SLOV Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posainne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upruvnlštvo in ekspedlclja |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulicc št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v petek 13. aprila 1894. Letnilt XXII Državni zbor. Dunaj, 12. aprila. Budgetna razprava. (Sesti dan.) V pričetku današnje seje odgovarjal je minister notranjih zadev na nekatere interpelacije; v prvi vrsti zavračal je interpelacijo Pernerstorferjevo gledč slovaških delavcev, katere so s silo spravili k angleški plinovi družbi, ko so bili njeni redni delavci nedavno ustavili delo, rekši, da je policijska preiskava pokazala, da je vse to izmišljeno. Nobenega niso silili k delu, nobenega niso pridrževali nazaj, nobeni delavci se niso ožgali itd. Jednako odločno je zanikal interpelacijo poslanca Biankinija, v kateri trdi, da se avstrijski konzuli v Ameriki pri nekem viharju, pri katerem se je ponesrečilo mnogo Dalmatincev, niso pobrigali za avstr. podložuike in jim skazali pomoči. Minister odgovarja, da ima večina Dalmatincev v Ameriki amerikansko državljanstvo, avstrijskim podložnikom pa so konzuli ponujali svojo pomoč, katero so pa sami odklanjali, rekši, da so z vsem potrebnim preskrbljeni. Nekateri so se celo hudovali, da se jim je ponujala podpora. Očitanje v interpelaciji, da naši konzuli z redkimi izjemami niso vajeni, brigati se za naše državljane, zlasti če so Hrvatje, rekel je minister, je nezasluženo žaljenje c. kr. konzularskih zastopnikov, ki ga mora z vso odločnostjo odvračati. Ravno tako odgo\arja minister na neko drugo interpelaci jo Bian-kinijevo gledč ravnanja politične gospodske in žan-darmerije v Sibeniku, rekši, da je dotično obdolže-vanje v interpelaciji neutemeljeno in neopravičeno in da nima vzroka, zaradi tega kaj posebnega vkrepati. Potem se je nadaljevala razprava o notranjem ministerstvu, pri kateri je prvi prišel k besedi poslanec Krauss, ki je poudarjal potrebo popolne preustroje političnih uradov. Okrajni glavarji bi morali osebno poznati vse osebe svojega okraja, ki v političnem življenju količkaj veljajo, zato bi morali biti okraji maujši, kakor so zdaj. Kakor Pfeifer grajal je tudi on, da je v političnih uradih preveč ple-mičev, in priporočal, kako naj bi se manj premožnim omogočilo službovanje pri političnih uradih. Za njim so govorili še"Pernerstorfer o društvenih zadevah, Suss in Spinčič, ki je razpravljal razmere na Primorskem. Za njim poprijel je besedo minister Bacquehem, ki je skoraj dve uri odgovarjal raznim govornikom in pojasnoval vladno stališče. Govor je v marsikaterem oziru zanimiv, ker je priznaval napake, ki se tu in tam gode, ne da bi pa krivda zaradi tega zadevala vlado. Posebno obširno je odgovarjal Spinčiču glede raznih dogodkov ▼ Istri, zato bo morebiti prav, dotične odstavke objaviti po stenografičnem zapisniku. Za ministrom govoril je še poljski posl. Byk, potem pa bo seja menda zaključena, ker je za zvečer sklicanih nekaj odsekov. Jutri ne bo nobene seje, ravno tako bo zbornica tudi v prihodnjem tednu počivala ob dnevih, ko bode zboroval davčni odsek. Košutova komedija na Reki. (Izv. dopis.) Človeku se že studi tako neumno in nedostojno oboževauje Košuta ne samo na Ogerskem, a tudi v njihovi nepošteno prisvojeni Reki. Novine že ne LISTEK (Povest. Dve sestri. Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.) I. Stari list. Po toplem avgustu nastopil je deževni september. Vaščani so morali ostati v svojih kočah kakor po zimi. Pota so bila polna blata — dolgočasje vgnezdilo se je v hišo Varinskega, dasi je bila njega rodbina precej mnogobrojna. Dve dorasli hčeri in dvoje manjših otrok oživljalo je dom gospoda Varinskega, umirovljenega sodnika. Burno mestno življenje završeval je v vaški tihoti. Za prihranjene novce kupil je ondi srednje veliko posestvo po onemoglem posestniku. Za svojega uradovanja je slul kot strog in nepristransk sodnik. In še zdaj ju odsevala iz njega plavih očij sodčeva strogost in res-noba. Proti ženi in otrokom je bil ojster, sovražil je krivičnost iu zlobo z ognjem krasne svoje duše. Kedar je čul o kacih nereduostih in stiskah, tedaj je vzplamtel v silnem gnjevu. Takrat bilo je pretežko približati se razburjenemu starcu. Gospa Va-rinska se je sama umaknila — otroci so se pa razpršili po hiši. Zanj je bilo najhuje, ako je zasačil koga, da laže! V tem oziru je bil neizprosen. Ženil se je precej pozno, njegova žena je bila osemnajst let mlajša od njega. Hčer Ano je ljubil goreče, baje radi njenega tihega in rasnega značaja. Mlajša, Elena, je časi dražila v njem gnjev, kajti bila je nagnjena malim domačim kovarijam, toda to končno ni manjšalo njega očetovske ljubezni. Svoje prestopke je umela Elena poravnavati z odkritosrčnim kesanjem in dobrikanjem. Dvanajstletni sin stal j« pod strogim očetovim nadzorstvom. On sam mu je bil učitelj, učnih ur držal se je strogo; Jenik se je dobro učil, seveda so ga veselile še bolj otroške igre. Mlajša sestrica, desetletna Milka, bila mu je posebno naklonjena. Imela je svetli, otožni očesci, in bledo, skoro nezdrave barve obličje. V izbinem kotičku pri kuhinji igrala sta se najmlajša dva otroka Varinskega. Gost dež jima je branil, tekati po vrtu in dvoru. »Beri mi Robinzona", prosi deklica. Jenik prinese knjigo in usede se k sestrici na klopico. Ona se pritisne k njemu. Tihim glasom čita ji morda desetič povedko o pustolovstvu neposlušnega sina. Iz