih zvok h vojaškega orkestra. Ko si je marsikaj ogledal, ali ko se je poskočno zavrtel, poikoči vsakdo rad v Go- tuje vest, da ao bili v drinopeljskem vilajetu renjsko krčmo k ve3elamu Janezu; sapramiš, i kaj čaaa napasli v dvorani oko in ulo in ki liubite bolj ,.miren šundera, pa sa zatečete v klet, v umetniško beznioo. Tam se ob čašici oživljajočega terana-krašuna in zelenega Vipavca malo pomajate ob zvokih veselega I šrarnel-kvarteta. Razvije sd tam razposajeno življenje, ki je bodj oživljali razni nastopi, kupleti ia pesmice in prizori v kabaretu. Kmalo se pridružijo še drugi bolj živahni elementi, iu čut li se boite vsi kskor ena j družina. Pa brez skrbi bost?. C» bi se kav j zavozl alo v želodcu aH v — srčku, pa ut : poiščete „Kaminskega piid-jrja *. Ta Vam bo razvozlal ž;vce in zap.še recept. Pa dobite pri „Kcnceaijonirauem apotekarju" puclelc ali ; zaraviine kapljico, ki Vas zavedejo, da &i bo-dfcts kar sami domišljali zopet drugo do-'Ijzću. — Pa skoro bi bili preveč poved iii; samo še Eekaj naj povemo na uho: Uštopnina bo le K 2 za oseb >. Računske listke dražbo sr. Cirili in Mj-todi a so nadal,e narcč le sledeče p. t. trvdke j a) v L ubijam : t-rđka St3-<11: Babnik Vod-| mat, re.-itHv. ,Narodii doni", rest. pa"4 ; j restav. „Rjžau; reitav. Tratnik; g'»»t. Mar-ćan; rest. „Union*; gost. Hirtcb; hotel Ll3t. Metlika ; Martin M^sfcnak, Gorica; hotel Kramar, L:gatec; Ančka Laievic Liti a , Marija Somrak, Ve!. Lišće; MUa Klun. Krško; Lid-vig Ševar Rj,kek ; goat. ^Pn Lipi", R i lov-jljica: hotel „Razo.*' dr. T:car, Kranjska gora; Franjo Zagorje ob Savi, Ivan B nčina, Stari tr^ Rakek; M. Berlizg g^št. Ž tale. sp. Štajerski; I. B-b.č, Mojstrana; gjst. I. Škrlr, Mroa; Ljopoll De:-ganc pla?. natakar Tr*t: Fran Pišek za g33. Kitnšer, Brezica. Iz Rojana. Vsi zav dni rojanaki Slovenci &o vabljeni, naj se dne 31 t. :n. ob 2. uri populadne v čim većem številu ud Ježe izred-u ga občnega zbora ^N .rodne čitalnice'1 v R ijanu v prDr-torih „K neumnega dru^:va istimi. Vabljeni niso ie členi, ampah vsi ro-d ljubi. Silepati bo namreč z:!o važna atvan gLde bodočega deiova:>ja društva. Mraz. Včeraj v ran;h urah zjutraj je toplomer kazai v ufcš m me&tu 4 v kca;iti izpostavljeni burji tudi 5 io 6 stop. C. p d ničlo. Po uuevu se je burja pr 1 gia in tako tudi mraz. Hud mraz so im ii tudi j>» drugih krajih E rope. — Tako je včeraj co 7. uri zjutrai ka-ial toplomer v Sibinju — 22, v S .rajevu — 17, v Inonics.il in Celovcu — 12, v Grftdcu — IL v Lvotu — 11, v Črnočah — 10, v Monakovem, Curigu in Ljubljani — 9, v Zagrebu — S, v Žmovi — 7, v Prtiizu — 6, v Gorici — 6; na R>ki — 5. Iz sodne službe Sodni praktikant Egidij Cerlenizia, dr. Jun] Dar.ese in , gledališki dogodek prve vrste tem bo*i, ko &o razmere, na ka:ere se opira drama, »sete iz eocijalnega in narodnega boja (dva ncjma, ki se tu večkrat kri eta) češkega delavstva na narocinoštni iL.e i. Tor^j razmere nam sorodue! Tem bolj tmo sreČLi, ua je .prva socijalna drama na naSera odru biser slovanske umetnosti. Za danes uatrežemo publiki najbolj, ako n^redemo, kar dramatik slavni bivši ravnatelj Lrranti&ek Š u b e r t, sam pise : „Slikajo se v njej (drami) ieta sedemdeseta in nrva 03ćmdeieta