LETO XX. — številka Tf KRANJ, sobota, 15. IV. 1967 Ustanovitelji; občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cen? 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah iD sobotah Pogovor s poslanskim kandidatom dr. Marijanom Brecljem Obstoj dveh zborov — načelno vprašanje Odborniki gorenjskih skupščin so preteklo nedeljo, 9. aprila, potrdili kandidaturo dr. Marijana Breclja za poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine. Od 375 odbornikov se jih je 369 izreklo za njegovo kandidaturo. Na splošnih volitvah, 23. aprila, bodo njegovo kandidaturo potrdili še gorenjski volivci. Dr. Brecelj je viden družbenopolitični delavec in ga vsi poznamo. Zato nam ga ni treba posebej predstavljati. Prosili pa smo ga, naj za naše bralce odgovori na nekaj vprašanj, kar je rade volje storil. Razgovor objavljamo v celoti. Dr. Marijan Brecelj v Elanu v Begunjah — Foto Perdan Najprej bi vas tov. podpredsednik prosili, če za naše bralce poveste nekaj o spremembi ustave SFRJ in na kratko obrazložite pomen teh sprememb, kakor tudi da jih poučite o predlogih za spremembo naše slovenske ustave. Ne gre za večje spremembe, ampak za dopolnitve le nekaterih določb zvezne ustave predvsem v namenu, da se izpopolni skupščinski sistem. Zbor narodov, to se pravi tisiti organ, ki manifestira ureditev Jugoslavije kot federativno skupnost jugoslovanskih narodov oziroma njihovih republik, naj na svojem pomenu in vlogi pridobi. Ta večji pomen naj se zagotovi zboru narodov s tem, da bi imele republiške skupščine možnost izvoliti čim ustreznejšo delegacijo v ta zbor in to na način, o katerem same odločajo, in pa s tem, da dobi zbor narodov pravico soodločanja v skupnih zadevah federacije tako na področju zunanje politike, o vprašanjih narodne obrambe in pri volitvah najvišjih zveznih organov. Pravica in dolžnost zbora narodov naj bi bila, razpravljati o zveznem družbenem planu in proračunu ter o vseh temeljnih in splošnih zakonih — vse to s stališča, da se čimbolj zagotovi ena- (Nadalj.na 16. str.) obrazi in pojavi % obrazi in pojavi % obrazi in pojavi # obrazi in pojavi 0 obrazi in pojavi ( Kaže, da marsikje reformo po svoje razumejo. Nobenega dvoma ni, da nas je prav čas, ko jo izvajamo, naučil, da je potrebno bolje delati in predvsem več in bolje narediti. Zato reforma zahteva od vseh, da prevrednotimo odnos do dela in vsega, kar sodi pod dobro gospodarjenje. Toda, reforma ne pomeni — pozabiti na človeka. Narobe! Se bolj se moramo potruditi in dati slehernemu delovnemu človeku — samoupravljavcu, pravo veljavo, skladno z njegovim delovnim prispevkom. Reforma ne bi smela pomeniti siromašenja ljudi, niti materialno niti moralno! Pa se vendarle zgodi, da ponekod razumejo reformo drugače. Iz Železnikov nam je dopisnik sporočil, dii »zaradi reforme« niso pustili, da bi upokojenec, ki je vse življenje do upokojitve delal v tovarni, tod opravil manjšo uslugo — proti plačilu, seveda! Prav! Red mora biti. Vendar bi kolektiv moral drugače gledati na svoje ljudi in to ustrezno izraziti v notranji zakonodaji. Brez ustreznega predpisa in reda res ne gre. Bolje rečeno: potem gre pač tako kot »je šlo« v tem primeru, ko si posamezniki prisvojijo pravico po svoje in osebno urejati zadeve! ABC modne pletenine MIRA pri gimnaziji Ob 30-letnici KPS Prireditve na Gorenjskem V okviru prireditev, s katerimi bomo Gorenjci počastili 30-letnico ustanovitve komunistične partije Slovenije, zavzema pomembno mesto razstava, posvečena narodnemu heroju Stanetu Žagarju, predvojnemu komunistu in vodji upora na Gorenjskem, Razstava je odprta v Kranju in zajema prerez delovanja KP na Gorenjskem pred drugo svetovno vojno, kajti življenje in delovanje Staneta Žagarja je bilo neločljivo z njo povezano. Posebne prireditve bodo za mladino. Na njih naj bi poljudno prikazali mladim pomen ustanovnega sestanka KPS. V ponedeljek, 17. aprila, popoldne pa bo v Kranju sprejem za vse predvojne komuniste z Gorenjske. Doslej Promet čez Korensko sedlo (začasno) ustavljen Podkoren, 12. aprila — Zvedeli smo, da so včeraj zaprli promet čez Korensko sedlo. Cesta bo zaprta do 29. aprila. Do zapore je prišlo zaradi popravil na avstrijski strani. Pomet je možn prek Rateč in po Ziljski dolini ali pa čez ostala obmejna prehoda na Gorenjskem — Ljubelj in Jezerski vrh. vedo za imena 26 predvojnih komunistov s tega območja. —ik Trziski komunisti v Celovcu Tržič, 14. aprila. Jutri, v soboto, bo 15-članska delegacija tržiških komunistov obiskala Celovec in tako vrnila obisk tamkajšnjim članom komiteja ZK, ki so se pred nedavnim mudili v Tržiču. Po končanih pogovorih, kjer bodo člani obeh partij izmenjali nekaj misli o svojem delu, bo delegacijo sprejel tudi celovški župan. - sš mešanica kav 3PECERIJA BLED KVALITETA alpska modna industrija Radovljica obvešča vse potrošnike, da prodaja v lastni prodajalni v Radovljici vse vrste pletenin na kredit s 4-mesečnimi obroki. V bogatem asortimentu vam nudimo tudi najrazličnejše pletenine z izrednim popustom do 50 odstotkov Ne zamudite izredne priložnosti! Za cenjeni obisk se priporočamo! BZ GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 15. APRILA 1967 Pred proslavo 30-letnice KPS Predanost in žrtve »V svesti si velike nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu in zavedajoč se velike odgovornosti, ki leži na delavskem razredu za usodo slovenskega naroda, so smatrali slovenski komunisti za potrebno, da svoje organizacije preosnujejo v komunistično partijo Slovenije, da bi s tem najjasneje podčrtali evojo pripravljenoist boriti se za to, da bi tudi slovenski narod svobodno zadihal. Pni Ustanovni kongres komunistične partije Slovenije (manifestira trdno voljo slovenskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vee svoje sile ter izraža (neomajno zvestobo slovenskemu narodu.« Tako je bilo zapisano v manifestu. Da to niso bile zgolj besede, marveč resnična predanost komunistov naj zadostuje naslednja ugotovitev tovariša Miha Marinka deset let pozneje po osvoboditvi: »Partija je poslala ogromno večino svojih članov kot dobrovoljce v vojsko, zveza partijskih organizacij na terenu pa je bila po večini poverjena tovariši-cam. Mnogi junaki, ki jih je vzgojila in dala partija, kakor vsi oni, ki so sledili poti, na katero jih je pozvala partija, osvobodilna fronta in tovariš Tito, ki so dali življenje za osvoboditev svojega naroda, zaslužijo, da se jih ob tej priliki spomnimo in počastimo. Ob zdaleka nepopolnem sipisiku smo ugotovili, da je več kot polovica članstva partije Izpred vojne dalo življenje za našo osvoboditev.« Generalni sekretar zvezne konference SZDLJ Beno Zupančič: Širok pogovor v občinah Dragocene izkušnje predvolilne dejavnosti $*Z$£^g~& socialistične zveze — Vloga pokrajinskih ko dobi najneposrednejši stik časopisov kot tribuna delovnih ljudi Naša redakcija je prek časopisne agencije TANJUG zaprosila generalnega sekretarja zvezne konference SZDLJ Bena Zupančiča, naj bi povedal svoje mnenje o dosedanji predvolilni dejavnosti socialistične zveze v občinah ter hkrati odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi s pokrajinskimi listi. Beno Zupančič se je prošnji rade volje odzval. Razgovor objavljamo v nekoliko skrajšani obliki. — V predvolilnih pripravah se je socialistična zveza uveljavila drugače kot doslej, je dejal na začetku tov. Beno Zupančič. Premagala je s statutom določene teritorialne okvire in zato je popolnoma normalno, da je prišlo razen do »terenskih« sestankov članstva tudi do širših konferenc državljanov in delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Socialistična zveza je torej v pripravah na volitve opravila široke razgovore z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v komuni. SPLOŠNI DOGOVOR O TEKOČIH VPRAŠANJIH Prosimo, če nam nekoliko pobliže pojasnite ta pojav ter poveste, kaj pomeni za nadaljnjo dejavnost socialistične zveze? To pravzaprav pomeni, da so organizacije socialistične zvezo v svojem vsakodnevnem delu preživljale določeno vrsto reforme. V predvolilni dejavnosti smo dosegli, da je socialistična zveza uporabila tiste politične metode, ki najbolj ustrezajo interesom in trenutnim problemom določenega področja, ne pa togim organizacijskim okvirom in tradicionalnim šablonam. Prav metoda širokega pogovarjanja z vsemi činitelji v občini, predvsem pa z občani, to je tisto, kar je in naj bi bila socialistična zveza na današnji stopnji našega razvoja. Taka delovna metoda ne trpi direktiv, marveč omogoča in spodbuja splošno družbeno dogovarjanje o tekočih problemih vsakodnevnega življenja in dela. Kje so po vašem mnenju korenine tega preobrata in kaj želimo z njim doseči? To je določena vrsta reforme političnega dela pri nas. S to reformo je socialistična zveza začela že v pripravah na zadnji kongres, ko so člani o kongresnem gradivu razpravljali pol leta. Menimo, da smo prav zato dosegli mnogo tesnejšo povezavo z delovnimi ljudmi, mnogo večjo enotnost v vsakdanjem političnem delovanju, živahnejše razprave med vsemi činitelji v komuni, v občini in republiki in kar je zelo pomembno: zelo odprto politično razpravo. Dosegli smo, da bolj poslušamo ljudi, ne pa da bi jim samo govorili. Dosegli smo, da občane bolj pritegnemo k skupnemu dogovarjanju. To je metoda, ki lahko zamenja premnoge zakone in predpise. ČASOPISNA TRIBUNA DELOVNIH LJUDI IN DRŽAVLJANOV Prav zato menim, da so tako imenovani »lokalni« časopisi oziroma občinski in tovarniški časopisi, — imeli z delovnimi ljudmi, prav ti časopisi morajo biti tribuna naših državljanov. Prek njihovih stolpcev moramo slišati njihova mnenja, ne pa samo prek tradicionalnih sestankov organizacije. Ko ste že spomnili tako imenovane »lokalne« časopise vas prosimo, da poveste še svoje mnenje o njihovi vlogi in položaju. Glede tega so namreč določeni nesporazumi in celo nerazumevanje. Trj zadeva konkreten dogovor v določeni regiji oziroma občini. Cc je časopis glasilo socialistične zveze, mora to resnično bili, mora biti torej tribuna delovnih ljudi. Ce vodstvo socialistične zveze dela na podlagi neposrednega dogovarjanja z občani, potem se to mora odraziti tudi v listu. Toda. č^ pride do umetnega razdvajanja in birokratske prakse, potem razdvajamo forum, časopis in delovne ljudi. To privede do dileme, ki je v bistvu birokratska. Kajti, če vodstva resnično poslušajo, kaj pravijo delovni ljudje, če uresničujejo njihove predloge in mnenja, potem ni nasprotij med vodstvom in članstvom. V takem položaju »lokalni« časopis lahko konstruktivno politično deluje. V Radovljici za republiški zbor le Jere Franc Bralce in volivce v radovljiški občini obveščamo, da so odborniki občinske skupščine v nedeljo, 9. aprila, izvolili za poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije Franca Jereta, ne pa tudi sokandidata Matija Mar-klja, ki je imel premalo glasov (21). V prejšnji številki Glasa (12. aprila) smo pomotoma objavili, da sta bila izvoljena oba. Volivci bodo torej na neposrednih volitvah prihodnjo nedeljo (23. aprila) volili samo Franca Jereta za poslanca v republiški zbor. Za napačno informacijo se opravičujemo. Prav tako smo pomotoma objavili, da je kandidat za poslanca v organizacijsko-po-liiični zbor skupščin« SR Slovenije Ivan Fabijan (ki ni bil izvoljen) dobil 21 glasov, v resniei pa jih je dobil 11. Za poslanca v organizacijsko politični zbor je bil izvoljen Franc Cuznar. SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ sprejme 2 POMIVALKI. Nastop službe 1. 5. 1967 z enomesečno poskusno dobo. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Tovariško srečanje komunistov V Gozd Martuljku bo v nedeljo, 16. aprila, dopoldne tovariško srečanje članov ZK s področja jeseniške občine. Na srečanju bo govoril sekretar občinskega komiteja tov. France Zvan o ustanovitvi komunistične partije, njenem delovanju v ilegali, v revoluciji, po osvoboditvi in danes. Srečanja se bo udeležilo 30 komunistov iz Beljaka v Avstriji. Ker so vabljeni na srečanje tudi svojci članov ZK, pričakujejo, da bo nedeljsko srečanje v Gozd Martuljku množično. RAZŠIRJAJO CESTO JLA — Pred dnevi so začeli urejati Cesto JLA v Kranju, in sicer odsek med križiščem pri Zavarovalnici in križiščem s Cesio Staneta Žagarja. Cesto, ki bo v bodočnosti glavni priključek Kranja na novo avtomobilsko cesti skozi Gorenjsko, bodo razširili in uredili tako kot je za moderne ceste treba RAZSTAVA DOMAČIH JEDI V TRBOJAH — Preteklo nedeljo, 9. aprili*, so v gostilni Zarja v Trbojah pripravili razstavo domačih jed. (domači piščanec, domača orehova potica, mlečna štruca, mrzle domače pečenke z mešano solato, domači pršut, klobasa v zaseki, domača salam«, pečeni odojek domača žolča itd.). Razstava je bila od 10. do '7. ure, potem pa so jedila s srečolovom razdelili med številne obiskovalce NJIVO BODO UREDILI — Ob gorenjski cesti od odcepa ceste z? Bled piotv Vrbi bo kmetijska zadruga Jelovica iz Radovljice uredila njivo. Doslej je bil tod slab travnik Zemlja je precej slaba čepnv jo vse naokrog kmetje obdelujejo, pa tudi zaoruga ima v bližini že večjo njivo Z buldožerjem bodo zemljišče najprej izravnali, potem pa bodo večje kamenje odstranili in nasuli prst — Vse: foto Franc Perdan Dr. Marijan Brecelj v Elanu Prodor na svetovni trg V četrtek (13. aprila) popoldne je obiskal tovarno športnega orodja Elan v Begunjah novoizvoljeni poslanec zveznega zbora zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj, ki pa ga bodo volili še volivci na neposrednih volitvah 23. aprila, z njim sta bila predsednik radovljiške občinske skupščine Franc Jere in predsednik občinskega odbora SZDL Stanko Kajdiž. Predstavniki Elana so dr. Breclja seznanili z uspehi in težavami podjetja, ki je specializirano za proizvodnjo športnega orodja, zato se je moralo predvsem usmeriti na zunanje tržišče, kajti domači trg je za tako obsežno proizvodnjo znatno premajhen. V Elanu je bilo leta 1945 le 44 zaposlenih, lani pa 548. V letu 1957, ko je bilo zaposlenih le nekaj manj ljudi kot lani, so izvozili za 167 tisoč dolarjev izdelkov", lani pa že za 1,378 tisoč dolarjev. Predlanskim so izvozili 51 % vseh proizvodov, lani pa že 58 °/o. Pomembno je, da je Elan po kvaliteti med prvimi tovrstnimi podjetji na svetu, saj reklamacij praktično ne poznajo. Elan je po besedah direktorja med najmočnejši-■ni proizvajalci metalnih smuči v Evropi oz. celo na svetu. V zadnjem času so začeli delati tudi plastične čolne (naredijo jih 6 na dan), s katerimi so že prodrli na Švedsko, veliko zanimanje za je zanje tudi na domačem trgu. Seveda pa smuči in plastični čolni niso edini proizvodi Elana; delajo tudi najrazličnejše drugo športno orodje, s katerim prav tako skušajo čimbolj prodreti na svetovni trg. Pri tem ne štedijo z denarjem za drage oglase v reprezentativnih tujih (celo ameriških) strokovnih revijah. Zdaj se dogovarjajo, da bi izdelali športne rekvizite za svetovne olimpijske igre v Mehiki. Včeraj (petek, 14. aprila) so Elan obiskali člani predsedstva Mednarodne gimnastične zveze (FIG) s predesdnikom Arthurjem Ganderjem iz Švice na čelu. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju Elana na alimpi-jadi; v Elanu pravijo, da bi športne rekvizite lahko izdelali, čeprav so mednarodni standardi zalo zahtevni. Dr. Brecelj se je med ogledom tovarne zanimal za podrobnosti v proizvodnem procesu. A. Triler Rudolf Rakovec Minuli teden je v Lescah umrl Rudolf Rakovec, kustos Čebelarskega muzeja v Radovljici. Pokojni Rakovec je bil rojen v Ljubljani 26. marca 1890, v Lescah pa je živel od leta 1954. že kot otrok je imel veliko veselja do narave, vse življenje je zbiral metulje in druge žuželke in prav po tem je postal najbolj znan doma in v tujini; o njem in njegovih zbirkah so veliko pisali posebno nemški časopisi. Njegova zbirka obsega okrog 5000 metuljev. Rakovec je zbral in uredil tudi zbirke metuljev za Pri-rodopisni muzej v Ljubljani, za Kemijski institut v Ljubljani in za gospodarsko fakulteto v Skopju. Rudolf Rakovec je bil tudi izreden konservator; to znanje je bogato daroval tudi čebelarskemu muzeju, saj je šel vsak predmet, pa naj bo to panj-ska končnica ali predmet, ki je v zvezi z biologijo čebel, skozi njegove roke. Kooperacijska proizvodnja v živinoreji v kamniški občini Cilj: več boljšega mesa Agrokombinat Emona, obrat kooperacija, je začel v kamniški občini s križanjem pinegavske pasme govedi s charolais pasmo, ki je izredno mesnata — Domači in svetovni trg zahtevata kvalitetno meso mladih pitanih govedi, to pa je mogoče doseči pri živalih plemenitih pasem, starih do enega leta Obrat kooperacija Agrokombinata Emona Ljubljana, ki v kamniški občini povsem nadomestuje nekdanje kmetijske zadruge, je na kamniškem področju začel sklepati s kmeti ko-operacljske pogodbe za proizvodnjo telet, ki jih bodo pridobili s križanjem obstoječe pinegavske pasme s charolais pasmo, ki je izredno mesnata, njeno meso je kvalitetno, živali pa izredno dobro Izkoriščajo voluminozno krmo in pašo. To pasmo govedi so uvozil! iz Francije, preizkusili so jo že na svojih obratih in rezultati so bili menda izredni. Za križanje bodo zajeli le plemenice pinegavske pasme in križanke na področju, kjer je organizirano umetno osemenjevanje, pozneje pa tudi v področjih, kjer je še v veljavi naravni pripust; tja bodo poslali bike charolais pasme. Predvidevajo, da bodo v prvem letu odkupili okrog 550 teh telet, v poznejših letih pa okrog 800. Kooperanti, ki bodo sklenili pogodbo z Agro-kombinatom, se bodo morali obvezati, da bodo dovolili osemenjevanje ali naravni pripust s charolais pasmo in da bodo prodali teleta, težka okrog 85 kg, Agrokombinatu. Agrokombinat pa se obvezuje, da bo teleta odkupal po ceni, ki je poprečno 40 din višja od poprečne dnevne cene, in da bo poravnal stroške oploditve. Za kaj gre? Predvsem za to, da bi si Agrokombinat zagotovil dovolj telet kvalitetne mesnate pasme goveda, ki jih bo naprej pital v svojih pita-liščih. Domači in posebno svetovni trg zahtevata namreč vedno bolj meso mlade pitane goveđi, to pa je mogoče doseči pri živalih plemenitih pasem, starih do ene- ga leta. Da bi laže zadostili zahtevam tržišča, je Agrokombinat že pred leti zgradil pitališče za hitro pitanje govedi do teže 400 do 450 kg. Za uspeh na tržišču pa je pomembna tudi kontinuirana dobava, zato odkup telet (in tudi kvaliteto) ne morejo prepustiti slučaju in stihiji. Osnovni pogoj za produkcijo mesa je torej kontinuirana dobava zadostnega števila telet, prav to pa nameravajo z opisanim načinom kooperacije doseči. Po podatkih imajo zasebni kmetje v kamniški občini okrog 6500 glav goveje živine, od tega je 3200 krav. Upoštevajoč normalno letno rodnost in porabo telet za reprodukcijo in nadaljnjo rejo, gre v prodajo letno okrog 1600 telet. Lani je šlo v pitališča le 287 telet križancev, vse ostalo pa v zakol. Družbena posestva odklanjajo za pitališča teleta pinegavske pasme in slabih križancev, ker je to pitanje relativno manj rentabilno. Nastaja torej gospodarska škoda tako 2a rejce telet, ker ne dosegajo take cene, kot bi jo lahko, kot za trg, ki je prikrajšan za veliko količino mesa, ki bi ga bilo mogočo prirediti s teleti, katera gredo sicer v zakol. Upajo, da bodo z večletnimi kooperacijskimi pogodbami in s križanjem s charolais pasmo dosegli, da bedo letno odkupili približno 898 telet. V začetku bo seveda nekaj težav, upajo pa, da bodo kmetje kmalu uvideli koristnost takega sodelovanja. Za to pa je zainteresiran seveda posebno Agrokombinat. Po uvedbi zaščitnih carin za izvoz mesa v zahodne države, predvsem v Italijo, se je pokazalo namreč, da bo mogoče na zunanji trg prodreti le- z izredno kvaliteto, kar je mogoče doseči le pri govedih odličnih pasem oz. njihovih križancev. — Agrokombinat Ljubljana ima hlevske kapacitete za letno spitanje okrog 13.000 pitancev, na širšem območju Slovenije pa lahko letno nakupi okrog 10.000 telet. Polna zasedba pitališč pa vpliva na ekonomiko pitanja, zato se posebno zanimajo, da bi si v ožjem okolišu Kamnika in Domžal zagotovili stalen vir večjega števila živali za pitanje. Vzporedno pa bodo na tem področju pospešili zamenjavo obstoječe pasme s sivorjavim govedom, in sicer bodo za reprodukcijo osnovne črede zagotovili dovolj teličk. Kooperantom bodo s tem omogočili cenejšo proizvodnjo mleka in kvalitetnejšo produkcijo živine za zakol. A. Triler Plamen preseda plan V tovarni vijakov Plamen v Kropi so presegli družbeni plan v prvem tromesečju letos- za 15 %. Izdelali so 1867 ton raznih izdelkov in v primerjavi s prvim tromeseč-jem lani povečali proizvodnjo za 273 ton ali 18%, število zaposlenih pa samo za 1 %• V istem obdobju so prodali za 800.670.000 starih dinarjev izdelkov, cd tega 36 % na domačem tržišču, 61 % proizvodnje pa so izvozili. Izvoz so povečali v primerjavi s prvim tromesečjem lani za 160 %. - cr. Novo gostišče in trgovina f Zahodni del Jesenic — tako imenovani Plavž je pretežno že zazidan s stanovanjskimi bloki. V tem naselju, kjer Btanuje več kot 5000 Jeseničanov, pa je le ena trgovina in manjša gostilna. Zato je predvideno, da bo hotel Pošta že letos začel graditi gostinski objekt, prihodnje leto pa podjetje Rožca novo samopostrežno trgovino. Proslava na Okroglem Krajevna organizacija ZB NOV Naklo in druge družbenopolitične organizacije na terenu se že dlje marljivo pripravljajo na letošnjo proslavo, ki bo na Okroglem prihodnjo nedeljo, 23. aprila, ob 15. uri popoldne. Proslava bo pri znani jami na Okroglem, kjer je padlo 13 partizanov. Letošnja spominska svečanost bo še posebno lepo in skrbno pripravljena, saj mineva 25 let od teh znanih herojskih dogodkov. Jutri bodo v Naklem prikazali nove stroje za pridelovanje krompirja Kmetijski institut Slovenije iz Ljubljane nas je obvestil, da bodo jutri, v nedeljo (16. aprila) prikazali v Naklem na njivah kmetijske zadruge kompletno linijo strojev za pridelovanje krompirja, koruze in pese nemške znamke RAU-KOM-BI. Prikazali bodo linijo strojev za pridelovanje krompirja, ki je primerna za zasebne kmete, ki pa se od večje izvedbe — ta je na kombinatih že razširjena — razlikuje le po velikosti. Stroje bodo začeli prikazovati ob 10. uri dopoldne, zbir rališče bo pri gostilni Marui-šek ob 9. uri. Podjetje Agrotehnika iz Ljubljane, ki je stroje uvozilo, obvešča, da bodo prikazani stroji jutri tudi naprodaj, in sicer v dinarjih. Ker ge za kompletno opremo, ki Tudi šolniki sodelujejo z zamejstvom Jeseničani že nekaj let uspešno sodelujejo z zamejstvom na kulturnem področju. Zadnje čase pa so navezali stike tudi šolniki. Učenci poklicne in tehnične šole ŽIC so se nedavno v Planici pomerili z učenci trbiške strokovne šole v teku in slalomu. Minulo nedeljo pa so bili povabljeni v Trbiž predavatelji jeseniških strokovnih šol. S trbiškimi šolniki so izmenjali mnenja o svojem delu, oboji pa so izrazili željo, da bi takšna posvetovanja postala tradicionalna. Da bi bil uspeh še popolnejši, bodo v bodoče na te posvete povabili tudi predavatelje strokovne šole v Beljaku. -pu pokaže svoje kvalitete le, če so vsa dela, od priprave zemlje do izkopa, opravljena po istem sistemu, svetuje Kmetijski institut kmetom skupinsko nabavo teh strojev, ki imajo zmogljivost od 15 do 25 ha krompirišč. Stroji za pridelovanje krompirja znamke RUA — KOMBI so kot traktorski priključki v maniši izvedbi, primerni za zasebne kmete, pri nas novost, nedvomno pa se bodo v nekaj letih precej uveljavili. Kompletno linijo teh strojev je letos začel preizkušati Kmetijski insti- tut Slovenije na Okroglem. Za eno leto, torej ves postopek od priprave zemlje in sajenja krompirja do izkopa, je dal okroglanskim kmetom brezplačno na razpolago linijo teh strojev, strokovnjaki instituta pa vsa dela nadzirajo in ugotavljajo, ali bodo novi stroji primerni ali ne. Za zdaj so kmetje s stroji, ki so jim tudi precej olajšali delo, zadovoljni. Ali se bodo odločili za nakup ali ne — to pa je odvisno od tega, kakšen bo pridelek krompirja. A. Triler Dejavnost ZZB NOV v Tržiču Domicil Kokrškemu odredu V občini Tržič je dejavnost zveze združenj borcev NOV zelo živahna. Ta organizacija je sprejela tri važnejše naloge, od katerih je prva — priprava vsega potrebnega, da bo v Tržiču v okviru praznovanja dneva Osvobodilne fronte v petek, 21. aprila, svečano podeljen domicil kokrškemu odredu — že izvedena. Nadalje je organizacija sprejela vodstvo obsežne akcije za zbiranje spominskega gradiva o tej partizanski enoti. Razen tega pa bo skušala poskrbeti za to, da bo Tržič v letu 1969 dobil osrednji spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Kokrški odred, ki je bil ustanovljen na tržiškem področju, deloval pa je na o-zemlju od Kranja do Jesenic, je sodil med najbolj pomembne partizanske enote na Gorenjskem. Mimo drznih vojaških akcij je bil posebno uspešen pri političnem delovanju med prebivalstvom in pri preskrbovanju sosednjih partizanskih enot z materialom in borci. :V Tržiču so se odločili, da o njem napišejo podrobno kroniko, ki bo predvidoma obsegala od 500 do 600 knjižnih strani. Komisija, ki zbira spominsko gradivo in ima svoje pododbore tudi v Kranju, na Jesenicah in v Ljubljani, je že pripravila teze o tem, kaj naj kronika zajame. Osnovna poglavja bodo prikazala vojaške akcije, zveze, oskrbovanje, politično delo, pomen obveščevalnih centrov, terensko delo, delavnice in bolnice. Za pisca knjige so izbrali Ivana Jana, avtorja več znanih dokumentarnih del o NOB na Gorenjskem. Kronika kokrškega odreda naj bi izšla v letu 1969, ko bodo v Tržiču pripravili zbor preživelih borcev in odkrili spomenik. S. S. V delovnih organizacijah na Gorenjskem Volitve polovice članov delavskih svetov Hkrati s pripravami na volitve odbornikov zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin, ki bodo v sredo, 19. aprila, so v teh dneh v delovnih organizacijah na Gorenjskem tudi volitve polovice novih članov delavskih svetov. V nekaterih delovnih organizacijah so nove člane delavskih svetov že izvolili. Povsod tam, kjer pa volitev še niso imeli, so že začeli s pripravami. Tako so v večini delovnih organizacij že imeli sestanke kolektivov, kjer so predlagali kandidate. Podobno kot pri skupščinskih volitvah bodo tudi v delovnih organizacijah izvolili polovico novih članov delavskih svetov. Razen članov kolektivov v večini delovnih organizacij sodelujejo v pripravah in izbiri kandidatov sindikalne in tudi druge organizacije. Zvedeli smo, da so v jeseniški železarni s pripravami že začeli, v kranjski občini pa so izvolili nove delavske svete med drugim že v tovarni IBI in tovarni Sava. V radovljiški občini so imeli volitve že v tovarni verig v Lescah, v tovarni Elan pa bodo volili v sredo, 19. aprila, ko bodo volili tudi odbornika občinske skupščine. Prav tako so imeli volitve v tovarni klobukov Šešir v škof j i Loki in v tovarni Peko in tovarni kos in srpov v Tržiču. A. Žalar SMETIŠČE OB GLAVNI CESTI - Ob cesti proti Bledu, tik pod tovarno TIO je veliko smetišče, ki močno kazi sicer lepo okolje. Smo v mednarodnem turističnem letu in pričakujemo, da nas bc obiska'o mnogo tujih turistov. Premalo pa, kot vse kaže, pazimo, da bi tujci z obiska odnesli tudi dobre vtise Poskusna akcija štaba za civilno zaščito v Kranju V Žirovnici je popustil jez Takšna je bila domneva — Kako pa bi bilo, če bi jez zares popustil? — Štab za elementarne in druge nesreče v Tekstilindusu je bil takoj pripravljen Pred kratkim so z občinskega štaba v Kranju poklicali tovarno Tekstilindus. štab za elementarne in druge hude nesreče v tovarni so obvestili, da je pri elektrarni v Žirovnici počil jez. »če bo jez popustil, bo po strugi Save pridrvel štiri do pet metrov visok val, zato je tovarna v nevarnosti.« Takšna je bila domneva. Občinski štab je skušal ugotoviti, kako so posamezne ekipe v delovnih organizacijah pripravljene za reševanje pri elementarnih in drugih nesrečah. Takrat je bila v ' Tekstilindusu ekipa taflcoj pripravljena. Bilo je sicer nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa se jim v primerih, ko pride res do katastrofe, težko izognemo. Po končani akciji, ki je po mnenju občimskega štaba uspela, štab za elementarne in druge hude nesreče v Tekstilindusu pa je dokazal, da je ob vsakem času pripravljen za kakršnokoli akcijo — so se dogovorili, da bodo v prihodnje še Izboljšali program zadolžitev posameznih članov štaba v to* varni. A. Ž. Predstavljamo loškega kandidata za republiškega poslanca Poslanec mora biti (čimveč) med volivci Borci ne bi smeli biti družbeni problem — Minili so časi, ko je poslanec priskrbel kredite, tovarno in podobno Namesto običajnih odgovorov bralcem, smo danes ta prostor namenili pogovoru z loškim kandidatom za republiškega poslanca Ivanom FRANKOM. Kateri so po vašem mnenju glavni problemi borcev in kako naj bi jih v bodoče reševali? Problemov je dosti in so javnosti znani, tako da jaz o njih podam lahko samo svoje mnenje. Sem za to, da bi čim manj uporabljali takšne izraze kot so npr. »problem borcev«, »borčevski problemi« in podobno, zaradi tega, ker borci niso in ne bi smeli biti za družbo nikakršen problem. Mislim na to, da ne bi, borci smeli čutiti, da so problem v družbi, katero so sami gradili niti bi tega ne smeli vzeti kot problem (kot breme) ostali. Mnogi problemi so že uspešno rešeni z zakoni in drugimi predpisi ali pa na druge načine. Poudaril bi, da je potrebno vse zakonske predpise dokočno oblikovati ter ustvariti trajnost in pravno gotovost. Menim, da je danes glavni problem, kako zadržati borce kot aktivne ustvarjalce v proizvodnji in na drugih delovnih mestih. Upokojitve so v večini primerov najslabša rešitev. Za reševanje teh problemov, je poleg razumevanja in odgovornosti vseh potrebna tudi organizirana, skupna in trajna akcija vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Ne bi se smelo končati s formiranjem nekih komisij in podobno. Znano je, da niso rešeni vsi stanovanjski problemi borcev. Vsekakor ni popolnoma normalno, da v 22 letih tega nismo rešili. Danes je verjetno težje, vendar bi se dalo marsikaj storiti. Delovne organizacije bi morale pri dodeljevanju kreditov upoštevati predvsem tudi potrebe borcev. Primer 2TP Ljubljana kaže, kako bi se lahko dobila potrebna sredstva, poseb- no, če bi prišlo do organizirane akcije. Borci imajo do družbe ne samo pravice, pač pa tudi obveznosti. Razumeti morajo potrebe razvoja in časa. Se vedno morajo biti nosilci tega razvoja, med prvimi, kot vedno s primerom, ker samo tako si bodo ohranili ugled in spoštovanje, katerega uživajo. Kaj menite o družbeni disciplini in osebni odgovornosti v samoupravnem sistemu? Ce bi hotel na kratko odgovoriti, potem bi dejal, da nam je prav to v tem času najbolj potrebno. Sodobna industrializirana družba je tako zamotan mehanizem, ki učinkovito deluje samo, če delajo brez napak vsi njegovi sestavni deli. Zato pa so potrebne ustrezne sistemske rešitve, velika družbena disciplina in osebna odgovornost. Naš samoupravni sistem na sedanji stopnji razvoja vsekakor najbolj ustreza naši socialistični družbi. Vendar ta sistem še ni popoln in dokončen. V resoluciji VII. se- je CK ZKS je rečeno: »Naša družba še ni razvita samoupravna družba ...