velicih očij dekličinih sveti napetost, vsako besedo lovi z žejno dušico. »Janko, pojdiva obiskat siromaka Robinzona! Zanj sem prihranila kolač, dobro mu bode gotovo teknil." „Oh, Milka, to ni mogoče, ker je on daleč, daleč za morjem!" »Usedeva se na ladijo." „Pri nas ni pristanišča! Vozijo sicer brodi po reki, toda ti ne plujejo v morje. In da bi šli, ne dovolili bi nama oče." To je bil Milki tehten dokaz. Tožno nasloni vedo, kaj bi pisale in kako bi ga slavile. Vendar ponehava ta navdušenost. Vse je bilo že gotovo, da dopeljejo tega re-negata iz Benedek v Reko, najet je bil tudi parobrod, novine nagovarjale so Rečane, da naj se pokažejo patrijotične o tej priložnosti. A zadnii čas se jim je izjalovilo upanje, gotovo v tajno zadovoljnost večini mesta, saj so se izognili mnogim stroškom, dolgovi pa že tako niso majhni. Zdi se pa tudi, da je moral od vlade nek drugi veter pihniti, ker magistrat ni hotel ravno velike deputacije k pogrebu poslati, čeravno so neki občinski odborniki to predlagali, zlasti neki Waluschnig, kateremu so potem mažarski dijaki ovacijo napravili. Deputacija je šla na lastne stroške. Ta čudni katoličan stavil je še sledeči predlog: „Naj se opravi slovesni r e-q u i e m (!) za dušo umrlega pokojnika osmi dan po pogrebu." Res smešno in žalostno. Kako je vendar mogoče, da se morejo pojmi tako zmešati pri človeku, ki je vsaj nekaj o katoličanstvu slišal? Ali kakor se vidi, na Reki je ta neumnost mogoča. Pametnejši od W. je bil referent, kateri ga je opomnil, da Košut je bil protestant in da „requiem" v katoliški cerkvi ne bi bil mogoč. — A zastonj, W. si ne d4 izbiti iz glave „requiem"-a. Zahteva, da se pa pri protestantih napravi, čeravno imajo samo majhno kapelico. (Protestanti — requiem! ubi pamet!) Župan mu odgovori, da časopisi nič ne sporočajo glede „requiem"-a. »Prosim" — zavrne ga W. — „le vzemite v roko novine iu videli bodete, da prav po mnogih krajih na Ogerskem se opravlja „re-quiem" za dušo velikega pokojnika. Kjer ni protestantskih cerkva, maševalo (sic!) se bo na prostem." glavico na ročico, ter misli na opuščenega Robinzona na pustem otoku. Na podstrešji brskala je Elena v starih listinah, vloženih v zaboju. Bili so to stari akti, listi, brošure in stare novine. Dež je kapljal na strešne škrljice, prilično je prodrla kapljica preko škrljic in kanila na mazivo podstrešje. Domača mačka sedela je v svislih iu predeč zrla na delo svoje veliteljice. „Kaj neki ondi išče", mogla si je misliti mačica, — „morda bi rada vjela miško?" — Stara zaprašena šara se je tudi čudila. Divan z zlomljeno nogo in raztrgano prevleko spominjal se je minolih časov, ko je ta razvita deklica po njem skakljala še ko dete. otepala z nožicama, da so uboga peresa kar pokala! Glej! glej! Vsaj kuka spiralka jeklenega vzmeta razmotana iz divana. Otroški stolček pohabljen stal je tik divana. Kje so ti časi, Elenka, ko so te posajali minj, deščico zateknili in pripeljali k mizi! Tamkaj zopet vrči, kopa nevezanih knjig, korito s pepelom, s kljuke visi žolti tobak. V temnem kotu pod samo hišno streho je zaboj z zajčarji. Kruhove košarice, pasti za miši, osušeni, iz obročev razpali sodi, ostanki skrinje, polomljeni in odrgnjeni loparji. In med to zmesjo in staro šaro brhka deklica, kipeče mlade krvi in čarobne krasote! Svitli laski povišujejo divnost, ki plamti iz tega nedolžnega ženskega bitja. In svetle te oči, odkritosrčne, jasne poteze po obličju in nestrpnost v kretanju, to vse preveva svit — ondi ni sence. Ana, nje sestra, zamišljena, otožna, zdi se, da ji je kakor natoren kontrast. In vendar sta narazen samo za jedno leto. (Dalje.) — A vse prizadevanje ni nič pomagalo, „requiem" je bil zavržen s 83 glasovi proti 3. Usmilili so se vendar Košuta reški židje, poslali mu lep venec in opravili za njega „pevani r e-quiem\ Ker je njih tempelj premajhen, vzeli so v najem za to sobano v hotelu „Deak". — Kakor novine trdijo, bil je ta spomin za pokojnega veličasten. (Tukaj ne rabijo več besede „requiem", kakor prej.) Sobana je bila vsa v črnem, v dnu na odru visela je Košutova slika, okoli nje nekaj sveč — prostor ves napolnjen z meščani. Pelo je neko mažarsko društvo. Eabiu proslavljal je v mažarskem jeziku protestanta Košuta in opravil neko molitev za njega. Ali so pa tudi neznačajni Rečani razumeli, kaj moli, to je drugo vprašanje. Komentara k temu ni treba. Židje so prebrisani v znajdbi sredstev za popularnost, hitro vedo, s čim se mlačen, nemaren kristijan vloviti da. Mundus vult decipi ergo . . . Govor poslanca g. prof. Franca Šukljeja v državnem zboru dne 5. aprila. (Dalje.) Koalicija. Temu nasproti je pa v bolj severno ležečem Mariboru, mnogo bližje nemški meji, v mnogo manj čistem slovenskem ozemlju vredba, po kateri se slovenska mladina na spodnji gimnaziji v posebnih razredih največ poučuje v slovenščini. Pač je vse-kako le pravično, če se učna uprava ozira na naše želje tudi v Celju in besede ministrove so mi dale upanje, da se naši pravični zahtevi ustreže. Ne sklicujte se, gospoda moja, na razburjenost! (Poslanec Robič: Umetuo napravljeno!) Gospod tovariš Robič ima prav, razburjenost je le umetno vzbujena. Navesti vam hočem eklatanten dokaz iz lista, ki gospodu Porreggerju ni popolnoma neznan. To je »Deutsche Wacht", glasilo čeških Nemcev. »Deutsche \Vacht" dobro poznam in vem, da ta list samo hujska. Priznavam, da se na naši strani mnogo greši, ali prednost gre »Deutsche Wacht". Videli bodete, kako se v tem