devetnajstega stoletja, d ba ko je bilomožao -jeijalno giban e v delavstvu la v početku. isto ni bilo tako orgauizirano noi •-r'-hlnimi prograui kakor pozneje. Sred šile Jr^me so štiri revne st nj d.lavrevega etano-• inja na narodnostni meii n_i C skein, fcta-covanja onega delavca, ki je pri nas v pr-i vritL p Ojir in večkrat tudi mučenik svoje odnastj. Torej do devetdesetih lit Hi. Btoltt a j.i :e češki ž ve-j na tej me;i d lavec, matični (<_d LV.rednf matice bk -Iste iki naši ružbi sv. Ciri.a ia M toda) dtihovi_ik — oi v mcev popolnoma krivičuo naziran rhetr-kapl^i* — in nekateri urtdaik. po Lekod izi .sti poštni rd=r Posuveozei". Tako siicih' struj boclialuega in svobodnega miš-jenja : -kcr dunes tedii še ni b;io. s Drama štirih re.nin sten" kaze, kako e n&jsilnejša ideja dobe, narodna id-^ja. predirala s svojim odsevom tudi d i najpreprostejših bten, tu povzdigujoč duševno, tu p;t ra:OČ gmotno. D-aica ee igra cd zadetka do konca le iued š irimi stenami delavsk ga stanovanja ii odreka se nalašč viea zapLlivih moti or, ki bi se jiui bilo mo®lo doseči s tem, da se ive d -.anii preložita izvest tega staaoanja. OJreka se 3 h tudi na gjt>o zunanjo škodo dramatičnosti. (V tem stavku tiči p^č skromnost pisatel a. Si: ravno oai nevidni aii tem 0 o* j učinkujoči prizori burne in kr?ave de-monst.i.cje ^a cd-om, ki odmevajo med onimi štirimi stenami ia v duši njihovih prebivalcev, povišujejo dramatičnost. če:udi na i;k do teatraiičnosti, ki bi pa utegnila pist?iti banalna). — Aii s tein, da se odreka istih, -bvzjču e s lo priprojt-jsti: one. ki ti i v r.ieneru skromnem mitjeju, iu oae, s katero t ■ suče govorica njen.h s:žnovalce7 ia r-=zo h d: š! cev. Vsi ti ljudje so u.tvarjeni s pc-tezami živ čili ljudi. Ta dogodek se ni oiigrsl 1 i-k • r, ti l_udje niso bili v teh lazmerah nikoli fckupaj, ali inoiivi in poteze vseh teh eo ii.e takih juliotivcev naš.o se je povsod. „Drama štirih revnih st ny je imela za-letkoma nedobro usodo. Izreu Prage, celo v delavskih pokra inah so jo posamični okrajni ^IttV&rji dovoljevali — v Prag: jo-e policijska cenzura prepovedala, — Niso pomugaia ni . gaianja ni prizivanja. D j nast jp* minist^n dr. R »rberja ie biia cenzurna praksa hujša, 'G je hotel imeti min ster Bach. Ko se q iaka češka drama d/.ikaia d lavca, do-Lesnika, diuastićnih zgod.b tli. busitstva, b.la e d-^ua brez milosti na index. r Dram i Štirih revnih sten" ravnotako, da-^i je bila p.saoa z jpravno mučnim ozirom, da bi se vest cenzure nt razburila. Počivala jo drami v Pragi skoraj deset . r. (potem, ko jo je dramatik *p'sal). Sa-le ko » ;e dovolila ceazura v Krekovem, da v iai^em d-lav»kem Binu —- ko predstava v . 1 m oš njem „Nar dnem divadiu"*, dana nara1 nost v korist delavske organizacije, ni iz--.odkopala stebrov države, razjasnilo ee je nebo cenzure tudi v Pragi in p-aško ilivadlo* je prvii igralo dramo di8 l.oktol-ra I203.k Bodi tu povedano radi koncidence, da - rnnogo krasnih, s».daj že populam h dra-matiČT-ih del. pn§lo iz plodonosuega prresa 1 c. S iberta. Naj omeniamo izlasti „Jan Vyrava- in rZ iča (Zeter), čigar snov je. kakor vselej pri njem. vzeta iz socijalno* ircdaega življenja črbkega naroda v bližnji minulosti ali polpretekli sedanjosti. Upamo, da tudi ti deli prideta s Časom na nas eder. Triaika gledališča: VKRD1. Danes peta repriza Berliozove ^Obsodbe Faustau. Fausta bo pel tenor g, -tcLierdo. FENICE, Danes ob 8. uri zvečer upri-i družba gospe Vitahani veiiko dramo . M ari a Stu»rttt. V nedeljo bo imela družba dve predstav?. Tri h-doji teden uprizori d-užba drago .