« Na drugem mestu pa je rečeno: »Samoupravljanje ni samo demokratična pravica, pač pa tudi odgovornost in red ...« Po mojem je dosedanji razvoj samoupravnega sistema nujno šel predvsem v kvantiteto, toda v bodoče ga bo treba izpopolnjevati in razvijali tudi kvalitativno. To razumemo tako, da je treba urediti take odnose, v katerih bodo močneje izražene pravice in dolžnosti oziroma odgovornosti. Ne mislim na neke statistične rešitve, temveč na angažiranje vseh samoupravnih organov na tiste probleme, ki omogočajo neodgovornost, zlorabe, egoizem, lokali-zem in vse podobne pojave, kateri ne upoštevajo skupne interese in koristi. Istočasno je treba povečati disciplino in osebno odgovornost posameznika in odgovornost delovnih skupnosti. Odgovornost bi morala biti materialna in družbena. V načelu je tudi sedaj tako, vendar mislim, da je bila odgovornost v mnogih primerih samo splošna, moralna in kot takšna abstraktna, ne pa konkretna. Gospodarska reforma in ekonomska zakonitost nujno vodijo k temu. Samoupravni organi in sistem to lahko samo pospešijo. Kako si predstavljate dolžnosti v svoji volilni enoti? Odgovor na to vpraašnje je malo težji zaradi tega, ker prvič kandidiram. Ne bom povedal nič novega, če rečem, da je pogoj za uspešno delo to, da je poslanec čimveč med volivci. To govorijo in obljubljajo vsi, koliko pa se to uresniči, je drugo vprašanje. Mislim, da je treba iti na zbore volivcev in občanov, sestanke družbenopolitičnih organizacij, razne prireditve, kjer je mogoče neposredno slišati različna mnenja in probleme. Tu je potem občinska skupščina, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občasni sestanki in dogovori političnega aktiva ter ostalih poslancev s tega območja. Ni pa tudi brez pomena, da je poslanec neposredno, da rečem intimno vezan na kraj, katerega predstavlja. Vprašanje pa je, kaj se da neposredno storiti za svojo volilno enoto. To bo pokazala praksa. Vsekakor so minili časi, ko je poslanec lahko preskrbel kredite, investicije, tovarno in podobno. Mislim, da bo osnovno poznati probleme svojega kraja ter delati, da se rešujejo v okviru splošnih problemov in možnosti slovenske družbe. Dobro delo v republiški skupščini, sodelovanje z občinsko skupščino, bo koristilo tudi volivcem. Odgovor na članek »Trg je treba odpreti« Delavski svet podjetja LOKA ne more mimo članka »Trg je treba odpreti«, objavljenega 29. marca 1967 in z dodatnimi pojasnili odgovarjamo Milanu Osovnikarju, ker menimo, da je njegov članek le preveč enostranski. Menimo, da je pisec članka hotel bralce speljati na slepi tir, ker je v svojem odgovoru poskušal občanom prikazati koristnost gradnje, ki naj bi po njegovem mnenju z odpiranjem trga in z večjo konkurenco ustvariila nižje cene. Naj nam Milan Osovnikar ne zameri, če bomo morali njegove trditve povedati v nekoliko drugačni luči. Bralci namreč niso bili seznanjeni s celotno vsebino odprtega pisma skupščini občine, ampak je novinar posredoval le posamezne nepopolne izvlečke, ki vsebino pisma niso dovolj pojasnile. Na seji skupščine je res direktor opozoril predsednika na odprto pismo Veletrgovin j LOKA, vendar vsebine odbornikom ni povedal, ker je pričakoval, da bo to storil predsednik sam. Pisma niso prebrali, pa tudi odgovora nanj nismo prejeli. Delavski svet Veletrgovine LOKA ne protestira proti gradnji trgovske hiše v Škof-ji Loki, temveč proti lokaciji gradnje pred šolo. Proti tej lokaciji ni samo delavski svet LOKE, temveč večina občanov mesta Loke. Dokaz za to trditev so zbori voliv- cev in konferenca SZDL, kjer je večina volivcev izrazila protest proti njej. Toda občana so dobivali odgovore, da zbor volivcev ni pristojen za reševanje tega vprašanja, na drugem zboru spet, da je profesorski zbor odobril lokacijo ipd., Čeprav je učiteljski zbor sam protestiral; skratka volivcem pristojni niso hoteli naliti čistega vina. Mnenja smo, da naj o tako važni gradnji razpravljala čimveč občanov in prav bi bilo, da njihova mnenja upoštevamo, če je le mogoče. Dalje navaja pisec, da je LOKA pretežno investirala v Medvodah, to je res, vendar imajo investicije v Medvodah svojo utemeljenost. Občina Ljubljana-šiška je razvoj blagovnega prometa vseskozi podpirala in za gradnjo trgovin nudila 50% kredita od vrednosti objekta. V Škof j i Loki trgovina teh ugodnosti ni imela pri gradnji trgovin. Večkrat smo bili prisiljeni sprejeti določene odločitve s pretnjo: »če ne boste, bomo pa dali na javno licitacijo in sprejeli drugo podjetje pri prodaji zemljišča«. V takih okoliščinah so se oddajale lokacije, ki za trgovino niso bile najbolj primerne; to smo hoteli tudi v pismu povedati. Prav zaradi takega očitnega mačehovskega odnosa občinske skupščine do podjetja LOKE, je bilo podjetje primorano, da si poišče tržišče izven občine. Ko pisec obtožuje loška trgovska podjetja, češ da hočejo imeti v Loki trgovino v zakupu, naj mu zaupamo, da je škofja Loka že na široko odprto mesto, saj so tu številna podjetja ustanovila svoje prodajalne in poslovne prostore. Da ne bo pomote, bomo nekatere od njih našteli, kot na primer: Prehrana Ljubljana, Pekarna in slaščičarna škofja Loka, Živila Kranj, KZ Škofja Loka, Kokra Kranj, Loka škofja Loka, Tobak Ljubljana, Zelezni-na Škofja Loka, Peko Tržič, Kroj Škofja Loka, Zvezda Ljubljana, Alpina Žiri, Borovo Borovo. Ali si lahko zamišljamo še kje večjo pestrost različnih podjetij na tako majhnem področju in ali lahko govorimo potem o zaprtosti mesta!? Trg se v vseh strokah močno prepleta s konkurenčnimi podjetji. (V primeru nove infiltracije — ukinitev šibkejših podjetij na račun močnejših). V primeru nove infiltracije lahko pričakujemo prerazdelitev blagovnega prometa, ob tem pa propad-ukinitev šibkejših podjetij na račun močnejših. AH bo od tega imel potrošnik koristi, bomo videli pozneje, vsekakor pa je težko govoriti o konkurenčnih cenah, posebno za izdelke, katerim so upravni organi skupščine določili maržo in ceno. Naj tudi povemo besedo o urbanističnem načrtu. Sprejet je bil pred kratkim, priprave in izdelava načrta so trajale 8 let in stale občinski proračun okoli 30 milijonov S din. Kot je točno razvidno iz gradiva urbanističnega načrta, ne urejuje samo cestne mreže, glavnih vodov, temveč zelo točno določa zemljišča za stanovanjsko gradnjo, industrijsko gradnjo, obrt, določa mestne zelenice, ki so pod posebno zaščito za parke, nasade, kamp, šport itd. Gradnja trgovske hiše bi bila torej na zemljišču, ki je po urbanističnem • načrtu strogo zaščiten in predviden za park (glej urbanistični načrt, karta 2). Sprašujemo se, ali se urbanistični načrt lahko vsak čas spreminja, tudi v njegovih osnovnih načelih. člani delavskega sveta so imeli pred očmi le dejstvo, da odvzemamo šoli z gradnjo hiše sonce, zrak in svetlobo. Z dovozom blaga pa povzročamo neprijeten hrup in ropot, ki bo pred šolo motil pouk. V tem trenutku so člani delavskega sveta očetje in matere, ki želijo svojim otrokom najboljše možnosti za učenje. Le poglejmo, kje drugod gradijo šole, de se le da izven strnjenih naselij. V škof j i Loki pa želimo'šolo s skoraj 2000 učenci in dijaki, ki je že tako dovolj natrpana, še bolj obkrožiti z novimi gradnjami. Tu nismo enotni. Seveda, priznati moramo, da je lokacija za grad- njo trgovine z ekonomskega stališča sijajna na impozant-nem mestu jn seveda, če vam dinar več pomeni kot človek in to mlad človek, naši otroci, potem ostanemo brez besed, čeprav bi se v Loki verjetno našel še drug prostor, ki bi prav tako ustrezal za trgovski lokal. Torej še vedno smo mnenja, da je gradnja na tem mestu izredno problematična in tvegamo in predlagamo, da se zaradi naštetih razlogov ponovno prouči možnost gradnje na priklad-nejšem mestu. Menimo, da je vsako sklicevanje na razpisj od Loke in podobno, uradniško reševanje problema, ki ima lahko samo dalekosežne posledice. Delavski svet Veletrgovine LOK\, Škofja Loka Pri nakupu ne pozabite na kavo Kranj Iz poročila sklada za šolstvo radovljiške občine za leto 1966 Dobra polovica denarja *za osnovno dejavnost šol Problemi okrog financiranja šolstva, za kar so po dosedanjih predpisih dolžne zagotoviti denar občinske skupščine v svojih proračunih, postaja iz Rta v leto bolj pereč. Posebno prihaja do izraza v m?nj razvitil občinah (npr. v loški), v katerih so proračunski dohodki na prebivalca v primerjavi z razvitejšimi občinami znatno manjši, zato je za šolstvo možno nameniti tudi manj denarja, ki komaj zadostuje za financiranje najbolj nujne dejavnosti v nekaterih občinah pa sploh ne zadostuje (npr. v loški, kjer so morali letos sprejeti sklep o ukinitvi nekaterih šol). Nesreča, ki najhuje prizadene prav nerazvite občine, je še v tem, dr. je njihov teritorij navadno zelo velik, gospodarsko pasiven, šole pa so povsod. V nekaterih občinah zalo dajejo za šolstvo že kar dobro polovico vsega denarja iz občinskega proračuna (ki pa še vedno ne zadostuje, kot npr. letos v Loki), čeprav je republiško poprečje okrog 43 %. Marsikoga bo zanimalo, kaj vse mora financirati sklad za šolstvo v občini, zato si to oglejmo na konkretnem primeru za radovljiško občino za preteklo leto! Finančni plan sklada za šolstvo radovljiške občine za lani je bil sprejet v globalni vsoti 7,210.000 Ndin. Sredstva za osnovno dejavnost, ki so bila razdeljena po določenem ključu in v dogovoru j t posameznimi izobraževalnimi ustanovami, so znašala skupaj 4,978.600 Ndin, torej precej več kot polovico vseh sredstev. Razdeljena pa so bila takole: za osnovno dejavnost 6 osnovnih šol 4 mi lijone 140.000 tisoč N din (osebni dohodki in materialni stroški v zvezi z izvajanjem učnih programov, vzdrževanje zgradb in dopolnilna vzgoja), osebni izdatki za vzgojno osebje 5 predšolskih ustanov v višini 200.000 N din, dopolnilno izobraževanje in dejavnost delavske univerze 77.100 N din, nižja glasbena šola v Radovi j ivi 150.000 N din in dotacija občinski knjižnici 64.500 N din. Posebno postavko pomeni dotacija mlečnim kuhinjam (68.660 N din), ki je namenjena kot 10% regres za malice socialno šibkim učencem, ki na ta način dobivajo malico bodisi brezplačno ali z znižano ceno (450 učencev). Posebej so bili iz sredstev za osnovno dejavnost financirani tudi regresi za prevoze osnovnošolskih otrok, ki se vozijo iz oddaljenih naselij k pouku v večja središča (Bled, Bohinjska Bistrica, Radovljica in Lipnica). Vseh vozačev je 940, zanje pa je občina po odloku dolžna regresirati prevoz v višini 75 % polne cene. Skupni izdatki za vse prevoze so znašali lani 242.181 N din. Poseben problem je povsod sofinanciranje strokovnega šolstva. Na osnovi dogovorov in sklenjenih pogodb sklad za šolstvo sofinancira izdatke in potrebe strokovnih šol na radovljiškem območju medobčinskega sklada za šolstvo II. stopnje v Ljubljani (bivši okraj Ljubljana). Iz radovljiške občine obiskuje 677 učencev razne strokovne šole v Kranju, na Jesenicah in v Ljubljani, te stroške pa so dolžne kriti gospodarske organizacije. Ker pa svoje obveznosti ne izpolnjujejo, krijejo primanj- kljaj iz sklada za šolstvo na račun investicijskega sklada za gradnjo novih šol. Za medobčinski sklad za šolstvo druge stopnje morajo zbrati 1,167.500 N din, za gimnaziji Kranj in Jesenice pa krije stroške sklad v višini 283.000 Ndin. Sklad je sofinanciral tudi zavod za prosvetno- pedagoško službo na Jesenicah, Alpski letalski center v Lescah ter izdatke za šoloobvezne otroke, ki so do konca junija obiskovali posebno osnovno šolo v Kranju, od 1. septembra lani naprej pa obi-j skujejo pouk v posebnih od-I delkih v Radovljici, na Bledu i in v Bohinjski Bistrici. Vsi j ti izdatki so bili 162.220 N din. Skupni izdatki sofinancira-I nja so bili lani 1.612.720 N din pri tem pa seveda niso upo-; števani stroški za novousta-I novljene posebne oddelke v Radovljici in na Bledu; to [ so prenesli kot obveznosti v plan za letos. Iz sklada morajo vsako leto plačevati tudi zapadle anuitete za vse najete kredite v preteklih letih za adaptacije in gradnje novih šol (Gorje); to znaša letno 29.125,71 N din. Sredstva za investicije v skupnem znesku 455.924,60 Ndin so lani porabili predvsem za adaptacije šolskih zgradb in zgradbe vzgojno-varstvene ustanove na Bledu. —t V galeriji na loškem gradu tokrat razstavljata Anton Dolenc in Stane Jarm Odmevi na razpravo o kranjski kulturi V knjižnici letos 24 zaposlenih Razstave, ki jih prireja Loški muzej v novi galeriji na loškem gradu, vse bolj preraščajo svoje prvotne okvire malega lokalnega kulturnega dogodka. Glas o njih se je razširil tudi drugam, delež obiskovalcev iz drugih krajev naše domovine je vse večji. Malone pravilo je, da vsaka nova prireditev pomeni nov rekord glede obiska. Tako je bilo tudi tokrat. V petek, 7. aprila, na otvoritvi razstave del slikarja Antona Dolenca in kiparja Staneta Jarma, se je zbralo 140 obiskovalcev. Oba umetnika je z nekaj uvodnimi besedami prisotnim predstavil direktor muzeja Andrej Pavlovec. Potem je pesnik Dane Zaje recitiral nekaj svojih pesmi, ki so lepo dopolnile svečanost in precej pripomogle k prijetnemu vzdušju. Slikar Anton Dolenc razstavlja 27 del. V svojih motivih sega na naš obmorski jug. Na vseh podobah mu je osrednji lik človek, ljudje pri najrazličnejših opravilih, pri igri (Šahisti), delu (perice, Splavarji, Snažilec čev-j Ijev), pa tudi človek v stiski, I človek, ki ga razjeda bolečina ! (Mož z mrtvim otrokom, Cena vojne). Slikar jih upodablja kakor dolge, suhe figure trioglatih obrazov in ostrih potez. Spominjajo na srednjeveške freske, zazrte v onostranstvo. In vendar so drugačne, živahne in vitalne, saj jih je avtor upodobil v gibanju. Originalnost samih Slina motivov pa nedvomno kaže na njegov tenek čut za opazovanje in pravšno izbiro, ke so oljnate, slikane platno. Akademski kipar Stane Jarm razstavlja 15 del. To so leseni kipi iz trdega lesa, novejšega datuma. Pri njih je opaziti nekatere elemente, ki so značilni za plastike primitivcev, hkrati pa prijeme modernih kiparjev. Za razliko od Dolenca je izbor njegovih motivov širši in bolj raznolik. Umetnik se trudi upodobiti ljudi, življenje in značilnosti krajev, kjer živi. »Doma sem iz okolice Kočevja, kjer sem sedaj zaposlen kot likovni pedagog. Ves prosti čas posvečam kiparstvu. Rad bi upodobil tisto, kar je značilno za ta del naše domovine: drvarje, oglarje, pa tudi motive iz minule vojne, ki se jih še živo spominjam — požgane vasi, boji, talci .. .