epu-3lcev prazni to- sdvi' j. Za i naj", lava1 irniš-jvza D ton cein miz- ih pa NA 9. KONGRESU ZKS JE SODELOVALO 785 DELEGATOV, 501 GOST IN 391 NOVINARJEV stav- nske ikern jdnji' irein GLAS||_o delovnega kolektiva sozd iskra Številka 15- Leto XXI -17. april 1982 klem ili te-itiše lavci livne ivolj-ko ie lSl SEJA predsedstva kos sozd iskra Kritično o dosedanjem delu Osrednja tema 15. seje predsedstva KOS (bila je v petek, 9. aprila), je bila obravnava predloga poročila o delu KOS v mandatnem obdobju 1980—1981 in programu dela KOS za leto 1982—1983 Predsednik KOS SOZD Iskra Janez leta: ivni- abo ;eje ilbo sred ume e, ki era, Pla- def0 !e Podrobno obrazložil poročilo o ^ doh-^P^ v preteklem mandatnem ob-'^1 dn ''U 'n Poudaril, da še vedno nismo skVoli uveljavili nekaterih oblik,akcij-Sjn|® dulovanja sindikata, ki pa dajejo Sj, ^katu pomembno vlogo subjektivne 'n utu v skladu s 14. členom statuta en ^ 0venije omogočajo, da nastopa z ^tnirni obveznimi stališči, liti 6 1*(0 Pouianjkljivost je bilo še ču-n- v Povezovanju sindikata z delova-IjavT ^e*e8atskega sistema in pri uve-V1janju stališč sindikata v samou-daavnih organih. Nadalje je ugotovil, ji ^o v zadnjem času priče vedno več-k kadrovskim težavam, tako v druž-tu?.0-~političnih organizacijah, kakor cii i,V samoupravnih organih ih delega-Jjui za SIS ali zbore združenega dela. Stljv0sebn° poglavje pa predstavlja ure-^ Cevanje odgovornosti, tako za sa-i?v ■ ravn° odločanje, kakor tudi za ajanje samoupravno ali politično Poetih odločitev. P . . vsem tem pa je naštel tudi vrsto Sjn ,^'vnih rezultatov, ki jih je dosegel ju ‘kat v minulem mandatnem obdob-1 zlasti v aktivnosti samoupravne or-Drn^ranosti v naših OZD, kot pri °Cesu reorganizacije DO Elektro- mehanike, pri dokončnem konstituiranju DO Skupnega pomena ZORIN, v angažmaju pri dokončnem konstituiranju interne banke Iskre, v procesih reorganizaciji Iskre Commerce in še vrsti samoupravnih sporazumov m družbenih dogovorov. Prav tako je predsedstvo obravnavalo tudi program dela KOS za leto 1982—1983 in sklenilo, da naj omenjeni gradivi, to je poročilo o delu in program dela sindikata obravnavajo tudi druge DPO, samoupravni in poslovodni organi v Iskri. Druga točka dnevnega reda je zajemala pregled poteka sindikalnih konferenc po DO in določitev volilno programske seje koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra. V razpravi so ugotovili, da v dogovorjenem roku niso bile izvedene letne konference sindikata v nekaterih DO, vendfar pa so potekale te mi tako, da bo konstitutivna seja volilno—programske konference novega KOS 11. maja. Ob koncu so obravnavali še nekaj kadrovskih zadev in informacij ter pozvali vse zainteresirane, naj pripravijo predloge za nagrade in priznanja Iskre do 30. aprila. D.Ž. Tudi letos Iskraši ^ed Kidričevimi nagrajenci v petek, 9. aprila so v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije podelili letošnje Re^ gričev e nagrade za najvišje dosežkev slovenski znanosti, inovacijah in tehničnih n m** 'ovarn6 cveti® >vi ele) 1 iztaz itvo®8 oma11 a Š«* dr^rx°S 50 Kidričeve nagrade prejeli c ' Drago Kolar, dr. Ervin Prelog, dr. anko Banič, drž Anton Slodnjak in Qr' Adolf Bibič. drp'trat' so Podelili tudi 17 nagrad Ki-S1'cevega sklada za dosežke v naravo-tehVn-^ 'n utatematičnih, tehniških, bio-in in medicinskih ter družbenih ieP.Umanističnih vedah. Med nagra-Slok' Sk*ada je tudi Iskraš mag. Milan $ kan, ki je skupaj z dr. Bojanom Dr-dr. Vido Pirnat—Muc, ing. iern-?0171 Hočevarjem in mag. Andre-ra . Bajcem prejel nagrado sklada za 'Skave naravnih in sintetičnih zeoli- tOv. in s0" moi'11 Boš18! nukM1 ,rank3 j,. krati so podelili tudi 21 nagrad za riirf1,6 'n ^Hišk® izboljšave, med kate-Isk' ^tUC*' znanstvenih teamov iz f)/6 Tako je prejel ing. Franc Jan iz $a tEZE nagrado za tehnično izbolj-se?v >>^azvoj in uvajanje razvojnih do-Proi°V ^e^eloplastnih hibridnih vezij v Nadalje so kar tri nagrade za izume in izpopolnitve prejele skupine inženirjev iz Iskre, vse tri iz raziskovalnega inštituta naše DO Avtomatika. Tako so inženirji Branko Robavs, Jože Marušič in Leopold Prelc prejeli nagrado za tehnično izboljšavo »Numerična pozicionirna naprava.« Inženirji Jože Marušič, Matija Kodrič in Alojz Kozinc pa nagrado za tehnično izboljšavo »Tehtalno dozirni sistem VDT 21« D/R, P«. Prav tako je prejela nagrado skupina inženirjev, v kateri so mag. Jože Kanduč, Miro Kikelj, mag. Leon Kos, Janez Novak, Vinko Kosmač in Jože Škrabe za tehnično izboljšavo »Mikroračunal-niški sistem vlakovnih številk MIN — 30«. Podrobneje bomo o naših nagrajencih spregovorili v prihodnji številki. D.Ž. Uvodno besedo na 9. kongresu ZKS je imel predsednik CK ZKS Franc Popit. V četrtek, 15. aprila, se je v ljubljanskem Cankarjevem Kulturnem domu slovesno začel 9. kongres ZKS. Kongresa se udeležuje 1.677 udeležencev, med njimi 785 delegatov, od teh 642 izvoljenih na občinskih konferencah in 143 članov osrednjih organov ZKS in ZKJ, 501 gost in 391 časnikarjev. Kongres je odprl predsednik CK ZKS France Popit. Udeleženci kongresa so z enominutnim molkom počastili spomin na velikana naše revolucije Tita in Edvarda Kardelja. Uvodni referat ..Naloge komunistov pri utrjevanju socialističnega samoupravljanja in splošnega razvoja SRS" je imel predsednik CK ZKS Franc Popit. Popoldne so delegati začeli delatf v petih komisijah, njihovo delo po komisijah pa se je nadaljevalo tudi včeraj. Danes, tretjega in zadnjega dne kongresa pa bo spet plenarna seja, na kateri bodo delegati obravnavali predlog sprememb in dopolnitev statuta ZKS, predlog resolucije kongresa in izvolili nov CK ZKS. priloga Opozarjamo, da objavljamo v tej številki kot prilogo celotno poročilo o delu KOS v mandatnem obdobju 1980—1981 ter predlog programa dela KOS do leta 1982—1983. Omenjeno gradivo naj služi vsem zainteresiranim za javno razpravo in morebitna dopolnila. - -X IZ RESOLUCIJE 9. KONGRESA ZKS Opreti se moramo predvsem na lastne sile Resolucija 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije v dokaj obširnem besedilu govori in ugotavlja dejstva in spoznanja našega sedanjega gospodarskega in političnega trenutka, hkrati pa nakazuje in terja razrešitve problemov, ki živo zadevajo naše gospodarsko, politični in kulturno življenje ter razvoj v prihodnosti. Tako resolucija ugotavlja, da je bodočnost socializma v najusodnejši meri odvisna od tega, kdo razpolaga s presežnim delom in odloča o njem. Razvoj in poglabljanje socialističnega samoupravljanja sta odvisna od tega, ali in v kolikšni meri delavci že odločajo o tem podružbljenem kapitalu v vseh fazah in sestavinah družbene reprodukcije in v družbi kot celoti ter še posebej, ali odločajo v TOZD o dohodku na vseh ravneh njegovega združevanja. Zato 9. kongres poudarja, da so poglavitni cilj in naloge ZKS, da se bori za dosledno uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kot so opredeljeni v Ustavi in so rezultat in program revolucionarnega boja Zveze komunistov in delavskega razreda narodov in narodnosti Jugoslavije. Samoupravljanje, zgrajeno na družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo, je temeljna revolucionarna pridobitev delavskega razreda narodov in narodnosti Jugoslavije. Slovenski komunisti bodo svojo revolucionarno akcijo gradili na podlagi dosežkov in uspehov, na katere so lahko upravičeno ponosni. Zavedajo se, da ne morejo dogmatsko in samozadovoljno vztrajati pri doseženem, ker so za revolucioniranje tokov družbenega razvoja, posebej za utrjevanje odločilne vloge delavca pri upravljanju z družbeno akumulacijo, nujne družbene spremembe in ustvarjalno vnašanje novih spoznanj v našo družbeno prakso. Zato ni druge poti kot razvijanje socialističnega samoupravljanja. Zato je naš razvoj v veliki meri odvisen od sposobnosti organiziranih sil socialistične zavesti, še posebej Zveze komunistov, da spodbudijo delavce v združenem delu, da s svojo vsestransko dejavnostjo krepijo svojo družbeno moč ter na podlagi dela s proizvajalnimi sredstvi v družbeni lastnini in samoupravljanja obvladujejo celoto ekonomskih in političnih funkcij in razmerij v družbi. Še vedno smo v začetku obdobja razvoja na družbeno—lastninskih osnovah. Združeno delo je še sredi procesa svoje celovite integracije: skladno z rastjo svoje ustvarjalne moči in odgovornosti postopno prevzema od države ekonomske in politične funkcije. Prepočasi pa presegamo številna protislovja, med njimi tudi protislovje med družbeno naravo produkcije ter skupinsko lastninskim in državnim prisvajanjem rezultatov te družbene reporodukcije, ki odtujuje združenim delavcem sredstva in rezultate dela. Zato se Zveza komunistov Slovenije bori za preseganje skupinsko in dr-žavno-lastninskih odnosov, ki razbijajo združeno delo in celo družbo v posamične ali delne interese posameznih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, gospodarskih panog, občin, regij, pokrajin in republik. Družbeno reprodukcijho sta v veliki meri usmerjala gospodarski subjektivizem in voluntarizem. Kopičila so se neskladja v materialnih odnosih, prepočasi smo povečevali produktivnost dela in se prepočasi vključevali v mednarodno delitev dela. Zaradi administrativnega krojenja pogojev gospodarjenja in prerazporejanja ustvarjenega družbenega dohodka samoupravne organizacije in skupnosti niso imele gospodarskih in družbenih spodbud, da bi razvijale samoupravne in družbeno—ekonomske odnose, ampak so se vse bolj navezovale na državni aparat. Kopičila so se neskladja in zaostrovali odnosi v družbeni reprodukciji. Neugodne gospodarske razmere, ki so jih ustvarjali takšna gospodarska politika in praksa, so zlasti v zadnjih letih do skrajnosti zaostrila gospodarska recesija in notranja družbeno gospodarska nasprotja, ki pretresajo sodobni svet. Zato 9. kongres Zveze komunistov Slovenije poudarja, da je učinkovito obvladovanje omenjenih vzrokov in posledic mogoče samo na samoupravni podlagi. Razmere v družbeni reprodukciji in proizvodnji zahtevajo, da dosledno prenehamo s prakso, ki je omogočala, da smo hiter gospodarski razvoj zagotavljali z nepokritimi denarnimi sredstvi in s krediti iz tujine. Ob zmanjšanih materialnih možnostih bomo v gospodarstvu izpeljali nujne strukturne spremembe in si z njimi zagotovili dolgoročno trdnejšo, stabilnejšo, zanesljivejšo in ekonomsko smotrno oskrbo s surovinami, energijo, reprodukcijskimi materiali in hrano ter najnujnejšo modernizacijo in spremembo proizvodnih programov in usmeritev, s katero bomo širili proizvodnjo, ki se bo sposobna enakopravno vključevati v mednarodne ekonomske odnose. Dosegli smo tisto stopnjo v gospodarskem razvoju, ko se brez intenzivnejšega in širšega vključevanja v mednarodno delitev dela ne moremo več uspešno razvijati. Pri premagovanju sedanjih gospodarskih težav se moramo opreti predvsem na lastne sile. Uporabiti moramo ogromne neizrabljene, oz. premalo izrabljene notranje rezerve v naravnih bogastvih, v proizvodnji in delovnih zmogljivostih združenega dela in v socialističnih samoupravnih družbeno—lastninskih odnosih. D.Z. r TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Uvoz materiala največji problem Dvesto članski kolektiv TOZD Elektroliti iz Mokronoga so v četrtek, 8. t.m. obiskali družbenopolitični in poslovodni delavci SOZD Iskra. Z domačimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnimi delavci in predstavniki Delovne organizacije IEZE so se pogovarjali o proizvodnji, gospodaijenju in poslovanju te temeljne organizacije. Pogovor je vodil predsednik KOS Janez Kern. »Ta tovarna je ena najbolj avtomatiziranih v Iskri, delovni kolektiv pa je delaven, discipliniran in pripravljen marsikaj žrtvovati za svojo tovarno. Ljudje so pripravljeni prijeti za vsako delo in če je potrebno ob vsakem času. Tudi njihovo samoupravno in družbenopolitično delo je polno odgovornosti,« je dejal na pogovorih predsednik KPO IEZE Stane Kovačič. Direktor TOZD Anton Hočevar je dejal, da je njihov največji problem uvoz repromateriala. Dobri dve leti stara superavtomatizirana tovarna elektrolitov ima najsodobnejšo in visokoproduktivno opremo. Seveda pa taka tehnološka oprema zahteva točno določene surovine, katerih pa morajo, žal, uvoziti kar 80%. Ob načrtovanju tovarne so predvideli izvoz, ki bi pokrival te zunanjetrgovinske stroške in še bi kaj ostalo. Ob stabilizacijski naravnanosti predpisov okrog uvoza in izvoza, ko družbi ostane 35 % deviz pa se račun ne izide. Kar 80 % predstavljajo v vrednosti elektrolita Uvožene surovine in repromateria- Ob tem so v TOZD poskusili že vse mogoče. Najprej seveda vrsto inovacij za zamenjavo uvoženega repromateriala z domačim. Nekatere postavke so jim ob velikem trudu in vložku znanja uspele. Ob tem so morali »vzgajati« dobavitelje. Po večkrat so romali vzorci v Mokronog in nazaj k proizvajalcem. Vendar popolnega uspeha še ni, niti takega ne, ki bi vsaj za silo omogočil uvoz pokriti z izvozom. Lani na zunanjetrgovinski konferenci Iskre so se dogovorili, da bodo naši zunanjetrgovinski delavci našli v zahodni Evropi možnost za delo za tujega partnerja. Naročnik elektrolitov naj bi začasno k nam uvažal repromaterial, v Elektrolitih bi ga predelali v elektrolite in poslali nazaj naročniku v inozemstvo. Po enem letu še ni nič iz tega posla, od katerega je v veliki meri odvisno delo v mokronoški Iskri. Stroji delajo le s polovično zmogljivostjo. Naredijo pol manj, kot bi sicer lahko. »In zakaj vam doslej IC ali SOZD nista pomagala dobiti posla za dodelavo tujemu kupcu?