listu obravnava stvar, ki je poslednji čas iako razburjala nemške kroge na Spodniem Štajerskem. Dne 22. marca t. 1. je »Deutsche Wacht" prinesla članek »Der neue Bezirksschulinspector in Rann", v katerem pripoveduje, da je neki gimnazijski profesor iz Celja imenovan okrajnim šolskim nadzornikom v Brežicah. Ta mož se tako-le kri-tikuje: »Osebno je neomadeževan značaj. Kolege ga cenijo in učenci spoštujejo človekoljubnega učitelja." Mislil bi, da bode sama zaklicala, ko ga tako hvali: »Sem ž njim, tacega moža hočemo za šolskega nadzornika !" Ne, gospoda moja, takoj zraven stoji: »Gospod profesor je Slovan po rojstvu in mišljenju, pri volitvah voli slovenske kandidate. Zaradi tega ne sme biti slovenski nadzornik." Dalje: »Tukaj imamo opraviti z oškodovanjem nemških koristij." In na to: »Jedno najkočljivejših nemških zahtev je, da nemški okraj mora imeti tudi nemškega nadzornika." Kakšen je pa ta nemški okraj Brežice? Tu je jugovzhodni konec Štajerske, na jedni strani meji na Hrvatsko, loči ga le Sotla, na drugi strani pa na Kranjsko, kjer je Sava meja. In, gospoda moja, take majhne vode ne delajo narodne meje; za to so ogromne reke, da ločijo narodnosti. Oglejmo si ta okraj po ljudski štetvi. Po poslednji ljudski štetvi je imel okraj Brežice, o katerem se pravi, da bi se oškodovale nemške koristi, motila nemškonarodna posest, da se pošten, neomadeževan Slovenec imenuje za nadzornika, 45.000 Slovencev iu 900 Nemcev. Io to le po občevalnem jeziku; ko bi pa se bolje ogledali rod teh 900 Nemcev, bi se število še precej pomanjšalo. O tem sem spregovoril, dasi nisem bil izzvan, ker vidim v tem nevarnost za koalicijo, če se smatra za kratenje narodne posesti, ako se obdrži svoje in sosedu kaj da. V tem je večja nevarnost, kakor v napadih in viharjih Mladočehov. Elementi, ki tako postopajo, škodujejo koaliciji v njenih temeljih in pri korenini. Gospoda moja, kaj je pa pogoj za koalicijo ? Jaz mislim, da se stvar opira na to, da se posreči, previdne može in zmerne elemente vseh strank do tega pripraviti, da sicer odloži velika politična vprašanja in se z vsemi silami poprimejo kulturelnih in gospodarskih stvarij in dobž na temelju skupnega dela podlago za bodoče temeljito politično razpravljanje. To je pa mogoče, ako koalirane stranke popusti sedanje boje in pravične ter utemeljene zahteve stvarno pretresajo, ne pa le s stališča političnega boja. Tako je v celjskem slučaju. (Na to je govornik spregovoril ob kratkem o razmerah v ljudskih šolah na Koroškem.) Učno ministerstvo ima odlične strokovnjake na razpolago. Da se prepriča, kakšne so razmere na Koroškem, bi nekaj predlagal, čemur lahko vse stranke pritrdijo. Učno ministerstvo naj pošlje jednega ali druzega strokovnjaka na Koroško, da se prepriča na mestu o vspehih na teh šolah, da se zlasti prepriča, more li slovenska mladina slediti pouku. Temu se od nasprotne strani tem manj more ugovarjati, ker gospodje trdijo, da so vspehi izvrstni in s tem končujem, kar sem imel povedati v narodnem oziru. Še nekaj bi omenil. Prijetno nam ni, vedno govoriti le o slovenskih stvareh, ali kadar se govori de rebus slovenicis, mislim, da n« gre za majhne želje majhnega, neznatnega naroda. Položaj je pri nas tak-le: V našem narodu se borita mej sabo dva toka. Jeden tok, ki ima sedaj še večino, teži po razvoju narodne posebnosti z vednim ozirem skupno-državnih koristij in s tesnim naslanjanjem na za-padno kulturo. Drugi, morda naravjnejši tok, izvira iz čuvstva skupnosti jugoslovanskih narodov in nevede, to prihaja nehote, se vedno bolj odvrača od zapada in svoj obraz obrača proti vzhodu. Vlada in koalirane stranke bi morale resno stvar premisliti in podpirati prvi tok, da dosežejo to, kar mi želimo v interesu naše drža»e in v interesu našega naroda. (Konec sledi.) Politični pregled. V Lj u bij a n i, 13. aprila. Katoliško gibanje na Moravskem. Ne le Mladočehi temveč še bolj seStaročehi bojd katoliškega gibanja. Pri tem je pa vedno očitneje, da so pristni liberalci, da le do sedaj tako očitno niso hoteli pokazati, kakor Mladočehi. Te dni je katoliški »Hlas" resno vprašal Staročehe, kako da mislijo o krščanskem stališču. »Moravska Orlice" na ta jako zavito odgovarja, ali prav za prav se vsakemu odgovoru izogiblje. Ce kaj vera trpi, naj se pa duhovniki bolj brigajo za duhovno pastirstvo. To je pač pristen liberalen odgovor. Potem pa list priporoča, da naj se vse popusti, kar bi utegnilo razdvajati Cehe, torej tudi katoliška stvar, da se morda ne zameri kdo Mladočehom. Pri takih razmerah bodo pač moravski katoliški možje prisiljeni popolnoma samostojno se organizovati, ker vkupe s Staro-čehi več hoditi ne bodo mogli. Shod vladarjev. Po časopisih se je že pred nekaterimi tedni pisalo, da se snideta ruski in nemški cesar in da k temu shodu pride najbrž tudi Franc Jožet. Tedaj se je govorilo, da se vladarji snidejo v Nemčiji. Sedaj pa ruski listi znova govori o shodu in trdijo, da cesar Viljem pride v Rusijo obiskat carja in da k temu shodu pride najbrž tudi cesar avstrijski. Sploh pa večina ruskih listov kaj prijazno piše o Nemčiji in Avstriji. Kako ugoden zdi se Rusom sedanji položaj, vidno je iz tega, da največji ruski listi se bavijo z vprašanjem, da bi se evropske države razorožile, ko je mir zagotovljen. Niti v Bolgariji, niti v Srbiji več ne vidijo resnih ovir dobrih odnošajev treh cesarstev. Vse kaže, da se vračajo dnevi trocarske zveze. Rusija in Črna gora. Ruska sveta sinoda je poslala