VESTNIK E Poštni urad 9020 Cetovec E Veriagspostamt 9020 Klagenfurt 5 tzhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceiotetna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. 5jmnmtMt))mMmmnm)!HH:m)nttn)nnHtnmnHmummmi5 LETNJK XXXi!. CELOVEC, PETEK, 23. SEPTEMBER 1977 ŠTEV. 38 (1832) Viada pripravija napad na sociaine pridobitve avstrijskega deiovnega ijudstva Začetek tega tedna so se avstrijska zvezna viada, predstavništvo sociaiistične stranke ter zastopniki avstrijskih sindikatov v dvodnevni kiavzurni seji na Kahienbergu v okoiici Dunaja pomeniti o trenutnem gospodarskem poiožaju v Avstriji. Že pred omenjeno sejo je biio v javnih občiiih, v izjavah raznih vidnih poiitikov ter posebno v tisku opozicijskih strank mnogo siišati o hudem in nevarnem poiožaju, v katerem se trenutno nahaja avstrijsko gospodarstvo, iz ieta v ieto se je večai deficit državnega proračuna in zunanje gospodarske biiance. Finančni minister Androsch je že ceio poietje poudarja), da „tako ne bo šio naprej" in da bo zato treba povišati davke, da zato ni več mogoče misiiti na povišanje piač itd. Znani desničar v SPb, Kienzi pa je kar odprto izjavii, da bo „edina rešitev za avstrijsko gospodarstvo zmernost s strani deiavcev irt sindikatov pri prihodnjih pogajanjih za koiektivno pogodbo". Tudi pred sednik avstrijske snidikaine zveze Benya je obijubii zmernost svoje organizacije pri prihodnjih pogajanjih. ZVEZE SLOVENSKIH jZSELJENCEV Zveza siovenskih izseijencev obvešča, da bo imeia v nedeijo 2$. septembra 1977 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostiine Šoštar v Giobasnici svoj REDNi OBČNi ZBOR povezan s tradicionainim DRUŽABNiM SREČANJEM Tudi ietošnji DAM tZSELJENCEV naj bo mogočna manifestacija neziomijive živijenjske voije našega ijudstva. To je toiiko boij potrebno, ker smo koroški Siovenci po uzakonitvi diskriminacijskih ukrepov prisiijeni, da na podedovani domači zemiji, ki jo avtohtono naseijujemo že več kot 1300 iet, znova izpričamo naš obstoj in zahtevamo uresničitev pravic, ki so nam zagotovijene v državni pogodbi. Zato prisrčno vabijeni vsi bivši pregnanci z družinami, pri-jateiji in znanci! Zveza s/owMsh:h Zzse/jeMcev Kapplerjev beg še ni pomiri) duhov Pod takšnimi pogoji forej se je začeta tradicionalna jesenska klav-zurna seja avstrijske vlade in je bilo pričakovati, da bodo rezultati za avstrijsko ljudstvo povsem nerazveseljivi. Tako je ta rezultat tudi zgtedal. Po prvem dnevu klavzurne seje je imel kancler Kreisky tiskovno konferenco, katere glavni tenor se je giasil: vsi bomo morali zadrzniti pas, to se pravi, za ljudstvo se bodo začeli slabši časi. Konkretno je bilo povedano, da se bo na vsak način povečal davek na višjo vrednost pri takoimenovanih tuksuznih artiklih. Kaj pa bo med tako luksuzno blago spadalo, še ni znano: vse pa kaže, da bodo v to področje spadale takšne stvari, kot so tehnični izdelki, npr.: televizorji, pralni stroji, kakor tudi avtomobili itd. Stvari torej, ki so danes že v vsakem gospodinjstvu neob- hodno potrebne, kajti avto ali televizor danes gotovo ne moremo več šteti med luksuzne izdelke. Vse to pa je samo prva vidna priprava vlade za zdravljenje avstrijskega gospodarstva. Se nevarnejše pa so tiste misli, ki do danes še niso bile docela konkretizirane, o katerih pa je Kreisky že mrmral in ki nedvomno grozijo avstrijskemu ljudstvu: tako so na seji govorili o zvišanju prispevkov za socialno in penzion-sko zavarovanje, o znižanju mezd in plač in o — skrajšanem delu; ja celo o brezposelnosti v določenih panogah industrije. Torej se je izjalovilo Kreiskyjevo priljubljeno geslo o zasiguranih delovnih mestih. Konkretnejših izjav sicer še ni, ker se bo o paketu potrebnih ukrepov moral še pomeniti poseben svet strokovnjakov, v ozadju tega pa so nedvomno bližnje deželno-zborske volitve na Gradiščanskem, kjer se SPO boji za glasove, če bi prej naznanila nepopularne ukrepe. Nedvomno se nahaja trenutno gospodarstvo v Avstriji v eni največjih težav druge republike. Temu pa niso krive ..previsoke plače delavcev" ali .prenizki davki", kakor nam hočejo to sugerirati tako vlada kakor tudi opozicija. Celotni svetovni kapitalistični trg se od recesije 1975. teta ni več znašel. Anarhija kapitalistične produkcije, kateri ne gre za potrebe ljudstva ampak samo za protit posameznikov, povzroča neobhodno gospodarske krize, katerih posledice so pojavi kakor recesija, inflacija, in nenazadnje tudi skrajšano delo in brezposelnost. Takšni pojavi se v kapitalizmu vedno spet pojavljajo in se jim v tem sistemu ni mogoče izogniti. Zato pa je delavcem potrebno, da se branijo, da bi se posledice krize ne odvijale na njihovem hrbtu. Kajti tako pri konjunkturi kot tudi pri inflaciji zasluži vedno samo tisti, ki je v posesti produkcijskih sredstev in zemeljske lasti: to je tisti, ki po svoji volji kupi delovno silo ali pa se je otrese. Delovni ljudje ne smejo dopuščati ta napad na svoje priborjene socialne pridobitve! karavanški predor Nedavno so se avstrijski in jugo-siovanski potifiki in strokovnjaki dokončno zmeniti, da bodo do teta 1983 zgraditi karavnaški cestni predor med Jesenicami na eni strani in Podrožco na drugi strani Karavank. V četrtek 15. septembra so merodajni poiitiki obeh držav podpisati tozadevno pogodbo na Bie-du. Ta karavanški predor naj bo dei evropske cestne magistrate med južno in severno Evropo. Leta 1983, torej ko bo končan predor skozi Karavanke, pa naj bo hkrati dograjena tudi avtocesta med Jesenicami in Saizburško, v doižini skoraj 300 km. Ta predor torej ne bo samo simboiično, temveč dejansko doprinos k utopiji združene Evrope. O načrtu tega karavanškega predora se je že mnogo govoriio. Zia-sti koroški Siovenci smo ta načrt vedno pozdravijaii, saj nas ta predor pribtižuje matičnemu narodu. Prav ta aspekt pa večini koroških poiitikov ni bii všeč in so zato z odiočiinimi pogajanji vedno spet odiašaii. Še dobro se spominjamo izjave merodajnega FP-jevskega poiitika, ki je ob priiiki otvoritve predora skozi Ljubiej govorii o nekem „Abzugs)ochu" za nezadovoij-ne Avstrijce. Vendar se je evropski poiitični in gospodarski poioža) v zadnjih te-tih bistveno spremenit. Po prikiju- Z?cg vojnega z/očwca Kapp/crja /z neke r/rnskc jetn/šbe ho/MtŠ7?tcf so sicer avstrijski astvarja/ci javnega tnne-nja kitro pozab///, nekateri so ga ceio stnatraii kot janaško dejanje, ventiar pa se ogorčenje meti Jento-kratičnitn in antijas:stičn;nT svetom se ni pomiriio. Kakor smo že poro-čaii, je ziočinec Kappier, ki je k// oksojen na dosmrtno ječo, našei varno zavetišče v Zvezni repakiiki Nemčiji, kjer prirejajo okiasti raje kajke na komaniste in Jrage demokratične organizacije in ijadi, namesto da ki dokončno okračanavait' s svojimi nacističnimi vojnimi ziočinci. Zgieda, da nemške okiasti kar rade ščitijo svoje fašistične ziočince, saj se trmasto zoperstavijajo itaiijanskim zak- čitvi Avstrije k Evropski skupnosti, se Avstrija ni več mogia zoperstav-ijati izvedbi omenjenega načrta. Posebno najmočnejša čianica Evropske skupnosti, Zvezna repubiika Nemčija ima veiik interes na povezavi ..transjugosiovanske ceste" z zahodnoevropsko cestno mrežo. Ta cesta skozi karavanški predor, bo nudiia neposredno povezavo med največjim pristaniškim mestom ZRN, Hamburgom in Biižnjim Vzhodom preko Beograda. Zaradi važnosti tega predora za to povezavo, ki bo v korist vsem evropskim državam, so ob priiiki podpisa pogodbe na Biedu zastopniki Avstrije in Jugosiavije poudariti, da se bodo moraie tako države Evropske skupnosti kot tudi države Biižnjega vzhoda finančno udeiežiti pri izgradnji predora. Tisti dei te cestne magistrate, ki bo prečkata Siovenijo, bo imenovan ..ttirika" in bo tako simbotičen spomin na skupni živijenjski prostor vseh Siovencev ki jih danes toči meja. revam po takojšnji izročitvi Napp-ierja. Očitno vidijo in iščejo nemške ok/ast/ teror in „ teroriste" $amo na eni in ticer na /evi ttrani, r;a7wcsto da k/ ji/7 Zska/Z tam, odkoder je pri-šio na svet že toiiko nesreč, ^rvi in z/a. V /ta/iji je Kapp/frjco keg povzroči/ medtem že po/itične pos/edice. Na zahtevo der7:okrat/čr:/h strank, je kZ/a demokrščanska v/ada primorana, da je odstavi/a ministra za ohramho Lattanzonia, ki je ki/ neposredno odgovoren za stražo Kapp-/erja. V nede/jo je ministrski predsednik Andreotti v neki meri /e ago-di/ zahtevi opozicije in Z.atfaMza7?Zja odvze/ ministrstvo za okramko, ga pa hkrati imenova/ za prometnega ministra. 7a gni/a igra izmenjavanja ministrskih sto/čkov pa Zfa/Zja??-ske javnosti ni pomiri/a. „7*o je komedija", je izrazi/ vidni socia/demo-krat Preti. „To je višek groteske/ 7*o je kratkoma/o gnusno/", je ki/o s/i-šati iz ast vidnih predstavnikov ita-/ijanskega javnega živ/jenja. Vedno ko/j se širi po /ta/iji zahteva po po-po/ni odstranitvi Z.aftanzanZja iz v/a-de in ogorčenje nad fašističnimi z/o-činci se v /ta/iji vedno veča. V tej s/taac/jZ pa si prisojajo vidni avstrijski po/itiki in novinarji nesramnost, da zahtevajo od ita/ijan-skih ok/asti osvokoditev z/og/asnega vojnega z/očinca, majorja Rederja. Posebno se pri takih težnjah izkazujejo koroški po/itiki, ki na ta način demonstrirajo zvestobo svojim znanim nače/om. Pa tadi kanc/er Kreiskp troki v isti rog in vedno spet govori o „hamanosti" in pri tem pozabi vso nehamanost tega vojnega z/očinca. zt/i so ti po/itiki in novinarji dejansko tako prevzetni, da mi-s/ijo, da se /ahko igrajo z antifašističnimi, v krvi in so/zah rojenimi časfvi ita/ijanskega /jat/sfva? Demokratična avstrijska javnost se od takih „hamanih" zahtev od/očno distancira/ OZN v znamenju prizadevanj za pravičnejši svet V torek se je v New Yorku začelo 32. zasedanje generalne skupščine združenih narodov. 