« je povedal kipar Jarm. Rodil se je leta 1931, z umetnostjo pa se ukvarja od svojega dvanajstega leta. Prvi vzornik mu je bil oče, obrtnik-podobar. Kipar je končal šolo za umetno obrt, potem se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral. »Po poklicu sem zdravnik«, je povedal slikar Dolenc, asistent na inštitutu za sodno medicino. Član Društva slovenskih likovnikov pa sem od leta 1966, slikarstvo pa je moja strast že petnajst let. I. Guzelj V zvezi z odgovori direktorja Prešernovega gledališča Marjana Lombarja o delu, načrtih in prizadevanjih tega zavoda, objavljenim v članku z nadnaslovom »Razpravljamo o kranjski kulturi (4)« (Glas št. 28, 12. aprila letos), smo dobili pojasnilo direktorja Osrednje knjižnice Kranj Mihe Mohorja o številu zaposlenih pri njih v V nekaj stavkih BLED — Kranjski komedijanti — V soboto, 8. aprila, so igralci mestnega ljubljanskega gledališča v dvakrat napolnjeni dvoranima Bledu uprizorili zanimivo slovensko odrsko delo Kranjski komedijanti dr. Bratka Krefta. Skupaj je gledalo to delo o začetkih slovenske dramatike kakih 1200 ljudi z Bleda, Radovljic, Bohinjske Bistrice, Lesc in iz bližnjih okoliških krajev Bleda. Osnovne šole in kulturne organizacije so organizirale avtobusne prevoze iz teh krajev. Samo iz Radovljice se je pripeljalo blizu 250 učencev osnovne šole, iz Bohinjske Bistrice pa 60 članov tamkajšnje Svobode. Med samo uprizoritvijo so bili ljudje zelo navdušeni. Izražali so željo, da bi radi videli več del domačih avtorjev in tudi več klasičnih del sploh. Redni abonenti, ki jih je v Radovljici in Bledi nad 300, so s celotnim sporedom gostovanj poklicnih gledališč kar zadovoljni. letu 1955 in letos. Takole nam piše: »Nekateri podatki so nepravilni in bi bralce mogli zavesti v nerodne in nepravilne primerjave. Gre za podatke o številu zaposlenih v našem zavodu, češ da je v knjižnici bilo 1955. leta sedem stalno zaposlenih, danes pa 38. Leta 1955 sta bili v Kranju dve knjižnici, ljudska in študijska, z 12 uslužbenci, od leta 1960 pa so vse knjižnice (tudi pionirska, podružnične in potujoča, pa še center za estetsko vzgojo pionirjev) združene v Osrednji knjižnici, ki ima letos 24 zaposlenih. Tudi za Gorenjski muzej smo zvedeli, da danes nima 27 strokovno usposobljenih sodelavcev, kot je navedel Lombar, ampak je skupno število zaposlenih 20. Miha Mohor na koncu pripominja, da je takšna pomota glede števila zaposlenih, v času reforme, precej kočljiva zadeva. Z njim soglašamo. -at Pred letošnjo proslavo Prešernove brigade Zadnja želja komandanta Janeza in njegove Marjance Po uspelem prehodu čez Savo je bataljon nadaljeval pot. Pomladansko jutro je .dobilo premočene in utrujene borce že na vznožju Kriške gore. Ustavili so se v Gozdu nad Golnikom. Borci so bili tako utrujeni, da ni bilo časa za iskanje in urejevanje ležišč po hišah in podih. Kar omahnili so na mahovi ta tla v bližnjem gozdu. Tudi varnost je bila tu večja in ni bilo treba toliko utrujenih borcev razporejati v zasede in straže. Komandant batalojna Janez in terenci tega kraja pa smo se posedli pod visoko smreko na pogovor. Naš prehod na levo stran Save moramo takoj izkoristiti za napad, preden si nakopljemo na vrat kolone Nemcev in belčkov. To območje ni tako varno kot Jelovica in desna stran Save sploh. Povsod stikajo, vse zvedo. Treba je udariti takoj. Kot prva naj bi bila nemška postojanka v Križah. Ze nocoj! Načrt je bil kaj kmalu napravljen. Nato smo šli še na ogled kar pri belem dnevu. Priplazili smo se skoraj do prvih hiš in ogledovali. Podatke pa so že posredovali terenci. V veliki hiši, pravzaprav v župnišču blizu cerkve je bila postojanka. V njej je 30 žandarjev. Podnevi imajo eno, ponoči pa dve straži. Včasih pa tudi patru-ljirajo po vasi. Toda Tržič je skoraj pred nosom. Takoj bi bili tukaj v pomoč napadenim Nemcem. Zato bi bil naš napad uspešen le, če bi bil pripravljen in hiter. Take so bile ugotovitve in temu prilagojeni podrobni načrti. Z mrakom se je bataljon že spuščal po gozdu proti Križam. Zasede so se odcepile Dolfka Boštjančičeva med jeseniškimi upokojenci Kandidatka za poslanko republiškega zbora Dolfka Boštjančičeva se je odzvala vabilu jeseniških upokojencev in jih obiskala v ponedeljek popoldne. V domu upokojencev na Jesenicah se je zbralo nad 150 upokojencev in upokojenk, ki so z zanimanjem poslušali govornico, ki je tol- mačila zakon o upokojencih, prikazala probleme, ki zadevajo predvsem stare upokojence. Sledila je skoraj dve-urna razprava, v kateri so seznanili jeseniški upokojenci tov. Boštjančičevo s številnimi problemi, ki tarejo tako jeseniške kot tudi druge upokojence. Spet se bo dvignil zastor V nedeljo, 16. aprila, bodo igralci tukajšnje Svobode uprizorili znano delo dramatika Georga Ileiserja VOJAK TANAKA. Delo ima močno izraženo protifašistično poanto in kaže razmere v predvojni dobi na Japonskem. V igri nastopa nad 30 oseb, zato so bile za uprizoritev potrebne temeljite priprave in študij. Belški igralci so se kot kaže na premiero dobro pripravili, saj vadijo že od januarja dalje. To zahtevno igro je režijsko pripravil Ludvik Knafelj. Igralci so sami izdelali tudi sceno. Kdaj novo pokopališče v Stražišču Lokacija končno sprejeta Predlanskim konec decembra — po daljših razpravah o dosedanjem stražiškem pokopališču in po sprejeti odločbi kranjske občinske skupščine, da se to pokopališče opusti — je komisija, sestavljena iz predstavnikov sanitarne inšpekcije in urbanistov, določila lokacijo za novo pokopališče za desni breg Save, in sicer na Sorskem polju, 200 do 300 m od cerkve sv. Uršule proti vrtnariji. Volivci so namreč na zborih volivcev vztajno in energično zahtevali novo pokopališče, če se že na starem ne sme več pokopavati. Ko je bila lokacija znana, se S sestanka gradbenega odbora za novo stražiško pokopališče — Foto Ptrdan je takoj sestal gradbeni odbor. Odtlej pa se stvar dolgo ni premaknila z mrtve točke, vse do nedavnega, ko je republiški urbanistični inšpektorat končno po več kot letu dne izdal soglasje k izbrani lokaciji. Za to soglasje je bilo treba poprej narediti vrsto raziskav in analiz; Geološki zavod Slovenije je npr. raziskoval sestavo tal, Hidrometeorološki zavod je izdelal poročilo o podtalnih tokovih itd. Ker so bila vsa poročila pozitivna, meni republiški inšpektorat, da je lokacija primerna za pokopališče in da se lahko začne graditi. Zdaj gre torej zares, zakaj formalnih zadržkov ni več. V četrtek (13. aprila) se je zato v Stražišču sestal gradbeni odbor za novo pokopališče z namenom, da se čimprej začne s konkretnimi dela. Do'.a bo vodil Komunalni servis Kranj s sodelovanjem gradbenega odbora. Do ponedeljka (17. aprila) bo izdelan okvirni elaborat stroškov, potem pa bo prva naloga ureditev lastništva zemlje (odkup oz. zamenjavo) in takoj nato razpis in izvedba referenduma za samoprispevek. Predvidevajo, da bo pokopališče veljalo okrog 45 milijonov S din, več ne. Sklep zborov volivcev je bil, da-bo vsak volivec prispeval 500 S din. Ko bodo stroški okvirno znani, jih bo poJovico (toliko morajo po sklepu prispevati volivci, za drugo polovico pa bo Komunalni servis najel po- sojilo) treba razdeliti na vse volivce in potem razpisati referendum. Pokopališče bodo gradili etapno, ne vsega naenkrat. Nujno pa je seveda treba do tja speljati cesto, vodovod in elektriko ter zgraditi mrliške vežice in sanitarne naprave.' Pred vsem tem pa je teba izdelati načrte in odkupiti od lastnikov (ali zamenjati) zemljišče. Na seji so nekateri poudarjali, da je to prva .in za zdaj najvažnejša naloga, zato se je s prizadet.ml lastniki treba na posebnem sestanku čimprej pogovoriti.' Će kdo zemljišča ne bi hotel prodati ali zamenjati (kar pa je skoraj neverjetno spričo velikega zanimanja za pokopališče na desnem bregu Save), bi razlastitveni postopek začetek gradnje zavlekel najmanj za dve leti, dotlej pa bi se sedanje navdušenje najbrž že tako ohladilo, da novega pokopališča nikdar ne bi bilo. Stvari so se torej le premaknile z mrtve točke, kaže pa, da vse ne bo šlo tako lahko, kot so zatrjevali volivci pred dobrim letom na zborih volivcev. Iz pogovora z nekaterimi člani gradbenega odbora sem zvedel, da bi prihodnjo jesen na novem pokopališču že lahko začeli pokopavati; zdi se mi pa, da jih ni veliko, ki bi bili v to prepričani. A. Triler ) in na tiho zasedle določena mesta. Okrog 11. ure zvečer je bil okrog postojanke že sklenjen obroč in vse pripravljeno. Prvi so se približali mi-merci. Toda v hipu, ko so pripravljali eksploziv za prvi in odločilni »pozdrav«, je nočno tišino pretrgal plaz rafalov. Nemci so začeli streljati kot bi se vnelo skladišče municije. Oglasili so se tudi naši mitraljezi, vmes pa so basi-rale ročne bombe, okolico so osvetlile nemške rakete, a naši borci so kljub temu zavpi-ld »juriš«. Pod tem prvim našim pritiskom so Nemci zbežali iz jarkov. Vendar naprej ni šio. Nemci so bili pripravljeni na naš obisk. To se je še zlasti ugotovilo, ko so tudi iz tr-žiške strani takoj napadli za našim hrbtom. Kako so to zvedeli, kako je prišlo do izdaje, tega nismo zvedeli. Umaknili smo se, čeprav so bili nekateri borci že tako blizu postojanke, da so jo obsipavali z ročnimi bombami. Zbrali smo se na zbornem mestu. Toda Nemci so še vedno divje streljali, obmetavali okolico z minome-talccm, da je treskalo okrog nas kot huda ura. Pregledali smo naše vrste in ob tem razočarano ugotovili, da prav komandanta Janeza ni. Zla slutnja je pre-činila vse, kajti Janeza so vsi borci imeli radi. Veljal je za borca, ki se ga krogla ne prime. Tolikokrat je namreč jurišal v prvih vrstah, metal bombe od blizu in šel skozi nevarnosti, da. je bila legenda nedotakljivosti res utemeljena. Toda zdaj? So ga prijeli Nemci, kje leži ranjen? Ob teh mislih so bili borci kar po vrsti za to, da gredo po njega, pa četudi v postojanko. Pet borcev se je 'spustilo nazaj navzdol proti postojanki Rakete so še vedno švigale po zraku in streljanje prestrašenih Nemcev še ni ponehalo. Iskali smo Janeza, izkoriščali svetlobo občasnih raket, se metali na tla pred rafali in se tako približali postojanki. Tudi klicali smo ga. Vse smo tvegali, samo da bi ga dobili. Toda, nič! Samo Nemci so vpili naokrog . Razočaran od neuspeha sem se iz sadovnjaka počasi plazil preko rosne trave proti cesti. Na obzorju se je že ka- zal prvi svit. Klical sem še. In takrat, nepričakovano sem zaslišal njegov slabotni glas. Kar planil sem v tisto smer. Našel sem ga na njivi med krompirjem. Ležal je na trebuhu, zelo slab. Komaj je govoril. Bil je ranjen v trebuh in hrbet. Odnesli smo ga v vas Gozd. V neki hiši so mu bolničarji pripravili slamo za ležišče in poskrbeli za prenos v bolnišnico. Vsi pa smo na tiho spoznali, da je tokrat z njim konec. Tudi sam je to dejal. Toda preden so ga odnesli, mi je zaupal svojo zadnjo željo — naj vsekakor pošljem za njim njegovo Marjaneo. Ta je bila njegova resnična, velika in čista ljubezen. To sem spoznal že 1942. leta v Dolomitskem odredu. Tudi vsi borci so to vedeli. Vendar se nihče ni iz tega šalil, kajti njuna ljubezen je bila res čista, globoka. Ko so odnesli Janeza, je bilo v taborišču skrajno tiho, mučno, mrko. Vsi so razmišljali o komandantu, se na tiho pogovarjali o tolikih dogodkih njegovega tovarištva, hrabrosti in podobno. In ob tem so vsi s sočustvovanjem govorili o Marjanci, jo opazovali in obžalovali. Polagoma so borci zaspali od utrujenosti in taborišče se je umirilo. Le Marjanca se ni mogla umiriti. Prišla je k meni. »Tovariš namestnik! K Janezu v bolnišnico bi rada šla. Moram ga videti. Slutim, da mu je hudo«, je govorila z iztrganimi besedami in jokala. Skušal sem jo prepričati, da ni tako hudo, čeprav sem sam vedel, da ni tako, ji pravil, da v bolnišnico ne pustijo nikogar razen ranjencev, toda ona je kar jokala. Zdela se mi je v tem še nežnejša. Oblečena je bila v italijansko oficirsko uniformo, na glavi ji je čepela titovka, izpod katere so se usipali lepi kodrasti lasje do ramen. Bilo je lepo, postavno dekle devetnajste pomladi. Uredil sem ji možnost obiska v bolnišnico, čeprav je to bilo proti pravilom. Moral sem izpolniti zadnjo željo Janezu. Povedal sem ji, kje bo našla zvezo, tovariša, ki jo bo spremljal in naročil, naj bo do večera nazaj pred odhodom bataljona. mmmmmmmmmmmtK^-l•>.* Ko sem se malo pred mrakom vrnil v taborišče, se je bataljon že pripravljal na od-, hod. Prav takrat pa je prišel neki tovariš kurir. Zasop-pljen je komaj povedal, da je prišel iz bolnišnice. Vsi smo ob tem ostrmeli in brez dihanja pričakovali, kaj bo povedal. Slutili smo najhuje. »Ze dopoldne, ko so vašega komandirja prinesli v bolnišnico je bil v nezavesti. Ko je prišla za njim Marjanca* je ni več spoznal. Slonela je ob njem, dokler ni izdihnil. Potem je iz njegovega nahrbtnika vzela pištolo in se ustrelila. Tako hilro, da nihče ni tega opazil, ni mogel preprečiti. Na njegovih prsih pa smo našli listek z napisom: »Pokopljite naju skupaj!« Tudi tej želji smo ugodili,« je povedal kurir. Borci v vrsti so ostali ne-' mi; tihi v zadnji pozdrav komandantu in njegovi Marjanci. Kolona je krenila v tiho noč, toda potrta, brez besede. , Po originalu Karla Leskovca priredil Karel Makac Zapis iz Mojstrane in Dovjega i mojstrov in dolgih njiv Mojstrana je najbogatejša vas na Gorenjskem, saj so v njej tri ambulante. Domača Imena v Mojstrani povedo, kaj so bili predniki — črede ovr.c brez pastirjev — Županstvo se je preselilo s sončnega Dovjega v senčno Mojstrano — V srcih Dovžanov še niso zaceljene rane, zadobljene v vojni. V avtobusu, ki je peljal z Jesenic v Kranjsko goro, smo se potniki počutili kot v cirkusu. Zaradi slabo vzdrževane ceste smo v avtobusu poskakovali do krova avtobusa. Smešno pri tem neprijetnem poskakovanju je to, da so takrat, ko so ukinili železnico v Gornjesavsko dolino, obljubili, da bodo cesto popravili in redno vzdrževali. Na železnico nas sicer še vedno spominjajo tračnice na cesti, kajti drugod so jih odstranili. Pravijo, da je stara navada železna srajca. Tudi šoferji iz navade še vedno pri prehodu čez tračnice pogledajo v levo ali desno, če morda ne prihaja vlak. Izstopil sem na Dovjem. »Saj nimamo nobene ceste več, ampak sama grabna,« se je jezila ženica, ki je stopala pred menoj. Na Dovjem in v Mojstrani imajo domačini narečje, ki me je spominjalo na mešanico dolenjskega in kropar-skega. Toda bil sem v veliki zmoti. »Naše narečje je podobno govorici Korošcev. Od tam tudi izvira,« me je poučil star možak. Povabil me je v kuhinjo in tam začel pripovedovati o zgodovini tega kraja. Zgodovinski oris Dovjega Najstarejše vosti o Dovjem so iz prve polovice XI. stoletja. Takrat se je zasidrala na tem ozemlju freisinška škofija. V tej zvezi se omenjata tedaj kar dve daritvi. Leta 1093 je podelil freisin-škemu škofu del loške posesti cesar Konrad II. Drugi del loškega posestva je bil tedaj v lasti južnonem.