metropolitu na Cetinjah dragoceno evan-geljsko knjigo. Poleg tega je pa peterburški metro-polit pisal prijazno pismo cetinjskemu metropolitu. V tem pismu ga nazivlje metropolita skaderskega in primorskega, nadškofa cetinjskega, eksarha ipe-škega in vladiko črnogorskega in brdskega. V pismu pravi, da je pravoslavje najboljše varstvo za slovan-stvo, zato je pa je dolžnost gojiti pravoslavje v vsej čistosti. Poslano evangelje pa bodi znamenje jedi-nosti mej Rusijo in Črno goro po krvi in duhu, po jeziku in veri. — Metropolit je morda trdno prepričan, da je pravoslavje najboljše varstvo slovanstvu, ali ko bi bolje poznal vsaj avstro-ogerske pravoslavne, bi pa morda precej drugače sodil, ker videl bi jih le prepogosto hoditi roko ob roki z nasprotniki slovanstva. Nameščenje nadškofijske stolice zagrebške je pa pokazalo , da imamo Slovani tudi dobre varuhe drugod. Srbija je pač dežela raznih intrig. Sedaj se baje general Grujic in pa bivši regent Ristič pogajata, da bi odstranila sedanjo vlado in na lep način spravila radikalce na krmilo. Stavila sta baje že kralju take predloge, da bi bila radikalna vlada lahko mogoča. Radovedni smo, v čegavem imenu se Ristič pogaja. On nima nobene stranke več za seboj. Liberalci sami ne marajo zanj. Grujič pa pri radi-kalcih tudi nima tacega zaupanja, da bi v njih imenu mogel kaj obetati. Zato pa nimamo upanja, da bi moglo biti kaj iz teh pogajanj. Radikalci morda tudi zares pridejo v kratkem na krmilo, pa le tedaj, ako drugače ne bode mogoče vladati. Osoda Srbije je odvisna od bodočih volitev, ne pa od Rističevih in Grujičevih intrig, ker nimata strank za seboj. Francija. Tisti, ki so pričakovali, da se bode položaj za katoliško cerkev kaj v Franciji izboljšal, so se motili, kakor se kaže. Kakor se dfi posneti iz izjav raznih ministrov, se hočejo držati v cerkvenih stvareh popolnoma politike prejšnjih vlad. Trgovski minister Marty je v nekem govoru na banketu v Carcasonnu zagotavljal, da se sedanja vlada ne odreče nobeni pridobitvi prejšnjih vlad. Ministri spoštujejo vsa mišljenja ali dopustili pa ne bodo, da bi iz tega kdo izvajal kake prednosti. Šolskim in vojnim zakonom morajo se vsi pokoriti, v tem ne poznamo slabosti in prizanesljivosti. — Šolski in vojaški zakoni so pa baš tisti, s katerimi se pravi katoličani sprijazniti ne morejo, zatorej tudi nobene vlade podpirati ne morejo, ki se v tem oziru drži stare politike. Italija in Francija. Francoskega časopisa »Figaro" sodelavec je imel pogovor s kraljem Humbertom o političnem položaju. Kralj je rekel, da je neumno trditi, da Italija želi vojske. Vojske ne dopušča italijanski budget, pa tudi zdrava pamet ne. Italija je vse žrtvovala, da si je priborila zjetiinjenje, sedaj naj bi pa to, kar si je pridobila, postavljala v nevarnost. Italiji je treba gledati, da kaj privaruje. Vojske se ni bati, mir je zagotovljen in ga utrjujejo prijazni odnošaji mej Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Katera vlada bi pri današnjem popolnem orožju se se upala začenjati vojsko. Zmaga bi zahtevala toliko krvi, da se vsak vladar mora kar tresti za svoje vojake. Vsa Evropa želi miru. Italijani vidijo v Francozih vedno svoje prijatelje. Solferino in Ma-genta, kjer so se Italijani in Francozi vkupno bojevali, se ne dasta izbrisati iz zgodovine. Na obeh straneh planin bodo se spoznali, da staro prijateljstvo še ni prenehalo, aii je vedno trdnejše. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. aprila. (»Slovenski Gospodar" o Šukljejevcm zadnjem govorn) pravi, da je ta govor sila močno razburil vse Slovence ter dostavlja: »Naj si ne domišlja gospod Suklje, da se kateri Slovenec res toliko zavzema za koalicijsko vlado, češ nič boljšega ne more biti pod milim nebom. Na kratko rečeno: koalicija, kjer pod jednim klobukom igrajo liberalci, Poljaki in konservativci, je v sedanjem času potrebno zlo. Kaj pa hoče reči profesor Suklje o teženju nekaterih Slovencev k vzbodni kulturi ? Večina Slovencev razumeva te besede, da nekaj Slovencev koprni za pravoslavje in Rusijo ; in tako se te besede utegnejo razlagati na najvišjem mestu. Nimamo dovolj ostrih besedij, da bi zavrnili tako sumničenje in obrekovanje. Vsak Slovenec povzdiguje te dni svoj glas zoper sicer spretnega poslanca Šukljeja: Vi nas nimate pravice sumničiti in grditi, zato Vas pa dolenjska mesta in trgi niso poslali v državni zbor! Mi smo bili, smo in bodemo zvesti Avstrijci, ki bo-demo, če treba, s krvavečim srcem, da v poslednjem izdihljaju klicali iz dna udane duše: Bog živi našega cesarja, Bog živi Avstrijo !" (Pogreb | kanonika Alijančiča.) Iz Celovca, dne 12. aprila: V častitljivem, lepem sprevodu spremili smo včeraj truplo pokojnega zaslužnega stolnega kanonika, preč. gosp. Andreja Alijančiča na grobišče pri Sv. Rupertu. Bil je dolg sprevod, ka-koršnih Celovec malo vidi, in ki je kazal, kako priljubljen je bil blagi pokojnik povsod. Došlo je okrog sto duhovnikov, zlasti slovenskih, da skažejo spoštovanemu svojemu sobratu zadnjo čast. — V ko-rarski hiši je blagoslovil truplo preč. g. dr. Val. Miiller, stolni prošt itd. in vodil sprevod v stolnico, kjer so čakali mil. gospod knezoškof in truplo v drugič blagoslovili, bogoslovci pa so zapeli primeren zbor. Iz stolnice na grobišče je vodil sprevod preč. g. stolni školastik Gr. Š e 1 a n d e r. V sprevodu so šli gojenci zavodov »Vincencijeve družbe", kateri je bil pokojnik neutruden dobrotnik, mali se-menišniki, dolga vrsta bogoslovcev