« je vprašal eden izmed razpravljalcev' »Najbrž zato, ker imajo ti odgovorni tovariši plačo, če mi delamo ali ne. Svoj del po dogovorjenem ključu za službe SOZD plačamo v vsakem primeru. Sicer nam odgovarjajo, »da delajo« na tem, otipljivega pa ni nič. Nam pa grozi najhujše. Položaj je kritičen. Letos načrtujemo na primer pol manj ostanka dohodka kot lani. Kaj ob inflaciji to pomeni, menda ni treba razlagati,« je odgovoril Tone Hočevar. Sicer si odgovorni prizadevajo, da bi zaposlili visokoproduktivno strojno opremo. Visok celoten prihodek je nujen, saj jih pritiskajo anuitete in fiksni stroški dve leti stare tovarne. Vzpostavili so nekaj dogovoi-ov s stalnimi kupci za delež pri deviznem prihodku. Tako s kranjsko Iskro in Pržanom, ne gre pa z ostalimi. Tudi porabniki elektrolitov so v težkem deviznem položaju in včasih kljub dobri volji ne morejo odstopiti deleža deviz. Nekaj dobijo deviz in »uvozne kvote«, solidarnostno od TOZD v Industriji elementov. Tako na- ................. •■•■'S' ... Med razgovori v TOZD Elektroliti. kupovanje deviznih sredstev pa je drago, ker je pač treba plačati »uvozno destimulacijo.« Precej materialov so zanje osvojili domači proizvajalci in tako zamenjali uvoz. Razmišljajo in dogovarjajo se s tujim partnerjem, da bi sami izdelovali folijo. To pa je spet drag, zahteven in zamotan postopek, ki bi se komaj izplačal pri tako majhnih količinah, kot jih rabi tovarna v Mokronogu in še nekaj morebitnih jugoslovanskih kupcev. Sprejeli so tudi nekaj dodatnega programa. Delajo za šentjemejsko Iskro, čeprav ta posel ni preveč rentabilen. Stane Kovačič pa je obljubil, da bodo skušali poiskati vsaj del rezervnega programa, ki bo tudi komercialno zanimiv, če ne bodo mogli urediti vprašanja uvoza materiala za osnovni program. Tudi kvaliteta njihovih elektrolitov je visoka, saj je iskana na domačem trgu. Iskra jih vgrajuje že tudi v profesionalne in polprofesionalne elektronske sklope. Poleg tega pa so seveda cenjeni za vsejugoslovansko zabavno in ostalo elektroniko. Najbrž bi bila najboljša rešitev, da bi devizni status Elektrolitov uredili znotraj Iskre. Že zdaj Iskra porabi okrog 50 % njihove proizvodnje. Če pa bi se dogovorili za devizno soudeležbo, bi lahko delali še druge izvedbe elektrolitov najvišje kakovosti in zanesljivosti, ki jih zdaj izključno uvažamo. SOZD Iskra potrebuje tovarno elektrolitov, saj bi bila čista neumnost namesto re-promateriala uvažati zelo drage tuje elektrolite. Sicer pa v mokronoški Iskri dobro gospodarijo. Lani so kljub naštetim težavam, pri večnem menjavanju in prilagajanju ‘ pomanjkanju surovin ustvarili skoraj 170 milijonov dinarjev celotnega prinodka. Po pokritju vseh obveznosti jim je ostalo za 10 milijonov dinarjev čistega dohodka, ki so ga povečini namenili za poslovni in ostale sklade. Letos pa načrtujejo 200 milijonov dinarjev prihodka, ostanka dohodka pa žal pol manj kot lani. Predsednik OO sindikata Janez Borštnar je povedal, daje njihova organizacija zelo živahna. Na sindikalnih skupinah posvečajo največ skrbi proizvodnji in gospodarjenju. Zelo dobro so izpeljali volitve in tudi javno razpravo ob zaključnem računu. Obveščanje imajo kar dobro urejeno, tako prek sindikalnih skupin, glasila Iskre pa Biltena delovne organizacije, oglasnih desk in ozvočenja. Tudi stanovanjska vprašanja uspešno rešujejo. Predsednica delavskega sveta Jožica Strmole je pohvalila intenzivno zanimanje kolektiva za delo in gospodarjenje v TOZD: »Vsakega našega sodelavca gotovo zanima, kako nam gre, saj smo življenjsko vezani na svojo tovarno. Zdaj v zaostrenih pogojih gospodarjenja in našem težkem položaju zaradi pomanjkanja surovin pa nas seveda vse skrbi, kako bomo prišli iz zagat. Največji problem šo nizki osebni dohodki. Predsednica OO ZSMS Marjeta Povše je dejala, da so njihovi mladinci aktivni, žal pa ne vsi. Skoraj polovica jih je ostala ob strani. Veliko sodelujejo z občinsko mladinsko konferenco, delajo z mladimi v krajevni skupnosti in z vojaki bližnje vojne pošte. Zlasti imajo živahne stike z mladimi po Iskrinih TOZD na Dolenjskem. Zelo slaba pa je povezava mladine v delovni organizaciji, kjer Konferenca ZSMS bolj drema kot dela. F.Kotar J Krožki za izboljšanje kakovosti Na seji predsedstva Zveze za napredek kvalitete in standardizacije Makedonije, ki je bila v januarju letos in s soglasjem predsedstva JUSK je bilo sklenjeno, da Jugoslovansko združenje organizira okroglo mizo na temo Sekcije (krožki) kontrole kvalitete. Okrogla miza je bila 25. in 26. marca v hotelu Metropol v Ohridu. Obravnavala je značaj in vlogo kvalitete v sodobnih pogojih gospodarjenja in stanje organizacije sistema kontrole kvalitete v Jugoslaviji ter sekciji krožke kontrole kvalitete kot samoupravno obliko delovanja kontrole kvalitete in njegovega samoupravnega reguliranja aktivnosti sekcij kontrole kvalitete. Tudi temo Model krožkov za izboljšanje proizvodnje, ki jo je predložil Lotar Kozina, svetovalec za kvaliteto pri SOZD Iskra so obravnavali na tem srečanju. Poleg teh tem so obravnavali še način uvajanja in vodenja aktivnosti sekcij kontrole kvalitete, fundamen-talne tehnike kontrole kvalitete v aktivnosti sekcij kontrole kvalitete ter se zaustavili tudi na izkušnjah organizacij združenega dela na uvajanju delovanja sekcij kontrole kvalitete. Posebej zanimiva in pozornosti deležna je bila tema o modelu sekcije kontrole kvalitete, ki jo je, kot smo že zapisali, predložil Lotar Kozina. Svoje izvajanje je začel z razlago, čemu krožki in kaj krožki soloh so. Utemeljil je, da je v Jugoslaviji tehnologija razvita že dokaj visoko, čeprav je v največji meri rezultat kupljenega, oz. uvoženega know—howa. Prav zaradi tega s to tehnologijo tudi ne dosegamo rezultatov, ki bi jih lahko merili s konkurenčnimi na svetovnem trgu, še več, v nekaterih vejah (npr. elektrotehnika in elektronika) mi sicer iz leta v leto napredujemo, zaostanek nasproti svetovnemu tržišču pa se kljub temu povečuje. Vzrok je poskušal najti na aplikativnem primeru Iskre.Poprečni podatki vseh desetih DO kažejo, da je v zadnjih dveh letih slaba kvaliteta na vhodnih kontrolah v stalnem porastu, čeprav so tehnologije, s katerimi razpolagajo naši dobavitelji surovin in polproizvodov, novejše. To pomeni, da slabo delajo. Ker pa je pomanjkanje materiala vse večje, odstotek neustreznega materiala za našo proizvodnjo pa prav tako, je menil, da samo z dodatnim delom ne moremo premagati vgrajenih pomanjkljivosti. To pa je že v neposredni zvezi s krožki. In še nekaj, kar je treba posebej naglasiti: če vzamemo izhodno kvaliteto, ugotovimo, da se v zadnjih letih pojavlja vse več subjektivnih napak, ki, seveda, povzroče, da je proizvod zavrnjen. In čeprav ne za vse, pa za večino teh napak vendarle velja, da so rezultat, oz. posledice malomarnosti, neznanje, površnosti, a tudi neodgovornosti pri izvajanju posameznih operacij. Kaj storiti? V Iskri je iniciativna grupa dobila nalogo analizirati in preveriti model krožkov za izboljšanje proizvodnje. Po dveletnem delu smo ugotovili, da je pametno, da vsak novi delavec v piriprav-Ijalni dobi mora imeti mentorja, ki z njim dela in mu pomaga odpravljati napake, poleg tega pa je delavce v montaži treba izpopolniti pri posebnih delih, ki zadevajo njihovo delo. Rezultat se je hitro pokazal v boljši kvaliteti montažnih del, v manjši izgubi časa in materiala. Taki krožki so zato dobra rešitev, saj so sorazmerno poceni, predlogi pa so zmeraj konkretni in enostavni. Na posvetovanju v Ohridu so idejo o modelu krožkov pozdravili in predlagali že nekaj konkretnih predlogov zanje. O tem pa več naslednjič. Mak AVTOMATIKA TOZD SISTEMI PROGRAMSKA KONFERENCA Mladi v TOZD Sistemi, delovne organizacije Avtomatika, so na programski konferenci med drugim sprejeli tudi program dela za tekoče leto. Njihovo družbenopolitično delovanje temelji na izhodiščih in sklepih kongresov ZSMS, ZSS in ZKS, na sprejetih programskih in akcijskih smernicah v delovni organizaciji ter na sodelovanju z občinskim komitejem ZSMS Ljubljana Šiška in krajevno skupnostjo. V razpravi po podanem programu dela je bilo večkrat poudarjeno, da je v bodoče potrebno še več pozornosti in naporov vložiti v enotnost akcij, ki jih pripravljajo in izvajajo vse družbenopolitične organizacije, tako v TOZD kot r Poglobiti delo z delegati Na sestanku sekretarjev Iskrinih DO, ki je bil v torek, 13. t.m. (vodil ga je pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar), so najprej spregovorili o pripravah na 13. zasedanje DS SOZD Iskra, ki bo v sredo 21. t.m. Ker bo na zasedanju DS SOZD Iskra predvidoma na dnevnem redu vrsta točk, pomembnih za celotno Iskro, je bilo potrebno zadeve uskladiti in pojasniti, da bi delegacije posameznih DO ustrezno odločale na bližnjem zasedanju delavskega sveta. Na dnevnem redu je bila tudi informacija o pristopu DO Delte v SOZD Iskra, o čemer se morajo seveda pozitivno izjasniti vse delegacije naših DO-Posebej živahna razprava se je razvila ob tretji točki dnevnega reda, v kateri je šlo za koordinirano delovanje organov upravljanja, poslovodnih organov, delegatov ter družbenopolitičnih organizacij v SOZD Iskra. Kot je znano, nismo samo v Iskri, temveč na vseh ravneh popolnoma zadovoljni z delovanjem delegacij od KS do republiške skupščine in raznih SIS. Delegatski sistem namreč terja dobro obveščenost in koordiniranost delegatov in delegacij, da se potem lahko uspešno vključujejo v razprave in odločanje-In prav pri tem imajo tudi sekretarji DO pomembno vlogo, saj morajo obveščati in koordinirati delo delegacij svojih DO za odločanje in zavzemanje stališč na ravni SOZD. Ugotovili pa so, da prav pri tem vprašanju ni dokončno in jasno opredeljen status sekretarjev DO, katerih naloge in dolžnosti vsekakor presegajo njihovo ožjo specialnost, saj gre v tem primeru tudi za izrazito politično delovanje. In prav pri tem delu bi morali sekretarji imeti vso pomoč, tako svojih DPO, kot tudi poslovodnih organov, zlasti kadar gre za delo in koordinacijo z delegati. Seveda velja podobno tudi za delo znotraj vsake DO, ko gre za odnose med DO in TOZD. V tem smislu je pripravljeno tudi gradivo, ki naj bi pripomoglo k uspešnejšemu funkcioniranju samouprave kot tudi osnutki poslovnikov za kolegij glavnih direktorjev SOZD Iskre kot področnih kolegijev. Ob koncu sestanka je bilo govora tudi o nekaterih pobudah družbenega pravobranilca glede posameznih sporazumov o svobodni menjavi dela, zlasti med TOZD in DSSS, ki niso popolnoma v skladu in duhu zakona o združenem delu. p 2. ski u ten, S lisk ‘ztoi račU: sien »lov, $Ni ptoj; cuna . i 'tidu liko Med ogledom proizvodnje v Mokronogu. na ravni Avtomatike. Le takšen, kontinuiran in vsklajen nastop vseh družbenopolitičnih dejavnikov lahko prispeva k boljšemu poteku obravnav pri sprejemu pomembnih samoupravnih aktov, planskih obveznosti delovne organizacije itd. . Na področju izobraževanja se bodo mlaiM udeležili seminarjev, katere organizira občinska konferenca ali jih pripravljajo v okviru SOZD Iskra. Tuei Pre, lož, raz, te$ Pro Ho; 8o$ DNEVNI RED 13. zasedanja DS SOZD ISKRA (21.4. 1982 ) 1. potrditev sklepov 12. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 25.2.1982 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov — sklep 153/2 — poročilo Odbora za finance in komisije KPO SOZD glede odobritve črpanja sanacijskih kreditov — sklep 154 — stališča do predloga sklepov glede vstopa DO Delta v SOZD Iskra Informacija o izvršenih sklepih ostalih sej DS v mandatnem obdobju 1980/82 2. poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letu 1981 poročevalec: Zoran Polič 3. delovni program in metodologija za pripravo dolgoročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986-1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 poročevalec: Zoran Polič 4. analiza vzrokov za nesprejetje predlogov samoupravnih sporazumov s področja nagrajevanja po delu s predlogom nadaljnjih aktivnosti za sprejemanje teh spo-rgzumov poročevalec: Marjan Trojar 5. predlog za dopolnitev dejavnosti TOZD INDOK z dejavnostjo SIL poročevalec. Marjan Trojar 6. predlog Samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu poročevalec: Janez Vipotnik 7. predlog Sporazuma o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti, ki jih ima Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, TOZD TV Pržan iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgraditev tovarne TV barvnih katodnih cevi (Niš — nov. 1978) in iz Aneksa k temu sporazumu (Niš — julij 1979) poročevalec: Pavle Gantar 8. predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pokritje investicije in obratovalnih stroškov poslovnega letala poročevalec: Janez Hafner 9. predlog Aneksa k samoupravnemu sporazumu o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt Mikroelektronika poročevalec: Miloš Kobe, Fabio Škopac 0. dopolnitev vrstnega reda investicijskih naložb v letu 1982 poročevalec: Fabio Škopac, Jože šurc zaključki kadrovskega posveta v Škofji Loki poročevalec: Boris Mužič 12. predlog Pravilnika o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v Iskri in imenovanje članov v svet za nagrade poročevalec: Boris Mužič 13. poročilo koordinacijskega odbora za izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije proizvodnih in infrastrukturnih sistemov med SOZD Iskra in SOZD Strojegradnja v letu 1981 poročevalec: Stane Jenko 14. poročilo razpisne komisije in predlog za imenovanje člana KPO SOZD Iskra za koordiniranje razvoja, proizvodnje in tržništva na področju telekomunikacij poročevalec: Janez Kern 15. ^predlogi KOS SOZD o imenovanju — delegatov v svet IKM — komisije za družbeno institucionalno propagando 16. vprašanja delegatov. 11 T s v p 9ov veš C (od, r0l1) lor ( del; dio, rač, ve, del; sta, 9an kre, lav, N veš *ac njih Ijiv; loči 'zre var Ječanje kolektivov bodoče °rganizacije Iskra Delta V ponedeljek, 12. aprila sta se tri dni pred referendumom za združitev v plovno organizacijo Iskra — Delta srečala na zboru delovnih ljudi kolektiva ,0 Delta in Iskrine TOZD Računalniki. Na zbor so povabili tudi vrsto vid-n'h osebnosti družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Zbora so se Rted drugimi udeležili: predsednik republiškega komiteja za znanost in kul-•Uro in član IS Iztok Winkler, podpredsednik skupščine SRS Ludvik Golob, Predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič, direktor Inštituta Jožef j^efan Dr. Boris Frlec, predstavniki občin Titovo Velenje, Kranj in Ljub-'Jana Bežigrad. Dalje zastopniki ljubljanske in mariborske univerze in drugi. Na zboru delovnih ljudi so bili tudi predsedniki KPO SOZD Elektrotehna Jože Prosen, SOZD Gorenje Marko Vraničar, SOZD Iskra Anton Stipanič. Poleg teh tudi predstavni Id družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov Iskre, Elektrotehne in Gorenja. Zbor je bil Polnoštevilen, saj sta se ga udeležila skoraj v celoti delovna kolektiva Delte jn TOZD Računalniki in številni gostje. Tako je bilo na zboru okrog 700 m liudi- N<1 »L ski u Doru so spregovorili o program-tem Smeritvi razvoja računalništva. O De|Jet govoril predsednik KPO DO lilišk ^anez Škrubej. Predsednik repu-l^okt? ^orn'teja za znanost in kulturo ra^ Y’nkler pa je spregovoril o vlogi skeii,a n^tva v družbeno-ekonom-Sl0v f^zvoju socialistične republike je. Sledila je razprava. Sa^ zboru so sprejeli tudi osnutek pr0i:)Upravnega sporazuma o razvoju, trženju' in vzdrževanju ra- in^ združevanje v enotno slovensko lik0 Strii° informatike gotovo vlada veže Zanimanje, kar smo lahko prebrali raj: Casopisju in slišali ter videli na vrsta ln televiziji. Tudi na zboru je bila vseh ne*ta *z SOZD Elektrotehna I dan ° F13 referendumu 15. aprila, na ža kongresa ZKS, odločita > i sknDruz'tev in vstop v SOZD Iskra in nji , ? delo pri načrtovanju, proizvod-škjk . nju in servisiranju računalni-g Sl stemov. ia (,JF0vita delovna organizacija Delta % Elektrotehna in TOZD Ra- lj' tiki delovne organzacije Telema-en v SOZD Iskra se združujeta v tv, n° delovno organizacijo Iskra — pr ,a v SOZD Iskra. Kot je poudaril lož pdnik KPO SOZD Elektrotehna ra?|C “rosen, je kolektiv Elektrotehne z te ,,tievanjem sprejel izločitev Delte iz p. . ZD, saj združevanje strokovnih in I CV°dnih s’* pomeni večje in enotne g0 ,nosti za razvoj slovenskega, oz. ju-°Vanskega računalništva. Kolektiv DO Delta šteje nekaj nad 350 članov, kolektiv Iskre — TOZD Računalniki pa 310 članov. Oba kolektiva imata močan kadrovski potencial, saj štejeta nad 400 inženirjev in diplomiranih inženirjev in tudi ostali so večinoma kvalificirani sodelavci. Bodoči kolektiv bo štel nad 700 zaposlenih, delovna organizacija Iskra — Delta pa bo imela v SOZD Iskra status delovne organizacije skupnega pomena. »Nam gre predvsem za združitev strokovnih sil. Bodoča delovna organizacija stoji pred velikimi investicijskimi nalogami. Ne bomo postavljali zidov in betona. Porabili bomo vsak že obstoječi kotiček in košček strehe. Predvsem bomo vlagali v raziskovalno in proizvodno opremo, ki je bomo še kako potrebni, saj smo premalo opremljeni za raziskovalno delo in proizvodnjo,« je dejal Janez Škrubej. Predsednik republiškega komiteja za znanost in kulturo Iztok NVinkler pa se je dotaknil dosedanjih iskanj v našem računalništvu in nadaljeval: » Za računalniško opremo smo v SRS porabili že prek 2 milijardi dinarjev, sproti pa porabimo za najemnino strojne in programske opreme okoli 300 milijonov dinarjev letno, pretežno v devizah. Pri tem so najemnine za računalnike visoke in npr. pri šestletni uporabi računalnika porabimo za najemnino dvakratni znesek njegove nabavne cene. Ob taki nesorazmerno veliki porabi sredstev za dosežene učinke v informatiki so vsi subjekti v družbi, ki skušajo odgovorno upravljati družbeno lastnino, dolžni sprejeti ukrepe, s katerimi bo to neugodno razmerje čimprej izboljšano. To problematiko so spoznali in izrazili organi družbenopolitične skupnosti in številni subjekti v OZD že pred mnogimi leti. Prve družbene usmeritve na področju računalništva v Sloveniji so bile sprejete že v planskih dokumentih za obdobje 1976—80. Njihov namen je °s,ie no zboru. delovne bil postopno razviti proizvodnjo računalniških sistemov, ki bo čimbolj temeljila na lastnem znanju in se tako odtrgati od vpliva m ul ti nacionalnih družb, ki so na področju računalništva vse bolj prodirale tudi v Slovenijo. Prav tako smo želeli poenotiti računalniške sisteme, da bi bili med seboj zložljivi, saj je veliko število različnih računalniških sistemov že močno ogrozilo oblikovanje enotnega družbenega informacijskega sistema. Od leta 1978 dalje je bila sprožena vrsta družbenih pobud za akcije, ki naj bi pospešile razvoj naše računalniške proizvodnje, jo povezale in uskladile. Te akcije, ki sta jih usmerjala zlasti Gospodarska zbornica’in Izvršni svet, niso rodile pričakovanih rezultatov. Zlasti so premalo prispevale k spremembam v organizacijah združenega dela, ki so se ukvarjale z računalništvom. Nezdružljivim strategijam razvoja računalništva v Iskri in Elektrotehni—Delta se je Predsednik republiškega komiteja SRS za znanost in kulturo Iztok Winkler. Predsednik KPO Delta Janez Škrubej. pridružilo še Gorenje, ki je sklenilo novo pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji s tujim proizvajalcem. Na pobudo Izvršnega sveta SRS se je aktivnost za oblikovanje enotnega računalniškega sistema v Sloveniji nadaljevala bolj intenzivno v jeseni leta 1980. Predstavniki vseh treh proizvajalcev so oblikovali osnovni dokument o skupnem računalniškem sistemu, v katerem so dosegli soglasje o nekaterih razvojnih vprašanjih, mnogo vprašanj pa je še ostalo neusklajenih. Dogovarjanje med organizacijami se je nadaljevalo še v letu 1981. V dogovoru o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981—85 je bil posebej določen skupni cilj na področju računalništva. SOZD Iskra, Gorenje in Elektrotehna pa so prevzele obveznost, da bodo oblikovale enotni računalniški program in se dogovorile o delitvi dela na področju računalništva. Ta, v planu dogovorjena obveznost, je sicer spodbudila nadaljnje dogovarjanje med vsemi tremi proizvajalci, oblikovali so celo iniciativni odbor za ustanovitev skupne delovne organizacije za razvoj, proizvodnjo in trženje računalniških sistemov, vendar pa do končnih rešitev še vedno ni prišlo. Izvršni svet je zato ocenil, da je treba celotno aktivnost pospešiti in jo postaviti še bolj obvezujočo za vse proizvajalce. Zato je predlagal sprejem zakona, ki je predpisal postopek obveznega sporazumevanja na področju računalništva in določil, katere zadeve na tem področju so posebnega družbenega pomena. Sprejeti zakon izhaja iz predpostavke, da je računalništvo nenadomestljiva podlaga za razvoj sodobnih informacijskih sistemov in za tehnološla napredek celotnega združenega dela ter pomemben dejavnik povečevanja družbene jfoduktivnosti dela. Družbeni interes jtotrebe uporabnikov na področju računalništva pa je mogoče zagotoviti it z usklajenim razvojem računalniške jbpreme in z oblikovanjem enotnega računalniškega sistema. Zato zakon tudi dprcdcljuje razvoj računalniške opreme, strojne in programske, za zadevo posebnega družbenega pomena in določa kako se posebni družbeni interes uresničuje. Oblikovanje enotnega računalniškega sistema je seveda predvsem stvar strokovnih presoj in študij. Zakon pa daje osnovne okvire tega sistema s tem, da določa, da je tak sistem zagotovljen z razvojem elementov računalniških sistemov z dogovorjenimi in medsebojno zložljivimi funkcionalnimi in tehničnimi lastnostmi ter z razvojem računalniške opreme, ki omogočajo integracijo takšnih računalniških sistemov, ki so prilagojeni proizvodnim in informacijskim potrebam naših samoupravnih organizacij in .skupnosti. Za uresničitev enotnega sistema bodo proizvajalci razvijali in osvajali domače sestavine ter integracije računalniških sistemov ter ustvarjalno uporabljali sodobne, v svetu dosegljive tehnične ddsežtce. Zakon je zavezal vse organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z razvojem računalniške opreme, da s samoupravnim sporazumom o usklajevanju svojih planov usklajujejo svoje cilje na področju računalništva in prevzemajo tudi obveznosti za skladen razvoj tega področja. OZD združene v SOZD Iskra, Gorenje in Elektrotehna, ki kot svoj poslovni predmet opravljajo dejavnosti razvoja, proizvodnje in trženja računalniških sistemov pa je zakon posebej zavezal, da so dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim bodo uresničile obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana SRS.« V nadaljevanju je Iztok Winkler poudaril bistvene prednosti enotne računalniške industrije, zlasti pa večjo neodvisnost od uvoza računalnikov in izvoz računalnikov in znanja, kar bo v nekaj letih bistveno vplivalo na prestrukturiranje našega gospodarstva. Sodelavce so pozdravili tudi vsi trije predsedniki KPO SOZD Iskre, Elektrotehne in Gorenja. Vsi so izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da se je uspelo dogovoriti slovenskim računalničarjem za enoten koncept dela, ki zagotavlja proizvodne in zlasti večje razvojne možnosti, kot vrsta različno zastavljenih načrtov. Bodoči delovni kolektiv Iskra — Delta je enoglasno sprejel osnutek Samoupravnega sporazuma o razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalnikov. Ta sporazum bo sprejela tudi TOZD Elektronika iz DO TGO v SOZD Gorenje. F. Kotar Delovno predsedstvo na zboru delovnih ljudi. Temelji razvoja sistema Samoupravnega obveščanja VDOTelematika (Nadaljevanje iz prejšnje številke) iti- in 10- ! 0 jk- za 9ovolroč*a delovania ter naloge in v*4čanj>SD samouPravnega samoupravnega obveščanja tofnh, T" oovescanje uuj je orgar dela 'Fe®čania na vseh področjih življer ^ouor • Posebej pa na naslednjih: r^lianje, proizvodno delovni prc Ve °v°dstvo, komerciala, splošne z. de'iavazporeianie dohodka, izobražev stanj] 1 sindikalna dejavnost, druž gani ard delavcev, dejavnost osnovnil kr6a acii ZK, dejavnost mladine, oddih lavceyajl18 dejavnost v delovni organizaciji s|(0',matika organizacijsko in lokadj-v več razvojnih skupin, v lru katerih so se pojavila program-Področja, sektorji in oddelki. ^»dičnost p^^nosti na uceneno pannersivu, L, danosti s proizvodnjo, preverjanja ovosti dela, časovnih pritiskov na Cv?«ce razvojnih nalog, itd., je Vazala na izredno negativne posle-koy>V Ustvananiu konkurenčnih izdel-Hj^brošenju sil zaradi nekoordinira- ipfa *lro8ramsko usmeritvijo in samou-ptJn° organiziranostjo delovnega Že esa v delovni organizaciji so bila v ij^pnjenemu letu postavljena dljna prnšča kot osnova za reorganizadjo . skovalno—razvojne sfere v smeri J!