ške rodbine Ebersberg, katere člani so bili v prvi polovici XI. stoletja upravitelji Kranjske. To posest je podaril grof Adalberon Odaskalku, odvetniku freisinške cerkve, v dobi med 1029 in 1085. Malo kasneje je skušala najti oporo na dovškem ozemlju tudi briksenška škofija, ki je prav tedaj urejevala svoje blejsko posestvo. Med leti 1085 in 1098 ji je namreč podelila neka Nicud, vdova po Alberi-ku, obsežnejši travnik na Dovjem. Vendar je freisin-škemu škofu uspelo, da je ustvaril tod teretorialno sklenjeno posest, ki jo je povezal v enotne dov&ko županijo in jo upravno priključil razmeroma precej oddaljenemu loškemu gospodarstvu. Okrog leta 11CC so bile na Dovjem samo štiri kmetije. Županstvo na Dovjem je bilo ustanovljeno 1286. leta. 1630 leta je bilo na Dovjem 27, v Mojstrani 5 kmetij in ena na Belci. Poleg kmetov na Dovjem in v Mojstrani zasledimo že v rani dobi teh vasi kajžarje in praznike. Prazniki so bili obrtniki brez posesti, ki so plačevali zemljiškemu gospostvu za razliko od ostalih podložnikov le v železu. Kajžarji so bili vaščani, ki so imeli malo zemlje in so se ukvarjali še z obrtjo, ali pa pomagali kmetom pri delu. Fužinarji iz Mojstrane so bili po rodu Korošci. Kovači so iz Koroške prišli že v desetem stoletju (od tod tudi narečje, ki se je ohranilo do dandanes). Prvotno se je vas Dovje imenovala Dovge njive, kasneje samo Dovge (beseda »njive« je odpadla) in šele pred sto leti se je vas Dovge preimenovala v Dovje. Mojstrana je dobila ime po številnih obrtnikih. Ime izvira iz besede mojster — od tod Mojstrana. Prvi kmetje v Mojstrani Temelji kmetskoga naselja za Mojstrano so iz leta 1317, ko je v urbarju (zemljiški knjigi) navedeno pet kmetij. To so bili kmetje: Span, Va-kata, Meselč, Novak in Pav-leš. Prvi kmet je bil Span, nato Vakata in Novak. Samo Vakatove hiše ni več, vse druge so zadržale domača imena do dandanes, kar je res prava rekost v naših vaseh. Fužinarstvo, ki je bilo v Mojstrani močno razvito skozi ves srednji vek, je bilo dokončno odpravljeno 1887. leta. Ta obrt je skozi stoletja privabljala prebivalstvo, ki se je deloma stalno naseljevalo in krepilo vr- ste na novo se porajajočega kajžarstva. Na tleh dovške županije srečamo kajžarje že v računskih knjigah od leta 1437 dalje. Dovška županija je štela leta 1590 kar 71 kaj-žarjev in 5 goslačev, kar je treba pripisati razvoju fuži-narstva v začetku XVI. stoletja. Cerkev so na Dovjem zidali 1291. leta. Oglejska škofija je ukazala radovljiškemu župniku, naj pošlje vikarja za župnijo na Dovjem in Kranjsko goro 1362. leta. Verniki so začeli graditi cerkev 70 let pred prihodom kaplana na Dovje. Vir domačih imen V 18. stoletju je bilo v Mojstrani 5 tkalcev, 4 tesarji, 4 krojači, 3 čevljarji, 2 zidarja, 1 kovač in 1 usnjar. Vsi ti so bili obenem tudi kajžarji. Posebno močno je bilo razvito mlinarstvo. Tedaj je bilo v okolici Mojstrane 13 mlinov, od katerih sta bila samostojna le dva, in sicer Mlinarjev in Ambruščov. Največ mlinarjev je bilo na potoku Mlinci, ki je po mlinih dobila tudi ime. Kakor se je razvojna pot industrializacije dvigala, tako je počasi izumiralo obrtništvo v Mojstrani. Danes v Mojstrani ni več tkalcev, tesarjev, krojačev, zidarjev z obrtjo ali usnjarjev. V vasi sta le dva čevljarja in en kovač. Današnja domača imena povedo, kaj so njih predniki bili in s čim so se ukvarjali. Zaradi zanimivosti bom navedel nekatera domača imena: Pri Ledrarju je bila nekoč usnjarna; pri Soštarju je bil čevljar; pri Krznarju so strojih kožuhe; pri Mlinarju je bil mlin; pri Žagarju so imeli žago; pri Stritho so delali vrvi (štrike); pri Kodermacu — ime po poklicu obrtnika, ki je izdeloval blazinice z nitmi za volovsko ali kravjo vprego itn. Po prvem uradnem štetju iz leta 1754 je bilo v dovški županija 926 prebivalcev. 1755. leta je vsaka hiša dobila svojo številko. Pred tem hiše nikjer niso bile oštevilčene. Cementarna v Mojstrani Kratek zgodovinski oris ne bi bil popoln, če ne bi omenil cementarne. Cementarna v Mojstrani pri potoku Bistrici je bila zgrajena 1893. leta in je delala do 1935. leta, ko je bila odpravljena. Cvetoča leta za cementarno so bila za časa Avstroogrske, ko so v njej delali delavci na dve izmeni. Takrat je bilo v cementarni zaposlenih okrog 150 delavcev, poleti pa še j okrog 150 sezonskih iz Italije, ki so kopali kredo. Stari ljudje trdijo, da so v cementarni proizvedli v poletnih mesecih tudi po deset vagonov cementa na dan. Na cementarno nas danes spominjajo samo še razvaline. Županstvo se seli v Mojstrano Skozi stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne je bilo županstvo na Dovjem. Po prvi svetovni vojni se je preselilo v Mojstrano, kjer je še danes krajevni urad in krajevna skupnost. Zakaj je bilo županstvo nekoč na Dovjem? Nekoč so volilno pravico imeli samo posestniki (volilne pravice niso imeli niti sinovi ali žene posestnikov niti obrtniki). Ker je bilo Dovje vas posestnikov, Mojstra- na pa vas obrtnikov, je bilo županstvo na Dovjem. Čredeovacbrez pastirjev Pred prvo svetovno vojno je vsak kmet na Dovjem ali Mojstrani imel 30 do 50 ovac, nekateri pa tudi po sto ali več. V preteklem stoletju je v tem kraju ovčar bil poklic. To so bili domačini, ki so imeli veliko lastno čredo ovac in so se s tem preživljali. Računa se, da je v obeh vaseh bilo 1911. leta okrog 2000 ovac. Danes jih imajo kmetje skupno okrog 600. Zanimivo je, da se po okoliških hribih danes pasejo ovce brez pastirja. Vsak kmet ima svojo čredo In ovce gredo vedno za zvoncem, ki ga nosi ena izmed domačih ovac. Redko se vse vrnejo s planinskih pašnikov domov. Ne samo ovce, tudi teleta včasih skrivnostno izginejo. Nekemu kmetu z Dovjega je pet let zapovrstjo zmanjkalo po eno tele v planinah . Nezaceljene rane Mojstrana in Dovje sta znani po uporu 1941. leta. Nemci so nameravali vasi požgati. Nastopili so težki dnevi. Dovje so vas še s polno svež h spominov, medsebojnih obtoževanj in sum-ničenj o vlogi tega ali onega vaščana med vojno. To je vas, v kateri so zadobljene rane v srcih ljudi še vedno nezaceljene. O današnjih sončnih in senčnih straneh življenja v Mojstrani in Dovjem pa drugič kaj več. Jože Vidic španova hiša — najstarejša v Mojstrani UKO — Umetnokovinska obrt Kropa razglaša prosto delovno mesto MOJSTRA GRAVERSKE DELAVNICE Pogoji: razen splošnih pogojev se zahteva: < 1. Visoko kvalificiran graver s šolo srednje stopnje, 5-letna praksa v ročni gravuri, poznavanje strojne gravure in obvladanje cizelerske stroke. 2. Kvalificiran graver z 10-lctno prakso in obvladanjem strok, navedenih pod točko 1. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni na voljo . Razpis ostane v veljavi 15 dni od objave aso-pisu. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava UKO na sedežu podjetja v Kropi. Kropa Predstave ne bo Napovedane predstave Mestnega gledališča iz Ljubljane v soboto, 15. aprila, v Kropi ne bo zaradi bolezni v igral- skem zboru. Predstava je zato preložena na kasnejši datum, ki pa še ni določen. Kje in koga bomo volili na splošnih volitvah, 23. aprila Zvezni zbor Zap. štev. vol. enote Naziv volilne enote Ime in priimek kandidata 64 Kranj Volijo vsi volivci v občinah: Je: senice, Kamnik, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič dr. Marijan Brecelj Občina Jesenice Republiški zbor občina Jesenice Ivo Ščavničar Dolfka Boštjančič Občinski zbor 2 Podkoren Franc Gregori 4 Kranjska gora, vzhodni del ing. Franc Žerjav Anton Zidan 6 Dovje Stanko Kofler Franc Potočnik 8 Mojstrana, vzhodni del Franci Rekar 10 Jesenice I, Plavž Stanislav Križnar 12 Jesenice III, Plavž Stanko Škrabar 14 Jesenice V, Plavž Franc Zvan 16 Jesenice VII, Plavž Jože Podobnik 18 Jesenice IX, Sava Danijel Crv 20 Jesenhe XI, Sava Stojan Valodi 22 Jesenice XIII, Podmežaklja Valentin Lukan 24 Jesenice XV, Podmežaklja Jože Zupan Simon Rezek 26 Jesenice XVII, Javornik Štefan Sčerbič Jože Kliček 28 Jesenice XIX, Javornik Jože Kastelic Anton Dežman Štefan Nemec 30 Jesenice XXI, Javornik Zdravko Smolej ing. Drago Grobovšek 32 Blejska Dobrava ing. Janko Begeš Anton Rekelj 34 36 Moste, Breg Selo Zabreznica, Viba Janez Dolžan ing. Marjan Bernard Kmetijske podskupine v zboru delovnih skupnosti v jesenišk? občini nimajo. Občina Kranj Republiški zbor 50 Kranj II Volijo volivci z območja krajevnih skupnosti: Kranj-Center, Zlato polje, Struževo, Vodovodni stolp, Huje-Planina-Čirče Vinko Hafner Kranj IV Volijo volivci z območja krajevnih skupnosti: Primskovo, Visoko, Šenčur, Voklo, Trboje, Vele-sovo, Grad, Cerklje, Brnik, Zalog, Poženik, Šenturška gora Franc Puliar Zap. štev. vol. enote Naziv volilne enote Ime in priimek kandidata Občinski zbor 2 Naklo II Slavko Gros 4 Podbrezje Franci Jerala Ludvik Vidic 6 Pred jslje Marjan Kne Anton Čuda 8 Gorič-J Jože Gregorc Alojz Zaplotnik 10 Bela Janez Pernuš 12 Kokra Alojz Povšnar Anton Roblek 14 Center I Slavko Zalokar 16 Center III Anka Zevnik 18 Zlato polje I Marta Perovšek Ante Marjančič 19 Zlato polje II (nadomestne) Matija Suhadolnik 20 Zlato polje III Vinko Kepic 22 Vodo/odn1 stolp I Marija Artač Alojz Okorn 24 Vodovodni stolp III Stane Oblak Štefan Vidic 26 Plan'.na Viktor Blagotinšek Janez Bartol Jure Hribar 28 Besnica Jože Katrašnik Franc Pegam 30 Stražisče I ing. Anton Japelj 32 Stra/ijče III Pavle Jane 34 Orehek Drulovka Ivan Vilfan Franc Hvasti 35 Bitnje (nadomestne) Mihael Hafner Milan Hafner Tone Jenko 36 Žabnica Franc Logonder Kristina Pokora 38 Primskovo I Ivan Pristov Joža Bešter 40 Klan- Andrej Babic 42 Šenčur I Matevž Bernard Janez Maček 44 Voklo Janez Globočnik 46 Velesovo Stane Bregant Franc šink Franc Grilc 48 Cerklje Janez Petek Anton Gerkmaa 50 Zaloj Franc Lončar Ivan Petrič Zbor delovnih skupnosti (Kmetijska podskupina) 36 KZ Cerklje Jože Žun ing. Peter Sajovic Občina Radovljica Republiški zbor Občina Radovljica Franc Jere Občinski zbor 1 Radovi|ica, ul. Staneta Žagarja Jože Ješe Stanko Kajdiž 3 Radovljica, Linhartov trg Aleks Cebulj Svetozar Pezdič 5 Lesce (levo) Drago Repe Tomo Prpič Jože Mali 7 Lesce — Hraše Vinko Pristov Štefan Tomšič 9 Begunje — Poljče Franc Božič Ivan Ferkolj 11 Lancovo Janez Pangerc 13 Črnivec — Mošnje Ivan Korošec Rok Sitar Nikolaj Sok Zap. štev. vol. enote Naziv volilne enote Ime in priimek kandidata Zap. štev. vol. enote Naziv volilne enote Ime in priimek kandidata 15 Podnart 17 Kropa 19 Bled, del Ljubljanske ceste 21 Bled, del Ceste 23 Ribno 25 Zgornje Gorje 27 Spodnje Gorje 29 Nomenj 31 Bohinjska Bistrica — del 33 Stara Fužina 35 Koprivnik Ciril Rozman ing. Janez šmitek Branko Praprotnik Pavle Tolar Maruša Medja Miha Rejc Anton Svetina Franc Mandelc Ivan Vidic Valentin Mulej Janez Vari Andrej Trojar Janko čop Anton Koren Franc Urbane Franc Medja Franc Mencinger Alojz Arh Franc Cvetek Anton Arh ■ Zdravko Sodja 32 33 25 23 24 25 škofja Loka III (nadomestne) Škotj a Loka IV Škofja Loka VI ing. Marko Vraničar Jože Pehar Peter Panjan dr. Branko Berčič Ciril Jelovšek Franc Logonder Vladka Jan Ana Goljat Zbor delovnih skupnosti (Kmetijska podskupina) KZ II (Luša, Bukovica, Selca) (nadomestne) KZ III (češnjica, Dražgoše, Martinj vrh, Davča, Zali log Sorica) KZ IV (Gorenja vas, Poljane, Javore. Lučine) Lenart čemažar st. Franc Potočnik Vinko Berce Franc Podrekai Janez Egart Anton Rant Jože Šubic Zbor delovnih skupnosti (Kmetijska podskupina) 25 Gozdarsko-kmetijska zadruga Jože Urbane Srednja vas v Bohinju Jože Mišmaš Srečko Mikelj Občina Škofja Loka Republiški zbor 78 škofja Loka I (Volijo vsi volivci—v krajevnih skupnostih: Škofja Loka, Puštal, Godešič, Gosteče, Reteče, Trata, Sv. Duh in Stara Loka) Ivan Franko Občinski zbor 1 Sovodenj Anton Peternelj 3 Hotavlje-Leskovica Jernej Jezeršek Janez Rejc 5 Gorenja vas II Zdravko Krvina 7 Poljane I Pavle Krmelj Vinko Stanovnik Filip Čadež 9 Javorje Janez Možina Alojz Božnar Matevž Debeljak 11 Puštal Jože Nastran Franc Šink 13 Godešič-Gosteče Drago Hafner Jože Jamnik 15 Otampel Vlado Rozman Janko Jocif 17 Virmaše Janez Tavčar 19 Stara Loka I Franc šifrer Valentin Kalan 21 Bukovica Janko Dolenc Urban Mesec 23 Selca II Miha Berce Filip Jelene 25 češnjica Tone Polajnar Jože Bogataj 27 Železniki II Marko Lotrič Ferdinand Tolar 29 Sorica Ciril Kokalj Anton Pintar Peter Kemperle 31 škofja Loka II Stane Krapež Ivan Kralj Alojz Malovrh /-vi v« ran \/ • v Občina Trzic Republiški zbor 82 občina Tržič Stane Mešič Andrej Pehare Občinski zbor 2 Cesta TLA Franc Dobrin 4 Virje Kukovniška pot, Kurinko-va po- Kosarska ulica Matija Kramar Sašo Perko 6 Cankarjeva cesta Erik Primožič Jakob Štabuc 8 del Koroške ceste Marjan Markič 10 Ravne Ludvik Prešern Marjan Pernuš 12 del zgornjega dela Bistrice Marjan Romih Nande Stritih 14 Kovor Vinko Golmajer Janko Dobre Adolf Boncelj 15 Sp. de' Bistrice in del ceste Ste Marie aux Mineš Srečko Balantič 16 Zg del Bistrice in Ročevnica Stanko Stritih Silvo Znideršič 18 Podljubelj Franc Jane Janko Ahačič 20 Križe, Gozd Marjan Vodnjov Jože Dolinar 22 Sebenje, Ziganja vas Janko Perne Alojz Glavič 24 Slap čadovlje Peter Belhar Aleš Tišler 26 Lom, Grahovše, Potarje Janez Gabcrc Franc Tišler 28 Leše, Vadiče, Paloviče, Popovo Franc Bohinc Anton Švab Franc Justin Zbor delovnih skupnosti (Kmetijska podskupina) Za območje bivših KZ Križe, Sv. Katarina (Lom, Slap, Jelen- Ludvik Poneclelek dol, Dolina), Podljubelj, Leše in Ivan Kokalj Kovor Stanko šlibar Te dni po svetu Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da sedaj bombardirajo ozemlje DR Vietnam na podlagi fotografij, ki jih pošiljajo umetni sateliti z višine 900 kilometrov. Iz posnetkov ugotovijo, nad katerimi predeli se zadržujejo oblaki. Tako lahko Američani pošiljajo bombnike v napade na cilje, nad katerimi so ugodne vremenske prilike. Sporočili so tudi, da se bojuje sedaj v vietnamski vojni 438 tisoč ameriških vojakov. Na sodnem procesu proti zločincu Franju Goreti v Bonnu je obramba skušala prikazati, da je bil Goreta agent jugoslovanske uprave državne varnosti. Vendar pa so s posebnim dokumentom dokazali, da je bil Goreta ovaduh zahodnonemške policije. Zaradi te nenadne spremembe je zagovornik Gorete prosil sodišče, naj izključi javnost iz nadaljnje preiskave. Že v naši zadnji številki smo pisali o pripravah za ameriški vrh v Punta del Este. Reči moramo, da je prišlo prav na zadnjem zasedanju ameriških voditeljev v Punta del Este do najbolj napetih razprav v zgodovini te ameriške organizacije, v katero je včlanjenih 18 latinskoameriških držav in ZDA. Kritika siromašnih na račun bogatih stal z vsemi udeleženci med štirim očmi, razglasil »sen nove Amerike«. Ta sen temelji na sedmih gospodarskih točkah, ki se tičejo razvoja zelene celine. že lep čas namreč ZDA niso slišale takšnih levit kot prav v zadnjem času. Ostre politične obsodbe so v kratkem časovnem zaporedju prišle najprej iz Ev- Obtožbe in zagovor je bila ostra in uničujoča. Dokazi so se vrstili, rdečica je oblivala polt krivih voditeljev, zaradi gospodarskega izkoriščanja in njihove nerazvitosti so padale težke besede. V takšnem položaju je Johnson, potem ko se je najprej se- rope, odkoder se je pred Johnsonovim letom v Južno Ameriko vnrl ameriški podpredsednik Humphrev in zdaj na sestanku v Pun-te del Este. Američane je v pičlih dneh zasula lava očitkov v do'.u sveta, ki je izrazito pod omeriškim skrbništvom. Tisto, kar ljudje tega sveta Američanom najbolj zamerijo ni samo revščina in izkoriščanje, ampak vojna tudi v Vietnamu. Tudi kmalu po Johnsonovem prihodu v letovišče Punta del Este so neznanci izobesili na razbitinah neke ladje zastavo južnovietnamskega osvobodilnega gibanja. Johnsonu je ostal tako samo en adut. Pomagal si je iz zagate z razglasitvijo svojega načrta pomoči Latinski Ameriki. Narčt ima sedem točk. Zagotavlja ameriško finančno pomoč bodočemu latinskoameri-škemu skupnemu trgu, pomoč za obsežne mednacionalne projekte v razvoju, možnost znižanja carin, pomoč kmetijstvu, znanosti, tehnologiji in zdravstvu, ter naposled kredite za gradnjo univerzitetnih središč. Kljub takšnim zagotovilom pa je bila kritika ameriške politike do južnih sosedov uničujoča. Uragvaj-ski predsednik Oscar Ge- stido je med drugim povedal, da če se ne bodo zmaj šale razlike med pretirano bogatimi in pretirano revnimi narodi, potem se svet neogibno pibližuje samomoru. Alternativa je torej preprosta: »ali živeti skupaj boljše življenje ali pa doživeti skupno uničenje«, čilec Frei pa je takšen logični zaključek še dopolnil s trditvijo, ki ji nihče ne more oporekati resnice. »Demokracija je v sedanjih razmerah med-ameriškega sodelovanja navadna izmišljotina, ne pa nekaj resničnega.