in duhovnikov, za krsto pa sorodniki, korporativno "odbor družbe sv. Mohorja ter mnogo vernikov. — Danes je bilo v stolnici za pokojnika slovesno opravilo, katerega se je udeležilo precej ljudstva in mnogo duhovščine. — Svetila pokojniku večna luč! (Famozna oporoka.) Iz Celovca, dne 12. aprila: Poročal sem Vam že, da je tu umrl strastni sovražnik Slovencev, dež. sodišča c. kr. svetovalec Ferd. S te i ne r. Po geslu »De mortuis nil nisi bene", sem molčal o »zaslugah", katere si je pokojnik pridobil kot zagrizen agitator za germanizacijo. Pa pokojnik sam ni hotel, da se o njem molči, hotel je veljati tudi po smrti še za nepoboljšljivega sloveno-žrcal Tudi v oporoki svoji kaže brezmejno sovraštvo svoje do Slovencev, on, ki je sodil za časa tudi Slovence ! Čudne stvari se pripoveduje o njega oporoki po m^stu. Samo jeden izgled! Oporoka ima tudi določilo: „Kein slavischer Geistlicher darfmich bei meinem Begriibnisse begleiten, denn diese rus-s i s c h e B a n d e (!!) ist nichts nutz!!" To pov6 dosti! Tako je zapisal mož, ko je moral misliti, da treba umreti. I tu ni mogel opustiti sovražne misli do Slovencev, posebno do slovenske duhovščine, katero nazivlje »russische Bande", in tako bivši mero-dajni člen c. kr. okr. šolskega šteta za celovški okraj itd.!! Je-li kje pod solncem kaj jednakega? — Oporoka ima še druge, recimo zanimive in čudne določbe, n. pr.|: „Mylius u. Heies haben bei meinem Begriibnisse vvegzubleiben, denn sie sind schlechte Richter". Tako sodi v oporoki svoji sodnik o sodnikih! Ali ni to čudno, kaj naj o tem mislimo? — Res čudne, prečudne stvari se pojavljajo ua Koroškem; — kam jadramo? (Mest«! svet tržaški) imel je minolo sredo svojo VII. javno sejo v navzočnosti 39 mestnih očetov. Po prečitanju zapisnika poslednje seje priobčil je župan zahvalo dotičnih učiteljev, katerih se je mestni svet povoljno spomnil v poslednji svoji seji. Isto tako priobčil je župan razsodbo upravnega sodišča o pritožbi južne železnice proti ministerski naredbi, ki je razsodilo v prilog tržaški občini z ozirom zgradbe kanala, ki bi prečil zlivanje voda v Skocijansko jamo. Upravno sodišče razsodilo je v prilog občini vsled tega se je sklenilo zgraditi kanal pri Gornjih Vre-mah. Ker je postalo prašanje glede javnih skladišč zopet pereče, poročal je obširno v tem smislu svetovalec Benuzzi ter izrazil mnenje, da so začasni statuti, katere je izdelala vlada in mestni svet sprejel, škodljivi tržaški trgovini, ter predlaga, da ostanejo v veljavi stari. Izvolila se je deputacija, ki bode odišla na Duuaj k trgovinskemu ministru prositi, da ostane vse pri starem kopitu v upravi javnih skladišč. Svetovalec d' Angeli predlagal je neko reformo z ozirom na javne zgradbe. To sta priporočala tudi okoličanska svetovalca Gorup in Dolenz ter nasvetovala, da se izvoli komisija, ki bi zadevo proučila ; v tej komisiji naj bode zastopana tudi okolica. D' Angelijev predlog je bil zavržen, ker so proti njemu govorili bolj vplivnejši mastni očetje. — Priznala se je uradnikom Rivolterjevega vrta, ki je v mestni upravi, jednakopravnost z mestnimi uradniki. — Predlog šolskega odbora, da se dovoli 19.000 gld. za razširjenje šole v Skednju, je bil zavržen s 17 proti 14 glasovi in tako seja zaključena. (Posledice vinske klavzule z Italijo) najbrid-kejše občuti siromašna Dalmacija. Dalmatinskega vina se je nekdaj prodajalo mnogo v notranje avstrijske dežele in na Francosko. Dalmacija proda vsako leto okolu l1/« milijonov hektolitrov svojega pridelka; ob sedanjem času se ga je večina že prodala po ugodnih cenah po 10—15 gld. Letos ležiti pa še dobri dve tretjini vina po kletih ua žalost ubogemu kmetu, kateri ne more do denarja, čeprav se vino prodaja po 7—8 gld. hektoliter, torej za polovico prejšnje ceue. Pač žalostne so posledice te klavzule. (Ogenj.) Iz Babinega polja: V ponedeljek dne 9. t. t. krog 5. ure popoldne nastal je požar; nevarnost je bila velika, osobito sedaj v suši. Pogorela je posestniku Jakobu Mlakarju h. št. 5, hiša in vsa gospodarska poslopja. Cenijo škodo na 900 gld., zavarovan je bil za malo svoto. Kako da je požar nastal, se ne ve. — Požarna bramba iz sosednega Prezida je bila kmalu na mestu; hvala vsem, posebno g. Vilharju, ki je poslal takoj ljudij iz svojih parnih žag na pomoč. (V premislek mestnim očetom kamniškim in drugim merodajnim krogom.) Iz Zg. Perovega pri Kamniku dne 11. t. m.: Vas Perovo z okolico je po naravni legi kraj, kakoršnega ve čislati domačin in še bolje tujec. Lepa zemljišča, ob vodi Bistrici se raztezujoči travniki in sredi doline prijazno plodno polje; a nekoliko više proti vzhodu lepo vzneseno zeleno pogorje, od koder je nepopisno krasen razgled po Kamuiku in na planine. Ali kakor še mnogo druzih biserov na Slovenskem, čaka tudi ta biser v zanemarjenosti boljših časov in—boljših ljudij, ljudij namreč, ki bodo zavedni dovolj, vrednost njegovo prav izpoznati in ceniti. Samo pomisliti je treba, da je Perovo le dobre četrt ure od Kamnika oddaljeno, in da ob poletnem času hodijo čete letovišč-nikov se sprehajat po naši mili okolici. Tu je toraj vprašanje o »prometu za tujce" na pravem mestu. Mislim namreč na boljše tujce, nego so lačni židje, ki hodijo v Kamnik jajca dražit in ki so podobni volkovom, ki gledajo, kje bi kaj „požrli" — zanje je še to vse mnogo predobro, kajti njih toliko potrebujemo, kakor tretjega očesa v glavi. Govorim toraj o tujcih, ki zaslužijo, da za njihovo bivanje v našem kraju priredimo