2e v naprej so dosegli soglasje, da bo predsednik tega zasedanja namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov. Lazar Mojsov je po rodu Makedonec. Pomemben del njegovega življenja se odvija na diplomatskem področju. Od leta 1958 do 1961 je bil jugoslovanski poslanik v Sovjetski zvezi in Mongoliji, od leta 1967 do leta 1969 pa je bil jugoslovanski poslanik na Dunaju, hkrati pa tudi jugoslovanski zastopnik pri mednarodni komisiji za atomsko energijo na Dunaju. Funkcijo stalnega zastopnika SFRJ pri združenih narodih je imel Lazar Mojsov od leta 1969 do teta 1974. V tem času je bil hkrati tudi jugoslovanski poslanik v Gvajani n Jamaiki. Dvakrat je bil tudi predsednik Varnostnega sveta svetovne organizacije. Lazar Mojsov je pri združenih narodih znan in spoštovan diplomat in politik. Glavna naloga tega zasedanja bo ustvariti ravnovesje sveta. Med najzamotana poglavja, ki jih bodo obravnavali so prav gotovo problemi Bližnjega vzhoda in pravice palestinskega ljudstva. Ker se zaradi izraelske ekspanzije kriza vedno bolj zaostruje, je potreba po posredovanju združenih narodov vedno večja. Veliko upanje v uspeh tega zasedanja imajo pripadniki neuvrščenega sveta. Gibanje neuvrščenosti pripravlja nove akcije in se uspešno povezuje z vsemi državami v razvoju. Posebnost tega zasedanja je tudi, da bo tokrat Vietnam dobil zakonito mesto v OZN, kar pomeni zgodovinski trenutek v dejavnosti OZN. Med rugimi problemi so še ciprsko vprašanje, afriški jug in vprašanje kako vzpostaviti .novo mednarodno gospodarsko ureditev". OZN ima v okviru prizadevanj za boljši in pravičnejši svet tokrat spet priložnost ustvariti pogoje k boljšemu ravnovesju med posamičnimi interesi držav in interesi celotne mednarodne skupnosti. Kamen, ki so ga dvignili, jim pade na lastne noge! Volkszeitung ostala s svojim hujskanjem proti nemškogovorečim demokratom sama Tudi po odgovoru rektorja celovške univerze dr. Heintla, ki ga je posla) uredništvu .Volkszeitung" v zvezi z nesramnimi napadi le-te proti dvema asistentoma univerze, ki se že dolgo zavzemata za pravice koroških Slovencev — Slovenski vestnik je o tej zadevi v zadnji številki poroča) — .Volkszeitung" z glavnim urednikom Walterjem Ramingom na čelu, ni nehala z hujskanjem proti asistentoma dr. Stockhammerju in dr. Šubiku. Čeprav sta se po rektorju distancirala od hujskaškega pisanja Vo kszei-tung tudi še .Assistentenverband" in .Dienststellenausschuf; der Hoch-schultehrer" celovške univerze, je VZ še naprej napadala imenovana asistenta, seveda ne da bi imela kakršnihkoli dokazov, da bi dr. Stockhammer in dr. Šubik imela zvezo z bombnimi atentati zadnjega časa. Ostali koroški tisk je o tej zadevi molčal. Žalostno izjemo dela glasilo KPA „Vo!kswi!te", ki očita svojim kolegom pri .Volkszeitung", da bi morali omejiti .kritiko samo na eno sebo", ne pa .globalno obrekovati univerzo" (Vo)ks-wille, 16. 9.). Po tej logiki bi bito torej hujskanje proti Stockhammerju in Šubiku upravičeno, vsaj .Volkswille" ne bi imel kaj ugovarjati. Zares ozkogledna .solidarnost" uredništva .Volkswille", če gre pri napadenemu demokratu za človeka, ki ne zastopa politično mnenje in gledanje KPA. V soboto 17. septembra pa sta napadena asistenta celovške univerze Stockhammer in Šubik pismeno odgovorila na hujskaške članke koroške .Volkszeitung". Njun odgovor objavimo v celoti: „Zu den tortgesetzten Angriffen der Volkszeitung gegen die demo-kratischen Grundrechte der Staats- burger, insbesodere das Recht auf treie Meinungsauf)erung auch (ur offentlich Bedienstete, stellen die Unterzeichneten test: Wir verweh-ren uns dagegen, von der VZ di-rekt oder indirekt in ein Nahver-haltnis zu Sprengstoftanschlagen der jungsten Zeit gebracht zu wer-den. Soweit direkt Falschmeldungen verbreitet wurden, vverden presse-rechtliche Schritte tolgen, wird zu klaren sein, ob nur die VZ lugt oder ihre nicht naher bezeichneten Auskunftpersonen der Staatspolizei Falschmeldungen weitergaben. Auf)erdem wird der Presserat mit der Schreibvveise der VZ befaf)t werden. Wir treten nachdrucklich tur die volten Rechte der osterreichischen Minderheiten ein. Wir halten die Maf)nahmen des Bundes, insbeson-dere das neue Volksgruppengesetz sotvie die Verordnungen dazu tur einen verstarkten Angriff auf die Rechte der Minderheiten. Wir sind der Auffassung, daf) die fortwah-rende Verhohnung und Knebelung der slowenischen Volksgruppe nicht der Versohnung und Einigung, son-dern der Spaltung der Karntner Bevolkerung dient. Wir treten dagegen aut, daf) weiter eine Atmo-sphare des Hasses und der Auf-hetzung gegen die slowenische Volksgruppe erzeugt wird. Wir lehnen es ab, die VZ oder Herrn Raming als die Instanz an-zuerkennen, die uber unsere demo-kratische Gesinnung zu urteilen hat oder uns Bekenntnisse abfordern durfte und haben daher der Erkla-rung, die wir gegenuber den Kolle-gen vom Assistentenverband ge-macht haben und die in einer Aus-sendung veroffentlicht wurden, nur hinzuzufugen, daf) wir Sprengstoff-anschlage wie die von St. Kanzian/ Skocijan und Bleiburg/Pliberk tur Provokationen jener Kreise halten, die weiter an der Autspaltung der deutsch- und slowenischsprachigen Karntner Bevolkerung interessiert sind. Nach dem Grundsatz cui bono, wem nutzt es, sind derartige Aktio-nen zu beurteilen. Unter der Fahne der Terrorbekdmpfung werden de-mokratische Grundrechte in Frage gestellt, soli jede oppositionelle po-litische Tatigkeit gegen die heilige Dreiparteieneinigung geahndet und kriminalisiert werden. Wenn uns vorgeworfen wird, daf) wir gegen im Parlament beschlossene Gesetze der Republik auftreten, muf) darauf hingewiesen werden, daf) wir von keinem anderen Recht Gebrauch machen als jene offentlichen Be-diensteten vom Landeshauptmann bis zum stellvertretenden Personal-chef der Post- und Telegraphen-direktion und der Exekutive, die das im Parlament beschlossene Ortstafelgesetz 1972 nicht exeku-kutierten und/oder offen bekampf-ten und dies mit den im Staafsver-trag — als Teil der osterreichischen Bundesvertassung — verankerten Bestimmungen uber die Rechte der Minderheiten immer noch tun. Auch wenn wir wissen, daf) die VZ auch in Zukunft in .Zusammen-arbeif" mit der Staatspolizei nichts unversucht tassen wird, uns um unseren Arbeitsplatz zu bringen, vverden wir von unserem Recht Gebrauch machen, gegen ungerechte Gesetze, die beiden Volksteilen schaden, auftzutreten. Denn: .Wo Unrecht zu Recht vvird, vvird Wi-derstand zur Pflicht!" Mogočna gospodarska koncentracija na severnem Jadranu Otok Krk v severnem Jadranu ni znan samo kot pomemben turistični kraj, temveč tudi kot eno največjih gradbišč Jugosiavije po višini investicij pa spioh na svetu. Jugoslovanski naftovod, petrokemijski kompleks in most z otoka Krka na celino bodo v bližnji bodočnosti vsekakor zelo spremenili lice tega otoka. Na terminalu jugoslovanskega naftovoda v Omišlju na Krku se gradi pristanišče z rezervoarji za nafto. V luki se nadaljuje gradnja pristanišča, ki bo dovoljevalo pristajanje ladij oziroma tankerjev tudi do nosilnosti 350.000 ton. Koncem naslednjega leta, ko bo pritekla dragocena tekočina na Krk, bo kapaciteta rezervoarjev znašala 20 milijonov ton nafte, ki jo pa nameravajo še zvišati na 34,000.000 ton. Po svoji velikosti bo jugoslovanski naftovod eden med največjimi na svetu. Dolg bo 750 km in bo povezoval vse jugoslovanske rafinerije v notranjosti države (Sisak, Lendava, Bosanski Brod, Pančevo in Novi Sad). Pri financiranju tega projekta, katerega višina znaša 400 milijonov dolarjev, sodelujejo poleg jugoslovanskih rafinerij tudi partnerji z Madžarske in Češkoslovaške, mednarodna banka za obnovo in razvoj, Kuvajt, Libija in domače banke. Terminal v Omišlju bo zaposloval okrog 200 kvalificiranih delavcev in bo seveda velikega gospodarskega pomena za otok. Nedaleč od naftnega terminala, na Omišeljskem polju pa bo nastal petrokemijski kompleks, ki naj bi bil zgrajen najkasneje do leta 1982. Petrokemični kompleks na Krku bo letno proizvajal okrog 1,8 milijona ton petrokemičnih proizvodov v višini okrog 550 mili- jonov dolarjev (vrednost v višini 150 milijonov dolarjev bi bila namenjena izvozu). Po izgradnji petrokemičnega kompleksa bodo v njihovih tvornicah na Krku zaposlili 800 do 1000 ljudi. Z izgradnjo petrokemičnega kompleksa bo odstranjen uvoz petrokemičnih proizvodov in omogočena bo zaposlitev še nadaljnjih 40.000 ljudi v proizvodnih podjetjih, ki so v kakršnikoli zvezi s petrokemijo. Oba omenjena bodoča gospodarska giganta bosta s celino povezana preko mostu, ki bo koncem drugega leta ali v začetku leta 1979 povezoval otok Krk s celino. Graditelji tega mostu so se obvezali, da bodo do začetka meseca marca prihodnjega leta v lok tega mostu vgradili cevovod jugoslovanskega naftovoda, petrokemije in izvedli druge instalacije. Most Krk— celina je sestavni del skupnega gospodarskega investiranja na Krku. Na tem mostu je do sedaj že opravljena že četrtina celotne gradnje mostu. Na tem mostu, ki bo dolg 1300 metrov, so že izvedena vsa podvodna dela. Most bo sestavljen iz dveh lokov, večji bo dolg okrog 390 metrov. Sredstva za izgradnjo tega projekta v višini 340 milijonov dinarjev je priskrbelo domače zainteresirano gospodarstvo in banke (Jugoslovanski naftovod, INA-rafinerija Reka, Kreditna banka Zagreb idr.). Ko bo uresničen ta projekt, bo otok Krk skupno s pristaniščema Rijeko in Bakarjem (ena največjih luk na svetu za razsuto blago) eno najpomembnejših gospodarskih področij Jugoslavije, ki bo hkrati tudi predstavljalo mogočno okno v svet, ki bo ogromnega gospodarskega pomena za Jugoslavijo in pa za ostali svet. Tito pred nalogami zgodovine Najnovejše znanstvene raziskave so pred nedavnim ugotovite, da je natanko 17. avgusta 1937. leta, torej pred štiridesetimi leti, Josip Broz Tito stopil na čelo Komunistične partije Jugoslavije in ostal na tem mestu do današnjih dni. Zato ni nič čudnega, če je založba "Komunist" iz Ljubljane prav 17. avgusta letos, da bi proslavila ta pomembni jubilej jugoslovanskih komunistov in Titov osebni jubilej, počastila to obletnico z izidom pomembne in znanstveno dognane knjige dr. Petra Damjanoviča pod naslovom „Tito pred nalogami zgodovine". Avtor pravi v uvodu, da je njegovo sedaj prevedeno delo prvič izšlo v srbohrvaščini maja 1972, vtem ko sta bili v slovenščini že prej, 1968, objavljeni dve deti (O prihodu Josipa Broza Tita na čelo partije in O peti konferenci KPJ) v knjigi „Tito na čelu partije" v založbi "Komunist" v Ljubljani. Od prve izdaje se pričujoča knjiga razlikuje po tem, da je uvodni del izpopolnjen na podlagi novih raziskav, da sta v njej dva nova prispevka ("Odločilni trenutki iz obdobja prihoda Josipa Broza na čelo partije" ter "Izvrstnost in težave Titove poti") in da je sklepni prispevek o Titovem revolucionarnem življenjepisu temeljito predelan in dopolnjen, tako da predstavlja takorekoč novo delo. Poleg tega je iz pričujoče izdaje izpuščena razprava ,,Etapa in smisel sporov med KPJ in vodstvom komunistične internacionale" in sicer zategadelj, ker založnik in avtor upata, da bo to delo objavljeno v posebni knjigi, namenjeni odnosom med Ko- munistično partijo Jugoslavije in kominterno, kamor se tako tematiko organsko tudi vključuje. Tako avtor v spremni besedi k slovenski izdaji. Najobsežnejše in tudi z najnovejšimi podatki in gradivom dopolnjeno je vsekakor prvo poglavje pod naslovom "Prihod Josipa Broza Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije", v katerem nas avtor popelje nazaj v leta 1927 in 1928, ko se Tito prvič uveljavi kot voditelj na osmi konferenci za-grebše partijske organizacije februarja 1928, potem sledimo njegovi poti v središče partijskega dela po odhodu z robije in njegovi udeležbi na slovenski partijski konferenci. Zlasti zanimivo je podpoglavje o Titovem delu v kominterni v Moskvi, zlasti pa o njegovem boju za vrnitev vodstva KPJ v domovino ter se zaključuje z njegovim prevzemom vodstva partije 17. avgusta 1937. leta in njegovo izvolitvijo za generalnega sekretarja. Prvo poglavje zaključuje avtor z naslednjimi ugotovitvami: "Nadaljnja realizacija Titovega boja za partijo je bilo potem konstituiranje centralnega komiteja, katerega prva seja je trajala 4 dni, nadalje znamenito .Odprto pismo članstvu KPJ" pomladi leta 1939 ter posvetovanje vodilnega partijskega aktiva junija 1939, ki se ga je udeležilo več kot 30 delegatov. In nato — številne uspešne partijske konference od mestnih do pokrajinskih in nacionalnih pa vse do pete državne konference oktobra 1940. leta, ki je pokazala monolitnost prerojene partije in še enkrat potrdila uspeh Titovega dela. En sklep se nedvomno vsiljuje skoraj sam od sebe: v nasprotju z večino dotedanjih najbolj odgovornih ljudi v KPJ, ki so v vodstvo partije prihajali v glavnem z raznimi kombinacijami, bodisi s kompromisi ali premočjo posameznih frakcij bodisi tako, da je posamezne ljudi kominterna neposredno imenovala, pa je Josip Broz Tito, ki je raste! skupaj s partijo in njenimi problemi, se bojeval zanjo več kot deset let, prišel na njeno četo z voljo in močjo njenega članstva oziroma revolucionarnega gibanja v državi, ki se je navzlic vsem udarcem in pretresom, kakršne je doživljala partija, vse močneje razvijalo. Josip Broz Tito, ki se je pokazal hkrati kot izraz njenih najboljših prizadevanj, se je s kvalitetami svoje osebnosti in z neutrudnim bojem, da se partija reorganizira, očisti nezdravih elementov in prerodi, povzpel na njeno čelo kot njen resnični voditelj in nesporni oblikovalec njene politike, ki je najbolje izražala takratne interese delavskega razreda in jugoslovanskih narodov ter zagotavljala avantgardno in organizatorsko vlogo jugoslovanskih komunistov v takratnih in vseh poznejših revolucionarnih gibanjih. ,,Zato se je v trenutku velike krize, v kateri se je partija takrat znašla v stanju likvidacije — kakor so gledali na to tudi v žargonu vodstev mnogih takratnih komunističnih partij — pojavil Josip Broz Tito kot edina alternativa za vse tiste, ki so še hoteli računati s KPJ in o tem so se navsezadnje morali prepričati pristojni faktorji v komin-(Ddfje ?M 3. srrgMi) Po širnem svetu tSMAILtA — V Egiptu so začeli graditi predor pod Suezom za promet motornih vozil med delto Nila in Sinajem. Predor bo dolg skoraj 250 metrov, stal bo 75 milijonov dolarjev. Izkopali ga bodo v globini 43 metrov pod Sueškim prekopom. Dela naj bi končali prihodnje leto. Slovesne otvoritve gradnje predora, ki bo imel strateško važno vlogo, se je udeležil egiptovski predsednik Sadat. V Egiptu nameravajo zgraditi še dva podobna predora, in sicer pri Gantari v severnem delu in pri Des-versoiru v srednjem delu Sueškega prekopa. Stroški za zgraditev vseh teh predorov bodo znašali 175 milijonov dolarjev. HELSINKI — Finska bo prihodnji mesec umaknila svoje enote „modrih čelad", ki že 13 let nadzorujejo mir na Cipru. To je pred dnevi sporočilo finsko obrambno ministrstvo, ki pa tega ukrepa ne pojasnjuje. Vendar domnevajo, da gre za ukrep finančne narave. Finska je v aprilu skrčila svoj oddelek pod zastavo OZN na 70 vojakov iz finančnih razlogov. Dolg svetovne organizacije Finski je narasel na 56 milijonov finskih mark. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je že v aprilu opozarjal, da ima sklad za vzdrževanje enot na Cipru, ki šteje 2800 vojakov iz sedmih držav, 44 milijonov dolarjev primanjkljaja, da pa so prispevki članic svetovne organizacije skrajno nezadostni. BRUSELJ — Generalni sekretar NATO Joseph Luns je poslal britanskemu obrambnemu ministru Fredu Mulleyu pismo, v katerem pravi, da so članice NATO vznemirjene in razočarane zaradi sklepa Velike Britanije, da za 400 milijonov dolarjev zmanjša izdatke za obrambo v letu 1978-79. „Poudariti je treba, da NATO ne more trpeti, da bi njegove članice zmanjšale obrambne napore in zato pakt ne bi imel razumevanja za nobeno nadaljnje zmanjšanje, ki bi ga uvedla Velika Britanija", je rečeno v pismu, ki ga je Luns podpisal v imenu 13 držav NATO. Pismo je poslal Mulleyu že pred dvema tednoma, objavljeno pa je bilo šele minulo soboto. PARtS — Minulo soboto je v Parizu v 54. letu starosti umrla znana operna pevka sopranistka Marija Meneghimi Callas. Kot ameriška pevka grškega rodu je že leta 1937 kot Santuza debitirala v operi Ca-valleria Rusticana. V letu 1950 je postala primadona milanske Scale, nastopala je po mnogih velikih opernih odrih, njen glas z velikim tonskim obsegom pa ji je omogočal, da je pela kolorature, lirske in dramske vloge. Še bolj znana pa je bila po svojem zasebnem življenju, ki je bilo tesno povezano z življenjem svetovljanske smetane, zlasti po svoji dolgoletni zvezi z zdaj že pokojnim ladjarjem Aristotelom Onassisom. WASHINGTON — Kubanske oblasti so skupini 55 ameriških državljanov in njihovim družinam, ki so jih bili ustanovili na Kubi, dovolile, da takoj zapustijo Kubo in odnesejo premoženje s seboj. To je povedal predstavnik ameriškega State De-partementa. Rekel je, da so ameriške oblasti sklenile poslati v začetku prihodnjega tedna v Havano posebno letalo, ki bo te ljudi prepeljalo v ZDA. Kubanski predsednik Fidc) Castro je s tem izpolnil obljubo, ki jo je dal ameriškemu senatorju Franku Churchu med njegovim nedavnim obiskom na Kubi. BOGOTA — Bivši kolumbijski minister za kmetijstvo Hugo Ferrei-ra Neira, ki so ga pred štirimi tedni ugrabili pripadniki neke levičarske gverilske organizacije, je spet na prostosti. Pred dnevi so ga izpustili nepoškodovanega. Člani gibanja, imenovanega „M-19", so Fcrreiro ugrabili 19. avgusta, hoteč s tem podkrepiti stavko delavcev družbe, ki jo je Ferreira tedaj vodil. Izpustili so ga potem, ko so ugodili njihovim zahtevom, da se zviša plača 2500 stavkajočim. Medtem ko je bil v ujetništvu, so gverilci objavili, da mu bodo sodili zaradi izdajstva delavskega razreda. V začetku leta so gverilci te organizacije enako obtožili tudi voditelja kolumbijske delavske konfederacije Joseja Mercada, ki so ga potem tudi obsodili in usmrtili. K novi števiiki „m!adja" Zadnji teden je izšta nova števitka titerame revije .mladje". V njej so zastopani s prispevki Fiorijan Lipuš, Toni Schetiander, tvan Kotmičin, Janko Messner, Gustav Janu!, E. A. Richter, Janko Ferk, Herbert Berger ter Oiga Vouk. VABiMO VSE K VABtMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VS) — < > O -j tu <3 O VS m V) > O 2 5 < > 5! > ur 5 -< tu a O t/t z < > O -< tu a O vt tu t/t > o 2 5 < > SLOVENSKA PROSVETNA R A Z P t S U J E ZVEZA kabaretističnih tekstov, ki obravnavajo v satirični, zbad-tjivi, ironični aii kritični obiiki situacijo okrog avstrijske manjšinske poiitike (Tafetšturm, posebno štetje itd.) Močne obiike so songi, protestne pesmi, skeči, satirični diaiogi, iitanije, vici, ironizirane novinarske reportaže, zbadijivi teksti na račun raziičnih izjav avstrijskih poiitikov, karikature (tudi samo ideja), kabareti ati raziični prizori, humoristično predavanje — skratka obtika kritično humoristične izpovedi je prepuščena vsakemu posamezniku. Omejitev giede doiiine ni. VSt PRiSPEVKi BODO PRtMERNO HONORtRANt! PET NAJBOLJŠtH PRiSPEVKOV PA TUD! NAGRAJENIH! Vsi prispevki pa bodo poteg tega še na posebni prireditvi bodisi uprizorjeni, prebrani oz. predstavtjeni širši pubtiki. Podrobnejše informacije dobite po tetetonu štev. 32 $ $0 (SPZ Cetovec). Prispevke pa poštjite do 30. septembra 1977 na nasiov: Stovenska prosvetna zveza, Ga-sometergasse 10, 9020 Cetovec. VABtMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VSt — VABtMO VSE !zš!a nova števiika Mladega roda < > m E o < Ul m Ul O o m r- O < z Ul O o m t— e m < < > ca O < Ul m Ul O O m r* O < > k" Uredništvo .mladja" v redakcijskem delu opozarja, da .vrstni red prispevkov ni kvalitetna mera". Zato pa le začudi, da je v vsaki številki ta vrstni red — vsaj kar se tiče že .ariviranih" sodelavcev .mladja" — popolnoma isti. Tako je tudi to revijo otvoril Lipuš s prispevkom .Poročilo z Bleda". V tej satiri udarja Lipuš po zadnjem mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu in v včasih duhovitih oblikah ožigosa takoimenovano avantgardno poezijo mladih pesnikov in zvito strokovno latinščino njihovih kritikov. Vendar pa je Lipušova satira le preveč ezoterična, tako vsebinsko kot tudi formalno, saj se spušča na določen del — njemu iz katerihkoli vzrokov neljubih — ljudi in to tudi v obliki, ki je dostopna samo določenemu krogu bralcev na Koroškem. Ta na žalost negativni pojav pa ni samo v ozadju zadnjih Lipušovih del, marveč se opaža pri vedno večjem številu prispevkov v .mladju". Vrhu tega pa najdemo takšno poezijo, kakršno Lipuš v omenjenem delu med drugim upravičeno smeši, v skoraj vseh objavljenih pesmih njegovega tovariša in pravtako stalnega sode-tavca .mladja", Gustava Januša, ki je v tem zvezku, razen s svojimi pesmimi tudi še prisoten s slikami. Janušove pesmi so — duhovite in tuštne so se morda še zdele pred nekaj leti — ostale na isti ravni formalističnega, besednega igračkanja, ki pa je brez izpovedi, so samo neuspel poskus ohranjevanja neke najdene oblike satirične poezije. Kot tretji .arivirani" sodelavec .mladja" je v tej številki zastopan Janko Messner z nekim .Očenašem za koroške Slovence". Očitno je Messnerjev najljubši, na Don Kiho-tov boj z mlini na veter spominjajoči, konjiček, da udari po osrednjih organizacijah in .mladje" mu na žalost nudi dovolj prostora za to njegovo duhovno onanijo. Ne da bi Messnerju zdaj očitali, da je ta zadnja njegova oblika, v katero je .umetniško" ode! svoje slepo sovraštvo proti predstavnikom koroških Slovencev, povsem neorigi- nalna — očenaša se je loti! bolj posrečeno pred desetletji že Cankar in je po tem času bila ta oblika že prevečkrat štrapacirana, in so tudi vsebinski deli tega očenaša, — naj napišem ukradeni? — vsaj izposojeni pri Erichu Kastnerju (pa včasih so prevodi in epigonizem le še najboljša oblika izpovedi, vsaj če manjka lastnih idej), je le treba vsebinsko zavzeti stališče k temu elaboratu: v času, ko naši osrednji organizaciji bolj enotni, bolj strnjeni, bolj bojeviti kot kdajkoli prej v zgodovini zastopata interese koroških Slovencev, ko stojita v prvi vrsti boja za enakopravnost manjšin, potem je v takem času literarič-no kratkovidno, politično pa škodljivo, moliti zato, da naj spoznamo .naš lastni greh: hlaočevskega duha in hinavsko srce" (tako Messner). V času, ko osrednji organizaciji uspešno bojkotirata dunajske sosvete, pa je moliti v namen .da bomo razločevali pravično borbo za svoj vsakdanji kruh od komolčarskih naklepov in zamaknienosti v zlato tele, v blišč in bedo dunajskih dvornih kolajn": to pomeni smešiti in osporavati boj koroških Slovencev in niihovih zastopnikov. Če smo že svetopisemski: nekie je zapisano: pometaj na lastnem pragu! Olga Vouk je v .mladiu" zastopana s satirično črtico .Šok". Voukova je ena tistih mladih pisateljic, ki nedvomno zahvalijo odkritie svojega talenta reviii .mladju". Vendar se tudi pri njei opaža sad mladievske vzgoje: vedno me prevzamejo zelo mešani občutki, ko včasih opažam, in to prav pri nekaterih mladievcih. ta prevzetni, negativni odnos do pesnikov in pesnic stareiše generaciie, in to sem opazil tudi pri prebiranju te Voukove črtice. Ali tisti zastopniki stareiše in stare generacije, ki s svojimi pesmimi spremljalo kulturno življenje koroških Slovencev, včasih že več desetletij — včasih morda res ne na sedanji stopnii razvoja slovenske poezije — zaslužijo res le hudo kritiko ali milo posmehovanje? Ali smo res lahko ta- ko prevzetni, samo ker pač imamo več možnosti spremljati literarni razvoj, ker imamo več možnosti izoblikovanja našega lastnega sloga? Ali pa ni tako, da moramo biti obratno hvaležni vsem tistim, ki so s svojim večdesetletnim kulturnim delovanjem dokazali naš obstoj? Ali se nimamo nič od njih učiti? Ne verjamem, da je v takih primerih prevzetnost primerna. Prijateljsko kritični odnos do poštenih zastopnikov naše kulture naj bo zrcalo našega odnosa do celotne slovenske kulture na Koroškem! Prvič so v mladju zastopani s prispevki Ivan Koimičin, Toni Schel-lander in Janko Ferk, in zlasti pri zadnjem je škoda, da je objavil samo eno pesem, saj se že v njej vidi izviren čut za poetično izpoved. Bojevite so pesmi našega nemško govorečega prijatelja E. A. Richterja, ki so v znamenju našega pravičnega boja za enakopravnost. Ime prevajalca ni objavljeno. Dva članka nas seznanjata s problematiko Kurdov in Čilencev. Morda bi se dalo v prihodnjih številkah v podobnem primeru tudi še predstaviti na kratko kulturno dejavnost teh narodov, v obliki objavljanja nekaterih pesmi ali drugih tekstov. Gotovo zanimivo bi npr. bilo delo Pabla Nerude ali podobnih. .mladje" se bo moralo razvijati. Takšno, karšno je zdaj, nam je bilo potrebno v času svojega nastanka. Takrat je bilo primerno tudi v literarni obliki zbuditi organizaciji iz sna, ki takrat gotovo nista bili na višku svojih nalog. Danes je položaj, zlasti politični položaj celotne slovenske narodne skupnosti drugačen in pozitivno se je tudi spremenil značaj obeh osrednjih organizacij. Tako naj danes naša literatura, vsako naše kulturno ustvarjanje, spremlja naš boj za dosego naše enakopravnosti, .mladje" se bo moralo otresti svoje ezoteričnosti, se bo moralo vsebinsko in formalno približati vsakemu našemu delavcu in kmetu, slehernemu našemu kadru. Naša literatura, naša umetnost naj bo bojno sredstvo za dosego naših skupnih ciljev, .mladje" naj ubere to pot, ati pa bo prej ali slej obtičalo v blatu. FZ S pričetkom novega, šolskega leta je spet izšla dvojna številka šolskega lista, ki ga izdaja konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške. Vsebinsko se tokratna dvojna številka 1—2, ki obsega meseca september in oktober, pretežno bavi z dogodki, ki so značilni za ta dva jesenska meseca. Kot je lepa in pestra jesen, tako je pestra in zanimiva tudi vsebina Mladega roda. S pričetkom novega šolskega leta se je spremenila tudi zunanja oblika lista, saj tokrat ovojno stran ne krasi barvna pokrajinska fotografija, temveč akvarel — delo otroških rok — ki predstavlja jesenski motiv obiranja sadja. In ker gre tu za šolski list je seveda razumljivo, da so glavni soustvarjalci tega lista učitelji in šolarji. Tako je na primer o .avstrijskem narodnem prazniku" 26. oktobra, pisal Tomaž Oris; pliberški „jormak" je opisala Irena Žele; .Novice iz narave" je priredila Marta Velik; o trgu .Železna Kapla" je poročal Anton Sticker; prispevek .Svet gleda na Beograd" je dal Herman Germ; prispevek .Zgodba o materi, ki je hotela na vse misliti" je po Uršuli Wol-fel priredil Valentin Vauti; Marica Pinter je dala kar dva prispevka — .Sličice" in .Lenka v mestu"; Jožko Wrolich pa je predstavil športnika — nogometaša Bruna Pezzeya. Zelo pozdravljamo pobudo uredništva Mladega roda, da bodo v naslednjih številkah objavili spise šolark in šolarjev (v njihovi lastnoročni pisavi), saj to lahko vrednotimo kot nadalj-no popestritev lista. Tudi tokrat lahko ugotovimo, da je rubrika .Bralci pišejo" v kateri sodelujejo v glavnem šolarji, kvalitativno kot kvantitativno dobro zastopana. Ne nazadnje je treba še omeniti, da je uredništvo Ožbaltu Gutsmanu (med drugim napisal tudi slovensko slovnico in slovar) ob njegovi 250-letnici rojstva dalo zaslužen poudarek in da ni pozabilo na svetovni dan varčevanja — 31. oktober, kateremu se je tudi posvetilo nekaj vrstic. To številko ilustrirala Marička Koren. Tito pred naiogami zgodovine (MtJa/jffgnje z 2. strani) terni in to tudi sprejeti". Tako avtor, in temu zares nimamo kaj več dodati. Drugo poglavje, ki je novo, obravnava bodo KPJ celo razpustili. In prav v teh odločilnih trenutkih je Tito pokazal vso energijo, čut za prihodnost in neomajno vero ohraniti jugoslovansko partijo, še več, prenesti njeno vodstvo z Dunaja oz. iz Pariza v Jugoslavijo in tod začel z organiziranim delom in bojem. To mu je tudi uspelo. Se več, ni samo ohranil KPJ, temveč jo je v do-odločilne trenutke iz obdobja Titovega prihoda na čelo partije, v katerem je govor o vseh težavah in zapletih s kominterno, oziroma njeno kritiko KPJ, ko je grozilo, da movini na novo organiziral, okrepil in razširil, tako da je zgodovinska peta konferenca, kateri je posvečeno naslednje, tretje, zelo obširno in dokumentirano poglavje govori o pomenu konference v luči priprav Komunistične partije Jugoslavije za vstajo. Med avtorjevimi številnimi ugotovitvami zgodovinskega pomena te konference je vredno omeniti vsaj dve ugotovitvi. Pravilno trdi, ko ugotavlja, da je nedogteden pomen tega zbora, če ga presojamo z vidika položaja, v katerem se je našla bivša Jugoslavija in v katerega je zabredla še bolj spričo takrat neposredne nevarnosti fašistične agresije, ki je v pičlem polletju postala surova stvarnost. V takšnih okolicah je edino KPJ v veliki meri po zaslugi pete konference, nastopila in bita edina organizirana in edina splošnojugoslovanska sila, ki je ostala pri svojem ljudstvu v usodnih trenutkih njegove zgodovine in ga pri tem znala in mogla popeljati na prava, čeprav težavna pota boja za svobodo. In drugo ugotovitev: konferenca je pomenila tudi izredno doživetje za Josipa Broza Tita osebno. Bila je ne samo potrdilo njegove dotedanje dejavnosti, v veliki meri rezultat njegovega lastnega boja za partijo, marveč tudi izraz zaupanja, izkazanega na tem zboru njegovemu vodenju, priznanje za težavne trenutke negotovosti, ki jih je preživel, ko je šlo za usodo partije. Naslednje, četrto poglavje, je posvečeno nekaterim teoretičnostrateškim problemom socialistične revolucije v Rusiji in Jugoslaviji in predstavlja prispevek k preučevanju vloge subjektivnega dejavnika v revoluciji. Tu avtor primerja oktobrsko in jugoslovansko socialistično revolucijo, ki sta neponovljiva zgodovinska pojava, kar pa seveda ne pomeni, da nekatere njune bistvene lastnosti socialističnih revolucij niso bite istovetne, čeprav sta se dogajale v različnih časih zgodovine in rastli iz drugačnih zgodovinskih, družbeno-socialnih in drugih razmer. Peto poglavje knjige govori o narodnem vprašanju v Jugoslaviji in politiki KPJ do leta 1941. Avtor razlaga zapletenost narodnostne strukture v Jugoslaviji in govori o ideji jugoslovanstva v dektvskem gibanju, potem pa razlaga nekatere poglede jugo- slovanskih marksistov na mednacionalne odnose do ustanovitve KPJ, v katerih zavzema stališče Svetozarja Markoviča, koncepte mednacionalnih odnosov Dimitrija Tu-coviča in posebno podpoglavje posveča tudi nazorom Ivana Cankarja in med drugim ugotavlja: .Še večji pomen za takšno usmeritev JSDS v Sloveniji so imeli koncepti znanega književnika in socialista Ivana Cankarja, ki je spoznal, da bo prihodnost slovenskega .naroda — proletarca" zagotovljena samo tedaj, kadar bo uresničen .narodnostni program socialdemokratske stranke: popotna narodnostna avtonomija z uzakonjenim varstvom manjšin". Kot realist in daljnovidni um je Cankar, v nasprotju z večino socialistov svojega časa, jasno doumel vso reakcionarnost tako imenovanega .integralnega" jugoslovanstva, ki je izhajalo iz ideje o enem narodu, enem jeziku in kulturi. Na tem področju jugoslovanstvo — po Cankarju — nima kaj iskati, pač pa gre za težnjo, da bi uresničili skupnost sorodnih južnoslovanskih narodov, v kateri bo zagotovljena popolna enakopravnost vsakega njenega člana. .Ako pride kdaj do političnega združevanja jugoslovanskih narodov" je pisat Cankar — .in ne samo moja vroča želja je, temveč moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride — tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi". V tem procesu mora biti vodilna delavska stranka .poklicni voditelj in glas- nik v boju za narodno odrešenje in vstajenje". V tem smislu je tudi logično, da je v tem poglavju tudi še govor o ustanovitvi KP Slovenije in KP Hrvatske, zaključno podpoglavje tega poglavja pa je posvečeno pomenu Kardeljeve knjige .Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", ki je kljub ezopovskemu jeziku, ki ga je morata uporabljati zaradi cenzure, ponujala javnosti ne samo marksistične razlage narodne usode nekega majhnega naroda, katerega obstoj je bil ogrožen, temveč je obenem kazala edino mogočo pot rešitve narodnega vprašanja v Jugoslaviji. Zadnji dve poglavji pa je Damjanovič posvetil partijski politiki kot dejavniku uveljavljenja mladinskega gibanja v naši revoluciji ter izvirnosti in težavam Titove poti, ki je, kot je zapisal avtor sam v uvodu, na novo napisano, zaključno poglavje te knjige. Ob koncu je dodana še Titova biografija kot biografski prispevek ter slikovno gradivo, ki lepo dopolnjuje celotno knjigo. Nit, ki se vleče skozi vsa poglavja in jih notranje povezuje, je vsekakor osebnost Josipa Broza Tita, ki je s svojimi idejami in delom dala smer jugoslovanskemu komunističnemu gibanju, revoluciji jugoslovanskih narodov ter splošnemu preporodu in vzponu nove socialistične Jugoslavije. Tako se je Damjanoviču posrečilo zliti Titovo osebnost z zgodovino in razvojem KPJ. Naša mise! in srcejezvami Stiki med koroškimi Siovenci in rojaki v matični domovini se širijo na vseh področjih tako med posamezniki kot med raznimi ustanovami in organizacijami tu in onstran meje. V okviru pogiabljanja teh stikov je Slovensko duhovniško društvo prejšnji četrtek organizirajo za svoje čiane iztet na Koroško. Ob tej priložnosti so duhovniki iz Slovenije obiskali razne koroške kraje, med drugimi tudi Št. Primož, kjer so v novi cerkvi imeli mašo. nizacij. V imenu duhovnikov je goste pozdravil dekan Kristo Srienc in v prisrčnih besedah gostom zaželel dobro počutje na Koroškem. Za kosilo so se ustavili v gostišču pa domače pri Urankarju v Vese-lah. Tam so se jim pridružili še predstavniki slovenskih duhovnikov ter obeh osrednjih političnih orga- Govornik pa je tudi opozoril na člen sedem avstrijske državne pogodbe in izrazil upanje, da bi koroški Slovenci v duhu bratske ljubezni vendar te prišli do svojih Breg pri Rožeku Prej št/r/aajst/w/ Jnef/ srno spre-rw/// B zaJnjfTMa poč/tBa na roženo 7?oBopa/Zšče najstarcjšo /aranBo 97-/ctno A/ar/jo Lesjak p J. Postranja-Bovo watcr z Brega pr; RožeBa. N/;aB ajcw/w v/soB;'w /ctow, je B//a še ze/o ž;faBr;a /w r;/Bče M; w/s/;7, Ja so j; Mre že taBo sBopo štete. Z/ow//a s: je ^awreč t;ogo, o Bo/-w/šw/c/ pa je trato nepr/čaBocaHO awr/a. PostrartjaBovo teater pozt;att;o Bot žetto, B/ se je prav Jo zajčjega pr/-zaJeva/a, Ja B/ BaBorBo/; powaga/a s;t!M ;'r; swaB/ pr; oB//wew Je/a, s Ba-Bater/w je oBrewer:je^a vsaBa Bwe-t;ja. 7-*ostrat:ja^ova wat/ je BZ/a Jottta wa Ž/Bpo/;aB. Po pr v; svetova/ vojrt/ Slovensko prosvetno društvo ^Jepa-Baško jezero" vabi na ogled barvnega filma POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI (1. del) Predavanje bo v soboto 24. septembra 4977 ob 20. url pri Pušniku v Ločah. Predava kaplan Marko Jernej. OJBor se je prtTMožt/a B /esea/Ba v R/po na J VrBo. Po swrt; ttjettega moža se je ponovno poroč;7a. Z Po/tijem Pes-jaBom pj. Postrar;jaBom tta Brega sta sB/enZ/a zaBoasBo zvezo m srečno z otroc; gospoJarJa na Brnet;;/. Njen mož Po/te; je M znan ;n spoštovan bajtam; ;n poj;t;'čn; Jejavn;'^;' v Požega. PreJ Jrago svetovno vojno so B//Z rožešB/ tamBaraš/ ze/o znan/, vo-J// ;/B je Po/t/ Pesjak. Pa pr/še/ je t/st/ čas, Po so za poštene S/ovence /n JemoPrate pr/š/; težP/ čas/. P/st/ črn/ Jan v zgoJov/nZ PorošP/P S/o-vencev — 77. apr// 7972, Postranja-Pov/ ne Bojo n/Po/Z pozaP///. N njZm so pr/š/; ar;//orm/raw/ možje /n zaB-teva/Z, Ja mora gospoJar z njZm/. Naj se je taPrat zgoJZ/o ne Bomo op/sova/; — B;7o je strašno. Postra-njapov/ so ž/ve/; v sta/nem straBa, Ja j/B Zzse/Zjo. Srečn; so B//Z še/e, Po je B;7o Pončno Ponec tega strašnega časa, venJar PesjaPov/ te svoBoJe /n sreče n/so Jo/go až/va/Z, nePaj Jn/ po osvoBoJ/tv; je na trag/čen nač/n zga-BZ/ Po/tej ž/v/jenje. Zapast// je ženo /n še neJoras/e otroPe v g/oBoP/ ža-/ost/. N/jaB trJema Je/a /n Brez moža, PostranjaPova mat/ n/ P/onZ/a. OtroPe je vzgoj;7a v zveste pr/paJ-n/Pe naše naroJne sPapnost/ /n v poštenjaPe, P/ so svoj/ mater/ Ja/; vse to, Par je /e-ta žrtvova/a zanje. PostranjaPovo mater Bomo oBranZ/Z v častnem spom/na^ s/novom /n Bčer-Pam pa ZzrePamo naše g/oBoPo so-ža/je. Ziljam protestirajo Iz Ziljske doline smo prejeli pismeno resolucijo šmohorskega okraja in sicer z okolice Pazrijškega jezera, sprejeto v nedeljo 18. septembra, ki jo v celoti objavljamo: Ogorčeno smo vzeli na znaje, da se atentati s strelivom, ki so se vršili na južnem Koroškem, podtikavajo Slovencem, njihovim aktivistom in vodstvu osrednjih organizacij slovenskega ljudstva na Koroškem. Ugotovili smo, da se bombni napadi izvajajo ravno v času tik pred napovedanimi akcijami našega ljudstva. Ker informacijski mediji z žaljivo spretnostjo skušajo sum teh terorističnih atentatov zvaliti na nas koroške Slovence, prosimo domačini iz zgoraj imenovanega kraja z vso življenjsko voljo in objektivnostjo, vodstvo slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem, da odločno protestira in postopa proti takšnemu nesramnemu izkoriščanju javnega obveščanja naših deželnih obveščevalnih sredstev. Pav tako so naši odgovorni voditelji na-prošeni, da naj z isto odločnostjo protestirajo proti tem terorističnim grozodejstvom; zakaj zavedamo se, da teroristične akcije škodujejo samo nam koroškim Slovencem, sicer pa z vso silo krepijo in podpirajo nam nasprotne site in samo tem nam sovražnim silam služijo. V tem spoznanju prosimo naše slovenske organizacije naj se ne pustijo provocirati in naj ostanejo trdne in pogumne v svoji borbi za naš narodni obstoj. Zato je, kakor vemo, dovolj lepih in legalnih sredstev na razpolago. S prošnjo, da to resolucijo podprete in upoštevate, vas pozdravlja odbor šmohorskega okraja z okolice Pazrijškega jezera. pravic. Svojim sobratom je izrazil želje, da bi še večkrat obiskali prelepo Koroško. V imenu obeh osrednjih političnih organizacij je uglednim gostom spregovoril predsednik Nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij Karel Prušnik-Gašper in izrazil prepričanje, da so gostje dobro seznanjeni z našo problematiko na Koroškem in da je prav, da so se prišli prepričat tudi na lastne oči. Gašper je ob tej priložnosti naglasil, da so slovenski duhovniki, v slovenski zgodovini doprinesli svoj delež, zlasti v času Narodno osvobodilne vojne. Pozdravil je, da se naši kontakti razvijajo tudi s Slovenskim duhovniškim društvom. Za pozdravne besede se je v imenu udeležencev izleta zahvalil predsednik Slovenskega duhovniškega društva Jože Gregorič, ki je ob tej priložnosti izrazil zaskrbljenost nad situacijo, ki trenutno vlada na Koroškem. Navzoče predstavnike koroških Slovencev je pozval, naj v svojih prizadevanjih za dosego svojih narodnostnih pravic vztrajajo, saj je Koroška zibelka slovenskega naroda in da imajo koroški Slovenci vso pravico za svobodni razvoj na svoji podedovani zemlji. Bodite prepričani, da sta naša misel in srce z vami, podpirali bomo vsa prizadevanja naše države, ki ima legitimno pravico biti vaš zaščitnik, je župnik Gregorič zaključil svoj pozdrav. V prostem razgovoru so predstavniki naših organizacij goste seznanili s trenutno situacijo na Koroškem in ob slovesu obljubili, da se bodo po možnosti še večkrat srečali. Med svojim izletom po Koroški so izletniki Slovenskega duhovniškega društva obiskati tudi Šentrupert pri Velikovcu, kjer so se poklonili spominu padlih partizanov, ki počivajo na tamošnjem pokopališču. S pričetkom novega šolskega leta 1977/78 je bil z edine glavne šole v Beljaku — kjer se je od leta 194$ naprej poučevala slovenščina in kjer so do današnjega dne bile prijave k slovenskemu pouku — proti svoji volji premeščen na popolnoma nemško šolo v mestu dosedanji učitelj slovenščine gospod Samonig Joško. Zgoraj omenjena glavna šola je sedaj brez rednega učitelja slovenščine. Prav tako je bila Istočasno premeščena z ljudske šole pri Mariji na Zilji učiteljica gospa Žalika Steiner in dodeljena popolnoma nemški šoli v Beljaku. Tako je 3. razred ljudske šole pri Mariji na Zilji zgubil učiteljico z usposobljenostim izpitom slovenščine, ki mu gre po zakonskem predpisu. Na območju mesta Beljak sta bili, po združitvi bivše občine Marija na Zilji leta 1972, še dve dvojezični šoli m sicer: Šmiklavž ob Dravi — St. Niklas an der Drau in Marija na Zilji — Maria Gail. Pred letom dni je bila ukinjena ljudska šola v Smiklaviu ob Dravi (otroci seda) obiskujejo ziljsko šolo oziroma ljudsko šolo v Mariji na Zilji); bivši ravnatelj te šole gospod Miki Karel (oče sedmih šoloobveznih otrok!) pa je bil premeščen na nemško šolo v Beljaku. Takšni samovoljni ukrepi Okrajne šolske oblasti mesta Beljak (Be-zirksschulrat ViHach-Stad!) ogrožajo reden pouk slovenščine in so podobni .načrtno pripravljeni likvidaciji" slovenskega pouka, ki nam staršem tako jemljejo možnost prijave naših otrok k dvojezičnemu pouku. Res ne moremo verjeti, da se s tem strinja naš priljubljeni župan mesta, g. Mdrtl! ZasBrB/jenZ starš/ Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z raznimi revijami in časopisi razpisuje 6. srečanje pesnikov in pisateijev začetnikov ki bo v soboto in nedeljo 4. in $. februarja 1978 v Gradišču v Slovenskih goricah. Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela. Posamezni kandidart lahko sodeluje z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezen prispevek v prozi ne sme biti daljši kot: za črtico tri strani, za esej deset strani, za novelo petnajst strani, da gledališki tekst šestdeset strani, za roman sto strani, v poeziji pa ne daljši kot dve strani (prispevki naj bodo pisani le po eni strani lista). Kandidati morajo svoje prispevke poslati na Slovensko prosvetno zvezo, Celovec, Gasometergasse 10, najkasneje do 4. decembra 1977 (za srečanje pesnikov in pisateljev). Vse poslane prispevke bo poslala strokovna komisija, ki jo bo imenoval organizacijski odbor Zveze kulturnih organizacij Slovenije. O rezultatih razpisa bo organizacijski odbor neposredno obvestil le izbrane avtorje; le ti pa bodo sodelovali na 6. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču, kjer bodo gostje organizatorjev. Za sodelovanje in uvrstitev med najboljše bodo prejeli spominsko plaketo ANTENA. Orga^/zac/^B/ oJBor Turizem stagnira V meseca ;a/Z;a so na RorošBem našte/Z 3,27#.#77 noč/tev, Bar ;e v pr/merjav/ z /aasB/TM /etom weseca ;a/;';a paJec za 709.000 noč/tev a/; za 7,2 oJstotBa. Na oBrtnem seBtorja ;e B;7o zaBe/ežen/B 2,399.000 noč/tev, Bar pomen/ paJec za 703.000 a/; za 7,7 "/<;. Na pr/vatnem seBtorja so zaBe/ežZ/Z 7,670.000 noč/tev, to je za 772.000 manj Bo: /ansBo /ero, Bar ojgovarja paJca za d,7 na Bamp;rnZB prostor/B pa je BZ/ paJec noč/tev še večj/; zaBe/ežen/B je BZ/o 937.000 noč/tev, ro je v pr/merjav/ z /ansB/m /etom za 707.000 a/; za 70 oJtstorBov manj. OJsroreB noč/tev na RorošBem oJ-paJe r;a razne m/a J/nsBe Jomove, oBreva/Zšča, apartmaje ZtJ. DoseJanja po/e:wa sezona Baže paJec noč/rev v pr/merjaN z /ansB/m /etom v Zsrem časa za 7,2 oJsrorBa. Zan/m/vo pr/ vsem rem je, Ja je š:ev;/o noč/rev Jomač/B gostov naras/o, raj/B pa oBčatno paj/o. TaBo je števZ/o noč/rev Jomač/B gostov na oBrtnem scBtorja naras/o za 76,3 "/c, na pr/vatnem za 70,3 /n na Bamp/rmB prostor/B Bar za 7^,6 "/& meJtem Bo je števZ/o noč/tev /nozem-sBZB gostov /n s/cer na oBrtnem seBtorja paJ/o za 7,3 "/a, na pr/vatnem za 70,6 "/o /n na Bamp/rnZB prostor/B za 70,7 "/a. 3tev//o Jomač/B gostov se je v meseca ja/Zja v pr/merjav/ z /ansB/m /etom zvišalo za 72,d "/#, števZ/o noč/tev ZnozemsBZB gostov pa se je zmanjšalo za 329.000 a/; za 70,7 "N. OJ tega števZ/a oJpaJe /evj/ Je/ež na Zvezno repaB/ZBo Nemč/jo s 767.000 noč/tvam/. Ta ve/ZB; ZzostaneB nemšBZB tar/stov Baz/ra preJvsem na gospoJarsB/ s/taacZjZ ZRN, B/ je pr/zaJeta z Brezpose/nostjo, taBo Ja s/ /e težBo morejo pr/vošč/t/ Jopast v /nozemstva. /sto pa ve/ja seveJa taJ/ za nas v Zvstr/j/, saj to zgovorno pr/čajo štev;7Be, saj mnogo Jomač/B tar/stov n/ š/o v /nozemstvo na poč/tnZce, temveč je otsa/o Joma /n za-seJ/o Jomače /etov/šBe Braje, B/ po pr/v/ačnost/ prav n/č ne zaostajajo za taj/m/. N/jaB tema ve/ZBema zaostanBa nemšBZB tar/stov pa je za Nemce Zvstr/ja še veJno Jržava z največj/m oB/sBom. Pristanišče Reka in njegov pomen Največje jugoslovansko pristanišče Reka-Rijeka v Socialistični republiki Hrvatski s 10,5 milijona ton prometa na leto, zaposluje 5000 ljudi. Skupno z luko v Sušaku je Rijeka največja sredozemska ekspertna luka za les. Tudi bližnje pristanišče Bakar s sodobnimi napravami za razsulo blago, nudi najugodnejše zveze iz srednje Evrope k ostalim mednarodnim trgom za razsuto blago. Pristanišče Rijeka ima skupno nad 6300 nabrežnih naprav, od katerih jih ima več kot 4500 takšnih, ki imajo šest in več metrov globine. Pristanišče ima na razpolago 313 tisoč kvadratnih metrov pokritih skladišč in 144.000 m^ nepokritih skladišč ter celo vrsto silosov s skupno 32.000 tonami kapacitete. Poleg tega razpolaga pristanišče s posebnimi skladišči za 300.000 ton in s predhodnim kontejnerskim terminalom. Razkladanje in natovarjanje ladij se vrši po najsodobnejših metodah, saj je za Rijeko znano, da se njena pristaniška tehnologija lahko meri z drugimi mednarodnimi lukami sveta. Na območju reške luke so tudi naprave za popravita (plavajoča ladjedeni-ca), kjer lahko ladje, ki čakajo na raztovarjanje oziroma nakladanje, izrabijo to priložnost za popravila ladij. Uvozniki, izvozniki in drugi, ki se poslužujejo reškega pristanišča imejo tudi to prednost, da se lahko poslužijo ugodnosti brezcarinske cone. Razvojne možnosti reške luke so sledeče: Za leto 1978 pričakujejo 20 do 27 milijonov ton prometa (brez tekočega blaga) in do konca tega tisočletja računajo, da bodo dosegli 70 milijonov ton prometa. Bodoči terminal jugoslovanskega naftovoda v Omišlju naj bi imel 34 milijonov ton olja na leto. Za vse tiste, ki jih zanima, da bi si ogledali reške pristaniške naprave imajo to možnost v okviru jesenskega izleta, ki ga prireja av-strijsko-jugoslovansko društvo na Jadran, in sicer 26. oktobra letos. Seminar za naše lutkarje v Piranu Letošnjega seminarja za iutkarje v Piranu, ki ga vsako ieto organizira Zveza kuiturnih organizacij odnosno Združenje giedaiiških skupin Siovenije, sta se ietos udeiežiii dve iutkovni skupini koroških Sio-vemcev. Lutkovna skupina SPD ..Bisernica" iz Ceiovca je pod vodstvom iutkovnega režiserja in scenografa Saše Kumpa naštudirata v tem tednu iutkovno igrico Marjana Beiine ..Rokomavhi in Paviiha", medtem ko sta obe skupini Koroške dijaške zveze naštudirati pod mentorstvom mariborskega tutkarja Tineta Varia dve igrici istega avtorja „Voik in koziiči" ter „Užatjeni medvedek". Naši iutkarji so spoznali delo na lutkovnem področju tako teoretično kakor tudi praktično. Teoretična predavanja je v glavnem vodil avtor vseh igric in režiser Marjan Belina, ki nas je seznanil s teoretičnimi osnovami lutkovnega gledališča nasploh. Nadalje nas je seznanjal z režijskim pristopom do lutkovnih tekstov ter z dramaturško razčlembo le-teh. V praktičnih vajah pa smo kot rečeno naštudirali omenjene igrice. Ob študiju smo se seveda podrobno seznanili z vso tehniko gibanja lutke in z zakonitostjo igranja in interpretacije teksta z lutko, ki se seveda od žive igre razlikuje. Sicer bistvene razlike ni, saj je osnova za igro z lutko slej ko prej človek igralec, vizualizacijo kretenj in gibov ter mizanscen-skih premikov pa opravlja namesto igralca (ki je v klasičnih lutkovnih igrah neviden, medtem ko novejše igrice igralca osebno ne skrivajo) lutka. Seveda smo v tem tednu naštudirali v glavnem le besedilo in osnovne mizanscenske premike, kar se bo pa v nadaljnjih vajah pertek-cioniralo. Saj v tako kratkem času ni mogoče igrice naštudirati dokončno, ker večina seminaristov še ni imela lutke nikdar v roki. Treba je veliko naporov, da igralec obvlada kretanje z lutko, predvsem pa z nadglavno lutko, katero drži irgalec vseskozi čez svojo glavo, po domače nekako v poziciji .roke kvišku", tako te kaj kmalu za- čnejo ščegetati .mravljinci" po mišičevju rok, pa tudi križ te nič manj ne boli. Ob takih naporih, saj smo dnevno vadili osem ur in še več, pa tudi sončno vreme ob lepem starem jadranskem mestecu je bito zapeljivo; torej nismo mogli mimo tega, da si ne bi od slane morske vode pustili zmasirati otrple mišice in si zgladiti naše .skrivljene" križe. Marsikateri pa je sploh prvič okusil slano vodo in videl „da ni videl" kje je te slane .juhe" konec. Pri našem delu nas je obiskal tudi predsednik občinske skupščine mesta Piran, ki nam je predstavil dvojezično občino Piran. Iz njegovih izvajanj in v pestri diskusiji smo se prepričali o vzorni ureditvi malega mesteca, predvsem pa kar se tiče dvojezičnosti na tem obalnem področju. Saj imajo na tem področju člani italijanske narodnostne skupnosti vse pravice, od svojega otroškega vrtca, preko osnovnih šol in svoje gimnazije pa do celodnevnega radijskega in televizijskega programa v svojem lastnem italijanskem materinem jeziku. Da ne bi bili enostransko obveščeni, smo obiskali tudi italijansko gimnazijo, kjer smo se v pogovoru z italijansko-govorečimi dijaki v diskusiji prepričali o edinstveni ureditvi manjšinskega vprašanja. Prepričali smo se, da predstavlja italijanska manjšina v Sloveniji dejansko most gospodarstva in kulture med sosednima država- ma. Predsednik občinske skupščine tov. I. Bažec je v diskusiji z našimi seminaristi pokazal, da so na obmorskem slovenskem področju ljudje, tako slovenske kakor tudi italijanske narodnostne skupnosti potanko obveščeni o koroškem problemu. Tov. Bažec se je seminari-stom za povabilo prav iskreno zahvalil in jim zaželel mnogo uspeha pri širjenju slovenske kulturne umetnosti med rrašimi najmlajšimi, ki predstavljajo bodočnost našega slovenskega koroškega življa. V imenu lutkarjev pa se je tako tov. Bažec-u kot tudi vodstvu italijanske gimnazije zahvalil tajnik KKZ Nu-žej Tolmajer. Na pobudo Zveze slovenske mladine občine Piran pa nas je povabila tudi Splošna plovba Piran, ki nam je razkazala orjaško ladjo .BOROVNICA". Ta tovorna ladja, ki pa sprejme tudi dvanajst turističnih potnikov, prevaža tovor v glavnem z jugoslovanskih pristanišč v Južno Afriko in nazaj. Ladjo nam je razkazal sam kapetan ladje, kar je bilo za nas pomorščake-laike povsem enkratno. Zadnji dan pa nos je obiskal član predsedstva za stike z zamejstvom pri ZKOS tov. Martin Zakonjšek, ki si je ogledal sadove enotedenskega truda naših seminaristov. Ta obračun je povsem uspel, saj so lutkarji dokazali, da so v tem kratkem času res dali vse od sebe in tako pokazali vidne uspehe. V zaključnem pogovoru med predstavniki ZKOS in seminaristi smo prišli do zaključka, da je treba delo na lutkovnem področju intenzivirati, sploh pa z doljnoročnim ciljem, da bodo lutkarji v bodočem kulturnem domu morali prevzeti in izpolnjevati lutkovno področje, ki je zahtevno poslanstvo ob vzgajanju naše mladine. Vsem mentorjem in pa seveda organizatorju tega seminarja se tem potom še enkrat iskreno zahvaljujemo za njihovo strokovno pomoč in da so ta seminar sploh omogočili. Od naših mladih lutkarjev pa si želimo, da bi čimprej doštudirali omenjene lutkovne predstave in med mladino začeli opravljati zahtevno poslanstvo, saj za naše najmlajše vse premalo naredimo in je zadnji čas, da se jim intenzivnejše posvetimo. Z veselimi lutkovnimi predstavami jih bomo v prvi vrsti razveselili najbolj in tako v njihovih mladih srcih vzbudili hvaležnost in jih na ta način bodrili z njihovo slovensko materino besedo, za katero so vse prevečkrat prikrajšani. Die Funktionare der stowenischen Or-ganisationen werden mit den Sprengstoff-anschtagen in Verbindung gebracht, doch sie konnen genau sowenig dafur wie die Fuhrer der Sudtiroier fur die dortigen An-schiage verantwort!ich gemacht werden konnen. Schuid an der gegenwartigen Misere in Karnten ist die kteiniiche und unkiuge Minderheitstosung. Man hat den Bogen uberspannt und rechnete nicht mit so einem heftigen Widerstand der S!owenen. Es wird immer vom BeschiuB der drei staatstragenden Parteien gesprochen, be-sonders Landeshauptmann Wagner, dies ist eine irrefuhrung der Uffeniichkeit, denn es gab nur den BeschiuB einer Partei, der FPU, deren Konzept die anderen Parteien ubernommen haben. Beweis: Nach dem ominosen BeschiuB hat die FP eine Son-derausgabe herausgebracht, die durch die Post an die Haushaite gratis zuge-steiit wurde (wie nach einer siegreichen Schiacht). Die FP ruhmt sich darin, daB ihr Konzept von den beiden Parteien ange-nommen wurde. Es soiiten in 12 Gemein-den zweisprachige Ortstafein aufgesteiit werden, die Funktionare der FP haben sie um ein Drittei reduziert. „!n acht Gemein-den wird es zweisprachige Ortstafein ge-ben," schrieb das Biatt kategorisch. Nach Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Št. Jakobu v Rožu vobi no PEVSKi KONCERT ki bo v nedeljo 2. oktobra 1977 ob 19.30 ur! v farnem domu v Št. Jakobu v Rožu. Nastopa moški zbor .Lira " iz Kamnika pod vodstvom dirigenta Sama Vremšaka. Prijatelji lepe pesmi prisrčno vabljeni! der Regierungsverordnung soiite Siowe-nisch in 21 Gemeinden zusatziich zur deutschen Amtssprache verwendet wer-den konnen, die FP hat es auf 14 Gemeinden herabgedruckt. Auch die Gemeinden St. Kanzian und Finkenstein soiiten in die-se Sprachregeiung einbezogen werden. Nach iangem Feiischen, wie auf einem RoBmarkt, hat sich die FP durchgesetzt, die beiden Gemeinden wurden aus der Regeiung herausgenommen. Aiso, nur was die FP bewi!iigte, wurde angenommen. Man fragt sich, die Regierung hat doch ihre Verordnungen auch nicht aus der Luft gegriffen, sondern sich auf Unteria-gen gestutzt. Wenn sie jetzt in aiien Punkten der FP nachgegeben hat, so han-deite sie gegen ihr besseres Wissen. Da das Voikszahiungsergebnis vom 14. Nov. unbrauchbar war, es gab in Wien mehr Stowenen ais in Karnten, haben die Par-teifunktiondre die Zahi der Siowenen mit 10.000 festgetegt. 1970 waren es noch 20.972. Wie wenn es bei einer „reaiisti-schen" Zahiung so eine runde Zah! ge- ben konnte. Die Karntner Landsmannschaft und Mucher kamen auch zum gieichen Ergebnis! Diese wertiose fiktive Zahi einer Privat-zahiung, durch keineriei Recht begrundet, wurde von der Regierung ais Grundiage fur die Durchfuhrungsbestimmungen ge-nommen. Wei! die Siowenen schon auf 10.000 reduziert wurden, hat die FP die Prozent-kiausei auf 25 erhoht, im 3ahre 1970 waren es 25 %. Diese Minderheitsregeiung steht auf wacketigen FuBen, deshaib bemuhen sich die Urheber die Siowenen zur An-nahme zu gewinnen um der Losung ir-gendwie einen iegaien Anstrich zu ge-ben. Der Landeshauptmann reicht die Hand zur Versohnung, es fehit jedoch die Grundiage dazu, denn sie muBten den „DreiparteienbeschtuB" akzeptieren, das sei die Basis, sagte einmai Wagner. FP Siiia war schon scharfer. Er erkiarte, wertn die Stowenen diese Regeiung nicht annehmen, in den Zwanzigerjahren vertoren haben. Aiso „friB Vogei oder stirb", so ieicht geht es woh) nicht mehr, die Zeiten haben sich etwas geandert. Um die Siowenen in MiBkredit zu bringen wird von kommunisti-scher !nfi!tration gesprochen (Wagner). Es ist beinahe so, wenn man sich der Siowenen annimmt, wird einem vorgewor-fen, man hait es mit den Kommunisten. Es ist eine ausgesprochene Zweckpropa-ganda, denn eine poiitische oder weitan-schautiche Gesinnung hat mit einer Minderheitsregeiung nicht das geringste zu tun. Ob eine Losung gut oder schiecht ist, sie trifft in gieicher Weise aiie Angeho-rigen der Voiksgruppe, unbeschadet ihrer uberzeugung. Besonders der Zentraiver-band kommt ins SchuBfetd, vor nicht ianger Zeit waren die Funktionare Mitgiieder der SPU, haben in ihrer Presse bei den Wah-ien fur die SPU agitiert, da waren sie noch keine Kommunisten, jetzt sind sie es piotziich gevvorden, weit sie diese Regeiung, die der S!owenischen Voiksgruppe gegen ihren Witien aufgezwungen wurde, abiehnen. Die SiowenenfOhrer werden ais Extre-misten bezeichnet, weii sie diese Regeiung ais eine Revision des Staatsvertra-ges bezeichnen. Nun, Dr. inzko, bestimmt kein Extremist und zur Zusammenarbeit immer bereit, ist derseiben Meinung. in der Furche schrieb er — nicht nur einmai: „Der Dreiparteieneinigung steht der Standpunkt der Stowenischen Voiksgruppe gegentiber, der iautet: Durch das Voiks-gruppengsetz werden die im Artikei 7 des Staatsvertrages der Minderheit internatio-nai und verfassungsmaBig garantierten Rechte stark eingeengt. Die auf Grund des Votksgruppengesetzes zu eriassenden Verordnungen hinsichtiich der Aufsteiiung zweisprachiger Ortstafein und der Zuias-sung des Siowenischen ais Amtssprache steiien in der jetzigen Fassung eine Revision des Staatsvertrages dar. Mit dieser Verordnung beweise Usterreich eine re-striktive nicht aber eine positive Minder-heitenpptitik," Diese paar zerstreut aufgesteiiten zwei-sprachigen Ortstafein kann man eher ais Attrappen betrachten, die eine sinn-gemaBe Erfuiiung des Staatsvertrages darsteiien soiiten. Diese engherzige und kurzsichtige Minderheitsregeiung ist eine Beiastung fur die Zukunft unseres Landes. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .EDINOST" V ŠKOFIČAH vabi na prosiavo 70. obietnice obstoja v soboto, dne 8. oktobra 1977 ob 19.30 uri pri Schutzu v Škofičah. Sodelujejo; pevska zbora jubilejnega društva pevski zbori in skupine sosednjih prosvetnih društev Po prireditvi bo vesela družabnost. Za ples bo igral priljubljeni ansambel iz Slovenije. Ljubifeiji lepega petja in glasbe prisrčno vabljeni! Od^or IVAN CANKAR 8 Črtice in noveie 1907—1909 PRAVtCA ZA PRAVtCO Takrat se je nisem dotaknil z roko in komaj da sem ji pogleda! v oči. „Rad te imam in nikogar na svetu!" .Še to mi reci, če me imaš tako rad kakor svojo sestro!" .Kakor svojo sestro!" Tako mirno in globoko so sijale name njene oči, kakor da so me izpovedovale. .Zatorej me ne boš žalil, kakor bi ne žalil svoje sestre!" Kaj je bilo? Greh je bi), ki je spal od nekdaj v meni ter ^akal vstajenja... Kar je pač bilo: v tistem trenotku, ob njenih besedah, sem umaknil pogled in izpreletelo me je kakor strah .. . 2e nama je svetila večerna zarja. Tiha in daljna se je razlila nad gorami, lepa kakor sanje; tja sva strmela in čudesna sladkost je polnila srce; nič več ni bilo v njem strahu, ne dvoma, sama ljubezen je še bila in samo trdno zaupanje. Visoko in mirno plameneča luč je odsevala milo na njenih licih, iz njenih oči je sijala kakor iz jezera, na njenih ^ustnicah se je smehljala. Pokazala je z roko v dolino. .Tam doli bova gospodarila nekoč!" „Ali je tudi vrt zraven?" .O, prostran vrt! Glej, vse od hleva pa doti v dolino — *sam vrt; takega nisi še videl; to ni gosposki vrt, ki leži tako pusto na ravnem, glej, ta se vzpenja po rebri, po razglajeni, in če tečeš nizdol med jablanami, se moraš loviti za veje, da se ne prekobatiš!" .Kje so vaše njive?" .Tam so, tam čisto spodaj, vse do potoka, do tistih vrb! Glej — še zdaj so v soncu, kakor da bi vedele, da govoriva o njih! Zdi se mi — dokler bova gledala nanje, ne bodo ugasnile." Še zdaj vidim njeno rjavo, zagorelo roko, ki je kazala v dolino, in njen obraz in večerno zarjo na njem. Bog vedi, morda sem v spominu obžaril tisto uro s svetlejšo lučjo, nego nama je sijala takrat. Ali to bi bilo edinole znamenje, da sem se šele pozneje zavedel vseh sladkosti, ki sem jih nezavedno užival. Toliko je resnično: če je na svetu tista sreča, o kateri sanjajo poetje, sreča brez misli, brez tehtanja in bistrenja, ko človek ne čuti več tal pod nogami in se zlije vse v en sam trenotek: preteklost, sedanjost in prihodnost — če je taka sreča na svetu, sem bil takrat srečen ... Gledal sem za njo, ko je hitela v dolino; za vrtom se je okrenila in me je pozdravljala z roko. Jaz pa sem šel po svoji poti in sem vriskal in prepeval. 111 Pesem je bila, več ne; kratka, milozvočna lirična pesem. Z veseljem in sladkostjo jo posluša človek, posluša, zahvali se v srcu in pozabi; le včasih se še oglasi spomin — tiho, prazniško zvonjenje iz daljave. Zapel sem to pesem mlademu pesniku in takoj je napisal genljivo romanco; hudo se je zmotil — drugačne verze dela življenje! In kakšne rime kuje! Ne briga se nič za pravila — samo si deli svoboščine, igra se z ljudmi, kakor se še noben poet ni igral z besedami. Nekoč, nedelja je bila in že blizu pod jesen, sem se vračal o mraku domov. Zelo dobre volje sem bil — sam ne vem zakaj — ampak spominjam se natanko, da sem žvižgal po stopnicah. V prijetni družbi sem bil, močno vino smo pili in razgovarjali smo se o ženskah in o umetnosti. Nekdo je trdil z vso resnobo, da je v teh dveh besedah — namreč ženska in umetnost — obsežena vsa nevarnost za slovensko mladino in torej tudi za prihodnost slovenskega naroda. Kar se tiče umetnosti (tako je klobasal), nam je že od nekdaj pobrala najboljše moči, pobrala jih ter jih uničila; kdor se med nami ukvarja z umetnostjo, igra klavrno vlogo človeka, ki je šel na severni tečaj z ledom tržit: na svojem zafreč-kanem bogastvu bo zmrznil in nikogar ne bo, ki bi mu bilje prepeval... In o ženskah (tako je še nadalje klobasal) je bolje, da molčimo. Poznam jih dolgo vrsto, ki so v predpasnik zavili svojo prihodnost; razumljivo je, da niso bili najslabši ljudje; ampak krivična usoda jih je bila obdarila s čisto dušo in mehkim srcem ... Tako se je pletla govorica, meni pa je ves tisti večer prepevalo v srcu in naposled sem vstal, zato da bi bil sam. Kajti dan poprej sem doživel nekaj tako prečudno lepega... ampak o tem bom kasneje govoril! Ko stopim v izbo, je na mizi luč, a za mizo sedi Minca v nedeljski obleki. Plane — nato stopi tiha in prestrašena, kakor da sem jo udaril. V prvem hipu je nisem spoznal, zato je bil pač tuj in neprijazen moj pogled; in tudi moj pozdrav je bil tuj in neprijazen. .Odkod ti?" Takrat je temno in vroče zardela in oči so se ji zasolzile. Pogledala me je smehljaje in je stopila korak proti durim. Prijel sem jo za roko. .Ali kam zdaj? Kam? Sedi, Minca, nič ne zameri.. . ampak čemu nisi pisala? Tako sem bil presenečen, da sem te komaj pozdravil. .. Sedi!" Sedla je na zofo. Vznemirjen, skoraj prestrašen sem bil tako hudo, da sem sam čutil, kako so se mi kolena tresla. .Nič veselo me nisi pozdravil, še pogledal me nisi veselo! Ali veš, kaj sem mislila? Da boš planil in da me boš objel okoli vratu, z obema rokama, kakor si takrat storil... Pa še zdaj stojiš tam, kakor da me ne poznaš!" Zares sem stal pred njo, kakor da je ne poznam, in zares sem se ves tresel od čudne vzburjenosti. . . zdaj vem, čemu sem se tresel. Zakaj takrat ni bilo poletje, tam ni bilo jasnega neba, ne dišečega polja, ne bele vasi ob rebri, ne okna, z nageljni zastrtega. Rdeči mak se veselo smeje sredi polja, v soncu; kaj bi rdeči mak v vazi, na polici, v mraku? .. . Zdaj ni imela tiste rdeče rute, ki me je nekoč pozdravila iznad zore- Rdeča pesa je zdravHna rastiina Ob pravilni prehrani varnejša vožnja Na daljša potovanja krenite povsem spočiti in prespani, nikdar $ praznim žeiodcem. Na poti jejte tahko prebavijivo hrano, bogato z vitamini. Ne jejte pretirano, izogibajte se mastnih jedi. Le tako boste ostati res sveži in boste reagirati tako, kakor je potrebno za voznika. Med vožnjo koncentracija večkrat opeša, vendar tega voznik sptoh ne občuti. Vsaki dve uri si zato privoščite desetminutni počitek. Ta čas pa ne presedite v avtomobitu, temveč se sprehodite in nekaj zaužijte. Kosilo in večerja naj bosta po možnosti ob običajni uri. Prazen žetodec deta čtove-ka nervoznega in nepaztjivega. Za vsak obrok si vzemite časa in ne na-datjujte z vožnjo takoj po jedi. Pametneje je, da se prej mato sprehodite. Od pijač so najbotj priporočtjivi sadni sokovi, mteko, jogurt in mineratne vode. Toda ne spijte prevetikih kotičin naenkrat, temveč pijte raje po matem in večkrat. Tudi črna kava in čaj sta priporočtjiva, toda te v zmernih kotičinah. V nobenem primeru pa ne pijte na poti atkohotnih pijač, tudi kozarca piva ne. Ne uživajte tabtet za poživtjanje in kadite zmerno. Dobra babica in dedek delata pri vzgoji čudeže Otro^ /d more/ Jo o&o/Z sedfnegd /et% starost:, nastajajo tewe/;Z njegove kasnejše osebnost:, rast: v nrejen: Jraž:n:. Še /epše je, če :ma o/: se/d j?a&:co a/; JeJ^a. Otro^ namreč vsa&emK Jraž:ns^ema č/ana pr/pZše Jo/očeno častveno jan^c:jo v oJnosa Jo njega. Do tega pr/de ze/o zgoJaj, navaJno prej, ^ot s: m:s/:-mo :n preden pr/Jemo sam: Jo tega spoznanja. Ofro/b /:o to/Z^o /