t	IV	/UMI*
Pbltnina plačana v p&fovirtf	Maribor,	sobota	1	»uni!a	1935	 stev	124
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaton uradnlitva 2440. uprava 2468 Izhaja razen nedelje Ih praznikov vsak dsn »b 10. url / Velja mesečno prejeman • upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom IS Din / Oglas) pe ceniku / Oglaaa	a>
sprejema »udi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Poitnl Čekovni račun St 11.409	77
JUTRA”
Zmaga demokracije
Še pred enim letom so nasprotniki demokracije, ki jih je nekaj povsod, ne samo v državah s takozvanimi avtoritarnimi režimi, napovedovali z vso gotovostjo, da se ruši ta velika pridobitev narodov tudi ria zahodu Evrope in v Ameriki. Prva pride — tako so prerokovali — na vrsto Francija. Sedanja absolutna parlamentarna demokracija se bo polagoma rušila kos za kosom, dokler ne bo boj med skrajno levico (komunisti) in skrajno desnico (fašisti) povzročil podoben razvoj kakor v Italiji in Nemčiji. Franciji bo sledila potem nedvomno tudi Anglija, v Združenih državah Severne Amerike pa itak vlada predsednik Roosevelt že po načelih, ki so v mnogem podobna fašizmu ali celo komunizmu. In res, razni znaki so kazali, da so v vseh treh omenjenih državah na delu podtalne sile, ki se jim skomina po slavi Mussolinija, Hitlerja, Sta-Ijina itd. Lanski krvavi spopadi med komunisti in fašističnimi desničarji v Franciji ter drugod v velikih demokracijah zahoda so bili sltoraj na las podobni dogodkom v Italiji pred Mussolinijem in v Nemčiji pred Hitlerjem.
Toda nadaljnji razvoj je pokazal, da so se moči nasprotnikov demokracije na zahodu močno precenjevale. Nasprotne sile, ki so pripravljene braniti parlamentarno demokracijo, so v ogromni premoči in tako budne, da je bitka diktato-rično navdahnjenih levič-rjev in desničarjev že danes skoraj dokončno izgubljena. Kako ljubosumno brani francoski narod svojo parlamentarno demokracijo, ie pokazal ponovno v debati od preteklega četrtka na petek, ko je F1 a 11 d i n o-v a vlada zahtevala od poslanske zbornice Izredna pooblastila za reševanje finančnih in gospodarskih vprašanj. Kakor so propadle s takimi in podobnimi zahtevami vse dosedanje francoske vlade, tako je propadla tudi Flandinova. Grožnje z razpustom parlamenta so se razkadile v dimu, namesto parlamenta ie morala iti vlada. Dasi pooblastila, ki sta jih zahtevala Flandin in finančni minister Germain-Martin, še nikakor ne bi pomenila rušenje francoske parlamentarne demokracije in bi bila samo kratkotrajna, je vendar francoski parlament smatral to za ogražanje absolutne demokracije in jih ie z veliko večino odklonil. Žrtvoval je rajše naglejšo sanacijo francoskih financ, kakor da bi žrtvoval tudi samo drobec demokratičnega ustroja republike.
V Združenih državah Severne Amerike, kjer sloni demokracija na posebnih »amerikanskih« temeljih, so pa doživela Prizadevanja predsednika Roosevelta nepričakovan udarec z razsodbo vrhovnega ustavnega sodišča, da so vsi ukrepi KRA (National Recovery Acta) nezakoniti. Tudi ti ukrepi niso imeli namena odstraniti parlamentarne demokracije, :,nipak samo po krajši poti doseči neko sanacijo gospodarskih, finančnih ter socialnih razmer v USA, pa ie vendar »stavno sodišče kot čuvar absolutnega sPoštovanja ustavne demokracije izreklo svoj trdi ne. Ta razsodba je zato skoraj cdinstvena v zgodovini demokracij. Roosevelt bo skupaj z vlado, poslansko Gornico in senatom sedaj prisiljen P°-služiti se pri uveljavljanju svojih načrtov Darlainentaroe demokratične poti, ki ga v bodoče obvarovala pred polomi kakršna je bila ta razsodba ustavnega Sodišča. Pa tudi razne volitve v Ameriki, Franciji in Angliji dokazujejo, da si ® demokracija na zahodu žc toliko opo-
M Racionalne unije v Frani
Predsednik poslanske zbornice Fern^nd Bouisson le do uspešnih pogafanjih sestavil davi ob 1a20 novo francosko vlado
PARIZ, 1. junija. Predsednik poslanske zbornice Bouisson je dobil od predsednika republike Lebruna mandat za sestavo vlade nacionalne unije. Njegova prizadevanja so se tekom včerajšnjega dneva gibala v smeri sestave čim širše koalicije. Konferiral je z voditelji vseh parlamentarnih sku pin in jih povabil k sodelovanju. Prvotno je izgledalo, da se Bouissono-va akcija ne bo posrečila, proti večeru pa se je položaj poboljšal. Kon-feriranje se je nato uspešno nadaljevalo in je bila ob 1.20 davi sestavljena sledeča nova vlada:	ministrsko
nand Bouisson, senator; zuna nje ministrstvo Pierre L a v a I; ju-stično ministrstvo George B e r n o t (Marinova skupina); vojno ministrstvo general D e n a i n: mornariško ministrstvo Francois P i e t r i (levičarski republikanec); ministrstvo trgovi-ne L a u r e n t-E y n a c (radikalni levičar); finančno ministrstvo P a I -m a d e (radikalni socialist); prosvetno ministrstvo senator Mario R o u-s t a n (radikal); gradbeno ministrstvo P a g a m o n (radikalni socialist); ministrstvo za kolonije Louis R o 1 1 i n (republikanski centrumo-
jstvo za delo Frossard (socialist); ministrstvo za pokojnine B e r f e t i (radikalni socialist); j>oIjedelsko mini strstvo senator R o y (radikal); zdrav stveno ministrstvo Ernest L a f o n d (neosocialist); ministrstvo pošte in br zojava George Mandel (neodvisen); ministri brez portfeljev senator Joseoh C a i M a u x (radikal), Edu-ard H e r r i o t (radikalni socialist), Louis M a r i n in maršal Petain.
Podtajnik ministrskega predsedstva in notranjega ministrstva C a t a n 3 (radikalni levičar).
predsedstvo in notranje zadeve Fer-lvec Tardieujeve skupine); ministr-
Jaoonci seaaio do severni Kini
JAPONSKI ULTIMATUM KITAJSKI VLADI, KI GA NE MORE SPREJETI.
PEKING, 1. junija. Ker je Japonska nobena kitajska vlada, zaradi tega je kupila Vzhodno kitajsko železnico in gotovo, da bo pričela japonska voj-
tem precej zmanjšala nevarnost s] sovjetske strani in ker so se pogajanja za zbližanjie med Kitajsko in Japonsko razbila, ker je Tokio zahteval neprikrito protektorat nad Kitajsko, so japonski vojaški krogi sedaj sklenili seči po drugi etapi svojih načrtov, ci vsebujejo osvojitev severne Kitajske in obnovitev kitajskega cesarstva sedanjim mandžurskim cesarjem, ci je lutka v njihovih rokah, da dobe t?ko v svoje roke vsaj severni del ogromne Kitajske. Da pripravi teren za te svoje akcije, je Japonska poslala kitajski vladi ultiinatum, v ka-erem grozi, da bo takoj zasedla Peking in Tsientsin, ako Kitajska ne sprejme docela zahtev, ki so navedene v ultimatumu. Ultiinatum bazira na premirju v Tankuju, katerega pogojev, po trditvah Japoncev, Kitajci niso izvršili. Japonska zahteva, da se severni Kitajski ustavi vsaka proti-japonska in protimandžurska propaganda, da se odpuste iz službe vsi kitajski sodniki, ki so blago sodili pro-tijaponske propagandiste in da se razpuste vse nacionalne zveze.
PEKING, 1. junija. Po vesteh iz Dairena je Japonska sklenila razširiti japonsko interesno cono na severnem Kitajskem vse do Rumene reke. Uiti' matum Japonske je očit znak. da smatrajo Japonci sedanji položaj za tako ugoden, da morejo zopet stopiti v akcijo. Kakor se še naknadno izve, zahteva ultimatum umaknitev vseh kitajskih čet v Peking in Tsientsin, ker te čete baje ogražajo dobre odnošaje med Kitajsko in Mandžurijo. Vse kar Japonci zahtevajo, ne more sprejeti
ska v najkrajšem času prodirati proti Pekingu in Tientsinu, da ju zasede. Kitajska vlada je zaradi nove japonske akcije skrajno vznemirjena. Prvi znaki sovražnosti so se pojavili v Hopeju, kjer so japonske čete nenadoma vdrle v hišo kitajskega generalnega guvernerja.
Razdor med zahodnimi velesilami
LONDON, 1. junija. »Times« poročajo iz Rima, da je angleški poslanik inter veniral pri italijanski vladi zaradi napa dov na Edena v listu »Tevere«. Obenem poroča Ust, da se v tistih italijanskih krogih, ki gledajo mirnejše na seda. nji položaj naglasa, kako bi posledice položaja mogle izzvati prekinitev odno-šajev z Italijo. Sedaj prevladuje mnenje, da se vedno bolj razbija skupnost, ki je bila ustvarjena na konferenci v Stresi in se vedno bolj opaža razlika mišljenja med Italijo in Anglijo. Naglasa se, da bi se mogla Italija zaradi j>ostopanja Francije in zlasti Anglije že v najkrajšem času obrniti znova na stran Nemčije. Tako se tolmačijo tudi nekateri pasusi zadnjega Mussolinijevega govora.
Vladna kriza v CSR še ni rešena
PRAGA, 1. junija. Designirani ministrski predsednik Malypetr je nadaljeval včeraj pogajanja z nemškimi krščanskimi socialci za vstop v vlado. Nato je sprejel voditelja češkoslovaške Obrtniške stranke poslanca Najmana. Stranka zahteva zase trgovinsko ministrstvo. Dalje je bil pri njem delegat Slovaške
mogla, da na kakšen poraz absolutno ni več mogoče misliti.
Ofenziva komunistične levice in fašistične desnice proti demokraciji zahoda se je zrušila, odnosno je obstala in ne more več napredovati. To pomeni, da je kriza prestana in jo sen o vesoljni zmagi fašizma ali pa tudi boljševizma splaval po vodi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dejal po nedavnih češkoslovaških volitvah, da je demokracija z njimi dokončno rešena. V prihodnjih letih do novih jao&tev bodo avtoritarni re-
žimi izgubili še zadnji čar, ki, jim ga ie dajala njihova novost. Imel je prav. V treh, štirih letih se bo nedvomno izkazalo, da je bilo vse to le bolezen, ki se je polotila po svetovni vojni in ■povojnih krizah zbeganega človeštva. Avtoritarni režimi so injekcije, ki pomenijo le hipno ozdravljenje, po katerem se bolezen povrne v še ostrejši obliki, demokracija pa pomeni normalno, četudi j>o-časno, zato pa tem bolj trajno doseženo zdravje.	.	„	—r.
ljudske stranke. Agrarni »Venkov« poroča, da se bodo v vladi izvršile le majhne spremembe. Ni izključeno, da se bo za Nemce ustanovilo j>osebno ministrstvo brez portfelja. Popolnoma napačne in neutemeljene pa so vesti, po katerih naj bi nemška Sudetska stranka vstopila v vlado. Položaj je tak, da razširjenje vladne večine ni potrebno, ker razpolaga sedanja koalicija z zadostno večino. Med pogajanji je predlagal voditelj narodnih socialistov senator Klofač, naj bi se zaradi razbremenitve ministrov Imenovali državni podtajniki. Predlog le bil sprejet, imenovanje pa se bo izvršilo kesneje in postopoma.
PLEBISCIT O MONARHIJI V GRČIJI.
ATENE, 1. junija. Vojni minister general Kondilis je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je razpravljal tudi o vprašanju restavracije monarhije v Grčiji. General je dejal, da se sr'’ ija ustava spremeni, v novi ustavi bo pa določen plebiscit o vprašanju republike ali monarhije. Ako se večina izjavi za monarhijo, bo vlada takoj poklicala nazaj na prestol bivšega kralja Jurija.
SPORI MED LITVO IN NEMČIJOi
KAUNAS, 1. junija. Oblastva v Tilsitu so zadržala celo vrsto vlačilcev, ki so pluli po Njemenu v Kaunas. En vlačilec so tudi zaplenile. Litavski konzul v Tilsitu je dobil nalog, da protestira pri nemških oblastvih zaradi zaplenitve vlačilca. Litavska vlad- je pa tudi uradno protestirala pri nemški vladi zaradi omemv nega postopanja.
NOV HLAD S SEVERA.
DUNAJ, t. junija. Predvčerajšnjim in včeraj so bile po vsej Avstriji nevihte z dežjem. Soparno vzdušje se je pa umeknilo hladu, ki so ga povzročili mrzli zračni tokovi, ki so pričeli prodirati s severa proti jugu. Temperatura je pričela naglo padati in je zlasti danes zelo nizka. Danes je mrzlo vreme zajelo že vso državo. Pričakuje se Še nadaljnji padec temperature in novo deževno vreme. Vendar se pričakuje, da bo v enem ali dveh dneh temperatura zopet porasla in se bo vreme izboljšalo.