kaj potrebnega. Toda v kakšnem stanju je Perovo kot najbližji iz-letni kraj ob Kamniku?! Slaba pota, kakor na Turškem in nikake zveze z mestom in ostalim svetom čez Bistrico! Že dolgo časa sem, namreč od velike povodnji, ui razun tako imenovane »novotrške brvi" druzega prelaza čez vodo, nego par borih na stoli-cah slonečih tramov, kar bi o priliki deževja oduesla voda v trenotku. Kdaj se bode kaj zgodilo v tem oziru? Ali namerava mestna občina kamniška vse to pustiti v nemar? Ali jim nedostaje novcev? To ni mogoče! saj je zamogla žrtvovati za kamniški vodovod toliko tisoč goldinarjev, saj bode postavila nov zidan most v Podgoro, in govori se celo oelektrični razsvetljavi mesta. Toraj, otci mestni, ozrite se v Perovo! Kamnik ima še lepo bodočnost, toda k ti bodočnosti spada tudi bodočnost Perovega. (Za pogorelce v stopiški fari) je podaril g. Janez C i n k o 1 e, gostilničar v Ljubljani 2 gld. g. Anton J a m n i k, župnik v Sorici 2 gld. (Ajdovska predilnica.) Prejeli smo ta-le dopis v spopolnilo brzojavki: Šturje dne 2. t. m. Danes ob 4. uri začela je goreti predilnica v Ajdovščini. V dveh urah uničil je že vso požar, le parni stroji in založno poslopje (magacin) se je ohranilo. Radi tega se tudi veselica naznanjena fna 15. in 22. t. m. preloži na poznejši čas. Pevsko društvo v Sturji hotelo je petletnico svojega obstanka praznovati z opereto, ali ker so udje občutljivo prizadeti in je zbeganost velika se mora odložiti. (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro,) ki je bil v sredo dne 4. t. m., bil je mnogo-brojno obiskan. Po nagovoru predsednika, dr. Vinka Viteziča, ki je na kratko očrtal družbino delovanje v 9 mesečnem obstoju, prečitala sta tajnik in blagajnik poročila, iz katerih posnemamo, da znaša družbino premoženje 1 8.000 gld., kar nam kaže veliko požrtovalnost. Družba odpre v teku tega leta še tri ljudske šole. Spremenila so se dosedanja pravila tako, da bode družba imela podružnice liki .Matica" češka ali pa naša istoimena družba. V odbor so bili voljeni: dr. Dinko Vitezič, predsednik, Viktor T o m i č i č , namestnik; dr. M. L a g i n j a, tajnik; dr. K. J a n e ž i č , namestnik ; dr. A. S t a n-g e r, blagajnik in njegov koncipijent pravnik K o -raca kot namestnik. Kot pregledovalca računov sta izvoljena veleč. g. V. Z a m 1 i c in g. Anton Sterk. Želimo posestrinski družbi obilo sreče! (Osrednja komisija za obrtni pouk) na Dunaju izjavila se je v svoji drugi seji proti ustanovljenju pletarske šole v B o v c u , v zasnovo jednacega zavoda v Ž r y i. Po daljši razpravi sklene komisija, da se premesti strokovna šola iz Marjana v Gorico, v Marjanu pa ustanovi podružnica za stolarsko obrt. Po priporočilih ces. svetnika M u r n i k a in poročevalca radi povzdige slamarske obrti v Domžalah, vzprejela je komisija dotične predloge, ter sklenila, da se učna uprava naprosi, naj potrebno vkrene gled6 na povzdigo keramične domače obrti na Kranjskem. (Iz Brd pri Gorici:) V Vednjanu padel je nedavno sedemmesečni otrok v ogenj in je umrl vsled opeklin. Pustila je mati otroka v zibeli poleg ognja ter šla po svojih opravilih. Res kazni vredne so matere, ki imajo tako malo skrbi za svoje otroke! — V Figovicah, v kojščauski fari, pripetila se je enaka nesreča. Mati šla je po vodo; pustila je doma pred hišo dva otroka. Zaprlagje sicer hišna vrata, pa ne s ključem. Po odhodu matere šla sta oba otroka v hišo, kjer je ogenj gorel. Mlajši 31etni brat padel je v ogenj in se je zelo ožgal. Na klie starejšega brata, prišla je bližnja soseda, katera je vsega ožganega otroka potegnila iz ognja. Umrl je je otrok po večdnevnem nepopisijivem trpljenju. Oba nesrečna dogodka preiskovala je c. kr. komisija. Ali sta materi krivi nesreč, bo sodnija povedala. O enakih nesrečah se vendar prepogosto sliši govoriti. _ Velikonočni torek pripetila se je zopet nesreča. Neki J. B. iz Kojskega vstal je zjutraj okoli 2. ure iz postelje ter šel ven na hodnik, raz kateri je padel in se tako poškodoval, da je v osmih dnevih umrl. — Danes dne 9. aprila pripetila se je vnovič enaka nesreča. Okoli 4*/»• ure zjutraj zapuščal je neki M. M. iz Kojskega z žakljem polnim sirka na ramenih svojo sobo v prvem nadstropju. Vrat, katera je pri odhodu zapiral, ni mogel premakniti. Da bi jih zganil z mesta, napne svoje majhne moči; roka se mu zdrsne z vrat in moža prevrže na tla z žakljem vred. Skoraj gotovo počival bo tudi on v kratkem na goriškem pokopališču, kakor zgornji J. B. Odpeljali so ga v bolnišnico v Gorico. — Kar je starih oseb v kojščanski fari, ne pomnijo, da bi bili brez duhovnega pomočnika, kakor zdaj; zato ga pa tudi cela fara pogreša. Dne 9. t. m. zbrali so se možje in sklenili kapelanu plačo zboljšati, ker dozdaj je bila res pičla. Ne samo domačim, ampak vsej okolici bi bilo zelo ustreženo, če bi Kojsko dobilo ka-pelana. Od sv. Jurija do sv. Mihaela je bila prva sv. maša pri krasno ležeči romarski cerkvi sv. Križa. Kako lepo je bilo videti na visokem griču od vseh stranij prihajati trumoma ljudstvo v hladnih poletnih jutrih k sv. maši! Dal Bog, da bi se lepi časi zopet vrnili! Trdno upamo, da bo preč. knezoškofijski ordinarijat našo ponižno prošnjo uslišal in nam poslal prihodnjo jesen zelo pogrešauega iu zaželeuega duhovnega pomočnika! — Z veseljem moramo priznati, da obiskuje ljudstvo v Brdih prav rado cerkev. Cerkve so ob nedeljah in praznikih zjutraj in popoldne polne. Smarnice meseca maja in zornice v adventu so malo manj