-vojb naznanjenih noritet in sicer dramo v 'dejanjih rMenška zemlja" td "Rafaela Me'ani. EDEN. Nocoj ob 8 30 je v tem £haja-iisču predstava. Društvene vos ti. Giasbeno drusivo „Trst" vabi vse g.ce 7»efk^, da pridejo v nedeljo dce 31, januvarja ob 10. uri in pol zjutraj k pevski vaji, ki ss bo vršila v dvorani „Tržaškega Sokola". Ob enem se vabi vse one gospode ki bi hoteli pristopiti še k !moškencu zboru, da se nrijavijo kakor gori navedeno. Ker nameru e drutt"0 prirediti v kratkem svoj prvi veliki koncert, so g. pevci in g.ce pevke najuljud-n-je vabljeni, da pride;o gotovo v nedeljo doe 31. t, m. v dvorano „Trž. Sokola*. Pevsko društvo „Ko!o c ooozar a še enkrat ne ie svojo pevce in pevke, ampak tudi njihove znance in pridatiIje društva na domačo pie3no zabavo, ki se bo vrlila nncoj — brez vsake vstopnine — v prost rih „Trž. izobr- ž jvaluega društva", ulfca S. Fraticesco štv. 2. I. Opereta „Čivl ar baron", ki jo vprizori „C talnica" pri s^. Jakobu prihtdnjo nedeljo 31. t. m. v dvorai.i „Nar. domu" p:i sv, Ivanu, vzbu:a r.bilo zanimanja. Citahrca se je vedno trudila, da občinstvo vsestransko zadovolji. S to epereto nam hoče dati zopet krasne zabave a tudi mladini ce luče oddalžiti s plesom. Akn na-dal-e pomisiimo koliko stroškov ima „Čitalnica z godbo in drugimi pripravami, je želeti da v nedeljo nihče no iz:stane od te predstave. Telovadno društvo -SOKOL" v Trstu. Cen:en:m plesalkam in plesalcem ^ se nazrar-ja. da se vrši di.nes z^e- 4? *°b uri običijna plesna va a. sklepati i^ tega, da je tudi naše d ruš-eno ž-ijenje utnnilo. Da temi r.i tako. b di v dokaz sledeče kratko in suhoparno piročilo o našem gibanju. Najprej en pogled nazaj v leto 1908 ! M pred koncem tega leta je pare lilo tu-k'jj*n e marl'ivo učiteijstvo ntlim otrokom lep:> božičn em. Imel; smj tedaj priliki vglo-biti ee za vrsto i t nasaj v svoia mladinska leta, v katerih nam ni itak Ž3 krasnih b:ž č-nih prazniko7 nihče razve?el ev&l h s ičnimi dar:vi, kakor se to vrši sedaj z naSimi otrce . Skrbnemu učiteijistvu pa, ki se s tako vnemo trudi za našo deco, bjdi izrečena na tom me-btu na&a iskrena zaLvaia ! Toda ddje! ĆiS hit», prest r zma-.jkuje ! Na S-lvestrov večer nas ]e iznen^dtio tukajšnje delavno bralno in pevsko društvo „T*borJ kakor vsako leto, s krasno vsoelun S lvestro-vim večerom. Naši rTaborčaoi" se rc4 izvrstno drže. Kijub temu, da lokavsko ozračje okoli rTabra" ni brez elektricitete, ee ne obdaja „Tabo:* niti s strelovodom. V svesti si svoje človekoljubne tendence, stremi vstrajno in z vzdržnim delom za svojim ciljem. Dne 17. t. m. je imel „Tabor" svoj leini občni zbor. Računski zakliuček je pokazal, da je napravil društvei promet zopet k .»rak naprej, čiprav se je število udov od lanikega leta precej skrčilo. Znamenje je to, da se ostaii udje zavedajo v polni meri svoje dužnosti : iu če tudi se je