*ga prilagajanja teamskemu in ^aktnemu delu. ^»nbetne naloge so narekovale or-^•zadjsko povezanost posameznih P°jnih enot v enoten sistem v Ra-jj8?*n' institut, ki seje registriral kot ra-I, ^alna enota. Z organizadjsko pri-Soditv:;0 m teamsko delo in matrični Hj,618 po načelu razvojno—raziskoval-(a P^jektov, oz. po analogiji z investi-Sbr ^ v Programei se j® kvalitetno penila tudi notranja delitev dela z ^Postavitvijo novih oblik za pridobi-pl®lp dohodka. Le—ta daje prednost ^ j*zanju dela na daljši domet, osvoji-Pr '0ncePta tipiziranih zasnov pristopa Pikh *icen®ni|™ ponudbami, ažurnosti ^»Ijnčevanja razvojno—raziskovalnih JjjS’ boljši opremljenosti z razvoj-"■iaboratorijsko opremo itd.. b$> Sn,eri‘ev. d® s lahko le na osnovi lošk^3 znania’z izdelki z visoko tehno-j*0 intenzivnostjo zagotovimo svoje tekrc y mednarodni delitvi, se je v pre-0, štirih letih potrdila kot pravilna. stj 210 delavcev (3 doktorji znano-yj ’ 12 magistrov, 91 z visoko in 14 z n.i? izobrazbo) letno zaključi pov-120 do 140 nalog, kar pred-.Oj ji® določeno število razvojno novih dodelanih lastnih izdelkov za oroi- . odi odstotek vlaganj od dohodka, . l#ejen tovrstni dejavnosti, seje v Av-JJ0*tiki od 6,66% v 1978. letu dvig-^ "a lf,4 % v letošnjem letii, kar kaže b Ovpijivo stopnjo rasti. Vendar pa v j ,vojnem institutu z rezultati niso za- do;olini. odno večji razkorak med danimi o ostmi in potrebami, Id se dnevno l6e proizvodne, še povečujejo trije I»oi Hit« . fi i aojejo predvsem v TOZD mate-proizvodne, tv eni faktorji: Po« ^asovna ‘n vsebinska razdroblje-^ tozvojnih planov in nalog j,'' izredno slaba opremljenost z ra-^o—laboratorijsko opremo ter ^akutno pomanjkanje kadrov s spe-2^'d'ni, sistemskimi in programskimi Kljub vsakoletnim planskim koordiniranjem nalog, se med letom pojavi približližno 40% ne plani ra ni h, tako imenovanih intervencijskih nalog. V glavnem so to trenutne zahteve tržišča, možnosti izvoza še nerazvitih izdelkov itd. Takšne intervencije predstavljajo veliko oviro za redno izpolnjevanje nalog, kar se izkazuje v zastojih, visoki obremenjenosti izvajalcev, v nizki storilnost in slabših rezultatih. Posledice so bile vidne predvsem pri delu na strateških razvojnih programih. Iz omenjenih razlogov je bila za tekoče razvojne plane izdelana izredno skrbna opredelitev razvojnih načrtov, ki je temeljila na koordinacijskem dogovoru med proizvodnimi potrebami, tržnimi možnostmi in razvojnim programom. Uveden je bil organiziran pristop k tekočim potrebnim spremembam planov, ki onemogoča stihijsko infiltracijo nalog. Na strateško pomembnih programih pa je bilo uvedeno projektno vodenje. Žal pa smo stopili na pot prestrukturiranja v tehnološke in po znanju intenzivne programe brez prepotrebne razvojne opreme. Tako je v letu 1979, letu združitve v TOZD Razvojni institut znašala tedanja vrednost opreme 18.000 din, konec preteklega leta pa 20.000 din opreme na izvajalca ali 40.000 din na inženirja. S takšno opremo pa lahko razvijamo le še tržno nekonkurenčne izdelke. Sem sodijo tudi prototipne delavnice tako za elektromehanske elemente kot za elektronske naprave, brez katerih dobrega razvojnega dela ne moremo organizirati, niti ga pričakovati. Za odpravo, lahko bi rekli nevzdržnega stanja, vidijo v razvoju edino rešitev v realizaciji začrtanih strateških projektov, ki zajemajo ustanovitev posebne prototipne delavnice v okviru instituta. Programsko prestrukturiranje z osvajanjem mikroračunalniških procesov avtomatizacije je pokazala še na eno pomanjkljivost — na akutno pomanjkanje kadrov s specifičnimi sistemskimi in programskimi znanji, predvsem softveristov ter sistemskih inženirjev. Delna rešitev seje poi kazala v notranjem prestrukturiranju kadra na najvažnejše strateške naloge. Posebno težavno je tudi pridobivanje kadrov za dela na elektromehanskih elementih, kot so releji in razni mehanizmi. Z novim načinom in organizacijo dela so v razvoju dosegli tehnološko enotnost razvojnega dela. Našteti problemi pa vse preveč zavirajo izpolnitev osnovnega cilja: vzpostaviti lastno inovacijsko dejavnost na področju razvoja izdelkov in tehnologij do takšne stopnje, da bo pretežni del proizvodnega programa osnovan na lastnem znanju in da bo vsak novi program osvojen v čimkrajšem času. S takšnim načinom dela bi se lahko izognili tudi tržnim omejitvam in zaostajanjem v tehnologiji. Š.D. ^orda nekaj številk o prometu, ki Prek vašega sektorja? »e ^ “Letno imamo za okoli 13 milijonov narjev st0ritev. Če bi to delo oprav-J l! zunanji špediterji bi bila ta vsota za (je?rai še enkrat višja. Vem, da naše i 0 ni poceni, vendar še dosti cenejše DS Iskre. Commerce, ko pa je Franc Borko prevzel dolžnost direktorja DSSS, kar pa ni združljivo s predsednikovanjem v DS, sem postal jaz predsednik. V drugem mandatu sem bil ponovno izvoljen za delegata v temeljni organizaciji Zunanji trg in nato tudi za predsednika DS.« Vsekakor lepo priznanje za vaše dosedanje samoupravno delo, kajne? »Moram reči, da sem z velikim pričakovanjem sprejel tq dolžnost, zlasti zato, ker sem upal, da bomo v tem obdobju v Iskri Commerce rešili problem poslovne informatike. Žal je prišlo vmes mnogo objektivnih pa tudi subjektivnih vzrokov, da tega nismo uresničili. Osnovni predpogoj je namreč nova računalniška oprema, ob znanih restriktivnih ukrepih in pomanjkanju denarja pa je stvar zastala.« In kako ocenjujete delo Delavskega sveta Iskre Commerce v obeh vaših mandatnih obdobjih? »Lahko bi rekel da je DS v tem času naredil mnogo. Kdaj pa kdaj imam le . občutek, da pa smo morda premalo naredili pri vzpodbujanju dela delegatov v njihovih sredinah. V opravičilo bi omenil, da so vse točke dnevnega reda DS celotne delovne organizacije predhodno že obravnavali po TOZD in sem zato menil, da smo s tem dosegli širino delegatskega razpravljanja. Na osnovi razprav po temeljnih organizacijah smo šele na ravni delovne organizacije sprejemali ugotovitvene sklepe o posameznih vprašanjih.« Kako pa je bilo s sklepčnostjo zasedanj? »V celotnem mandatnem obdobju, mislim na tega drugega, so bile vse seje sklepčne. Izostankov praktično ni bilo, razen nekaj službenih. Spominjam se le enega primera, da je bil neopravičen. Še takrat je menda zatajila pošta in delegat ni dobil vabila in gradiva.« Kako pa ste bili zadovoljni z delom Gospodarskega odbora kot izvršilnega organa DS? »Vsekakor je svojo vlogo opravil v pričakovani obliki. Nikoli se ni zgodilo, da bi DS spreminjal mnenja in predloge gospodarskega odbora.« Delegate za novi DS Iskre Commerce smo že izvolili, na prvi seji pa bodo izvolili tudi novega predsednika. Kaj bi zaželeli novemu predsedniku ob prevzemu dolžnosti? »Predvsem več uspeha pri poslovnem organiziranju in izpeljavi poslovne informatike v Iskri Commerce. Prepričan sem, da brez neke utečene in do. konca izpeljane poslovne informatike, ne more zaživeti samoupravljanje, kajti prepogosto je poslovna neinformiranost najhujši problem pri samoupravnem odločanju.« Lado Drobež Letna konferenca sindikata DO Elektrozveze V DO Elektrozveze so imeli 7. 4. 1982 letno konferenco OOS ter na njej pregledali dosedanje delo in sprejeli akcijski načrt za naslednji dve leti. Po poročilu in kasnejši razpravi je bilo razvidno, da se je sindikat po svojih močeh trudil prispevati čim več k izboljšanju poslovnih rezultatov, kakor tudi k splošnemu počutju delavcev v DO, oz. njihovi socialni varnosti, vendar pa je bilo njegovo prizadevanje le delno uspešno. Kljub sprotnemu opozarjanju in sklicevanjem zborov, na katerih so bili prisotni vsi vodilni in odgovorni delavci, ni bilo zaželenih rezultatov. Še bolj obremenjujoče je, da so bile sproti podane konkretne zadolžitve, ki potem niso bile izvedene tako kot bi morale biti. Vzrokov je več, končna ugotovitev pa je, da se bo v bodoče treba nujno še močneje zavzemati za izvrševanje sprejetih nalog in poostriti osebno odgovornost. Ob tej priložnosti se je tudi izkazalo, da se brez celotnega pregleda nad izvajanji del v DO, ne bo možno osredotočiti na ključne probleme, kar seveda pomeni, da se bo energija posameznikov lahko ponovno izgubljala v prazno. Sindikat je zato tudi sklenil, da s svojim koordinacijskim delom to prepreči ter tako omogoči kreativno samoupravno delovanje vsem zaposlenim v DO Elektrozveze. B.Č. Z letne konference sindikata DO Elektrozveze. AKCIJSKI PROGRAM Izhajajoč iz Resolucije III. kongresa sa-moupravljalcev Jugoslavije, sklepov in opredelitev ZK in Zveze sindikatov ter na osnovi pokazateljev dela konference in OO ZS v preteklem obdobju bodo osnovna področja dela konference v prihodnjem obdobju naslednja: — uresničevanje sklepov III. kogresa sa-moupravljalcev, sklepov Zveze sindikatov in nadaljnje uresničevanje Zakona o združenem delu — nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v naši DO; — izpeljava akcij za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti, zmanjšanje stroškov poslovanja in varčevanja; — vzpodbujanje aktivnosti za razvoj ustvarjalnosti in inovacij v DO; — skrb za vsestransko strokovno, samoupravno in družbeno-politično izobraževanje; — zagotoviti objektivno in sistematično informiranje delavcev o aktivnostih in delu v DO; — vsestransko aktivno delovanje za izboljšanje osebnega in družbenega standarda delavcev: zdravstvene in socialne zaščite, pogojev dela, varstva pri delu, sta- TOZD ANTENE, VRHNIKA Doseženi rezultati dobri, lahko pa bi naredili še več! ^GOVOR z LJUBOM BOBBERO Brez poslovne informatike Hi uspešnega Samoupravljanja Ljubo Bobbera, vodja Carinsko špetBterskega sektorja z izvoznim skladiščem v temeljni organizaciji Zunanji trg v Iskri Commerce je eden izmed takšnih družbeno-političnih in samoupravnih aktivistov v Iskri, katerega se, kot sam pravi, drži samoupravni pečat. V Iskri je že 22 let, vseskozi pa je poleg svojega rednega dela opravljal še vodilne naloge v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa v samoupravnih telesih. Tako je bil med drugim do nedavnega predsednik DS Iskre Commerce, med drugim je bil tudi prvi predsednik UO ZTO, predsednik DS TOZD in še bi lahko naštevali. Dri i ?rav 1® b** namen našega obiska L1 Ljubu Bobberi predvsem v tem, da uj^nvorimo zlasti o delu samouprav-j.; organov v Iskri Commerce, je be-Ijj Najprej stekla o delu, ki ga oprav- n “Takoj bi rad poudaril,« je med odstavljanjem Carinsko-špediter-sektorja dejal naš sogovornik, j/3 v Iskri in nasploh v slovenskem go-Podarstvu dajemo špediterskemu in Jj^Portnemu delu, kot produkcijski od premajhen poudarek. Po nekate-l^n Podatkih predstavljajo v ceni ne-■ 8a izdelka transportni stroški tudi 15 .inVeč odstotkov. V ZDA, ZR Nemčiji drugod razvitem svetu je ta številka lovico manjša. Transportni stroški ,dsajo tam le približno 7% od cene i^ddfiega izdelka. Lahko bi rekel, da aWo pri nas torej mnogo rezerv.« k°tdr ugod.« Pred dnevi se vam je iztekel drugi mandat v delavskem svetu Iskre Commerce. Bili ste predsednik tega najvišjega samoupravnega organa. Ce se prav spomnim, ste bili na tem položaju skoraj dve mandatni obdobji? »Med prvim mandatnim obdobjem sem bil sprva namestnik predsednika Proizvodni program vrhniške temeljne organizacije ni izvozno uspešen! O tem smo sicer že pisali, vendar na kratko še enkrat. Poleg izredno močne konkurence na tržiščih, kjer plačujejo s konvertibilno valuto, je v ospredju še ena težava. Vrednost anten, ki jih v tej tovarni izdelujejo, je namreč glede na prostornino in težo zelo majhna. To pa pomeni, da so transportni stroški zelo visoki, da zavzemajo mnogo previsok delež v ceni končnega izdelka, ki je na tujih tržiščih že tako in tako izredno nizka. To sta pravzaprav osnovni oviri za resnejši prodor Vrhničanov na zahodna tržišča, ki jim siceršnje prizadevnosti res ne bi mogli očitati. Sami povedo, da so poslali že na desetine vzorcev in ponudb, nazaj pa dobili kvečjemu sporočila, naj bistveno znižajo že tako izredno nizke cene! Tudi lani zato niso uspeli uresničiti načrtovane vrednosti izvoza, saj so na tujem iztržili le 35 % načrtovane vsote. Kljub temu pa je tudi to velik napredek v primerjavi z letom 1980, saj gre kar za 359% povečanje! Proizvodnja je v tem najmanjšem kolektivu Široke potrošnje v primerjavi z gospodarskim načrtom sicer dobro potekala, čeprav z doseženimi 99% niso docela najbolj zadovoljni. Vajeni so pač mnogo višjih številk iz prejšnjih let, ko težav z nadvse nerednimi dobavami repromaterialov še ni bilo. Tako pa tudi na Vrhniki ni šlo brez neprestanih zastojev, nenehnega prilagajanja proizvodnje materialu, ki ga je bilo pač mogoče kupiti itd. Ob vsem tem pa so imeli celo precejšnje zaloge materiala, po vrednosti kar za tri mesece proizvodnje, vendar ga zaradi nesortirano-sti niso mogli porabiti. Prodaja na domačem trgu je, kljub manjšim zastojem, potekala v redu, saj so