STRAŠNA POTRESNA KATASTROFA*
LONDON, 1. junija. V Beludžistanu v severozahodni ludiji je divjal predvčerajšnjim in včeraj strahovit potres, ki je porušil cela mesta in druga selišča in je pri lem bilo ubitih več stotisoč ljudi. Pd dosedanjih vesteh sodeč je to največja noifcsna katastrofa zadmefia časa.
Dnevne vesti
Drzen roparski napad sredi mesta
PRI BELEM DNEVU JE VLOMILEC SERDAROVIC VLOMIL V HOMBEKO-VO STANOVANJE. — BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Z VLOMILCEM. — PRE-GNANEGA SO GA OBKOLILI LJUDJE IN STRAŽNIKI.
Mariborska kriminalna kronika je včeraj zopet obogatela za izredno drzen primer vloma in napada pri belem dnevu, ki je bil izvršen na amerikanski način, toda z evropskimi posledicami. Kmalu po 12. uri je vdrl v Hombekovo stanovanje v Vetrinjski ulici neznan moški, si nabasal žepe z zlatnino in srebrnino, pobil na tla lastnico in njej na pomoč prihitelega brata ter z bogatim plenom, ki je bil vreden okrog 10.000 Dir., pobegnil na ulico, kjer so ga obkolili ljudje in poklicali stražnike, da so ga prijeli.
**
tf
V znamenju križa
Ko se je včeraj kmalu po 12. uri odstranila iz spalnice svojega stanovanja v Vetrinjski ulici st. 30 zasebnica Eleono-ra Hombekova, ni slutila, da sfc je med tem splazil v sobo moški, ki se ie polastil njene zlatnine in srebrnine. Tiho, kakor duh, se je splazil v notranjost njenega stanovanja, pobrskal naglo razne predale in si nabasal v žepe razne zlate verižice, zapestnice, prstane, uhane in drugo zlatnino in srebrnino, ki jo je našel v škatlji. Vlomilec je bil najbtže prepričan, da se lastnica ne bo vrnila tako hitro. Presenečen pa je bil v naslednjem trenutku, ko je opazil, da se je pojavila na vratih spalnice. Kot zver je planil nanjo, jo zagrabil za goltanec ter jo pri-
čel tolči s pestjo po glavi. Ker se Hombekova ni takoj onesvestila pod njegovimi udarci, jo je s silo potisnil v drugo sobo in vrgel na tla, da je bolestno kriknila. Ropot v sobi in njen krik je slišal njen brat, ki ji je takoj prihitel na pomoč. Vlomilec pa se je lotil tudi njega in ga skušal pobiti z udarci svojih rok na tla, kar pa se m., ni posrečilo. Ker je napadalec uvidel, da je v veliki nevarnosti za svoje življenje, je kakor strela švignil iz stanovanja v prvem nadstropju preko stopnic na ulico.
I-mel pa je nepričakovano smolo. Pod stanovanjem se je pred vežnimi vrati na ulici zbralo že precej ljudi, ki so slišali
Matineje ZKD
k’.:-ati na pomoč brata Hombekove. Ljudje so vlomilca obkolili in ga zadržali toliko časa, da so prihiteli stražniki, ki so ga takoj zvezali in odgnali na policijo. Na policiji so spoznali v drznem vlomilcu 38-letnega brezposelnega natakarja Tiaj-dorina Serdanoviča iz * ’:i!uke. Pri zaslišanju je priznal, da se je pred kratkim priklatil v Maribor. Pri njemu so našli vso ukradeno zlatnino in srebrnino ter še razne druge dragocene predmete, ki jih je ukradel kje drugje. Po zaslišanju so ga daktiloskopirali in fotografirali. Izročen bo sodišču.
Občni zbor Ljudske univerze
počiva. Pridno sodeluje pri Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru kot predsednik nadzorstva. Vse svoje moči
posveča tudi Društvu drž. upokojencev, kjer vodi tajništvo.
G. Ogorelec je s svojo skrbnostjo res očetovsko vzgojil vse svoje otroke. Mirko je ravnatelj pletarne v Ptuju, Ivo je veterinarski kapetan v Varaždinu, Vilko je art. kapetan v Valjevu, Hinko je šofer v Zagrebu. Ar.ica je žena Jožefa Gorupa, vodje magistr. pisarne v Mnriboru in Marica je učiteljica v Gornji Radgoni. — Uspehi njegovega dela naj bodo vzor mlademu učiteljskemu pokoljenju, njemu pa v ponos in zadoščenje! Naše iskrene čestitke!
Jubilej odličnega mariborskega restavratorja
Danes slavi srebrni jubilej uspešnega in plodonosnega samostojnega restavra-terskega delovanja ugledni mariborski restavrater g. Grga B a s 1 e t i č. Pestra je bila ta njegova življenska in delovna pot v teku teh 25 let, da se je v težki dobi s priznano strokovno usposobljenostjo, bogatimi izkušnjami, ljubez-
v Gralskem kinu
nivo postrežljivostjo in redkim darom gostinske iniciative vzpel do priznanega strokovnjaka v svoji stroki, la njegova pot se je pričela v Dalmaciji in 1 rstu, kjer je bil zaposlen kot natakar pri »Balkanu«, ga vodila naprej do Pulja, kjer je deset let. in sicer od 1. junija 1910 do 10. junija 1920 vodil kavarno in restavracijo tamošnjega Narodnega doma in tako
LEPI USPEHI
Pretekli torek je imela mariborska Ljudska univerza v svoji dvorani letošnji redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil njen požrtvovalni predsednik g. inž. Kukovec. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov in prijateljev Ljudske univerze. V svojem poročilu je predsednik inž. Kukovec pregledno orisal delo v pretekli poslovni dobi in se posebej toplo zahvalil banski upravi, mestni občini mariborski, ženskemu društvu, Francoskemu krožku in dnevnemu tisku za izdatno pomoč pri izpolnjevanju zadane naloge. Nadalje je omenil v svojem poročilu, da je Ljudska univerza priredila v pretekli sezoni 48 predavanj, na katerih je predavalo 8 domačih in 38 tujih predavateljev. Povoljna pa je bila tu-d-i finančna plat univerze in je odbor s prejemki kril vse izdatke.
h skrbno sestavljenega poročila tajnika prof. Ivana K o s a pa posnemamo, da je poslušalo predavanja v pretekli sezoni skupno 9579 poslušalcev, povprečno 200 na večer. Po razrešnici odborov, ki je bila soglasno sprejeta, so bile volitve, pri katerih je bil na predlog upokojenega šolskega nadzornika Senkoviča ponovno izvoljen za predsednika inž. Kukovec, za podpredsednika pa prelat dr. Kovači č, za tajnika prof. Vošter, za drugega tajnika strokovni učitelj Šumljak, v od-
NAŠE ZASLUŽNE KULTURNE INSTITUCIJE.
bor pa: upokojeni minister dr. Kukovec, ga. Maistrova, prof. Druzovič, upokojeni šolski nadzornik Senkovič, prof. dr. Do-
HciniT. Ir. Valter malinam
špecijalist za oto-rhmo-larjmgologijo,
je otvoril svojo prakso v Mariboru, Kopališka itlica štev. 4/L nadstr.
(v novem poslopju poleg Scherbaum-ovega mlina).
2416 Or d. '/j 10. do 11. in 7;3. do 4.' ure
OKROŽNI ZLET
NA PRAGERSKEM
v nedello, dne 2. junija 1935
800 nastopajočih — Po nastopu veliko narodno slavje — Igrala bo sokolska godba iz Središča — Ugodne železniške zveze
lar, prof. Alekšič, upravnik kaznilnice Vrabl in strokovni učitelj Koprivc, za revizorja pa sta bila izvoljena upokojeni šolski inšpektor dr. Poljanec in ddvetnik dr. Rapotec.
Pri raznoterostih se je oglasilo k besedi več govornikov in je bilo po stvarni debati sprejetih več predlogov, ki bodo koristili univerzi pri njenem bodočem kulturnem udejstvovanju. Končno se jc še ponovno izvoljeni predsednik inž. Kukovec še enkrat zahvalil blagajničarki gdč. Ažmanov! za njeno nadvse skrbno in vestno blagajnikovanje ter ji v znak priznanja izročil lepo diplomo.
Anton Ogorelec sedemdesetletnik
Te dni slavi v krogu svoje družine v Mariboru 70-letnico svojega življenja g. Anton Ogorelec, nadučitelj v pokoju. Rodil se je v Pišecah pri Brežicah kot sin malega kmeta. Po končani osnovni in meščanski šoli v Krškem in učiteljišču v Mariboru je pričel trnjevo pot slovenskega učitelja. Služboval je v Teharjih, Vnrbergu, Ptuju, dokler ni prevzel mesta nadučitelja na trorazrednici pri Sv. Barbari v Halozah.
Težko je na kratko opisati njegovo plodonosno delo v tem kraju naših revnih Haloz. Tekom 23 let svojega službovanja je neutrudljivo skrbel za procvit kraja m za prosveto prebivalstva. Ustanovil je bralno društvo s tamburaškim in pevskim zborom, podporno ^ruštvo za revno učence, posojilnico z vinarskim oddelkom, ki je pred vojno krasno nspe-
jem prostem času učil pletarstva, da je dosegel ustanovitev pletarske šole, ki s» je ob prevratu preselila v Strnišče in od tam pa v Ptuj. Gradil in trasiral je okrajne ceste v kraju in drugod, dvignil svojo šolo iz trorazrednice v sedemrazrednico s paralelko, dogradil novo šolsko poslopje, ki je še danes eno najlepših v ptujskem srezu, pripravljal je tudi ustanovitev sokolskega društva, kar pa mu je preprečila svetovna vojna. Njegov šolski vrt je bil vedno vzor drugim. Opravljal je dolga leta posle nadzornika za šolske vrtove. Uvedel je kmetijsko-nadaljevalni pouk v šoli. Pri vsem tem delu je pa našel še časa za stanovsko organizacijo. Bil je več let odbornik in predsednik ptujskega učiteljskega društva. Udejstvoval se je v protialkoholnem pokretu, pisal strokovne Članke in brošure itd.
Prebivalci Haloz se ga vedno s hvaležnostjo spominjajo, saj ga je občina Gruškovac izvolila za svojega častnega
val, podružnico CMD, sam se ie v smo- [člana. Tudi sedaj, ko živi v pokoju, ne
pričel samostojno restavratersko delo. Kot nacionalno zaveden človek ni mogel radi hudega pritiska več tukaj vzdržati. Prišel je v Jugoslavijo, do leta 1924. je bil v Karlovcu, od 1924. do 1928. pa je s priznano veščino vodil znani restavraciji »Central« in »Janje«. Prevzel je kopališčno restavracijo v Krapinskih toplicah, kjer je ostal do leta 1933., ko je prišel v Maribor, kjer je prevzel Grajsko klet in restavracijo na Mariborskem otoku. Kot odličnemu predstavniku našega gostinstva in nacionalno zavednemu meščanu mu želimo kar najlepših uspehov, priznanja ter blagodejnega uspevanja do zlatega jubileja!
t Alojzija Golobova
V Čopovi ulici je umrla v starosti 60 let žena upokojenega železniškega uradnika ga. Alojzija Golobova, rojena Sternova. Pokojnica je bila zaradi svojega dobrega srca silno priljubljena, zlasti pa je rada pomagala siromakom. Blago ženo bodo pokopali jutri popoldne ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naše uredništvo izreka globoko sožalje vsem žalujočim preostalim, zlasti pa stanovskemu tovarišu, uredniku »Ma-riborer Zeitung« g. Frideriku Golobu, ki je izgubil s pokojnico svojo zlato mate".