naše „kolo" zman,-šalo, bo pa vezi, ki držo ta zbor, tolik) trdoe ie. Na občnem zboru se je med drugim tudi izreklo upanje, da bo možni še v ttk^-čem 1 tu otvonti v Likvi ljudsko kojižnic?. Dne 24. t. m. se je vršil tu občni zbor ,Zavarovalnice za go*. ž vino". Lip preostanek kljub tolikim izplačanim odškodninam nam kaže, da tudi to diuUtvo d-Ja iu se g blje. Zaslugo na tako bnljantnem društvenem Etaoju je vsekakor pripisati društvenemu predsedniku g. Ant. Muhi ml., ki žrtvuje jako mu0£0 časa ter se ne straši ne deia ne truda v korist „Zavarovalnici". Očitati bi si moral pomanjkljivost v svoji društveni kroniki, če ce bi omenil na tem mestu tudi tamburaškega ods-ka „Tabor". Na vseh „Tabroviu" prireditvah izpoiauje ta marljivi fd>ek i nšir j mentalen del in to brezplačno. V»a čast vrlim tamburašem, ki pri-spe?ajo tako s?oj obulus k splošnemu napredku naše vasi ! Zaradi popolnosti poročila bodi ša omenjeno, da se bo vršila dne 2. prih. m. otvoritev tukajšnje novoustanovljena posouinice. V prih. mesecu priredi, kakor &e sliši izza kulis tudi „Tabor" svojo pustno veselico z zanimivim vsporedom. Po taj veselici pm začne " Odprla se je * v Trstu, ul. San Lazzsro 1 ""-I-7- 7 — v palači Salem ■ — Nova elegantna proda-° jamica In zaloga e :nttin, .''in'^.i »iIja. ta- in V v'na 'T'i. — Tak-« fi :". elf-gant ie in EDINOST< št 30 V Trstu, dne 30. jnukvarja 190 9 „Tabcr" svojo f-eaoiio mesečnih p o 1 j udri i ii predavanj za Ickovoko ljudstvo. Tfcko de'aino, t^ko se gibl.emo. Mislimo, da je to pač najboljša nittr.ds, da re^ post> ▼i j o L .kavči nu odlično mesti il.d Krčeve: ter da ie dovedejo in absurduci r^ZL-i pred-se«lki in krive sodbe o nsši vasi. Kar Lokavec, — to mcž ca svojem m-eetu ! x Doklade za užitnino. N&mestništvo je dovelilo, da se mortjo pobirati na Goriškem doklade na vh-o in meso in občinske di vščieg «a pcužitek pi»a in tliicholičnih £ ijt č tudi ze leto 1909 v izmeri, li je veljala za itto 1908, to pa le, dokler se občinski proračuni za leto 1909 končno ce prttde. Na ta načio ee ob-srujejo občinski zalogi škede, ki bi jo sicer imeli radi zakasnele potrditve cbčžaskih proračunov. Kar 6e tiče davčšin na pivo, ki presegajo znesek K 2 20, 6e občinski zast-pi opozarjajo, da je ministerstro notranjih stvari sporazumno z finančnim ministerstvem podaljšalo zadnji rok i a dovolitev teh davščin, ki je bil prvotno d:ločen na 31. decembra 1909, za nadslinih pet let, to je do konca 1914. Davščine na pivo do na več K 2*20 bo po potreti tuđi nadalje dovoljeval deželni edbor. Uvejsn:e davščin na pivo je odvisno cd gotovih pogojev in sicer je določilo nr.-mestništvo ns podlagi razglasa n.in:eterova aa notranie stvari in finančnega mini&te-siva 22. decembra 1903, št. 53256, da nove občin ske naklade, višje cd K 2*20 za hektoliter, »e dovoljujejo le za slučaj, da bodo izpolnjeni sledeči pogo.i: 1. Davščina do K 3 za h', se dovoli le v slučaju. ako bedo v kuki občini dcklade veeh samoupravnih obladij (dežele, občine, cestnegs odbora, Selškega s eta) skupno dosegale vs*j 125 edštedkov vseh neposrednih davkov. 