obiskovane, kakor služba božja ob nedeljah in praznikih. A žalibog, da se ravno v tako obilnem številu udeležuje mlado in staro plesov, ki se nedeljo za nedeljo napravljajo. Dne 8. t. m. plesalo se je dveh vaseh, ki se pol ure ena od druge oddaljeni. Obe vasi spadati pod eno županstvo; torej jeden in isti župan je dal obojno dovoljenje. Za božjo voljo, kam pridemo, ako se ne postavijo meje prepogostim plesom! (Rožica.) Včerajšnji »Narod" ima na prvem mestu poziv za bodoče mestne volitve. Mej drugim čitamo tam: »Koliko lepega in koristnega se je tekom let mej gospodarstvom sedanjega občinskega sveta s t o r il o v n a š e m m e s t u , t o moravideti in čutiti vsak, a marsikaj čaka še ugodne r e š i t v e". ... Ne vemo, ali je tu večjega povdarkapotrebna beseda »marsikaj", ali »čaka", ali obe skupaj. _ Društva. (Vabilo) na veselico, ki jo priredita narodna čitalnica in dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu v nedeljo dne 15. aprila t. 1. v svojih prostorih na korist pogorelcem v Zajčjem vrhu. I. Koncert, pod vodstvom pevovodje g. I. Iiladnika. 1. B. Potočnik: »Dolenjska", dr. G. Ipavec: »Mrak" in Ipa-vec: »Domovini", vdarja tamburaški zbor. 2. H. Volarič: »Gospodov dan." Mešan zbor. 3. Fr. Abt: »Prva pesen", samospev za visoki glas, poje gospodična Ida Vidic, spremlja na glasoviru g. Hladnik. 4. I. Hladnik: »Popotnikova pesem." Mešan zbor. 5. A. Foerster: »Ave Marija", šesteroglasni mešan zbor iz opere »Gorenjski slavček", spremlja na glasoviru g. E. Rizzoli. 6. I. Hladnik: »Venček slovenskih pesmij", in A. Hellman: „Pozdrav pomladi", valček, vdarja tamburaški zbor. II. Gledališka igra »Š te m piha r mlajši". Gluma v jednem dejanji. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cena prostorov : Sedeži 50 kr.; vstopnina za stoječe 30 kr.; za dijake 20 kr. Preplačila se bodo hvaležno sprejemala z ozirom na dobrodelni namen. (Senožeška čitalnica) vabi na veselico, katero priredi dne 15. aprila v prostorih g. Mušiča. Vspored: 1. »Lepa naša domovina", vdarja tamburaški zbor. 2. »Sam ne vč, kaj hoče", igra v l'/8 dejanju. 3. »Kje dom je moj", vdarja tamburaški zbor. 4. Petje, kvartet. 5. »Domači glasovi", vdarja tamburaški zbor. 6. Tombola. — Začetek ob 7,8 uri zvečer. K mnogobrojni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. (Vabilo k veselici), katero priredi pevsko društvo v Sturiii v nedeljo dne 15. aprila 1894 v prid društvenim namen in v nedeljo dne 22. aprila 1894 na korist družbi sv. Cirila in Metoda v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščini. — Vspored: 1. Winkler »V gaj", veliki moški zbor. 2. Nedved-Gregorčič .Srce sirota", samospev za sopran s spremljevanjem glasovira. 3. A. Jaklič »Pevčeva spomladanska", zbor z bariton-solo. 4. Kiicken: »Barcarola", dvospev za sopran in bas s spremljevanjem glasovira. 5. Opereta »Tičnik". Po končanem vsporedu prosta zabava s petjem. Začetek ob l/j8. uri zvečer. Vstop k veselici 30 kr., sedež 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Kmetijske družbe za Trst in okolico ustanovni shod) vršil se je v nedeljo dne 8. t. m. Shod so sklicali deželna poslanca g. Gorjup in Vatovec ter posestnik Martelanc. Udeležilo' se je istega več tržaških mestnih in okoličan-skih veljakov, kakor na pr. deželni in državni poslanec Ivan vitez Nabergoj, dr. Simon Pertot, profesor Mandič itd. Ker so bila pravila že pripravljena prečitala so se ua predlog dr. Pertot-Mandiea precej pri tem shodu ter z nekaterimi spremembami tudi potrdila. Izvoljen je bil tudi izvrševalni odbor, ki ima nalogo predložiti pravila oblastniji v potrdilo. Tekst pravil bode priobčil časopis .Edinost." — Ta korak tržaških rodoljubov, ako se vresniči, bode velekoristen, pa ne le za okoličanske kmetovalce, temveč tudi za mestjane, ki imajo posesti v tržaški okolici. Takšno družbo potrebovali so Tržačani žt pred več leti in da bi se ustauovila tedaj, bi bili tržaški okoličani na višej stopinji kmetijstva, nego so sedaj. Na vsak način pride v dober čas ta pre-koristna družba. Glavna stvar pa bode, izvoliti si v vodstvo družbe takšne moči, ki bodo resnično hotele z veseljem delovati v prospeh družbe na splošno korist kmetovalcev. Z veseljem pozdravljamo tudi mi to družbo ter ji kličemo: V dober čas! Telegrami. Dunaj, 13. aprila. Cesar je podelil nemškemu veleposlaniku princu Keussu veliki križ Štefanovega reda v brilantih. Dunaj, 13. aprila. Strajk v opekarnah družbe „Union" za stavbeno gradivo poleg Bruna in Liesinga se je končal, ko so se sporazumeli o plačilu. Dunaj, 13. aprila. Z okrožnico je do-lenjeavstrijsko obrtno društvo povabilo vse tostranske deželne zastope, župane deželnih glavnih mest, trgovske zbornice in industrijske korporacije v posvetovanje dne 29. t. m. ob prireditvi avstrijske razstave leta 1898, katera naj bi pokazala brezprimerni prevrat in razvoj v teku poslednjih 50 let, kar vlada sedanji cesar, kako se je preme-nilo duševno, gmotno in humanitetno življenje. Dunaj, 13. aprila. Nemški cesar je prišel ob 11. uri na praznično okrašen južni kolodvor. Vsprejeli so ga cesar, 10 nadvojvod, načelniki vojaških in civilnih oblastev, župan in osobje nemškega veleposlaništva.' Cesar in nadvojvode prišli so bili v pruski uniformi s trakom reda črnega orla. Nemški cesar je bil v uniformi avstro-ogerskega hu-zarskega polka. Pozdrav vladarjev je bil jako prijazen, ravno tako pozdrav nemškega cesarja s nadvojvodami. Nemški cesar se je peljal na desnici avstrijskega