Resolucija na današnjem živilskem trgu
Maribor in njegove gospodinje ter kuharice so doživele v današnjih jutranjih urah svojevrstno senzacijo. Iz vseh koncev prostornega Glavnega trga so vreli proti spomeniku prodajalci in prodajalke
med silnim vriščem in krikom. Našim gospodinjam je bilo takoj jasno, saj se je že nekaj dni šušljalo, da se bo na trgu nekaj zgodilo, za kaj gre. Mestni in okoliški prodajalci ter prodajalke zelenjave in sočivja so solidarno navalili na vrtnarje iz Varaždina, jim prekucnili mize in razmetali vse blago po tleli, še preden je mogla poseči vmes policija, ki je bila prav tako o napadu že obveščena in zanj pripravljena. Le s težavo se je posrečilo policiji poloviti moške, ki so razmetavali kupe salate in druge zelenjave ter razgnati razjarjene ženske, ki so se obmetavale s salato kakor pozimi otroci s snežnimi kepami. Žalosten je bil pogled na to zeleno bojišče. Policija je 12 moških aretirala in jih dopoldne zaslišala. Ženskam pa je prizanesla. Mariborski in okoliški vrtnarji že delj časa bijejo brezuspešno boj proti vrtnarjem iz Varaždina, ki prevažajo ob tržnih dnevih na avtomobilih ogromne množine zelenjava na mariborski trg. Našim gospodinjam in kuharicam so se varaždinski vrtnarji priljubili zaradi tega, ker prodajajo svoje blago nekoliko cenejše ko naši domači vrtnarji. Današnja revolucija pa je vzbudila med mariborskimi gospodinjami precejšnje ogorčenje.
v soboto m Rf edeljo
Huda nesreča pri podiranju drevja
Posestniški sin Oskar Harinski iz Sp. Poljčan se je v retek, kot to že večkrat, odpravil v gozd podirat drevje. Bil je takega dela vajen ato ni nihče, najmanj pa sam, pričakoval, da bi bilo to zanj usodno. Pa se je pripetila povsem nepričakovana nesreča, ki bo od mladega in delavnega fanta bržčas terjala nogo. Ko so podirali košato bukev, ga ie ta oplazila, zgrabila in ga pokopala pod se, tako da so Harinskega le s težavo P<> nesreči potegnili izpod nje. Pretrpel je hude bolečine in zadobil težke poškodbe. Zlasti mu je^ razmrcvarilo levo nogo, k-mu jo bodo morali najbrže odrezati, saj ie zlomljena kar na treh mestih. Ponesrečenca so takoj, ko mu je banovinski zdravnik dr. Hronovsky nudil prvo pomoč, prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. . r.ico.
ure,
na obroke, da urar IGNAC JAN v uradu
Recipročno potovanje na Dunaj
V dneh od 15. do 19. junija priredi društvo »PUTNIK« s posebnim vlakom veliko potovanje na Dunaj. Odhod posebnega vlaka bo iz Maribora dne 15. junija ob 3.45 s prihodom na Dunaj isti dan ob 9.15. Odhod z Dunaja 18. junija ob 8.15-Priredile se bodo ekskurzije na Kobenz* z avtokarom za 40 Din, v Wiener-Wald' Heiligenkreutz, Baden za 95 Din in na planino Rax z avtokarom in žično železnico za 270 Din. Zaradi raznih izletov, ki jih bodo prirejali Avstrijci letos na na* Jadran in k nam, smo dolžni v svrho re-ciprocitete napram Avstriji prirediti izlet in prosimo cenj. občinstvo, da s« odzove v čim večjem številu. Izletni*1 bodo potovali z rednim ali kolektivni'11 potnim listom in ni potrebno potrdilo 0 plačanih davkih. Cene potovanja iz Ma* ribora znašajo: brzovlak tour-retour N* razred 290 Din, III. razred 220 Din. Vse natančnejše informacije, prospekte, Prl' jave najkasneje do 3. junija opoldne’ preskrba viz, valut po najugodnejši' dnevnih tečajih itd. pri »Putniku* Maribor, tel. 21-22 in »P u t n 1 k u« Celje, tel. 119.
Vsem, ki se Interesirajo za recipročno potovanje na Dunaj, vljudno sporočam0-da so prispel: prospekti s točnim Pr(’ gramom in navodili, katere lahko do pri »Putniku« Maribor, Aleksandrov.
cesta 35.
NAŠIM NAROČNIKOM! Včerajšn!1 številki »Večernika« smo priložili P01 . nlce za vse zunanje naročnike, ki !nl naročnina potekla. Prosimo Sili, “V0j blagovolijo zaradi reda nakazati prve dni v juniju. Vse one naročni > ^ imajo morebitni zaostanek, pa Pr° ^ da tudi tega poravnajo, da si s ‘f*” va gotovljo redno dostavo »V eč črnika«.
_______________K8NO ___________________
MRSnMMnSS
Danes, sobota premiera
»Volga v plamenu"
V nemškem jeziku. V glavni vlogi Inkišmov.
Pride .Kontrolor ?“
Pri večernih predstavah razen lilma m zvočnega tednika, popolnoma nov variete-spored.
Kino Union. Danes velemteresantno delo »Jz dnevnika zdravnice« z umetnico Herto Tliiele, po manuskriptu i hee
v.	Marbou._____________________________
Iz sodne službe. Pri okrajnem sodišču v Kozjem je postavljen za kanclista Josip Šribar. V višjo položajno skupino pa sta napredovala zvaničnika Ludvik Bergant pri okrožnem sodišču v Mariboru in Anton Ariš pri okrajnem sodišču v Marenbergu.
Rojstva in poroke. V preteklem tednu le bilo v Mariboru rojenih 15 otrok, od teh 6 fantov in 9 punčk. Zakonsko zvestobo pa so si obljubili: klobučarški mojster Ivan Kvas in zasebnica Amalija Po-tiskova poljski delavec Avgust Deutsch-iban in viničarjeva hčerka Marija Po-stružnikova, kovač Aleksander Nabergoj Ur posestniška hčerka Terezija Kokoljema, posestniški sin Karl Potočnik in mtto-Va Marija Javornikova, preglednik Friderik Škof in šivilja Anica Ramšakova ter mesar Štefan Havnik in gostilničarjeva hčerka Marija Petrunova. Bilo srečno!
Nov odbor Društva privatnih nameščencev. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru si je na zadnjem občnem zboru izvolilo nov odbor, ki sc je na zadnji odborov! seji konstituiral tako-le: predsednik Tomo Trop, Podpredsednik Albin Ambrožič, tajni« Rado Leban, blagajnik Janko .Tenko; odborniki: Franjo Miklavič, Zlatko Vuga, Vida Zabavnikova, Ferdo Pihler, Slavko Reja, dr. Fran Vatovec, inž. Petriček in itiž. Prebevšek. Tudi se je na seji osnoval propagandni odsek, v katerega so
strstvo je uvedlo angleški jezik kot obvezen predmet na naših srednjih šolah od tretjega razreda dalje. Učenci bodo imeli prosto izbiro med nemščino, ki je bila že obvezna in angleščino. Ker pa v naši državi primanjkuje diplomiranih profesorjev angleškega jezika, se bo z novim šolskim letom poučevala angleščina poleg nemščine kot obvezni učni predmet le na srednjih šolah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
V mestu Mariboru in okolici se je zadnje čase razpaslo krošnjarenje z manu-fakturnim blagom v toliki meri, da je bila obrtna oblast prisiljena zaradi zajezitve zagroziti z najstrožjimi kaznimi. Neglede na to, da je krošnjarenje v Mariboru in okolici kot obmejnih srezih strogo prepovedano, se cesto dogaja, da je prebivalstvo v mnogih dokazanih primerih plačalo za manj vredno robo krošnjarju mnogo več, kot bi bilo stalo kupca mnogo boljše blago v katerikoli mariborski trgovini. Opozarjamo občinstvo, da v izogib neprijetnosti ne naseda prodajalcem te vrste, t. j. krošnjarjem, temveč dosledno odklanja njih blago ter prosimo, da jih po možnosti izroči najbližji varnostni oblasti.
»Služben! list« dravske banovine objavlja v letošnji 42. številki: Razne pravilnike o opravljanju izpitov nastavljen-cev pri kazenskih zavodih in nastavljen-cev pri davčnih uradih. Spremembe v pravilniku o odpravljanju lekarnarskega državnega izpita, objave telefonskega prometa in razne objave banske uprave ter objave iz »Službenih Novin«.
Narodni tabor ob meji. Na binkoštno nedeljo bo pri Sv. Duhu na Ostrem .vrhu velik narodni tabor, ki se ga bodo udeležila tudi vsa mariborska nacionalna in narodnoobrambna društva. Ob 9. uri dopoldne bodo pozdravni govori, ob 10. uri pa maša, pri kateri bo sodelovala godba »Drave« in pevski zbor »Drave«. Po maši bo koncert tamburaškega zbora glasbenega društva »Drave« in obdarovanje obmejnih siromašnih otrok. Popoldne ob
č e r n i k« jutra __________________________
J B3M^3BE-Wa^žg||i|llllllW iBHIMMiilllilll lllllli MMHiriBTIliirB—■
2. uri pa bo nastopil propagandni odsek Narodne obrane iz Studencev z igrokazi na prostem ob sodelovanju »Drave«. Po nastopu pa se bo razvila na prostem prosta narodna zabava, pri kateri bo igrala godba, tamburaški zbor in bodo prepevali pevski zbori. Udeležbo so obljubili tudi Slovenci, ki žive še onstran meje. Ponovno pozivamo vsa mariborska društva, naj na ta dan prirede izlete k Sv. Duhu. Letošnji tabor ne sme zaostati za lanskim pri Sv. Križu, če bo na binkoštno nedeljo slabo vreme, bo narodni tabor v nedeljo 16. t. m. Parola nacionalno zavednih Mariborčanov mora biti: »Vsi na tabor na našo mejo!«
Binkoštno potovanje na Oplenac in v Beograd. Društvo »P u t n i k« priredi za binkoštne praznike skupinsko potovanje na Oplenac. Odhod iz Maribora v soboto 8. junija ob 17.58 uri, prihod v Beograd v nedeljo ob 6.40 uri, odhod iz Beograda ob 8.2C' uri, prihod v Mladenovac ob 10. uri, odhod iz Mladenovca ob 18.30 uri, prihod v Beograd ob 20. uri. Prenočevanje v Beogradu. V ponedeljek ogled mesta. Povratek iz Beograda ob 23.10 uri, s prihodom v Maribor ob 11.14 uri. V ožn ja Mari bo r—Mladenovac—Oplenac in nazaj brzovlak, stane II. razred 330 Din, III. razred 230 Din. Ker je število potnikov omejeno, prosimo vse interesente, da se čim prej prijavijo pri »Pučniku« Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. »Putnik« Celje, Aleksandrov trg, telefon 119, »Putnik« Št. Ilj in »Putnik« Gornja Radgona.
Z avtokarom v Logarsko dolino. Odhod 9. junija zjutraj, povratek 10. junija zvečer. Cena tour-retour Din 85.—. Prijave sprejema trafika Geč & Gnus.
Člani kolesarskega društva tekstilnih delavcev v Mariboru se pozivajo, da se udeleže izleta v gostilni Tomše v Pekrah ob 15. uri. Ob slabem vremenu se preloži.
Gasilska zahvala. Ob priliki mojega 45-letnega delovanja v prid gasilstva sem prejel toliko čestitk, da mi je nemogoče
nabavo gasilskega orodja, vabi gasilska četa na Pesnici vsa društva in cenj. občinstvo, da z njeno udeležbo podpre uspešni razvoj naše človekoljubne ustanove. V primeru slabega vremena se preloži veselica na 10. junija 1935. Avtobusi vozijo od .15. ure dalje z Glavnega trga in glavnega kolodvora.
K gasilski veselici na Pesnici vozijo jutri avtobusi od 15. ure dalje z Glavnega trga in glavnega kolodvora.
Občinski odbor Rdečega križa Krčevina—Košaki priredi v nedeljo 2. junija ob 15. uri v gostilni J. K c k e c na Meljskem hribu ljudsko veselico s petjem »L u n e«, godbo in plesom ter kegljanjem za dobitke. Vstopnina 3 Din. Čisti dobiček za uboge šolarje v Krčevini. Kegljanje se prične že v soboto popoldne. Na udeležbo vabi odbor.
Din 6000! Na tomboli JS v Mariboru v nedeljo 2. junija 1935 ob 15. uri na Trgu svobode je mogoče zadeti 6000 Din v gotovini ter še 9 ostalih prekrasnih tombol, 20 desetork, 25 petork, 30 četvork, 500 tern in amb. Razstava dobitkov v palači Banovinske hranilnice. Tablice po 2.50 Din.
Restavracija »Trije ribniki«, odojčki, piške, narezki, domača vina, Tscheligi-jevo pivo. Se priporoča L. J. Kliček.
Mras, Studenci, otvoritev vrta jutri v nedeljo. Godba »Drava«.
V nedeljo vrtni koncert v gostilni We-ber, Pobrežje.
Cigansko godbo in nov kabaretni spored nudi »Velika kavarna«. V nedeljo popoldanska predstava.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom.
Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. V ponedeljek 3. t. m. pa bosta imeli nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »Pri angelu varuhu« na Aleksandrovi ce-
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota 1. junija ob 20. uri: »Trafika«. V korist Združenja gledaliških --d-cev. Bloki ne veljajo.
Nedelja, 2. junija: Zaprto.
Ponedeljek, 3. junija: Zaprto.
Torek, 4. junija ob 20. uri: »Trafika«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Bloki ne veljajo. Zaključek sezone. Dve predstavi v korist »Združenja gledaliških igralcev« bosta drevi v soboto,
1.	junija ter v torek, 4. junija, Uprizore učinkovito in izredno zabavno veseloigro »Trafika«, ki je ob koncu letošnje sezone naletela pri občinstvu na prav topel sprejem ter vsestransko ugaja. Čisti dobiček teh predstav je namenjen igralski stanovski organizaciji, zato obiščite uprizoritvi v čim obilnejšem številu! Bloki ne veljajo.
Poravnajte zapadle obroke! Z včerajšnjo predstavo Hoffmannovih pripovedk« je bila sezona za abonente ter za lastnike blokov zaključena. Zato naproša gledališka uprava vse one, ki so s plačevanjem mesečnih obrokov v zaostanku, da jih izvolijo čim prej poravnati, ker mora blagajna urediti svoj sezonski obračun.
Rezervirajte vstopnice za gostovanji ljubljanske drame takoj! Mariborska gledališka uprava je predložila ljubljanski kot datum gostovanj 5. in 6. junij. Ker ie treba nujno vedeti vnaprej, če se lahko računa na ti gostovanji, prosimo vse interesente, da rezervirajo vstopnice takoj! Ljubljanska drama namerava prvi večer uprizoriti Linhartovo znano komedijo »Matiček se ženi« v režiji dr. Br. Gavelle ter drugi večer Z\veigovo tragikomedijo »Siromakovo jagnje« v režiji Br. Krefta. V teh dveh igrah nastopijo prve moči ljubljanske drame, kakor: Ša-ričeva, Nablocka, Mira Danilova, V. Juvanova, Levar, M. Skrbinšek, Kralj, Debevec, Sancin, Cesar, Gregorin, Jerman itd.
bili izvoljeni: dr. Fran Vatovec, Slavko Reja in Ferdo Pihler.
Zlat jubilej mariborskih komisijonarjev!
Z modrordečimi kapami hodijo po Mariboru. Kdo jih ne pozna — naših modro-rdečih? Posebno grupo tvorijo prtljažni nosači, ki čakajo v plavi uniformi na kolodvoru in so pri vsakem vlaku na uslugo domačim in tujim potnikom. Pred kolodvorom je druga skupina »Zavida komisijonarjev v Mariboru«. Pred »Orlom« stojijo, v črnih uniformah sodelujejo pri pogrebnih svečanostih v mestu in na deželi. 50 let obstoja ta njihov zavod. Jubilej trdega dela in lepih stanovskih uspehov! Iskreno čestitamo!
Zaključek samarijanskega tečaja zavarovancev OUZD. Pred izpraševalno komisijo, sestoječo iz šefa tečaja g. dr. Rudolfa Lovreca, zdravnika splošne 1'->1-nišnice g. V e 1 k er-ja in upravitelja ekspoziture OUZD so v nedeljo, dne 26. maja 1935 delali zaključne izpite samarija ni-zavarovanci OUZD. Ta slovesen treno-tek je v imenu Rdečega križa in OUZD pozdravil v kratkem nagovoru upravitelj ekspoziture urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, ki se je za požrtvovalnost in trud zahvalil predvsem vodji tečaja g. dr. Lovrecu, nadalje g. dr. Vel-kerju in ge. dr. Anki Žnideršičevi.
Sprejemni izpit za I. razred realne gimnazije se bo vršil 1. julija. Učenci, rojeni 1922, 1923, 1924, 1925 se prijavijo do 25. junija s prošnjo, kolkovano s 5 Din, in ji priložijo rojstni list ter spričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole. Za pismeni izpit iz slovenskega jezika pišejo učenci narek; ustni izpit: lepo in gladko čitanje, obnova prečitanega, vrste besed, razčlenjenje prostega stavka, deklamacija poljubne pesmi. Za ustni izpit iz matematike: pisanje števil do milijon, štirje računski načini s celimi številki v kraktičnih nalogah, meterska in denarna mera, gladko znanje naštevan-ke. računanje z mnogoimenskimi števili.
Izbira angleškega ali nemškega jezika na naših srednjih šolah. Prosvetno mini-
Daril© za birmo samo M. lioeiievem sinu
. V.V-VCLVv..v.--; j %RvRV ■. 'Jg'
‘.T-j ’	‘ ■**, • ‘ •vi/i (f '\š. . v • •
\-y. . T-bfekR'//V/, Tv/ /-^H.
žepne ure od Din 38*> napre zapestne ure od Din "sO*- napre;
BiasalnlšKa cena tudi pri plaCiiu na obroki
zahvaliti se vsakemu posebej. Zlasti se zahvaljujem upravi gasilske župe Maribor desni breg in gasilski četi v Studencih za lepo počastitev, katere ne bom nikdar pozabil. Vsem svojim tovarišem in prijateljem kličem gasilski »Pomozi Bog!« — Franc Kaiser, posestnik, ustanovitelj in bivši predsednik gasilske čete v Pekrah pri Mariboru.
Zahvala Ruske Matice. Ruska Matica v Mariboru se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem oblastem, društvom in vsem, ki so s svojo ljubeznivostjo pripomogli k tako lepemu uspehu prvega ruskega večera v Mariboru. Obenem prosi vse za še nadaljnjo tal prisrčno naklonjenost tudi za v bodoče.
Čevljarji, pozor! Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru priredi za svoje člane in pomočnike prikrojevalni tečaj. Prijave za udeležbo se sprejemajo najpozneje do 5. junija 1.1. pri predsedniku, Slomškov trg 12.
V nedeljo 2. junija 1935 od 11. do 12. ure priredi godba »Drava« svečan olimpijski koncert v Mestnem parku (v primeru lepega vremena).
Krajevni šolski odbor v Krčevini pri Mariboru razpisuje najnižjo ponudbo za 80 kubičnih metrov suhih, lepih bukovih drv; dobava junija—julija.
Veselico in koncert priredi pevsko društvo »Poštni rog« dne 2. junija v gostilni g. Renčlia na Pobrežju ob vsakem vremenu. Začetek ob 16. uri. Sodeluje poštna godba. Odbor.
Družabni večer priredi pevski odsek »Drave« drevi ob 20. uri v gostilni Grmek, Studenci. Godba, ples, petje.
Prostovoljna gasilska četa Pesnica priredi v nedeljo 2. junija na vrtu gostilne pri kolodvoru ob 15. uri veliko vrtno gasilsko veselico s srečolovom, vožnjo na drči, plesom in raznimi drugimi zabavami. Za dobro kapljico in okusna jedila (pekli se bodo tudi ražnjiči m čevapčiči) je preskrbljeno v lastni režiji. Igrala bo priljubljena mariborska godba. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen za
sti in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo
2.	^t. m. Ob 7.30: kmetijska ura; S: koračnice na ploščah; S.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9: versko predavanje; 9.15: radio-orkester in plošče; 11.40: obvestila; 12: plošče; 16: plošče; 16.50 ženska ura; 17.30: prenos z velesejma; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, poročila, spored, obvestila; 20.30: koncert; 21.30: čas, poročila, spored; 22: predavanje: 22.10: plošče in orkester; 23: prenos z velesejma. — Spored za ponedeljek 3. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13.15: klavirski koncert; H: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: zdravniška ura; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: pevski koncert; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos opere iz Beograda; 22: predavanje, čas, poročila, spored; 22.20: prenos iz Beograda.
Ogenj. V Makolah je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnice Marije Mesaričeve. Gospodarsko poslopje je z vsem inventarjem zgorelo do tal. Škoda je precejšnja in jo le deloma krita z zavarovalnino.
Sejem za prašiče. Na sejem 31, t. m. so pripeljali 261 prašičev. Kupčija je bila srednja in jih je bilo prodanih 94. Cene mladim srašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50—65 Din, 7 do 9 tednov stari 70—85 Din, 3 do 4 mesece stari 100—140 Din, 5 do 7 mesecev 160—210 Din, 8 do 10 mesecev 220—280 Din in leto stari 300—340 Din. Kilogram žive teže so prodajali od 4 do 5 Din, mrtve pa od 7 do 9 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi je kazal toplomer 21 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znač-la 14 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16 stopinjah 735, reduciran na ničlo pa 733; relativna vlaga 87; preteklo noč je padlo Tl milimetrov dežja; vreme je deževno! vremenska napoved napoveduje izboljša* nje vremena.
Slava padlim za svobodo domovine!
MOGOČNA ŽALNA MANIFESTACIJA V GORNJI RADGONI. — SLOVESEN POKOP ZEMSKIH OSTANKOV ŽRTEV AVSTRIJSKE SOLDATESKE IN PADLIH .MAISTROVIH BORCEV. MOLITEV IN PRILEGA OB ODPRTE*' GROBU
V DOMAČI ZEMLJI.
Vi prelestnih žarkih rožnikovega solnca -so se sušile solze našega naroda, ko je včeraj dopoldne kleče molil v Gornji Radgoni pred mrtvaškim odrom, na katerem so v sedmih preprostih krstah počivali zemski ostanki 12. slovenskih mučenikov in junakov, k: so pred 17. leti prelili svojo kri za svobodo domovine. Turobna bolečina pri mogočni žalni manifestaciji, kakršnih bolj malo pomni naš slovenski narod ob meji, je zajela vsa srca ob pogledu na mrtvaški oder, odet v sveže cvetje in zelenje in ob grenkem spominu na tiste polpretekle, težke dni, ko je bič avstrijskega valpeta plesal po slovenskih hrbtih, ko so cesarski častniki gonili naše može in fante na bojišča proti našim bratom, ko so jih zapirali v ječe in streljali v hrbet, ker so poslušali glas svoje vesti in niso zatajili svoje materne krvi. Pobožna je bila včerajšnja molitev našega obmejnega ljudstva ob mrtvaškem odru in mogočna je bila obenem sveta prisega, da slovenski narod ne bo miroval, dokler ne bodo počivali v osvobojeni slovenski zemlji vsi, ki so se zanjo borili in zanjo padli. Tako mogočna in sveta je bila ta obljuba, da je odmevala preko mej, da so jo slišali pri Gospe sveti, ob Zili, pod Snežnikom in ob Soči.
Mogočen žalni sprevod.
Svečano in dostojno se je obmejna Gornja Radgona pripravila za pokop zem skih ostankov 6. slovenskih vojakov bivšega avstrijskega 97, pehotnega polka, ki so bili kot jugoslovanski nacionalisti po vojnem prekem sodu obsojeni na smrt in pred 17. leti ustreljeni v Radgoni, ter zemskih ostankov 6. Maistrovih borcev, ki so padli v bojih za našo sveto zemljo. 2e v soboto so pričele prihajati deputa-cije iz raznih slovenskih krajev, v nedeljo dopoldne pa so romale množice iz vseh krajev, tisoči so se pripeljali z dopoldanskim vlakom, tisoči pa z avtobusi, na avtomobilih in vozovih. Obličja vseh tisočev pa so bila resna, saj so prihajala na žalosten pogreb.
Ob častnem spremstvu Sokolov in gasilcev so prenesli dopoldne ob pol 11. uri vse krste iz mrtvašnice na mrtvaški o-der, ki je bil postavljen pred cerkvijo. Po končani pozni maši se je razvil ogromen sprevod izpred cerkve. Pred krstami je šla šolska mladina, vojaška godba in oddelek vojaštva iz Maribora, Sokolstvo in sokolske deputacije, gasilska društva ter razni pevski zbori in duhovščina. Za krstami pa so šli potrti sorodniki padlih žrtev, vojaki nekdanjega avstrijskega 97. pehotnega polka in Maistrovi borci, zastopniki občine Gornja Radgona, zastopniki številnih drugih občin, zastopniki raznih uradov, korporacij in zavodov, narodno ženstvo in nepregledna množica drugega ljudstva. Mogočen je bil pogled na žalni sprevod, ki se je vil na pokopališče.
V sprevodu so bili zastopniki bana podban g. dr. Pirkmajer, okrajni glavar dr. Farčnik iz Ljutomera, marib. župan dr. Lipold, narodni poslanec Lukačič in številni zastopniki raznih dfžavnih in samoupravnih oblastev. Po deputacijah pa so bila zastopana naslednja društva: »Jadran« iz Maribora, »Prekmursko akademsko starešinstvo«, »Edinstvo«, »Emigrantsko društvo Tabor«, akademsko društvo »Jadran«, »Klub Primork«, »Učiteljska društva« iz Murske Sobote, Gor. Radgone, Ljutomera in Dolnje Lendave, odsek Jadranske straže železničarjev iz Maribora, ptujska Narodna obrana, Kolo Jugoslovanskih sester, »Jadranska straža«, »Gremij Trgovcev«, nadalje mariborski »Nanos«, občine Ivanjkovci, Ljutomer, Križevci, Sv. Jurij ob Ščavnici, vsa društva okraja Gor, Lendava, J<2 liga iz Maribora, »Soča« iz Ljubljane, stari vojaki iz Kapele, akademsko društvo »Istra« iz Zagreba, Mariborsko trgovsko združenje, Mariborski avto-klub, Zveza jugoslovanskih emigrantskih združenj iz Ljubljane, »Soča« iz Dolnje Lendave, bojevniki iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Središča in Št. Hja, »Branibor« te Mari. j«	Ciiut*Meto4ova	druž-
ba, Maistrovi borci, Narodna obrana, Zveza kulturnih društev in Jadranska straža ter Narodni železničarji iz Maribora, Narodna obrana, »Soča«, Nabav-Ijalna kreditna zadruga ter »Panonija« iz Murske Sobote, Društvo starih vojakov od Sv. Antona v Slov. goricah, Narodna obrana iz Studencev, Klub koroških Slovencev iz Ljubljane, »Soča« iz Celja in še nekatera druga društva.
Ob odprtem grobu.
Šest krst, v katerih so bili zemski o-stanki Andreja Melihna, Rudolfa Ukovi-ča, Antona Švaba, Marka Freia, Petra Hvale in Liberata Velana ter večjo krsto, v kateri so bili zemski ostanki Maistrovih borcev Jožefa Haložana, Ivana Re-poluska, Martina Presca, Ivana Mastena, Martina Kojca ter vojak neznanega imena, so drugo za drugo položili v skupen grob na radgonskem pokopališču. Ko so spuščali krste v grob, je častna četa voja kov oddala tri salve, vojaška godba pa je zaigrala Beethovnovo žalostinko. Cerkvene obrede je opravil domači župnik g. Martin Gabre ob asistenci domačih svečenikov in nato v presunljivem nagovoru počastil spomin padlih borcev, ki so 17 let počivali v neosvohojeni zemlji. Ob odprtem grobu so tvorili častno stražo Sokoli in gasilci ter Maistrovi borci, mno žica ljudstva pa je zasula nov dom mučenikov in junakov s svežim cvetjem, Pevsko društvo Jadran iz Maribora je nato zapelo dve žalostinki, ki sta privabili solze. Ob odprtem grobu se je pojavil nato gornjeradgonski župan gosp. dr. Boezio, ki je v svojem nagovoru orisal najprej trpljenje našega jugoslovanskega naroda pod avstrijsko knuto, boje neustrašnih borcev za naše zedinjenje in osvobojenje ter upore slovenskih mož in fantov-vojakov, ki so hoteli s silo streti okove suženjstva. Omenil je Judenburg, Murau in Radgono, kjer je pred 17 leti izbruhnil upor in so 27. maja ob 7. uri zvečer zagrmele pred obzidjem Kodoli-čeve vojašnice salve iz pušk nemških vojakov, naperjenih v prsa voditeljev u-pora Ukoviča in Melihna. Dva dni pozneje pa so dali za našo Jugoslavijo svoje življenje še 4 mladi fantje. Dolgih 17 let so počivali v neosvobojeni zemlji. Ni jim bila dana sreča usode, da bi doživeli z nami svobodo, za katero so žrtvovali vse, spolnila se jim je le samo ena želja, da bo njih prah ečno počival v domači zemlji, V svojem nadaljnjem govoru je omenil požrtvovalnost padlih Maistrovih borcev, ki zaslužijo najvišje odlikovanje, ker je vsak izmed njih žrtvoval več kot mi vsi. Nato se je v imenu občine Gor. Radgona zahvalil za prisotnost zastopnikom oblastev in delegacijam številnih društev in korporacij ter vsem, ki so se udeležili slovesnega pokopa. Padlim junakom za našo svobodo pa je zaklical »Večna čast in slava!«
Za županom dr. Boeziem ie spregovoril g. podban dr. Pirkmajer. Kratek in jedrnat govor je zapustil najmočnejši vtis in množica se je krepko odzvala s trikratnim »Slava!« V imenu Zveze emigrantskih društev je govoril ob odprtem grobu g. dr. Savo Čermelj iz Ljubljane, v imenu »Istre« g. Ante I v e š a iz Zagreba, v imenu Maistrovih borcev g. prof. dr. Dolar iz Maribora, v Imenu mariborske in ljubljanske Sokolske župe g. dr. G o r i š e k, v imenu Narodne obrane g. dr. Ferdo Lašič iz Maribora, v imenu murskosoboškega in ljutomerskega okrožja g. Miro Prešel, v imenu Zveze akademskega društva »Jadran« a-kadeniik g. Uršič iz Ljubljane, v imenu »Edinstva« g. Franc Kutin iz Ljubljano, v imenu »Boja« pa ravnatelj g. M u n d a iz Ormoža, Tudi je g. Prešel recitiral pesem »Junakom, žrtvam radgonskim«, kj jo je spesnila Minka Severjeva iz Ljutomera, pesnik Rihard K a t a l i n 1 o-Jeretov pa je sam recitiral svojo pesem »Radgonskim žrtvama«. Govori vseh govornikov so napravili mogočen vtis na množico, ki je bila prežeta globoke žalosti nad trpljenjem mučenikov in junakov, ki so padli za svobodo našega na-, roda in domovine
Omeniti moramo tudi cvetje in vence, ki so jih prinesli delegati raznih društev. Tako so položila krasne vence na grob zastopništva vseh društev iz okraja Dol. Lendava, Narodna obrana iz Maribora, »Edinstvo iz Ljubljane«, Maistrovi borci, Zveza emigrantskih društev iz Ljubljane,
V ponedeljek 27. t. m. se je vršila redna javna seja mestnega sveta. Sejo je vodil mestni župan g. Jerše, ki je uvodoma podal svoje poročilo, iz katerega je posneti med drugim sledeče: Z ozirom na predstoječa pogajanja z Italijo je župan mesta v imenu prebivalstva skupno z zastopniki narodnih in kulturnih društev odposlal predsedniku ministrskega sveta g. Jevtiču kot ministru za zunanje zadeve naslednjo brzojavko: »Prosimo kraljevsko vlado, da pri pogajanjih z Italijo odkrito izjavi, da bi jugoslovan. narod z ogorčenjem odbil dogovor prijateljstva, ki ne bi zagotovil našim zatiranim in brez pravnim bratom v Italiji istih pravic kot jih uživajo Italijani v Dalmaciji.« — V Ptuju se nahajajočim zastopnikom iz višjih vojaških krogov se je pri tej priliki izročila obširna spomenica, vsebujoča nekaj vprašanj, ki so iz gospodarskih razlogov važna za mesto in so tudi velikega vojaškega pomena.
K pogrebnim svečanostim, ki so se vrši le 30. t. m.'v Gornji Radgoni v počastitev spomina radgonskih žrtev, je mestni svet na županov predlog določil primerno zastopstvo. — Ministrstvo financ je odobrilo proračun za tekoče leto z nekaterimi spremembami. — Konečno je župan sporočil, da se regulacijska dela na Grajeni za enkrat ne morejo nadaljevati, ker kljub ponovnim intervencijam ni bilo mogoče doseči primerne dotacije od bano vine. Zaradi tega ni občina v stanu zaposliti vseh brezposelnih pri javnih delih kot lansko leto. Potom nabiralne akcije v preteklem letu je bilo v gotovini 6.360.— Din ter različno blago v vrednosti 4.000.-Din. Poleg tega je tvrdka Reinhard da-
V Rušah se je vršil 34. občni zbor te podružnice, ki ji načeluje od ustanovitve dalje splošno znani in priljubljeni pionir pohorskega turizma g. Davorin Lesjak, ki je podal svoje poročilo, iz katerega izhaja, da se odbor ni ustrašil težke krize, temveč smotreno nadaljuje delo za izboljšanje svojih postojank, zlasti za pridobitev elektrike in vodovoda. V preteklem letu se je popolnoma renovirala »Candrova koča«, ki bo imela osem lepih sob za letoviščarje, na novo so se o-premile sobe v »Planinki« itd.
Tajnik g. Albert Koruza je poročal o notranjem poslovanju odbora, o vseh izvršenih delih pri kočah, kot gospod. »Ru ške koče« pa je podal natančen obračun vseh dohodkov in stroškov, kakor tudi obračun' za že izvršene investicije. V imenu odbora je izrekel posebno zahvalo Tujsko-prometni zvezi v Mariboru ter g. dr. Jančiču in g. ravnatelju Loosu, ki sta dosegla, da je bilo Pohorje proglašeno za klimatično cono. Veliko zanimanje za Pohorje kaže tudi banska uprava.
Iz blagajniškega poročila gčne Divne Skerbinjekove je sledilo, da je leto zaključeno z dobičkom ter je podružnica tekom let odpisala v bilanci že nad 70"/» svoje imovine. Posebna zahvala je bjla izrečena domači Posojilnici, banski upra> vi, Posojilnici v Mariboru, Tujsko-prometni zvezi in mestni občini mariborski za naklonjene podpore.
Po poročilih je sledila odobritev novih pravil, odobritev novih investicij ter slednjič volitve novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni v novi odbor za 'načelnika g, Davorin Lesjak, podnačelnika ing. Jožko Teržan, tajnika in gospodarja »Ruške koče« Albert Koruza, gospodarja »Hlebovega doma« ing. Ludvik Šolar, za markacijski odsek Viljem Gugel, : blagajničarko Divna Skerbinjekova. za rešil ni oddelek Janko Friček, za fotografični ; odsek Roman Rozin, v gospodarski od-i s ek Jernej žrivko iu Joško Robnik* kot
Jadranska straža iz Maribora, »Nanos« iz Maribora, Sokolska društva iz Maribora, Ptuja, Gornje Radgone in Sv. Lenarta, nadalje občina Gornja Radgona ter gasilska četa, Narodna obrana, Jadranska straža in pevsko društvo »Zora« iz Gor, Radgone.
rovala v gotovini še znesek 5.000,—- Din in znaša skupno 15.369 Din. Nabrani zneski so se uporabili sporazumno z odborom pomožne akcije.
Iz poročila upravnega odseka je posneti naslednje sklepe mestnega sveta: Pri kolodvorskem skladišču se zgradi obsežna mestna tehtnica, za katero so predvideni stroški 50.000 Din. Z zgradbo se prične takoj, tako da mora biti do jeseni tekočega leta dogotovljena. Ker je svet, na katerem se bo gradila tehtnica, last železniške uprave, preide tehtnica po preteku 30 let brezplačno v last železniške uprave. — Odobri se sprememba pravil zadružne elektrarne glede nadzorstva in jamstva mestne občine, ker niso interesi te poslednje bistveno prizadeti. — V domovinsko zvezo mestne občine ptujske se sprejmejo naslednji prosilci: Franc Brezovnik z družino, Janko Repič in Konrad Mahorič. — Francu Krambergerju, zidarju se prizna odškodni na za poškodbo, ki mu jo je povzročil padec s strehe, ko je bil zaposlen pri popravilih na strehah, in sicer za bolečine in delaiiezmožnost za več mesecev v znesku 3.600 Din. Sklepi mestnega ubož-nega sveta, ki je nekaterim občinskim revežem zvišal podpore, se potrdijo.
Po končani javni seji se je vršila tajna seja, na kateri so bile na vrsti personalne zadeve. Med drugim je podeljeno mesto knjigovodje pri mestni upravi Francu Sedeju iz Ljubljane. — V disciplinsko sodišče za mestne uslužbence se^izvolita kot člana občiaska svetnika dr. Šalamun in dr. Fihtenau. — Končno se je odobrilo poročilo o reviziji bilance mestne hranilnice.
pregledovalca računov Hinko Pogačnik in Franjo Mohorič.
G. načelnik se je zahvalil a ponovno izkazano zaupanje, zahvalil se je odsto-pivšim odbornikom, zlasti g. Viktorju Glaseru, ki je e nad 30 let deloval v odboru, g. Franju Pišku, g. dr. Orožnu, g. Ludviku Bučarju, g. Radu Robniku in gčni Zori Skerbinjekovi. Posebno zahvalo za požrtvovalnost je izrekel tajniku g. Albertu Koruzi in blagajničarki Divni Skerbinjekovi. Pred zaključkom se je spomnil še dela pok. profesorja Janeza Koprivnika, ki je prvi odkril Pohorje in katerega nedvomna zasluga je, da ie turistični svet spoznal lepote Pohorja in so planinci začeli postavljati tamkaj svoje postojanke. Pozval je vse navzoče, naj tudi v bodoče delujejo rJožno in z IjH-beznljo, ker le tako je mogoč uspeh.
Sokolstvo
Spored okrožnega zleta na Prager« skein. Jutri v nedeljo pohitimo vsi na Pragersko, kjer bo okrožni zlet Sokolskega okrožja Maribor, desni breg. Nastopilo bo 800 telovadcev vseh oddelkov. Zveze vlakov so zelo ugodne. Telovadci se odpeljejo ob 5.12; ostalo sokolsko članstvo potuje lahko ob 9.44, 11.48, 13.58 (brzi) in 14.13. Za povratek se lahko poslužiio vlakov 17.46, 21.02 if-21.47. Po sporedu je narodna prireditev na starem letnem telovadišču. popoMn® ob 8, uri se prično skušnje z godbo, o® 14. uri sprevod. Zbor na telovadišču, stlK prevoda pred kolodvorom. Točno ob L • uri nastop. Izvajale se bodo obvezne vaJ« članstva, naraščaja in dece, bojni *eK moškega naraščaja, simultane vaje *ia bradljah, orodna telovadba in igre ^ec.f^ Igra godba Sokolskega društva Sre -
Ptujske komunialne zadeve
Z REDNE JAVNE SEJE PTUJSKEGA MESTNEGA SVETA.
Naše planinske organizacije
PODRAVSKA PODRUŽNICA SPD POLAGA RAČUNE.
Bolezen stržena — skrivnostna trsna bolezen
TOLAŽILNA BESEDA VINARJEM.
Od vseh pitomih rastlin ima žlahtna vinska trta največ sovražnikov, ki se jim Pa pridružujejo še vedno novi. Samo v teku poslednjega dobrega polstoletja so se pojavile po naših goricah prej čisto neznane trsne bolezni, n. pr. oidij in pe-ronospora, in novi živalski škodljivci, med katerimi je najbolj zaslovela trsna uš, ki je — ta drobcena stvarca — povzročila popoln prevrat v našem vinarstvu. Le-to pa zategadelj ni propadlo, marveč se je ponekod celo znatno izboljšalo, ker so izumili učinkovita sredstva proti novim uimam in izboljšane načine vinarjenja; samo proti kvaram in boleznim, ki' jih povzročajo vremenske ne-ugode (toča, pozebe), jih še niso mogli iz-tekniti.
Ko se pripravljamo na ponovno veliko obnovitev naših goric in s tem na nove velikanske napore za ohranitev te plemenite kulture, nam prinašajo časniške vesti še vse hujše iznenadenje: tu je doslej neozdravljiva, skrivnostna trsna bolezen, bolezen stržena, ki se razširja z bolnim trsjem, po tako okuženi vinograd-ski zemlji, baje celo kar po zraku!
S tem vprašanjem se bavijo tako resni učenjaki svetovnega slovesa v svojih znanstvenih zavodih že leta in leta, francoski, italijanski, nemški, da njih izsledkov ne moremo in ne smemo prezirati. Kar o tem vemo pri nas, je od njih in iz njihovih objav o dosedanjih ugotovitvah, ki pa naši javnosti niso tako lahko pristopne. Zato moramo biti hvaležni kraljevski banski upravi, da nas je na možno nevarnost opozorila, in vsem drugim, ki javnosti ne prikrivajo svojega mnenja o tem. Naš napredni vinar ima zdaj dovolj pobude, da opazuje razvoj svojih ljubljenk in v tem praven in tako sodeluje pri reševanju zamotanega vprašanja.
Bolezen stržena, kakor jo opisujejo, posebno temeljito klosterheuburški učenjak dr. Zweigelt, sliči po nekih zunanjih znakih kodravosti (akarinozi). Kodravost, ki jo povzročajo majcene živalce, pršice, se da odpraviti ah vsaj omejiti, za bolezen stržena, ki jo povzročajo baje neke glivice samo v notranjosti Irtja, pa še nimamo leka in smo torej zoper njo zaenkrat čisto brezmočni. Obolele trsne dele preiskujejo prav pridno v domačih in tujih zavodih, zato upravičeno pričakujemo skorajšnje popolne pojasnitve stvari z navodili za morda nujno potrebne o-brambne ukrepe.
Slično kržljavo pa lahko postane trsje tudi iz več drugih vzrokov, ki jih vinarji mnogo premalo upoštevajo: neprimerna lega in zemlja, slaba cepljenka, slaba saditev, posebno na neodpočitem svetu, neustrezajoča podlaga, neprimerna žlahtna trsna vrsta, slaba obdelava, poškodbe po trsnih škodljive in boleznih tei drugih ulmah. Iz vsakršne zanikarnosti trsa torej še ni mogoče — k:: tako na prvi pogled — sklepati, da jo to bolezen stržena. To prepustimo znanstvenikom, ki imajo izkustva in sredstva, da pravo do-ženejo 1
Čudno pa je, da se je svojstveno propadanje trsja pojavilo ponekod zlasti v bivši Mariborski oblasti šele • o hudi zimi leta 1928.-29., in sic.r najbolj v mladih nasadih, toM v nasadih iz poslednjih 6 let.
Vinska trta je hudo zimo razmeroma Še dobro zdržala, brez vsakršne trajne kvare po pozebi pa seveda ne. To smo napovedali med drugim že v aprilski številki mesečnika »Naše gorice« iz leta 1929., ko smo napisali: »Vedeti je treba, da proces propadanja posebno nekaterih trsnih organov še ni končal s koncem najhujše zime, To je nekako počasno, 'nučno umiranje, ki ga skuša narava u-stavljati, a često ga ne bo mogla ustaviti  Marsikatera'mladica bo prej ali
Slej zakr ljavila.«
Na drugem mestu iste številke »Naših goric« je poročal ekonom 11 j a ž z Bizeljskega p d°bno: »Opaziti je do danes, ko to pišem (19. III.), občutne kvare baš tudi na starem trsu. Zanimiva je opazi-tev, da je videti enoletni les zdrav h' zelen, tudi kako oko je zdravo, dočim je Starejši les docela uničen, ali pa je poško-
čje kambija, deloma i lesa. kar spoznaš po barvi.«
Prav tam najdemo v poročilu trsničar-ja Bratuše v Ljutomeru od 28. II. 1929. ugotovitev: »Tudi les znotraj s stržepom
je črnkast Ne vem, kod bomo 'iskali
cepiče.« In v poročilu upravnika Š u-m en jaka v Pekrah od 1. III. 1929.: »Pri rožju je opaziti pozebo na kambiju in na lesu,« Poročilo A. B a j u k a v Prašičih pri Metliki od 30. III. 1929. pa veli med drugim: »Želeti pa bi bilo, da bi strokovno dobri, vestni opazovalci še kaj več poročali o posledicah minule, izredno hude zime, kar bi bilo koristno za sodobnike i za naše potomce. Posledice bodo namreč vidne vse leto in še prihodnja leta, iz njih pa se lahko mnogo naučimo.«
Iz poučnih opazovanj strokovnjaka T r a m p u ž a v Ljubljani, ki smo jih priobčili v majski številki »Naših goric« istega leta, navajamo še ugotovitev: »Ni trpel samo enoletni les, ampak tudi dveletni in starejši les, odnosno sem ter tja celo nadzemno deblo (panj, čok).«
Znano je, da trsničarji spomladi leta 1929. niso imeli povsem zdravih cepičev ne povsem zdravih ameriških podlag, niti tisti, ki so jih nabavili iz tujine, n. pr. iz Francije, pa deloma tudi še poznejša leta ne, ker so jih jemali z matičnih trsov, ki so bili kakorkoli bolni iz zime 1928.-29. Narava namreč ni mogla vseli pozeblin zaceliti. Tako trsje je trajno manj odporno in manj trpežno. Taki so potem tudi mio 'i nasadi od njega in ni treba, da bi bila temu prav vsekdar kriva edino nova zavratna bolezen stržena.
Treba je torej pojav propadanja trsja opazovati v več, deloma tu naznačenih pravcih, da najdemo čim prej prave vzroke za to in pravo smer za' obrambo. Zaupajmo javni upravi in znanstvenikom, ki
se tako temeljito bavijo s tem vprašanjem. Saj nas neprestano seznanjajo s svojimi stvarnimi izsledki, nudili pa nam bodo tudi sredstva, ki bodo omogočala uspešno vinarjenje tudi tedaj, ko bo skriv nostna trsna bolezen morda res še bolj ogrožala naše gorice kot danes.
Vznemirljive esti o domnevnih novih uimah so mnogokrat raznašali tudi v prejšnjih časih, pa niso bile vselej utemeljene, ali pa so bile vsaj pretirane. Tako n. pr. pred približno štiridesetimi leti, ko so razglasili, da se je razpasla po goricah na Goriškem nevarna trsna bolezen »blaerot« (blekrot, črna rja). Znameniti profesor Rathay iz Klosterneuburga je moral po naročilu takratne avstrijske vlade na Goriško, kjer je, kakor že prej na poslanih mu trsnih delih v svoji znanstveni delavnici (laboratoriju), ugotovil, da je to bil črni pikec ali črni palež (antraknoza), že stara trsna bolezen v Evropi, ne pa mnogo nevarnejši »blackrot« iz Francije. Podobno je bilo na bivšem Spodnjem Štajerskem, kjer je d). Josip Vos n jak pred 'mkimi tridesetimi leti videl tudi »blackrot« in o-čital domačemu strokovnjaku neke opustitve, pa je bila samo naša stara znanka, peronospora na grozdju. Vse to je napotilo pisca teli vrstic, da je objavil v »Kme tovalcu« iz leta 1904. na strani 150. . ,i-pravico »Ne 1 gaj mo ljudstva!«, ki' ni zgrešila dobre namere. Z enako dobrim namenom je naphal te vrstice kot tolažilno besedo vinarjem ob razširjanju vznemirljivi]) vesti o skrivnost i trsni bolezni, o bolezni stržena, v trdnem pričakovanju, da se bo odličnim znanstvenikom kmalu posrečilo ugotoviti prave vzroke tykih pojavov in najti tudi ustrezajoča obrambna sredstva, če je --oda naklonila vinarjem že zopet kako novo zlo. Vsem pa veljaj opomin in resni klic: Skrbimo predvsem za dobro, r ©potezno organk ano, brezhibno trsničar-s'vo! T'se manjvredno, nezanesljivo, slabe ali celo zakotno trsid^a-s’ m je treba odločno zatreti, a rešimo naše solnčne goric- sicer gotove propasti!
And r e j Ž m a v c.
Šport
Spomladanske konjske dirke
Ljutomeru
KRASNI USPEHI NAŠE KMEČKE KONJEREJE.
Na praznik Vnebohoda so se vršile na Cvenu pri Ljutomeru tradicionalne konjske dirke, ki so imele najlepši uspeh. Dirkam je prisostvovala velika množica domačega občinstva, opazili pa smo tudi mnogo gostov 'iz Maribora, Čakovca, Strigove, Murske Sobote itd. Pravtako sta prišedši iz Gornje Radgone počastila prireditev g. podban dr. Pirkmajer in mariborski župan g. dr. Lipold z gospo soprogo. Za centralo kasaških društev je bil navzoč g. Lippitt, za Konjerejsko društvo' g. Petovar, dalje upravnik žrebčar-ne g. dr. Veble, sreski načelnik g. Far-čnik, narodna poslanca gg. Lukačič in Benko, župan ljutomerski g. Kuharič itd.
Potek dirk, ki jih je vodil predsednik Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru g. vet. svetnik Škof. se ie izvršil v nailep-šem redu in brez najmanjše nezgode. Rezultati posameznih dirk so sledeči:
I. Dirka »Dravske banovine«. 1. hit-vožnja; 1. Peter Pilot, dietni žrebec g. Ludv. Slaviča 1.387; 2. Pera, 4-letna kobila g Mirka Rajha 1.457; 3. Nevenka. 4-letna kobila g. Alojzija Slaviča 1.465; 4. Drina, 4letna kobila g. dr. Maksa Peterlina 1.48: 5. Friks, 4-letni žrebec 2. Franca Herica 1.47;	6. Zarja, 5-letna kobila g. Jožka Vavpotiča 1.46. 2. hit-vožnia: 1. Peter Pilot 1.41; 2. Nevenka 1.417; 3. Drina 1.45; 4. Pera 1.453; 5- Friks 1.44°; 6. Zarja 1.44. — Rezultati dirke: 1. Peter Pilot; 2. Nevenka; 3. Pera; 4. Drina.
II. Dirka »Plunger jun.« L Lasta, 3-let. žrebica g. Alojzija Novaka 1.38*; 2. Pika, 3-letna žrebica g. Ludvika Slaviča 1.46;
3.	Lepa, 3-letna žrebica g. Franca Košni-ka 1.55; 4. Kadet, 3-letni žrebec g. Ivana Bunderla 1,55*; 5. Misula, 3-letna žrebica g. Josipa Berdena 2.01; 6. Egro, 3-letni žrebec g. Alojzija Auerja 2.00; 7. Enis,
3-letni žrebec g. Alojzija Jelena 2.03*; 8. Živka, 3-letna žrebica g. Alojzija Špin-
dovano in tudi popolnoma, uničeno stani- dlerja 2.09.
V. Dirka »Sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru«. 1. Pika, 3-letna žrebica g. Ludvika Slaviča 3.45; 2. Kadet, 3-letni žrebec g. Ivana Bunderla 1.49°; 3. Friks, 4-letni žrebec g. Franca Herica 1.41*; 4. Olga, 4-letna kobila g. dr. Maksa Peterlina 1.53; 5. Lepa, 3-letna žrebica g. Franca Košnika 2.02; 6. Tulpan 4-letni konj g. Ludvika Kardinarja 2.08; 7. Rego,
4-letni konj g. Franca Babiča 2.10;	8. Enis, 3-letni žrebec g. Alojzija Jeiena 2.23.
VI. Dirka »Peter Mozart« (dvovpre-žna) 1. Pika-Lasta gg. Slavica in Novaka 2.025; 2. Nevenka-Drina gg. Slaviča L. in dr, Peterlina 2.00r'; 3. Zarja-Friks gg. Vavpotiča in Herica 2.005; 4. Pera-Enis gg. Rajha in Jelena ".21°.
Med dirkami se je predvedel g. pod-banu dr. Pirkmajerju iz Avstrije izposojeni plemenjak vranec Baka (Bohun-Gava), ki ima 1.206 rekord in mnogo jako hitrih potomcev in upamo, da bo navzlic njegovi starosti 20 let pripomogel k izboljšanju ljutomerske reje arneri-kanskih kasačev.
Pri dirkah so bili potomci Petra Mozarta (9), Nepomuka (3), Makfilkota' (2), Geldoradosa (2) in Plungerja jun (1), skupaj 17 konj. Pozornost je vzbudila hitrost Laste 1.38*, triletne žrebice od Makfilkota, ki je imela najhitrejši čas dneva kakršen se od triletnih še ni dosegel na ljutomerskem dirkališču. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta Makfilkovi triletnici zmagali v dvovprežni vožnji, kar zopet priča o njih vztrajnosti.	y.
Te dirke so zopet pokazale, da ljutomerska konjereja napreduje in daje srezu edini vir dohodkov, treba pa bi bilo konjereji v vobče posvečati več pozornosti in podpore s strani merodajnih faktorjev.
Športni in kolesarski klub »Mislinja« v Slovenjgradou je imel y nedeljo, dne 12.
maja 1935 občni- zbor, na katerem se je izvolil naslednji uprav, odbor; predsed. Horvat Štefan, I. podpredsednik Vinko Cajnko, II. podpred. Jakob Tišlar, tajnik Ciril Cajnko, blagajnik Ferdo Kac, tehnični referent Goričan Viktor, odborniki: Ivan Krpač, dr. Fr. Radšel, Ivan Štum-berger, Plaznik Avgust, Tomc Miroš in Štefan Šerbak. Poverjeniki: Slovenjgra-dec-Stari trg: Vostner Matko, Šmartno: Ivan Krpač, Dovže: Čas Jožica, Gornji Dolič: Zupanc Jože. Revizorja računov: Ivan Kavs in Albert Verdnik. Sekeijski načelniki: za kolesarsko Vinko Cajnko in za zimsko-sportno Štefan Horvat. V nedeljo 2. junija 1935 priredi kolesar, sekcija Športnega in kolesarskega kluba »Mislinja« v Slovenjgradcu klubsko ko-.lesarsko dirko v Mislinje in nazaj — 25 km. Pričetek dirke ob 14.30. Start in cilj pred restavracijo Cajnko. Vsi prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni!
Sv.Jurif v Slov. goricah
Materinski dan. Tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa je priredil preteklo nedeljo prisrčno proslavo materinskega dne z zelo pestrim sporedom. Domače ljudstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostorno Kranjčevo dvorano. Šolski u-pravitelj g. Vižintin je uvodoma v pozdravnem nagovoru orisal namen proslave, nato pa je mladinski zbor pod vodstvom učiteljice g. Kožuhove prisrčno zapel pesem »Mamica moja«. Sledile so razne deklamacije in so se otroci lepo postavili. Krona prireditve pa je bila pesem »Gor čez izero«, ki so jo tako ljubko zapeli otroci, da so privabili solze v marsikatero oko. Želo je ugajala tudi živa slika »Mati«. Srca vseh navzočih pa si je osvojil mali Rejev Dušan s svojo harmoniko. Moško in korajžno je stopil na oder ter zaigral več narodnih pesmi, ki so vse navzoče silno navdušile. Zlasti je ugajala ljudem njegova lepa narodna noša in so ga njegovi majhni oboževalci povabili, naj bi še večkrat prišel iz Maribora in jim tako lepo zaigral. Proslava materinskega dne je dosegla svoj namen v popolni meri. Odbor krajevnega Rdečega križa pa izreka na tem mestu najlepšo zahvalo vsem, zlasti pa učiteljici ge. Kožuhovi za vso njeno požrtvovalnost.
Naši strelci. Šentjurska strelska družina je priredila preteklo nedeljo lepo u-spelo veselico. Ljudje so prišli od blizu in daleč in tako izkazali našim strelcem hvalevredno pozornost. Nekoliko nevoljni pa so bili naši agilni strelci, ker se njihovemu prijaznemu vabilu ni odzval noben član strelskega okrožja. Zaradi tega pa ne bodo malodušni in bodo šli naprej po svoji začrtani poti do zmage. Odslej naprej bo vsako nedeljo po večernicah ostro streljanje, nakar opozarjamo vse strelce.
Ponarejeni kovanci. V našem kraju so se pojavili zadnje čase precej dobro ponarejeni kovanci. Toda naši ljudje so jih kljub temu kmalu spoznali, ker nimajo pravega bleska in. zvoka. Orožniki so že zaplenili nekaj takih kovancev in uvedli temeljito preiskavo.
Sladki vrh
Priprave za sokolski zlet. Na našem obmejnem Sladkem vrhu se bo 7. julija zbrala sokolska armada. Naša agilna sokolska četa bo priredila svoj javni letni nastop, ki ,se ga bodo obvezno udeležila vsa bratska društva in mu je vso pozornost posvetilo tudi lenarško sokolsko o-krožje. Vse priprave so že v teku. Že danes apeliramo na mariborsko nacionalno javnost, naj bi prav doumela ta za naše obmejno ozemlje tako velevažen dogodek ter bi pohitela na ta dan v čim večjem številu na Sladki vrh. Skupni odhod bo iz Št. lija od opoldanskega vlaka. Lepšega užitka kot je uro in pol trajajoči sprehod od Št. lija do Sladkega vrha po idiličnih obronkih sanjavih Slovenskih goric, kjer te vabeče pozdravljajo bele hišice, skrite med zelenjem, si človek pač ne more želeti, V ozadju tam čisto na meji pa te pozdravlja Mura s svojim gromkim bučanjem. Vsi se boste pa prepričali, da vam bo z zletom pripravila naša Sokolska četa vesel popoldan, polu najlepšega užitka in razue&ito.
Afphoose Daadet:
GREH
ROMAN.
90
»Imate torej dokaze?« je vprašal Richard radovedno. In Delct-ous je prikimal:
»Popolne.«
Tokrat Richard ni več dvomil. Gotovo misli na Lydijo. Kako so pa neumni, ako mislijo, da bo on sam izročil svojo ženo tem krvnikom, ko bi stokrat prej želel izročiti sebe samega. Dasi je bil Delcrous prav malo iznajdljiv, je vendarle opazil njegovo vznemirjenost in je zaradi tega navdšen nadaljeval: »Prvi dokaz se nam je spočetka odmikal. Kakor večina srečnih, zlasti mladih ljudi, tako je nosil tudi princ s seboj ženska pisma, portrete in razne spomine, ki jih je rad tudi drugim kazal. Njegova mala listnica iz žel-vovine je bila polna takih spominov, dobro znana njegovim prijateljem in vedno v njegovem žepu. Ko so ga pa našli, so bili njegovi žepi prazni; to je dalo torej prvo smer našemu sumu in ga potrdilo.«
Prav tako si je Richard to dramo tudi zamišljal. Lydija je hotela imeti za vsako ceno te spomine, ki ji jih Charles ni hotel vrniti. Vendar se je vzdrževal in zbral toliko moči, da je odgovoril sodni-
ku, katerega razlogi so ga stiskali kakor klešče: »Ako so mu bili žepi izpraznjeni, potem ie bil ubit gotovo iz roparskega namena.«
»Ne, ker je imel pri sebi še vedno denarnico, uro in prstane. Šlo je le za njegova pisma in življenje tega lepega kavalirja. To je očit primer zločina, storjenega iz jeze.«
Mož ni ničesar odgo .-oril. Delcrous se je zbal, da je segel predaleč in mu ne bo mogoče ničesar več izvedeti; da bi ga zopet ujel, je zato skušal pogovor preobrniti: »Veste Richard, na kaj sem mislil? Na maščevanje kakšne ženske...« Videč ga kako je vztrepetal, je pomislil, da je dobro zadel: »Ta misel mi je šinila v glavo, ko sem stal pred tistim naravno zleknjenim truplom, da se je zdelo ko da je še živo telo, v tistem navadnem položaju in skrivališču. Sc vam ne zdi, da dokazuje prav to, da je bilo tako položeno — kakor v muzeju Grevinu — rafi-niranost in koketnost uprav ženskega maščevanja?«
Richard je takoj doumel, da je njegova žena izgubljena, zato se je vrgel pred
njo, da jo ubrani: »Maščevanje, moj dragi, je brezspolno, prav kakor ljubosumje. Varani mož, ki se maščuje, more izvesti svoj zločin prav tako rafinirano kakor najperverznejša ženska.«
»Torej ne vidite v vsem tem ženske roke?«
»Prisegel bi prav nasprotno.«
»Za vraga, vi se pa res razumete,« je dejal sodnik, tresoč se od smeha, ki se mu je zdel duhovit. Toda nenadoma se je ves spremenil — take nagle spremembe so že običajne pasti pri zasliševanju — ter ga vprašal resno in zaupno: »Pravili so mi, da ste tudi vi zelo ljubosumne nravi, mar ne?«
»Res je, zelo sem ljubosumen.«
»Zdi se celo, da ste pod uplivom te Iju-bosumske strasti napisali zelo ostra pisma ...«
»Kdo ve, kaj dela v takih norih trenot-kih, ko je ves izravnotežen.«
Tu je dospel njun pogovor do onih tre-notkov v viharju, po katerih sledi nekaj časa tišina, da se morejo duhovi umiriti in zbrati. Po cesti, ki je postajala tembolj bela, čimbolj se je nočilo, so se vračali delavci, tihi in trudni, noseč v kosteh vso utrujenost celodnevnega dela; šli so po dva, trije skupaj z vrečami in lopatami na ramah. Neki voznik, ki je zaspal, se je vzdramil in naglo umeknil vozu, za
katerim je zavidljivo gledal klatež, ki je sedel na robu neke jame in rezal s krvavih nog žulje. Po obronkih so se razlegali vinogradi in pod njimi je tekla Sei-nea, vsa bleščeča od zahajajočega soln-ca, da so se ob njenem blesku zdele go-, šče na drugem bregu še temnejše. Od nekod daleč, daleč se je oglasil pisk tovarniške sirene, odmeval po reki in se mešal ta. gori v gozdu s petjem slavcev; to petje je bilo ko dež veselih ljubezenskih glasov in vonjav šmarnic, ki so se širile do kočije in budile v Richardu podobo ljubljene Lydije, v Deicrousu pa smeh in bleščeče zobe Else. O glasba moja, o sladki vonj gozda, s kakšnim skrivnostnim fluidom ovijaš tudi naj* okornejše duše! Na sodnika je vse to tako uplivalo, da je skoraj že hotel brzojaviti v Versailles in zaprositi za namestnika pri preiskavi, toda ta slabost ga je prevzela le za hip.
Naenkrat se je pri vhodu v Soisy na tisti ko kreda beli cesti pojavila črna silhueta, ki je prihajala po stezi iz vinograda: »Dober dan, gosopd Cčres!« je zakli cal Richard in naročil kočijažu, naj usta-
vi.	Prvo vikarjevo vprašanje je bilo, če se je vrnil tudi lastnik »male župnije« in Richard mu je odgovoril, da je pustil Meriveta v Marseilleu, toda ne za dolgo.
(Se bo nadaljevalo.
Otok umirajočih sredi morja
GROZOTE OTOKA MEHATEJE, KJER KRALJUJE NEPOPISNO RAZKOŠJE IN RAZSAJA NEOZDRAVLJIVA GOBAVOST.
Pesniki, pisatelji in slikarji so ovekovečili s svojimi deli otok Tahiti, ki leži v Južnem morju in je znan tudi pod imenom »Kralj Južnega morja«. Otok je last Francozov in meri 1042 km" ter šteje nad 13.000 prebivalcev. Prebivalstvo pa se preživlja povečini s pridobivanjem dragocene školjkovine in dragocenih biserov. Prirodo otoka je narava ustvarila s takim bogastvom, ki ga najdemo redko kje. Glavno mesto je Papetee, ki slovi po krasotah svoje eksotične okolice.
Nikdo pa ne bi verjel, da ie v bližini otoka Tahiti, ki ga pokriva večno modro nebo Južnega morja, otok Mehateja, rm-zvan »Otok umirajočih«. Prebivalci otoka Mehateje so najbogatejši ljudje na svetu, toda kljub svojemu ogromnemu bogastvu in razkošju, v katerem žive, so naj-vcčii nesrečneži, ki jih preživlja mati zemlja. Lepše je življenje kaznjencev, ki presedevajo za svoje grehe dolgotrajne kazni za zamreženimi okni, od življenja prebivalcev majhnega otoka Mehateje. Kaznjenci imajo vsaj nado in žive v njej, da se jim povrne svoboda, toda prebivalci Mehateje so obsojeni na strašno trplje nje, saj morajo gledati strašni smrti vsak dan v obličje. Čeprav jih je narava obdarila z vsemi dobrotam:, vendar je njih
usoda strašna. Otok Mehateja je namreč leglo neozdravljive gobavosti, za katero bolehajo vsi prebivalci otoka. — Pred to strašim boleznijo jih ne obvaruje nit; bogastvo niti sodobna zdravniška znanost. Gobavost je bolezen zoper katero še ni leka.
Tako je torej Mehateja najlepši, a obenem najbednejši sanatorij na svetu. Toda čuden sanatorij. V njem ni zdravnikov, ni požrtvovalnih strežnikov, in kar je najhujše, bolniki žive brez upanja, da bi kdaj ozdraveli. Na otoku so zgrajene dragocene vile, opremljene z nepopisnim razkošjem. Ves otok pa jo obraščen z eksotičnim rastlinstvom. Prebivalci prebivajo na njem leta in desetletja, dokler jim bolezen popolnoma ne skazi obličja, dokler jim ne prične odpadati kos za kosom mesa. Strašna bolezen gobavost ne izbira med mladostjo in starostjo. Vsi, ki so tam, se zavedajo, da se ne bodo nikdar poslovili več z otoka. Hude bolečine, ob katerih so duševne hujše od telesnih, pa jim pomaga blažiti milo podnebje, bogato stvarstvo narave in razkošje, v katerem žive.
Francija je pretvorila otok Mehatejov sanatorij za gobavce svojih kolonij. Kakor je strašno za zdravega človeka njih
življenje, tako strašni dogodki pa se odigravajo dan za dnem med temi nesrečneži. Neštetb ie primerov, ko se ogreje mladi mož za mlado žensko in seže po morilnem orožju, plamteč v vroči ljubezni, obupan nad svojo usodo. Pot iz glavnega mesta otoka Tahiti do otoka gobavcev ni dolga. Nesrečneže prevaža maj-lma stara ladja že leta in leta. Prevaža jih pa samo tja in ne nazaj.
Ptičke in mačke
Vsaka živalca ima v stvarstvu svoj poseben pomen, ki ga mi še ne poznamo docela. Nekaj pa smo dosihdob že ugotovili. Tako je tudi, da takoj pričnemo pri naslovu, mački dodeljena precej važna naloga služiti človeku. Kam bi prišel kmet, oziroma mlinar ali trgovec z živili, če ne bi opravljala naša mačka neizprosne policijske službe v hiši, mlinu ali shrambah. O teh mačkah pa lahko mirno trdimo, da imajo svoj dom, svoj določen delokrog, pa tudi vsak dan svojo pogrnjeno mizo. One spadajo k hiši kakor pes in vse druge živali.
Mirno domačih mačk pa naletimo včasih sredi polja, v gosti šumi in tihih vr-to /ih napol divje mačko, ki niso last nikogar in se plode po nedostopnih skrivališčih, klatijo se noč in dan okrog in kradejo, kjer le kaj dobijo. Po smetiščih si iščejo kaj za pod zobe in le redkokdaj ujamejo neprevidno krtico, najrajši pa
preže na naše drobne ptice pevke v senčnih vrtovih. Pregovor '	’: Mačka
ni nikdar tako sita, da bi ne ubila ptiča. Lačna pa jih še tem bolj zasleduje. Kolikokrat imamo pr";ko opaziti mačko, kako si nese za priboljšek iz parka mrtvega kosa.
Bolj ko kdaj pa je mačka spomladi nevarna našim ptičicam, ko njih mladiči nerodno padejo iz gnezda in jih nihče ne more obvarovati pred nevarnimi roparicami. Večkrat se dogodi, da mačke ne požro samo mladičev, ki okorno skakljajo po zemlji in niti ne slutijo grozeče nevarnosti, marveč tudi stare, ki bi jih na vsak način radi rešili smrti. Mladič skaklja tja v en dan, kakor brezskrben otrok in krili z nedoraslimi perutkami, iz zasede pa ga z žarečimi očmi opazuje mačka. Le trenutek, in že je Ubogi mladič v njenih krempljih. Če zaradi pravičnega sklepa primerjamo koristi in škodo, ki jih imamo od napol divjih mačk, je slednja prav gotovo večja od prve, še hujša pa bo škoda, ker se mačji množitvi ne stavijo nobene zapreke. To pa je tudi vzrok, da je po naših vrtovih vedno manj ptičic in da sc po njih klati vedno več mačk. Za katere se bomo odločili? Zadnjo besedo bi prav za prav morali spregovoriti naši hišniki «in pazniki v parkih, oziroma naša olepševalna društva.
Čast mi je izreči
»TRGOVSKI SAMOPOMOČI« v Mariboru
toplo zahvalo za takojšnjo in izdatno izplačano podporo po umrlem TROHA KARLU, ki je bil član omenjene institucije. — Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji.	_
Maribor, dne 1. junija 1935.	Slanič	Marija. ~|
Edsn! slovenski dnevnik na ozemlju bivše maribor ske oblasta je „Večernik
M
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju oči to nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako »Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v »Ve-čcmikovih“ malih oglasih. „Vežernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
pri naših inseren-
Ulkupulte ,,h ,ar
Poletna moda je praktična:	elegantne svetle
hlače, lahek poseben suknjič brez podloge (jankeri
Nabavite si tako obleko pri nas
Niti v najtoplejših dneh Vam ne bo vroče
Bouret obleka Din 190'- — 2f ■
Kaša iilate Mer Tricot-Sacto
filače. ...
Otroški janker..
Velvet iilatke iilatke...
Vse naše poletne obleke se lahko perejo
Obiščite nas!
&
ir
sr- - no -
ir -130 -
110''
- -110 - -130 -651- - 75 -r- _ ift. - 50'
r - 50-
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
marsbor, mmovm dom
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Ali ste že kedajsami fotograf irali?
Sedaj si lahko privoščite to veselje, ker stane
KODAK BABY-BROWNIE
samo Din 75’-
1672
S to kamero je snemanje popolnoma enostavno. Zahtevajte od najbližjega foto-trgovca, da Vam pokaže Baby-Brownie kamero. To je elegantna, odlična kamera z lepim formatom slike 4X6‘5 cm. Uporabljajte vedno KODAK ali PflTHE filme, S katerimi boste dosegli dobre posnetke
Darujte za Pomožno akcijo!
Pripravljalni odbor „Prvega kolesarskega društva tekstilnih delavcev za Dravsko banovino**
s sedežem v Mariboru priredi v nedeljo, dne 2. junija v idilično lepih prostorih in vrtu znane gostilne Tom š e v Pekrah svojo
LETNO VESELICO
z izbranim veseličnim sporedom. V slučaju, da bi vreme nagajalo, se vrši veselica istotam prihodnjo nedeljo, dne 9. VI. Prijatelji kolesarskega športa dobrodošli.
Najvažnejša v Vašem stanovanju je dobra postelja od A—Z
[
Aleksandrova 15
Gradi za madrace; tkanina za pohištvo; tkanina za odeje: inleti;
posteljno perje; žima, afrik
samo v specijalnih kvalitetah. Vse predelave se izvrše preko dneva
Škotska.
»Kaj ti pa pride na misel, Patrick, da kupuješ dve srečki, ko vendar veš, da je samo en glavni dobitek?«
Moč navade.
Nova služkinja: »Milostiva, pri vas mi pa prav nič ne ugaja. Gospod mi vedno pravi srček in mucek moj.«
Gospa: »Nikar se ne razburjajte, moj mož je tako navajen, ker mene nikoli ne kliče tako.«
Upravičeno ogorčenje.
»Gospa, preprog ne smete otepati na ulico,« je rekel stražnik.
»Saj to vendar niso preproge, ampak navadne vreče.«
V podeželski restavraciji.
»Kako vam tekne ta goska, gospod-? Doma smo jo zredili.«
»Pa da ni mogoče zrastla z vatni?«
Haydnova častrtka.
»Sinočni koncert je bil krasen,« pravi gospa X svoji sosedi.
»Kaj so pa igrali?«
»Nekaj sijajnega. Haydnov moratorij.«
Učitelj
ca.«
Mihec:
Učenec.
»Mihec, imenuj mi sesul-
»Bolha, gospod učitelj.«
PnmmiRnifaflfe *e CMD
Otvoritev @osiilne
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bo iutri 2. junija 1935 otvoritev gostilne s koncertom pri „ VIPAVCU" na Franko-panovi ul. št. 11. Se najtopleje priporoča
Pepica K u d e r
2432
Gostilna ori ..Veverici
ti
2451
v nedeljo, dne 2. junija pojedina ocvrtih pišk.
Z dobrim vinom preskrbljeno.
Se priporoča gostilničar
PLOHL
2435
s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi VfkladiŠČenja izvršuje najceneje
SELITVE , rr
Prva ittnoltfanspoflna i H MjIllBlf fi [|.
Telefon 20-44
MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16
Mali oglasi
Razno
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete:	Dvakrat
na teden morske ribe. brioli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din S—. Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Din 12.—■ Gostilna »Rotovž« A. Vicel, Maribor, Rotovški tr£ 8. 1416
PREDELAVO MADRAC
doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 2049
GRAJSKA KLET.
Morske ribe danes sveže dospele.	2449
IOS T1CHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično po« djetje, Maribor. Slovenska ui. 16, tel. 27—56,	Izpeljuje
elektroinstalacije stanovanjskih hiš.	vil. gospodarskih
objektov,	zaloga motorjev,
lestencev,	svetilk, elektroln-
stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah__________________
HALO. VSI V »NOVI SVET«,
Studenci,	fcun dobiš ocvrto
pišče s salato za Din 18.—, domače meso in klobase iz zabele, izvrstna domača in dalmatinska vina. Vsako nedeljo vrtni koncert. Se priporoča gostilničarka. 2209
CENENA BIRMSKA DARILA
dobite pri zlatarju Avgustu Jahn-u, Stolna ul. 2. Prosim oglejte si mojo zalogo. Neva dela in popravila po najniž.ih cenah.	2182
Ljubko poSetno blago tekstilana bodefeldt
UGODNE CENE!
2439
Opravilna številka IX I 3877/33-32
Dražbeni oklic
Dne 22. julija 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Gradiška vi. št. 111 .
~	Cenilna	vrednost	Din 258.857-20
Vrednost pritikline Din 1.780'—, ki so upoštevane že zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek Din 172.571-50
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 20. maja 1935.
 _______________________________GOSPOSKA	ULICA	14
Opravilna številka IX 1 5125/35-13
Dražbeni oklic
Dne 15. julija 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. II dražba nepremičnin.
|	Zemljiška	knjiga	Lobnica vi. št. 73 in 83,
Cenilna vrednost Din 63.834-—
Najmanjši ponudek Din 42.556--—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 15. maja 1935.
Centrala: MARIBOR Gosposke - slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči »a vloge pri tet hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in * vso svojo davčno močjo — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u I a n t n o
Sprejema	Podružnica: CELJE
HIŠA
na prodaj. Pobrežje, Lovska ul. 29.	2424
STAVBENE PARCELE
v Košakih ob mirni, brez-prašni cesti na prothj. Naslov v upravi »Večernika«. 2428
HIŠE S POLJEM
ali vrtom od 20-000 IJin dalje. Hiše obrestonosno od 70.000 dalje, tudi trgovske, gostilne, vile, posestva, graisčine prodaja Posredovalnica,	Maribor, Slovenska ul. 26.	2450
PRODAM HIŠO z vodnjakom, zemljišča 1528 m5, za Din 17.500. Gornje Radvanje, Franc Pristovnik. 2434 Sobo odda	OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam boljšemu gospodu. Tattenba-chova ul. 19-1, vrata 5. 2427	SOBO S HRANO oddam. Vrbanova ul. 28, priti, desno. 2445	GOSPODA sprejmem na stanovanie in hrano. Lešnik, Aleksandrova cesta 64. 2400
		PRAZNO SOBO dam v najem. Koseskega ul. 42. 2440 Stanovanie	
	Lepo, solčno OPREMLJENO SOBO takoj oddam v bližini glavne* ga kolodvora. Kavarna »Promenada«, Tomšičev crevo-rcd. 2393		TRISOBNO STANOVANJE parketirano, na novo slikano v Maistrovi ul. 18-11 oddam v najem. Vprašati pri ttleb-šu, Koroščeva 8. 2430
SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Cankarjeva ulica 28, Pobrežje. 2431			
		DVE SOBI IN KUHINJO oddam stranki bre>z otrok. Dravska ul. 8. 2305	
			GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Najraje upokojenca. -~ Tattenbachova ulica 18. pri-tličje, vrata 2. 2405
LEPO SOBO oddam poceni dvema gospodoma s hrano ali brez. Miklošičeva 2-H1, vrata 7. 2438	STROGO SEPARIRANO SOBO oddam takoj. Cvetlična 25-1. 2452		
		DVOSOBNO STANOVANJE oddam takoj mirni stranki. Melje, Erjavčeva ul. 10. 2398	
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. St. Vrazova
Pobrežje.
24»
GOSPODA t
sprejmem na hrano in st«"" vanje. Poseben vhod. kopanova 23.
Službo dobi
BRIVSKEGA POMOCN***
dobrega bubi‘strižca. tncm /.a stalno. ,IJrednob a). jo starejši. Stanko Meljska cesta.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Maribora. Tiska -Maribor^ tiskarna d. d.. predstava*
STANKO DETET-,A v Mariboru
PROPAGANDA ZA SLOVEN SKE GORICE.
Vsako nedeljo in praznik vozi Lenarški avtobus iz Maribora ob 13.30 in pride do Sv. Trojice ob 14.30 ter se vrača od Sv. Trojice ob 18.45, od Sv. Lenarta cb 19 uri in od Sv. Marjete ob 19.20.
Vožnja stane od Maribora do Sv. Marjete Din 10.— do Sv. Lenarta Din 12—. do Sv. Trojice Din 15.— in velja karta, ki se je kupila k popoldanski vožnji tudi za povratek.
Isto velja tudi za vožnje od Sv. Trojice oz. Sv. Lenar ta proti Mariboru in nazaj, ki se vršijo po razglašenem voznem redu._____________2411
GOSTILNA »MESTO PTUJ«
Tržaška c. 7, pod vodstvom M. Seifried. Ocvrta piška Din 15.— v vsakem dnevnem času. Pivo vrček 3.50, priina vino. __________________ 2413
V NOVI GOSTILNI KREMPL
v Zg. Radvanju pojedina ku-retine z vrtnim koncertom, priznana kapljica.	2419
Dovoljujem si cenjencmu občinstvu naznaniti, da sem preselil svojo KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO v Slovensko ulico IS. Prevzamem vsa ključavničarska dela in popravila katera izvršim hitro in ceneno. Se priporoča Franjo Veber, ključavničar.	24?1
Prodam
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
cenene Molitvenike^
za birmo a Diii 6—, 8.50, 12—, 15.—, 20.— priproroča F. Novak, Gosposka ul. 9.
2414
TRI STUDENČNfi dobro ohranjene cevi na prodaj. Pobrežje, Zrkovska cesta 71.	2429
MOTORNO KOLO
s prikolico na prodaj. Betnav-ska c. 1.	2433
LEŽALNE STOLE
vseh vrst, rolete, zidne ščitnike, zavese, pregrinjala za divane in postelje najceneje pri Novaku, Koroška 8, Vetrinjska 7.	2443
VELIKA ZALOGA KOS
komad 5 Din, dobite pri Ju stinu Gustinčiču. Tattcnbacho va ul. 14.	2454
lokal
SKLADIŠČE.
pripravno za delavnico v centru oddam- Gosposka uli ca 11.	2420
Posest
NOVA HIŠA
naprodaj za igriščem Rapid. Naslov v upravi ^Večernika« 2391
STAVBENA PARCELA
v Studencih, solnčna lega, 495 m-’, na obroke poceni na prodal. Vprašati Meljska cesta 58.	2394
DOBRO OBRESTONOSNA HIŠA.
sredi mesta z manjšimi trgovskimi prostori ugodno na prodaj. Dopise pod »Hiša 1935« na upravo lista.	2397
MALO HIŠO
z vrtom, pripravno za roko delca ali vpokojcuca prodam Treba le Din 10.000 gotovine, Naslov v upravi •»Večcrni-ka«,	2423