2. Davščina do K 3 40 se doveli le tedaj, če bodo doklade samoupravnih obla-tii r.a vseh izravnih davk h dosegale ali presegale 150 odstotkov istib. V slučajih, kjer dofclsdsvseh samouprav-tiii oblasti niso enako razdeljene na vseko vrsto davkov, računati se mera na sledeči aačin: V kaki cbčrni iznašajo dck'ade uvedene na osebnem davku (pridobnini itd.) v občineke, deželne, šolske in ee&tne Lame&e 122 odatet-kcv; na realnem davku (zemljiškem, hišno-razrednem 170 od&fcctkov). Iz razkaza d£T-cnega urada sledi, da iznaša odmerjeni erar-siii osebni davek K 1200 in realni d;-vik K 3000, skupaj K 4200. Sedaj se računa tako-le: 122 odstetkov 6d K 1200 znaša K 1464, 170 odstotkov ca K 3000 znala K 5100, skupno K «564. Druga ivota K 6564 (torej 122 odstot-!rr ca osebnem in 15 cdstotkov na realnem ca-,ku) je priiičca dokladi, višjio cd 150 cd-fctctke7 na v eh r.epes ednib davkih, in v teir. glačahu ttto občina uvesti davščino K 3 40 na b!. V industrijskih krsj h bi bilo ra določitev oavščine ra pivo potrebno, da si preskrbi od davčnega urada tudi tozadevni ra:kaz o visokosti davka, na katerem težijo doklade sa trgovsko zbornico, po katerem se izvede prej navedeni račun. Kjer so pa uvedene za ceikvene pvrhe orsebie doklade, treba je deželnemu odboru navesti odstotek teh dcklad. da ee zemorejo prišteti k drugim dokladam avtonomnih ehlastev. Vesti iz Istre, Javen ljudski shod v Podgradu. V nedeljo dne 31. januvar a 1909 bo v Podgracu v „Narodnem demu" ob 11. uri dopcludcc javen ljudiki shod. Kakor govornik nastopi vel. g. deželni posl. dr. Ivan Poščić, iz Volo-skega, ki cb tej priliki razvije piogram &vc-jega bedočega delovanja. Ker se bo razpra>l;alo tudi o dragih v: ž-eib točkah, tičočih Ee goBprdar.tva našega ekrajs, se gotovo udeleži tega shoda mnego ljudstva iz vsega okrsja. Vesti iz Štajerske. Silni mraz je bil te dni v Ptuju, toplc-n.tr je kazal do 14 stopinj R ped ničlo. Vesti iz Koroške. Observatorij na Obiru. Dunajsko meteorološko društvo zgradi na Obiri v Koroški observatorij, ki bo t tal 2040 metrov nad morjem. Observatorij bo imel magnetske in potrebne aparate. Opazovanja se bedo redno vodila po leti in po zimi. Notar v Rožeku na Koroškem je postal dr. Robert Baumg&rtner, notarski substitut v Mariboru. 60.000 krou ]e našel v Rablju na Ko-reškem hlapec Franc Pneseneeger leta 1907, Denar je spravil. Sprva ci vedel, kaj početi žnjim, potem je pa kupil sestri hišo, drugi sestri pa daroval 10.000 K. To ga je pokopalo. Prijeli so ga in mož je priznal, da je prikril najdbo. Zdaj sedi t zaporih beljašk^ga sodišča. Najbolj čudno je, da se izgubitelj denarja 5e zdaj ni oglasil. Vsekakor je bil denar dobljen po krivi poti. Vesti iz kranjske. Mesto šolskega zdravnika • plačo X pla-žilnega razreda je sklenil ustaooviti ljubljan- ski občinski ever. M v sto bo ZiSeiti začetkom šolskega Si ta 1909/10. izseljevanje z Dolenjskega v Ameriko ee jo ?a?rlj v r a: ve "cm številu. Razne vesti. Samomor mohamed:nca. V četrtek po neči se jo v uacstn'in parku na Dunaju 15-krat z nožem zabol v prsi mohampdantc, slušatelj ra živinozdravr.iški visrki 5o'i. Mustafa Fardinić iz Sarajev«. Ta čin je storit pi,koj-n k ifcled tfga, ker prejel vest, da tuu je nati zblaznela. 28 dni živ zakopan, — „Beri. Tagblatt" poreča iz Ršie* o čudežni rešitvi nekega starca izpod razvalin mesinnhib. V poned l ek 25. t. d. so karobinijerji Čuli klicanje na pomoč, ki je prehajalo izp^d razvalin neke zgradbo. Ptičetf so razkopavati io izkopali so 80letnega starca. Starec se ie skozi 23 dni branil a korenjem ia zelenjavo, a ves ta čss ni p i ničesar. Pomiloščenje roparskega morilca Ce?ar je pomilostil Ivbna S*etec, ki je v Zsgrebu umoril in oropal juvdrk-> Lavrič in bil obso-i jen na vi&'ice. Kazen mu je apremenjera v 201etno ječo. ° ? Trst Campo Bčluedere TELEFON ž iv. 18-17 GR AŠKE, PRAŠKE in Št. DANJELSKE GNJATI, KRANJSKI! i u TSE-T1ŠKE KLOBASE, BOLONJSKE NAPOLNJENE NOGE. PRIDNI POSLANSKI SALAžlI In Taakorrbtiia slanina. SPECIJALI5 ETA Kl'iMJU ME i« vsake ti ra se vrsto. PRISINO iiu!iiu»jše ČAJNO MASLO aa drobno ia debelo. SVEŽE SAD.IE, TU- INilZESlSKA VINA lil iJl KERJI tem —sam po NAJZ3IEENEJŠ1H CENAH. — ■■■ Postrežba na dom. - Pošiljatve na deželo - Preprodajalcem pesebni pepust. KLOBUCARNA : »fiL! OeLItSS 5« ra&Jiiajo po 3 siot. besedo; mastno .^r tiskane besede sn ra?un2jo enkrat ve?. riajman]?a pristojbina stane 40 stotini«. - * —*——• Plafa se takoj. —- MallUn TSlnnn razSlednic civilnega pogre-W t3*lr»U tatUJjU ba iu poroke imam po najnižjih cttsah v zalegi ter se priporočam cmj. odjemalcem v meBtu in na derleli. Na zabt9vo poSiljam tudi uzoicc. Anton Nabergoj, Kiemauje pri Trdtu. (159 ^^ Restavracija Milano m r J Trst, ulica Stadion S te v. JO D8S63 zvečer lmm\ UmM dam ^ _ Prične ob 7 uri. — Vstop prest. ^Sr^stj j Za obilen Obipk se priporoča udani C. LiJlich ---- . : ; ; UMETNi ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez jt KloSuSipruift tovarn. Potne in Športne kapo po : : : zmerni!) cenah. : : : IT iglici Bachi št. 6 so odpre izključna Mnčl/o nhl^tfp paletots, jope; hlače, srajce ITIUOM3 spodnje hlače, nogovice =e prodajo po ugodnih cenah. Blago nakupljeno od 1'aiiranih tvrdk. Uiica S Fiancesco 4, Stopnice II. Tretje nadstropje, i rata 17, od 1. do 4. ure. 1<*2 zaloga s prodajo na drobno in debelo furlanskega vina lastnega pridelka, fclovečih kleti Beni Bonaparie v Villa Vicenfini. Postrežba na dom. Za gostilničarje in krčmarje cene po dogovoru. V D1Ž h O h^l^p^nSA ^ O u i ti h 13 Ui^vOl\f Bt & * * v aGhozdratvnlSketii 2t£.b!iiets # T U S T fimriik ;> D. Jascha uiica delia Caserma sibV. '3, 51. radj".. I/Hf^o* 7fi!j T'-11 hrtrtco isirsko vino,naj pride 4.CL v uiico Jiedia ž,t. 11, tier se pro-dnja refošk po 56 stoti^k in meškat po 54 etosink littr. — Svoji k avojimt_1^3 PflfSniC^Sni ^•i-^anj4«1!1 slavnemu občinstvu, da i t!t-Sil3©lll je z današnjim dnem otvoril v niiti Fontana 5t. 1 i z a 1 o g o in osmico pravega naravnega vina. Kraški teran razprodaja na drobno od '!% lilra naprej. Priporočevaje se c&tajam z odlič^ nim gpožtovanjpm Josip Furlan. !€>*•> Doni; ^ p. zaraiovalni zarod išče sposob ie poio-Cil/I valce in posredovalce za za\arovanja. Po 8posobnofcti dobijo stalno rne=ečno plačo ter se etalno nj.meetijo. Ponudbe na Inseratni oddelek cddeitk Edinosti pod St. 1^7._ 5 67 V novem kinematografu 14 i d t., m Srst, via fdul piccola (^a magistralno palačo, £rst bo uanea in naslednje dni: Prvikrat v Trstu: Bolnišnica za živali v Londonu- ^ Viaconti, zgodovinska drama. — Menjajoči ognjonik, komi'r.o. V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. ISatlneo o J IO. do 12. opoludi* Marco 1 A^^n ee dajo v najem. — Velikanska izbera krasnih kostumov, domino. — Ulica San Lazzsro 11. 164 Maske Proda se 332 radi smrti dobro upeljana trgovina železnine p:i sv. Ivanu poleg Trsta 161 1 VH,-ae dajo krasni kostumi domino vseh IIĆjt/lll barv. — Barriera vecchia 13. (160 Krači/1 in bsI° viPavsko» prodaja i dcni ILTcaH Vincenc Dušu, Trst, ul. San Larz. ro 5tcv. 22, po 88 fiotink liter, ia belo po 72 atotink. — Za gostilničarje in krčoiarja dogovorno ce^c. 2G03 urednik, vešč slovenskega, hrvatskega SOtfC OO i talij anskf ga jezika v govoru m pisavi. Nasfev pove Ins. odd. Edinosti. 1^6 UoeAn pisarniškega praktikanta i?Če m?adenič; l?i ColU dober slovenski korespondent, v kakorSni-ko!i večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov po*e ^Edinost".__1958 ■ V v Isce izvežbana, resna korespondentinja za nemško in slovensko (hrvatsko) dopisovanje. Prednost imajo praiiiciriine komptoariitki-nje in one; ki poznajo italijanski jezik. Na3top takoj. PiBmene ponudbe na „Edinost* ped -St. 147u. (147 Prodajalnica manifakturnega blaga HUM SOHMIB Trst, ulica Bojano 2 Tnzzi) ssr Bogata izbera ^^ pokrival, nogovie, pletenin, spodnjih hlač, sraje, fuštanja, lawn- tennisa, robeev, šarp itd. , po o£>]zmes*Rejšsh cenah j kakor tudi vseh drobnih predmetov I IIIIII I— II H—S3BBBBE3MB 'Srs Ofrnš-F-a mizarski mojster. Trst, ulica iU E|J Ollilld Uelvedcro htev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. PrfSf^am zo^alj'Sča, oddaljeno eno uro od Tr-i lUlidm eta, katero obsega 2 orala. Zraven tega Se malo poslopje. Ctna K 5000. Več se poizve pn Leopoldu Dekleva, Vremski Britcf pri Divači. 106 Arionii mtst^'ni 8e »•prejmejo pri r\yclill Glavnem za^topu Vzajemne zavarovalnice na Prošeku. 1"2Q Zapomnite si dobro. klikni e ektre-fotograf JEK KIČ, via delle Pcato 10 1. rad., do f. u r e z v e č e r, cko se mu prej javi. Teltfon 21-43. ' R i P t O SI priden krojaški učenec, doma ii Lju-;u-icl&ll tomera ta .Štajerskem, :3če mesta pri k-Rkem mojstru. Pojasnila daje J. F r e i t a g, ulici Moreri št. 296 Rojan-Trat._ 144 IČrom za soroduico» 23-letno zdravo, ljubeznivo ibubiil gospodično, izurjeno v /enskih ročnih delih, tudi malo v kuhinji, zmežno slovenskega in nemškega jezika, prijarnega vedenja, službo v verni, boljši slovenski družini v Trstu ali v okolici Ker je dopolnila meščansko šolo, bi dobro vzgo-i e v a 1 a v ob;ii jezikih izročeno ji deco ljudskih Jol, iu bila drugače gospediuji v pomoč. - Pojasnila daje A v g. K r ižaj, župnik v Guštainu (Guten siein) na Koroškem. 134 AJjEKS. FltANC 3IAYEIt - TKST - ŽGALNiCA KAVE • m TELEFON 1743. itajooijSi vir za dobivuuje pečene kave. IMMIlMICIfKMIlMMIlMIllll OIOV. F£IaIaIS, Trst ulica San Anionlo 9, nasproti kavarni ===== ..STELLA P0LARE- i. ! Frodejalmcd porcelana bmenine in tristalor. Popoln« Mrrie« »a umtralnlke. - Namir.no »errlc« ** karo to ▼ U>g»U izberi. - BunoTratal kruni predmeti Is porceUn« in oućrvlne, jako primerni m diron> - C KM IS JAKO ZMBKUE Tovorna cementnih ceal in plošč, terncou, figlona I ortlf. Komenio _ AR1STIDE GUALCO - TRST | — ulica S. Scrvolo št. 2. lelefon 2142. EESsii^o!