cesarja v odprtem vozu v cesarski dvorec. Ob vsej poti zbrano mnogobrojno občinstvo je navdušeno s „hoch"-klici pozdravljalo oba vladarja. Vožnja je bila podobna kacemu slovesnemu sprevodu. Hiše, mimo katerih so se vozili, bile so največ ozaljšane z zastavami. V cesarskem dvorcu so cesarja pozdravile navzoče nadvojvodinje, potem višji dvorniki, Kalnoky, ministerski predsednik Windisch-gratz in drugi ministri. Po prihodu v dvorec sta si oba cesarja menjala obiske. Nemški veleposlanik Eeuss se je bil cesarju do Dunajskega Novega mesta peljal naproti. Opoldne je nemški cesar šel v Jožefovo mestno vojašnico, kjer so ga pozdravili korni poveljnik, nadzornik konjiče in generali. Ogledal je infanterijski polk, ki ima njegovo ime in izrekel svojo zadovoljnost in zahvalo polkovniku in častnikom in se na izrecno povabilo častnikov vdeležil zajutreka, pri katerem so se jedle samo avstroogerske kuhinjske specijalitete. Opatija, 13. aprila. Nemški cesar se je včeraj zvečer od tod poslovil in odpeljal na Dunaj. Proti predstojniku zdravišča izrazil se je cesar, da morda pride še drugo leto. Opatija, Volosko in Matulje so bili ta večer raz- svetljene. Namestniku tržaškemu je cesar podelil kronin red I. vrste. Budimpešta, 13. aprila. V specijalni debati o vladni predlogi o civilnem zakonu vsprejelo se je prvih 27 paragrafov nespremenjenih, ko so se odklonili vsi predlagani dostavki in popravki. Rim, 12. aprila. Obravnava proti „Banci Romani" je razpisana na 2. dan maja. Umrli so: vm. 12.'- *Pr"a- Hermina FaloS, kočjaževa hči, 3 leta, Stre-liške ulice 11, ecclampsie po škrlatici. V bolnišnici: 11. aprila. Jakob Stamcar, delavec, 62 let, plučnica. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 12 7. u. zjut. 8. u. pop. 9. a. zveč Stanje umkomen t mm 732'5 729.6 731.3 Uplamerm p« CelMjm 60 19'0 9-4 Veter «1. svzET si. jvzh. si. vzh Vreme jasno oblačno > celi ljub-ljani iu poprijeti so se je tudi nekateri nemško misleči someščani in se kot taki tudi udeležili posvetovanja, ki se je vršilo dne 11. t. m. v hotelu pri .Maliču." Pri posvetovanju pa se je hotel v program uplesti politični namen, s katerim se navzoči Slovenci niso in ne bodo nikdar sprijaznili, in zato odpadlo je vse nadaljno posvetovanje in pade s tem vr'd tudi omenjeni program. Končam svoje pojasnilo, a pristaviti moram, da bi nikakor sramotilno ne bilo, ako bi se bili programa vsi volilci oklenili. Vsaj še ni tako dolgo od tistega časa, ko so nekateri Nemci pomagali radikalcem k zmagi in takrat Čul se je marsikateri glas iz radikalnih ust: Dober je vsak glas, ki ga dobimo" in z medenim obrazom so kolovodie napredne stranke na dan volitve stiskali roke strastnim Nemcem. Iu če bi pri bodočih volitvah oddal kak pošten Nemec meščanskemu kandidatu svoj glas, to seveda bi bil po nazorih napredne stranke smrtni greh. O pravica, kje si? V Ljubljaui, dne 13. aprila 1894. Jos. Prosenc. Služba cerkovnika in organista se takoj odda na Studencu, pošta Radna na Dolenjskem. Letni dohodki čez 250 gld in prosto stanovanje. — Prednost imajo organisti cecili janskega duha. Prošnje naj se vlože pri župnem uradu. Zeli se, da se prosilec osebno predstavi. Zadnja železniška postaja je Sevnica. Župni urad M. B. na Studencu, dn<5 11. aprila 1894. 215 3-1 M. Lavrič, župnik. GLAVNO SKLADIŠTE ^ © 2 = > V N cS ■a N najfiistlje lužne K1SEL1NE ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem že-lodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapllib, zaslizenju, kašlju in (HI.)_hrlpavosti. 51 11 Henrik Mattoni, Karlove vari in na Ounaju. 4% zastavna pisma fi^Sfig; društva, ustanovljenega 1842. Pupilarno varna, fatiranja prosta, kavcijsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva. Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča. Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33. Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije. Ta zastavna pisma dobe se vselej po dnevnem kurzu v J. C. Mayer-ja menjalnici v Ljubljani. 17812-8 gffi Dunajska borza. Dn6 13. aprila. Papirna renta 5%, 1«% davka , . . Srebrna renta 5%, 16% davka , , . Zlata renta 4%, davka prosta .... 1% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100...... 98 gld 98 . 119 97 1000 355 124 9 5 61 60 kr. 40 „ 45 „ 95 . 1 75 „ 95 , 92'/.. 89 „ 12'/, „ Sn6 12. aprila, Ogerska zlata renta 4% . . , 118 gld. 10 kr. Ogerska kronina renta 4*. 200 kron 95 05 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. .147 ., 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . 158 . — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197 , — „ Zastavna pisma av8tr.osr.zem. kred. banke 4% 98 . 60 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 "„ Kreditne srečke. 100 gld. . . 199 . 50 8t. Genois srečke. 40 gld.......70 ^ — " 4% srečke dunajske parobrodne družbe 142 gld. 75 kr. Avstr, rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ 40 Rudolfove srečke, 10 gld. . . 22 , 75 Salmove srečke, 40 gld............74 _ VValdsteinove srečke, 20 gld. ... 49 _ Ljubljanske srečke............23 „ 25 Akeije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 151 „ 50 Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v 2945 „ — „ Akeije južne železnice, 200 gld. sr. 107 — Papirnih rubeJjev 100 134. Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C V R" Mollzeili it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. JKar Pojasnila las v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti