Socialne razmere učiteljstva. Poroia A. Pesek. IV. Eakor aem že zadnjič kratko naznanil, je štajerski deželni zbor aklenil, da se vštejeta ljudskošolskemu učiteljstvu d?e pnmzorični leti pred izkušnjo aposobnosti. Izpremenila se je točka 5. poata^e z dne 23. decembra 1901. in se glasi sedaj tako-le: §5. Berechnung der Dienstzeit. AIs ftir die AnwenduDg der Bestimmungen dieaer Pensions^orachrift maligebende Dienatzeit ist bei bleibend angestellten Lebrperaonen die 7or der Ablegung der Lehrbefahigungspriifung an einer offentlichen Volks- oder Biirgerschule 7erbrachte Dienatzeit, uiid zwar im Ausmafle 7on zwei Jahren, 8owie die nacb Erlangung der Lehrbefahigung an einer čffentlicben Volks- oder Bflrgerschule 7erbrachte Dienstzeit anzurechnen. Eine Unterbrechung hebt die Anrechnung der bereits 7ollstreckten Dienatzeit dann nicht auf, wenn dieae erwiesenermafien ohne Schuld oder Zutun der betreffenden Lehrpersonen erfolgt iat. Die pnmsorische Anatellung einer bereits definiti^ gewesenen Lehrperson hebt die erworbenen Penaionsanaprtiche nieht auf, sofern dieselbe nicbt ihre defioitive An8tellung durch eine Disziplinarstrafe 7orloren hat. Die Dienatzeit 7or dem 1. Janner 1871 iat nur zur drei Vierteilen einzurechnen.*) Ear se je priborilo, je na prvi pogled aicer malo, doseglo se je le to, da odslpj ne bo treba služiti 42, tenmč le 40 let. Za podelite7 petletnie nima ta nova zakonska določba nikakega 7pli7a, tenmč se računijo petletnice prej koslej s 1. dnem meseca po izkušnji .apoaobnoati. Vendar pa je ta no7a pridobite? 7endarle velike koristi za 7ae učiteljstvo, posebno pa za starejae, ker sedaj labko gredo d7e leti prej 7 pokoj, kakor so nameravali. Ia s tem, da se ti umaknejo s S7ojih meat, napravijo prostora mlajšim močera. Tako bo marsikateremu omogočeno, da postane kmalu nadučitelj in še celo 7 ugodnih krajih. Pa tudi drugače je ta pridobite? 7ažna. Oe more ta ali oni, recimo zaradi bolezni predčasno 7 pokoj, odmerita d7e službeni leti rež pri določitvi pokojnine 7endar precej. S to določbo je odpra^ljena 7elika kri7ica, ki 86 je godila in ki ae še godi drugod učiteljatvu. Oe ae vštejejo uradnikom leta prakticiranja, profesorjem leta supliranja in certifikatistom ter orožuikom celo njib vojaška leta, je goto^o 7elika kri^ica učiteljstvu, da se mu ne vštejejo pro^izorična leta pred izkušno sposobnosti — in že celo, ko imajo ti le 35 letno alužbeno dobo, a učiteljstvo še 401etno vkljub zgoraj omenjeni pridobitvi. Drugod pa ima učiteljstvo se^eda še 7eduo 421etno službeno dobo; če to Di s 0 c i a 1 n a kriviea, ko se že celo šolskim alugam določa le 351etno alužbo7anje, potem ne 7em, kaj je aocialna kri^ica, t. j. kmica, ki jo <fela člo^eška družba enemu 87ojemu sloju. Zanimi^o je, da je kombinirani fioančni in učni odsek 7 avojem poročilu, 7 katerem priporoča ataj. deželnemu zboru zgoraj omen- *) Cenjeni čitatelji mi naj oproste, da nisempreBtavil tega na slovenski, ker nimam časa, da bi prestavil take reei. Pa tudi vbodoče bum zakonske do10 e b e prijavljal v izvirnem besedilu, kakor je to nUiit. Tovariš^ že večkrat storil. jeno zakonsko predlogo, na^edel: nMit dieser Einrechnung wird einem alten, 7om Bllllgkeltsstandpnnkte gewlss gerechtfertigten Wnnsclie der Lebrerschaft Rechnung getragen.-1 Gospodje so torej vendarle enkrat U7ideli, da naše — učitelJ8ke — težnjeniao pretirane, temveii upravičene. Treba je ja^noat in potom te goapode 7 deželnih zborih prepričati, da tudi naše težnje glede regulacije plače niso pretirane — Bmafiloa Ubertrieben" kakor se blagovolijo izražati ^prijatelji" šole — tem^eč da 80 rea upra^ičene, da ao tudi „7 0 m B i 1 ligkeitsstandpunkte ge w i C gerechtfertigt.11 0 d k 1 0 n i 1 pa je predlog, da bi se naj deželni odbor obrnil oa e. kr. vlado, da naj drža^a priape^a za regulacijo učiteljskih plač, ker (na^edem doalo^no): ,,nachdera die derzeit 7om Staate in Aussicht genommene Leiatung zum Zwecke der Sanierung der Landeafinanzen leider noeh bei weiten nicht auareichen wird, an eine durchgreifende Eegelung der materiellen Lage der Lehrerschaft an den offentlichen Volks- oder Bilrgerscbulen zu schreiten.1' Torej goapodje nočejo niti proaiti drža7o za pomoč, da bi se regulirale učiteljstvu plače. In ko aem 0 tem čudnem stališču poslancev, ki ga zavzemajo 7 tej zadevi, govoril z nekim slo^enskim deželnim poslancem, mi je dejal, da je klic, da naj država prispeva k atroškom za šolstvo, le prazna fraza. In sedaj si naj učiteljstvo napravi aodbo, kakega mnenja so ntam gori" 7 deželnem zboru glede regulacije učiteljskih plač. K8j sem dejal 7 Gorici 7 87ojem referatu : BEegulacija učiteljskih plač." ? To le: ^Cetudi država da deželam podporo za sauiraoje financ, našle bodo dežele toliko drugib lukenj, ki jih zamaše z državno podporo, da ne ostane za regulacijo učiteljakih plač ni beliča." To prerokovanje se bo obistinilo, kakor kaže zgoraj na^edeno mnenje deželnib poslance^. Ali naj torej obupamo? Ne! Treba je j a 7 n 0 a t prepričati 0 upra^ičenosti naših teženj, treba je narod pridobiti za naše želje in drugačnega mnenja postanejo tudi — poalanci. Omenim še n?j, kak boj se je bil, da je štaj. deželni zbor sklenil, da ae 7Štejeta d7e pro^izorični leti pred izkuŠDjo aposobnosti. Učiteljska organizacija je imela muogo truda, da je pridobila poslance vsaj za to in ko se je bilo bati, da se še 7 zadnjem trenutku 7se izjalovi, sta BVerband" nemške in 7odat7o nZveze b1o7. štaj. užiteljev in učiteljic" slo^enske poslance tik pred glaso^anjem eelo brzoa 7 n 0 pozvala in še prosili, naj dosežejo, kar se doseei da. To^ariši, to^arišiee, 7 organizaciji je naša moč, brez nje smo ničle ; kar smo dosegli, je iz^oje^ala organizaeija in treba bo še boja, da si priborimo tisto sieialno stališče 7 člo^eški družbi, ki nam gre po 7ažnosti in s^etoati učiteljskega stanu, ki jo imata za proS7eto Člo7ešt7a. Edor ni z e I e n a 7eja naše organizacije, tisti je cokla našib teženj, je parasit našega stauu, ker boče udobno uživaci, kar drugi s trudom priborijo.