načrtovani obseg celo presegli za 2 %. Tudi tu pa bi seveda lahko dosegli več, če bi proizvodnja potekala nemo- teno. Vseeno so v drugi polovici leta zabeležili manjše zanimanje za antene na domačem trgu, verjetno zaradi pomanjkanja televizorjev na domačem trgu. Trend se v letošnjem letu ne nadaljuje, saj gredo njihove antene spet imenitno v promet. Zaloge so se močno zmanjšale, žal pa se spet kopičijo težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov, ki se jim pridružuje še iz neznanih vzrokov povečana odsotnost zaposlenih zaradi različnih bolezni. Načrtovane višine celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka lani niso uresničili pa tudi akumulacije so zaradi že naštetih težav realizirali le četrtino od predvidene. Kljub vsestranskemu zaostajanju za planiranimi šte'-vilkami pa bi take rezultate težko ocenili kot slabe, saj so v zadnjih dveh letih uspeli povečati cene le za manj kot 20%, medtem ko so se cene surovin v enem letu povečale kar za 40 %, zaradi stalnega pomanjkanja repromateriala pa je tudi produktivnost padla za 5 %. Letošnji gospodarski načrt so sestavili ambiciozno, saj nameravajo v primerjavi z lanskim letom proizvodnjo povečati za 8 %, le nekaj nižja pa naj bi bila tudi stopnja zaposlovanja. Prodali naj bi domačemu trgu za 30 % več kot lani seveda pa naj bi tudi izvoz precej okrepili. Fleischman ^ OBVESTILO Klub štipendistov Iskrica bo imel v četrtek, 22. aprila ob 17. v gostilni Ledinek na Šmarni gori predavanje z dlafllml o turni smuki In GRS. Predaval bo Tonač Sazonov. Dobili se bomo ob 15. na Turncu pod Grmado. Predavanje bo ob vsakem vreme- V"_______________________________ novanjske politike, družbene prehrane, počitka in rekreacije, pomoči delavcem itd.; — zagotavljanje pomoči in zaščite članom ZS pri ustvarjanju njihovih samoupravnih pravic in skrb zanje v primeril bolezni, nesreče na delu, kakor tudi ob reševanju njihovih osebnih ter družinskih problemov in podobno; — ustvarjanje pogojev za večji vpliv delavcev pri izgradnji samoupravne politike v delu samoupravnih organov, delegacij in delegatov, družbeno-političnih organizacij in drugih organov; — razvijanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite; — nadaljnja graditev sistema delitve dohodka, ki bazira na družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih o ustvarjanju in delitvi dohodka na podlagi katerih se na samoupravni način določajo osnove za delitev le-tega; — nadaljevati z razvojem aktivnosti v Osnovnih organizacijah sindikata in krepiti kolektivno delo v Izvršnih odborih sindikata. Menimo, da so v bližnji prihodnosti najpomembnejše naslednje naloge: 1. Nedvomno je najnujnejše, da se gospodarske razmere v DO, še predvsem na dejstvo, da sta dve TOZD v izgubi, v čim krajšem času bistveno izboljšajo. V zvezi s tem je izpostaviti odgovornost za izvedbo sanacijskega načrta, seveda v okviru samoupravno dogovorjenih in sprejetih akcij, ter ne tako kot običajno doslej, za vsako odstopanje od dogovorjenega sproti ukrepati. Ob tem poudarjamo, da moramo sklepanje oz. dogovarjanje nujno dopolniti še z kontrolo In sankcijami. 2. Izvajanje programa ekonomske stabilizacije in ukrepi varčevanja je osnovna naloga vseh delavcev naše DO. Moramo težiti za tem, da vsak opravi svoje naloge res kvalitetno in pravočasno. Aktualni ekonomski in politični položaj zahteva, da so Zveza sindikatov, kot ostale subjektivne sile maksimalno angažirane, da smelo in odločno v duhu stališč ZK in ZS rešujejo in izvršujejo naloge, ki so pred njimi. Če pravimo, da je gospodarska stabilizacija bistven predpogoj za nadaljnji razvoj samoupravljanja m politično stabilnost, moramo imeti vedno pred očmi, da so naloge, ki so pred nami trajnega značaja in da je od njihovega izpolnjevanja odvisna tudi krepitev našega družbenoekonomskega položaja. 3. Posebno pomembno področje dela, ki ga je nujno čimprej dokončati, je notranja organizacija dela in sistemizacija del ter nalog. Tu je še precej nedorečenega, pa čeprav je pravzaprav podlaga za delo in samoupravno odločanje nasploh. Zato je nujno vložiti vse sile v reševanje teh problemov, od samoupravnih organov pa zahtevati, da določijo roke dokončne ureditve teh zadev. Na tem delu se moramo vsi angažirati, še predvsem zato, ker se bodo rešitve direktno nanašale na vse zaposlene v DO. 4. Delo na uveljavljanju in razvoju sistema delitve po delu in rezultatih dela je eno od zelo zahtevnih in obsežnih nalog. Ker je že precej pri pripravi novega načina o delitvi OD narejenega, moramo to akcijo vsestransko podpreti in vztrajati, da se čimprej dokonča. Pri dokončnem izoblikovanju sistema nagrajevanja se bomo .zavzemali po tem, da bodo vanj vgrajeni elementi, ki bodo preprečevali pojav uravnilovke in drugih faktorjev doseganja osebnih dohodkov mimo rezultatov dela, kakor tudi proti nedelu, neopravičenim izostankom z dela, nedisciplini, itd. Izvršni odbor (predsedstvo) se bo trudi, da bo organiziral, koordiniral in dosegal čimboljše delo na realizaciji teh nalog. S tem ciljem bo čimvečkrat analiziral izvrševanje sklepov in poročal konferenci oziroma OO ZS. Naloge in obveznosti sindikata bodo v prihodnjem obdobju zelo zahtevne in obsežne in je njhova realizacija mogoča le z nadaljnjim razvojem sodelovanja med družbeno-političnimi organizacijami, samoupravnimi organi, strokovnimi službami ter vodstvi DO in TOZD. PREJELI SMO ODMEVI IN RAZMIŠLJANJA NA DELOVNI POSVET ISKRINIH SAMOUPRAVNIH, DRUŽBENOPOLITIČNIH IN POSLOVODNIH DELAVCEV „Iskra Je ime la v preteklem — čeprav za jugoslovansko gospodarstvo težkem letu, solidne rezultate. Bila je pametno vodena, posebno v uvozno-izvoznem delu malo ..posiljena" v solidarnost, kar pa je bilo — gledano z ravni SOZD — edino pravilno. Taka Iskra, kakršna je sedaj, je sistem, ki je sposoben solidno preživeti tudi težke čase, čeprav vleče s seboj velik del nacionalne dolžnosti, to je Mikroelektroniko. Čutiti pa je, da smo začeli v Iskri gledati tudi na učinkovitost nekaterih neproizvodnih DO in TOZD, ki so napajani formalno ali neformalno iz svobodne menjave dela. Doslej najbolje in najobjektivneje podana analiza stanja v Iskri od vseh dosedanjih posvetovanj." Tako bi lahko strnil komentarje marsikaterega udeleženca posvetovanja, s katerimi sem se pogovarjal v odmoru po referatu predsednika KPO Antona Stipaniča. Z drugačnimi razmišljanji pa sem odšel s posvetovanja po drugem delu, v katerem je Pavle Gantar Informiral in komentiral analizo družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS. V ušesih so mi ostale naslednje misli, citirane iz materialov družbenega pravobranilca samoupravljanja: „V nekaterih SOZD, kot n.pr. v Iskri so prisotna razmišljanja, da so sestavljene organizacije prerasle same sebe, postale prevelik poslovni sistem, ki ga je treba deliti na dve SOZDI" Le kdo tako razmišlja, ko je prvi del posvetovanja pokazal, da je taka, kakršna je, sposobna preživeti tudi težke čase? „Delovna organizacija je večkrat mehaničen zbir TOZD, ne pa DO v pravem pomenu ZZD." ..Temeljne organizacije poskušajo postati v nekaterih primerih majhna samostojna podjetja v okviru DO, ki združujejo čim manj sredstev in funkcij, kar pomeni drobljenje delovnih organizacij in zmanjševanje učinkovitosti. V ozadju takih teženj so včasih poslovodni organi temeljnih organizacij, ki pod firmo ..absolutne samoupravne samostojnosti" skrivajo parcialne ali celo osebne Interese." „So pa tudi primeri, ko je podjetniško obnašanje TOZD pogojeno s položajem delavcev in poslovodnih organov TOZD, ki so brez Informacij in s tem odrinjeni od možnosti odločanja v DO". „Tak odnos delavcev, pogosteje poslovodnih delavcev TOZD do DO ugotavljamo pogosto kadar se v DO združujejo temeljne organizacije, ki imajo zaključen lasten proizvod. Dezintegracijska razpoloženja so prisotna tudi, ko gre za komplementaren proizvod In ponudbo. To nastopa največkrat, ko so neurejeni odnosi DSSS — TOZD." „Še vedno imamo opraviti s podjetniškim tolmačenjem pravne osebnosti TOZD, ki se pojavljajo v izvedbenih predpisih". „V DO in TOZD skupnega pomena za blagovni promet, projekt Ivo itd. pride do težav ugotavljanja njihovega celotnega prihodka s svobodno menjavo med.proizvodnimi TOZD. Takšna svobodna menjava je beg v proračun, ki delavcem take TOZD nudi veliko stopnjo socialne varnosti celo v primerih, ko ostale proizvodne TOZD poslujejo z izgubo." ..Odnosi med proizvodnimi In režijskimi DO in TOZD niso dorečeni in vodijo do medsebojnih sporov in večkrat do upravičenega dvoma delavcev v proizvodnji, ko gre za število (beri produktivnost) delavcev v režijskih TOZD. Sem sodijo tudi orodjarne, energetika, vzdrževanje". Naj k temu dodam še to, da je Pavle Gantar v svojem izvajanju sedemkrat omenil ..obvezno sodelavo" In tudi »disciplinsko odgovornost" poslovodnega organa TOZD. Zakaj toliko nasprotujočih sl citiranj in kakšna je poanta razmišljanja ob tem? V proizvodnih DO je potrebno precej več aktivnosti In funkcij, kot v neproizvodnih in drugih »režijskih", ki se formalno ali neformalno financirajo iz svobodne menjave dela. V proizvodnih TOZD pa morajo biti prisotne brez izjeme vse funkcije, ki so potrebne za obstoj in delovanje, s tem pa tudi eksistenco delavcev. Seveda ni potrebno, da se vse funkcije (to je tudi smisel SMD) opravljajo v TOZD, toda če niso opravljene, se to odraža najprej in predvsem v TOZD. Izpad določene funkcije najprej čutijo delavci TOZD (če imajo dober sistem nagrajevanja, že po enem mesecu na najbolj občutljivi točki — osebnih dohodkih) In šele nato tisti iz svobodne menjave dela, ki po zakonu o združenem delu prispevajo k dohodku, lahko v pozitivno ali v negativno smer. Kratko rečeno: v proizvodni TOZD se pokaže vse slabo In dobro delovanje cele poslovne verige funkcij In to z eksaktnimi »številčnimi poslovnimi rezultati" ne pa z bolj ali manj obširnim »poročilom o delovanju" te ali one DSSS ali organizacije združenega dela, financirane iz svobodne menjave dela. Takih imamo nekaj tudi v ISKRI (10 proizvodnih In 6 neproizvodnih je zastopanih v kolegiju SOZD poleg poslovodnih delavcev SOZD), še več pa v naši družbi kot celoti. Morda torej pečat — ki ga včasih nekateri, tudi politični delavci, radi dajejo poslovodnim delavcem v TOZD — da organizirajo več funkcij v TOZD kot je dogovorjeno, ne izvira le iz hotenja po mini podjetjih, ampak Iz njihove odgovornosti, ker pač vedo, da brez določene funkcije, ki je bila predvidena iz višjih struktur združenega dela (razvoj, nabava, operativna prodaja, kadrovanje in mnogih drugih) TOZD ne more uspevati. Iz prakse pa vemo, da ja včasih manj energije potrebno vložiti v organiziranje potrebne funkcije, leot pre-maknitl neke strukture izven »dosega TOZD", posebno če je za to potrebno animirati in sinhronizirati interese 10 in včasih še več TOZD. Morda je treba pogledati v drugo smer in kdaj pa kdaj razformi-rati kako funkcijo na višji ravni, če se ni uveljavila. To bo bolj konkreten pritisk na učinkovitejše delovanje tudi drugih funkcij na višjih ravneh združenega dela. Zato pa še ni treba izvesti nikakršne dezintegracije, niti govoriti o dezintegracijskih težnjah. Merila delovanja proizvodne TOZD so torej mnogo bolj eksaktno merjena kot ostalih. Preskrba z materiali, predvsem uvozom, proizvodnja z vsemi podfunkcijskimi (ver- jetno še drži, da je le najteže proizvod kvalitetno izdelati), prodaja, posebno izvoz, stroški, (za čim manjše povečanje se je energično in argumentirano boriti proti vsem dobaviteljem, tudi tistim, ki skrbe za določene funkcije, potrebne v proizvodnji iz svobodne menjave dela) in končno dohodek, oz. del dohodka za TOZD, kot končno in najbolj eksaktno merilo uspešnosti. Vsa naprezanja v smeri doseganja čim ugodnejših navedenih kazalcev so usmerjena proti človeški lastnosti: kako s čim manjšim naporom tem bolje živeti (zato je tudi kot bitje dosegel najvišjo stopnjo razvoja). To z drugimi besedami pomeni, da delavci, ki več in bolje delajo, tudi več pričakujejo (predvsem v obliki OD) sicer so nezadovoljni. Tedaj nastopi odločilna razlika med proizvodnimi in »režijskimi" delavci: zadovoljstvo se meri pri vseh na enak način (OD, delovni pogoji, delovni čas itd.), rezultati pa se pri delavcih v proizvodnih TOZD merijo mnogo bolj eksaktno kot pri »režijskih". Najbrž ni slučaj, da so redki primeri v naši družbi, ko je v izgubi organizacija združenega dela iz svobodne menjave, medtem ko so v teh kriznih časih izgube proizvodnih DO vse pogostejše. Pa tudi v Iskri je tako, da še nikoli niso bile v Izgubi DO skupnega pomena ali blagovnega prometa, čeprav vemo, da včasih niso hudo učinkovite. V različni stopnji eksaktnosti merjenja rezultatov verjetno tiči tudi vzrok, zakaj sili člmveč delavcev v režijo, v organizacije, ki ustvarjajo prihodek iz svobodne menjave dela. Treba je ugotoviti, da predvsem resnično sposobni (beri pametni) poslovodni kadri bežijo iz proizvodnje, ker so ugotovili, da je z neeksaktnostjo merjenja rezultatov proporcionalno manjša njihova odgovornost. Da je paradoks še večji pa sedaj ti sposobni ljudje študirajo (rešeni konkretnih proizvodnih nalog in odgovornosti pred neposrednimi proizvajalci, ki so še vedno najrevoluclonarnejšl del naše družbe), kako bodo izborili boljši položaj za svojo sre- dino, nasproti manj sposobnim, ki so še ostali v proizvodnji. Vsemu temu se morajo poslovodni organi TOZD ubraniti s ciljem čim manjših stroškov in čim večjih učinkov. Mnogo nalog je naslovljenih nanje tudi iz občinskih in drugih upravnih struktur in interesnih skupnosti, iz vseh nad struktur DO in SOZD (Pavle Gantar jih je mimogrede omenil sedem), dobivajo pa tudi na kilograme raznih poročil in nepotrebnih materialov, predvsem od OZD iz svobodne menjave in SIS. In končno: mnogo nalog jim sledi tudi iz najbolj potrebnega delovanja in samoupravnega delovanja delavcev v proizvodnji in organizacija proizvodnje same. Da vsemu temu lahko strežejo, rabijo sodelavce, na katere prenašajo določene naloge. Za ukrepanje ter za vse vrste pogajanj pa potrebujejo pravočasne in nepotvor-jene informacije (med drugim tudi podatke o možnostih uvoza in stanja na deviznem računu), ki tudi zahtevajo nove sodelavce. To pa povzroča večanje režije tudi v proizvodnih TOZD, kar postaja zadnje čase vse večji problem posebno, če upoštevamo dejstvo, da si marsikdo v DSSS, SIS ali državni upravi izmisli.kakšno poročilo, da pač opraviči svoj obstoj, ki ga .zahteva od TOZD. Naj ne izzveni, da je vse kar je pozitivnega v proizvodnih TOZD povsod drugje pa vse narobe. Marsikatero funkcijo opravljajo DSSS odlično, marsikatera režijska služba v DSSS Ima višjo produktivnost kot marsikatera TOZD, vendar tako, kot se zaradi neeksaktnostl meril v svobodni menjavi težko opazi slabo delovanje, se tudi dobro delovanje teže vidi. Zaradi dejstva, da tudi dobrega delovanja v višjih strukturah svobodne menjave ni moč opaziti, najbrž vztraja še nekaj poslovodnih kadrov — entuziastov v mnogo bolj rizični proizvodnji. Upam si trditi, da je večina pojavov na to temo bližja tukaj navedenim in da je socialna varnost zaposlenih delavcev v OZD svobodne menjave resnično mnogo večje kot v proizvodnih OZD. V tem sestavku opisano stanje seveda ne velja le na relaciji: proizvodnja TOZD — DSSS — druge neproizvodne OZD v gospodarstvu, ampak in še bolj, na relaciji: proizvodnja — interesne skupnosti — druge strukture svobodne menjave in uprave. Zato ni čudno, da je nacionalna produktivnost Jugoslavije tako nizka, čeprav delavci v proizvodnji marsikje delajo več kot v tujini. Res je čas, da proizvodnemu delu odmerimo pomembnejše mesto v naši družbi, a to ne samo tistemu v težkih fizičnih pogojih. Materiali za bližnje kongrese o tem pa tudi o integracijskih in dezintegracijskih težnjah in njihovih vzrokih govore. Upamo, da ne bo ostalo le pri razpravah ampak, da bodo tudi kongresi pokazali pravo smer rešitve. Dušan Dolničar Sklepi skupščine SRS Kot je znano, je skupščina SRS na sejah Zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1981 obravnavala informacijo o varstvu samoupravnih pravic, ki s'ta jo skupščini predložila družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije in komisija za družbeno nadzorstvo Skupščine SRS. Informacija o varstvu samoupravnih pravic je bila objavljena v Poročevalcu Skupščine SRS, ŠT. 4/82, z dne 18. 2. 1982. Omenjeno informacijo smo v našem glasilu v izvlečkih tudi objavili v nekaj nadaljevanjih. Ob tej priložnosti objavljamo tudi sklepe Skupščine SR Slovenije o tej informaciji, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije, medtem ko bomo povzetek razprave v Skupščini objavili takoj, ko bo izšel v skupščinskem poročevalcu, da bi tako zaokrožili in celovito posredovali obravnavano tematiko, ki je upravičeno vzbudila nekatera razmišljanja. Uredništvo 1. V informaciji navedena vprašanja uresničevanja samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu ter vprašzrnja uveljavljzmja in razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki ustrezajo družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo, terjajo posebno in stalno pozornost vseh družbenih dejavnikov ter nepretrgano usklajeno dejavnost organov samoupravljanja, družbenopolitičnih skupnosti in vseh organiziranih sil socialistične družbene zavesti. Opozorila v informaciji in razpravah naj bodo zato podlaga nadaljnji družbeni dejavnosti v temeljnih samoupravnih organizacijah, skupnostih in občinah v skladu z njihovo lastno oceno razmer in odnosov, dosežkov in pomanjkljivosti. 2. Organi, pristojni za uveljavljanje, oz. odločanje o varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, naj na podlagi ugotovitev informacije in razprave o njej usmerjajo svojo dejavnost in na tej podlagi predlagajo, oz. dajejo pobude za uveljavljanje in razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. 3. Vsi družbeni dejavniki naj pri svojem delu ustvarjajo pogoje za uveljavljanje družbenega nadzora in podpirajo njegovo izvajanje, krepijo vlogo vseh organov tega nadzorstva ter zagotavljajo pogoje za čim doslednejšo uveljavljanje odgovornosti. 4. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti naj pri programiranju svojega dela v večji meri upoštevajo tudi svojo pravico in dolžnost izvajanja družbenega nadzorstva. Ugotovljene pomanjkljivosti in zaostrene družbene razmere terjajo, da hitreje reagirajo, bodisi na podlagi lastnih ugotovitev, bodisi na podlagi pobud, opozoril in predlogov družbenih pravobranilcev samoupravljanja, organov nadzora, strokovnih in znanstvenih institucij ter družbenopolitičnih organizacij. 5. S takšno dejavnostjo naj skupščine družbenopolitičnih skupnosti in drugi organi pravočasno preprečujejo nastajanje bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in hujšo prizadetost družbenih interesov v organizacijah združenega dela. Nastopanje z začasnimi ukrepi družbenega varstva, kjer je to nujno potrebno, naj delavcem tudi omogoči, da bodo po prenehanju vzrokov za tak ukrep lažje uresničevali svoje samoupravne pravice in dosledneje uveljavljali odgovornost. 6. Povzetek pomembnejših ugotovitev iz razprav o informaciji bo skupaj s temi sklepi objavljen v skupščinskem Poročevalcu. TOZD POLPREVODNIKI Materialov primanjkuje »Najteže je zdaj za kemikalije. Iščemo, telefoniramo, osebno posredujemo, a komaj sproti »napraskamo«, da se ne ustavi proizvodnja,« pravi vodja nabave v trboveljski Iskri Ivan Sovre. Pa tudi z drugimi materiali je težko, zlasti za bakreno žico. »Najrajši pa bi dobavitelji dobili vse plačano v devizah«, je še dodal. Pri vsem tem gre za domače kemikalije. Edini proizvajalec v Jugoslaviji v Goraždu je bil dalj časa v okvari. In treba se je bilo znajti, kakor so vedeli in znali. »Kemična« v Podnartu zaradi 'istih težav ne more delati. Tako manjka soliterne kisline, brom analizne kisline in še nekaterih. Zastoj, ali remont je trajal kakih 14 dni, ker pa zalog ni, se bojijo, da se bo delo v Polprevodnikih ustavilo. Za bakreno žico je spet težko. Proizvajalec v Svetozarevu zahteva visoko soudeležbo v devizah. Brez bakrene žice, ki jo rabijo za kontakte pri 1 am- Z operativnega sestanka posbvodij industrijskih prodajaln in regionalnih si Premalo izdelkov za domači trg Pomanjkanje Iskrinih izdelkov za jugoslovansko tržišče, zmanjšana moč prebivalcev, kadrovska vprašanja, zmanjševanje zalog in terjatev frest oWDan naših kupcih, kar najbolj smotrno vlaganje v preureditev in izgradnjo 0°Jr ar>j Iskrinih prodajaln po Jugoslaviji so bile osrednje teme tradicionalnega 0PtTe^0s tivnega sestanka poslovodij Iskrinih industrijskih prodajaln in region^l skladišč v Jugoslaviji. Sestanek je bil v Iskrini poslovni stavbi v četrtek | aprila. ,L problem pa so nekateri »tradicionalni izgubaši. Tokrat ne bi omenjali, kal6 F Iskra ima zdaj v Jugoslaviji 38 lastnih prodajaln in pet regionalnih skladišč. Temeljna organizacija Prodaja v Iskri Commerce načrtuje letos za okoli 8 milijard prometa. Od te vsote bo prek lastne prodajne mreže uresničila 4 milijarde dinarjev, polovica pa bo odpadla na dejavnost nabave. Naloga je izredno zahtevna, še toliko bolj, ker bo morala Iskra zaradi znanih problemov pri nakupu domačih in tujih reprodukcijskih materialov, usmeriti vse napore v izvoz ter tako do neke mere zanemariti jugoslovansko tržišče. Drug tak problem, ki lahko zavre prodajo na domačem tržišču, je tudi manjša kupna moč prebivalcev. Se zlasti je bilo to opaziti v prvih treh letošnjih mesecih. Ob vsem tem v Iskrinih prodajalnah pa tudi v veletrgovski mreži ugotavljajo, da je še vedno precejšnje povpraševanje po Iskrinih izdelkih. Veliko besed je bilo na operativnem sestanku izrečenih na račun politike potrošniških posojil. Iskra trenutno ne daje posojil niti kupcem v lastni prodajni mreži, niti trgovskim organizacijam. Osnovni problem je v pomanjkanju kreditnih potencialov. Iskrina prodajna mreža ima nekaj težav tudi pri kadrovanju, dosti hujši prodajalne imajo že dlje izgubo-operativnem sestanku so poudarili; bodo skušali probleme najprej reš]111 sanacijami, če pa te ne bodo uspesl,.| bodo morali kakšno Iskrino trgo',ll'J tudi zapreti. In to kljub temu, da srn0, H začrtali razširitev naše prodajne mrf v Jugoslaviji v vsa večja gospodah središča. Eden izmed pomembnejših dogo10 rov četrtkovega srečanja — vodil ga6 direktor TOZD Prodaja Marko P6,1, nič — je bil tudi ta, da bodo Isk^-j. prodajalne skušale letos ustvariti ostanek dohodka in to predvsem zmanjševanjem zalog in terjatev P naših kupcih, kar bo seveda vplivalo višino obratnih sredstev in s tem naz q( dolževanje pri poslovnih bankah. tv0j Obresti, ki jih plačujemo bankam2* Cn>e radi visokih obratnih sredstev, še ka 2a vplivajo na ostanek dohodka. d je Iskrinih prodajaln in regionam ^iaj skladišč so v zvezi s tem poudarili, vidijo možnosti zmanjševanja drug poslovnih stroškov, kajti računi za ele^J< triko, vodo, najemnine in še marsikaj P iz dneva v dan višji. ...iv« Lado Drob61 sre iz TOZD Polprevodniki —linija okroglih mostičkov. perskih diodah, nikakor ne gre. Pomagajo si tako, da v tovarni in na odpadu zbirajo in kupujejo odpadni baker, ga odpeljejo v Bor in tam ga jim predelajo v bakreno žico — in tako pridejo brez deviz do prepotrebnega repromateria-la. Lani so tako nekako izvozili. Letos pa so ta način »pogruntali« tudi drugi in nastal je velik pritisk na Dinos in drugje, kjer je moč dobiti baker in ga je zato vse teže dobiti. Tako spet ostaja pri edini možnosti, vsaj delno plačevanje v devizah. Šli so celo tako daleč, da so v raznih tovarnah, ki imajo odpadni baker zagotovili prodajo trboveljski Surovini, ta pa ga dobavlja Polprevo^ p nikom, ki so ga po omenjeni poti »PrC M topili« v žico za kontakte. .. Druga težava je pri montaži nov1 S i( naprav. Kar malce smešno je, pa vem res. Montirati bi morali nekaj drag1" L novih naprav v proizvodnjo, a jih °e Rl morejo, ker ni mogoče dobiti elektn6 V nih kablov, da bi jih priklopili. Ta* naprave stojijo v skladišču. Kable b| sicer dobili, naše, domače, ampak sp6 sq le za devize! :V ba. Trboveljska Iskra je velik izvozu a del repromateriala tudi uvaža . Tu Pa (Nadaljevanje na 7. stri •aiii) NUDIMO USLUGE V TOZD Keramika usposabljamo RENTGENSKI DIFRAKTOMETER tipa X RD—6 General Electric. Ker njegove zmogljivosti niso izkoriščene nudimo usluge pri rentgenski analizi naslednjih materialov: — keramika (porcelan!, ognjestalni materiali, specialna keramika za elektroniko, trpine, abrazivi ipd.) — razne anorganske spojine, surovine, neravni kamen ipd. — žlindre Razvojni oddelek TOZD Keramika, Stegne 17, tel.: 559—141(301). m 'n U? gl dl V. J elavski svet Iskre |»vest servisa potrjuje 'skrino stabilnost ^•■ejšnji torek se je sešel Delavski svet Invest servisa na sejo v novi zasedbi f0,Vo*!tvah. Delavskemu svetu predseduje Janez Cerk, njegov namestnik pa J® Dušan D ja niš. Člani pa so: Matjaž Badiura, Marjan Bajc, Mira Bokan, 8vla Gramc, Katarina Hepe, Rudolf Indof, Nataša Mohorič, Martin Pavli-lUc> Majda Ritonja, Milorad Spasojevič, Marija Suhadolec, Barbara Tkalčič n ,a«ez Žnidaršič. (atov ^ Polnoštevilno zastopanih dele-IrijiL S° °'li na seji tudi predstavniki \f!lavniht,?l,?*’t'onih orgaizacij, vseh 'ittfgjn p užb in individualni poslovodni l. Min drujK0 P°trebi so predstavniki služb , f/Piali en°poliličnih organizacij sproti SW\ JbJ Pojasnila tako, da je delo teklo in iar je zaključena po uri in četrt, C^P^i *n sklepali o sred-lizijj _mh dokumentih in potrebi po re-fedajPro8ramov, so ugotovili, da ni za taltrL02, Za letanje leto potrebno ni-Panta ° oropanje od temeljev pro-,flkuPrt98l<_mosPrejet*h za obdobje nflnvev Gotovo je tudi Iskra — ion®*bani vervilodvisen od gospodarskih ^nčdlenJ V nasi družbi, državi in seveda Posredno v Iskri. |OD*č / to. načrtu ni treba spreminjati za leto 1982. Delavski svet je tudi potrdil več sklepov komisije za medsebojna razmerja. Med drugim je tudi sklenil podeliti javno pohvalo skupini sodelavcev, ki so odlično in v rekordnem roku opravili zahtevno delo pri prestavitvi kompresorja v Stegnah. Javno pohvalo so prejeli: Milan Novak, Dušan Gajšek, Vinko Mihajlovič,. Samo Gartner, Bojan Marter, Lojze Mevželj ter Igor Samotorčan in je lepo priznanje uspešnim sodelavcem v neposredni proizvodnji. Na tej seji so tudi razpravljali o tem, da Dom v Trenti vrnejo občini Tolmin. Ta naš znani Iskrin dom, je bil namreč ves čas, kar smo ga uporabljali družbena last in ga je občina dala Iskri le v uporabo, oz. v upravljanje. Ker pa po delitvi počitniških zmogljivosti v Iskri ni bilo interesenta, ki bi ta Počitniški dom prevzel, ga je zadnji upravljalec pač vrnil občini. Občina Tolmin pa ga bo dala v najem ATC Bovec. Ob tem bo Invest servis ATC Bovec, ki bo zaenkrat dom uporabljal za prenočišča smučarjem prodal tudi inventar. Morda je zanimivo povedati, da bo iztržek pičel, le 60.000 dinarjev. Pohištvo je namreč rabljeno in še to je ugodna cena, ki jo je pripravljen plačati ATC, ker je pohištvo na mestu, kjer ga bodo rabili. Za stavbo pa seveda ni nikakršnega nadomestila, saj ga je Invest le vrnil dejanskemu lastniku. Delavski svet Investa je dal v javno razpravo tudi več osnutkov samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev za različne skupne dejavnosti. Tako so sedaj v javni razpravi med drugim: Samoupravni sporazum o izgradnji Poti prijateljstva v Ljubljani, Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine - Ljubljana—Center in Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za prevoz delavcev na delo in z dela v Ljubljani. Delavski svet je imenoval tudi delegata v krajevno skupnost Gradišče in sicer Braneta Zombro, na predlog sindikalne organizacije. FY Družbeno-politični delavci v portretni karikaturi DO ŠIROKA POTROŠNJA — TOZD PRODAJA, LJUBLJANA PROTI ADMINISTRATIVNIM OVIRAM SAMOUPRAVLJANJA Jil ga 1*1 o P®1 Iskril iti veti So' t zaloge vin r^ov*jah so običajno ,raia ' •r zaradi sprememb postopki Sp J,_*? d*je- kot so pričakovali. Zavleče pa kopnijo, naročali su- vogivi V tuj'n‘ P° mesecih. Tako so se devj '1 Velikim zalogam, ki bremenijo 14 a° likvidnost. Pri tem pa me ■ Pevni zaostanek že mnogo po-iiu: ln Jako se uvoz še draži, saj je ge V sk*adišča pripraviti večje zalo-govo°Pa '^ej° soglasja, čakajo na od-dlje lz Beograda po 3 tedne, mesec in j VseJn tem je seveda težko plani-Ptoiz . drzat* tekoč ritem kontinuirane njati ',°dnie' Pogostokrat je treba me-iitla: Ptograme, delati pač tisto, za kar 0 material. Tako je že večkrat Kako ste se Vključili v aktivnosti slovenskih komunistov pred letošnjim kongresom? ROZIN: »Poleg obravnavanja kongresnih dokumentov, ki smo jih podrobneje pregledali in se o njih pogovorili, smo največ pozornosti namenili predvsem vprašanjem, za katera smo menili, da so za nas najpomembnejša in najzanimivejša. Tako smo se zelo prizadeto pogovarjali o dvomih nekaterih v naši družbi, da samoupravljanje z delegatskim sistemom ne bo kos zahtevnim nalogam pri izvajanju gospodarske stabilizacije. Mi smo menili ravno nasprotno, da nikakor ne smemo podvomiti v vse tisto, kar smo toliko let gradili s tolikšnimi'napori. O samem gradivu za kongres, vključno s predlogom resolucije, nismo imeli kritičnih pripomb.« Katerim vprašanjem pa ste v zadndnjem času namenili največ pozornosti? ROZIN: »Odločili smo se, da bomo Lar največ tudi v okviru naših moči prispevali k vsesplošnim ukrepom za uspešno uresničitev gospodarske ustalitve. Menili smo, da lahko največ storimo z varčevanjem. Tu v skladiščih, ha primer, smo se odločili, da bomo kar največ blaga preusmerili na železnico. Vedno to ni možno, vendar pa možnosti vsekakor so. Hkrati smo se odločno zavzeli izboljšati naše delo. Bolj bomo ažurni, potrudili se bomo, da bo v skladiščih kar najmanj škode pri pretovarjanju, da bodo tovornjaki čimmanj stali, da bodo stojnine kar najmanjše.« V skladiščih, kjer ste tudi vi zaposleni, dela največji del mladih, članov ZSMS prodajne temeljne organizacije. Kako pa % njimi sodelujete? ROZIN: »Še posebej vzadnjem času smo okrepili stike z OO ZSMS tako, da je sodelovanje res iz dneva v dan boljše. Z naše strani ni ovir, saj smo komunisti pripravljeni pomagati, kjerkoli je to potrebno pa tudi mladi so pripravljeni delati!« Fleischman medij, ki bolj kot drugi opozarja na tabuje in zavrtost v določeni družbi. Po drugi strani pa velja ugotoviti, da se širok osrčn ost in hkrati odprtost velikih politikov kaže prav v tem, da imajo do karikature pošten in odprt odnos. Zato ni naključje, da so odpori proti karikiranju vodilnih politikov rasli predvsem na (nekdanjih) srednjih političnih ravneh, med tistimi uradniki, ki so računali, da bo tudi na njih odpadla kapljica čaščenja, če jim bo uspelo iz vodilnih ljudi ustvariti nadčloveške like. S tako izrazito birokratsko miselnostjo je začel obračunavati med prvimi že Moša Pi-jade, ki se je kot politik in umetnik zavedal, da socialistična družba ne potrebuje oltarčkov in polbogov, marveč poštene, trezne in predvsem pametne ljudi — ki pa imajo tudi napake. Svoj prispevek k taki demitizaciji so dali tudi jugoslovanski karikaturisti, med katerimi gre nedvomno častno mesto prav Borutu Pečarju. S ciklusom okrog šestdesetih karikatur, portretov vodilnih jugoslovan- skih in slovenskih politikov, ki je deloma izhajal v izredno odmevni rubriki v Pavlihi, je Borut Pečar svojo kvaliteto in svoje značilnosti vnovič potrdil. S svojimi sogovorniki, s portretiranci je vzpostavil pristen človeški kontakt. Poglobil se je v njihove fiziognomije in duševnost na topel in s humorjem prežet način. Odkril je njihove posebnosti v drži in nastopanju ter jih poudaril — hkrati pa jih je prikazal kot ljudi, ki jim ni tuj tisti svojevrstni občutek, da se znajo ponorčevali tudi sami s seboj. Po drugi strani pa je znak odprtosti družbe in njenih reprezentantov, predvsem, pa politične zrelosti tudi povsem človeška želja po popularnosti. Karikatura, kot jo pojmuje Pečar pa opravlja tudi to funkcijo. Politika, ki ga navadno vidimo na govorniškem odru, kjer gledamo bolj institucijo kot človeka — nam približa, pokaže nam ga kot zasebnika in kot občana. S humorjem, ki mu je primešan ravno pravšnji kanec kritičnosti (ki se največkrat kaže v značilni grimasi ali pa atributu — pa naj bo to šegavo strog pogled maršala Tita ali pa nikotinska strast Mihe Marinka ali Staneta Dolanca, utrujena drža Vladimirja Ba-kariča in spet v žep zakopane roke in privzdignjena obrv Edvarda Kardelja) pa mu uspeva tudi tisto »nekaj več«. Portretna karikatura ni več le domislica, marveč miniaturna stvaritev, ki ima korenine v sodobni in polpretekli ekspresionistični figuraliki in v tistem tipu risbe, ki z najbolj skopimi sredstvi pokaže največ. Energična črta, ki včasih zazveni na videz rutinersko, je tista osnova Pečarjevih risarskih miniatur, ki daje njegovim stvaritvam trajno vrednost. Zato lahko ugotovimo, da je Pečar pravi portretist in oblikovalec medija, ki ima doma in v svetu vedno več prijateljev in občudovalcev — risbe. Sistem širokih potez in menjava ravnih črt ter zaobljenih obrisov prav zato vzbuja tudi druge, recimo kar estetske občutke, ki harmonirajo s sporočilom, s predstavitvijo določene osebnosti. Zato šegaviportret (recimo) Mitje Ribičiča za govorniškim pultom ni le karikatura, marveč tudi stvaritev, ki ima zaradi medija, o katerem govori (tisk) tudi izrazito demokratični značaj, saj tako postaja last vseh tistih, ki jemljejo v roke časopis ali revijo, ki postaja demokratična tudi sama po sebi —saj nam namesto fraz in spomenikov predstavlja žive ljudi!« prišlo do zastojev, na vlečenju tekočega kristala na primer. Stali so po nekaj dni. V montaži in na trakovih na srečo še ni bilo večjih ustavitev. Zato pa je pogostokrat treba ob teh peripetijah, kadar material dobijo, delati tudi ponoči, v soboto ali nedeljo, da se osnovna proizvodnja ne ustavi. Težko je tudi z argonom, zlato soljo in še z marsičem. Zato pa je nabavna služba maksimalno angažirana, da vsaj za silo priskrbi posamezni material. Pri nagrajevanju njihove uspešnosti pq^e nič ne pozna. Seveda, uspešnost je v tem položaju v nabavi manjša ko pred časom, dela pa daleč več. »Celo v prostem času se žreš, bo uspelo ali ne,« je dejal eden izmed nabavnikov. Najbrž bi bilo treba tako zagnanost in trud tudi primerno nagraditi. F. Kotar TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Seminar za projektante ojačevalnih naprav V sodelovanju s proizvajalci ojačevalnih naprav — temeljno organizacijo »Sprejemniki« iz Sežane je prodajna TOZD Široke potrošnje organizirala tridnevni seminar za projektante teh naprav iz vseh filijal Iskre Commerce v Jugoslaviji. V dneh od 6. do 8. aprila se je v hotelu Maestozo v Lipici zbralo več kot 40 ljudi, saj je poleg projektantov sodelovalo tudi nekaj prodajnikov iz večjih Iskrinih trgovin po Jugoslaviji, ki so se specializirali za prodajo sežanskih ojačevalnih naprav. Seminar za projektante ojačevalnih naprav v Lipici. Jedrnat in zelo obsežen program seminarja je bil za dva delovna dneva (tretjega dne so si tisti, ki jih je to zanimalo, ogledali proizvodne prostore sežanske tovarne) kar prenatrpan. Prisotni so se namreč podrobneje seznanili z novostmi v proizvodnem programu ojačevalnih naprav, se seznanili z modifikacijami obstoječih, organizatorji pa so pri njih poskušali izvedeti kaj več o tržišču, zahtevah kupcev, značilnostih prodaje po posameznih področjih znotraj Jugoslavije itd. Tak seminar je bil seveda tudi edinstvena priložnost, da se spoznajo tisti, ki prodajajo ta del proizvodnega programa sežanske tovarne in da se hkrati dogovorijo za strategijo tržnega nastopa v bodoče. Program ojačevalnih naprav zavzema v sežanski TOZD že pomembno mesto, saj dosega že 50% celotnega obsega proizvodnje, v načrtu pa imajo še razširitev. Razumljivo je, da morajo biti na širšbe zadolžitve pripravljeni tudi tisti, ki bodo te izdelke prodajali in projektirali način namestitve. Sežanska tovarna sprejemnikov (ime že skoraj ne ustreza več) ima na tem področju že bogate izkušnje in vrsto uspešno sklenjenih poslov na celotnem jugoslovanskem področju. SF ŠIROKA POTROŠNJA Oblikovanje razvidov del in nalog na strokovnih temeljih Predsedniki in člani komisij temeljnih organizacij Široke potrošnje za oblikovanje razvidov del in nalog, so se udeležili tridnevnega strokovnega seminarja v Škofji Loki, ki je potekal od 8. do 10. aprila. Seminar, ki ga je organiziral vodja komisije za oblikovanje teh dokumen- tov, direktor področja za organizacijo in AOP Široke potrošnje Branko Mesec, je za vse, ki so se ga udeležili — poleg članov komisij tudi nekateri sekretarji temeljnmih organizacij — izrednega pomena pri nadaljnjem delu. Predavatelj na seminarju je bil strokovni svetovalec Biroja za industrijski inženiring Peter Gortnar, ki je vse prisotne podrobno seznanil z načeli oblikovanja teh zahtevnih dokumentov. SF Seminar za pripravo razvidov del in nalog v Škofji Loki TOZD NAPRAVE IN ORODJA Orodjarji kos nalogam »Elektronika se hitro razvija, elementi za elektroniko tudi in vsemu temu tempu moramo slediti z napravami in orodjem, ki jih za proizvodnjo rabijo naše TOZD,« pravi tehnični vodja TOZD Naprave in orodja v IEZE Pavel Debeljak. Ta tovarna namreč služi za izdelavo orodij in naprav v vsej DO IEZE. SMAILU CAJICU V SPOMIN Spet je jeklo zdrobilko človeka. Smrt je na Karlovškem mostu ugrabila našega sodelavca Smajila Čajiča. Pet let je bil dober sodelavec v Iskri — Feri-tih. Radi smo ga imeli, saj je bil dober tovariš in priden sodelavec. Prav zaradi svoje vestnosti in delavnosti je postal izmeno-vodja v oblikovalnici. Sredi dela je omahnil v smrt ta 30—letni tovariš, mlada žena je postala vdova in dvoje otrok siroti. V globoki žalosti smo tovariša in sodelavca pokopali v domačem kraju, v Gajičih pri Cazinu. Smail, ohranili te bomn » nai-lepšem spominu! Sodelavci iz Feritov. Pavel Debeljak. Tovarna naprav in orodij, ali kratko ji pravijo kar Orodjarna je TOZD skupnega pomena. Zato ima tudi poseben status pri investicijah. Kadar se namreč katera od TOZD IEZE širi, spreminja 'program, skratka investira, običajno del sredstev nameni za Orodjarno, ki s tega naslova posodablja strojno opremo. Orodjarna ima tudi lastno konstrukcijo, ki je namenjena za načrtovanje opreme v vseh TOZD IEZE. Zadnji čas se je konstrukcija kadrovsko nekako osiromašila in treba bo misliti na močno okrepitev, če naj bo kos svojim nalogam. Znanje in izkušnje v Orodjarni, njeni začetki segajo kar 30 let nazaj, omogočajo, da so orodjarji kos najbolj zahtevnim napravam, orodjem, strojem in celotnim proizvodnim procesom, ki jih od nje zahtevajo tovarne. Ni pa TOZD Orodjarna več edini proizvajalcev IEZE na svojem področju. Močne orodjarne v Šentjerneju, Trbovljah in Žužemberku že same proizvajajo marsikaj za svoje TOZD. Orodjarna v glavnem pokriva potrebe po novih napravah, strojih in orodjih v TOZD Feriti, Magneti, Keramika in Specialni elementi. Za Ferite ANTON KOROŠEC je srečal Abrahama, kot pravimo temu. V sredo, 7. aprila je dopolnil 50 let. Ta 50—letni livar je v TOZD Magneti zaposlen že 29 let. se pravi le leto manj, kot je stara tovarna. Sodelavci ga imajo radi, saj je dober delavec in veder tovariš. Za njegov jubilej so mu kupili simbolično darilo — lepo uro. Čas beži! Tone, čestitamo! namenjajo kar polovico zmogljivosti. V TOZD je znano, da je Orodjarna zelo solidna. Stroji in orodja so zelo dobra, sodobna in tudi rokov izdelave se držijo sorazmerno natančno. »So pa dragi ko hudič,« je zadnjič zavzidhnil nek računovodja iz TOZD. Tehnično so dokaj dobro opremljeni. Imajo sodobne obdelovalne stroje, kljub temu pa Pavel Debeljak pravi, da z opremo ne dohajajo časa. Precej standardnih obdelovalnih strojev je namreč že amortiziranih in bi bilo treba misliti na nove. Pa tudi premalo jih je. Zahteve po novi opremi po tovarnah so vse večje, zato bo treba tudi povečati zmogljivosti v Orodjarni. Za zdaj jih teži tudi pomanjkanje prostora. Novih strojev tudi ne bi bilo kam postaviti. Zato mislijo na širitev prostorov. Pri tem so bili že kar blizu realizacije, a zaenkrat v stabilizacijskih pogojih ne bo nič. V nekaj letih šele upajo, da bodo dobili več prostora, da bodo laže, hitreje in bolje lahko ustregli naročnikom. Druga želja Orodjarne je močnejša konstrukcija. Sedanja kadrovska zasedba, ki je tudi številčno zelo šibka, ne omogoča večjega razmaha in ne dohaja potreb po novih konstrukcijskih rešitvah novih programov in aplikacij. Kadrovsko so pa sicer v Orodjarni sorazmerno dobro zasedeni. Kvalificiranih kovinarjev je seveda večina. Zanimivo je, da je precej orodjarjev starejših, drugi pa so zelo mladi. Tam nekje pred 10 leti je bil kovinarski poklic nekam »nekonjunkturen« in iz tistega časa manjka kadra srednjih let. Zadnji čas pa se stanje s pametno kadrovsko politiko in načrtnim štipendiranjem popravlja. Naj povemo še to, da se lotevajo V Orodjarni izdelave tudi najzahtevnejših naprav in strojev. Elektronika, pnevmatika in hidravlika so bistvene komponente poleg mehanike in elek-tromehanike seveda. Lotevajo se naprav za avtomatizacijo in mehanizacijo proizvodnje ali delov procesov in s tem veliko propomorejo k.večji storilnosti, k višji kvaliteti in zanesljivosti, saj avtomatika izključuje človeški faktor in s tem tudi možnost napak. - F. Kotar BILI SMO NA SABOTINU Pred nedavnim smo planinci iz delovnih organizacij »Iskre« iz Kranja obiskali nenavaden vrh in sicer Sabotin, ki se s svojimi 609 metri dviga nad Novo Gorico. Po delu grebena poteka tud državna meja. Potovali smo z vlakom skozi Jesenice, po Baški grapi, nato pa po dolini Soče do Solkana. Zaradi odhoda v območje obmejnega pasu smo se še enkrat prešteli in ugotovili, da nas je res 75. Sabotin je zadnji spremljevalec desnega brega reke Soče preden zapusti Jugoslavijo. V prvi svetovni vojni je na njegovem pobočju padlo nešteto slovenskih fantov, ki so se borili, ne vedoč za koga. Še danes so neštete kaverne in jekleni drobci šrapnelov priča iz tistih časov. Edina možna planinska pot je severno pobočje, ki je za svojo višino 609 metrov tudi dovolj strmo. Po uri in pol smo bili že na vrhu. Prvi pozdrav nam je dala »ta prava« burja, ki zna tudi na Sabotinu pokazati svojo moč. V karavli so nas že čakali vojaki — graničarji, ker smo bili predhodno najavljeni. Komaj smo se natrpali v njihove hodnike in jedlni-co. Tu smo pojedli, vojaki pa so nam pripravili čaj. V imenu planinske sekcije smo vojakom izročili knjigo o »Iskri«, katero so z veseljem sprejeli. Potem smo v spremstvu naših graničarjev obiskali mesto, kjer je napis »NAŠ TITO«. Črke so iz belega kamna in so visoke kar 40 metrov. Na strešici črke š smo se še slikali in odšli po isti poti nazaj h karavli.Grebenska pot je nekaj posebnega, saj meter stran od nje vod še ena pot, ki je že last Italijanov. Vojakom smo še zaželeli mirno odsluže-nje vojaškega roka in se prijateljsko poslovili. Vračali smo se po isti poti do Solkana, kjer so v dveh trgovinah bili založeni s »kofe-tom«. Tako, z njim odišavljeni, smo zapustili Primorsko in se spet odpeljali v Kranj. Edvard Erzetič ŠAHOVSKA ŠOLA ISKRE Že več mesecev deluje v kranjski ISKRI vsak prvi četrtek v mesecu šahovska šola, ki jo vodi mednarodni mojster Iztok Jelen. Tokrat je odigral simultanko s šestnajstimi šahisti. Le trem Iskrašem je uspelo remizirati in sicer Vinku Zormanu, Dušanu Čebularju in Rihardu Piskarju. O Š. ZAHVALI Ob tragični smrti mojega sina IGORJA KRČA se sodelavcem TOZD ERO — oddelek za ozobčenje, iskreno zahvaljujem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti oče Nace Krč Ob boleči izgubi drage mame in žene ELIZABETE TRILER se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem pokojnice za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, denarno pomoč ter za spremstvo na njeni zadnj poti - žalujoča hči Marjetka in mož Jože. ČASOPISNE NOVICE Novosadki Dnevnikj piše, da so poštarji iz Subotice, Zrenjanina, Kikinde, SomtX^ j Q FNovosaoKi unevniKj piše, oa so poštarji iz buootice, zrenjanina, MKinoe, Sremske Mitroviče in Novega Sada združili denar za postavitev nove moderne ttfj' žitne centrale v glavnem mestu pokrajine. Z nakupom Iskrine metaconte bodo ur sničili svoj načrt ne samo v sedanjem srednjeročnem načrtu, marveč do leta 199 *! Centrala bo veljala 140 milijonov dinarjev, Iskrini strokovnjaki pa bodo končali too~m.*-tažo do konca leta 1983. Na zadnji seji skupščine trboveljske raziskovalne skupnosti so za lanskoletne sežke na inovacijskem in racionalizacijskem področju podelili občinska priznanL petim delavcem trboveljskega združenega dela, med njimi tudi — Martinu Pavlinu I Iskrine tovarne polprevodnikov v Trbovljem. Ob tej priloženosti so delegati skupščine raziskovalne skupnosti tudi sklenili, nar I v prihodnje združili podeljevanje priznanj in nagrad s praznovanjem praznika t*0’! veljske občine. S tem bi najuspešnejše inovatorje in racionalizatorje nekako pote9n'. I iz anonimnosti in jih z njihovimi dosežki širše predstavili Traboveljčanom — ljubljanSW | Dnevnik. Sevniški radioamaterji so vsa zadnja leta dobivali najvišja državna priznanja ^ I tekmovanjih. Minulo leto je bilo malce skromnejše, vendar so vseeno vzpostavi* I deset tisoč zvez. I Za pomoč so radioamaterji hvaležni predvsem dolenjskim TOZD Iskre v Šentjerneju, Semiču in Mokronogu. Na občnem zboru pred nekaj dnevi so zato TOZD lsKrč izročili posebna priznanja. Po podatkih Gospodarske zbornice Jugoslavije je jugoslovansko gospodarshj prodalo lani v tujino 13 licenc. Na prvem mestu je zagrebška Prvomajska, sledi ljubljanska Iskra, nato Lek itd. Hkrati je gospodarstvo kupilo 22 tujhih licenc. Nahitrejše Pa je bilo povezovanje s tujimi partnerji v industrijski kooperaciji. Sklenili so 58 novih P6-godb, 46 prej sklenjenih pa so podaljšali. Od teh je bilko 44 pogodb registriranih v W ' vinsko—predelovalni in 13 v kemijski industriji — Gospodarski vestnik. Delovna organizacija Iskra—Elektromehanika v Kranju zdaj razdeljena v tri sam0- F stojne DO vsako leto povečuje obseg kooperacije z malim gospodarstvom. Lanil6 vrednost kooperantskih storitev presegla 440 milijonov dinarjev. Te organizacije sodf lujejo že s 111 TOZD iz malega gospodarstva, s 33 obrtniškimi zadrugami in s ul samostojnimi obrtniki. Iskra daje večji poudarek sodelovanju z obrtniškimi zadruga^ najte kot S nosamA7nimi Ramnstninimi obrtništvi Svniim knonArantnm -ranna Hala ki ' I ixxw*vji ..vrvi tl iiim. 101X11* VILAJV v vv-ji ^rvviviai orx ovuciv/vai lju t- VUI M 1101X11 l ll Z-dVJi kot s posameznimi samostojnimi obrtništvi. Svojim kooperantom zaupa dela, ki s" zanjo nezanimiva zaradi majhnih serij, hkrati pa kooperanti hitreje najdejo tehnolog6 s trj( Prav] 6uit( rešitve, v glavnem za izdelke, ki so jih tovarne do nedavnega še uvažale. Razvoj takšnih izdelkov Iskra odstopa predvsem obrtniški zadrugi Elekuu»v-Ljubljani. Sodelovanje se je začelo s proizvodnjo posebnega kolektorja za Iskrine avtomatske telefonske centrale; ta del pa je Iskra prej uvažala iz Belgije. Drugi tak izda, . lek je tako imenovani elektromagnetni rele. Elektrovod dobavlja Iskri vsako leto 0(11 tisoč teh relejev v vrednosti 80 milijonov dinarjev. Iskra je prej te releje kupovala v švic ^]ei in porabila zanje letno približno 2 milijona dolarjev. T udi v tretjem primeru gre za vod6 Sega pri napajanju telefonskih central, katere je Iskra uvažala iz Zvezne republike Nem# ^rti v vrednosti 7,5 milijona deviznih dinarjev. Strokovnjaki in člani Elektrovoda so in n uspešno osvojili tehnologijo proizvodnje teh delov in tako rešili še en uvozni Pr0", sp0t blem—beograjska Borba. j V novih prostorih tovarne Iskra v Železnikih, v prvem nadstropju, so člani fotos®11 I cije in likovne skupine Iskre pripravili razstavo svojih del. Na otvoritveni slovesnosti |® ftet sodeloval tudi mešani nevski 7hor Iskre ?ele7niki Prireditev ie nnsve^ene knnafBS^ uje m iiRuvne snupine isiue pripravni razstavo svojin oei. rva otvoniveni siovesnu^T sodeloval tudi mešani pevski zbor Iskre, Železniki. Prireditev je posvečena kongres6 Pos ZKS. Pte; • dek Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji je v razpravi o investicijskem programu tuj, Iskra—Industrija kondenzatorjev Semič za povečanje proizvodnje kondenzatorja6 p predlagala, da se v projektu dopolni in valorizira finančna konstrukcija in s tem v zvez preveri njen neto devizni učinek ter realnost in obseg bančne udeležbe — D® , ""71 I • ____i:i E M j ucuiuiic uueiezue — i; Han Zbral in uredil Marjan KraJ ki j nat. Ijiv, !neg Udeleženci planinskega izleta na Sabotin. r POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v li*1^ tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovan nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z®^1 _ členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sprott ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo iVP toviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi osteh* Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge-glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo priv®1* k n,n’ do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije* Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int 21-25. ISKRA ELEKTROZVEZE 1. Varnostni inženir -g Pogoji: višja tehniška varnostna šola, 5 let delovnih izkušenj, predviden OD 13. J-3 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. „ Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra Elektrozveze. DSSS-Stegne 11, Kadrovska služba. SOZD Iskra Področje za kadrovsko dejavnost in izobraževanje OBJAVA Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja so se povečale zmogljivosti za izobraže- i vanje v elektrostroki tako, da so ta program prevzele tudi nekatere gimnazije. Da bi ^ c zagotovile pouk strokovnih predmetov, potrebujejo predavatelje, ki jih prej niso imele ■ Kadre za [X)uk strokovnih predmetov si šola lahko zagotovi samo v OZD elektrO" i Sti stroke. F*v Iskra je velik uporabnik teh kadrov, zato je tudi v našem interesu, da bi bil pouk kva- jp,. liteten Program elektronike je prevzela tudi nekdanja Gimnazija—Šentvid, vendar ji P61' Fy rnanjkuje predavateljev strokovnih predmetov zato pozivamo vse, ki imajo veselje do poučevanja mladine, da se prijavijo na naslov: Srednja šola za elektroniko Ljubljana, Prušnikova 98, Ljubljana za poučevanje naslednjih predmetov: — dva učitelja (visoka izobr. dipl. ing.-el.) za pouk predmeta: osnove elektrotehnik® — enega učitelja (visoka izobr. dipl. ing. el.) za jx)uk: materiali in elementi energetskih in elektronskih sistemov N Silit !)ve N tža i: SKin m eieKironsKin sistemov enega učitelja (visoka izob. dipl. ing. el.) za pouk predmeta: elektronske naprave c tri učitelje (višja izobr., ing. el.) za praktični pouk z-, v* ,-x i i,-x /i , i X i i r-\ ,-vl \ -* z-i /i ^ ri i -t --x z-, i! i ti i r-i (5\J 1P L Ul učitelje tv|S>jci I^UUI., nty. »i./ Z.CJL piaiuiuiii puurv enega učitelja (višja izobr. ing. el.) za organizacijo proizvodnega dela in delovne ^ prakse učencev. Jf?’