« Neenakopravnost med močjo ZDA in južnih sosedov je na dlani. To ni dokazal samo sedanji sestanek v Punta del Este, ampak tudi vsi drugi. Nič manj žgoče pa niso bile izjave tudi drugih voditeljev Latinske Amerike: Kolumbije, Kostarike in Mehike. V glavnem so vsi ocenjevali razmere na celini kot nestabilne. To pa lahko izboljša samo pospešen gospodarski razvoj. O problemih lova in lovstva brez lovske latinščine Čigava je divjad Lovci, ki so najbolj znani po svoji lovski latinščini, se v zveznem merilu prepirajo o tem, ali pripada divjad tistemu, ki mu pripada zemljišče ali ne, na Gorenjskem oz. v Sloveniji pa o tem, ali je za lovske družine obvezno članstvo v področnih ali v republiški lovski zvezi Prepirata se dva soseda, pa ne za oslovo senco, ampak za to, čigavi so vrabci. »Moji so,« trdi eden, »moji, rečem in dokažem ti lahko! Poglej, na tistem orehu čebljajo, tisti oreh je moj, saj raste na mojem vrlui Torej, si videl, vrabci so moji!« Tako se je revež razvnel v dokazovanju, tako je povzdignil glas, da se je preplašila vsa jata vrabcev in odfrčala deset metrov stran na sosedovo češnjo. Tedaj pa drugi sosed: »Vidiš, moji so, na moji češnji so, torej so moji pa pika, ne bova se več prepirala o tem!« Vrabcev pa ni prav nič brigal ta prepir, prav tako kot se zajci, prepelice, srne in ostala divjad prav nič ne zmeni za podoben primer pravdanja »na visokem nivoju« v Beogradu. Pravniki in celo zvezni poslanci se morajo odločiti, odgovoriti morajo na kočljivo vprašanje: Ali je divjad »osnovno sredstvo« delovne organizacije, ki ji pripada zemljišče, ali ne? Ali lahko ta delovna organizacija razpolaga s temi »sredstvi« tako, kot npr. razpolaga z vejami, grmovjem, gobami in drugimi gozdnimi sadeži? Zediniti se morajo, ali naj dajo družbenim kmetijskim ali gozdno gospodarskim organizacijam pravico, da svobodno in samostojno gospodarijo z lovišči na zemljišču, ki jim pripada. Ce se bodo za to odločili, bodo morali spremeniti osnovni zakon o lovu, ki zdaj te pravice daje občini. Zahteva, da se ta zakon spremeni, se je pred nedavnim znašla pred zveznimi skupščinskimi organi. Ima svoje zagovornike in tudi ostre nasprotnike. Predlagatelji spremembe izhajajo iz postavke, da je ustavna pravica delovne organizacije, da razpolaga tudi z divjadjo na svojih površinah, pravica njenih samoupravnih organov pa, da gospodarijo z loviščem ali ga po svoji volji dajo v najem drugi delovni organizaciji ali lovcem. Po sedanjih predpisih o tem odloča občinska skupščina, ki ima tudi pravico odvzeti lovišče organizaciji ali društvu, če ni dobro in racionalno gospodarilo. Po predlogu za spremembo bi občina to pravico zadržala samo za tista lovišča, ki so izven zemljišča družbenih gospodarstev. Lovci pa so seveda energično proti spremembi zakona, ker trdijo, da bi s tem de- lovne organizacije imele privilegiran položaj. Te tudi že zdaj. podobno kot lovci oz. lovska društva, lahko zaprosijo občinsko skupščino, da se jim dodeli lovišče, seveda če izpolnjujejo vse pogoje za to. Razen tega pa lovci zavračajo trditev, da imajo delovne organizacije ustavno pravico do divjadi. To pravico, pravijo, te organizacije hočejo zagotoviti na osnovi posesti, vendar se posest in divjad ne moreta identificirati. Lovci pudarjajo, da je težko odrediti prebivališče divjadi, saj je na primer velikost zemljišča, kjer se giblje zaj-ec. v premeru velika okrog 5 km, za srno 30 km, za prepelice pa celo 60 kmT So pa celo divje živali, katerih premor gibanja doseže 2000 km. Kako potem, pravijo lovci, določiti prebivališče divjadi in izključno pravico nekoga, da z njo razpolaga? Ta problem pa za naše krajo ni tako aktualen kot druga pravda, ki jo tudi prav zdaj vojujejo lovci. Gre za to, da je po novem temeljnem zakonu o lovu lovska družina temeljna in edina oblika lovske organizacije ter upravitelj oz. gospodar lovišča. Lovska družina je postala samostojni upravljavec, ki mora seveda gospodariti po načelih dobrega gospodarjenja in spoštovati zakonske predpise in pogodbene obveznosti. Zato je tudi od njene volje odvisno, aH se bo zaradi lažjega in boljšega opravljanja svojih nalog povezala z drugimi lovskimi družinami v višje organizacijske oblike (npr. skupnosti, združenja, zveze itd.) ali ne. Obveznost takega povezovanja je torej odpravljena, obvezno članstvo v področnih in republiški lovski zvezi po ustavi in z novim zakonom preneha, možno pa je povezovanje edino na osnovi potreb in dogovora. Skupnost torej prepušča upravljanje lovišč neposredno lovskim družinam, ker meni, da so dozorele za samostojno upravljanje. Na Gorenjskem se je sprožil plaz izstopanja iz gorenjske lovske zveze, republiška lovska zveza pa grozi, da bo v članstvo sprejemala samo prek področnih lovskih zvez, na pa neposredno lovskih družin. Nedvomno gre za prizadevanja, kako obdržati staro dobro obliko in staro hierarhijo, čeprav kaže, da so te organizacijske oblike preživele. Naš sodelavec Jože Vidic nam sporoča, da so pred nedavnim, pravzaprav v zadnjih dneh, že tri lovske družine na Gorenjskem izstopile iz članstva lovske zveze v Kranju: Stol, Begunj-ščica in Jelovica. Lovska družina Stol je na primer sklenila z občinskima skupščinama Radovljica in Jecsnice pogodbo, s katero ji oddajata lovišče v upravljanje. Lovci menijo, da 6e poslej lahko povsem svobodno odločajo o nadaljnjem članstvu v kranjski lovski zvezi. Pred nedavnim so o tem razpravljali na občnem zboru in predsednik lovske zveze Marjan Cvar jih je zaman prepričeval, naj ostanejo člani. Njihovo stališče pa je, da ne razbijajo, ampak gradijo nove odnose med lovskimi organizacijami po novi zakonodaji. »Nočemo se priključiti k nečemu,« pravijo, »kar je preživelo, ampak hočemo graditi nove regionalne skupnosti na osnovi novih odnosov in obveznosti!« Dvoje borb, ki jih bijejo lovci, tokrat brez uporabe lovske latinščine, se bo najbrž končalo v korist lovcev, ne pa v korist družbenih delovnih organizacij in verjetno res preživelih, precej statičnih in birokratskih lovskih zvez. Se dobro, da zajci in prepelice in srne in jeleni in kozorogi in divji prašiči in medvedi in .. . sploh ne vejo za to pravdo! A. Triler V SKOFJI LOKI ŠOFERSKI TEČAJ Avto moto društvo škofja Loka organizira nov šoferski tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se začne, ko bo popolnjeno število prijavljencev. Prijave sprejema pisarna Avto moto društva Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10 med uradnimi urami vsako sredo in petek dopoldne in popoldne, ostale dneve samo dopoldne. Saša Dobrila Ji n o H ji v Kasten gorenjski kraji ^ ljudje # gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje Kmečka ohcet v Britofu PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # P Nikoli ni prepozno Učitelj, ki ima največ učencev, je verjetno Alberto Manzi. Od leta 1960 je naučil brati in pisati en milijon Italijanov. Njegov televizijski spored Nikoli ni prepozno (Non e mai troppo tardi) gledajo kmetje v manjših vaseh, ribiči na odročnih »tokih, zaporniki, bolniki, gospodinje in otroci, ki ne morejo v šolo. S sporedom so začeli ko-Uec leta 1960. Deset let pred tem so pri ljudskem štetju ugotovili, da je v Italiji 5 in pol milijona ljudi nepismenih — 11 odstotkov prebivalstva. Na industrijsko razvitem severu manj, na jugu in otokih več, v Kalabriji pa celo 27 odstotkov. Vlada se je telo zavzela v borbi proti nepismenosti. Prirejala je učenje v posebnih prostorih ljudskih šol, posebne tečaje za rekrute in pošiljala potujoče učitelje v odročne kraje. Rezultati so bili ugodni. Leta 1960 je upadlo tševilo nepismenih na 3,832.000, na 7,5 odstotka prebivalstva. 2,700.000 nepismenih je bilo starih preko petinpetdeset let. Največ težav so povzročali prav ti, zakaj zaradi časti niso hoteli, da bi jih učili veliko let mlajši učitelji. Ni jim bilo vseeno, da bi jih videli soesdje z zvezki v roki. Najtežje pa je bilo premagati globoko zakoreninjeno vprašanje, da je učenje pretežko in prepozno. Ministrstvo za vzgojo se je odločilo premagati ponos in predsodke s televizijo. Samo kako? Potrebno je bilo razviti popolnoma novo metodo in najti ustreznega učitelja. Običajni napovedovalci ne bi bili kos tej nalogi. Deset dni pred prvo oddajo so pozvali vse šole v Rimu, naj pošljejo po dva učitelja na skušnjo. Odločili so se za Alberta Manzija. Manzi je postal učitelj le- Rešitve jubilejne križanke Za 1. april smo ob Glasovem jubileju objavili nagradno križanko. Kaže pa, da so mnog« naši bralci menili, da je ta križanka le prvoapriiska potegavščina, zato smo tokrat dobili po«l manj rešitev kot običajno, žreb je razdelil nagrade takole: 1. in 2. nagrado sta prejela Mirko Derlink, Kranj, Begunjska 7 in Andrej Perne. Kranj, Titov trg 12. Oba bosta v soboto, 6. maja ob 6 zjutraj odpotovala na dvodnevno avtobusno potovanje Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO. 3. do 5. nagrado pa 50 N-dinarjev so dobili: Marica šilar, Jenkova 8, Kranj, Marinka Martinjak, Cešnjevek 2, p. Cerklje, Jana Presnik, Gradnikova 5, Kranj. 6. do 10. nagrado po 30 N-dinarjev pa so dobili: Anica Mi-helič, 1. avgusta ? Krani, Franc Podnar, Sorska c. 27, škofja Loka, Rozalija Kunstelj, Prešernova 4, Kranj, Jože Cuderman, Tupaliče, p. Preddvor in Anton Dacar, Breg ob Savi 28. Denarne nagrade konic izžrebancem poslali po pošti. ta 1947 in je dobil prvo službo v zaporu za .mladoletnike. Napisal je štiri romane za otroke in mnogo znanstvenih knjig za mladino, ki so jih prevedli v več jezikov. Ko je Manzi svojo skušnjo opravil, so mu rekli, naj pride spet naslednji teden. Ostal je še nekaj časa in opazoval ostale kandidate. Sedeli so za mizo in govorili. To mu ni ugajalo. Naslednji dan je prišel v studio z risarskim papirjem in kredo. Začel je s poukom: govoril je in zraven risal. V šoli je imel vedno slabe ocene v risanju, toda to ga ni motilo. Manzi je torej začel poučevati nepismene po televiziji in kmalu postal znana osebnost. Velikokrat so pri oddaji častni gostje: pevci, igralci in športniki. Njihove začetnice mu pomagajo pri učenju. Vsako učno uro začne s tem, da nariše na tablo neki dogodek iz vsakdanjega življenja: kmetijo, kmeta pri oranju, domače živali itd. Na posebni magnetični tabli potem iz črk sestavi besede. Posebna optična naprava nazorno pokaže razliko med tiskanimi in pisanimi črkami. Oddaja ne stane dosti. Znane osembosti nastopajo zastonj, živali mu posojajo iz živalskega vrta. Manzi dobiva enako plačo kot ostali učitelji po šolah. Hoteli so, da bi sodeloval pri reklamah, toda odklonil je. »Učitelj sem in ne igralec, kaj bodo rekli moji učenci?« Ministrstvo za vzgojo je po vsej Italiji po posebnih sobah namestilo 4000 televizorjev. Običajno se zbere okoli njega dvanajst učencev. Pri vsaki skupini je neka učna moč, navadno nekdo, ki se pripravlja na učiteljski poklic. Po končani oddaji ostanejo še eno uro skupaj in vadijo. Ob zaključku učnega tečaja imajo izpite in če jih uspešno naredijo, prejmejo diplomo »diploma di seconda elementare«. Odkar je tečaj, je od 150.000 ljudi 120.000 naredilo tečaj. Večina potrebuje to »diplomo« pri iskanju službe. Po svetu je oddaja našla mnogo posnemalcev, zlasti v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, kjer je nepismenost še vedno velik problem. Da bi imele tudi druge dežele koristi, italijanska radio postaja RAI vsako leto priredi posebne tečaje za učitelje, ki naj bi poučevali po tej metodi. Italija je vsekakor s to oddajo napravila precej v borbi proti nepismenosti. Velike zasluge ima tudi Alberto Manzi, ki je našel pravo pot učenja in pomagal svojim rojakom. Priredil: U. Z. (Nadaljevanje) Poleg skrinje s Pšer,jco smo na prvi voz naloži^ *e 4 vreče koruze, 3 vrečt -gčrne-na ter nekaj prosa .J ajde. Drugi in tretji voz % bija naložena z omaro za ob]eko, na omari zimnica, sPo razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 0 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ©vina III. DEL 21 Sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Kranj razpisuje mesti samostojne kuharice in gospodinjske pomočnice za Počitniški dom v Piranu. Zaposlitev bo trajala julija in avgusta. Osebni dohodek po dogovoru. Razpis velja 10. 5. 1967. Ponudbe pošljite na gornji naslov. No, zato pa je Lorberjevi in Lorbe"ju ona povedala, da te razlike ne priznava, se poslovila in se »P^sjila v restavraciji »Rosen-hof«, pripoveduje. Štefi in kaže fotograhj0 restavracije, vrta, kjer je bilo vselej živahno. Madžarska restavr£jj3 je bila to. Promet je bil mnogo živahnejši kot v »nemški« Lortet-jevi kavarni, kar Lehmann lahko presodi po vrsti fotografij, dok'ob pjegov pogled za trentuek ne obstane na praznem mestu, kjer solana, da je bila nalepljena neka fotografija in da je bila potem m§\o, kakor da se je je hotel nekdo polastiti, iztrgana. Najbrž si je že kdo drug želel njene slike, pomisli Lehmann, in jo iztrgal, kakor bi jo najraje tudi on. Tudi štefi strmi v to, prazno meodbo, brž ko bi jo vprašal, zakaj je to mesto, kjer je sled nek^ otografije, prazno. Toda Lehmann je ne vprašuje, ms^.v č obrne list in obstrmi nad fotografijo, na kateri je štefi še po%, o lepa. Kakšna lepota ta dekliški obraz! k^ ne ustnice! Kakor da se same od sebe ponujajo človeku v poljn^ tako da bi jih poljubil s slastjo celo na fotografiji, čeprav bi s$V(-,'imi ustnicami lahko pokril na tej, celostranski povečani podob. ves obraz s tem pravilnim, žensko lepim nosom in z očmi, kakor *aSanjanimi v nekaj lepega, in z ušeski, tesno prilegajoeimi se Stranj te čudovito lepe dekliške glavice. K srcu bi človek prižel to fotografijo, pa bi mu utripalo, kakor da v resnici prižema k sebi to ]epo in zapeljivo dekliško telo, oblečeno v široko dolgo zvončasto krilo in v kakor sneg belo bluzo z okusno vezenim visoko zaprta ovratnikom, ki ga oklepa verižica z medaljončkom ... »Schonheit aller Schonhciten.« ne itiore prikriti strastnega občudovanja, ki ga umili s prpombo, e:š da je na tej fotografiji še posebno ljubka, ker ji sije iz oči »nekakšna poduhovljenost, morda pričakovanje nečesa lepega ah pa so t> oči odsev njene naravne notranje lepote« ki sije iz njenih oči k ianes, jo pogleda naravnost v oči, kakor da pričakuje, da bi mu Ifefi povedala kaj več o tej svoji dekliški fotografiji Toda štefi molči. Noče povedati, da se je dala takrat fotografi- rati za Franca in da je ta fotografija iz prvih tednov njene usodne ljubezni. »Schon sind sie, noch immer Schon,« gleda Lehmann v njene oči. Zares! Njene oči so zrcala duše. Nekaj lepega, zelo lepega mora biti v njeni duši, pravi, obenem pa povesi pogled istočasno, kakor ga je za svoje veke in lepe trepalnice skrila Štefi. Potem Lehmann obrne list, da bi prikril svojo vzburjenost, a ko zagleda fotografijo, ga oblije mraz. Tudi Štefi je nenadoma tako, kakor da bi se ji v dušo zarezala ledena ostrina ob pogledu na njeno poročno fotografijo, ki je potem povečana in okvirjena pokrivala v Penzbergu odprtino v spalnici; odprtino, v kateri je našla Francova in Anina pisma in v teh pismih spoznal'i Francovo resnično podobo in utvaro, v kateri je vsa leta z možem živela. Glej, to podobo je pozabila iztrgati! Kakor da je ni videla, ker je najbrž sploh ni opazila ali pa, če jo je, se ji je morda samo dozdevalo, da jo vidi, ker je v njej videla samo tisto povečano okvirjeno podobo, ki je nekoč visela nad zakonskima posteljama in ki jo je pustila v Penzbergu. Toda zdaj jo vidi. In Franc, ki se je ob tem toplem dihu, ki ga je še malo prej tako sladko čutila na svojih licih, malodane umaknil v pozabo, kakor da je ne veže z njim niti papir poročnega lista, je zopet tu kot mož, zakonski mož, mrzla, sovražno mrzla stena zakona, ki je ne sme prebiti, če hoče obveljati za spodobno ženo. S strahom strmi v Lehmanna, ko opazi, da ga je ta fotografija oblila kakor z mrzlo vodo in da plahni z njegovega obraza rdečica, ogenj, ki je grel tudi njo in ki zdaj bržkone ugaša. »Schoner, feseher, eehter Mann,« se čez rob, nenadoma ozkih Lehmannovih ustnic vale ledene besede. To je zavist, čuti Lehmann in meri svojega »tekmeca« s pogledom in ga primerja s seboj. Ni bila vljudnost ne dobrikanje njegova ocena, marveč zavist, da se čuti že vnaprej premaganega. »Besiegt?« nevede stiska ustnice, na obrazu pa mu lega mrzla slana spoznanja, da je nesmiselno imeti se za »tekmeca« s Človekom, ki ni noben tekmec, ker je mož te lepe žene; mož že od januarja 1907, kakor piše v vogalu fotografije; še vedno mož, čeprav je že več kakor dve leti pc grešan in čeprav o njem, kakor že ve, njegova lepa žena že več kakor leto ničesar ne ve. Lehmann strmi v fotografijo in čuti, da ga ta moški po zunanjosti prav gotovo prekaša. Po valovitih kodrastih laseh in po ščipalniku ga spominja na pastorja Schmidta, njegovega tri leta starejšega prijatelja. »Er scheint mir ahnlich einem von meinen Freunde, dem Pastor Schmidt, pravi, da bi Štefi ne opazila njegove zavisti. »So?« se Štefi nehote zasmeje in prav tako nehote pove, da je tudi ona ob prvem srečanju s Federlom mislila, da je kak semenišču i k. Ta smeh je za Lehmanna zopet nož, saj ga uverja, da je bila Štefi kljub večkratni moževi »brezposelnosti« srečna in da njena ljubezen do moža po enajstih letih zakona ni nič manjša, kakor je bila na dan, ko se je poročila, obenem pa v še večjo svoja zavist opazi, da njen mož ni samo moško lep, marveč da ima tudi okus, kar izdaja njegova obleka, in da njegov obraz izžareva tudi inteligenčnost, ki pri tiskarskih delavcih, zlasti pri stavcih, ni redka. Njihovo delo je že samo take narave, da jim nenehno širi tudi duhovno obzorje, pa tudi okus, saj dan za dnem stavijo tekste različne kakovosti, mnogi ne samo mehanično, marveč marsikateri s pravo »poustvarjalno« zamaknjenostjo, tako da najdeš med njimi prave ljubitelje in marsikdaj tudi dobre in celo kritične poznavalce besedne umetnosti, gospodarstva, politike, tistega pač, s čimer se pri svojem vsakdanjem stavčevskem delu ukvarjajo. In tale mož je bil prav gotovo tak, kar lahko sodi že po njegovi ženi, po njenem zanimanju za politiko in družbene vede in morda še za kaj drugega, s čimer se je pri svojem vsakdanjem delu ukvarjal njen mož, ji pripovedoval, razpravljal z njo in ji vcepil s svojimi pogovori zanimanje za stvari, ki jih je imel rad sam in s tem utrdil harmonijo svojega zakona. Vzbuditi v ženi, da se je začela zanimati za stvari, povprečnip-; ženskam tako tuje, mu najbrž ni bilo težko, razmišlja Lehmann, ko pomisli, da mu je Štefi sama rekla, da je že izza šolskih let rada in veliko brala. Da, srečen zakon je bil, si pravi in je o svoji prepričanosti, da je bilo življenje med Štefi in možem skladno in srečno, še bolj uverjen, ko obrne list in zagleda družinsko fotografijo, na kateri oba zakonca žarita od sreče ob pogledu na dojenčka, ki leži gol na blazini in ki ga spominja na božično razglednico z novorojenim Jezuščkom. »Das vvar eine gliickliche Familie,« vzdihne Lehmann, saj čuti, da se mu žena, ki jo ljubi in ki je ta hip tako blizu, da malodane čuti njen dotik, ob pogledu na to fotografijo oddaljuje in da je v resnici nedosegljivo nedosegljiva. S kakšno pravico si je vtepel v srce, da mora ta, že ob svojem možu srečna žena postati njegova? Ljubezen, ki jo čuti do nje, mu te pravice ne daje! Najbrž mu je prav s tem albumom hotela povedati, kje je meja med njegovim in njenim življenjem. Žena je! Moža ima! Otroka ima! Da, seveda, to mu je hotela povedati, se Lehmannu krči srce. Toda, ali je res že vse izgubljeno? Ali bi se ne moglo uresničiti njegovo upanje, da je njen mož na veke izginil v tej vojni. Da, to upanje je, čeprav je majhno in bolj njegova želja kakor trdno upanje. GLAS * 12. ailLAH GLAS * 13. STRAN 85 GLAS Stric Janko s Francoskega Saj ga še niste pozabili, dragi pionirji, strica Janka, ki živi že dolga leta v francoskem mestu Strasbourgu. Morda še veste, da je stric Janko še zadnji živeči sorodnik našega pisatelja Matije Valjavca. Čeprav živi v tujini in razume in govori nemško in francosko, je ostal naš človek, vedno zvest svojemu materinemu jeziku in svojemu ljudstvu. Kar žalosten je bil, ko nekajkrat ni v redu prejel našega lista Glasa. Posebej rad prebira Glas pionirjev, kjer se razpisujejo naši mali gorenjski pisateiji. V zimskih počitnicah sem se pripravila in zbrala vse letnike preddvorskega mladinskega lista Matijev rod, jih lepo uredila in poslala po pošti stricu Janku v domač pozdrav in v spomin na srečno mladost, katero je preživel v Preddvoru. Kaj pa stric Janko, boste vprašali. Vesel je bil, tako vesel, kakor vi, kadar vam kdo nepričakovano pošlje veliko škatlo bonbonov, tri čokolade in sedem škatlic žvečilnega gumija. Z lepo razglednico in nato še s pismom se mi je zahvalil in naročil najlepše pozdrave vsem gorenjskim otrokom. V tihih večernih urah prebira Matijev rod in zdi se mi, kakor da jc doma za pečjo, doma pri Kračma-novih na Srednji Beli in posluša zgodbe in štorije, ka- tere pripoveduje stara mama. Obljubil je, da nas prihodnje poletje zagotovo obišče, če bo le zdrav, in to stricu Janku v Strasbourgu iz vsega srca želimo vsi, ki ga zdaj le od daleč poznamo. Darina Konc Mojca Mojca še ne hodi v šolo. Stara je pet let in njena največja želja je, da bi smela z Irenko, njeno sedemletno sestrico, v šolo. Bil je lep aprilski dan. Irenka ni smela v šolo, kajti zbolela je. Mamica se je bala da bi se tudi Mojca nalezla gripe, zato je prosila Mojco: »Mojca, pojdi k atku, ne hodi vedno v sobo k Irenki, saj ji ni dolgčas.« »Ne, k atku ne grem, saj 1 se tudi on ne dolgočasi!« Rudnik urana na Žirovskem vrhu Žirovski vrh je vas, ki se razteza po pobočjih nizkega in dolgega hriba z istim imenom. Deli se na dva dela: na Žirovski vrh nad Zalo in na Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo. Sem domačin, a sem o raziskavah na Žirovskem vrhu doslej vedel malo. Zato sem se napotil k ing. Oma-ljevu, ki mi je povedal marsikaj zanimivega. Na Žirovski vrh nad Zalo je prišla leta 1960 geološka ekipa iz Beograda. Poslala jo je uprava rudnika živega srebra iz Idrije. Ta ekipa je zašela z Geigcrjevimi števci pregledovati kamenine in na Žirovskem vrhu odkrila uran. Ekipa je ostala in še nadalje preiskovala kamenine. Načrtno so začeli raziskovati leta 1961, ko so začeli vrtati rove do 500 m globoko. »Ko smo prišli na Žirovski vrh, so nas prebivalci kar lepo sprejeli,« jc povedal ing. Omaljev. »Bolj črno so gledali, ko smo hodili po njivah. Niso se pa jezili, če je bilo treba v gozdu odsekati kako drevo,« je še dodal, ko sem se zanimal za te stvari. Imeli so največ do 80 delavcev. Sedaj jih imajo za- radi finančnih težav le 40. »Če pa štejemo še ostale iz geološkega instituta v Ljubljani, je bilo delavcev tudi 100 in še več,« je povedal ing. Omaljev. Naslednje moje vprašanje se je nanašalo na težave, s katerimi se srečujejo pri delu. »Odvisne so od narave in denarja,« je rekel ing. Omaljev. »Uran je kovina, ki je draga in nastopa v majhnih količinah, zelo jo je težko najti. Ta kraj je geološko zelo zapleten. Vrtati moramo globoko in napraviti več rovov, da pridemo do rude. Pri tem smo poleg drugih težav naleteli še na finančne, ker je to delo zelo drago. Tu so tla zelo trda. Sestavljena so iz raznih kremenjakov in so ponekod trša od jekla, zato moramo vrtati s svedri, ki imajo diamantno krono. Ruda, ki jo dobimo, je srednje kakovosti. Naletimo pa tudi na slabo in zelo bogato rudo. Iz ene tone srednje dobre rude dobimo 1200 g urana. Rudniki s tako bogato rudo pa že spadajo v srednji razred evropskega poprečja. Raziskave, ki jih sedaj opravljamo, imajo namen, da bi na Žirovskem vrhu odprli rudnik, v Gorenji vasi pa zgradili tovarno za kemični koncentrat, ali pa če se izrazim kemično, UsOs,« mi je pojasnil prijazni inženir. Če bi odprli rudnik in zgradili tovarno, bi Gorenja vas zelo napredovala. Postala bi znan kraj ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi v Evropi. Ker so nahajališča urana zelo redka in ga nekatere države sploh nimajo, bi ga lahko tudi izvažali. V naš kraj bi prišlo veliko delavcev, ki bi potrebovali stanovanja. Zato bi morali v Gorenji vasi zgraditi veliko stanovanj. Kot kažejo dosedanje raziskave, ni več daleč čas, ko bodo rudnik res odprli. S tem bi naša lepa Poljanska dolina privabila tudi veliko turistov, ki Iti si z zanimanjem ogledali za prihodnost vseh nas tako pomemben rudnik. Zato vabim vse ljubitelje svežega zraka in narave, da obiščejo Gorenjo vas in Žirovski vrh. Franci Fortuma, 7a razr. osn. šole Gorenja vas »Potem pa ostani pri meni,« je prigovarjala mana. Toda Mojca je ni poslušala. Stekla je v dnevno sobo, pograbila Irenkino šolsko torbico in stekla mimo mame po stopnicah. »Mojca, kam z Irenkino torbico?« jo je začudeno vprašala mama. »V šolo! Doma ni nikomur dolgčas, v šoli pa je vsem po Irenki, zato grem jaz namesto nje.« K sreči je prišel očka in Mojco pred glavnimi vrati ujel in jo pripeljal nazaj. Marta Bogataj, 8.a razred osn. šole Matija Valjavec Preddvor Pomlad Travica nam zrasla je, ko prišla je k nam pomlad. Rožice vzcvetele so, ko prišla je k nam pomlad. Prelepa si ti pomlad, ki prinesla k nam si cvetja, pisanega, dehtečega. Prelepa si ti pomlad, pomlad, pomlad. Tatjanca Dolinšek, 4. b razred osnovne šole France Prešeren, Kranj BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCHM10T Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Problemi pravosodja na Gorenjskem Sodišči v škofji Loki in na Jesenicah v neprimernih prostorih _ Prešibke službe pravne pomoči - Pred ponovnimi volitvami sodnikov Predsednik okrožnega sodišča v Kranju Ivan Repinc je bil na volitvah preteklo nedeljo izvoljen za poslanca or^niza-cijsko-političnega zbora zvezne skupščine. Hkrati statittom ob izvolitvi ga je naše uredništvo zaprosilo, naj bi °đg<"°"1 še na nekaj vprašanj, ki zadevajo pravosodje na L-orenjsKem, kar je rade volje storil. so najbolj nujne Katere j —j- naloge pravosodja na Gorenj skem? Nujnih nalog je veliko, če imamo pred seboj dejstvo, da so sodišča v celoti prevzela od notranjih zadev izvedbo prehodnega kazenskega postopka, da se pripravljajo tudi spremembe zakonika o kazenskem postopku, ki bodo dale obdolžencu večje pravice in možnosti formalne obrambe še od začetka postopka in da bodo pravosodni organi prevzeli tudi izvajanje kazenskih sankcij, pa so najbolj nujne naloge naslednje: 1. Priskrbeti primernejše prostore za občinski sodišči na Jesenicah in v Škofji Loki ter usposobiti zapore v Radovljici. V zadnjih 50 letih 6mo namreč zgradili na Gorenjskem samo sodno poslopje v Kranju in še to smo gradili skoraj 5 let. Seveda bi to zahtevalo nekaj finančni sredstev. Na pomoč bo morala občini prav gotovo priskočiti tudi republika. Naj tu omenim, da samo gospodarske delovne organizacije na Gorenjskem plačajo pa sodnih taksah na leto prek milijon N din. 2. Ustaliti sodne kadre pri 6odiščih. Kje so težave? Samo v zadnjih treh letih je od skupnega števila 22 sodnikov iz območja našega sodišča odšlo 15 sodnikov. 12 jih je odšlo v Ljubljano k sodiščem, ali pa so se zaposlili izven sodstva. Posebno občinsko sodišče v Kranju je postalo odskočna deska za kandidiranje in izvolitev k sodiščem v Ljubljani. Seveda smo dobili druge kadre, toda samo tiste, ki so bili po opravljenem sodnem izpitu prvič izvoljeni za sodnike v Kranju. Razumljivo je, da ti m:adi sodniki nimajo še zadosti izkušenj in imajo zato velike težave pri delu. Lahko pa rečem, da v glavnem dobro delajo. Vsaka fluktuacija kadrov povzroča težave in tako tudi sodniških kadrov. Zaostanki pri delu na nekaterih sodiščih so v veliki meri posledica tega. Vzroki za to stanje pa so različni. Ne najmanj pomembna činitelja pa sta, da ni stanovanj na sedežu sod;šča in se sodniki vozijo na delo od drugod ter zelo različni osebni dohodki, ki so na primer v Ljubljani večji kot v Kranju. 3. Krepiti vse oblike službe pravne pomoči in pravno službo v delovnih organizacijah. V vsej Sloveniji omrežje odvetnikov tako po številčnosti kot po razprostranjenosti ne utsreza potrebam občanov in delovnih organizacij, ki se brez strokovne pomoči v zapletenih pravnih razmerjih sami ne morejo uspešno znajti. Ta ugotovitev še posebej velja za Gorenjsko, kjer je stanje dane« celo mnogo slabše kot je bilo pred drugo svetovno vojno. Danes imamo na našem območju osem odvetnikov, in sicer v Kranju pet, v Radovljici dva, v škofji Loki enega, medtem ko na območju občine Tržič in Jesenice ni nikogar. Pred vojno pa je bilo na tem območju 21 do 22 odvetnikov, in sicer v Kranju osem, v Radovljici pet, na Jesenicah štirje, v Škofji Loki dva do tri in v Tržiču dva. Poleg tega je bilo še pet notarjev, ki so tudi nudili pravno pomoč. Če sedaj upoštevamo še štiri pravnike, ki so zaposleni v zavodih za pravno pomoč v Kranju in Škofji Loki, je sedaj zaposlenih z nuđenjem pravne pomoči 12 strokovnih delavcev, pred vojno pa jih je bilo 26 do 27. Vrzel deloma izpopolnjujejo sodišča, tožilstva, Turistično društvo Naklo išče naslednje honorarne (sez- nske) sodelavce 1 dva gostinsko turistična delavca za dela v turističn poslovalnici v Naklem, 2. enega specialista za pečenje jedil na žaru v popoldanskem času ob nedeljah in praznikih. Pogoj i: pod 1 pasivno znanje nemškega jezika in še kakšnega svetovnega jezika ter sposobnost za opravljanje del vseh dejavnosti v poslovalnici, pod 2 obvladanje pripravljanja in pečenja jedil na žaiu. Prednost imajo prosiki iz Naklega in okolice. Delovni in plačiln pogoji po pogodbi in dogovoru. Rok za prijave do 25. 4. 1967, oziroma do zasedbe rlelovrih mest Stanovanja ni na razpolago. sodniki za prekrške, javno pravobranilstvo in drugi, ki dajejo pravno pomoč ter službi pravne pomoči v Radovljici in na Jesenicah, ki pa še ne zaposlujeta stalnih pravnikov, če dodamo k temu, ^ da nekatere občinske skupščine ne zaposlujejo pravnikov, oziroma jih imajo izredno malo, da v gospodarstvu na Gorenjskem dela le okoli 30 pravnikov, da v nekaterih panogah, ki so izredno družbeno pomembne, sploh nimajo pravnikov (npr. turizem in gostinstvo, zdravstvo itd.), da so tudi pravniki, ki delajo v gospodarstvu, zaposleni na drugih nestrokovnih poslih, da pri sklepanju pogodb le redkokdaj sodelujejo itd., potem vidimo, da stanje zahteva, da ga zelo hitro izboljšamo. Razgibanost družbenopolitičnega življenja in pravnega prometa, številčnost, obšir-nost in zapletenost pravnih predpisov ter razvejanost pravnih področij, poslovanje z inozemskimi strankami, ki postaja iz dneva v dan bolj pomembno, varstvo samoupravnih pravic, delovnih organizacij in delavcev, delovna razmerja, socialno varstvo, socialno in pokojninsko zavarovanje, upravne in stanovanjske zadeve itd., vse to zahteva zaradi boljše kvalitete dela določeno specializacijo in delitev dela. Še vedno pa se borimo z dokaj zastarelim pojmovanjem, da pravna pomoč občanom in delovnim organizacijam ni posebno pomembna javna in družbena služba in da za nuđenje ni potrebno dosti več kot nekaj pismenosti. Precej delovnih organizacij je že spoznalo, da ni več tako in da je kvalitetna strokovna služba in tako tudi pravna služba eden izmed pogojev, brez katere danes ni mogoče več solidno poslovati 10 se uspešno vključiti v mednarodni trg. Druge organizacije pa to dnevno spoznavajo in bodo še spoznale in želimo, da jim ne bo treba plačati prevelikega davka za to spoznanje. V tej zvezi pa so posebno nujne sledeče naloge: zaposlitev pravnikov v delovnih organizacijah; specializacija le-teh; vprašanje lokalov za odvetnike; ustanavljanje odvetniških pisarn kot samostojnih delovnih organizacij, ki bi poslovale po načelih samoupravljanja itd. Zavedamo se tudi, da je od kvalitetnega dela služb pravne pomoči v veliki meri odvisno tudi kvalitetno delo sodišč in uspešno pravno varstvo občanov in delovnih organizacij. Alj mislite, da mora priti do korenitih kadrovskih sprememb med pr.-ivo^odn'-mi kadrj nn G^renjskfm ob ponovnih volitvah sodnikov? Pred namj je zelo pomembna naloga v pravosodju, to je ponovne volitve sodnikov sodišč splošne pristojnosti, sodnike gospodarskih sodišč in ponovno imenovanje javnih tožilcev in njihovih namestnikov. To nalogo morajo ustrezne skupščine družbeno-političnih skupnosti (zvezna, republiška in občinska) opraviti po veljavnih predpisih do 25. avgusta tega leta. Na območju našega okrožnega sodišča bo tako potrebno ponovno izvoliti 15 sodnikov občinskih in okrožnega sodišča, 7 sodnikov pa je že bilo izvoljenih po 25. 2. 1965, to je po novih zakonitih predpisih in njih ne zadene ponovna izvolitev. Razen predsednika občinskega sodišča v Kranju bo treba ponovno izvoliti tudi ostale predsednike občinskih sodišč in predsednika okrožnega sodišča, ponovno bo treba imenovati tudi okrožnega javnega tožilca, dva njegova namestnika, namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju in občinskega javnega tožilca v Radovljici. Tudi na občinskem sodišču v Kamniku bo potrenbo ponovno izvoliti predsednika sodišča in sodnika. Po zakonitih določilih so vsi ti organi voljeni oziroma postavljeni za dobo osem let in so po izteku te dobe lahko še enkrat ali večkrat izvoljeni oziroma postavljeni. Izhajajoč od ocene, ki je bila dana že na različnih mestih, da so sodišča in tožilstva v socialistični republiki Sloveniji in tudi na Gorenjskem v redu opravljali z malimi izjemami svoje funkcije, mislim, da ni razloga, da bi prišlo v bodočem sestavu tega kadra ob ponovnih volitvah do korenitih kadrovskih sprememb. To pa nikakor ne sme pomeniti, da bodo ponovne volitve le gola formalnost. Mislim, da moramo izhajati iz vlog.} in položaja pravosodja v našem sistemu, če naj pravosodje postane vse bolj družbeni organ, če iz njega odstranjujemo uradniške elemente in krepimo njegovo družbeno stran, se mora tako preobrazba značaja pravosodja opaziti tudi ob volitvah sodnikov. Skupščine, ki bodo volile sodnike, bodo prav gotovo morale izbirati take ljudi, ki bodo poleg strokovne sposobnosti imeli še sposobnost razumeti sedanji družbeni razvoj, ki gre v smeri krepitve samoupravljanja in krepitve vloge sa-moupravljavca, ki bodo iskali napredne rešitve pri konkretnem sodnem delu in ki imajo za to funkcijo tudi potrebni osebni in družbeni ugled. Sodna funkcija namreč ni zgolj mehanična uporaba pravnih pravil na konkretno dejansko stanje, ampak je že sedaj in bo vse bolj tudi v bodoče ustvarjalno delo na podlagi in v okviru zakonitih predpisov. Zato bi bilo prav, da bi ob ponovnih volitvah skupščine družbenopolitičnih skupnosti obravnavale dosedanje delo teh organov, upoštevale bodočo vlogo in naloge pravosodja ter s teh vidikov dale na rešeto vse pravosodne kadre. Mislim, da je potrebno zagotoviti tudi ustrezni demokratični postopek in pritegniti k sodelovanju tudi činitelje izven sodstva, kot na primer društvo pravnikov, odvetniške organizacije, zbore volivcev in organizacije SZDL. Po mojem prepričanju je odveč bojazen, da ne bi skupščine ponovno izvolile sodnika, ki je bil tudi oster v izrekanju kazni, a sicer pravičen, objektiven in human v postopku. Uspel koncert pihalnega orkestra Pihalni orkester Svobode Tone Cufar Jesenice je na željo ljubiteljev glasbe ponovil v ponedeljek zvečer v Cufarjevem gledališču jesenski koncert. V prvem delu je obsegal program resno, v drugem pa zabavno glasbo priznanih avtorjev. Tudi tokrat Dvoje predavanj v Vogljah Vogljanski gasilci so pred kratkim za svoje vaščane priredili skupno z občinsko gasilsko zvezo dvoje zanimivih predavanj. V prvem predavanju so govorili o preprečevanju in gašenju požarov, v drugem pa so jim prikazali različna letala, ki pristajajo na brniškem letališču in s tem v zvezi o pripravljenosti za morebitno reševanje ljudi ob letalski nesreči ter o nalogah gasilcev pri takšnih nesrečah. Zaradi tega, ker so Voglie v neposredni bližini letališča, je bilo zlasti dru- je dirigent Remigij Noč dokazal, da je jeseniški pihalni orkester najštevilnejši in tudi najkvalitetnejši na Gorenjskem in eden najboljših v Sloveniji. Posamezne točke so izvajali tako kvalitetno, da so presegle meje amaterstva, go predavanje zelo zanimivo in koristno. Udeležba je bila na obeh predavanjih zelo dobra. Blagovnica "ftsfra „ Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti '* Obstoj dveh zborov — načelno vprašanje (Nadalj. s 1. str.) kopravnost narodov in republik ter usklajujejo njihovi interesi. Duge predvidene spremembe zadevajo sestavo zveznega izvršnega sveta, imenovanja oziroma volitve organov zvezne uprave in sodišč ter vprašanja v zvezi s pristojnostmi republik na področju državne varnosti ;n javnega tožilstva. Smatra se, da podpredsednik republike in namestnik vrhovnega komandanta kot trajni in samostojni funkciji nista potrebni. Bližje je naši ustavni ureditvi, da v slučaju potrebe nadomešča predsednika republike predsednik zvezne skupščine, vrhovnega komandanta pa eden cd članov obrambnega sveta. V zvezi s predvidenimi spremembami nekaterih določb naše republiške ustave obstoja predlog, da republiška skupščina to se pravi vseh 400 poslancev njenih petih zborov voli desetčlansko delegacijo v zbor narodov zvezne skupščine (do sedaj je imel to pravico le republiški zbor s 120 poslanci). Predlog delegacije da komisija za volitve in imenovanja republiške skupščine (v njej so tudi zastopniki družbenopolitičnih organizacij) in to iz vrst poslancev in iz vrst drugih občanov, ki imajo plošno volilno pravico. S tem predlogom se uresničuje zamisel, da naj ima republiška skupščina kot predstavnik suverenosti naroda in državnosti polne možnosti izvoliti najprimernejše in najreprezentativnejše zastopstvo republike v federaciji. V skladu z razvojem našega skupščinskega sistema utrjujemo s tem popolnejši delegatski sistem, ki najbolj ustreza načelom, na katerih počiva celotna samoupravna zgradba naše družbe. Ostale predvidene spremembe urejajo vprašanja volitev in imenovanj republiških upravnih organov, javnega tožilca in sodnikov republiških sodišč tako, da je pravica predlaganja dana ustreznim skupščinskim organom. Republiška ustava bi se dopolnila tudi s tem, da se določijo pristojnosti republiških organov na področju državne varnosti, da se jasneje formulira vprašanje referenduma v občini in pa to, da pripada predsedniku republiške skupščine pravica razpisa občinskih volitev. V nekaterih gorenjskih občinah, zlasti v Radovljici, Tržiču In na Jesenicah so širši politični aktivi v pripravah na volitve precej razpravljali tudi o tem, če sta v občinskih skupščinah Se pojrebna dva zbora. Zanima nas, kaj menite o tem. Izgleda, da je izkušnja preteklih štirih let v poslovanju nekaterih občinskih skupščin iako na Gorenjskem pa tudi driijfod odprla to vprašanje bolj s praktične strani: če sta si oba zbora po svoji strukturi zelo blizu, če skupaj razpravljata in odločata, zakaj bi še naprej vztrajali iz nekih formalnih razlogov na dveh zborih. Mislim, da ne bi smeli reševati teh vprašanj enostransko in zgolj s stališča praktičnega poslovanja skupščine. Obstoj dveh zborov v občinski skupščin-- je načelno vprašanje, ki neposredno izhaja iz temeljev ustavne ureditve, po kateri morajo biti najvišji predstavniški organi občine sestavljeni iz delegatov občanov in iz delegatov delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Gre tedaj za uresničitev načela, da naj se prav tako v organih, kjer se uveljavlja politična oblast, izpelje princip samouprave. Te osnovne zamisli našega skupščinskega sistema ne bi smeli opustiti. Zato zahteva tako vprašanje temeljitega razmisleka in vsestranske razprave. Ce bi naš razvoj terjal tako odločitev, se pravi enotno občinsko skupščino, česar seveda ne smemo izključiti, bi moral biti predstavniški organ občine vsekakor izraz tega, kar je danes občinska skupščina z obema zboroma, to se pravi s svojim občinskim zborom in zborom delovnih skupnosti. Samoupravna ureditev, na kateri počiva naš skupščinski sistem, bi se morala v vsakem primeru uveljaviti v predstavniškem organu občine in temu bi se moral seveda prilagoditi tudi volilni sistem. Po mnenju predstavnikov občinskih skupščin je bilo doslej sodelovanje med občino, republiko in zvezo, oziroma med voljenimi organi na teh nivojih, zelo pomanjkljivo. Zato mnoge občane zanima, če bo to sodelovanje v prihodnje bolje urejeno. Konkretno: ali bodo občinske skupščine sodelovale pri oblikovanju zakonskih predlogov, o katerih bosta potem sklepali zvezna oziroma republiška skupščina, ali pa bodo še vnaprej obvezne zgolj te zakone izvajati. Ne smemo pozabiti, da daje ustava občinskim skupščinam pravico neposrednega predlaganja republiških zakonov. To se pravi, enako kakor vsakemu poslancu, republiškemu izvršnemu svetu in vsakemu skupščinskemu odboru, tako je tudi občinski slkupščini priznana zakonska iniciativa. V preteklih štirih letih, razen v dveh primerih upravnoteritorialne ureditve, takih predlogov nismo imeli. Verjetno bo bodoči razvoj pokazal večjo potrebno po zakonski iniciativi občin in s tem njihov direktnejši vpliv pri vodstvu politike republiška skupščine. Vprašanji* sodelovanja pa se seveda ne bi smelo omejiti samo na to. Republiška skupščina je že pričela izvajati prakso, da se o vseh važnejših zakonskih predlogih pred odločitvijo posvetujejo z občinskimi skupščinami. Takšno sodelovanje je nujen instrument za izpopolnjevanje republiške zakonodaje in velika pomoč pri usklajevanju interesov družbenopolitičnih skupnosti v naši republiki. V bodoče bo potrebno v večji meri kot doslej uvajati posvetovanje med predstavniki občinskih skupščin v republiški skupščni, in to o vseh pomembnih vprašanjih republiške politike, preden prihajajo prod skupščino konkretna vprašanja iz po-edinih področij družbeno-po-litičnega življenja. Tako sodelovanje bo vsekakor bolje reševalo vprašanja večje samostojnosti v vodstvu občinske politike in pomembnejše zakonodajne | funkcije občinskih skupščin, kakor bo imelo tudi večji vpliv na republiško in zvezno zakonodajo v srmslu utrjevanja komunalnega sistema. Na Gorenjskem pogosto slišimo razprave o tem, da doslej nismo pravilno vrednotili družbenega dela. Predvsem smo na račun političnega dela precej zapostavUall vzgojno delo zlasti z mladino v različnih kulturnih in športnih društvih. Zanima nas, kaj menite o tem. Prosvetna, kulturna, športna, zabavna in vsa druga društva in organizacije, ki se pečajo z mladino, ne samo da zaslužijo, ampak tudi morajo uživati s strani javnosti večjo podporo kot sedaj. Tu gre za zelo odgovorne naloge družbenopolitičnih organizacij, republiške skupščine in občinskih skupščin ter njihovih izvršnih in upravnih organov, ki se jim ne bi smeli izogibati. Zaradi mnogih problemov, ki nas spremljajo v zvezi z gospodarsko reformo in zaradi zelo konkretnih težav s katerimi se borijo občinske skupščine predvsem v svoji proračunski politiki, obstaja nevarnost, da se pomoč tem dejavnostim tako v pogledu materialne kakor tudi moralno-ipolitične podpore marsikje pušča ob strani. Morali bi se zelo določno zavedati, da so vprašanja pravilne vzgoje mladine — tu ne gre samo za splošni koncept, ampak za povsem konkretne oblike — neposredno v zvezi s cilji našega razvoja. Morda se bomo morali odreči nekaterim sicer potrebnim stvarem, da bi zadovoljili te. In še to: vsi činitelji našega javnega življenja se moajo zavzeti za večje priznanje, večji družbeni ugled in za večjo pomoč vsem tistim šetviLnim družbenim amaterskim delavcem, ki se bavijo z vprašanji mladinske vzgoje. Razpis Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani Za sprejem 70 gojencev v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani, V ODDELEK ZA MILIČNIKE KADETE Pogoji za sprejem Razp:.sa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osemletno osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik in — da imajo pismeno privoljenje staršev. Začetek in trajanje šolanja Pouk na šoli se začne 5. septembra 1967 in traja 3 leta. Pravice in dolžnosti gojencev Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Po končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba. V delovno razmerje bodo sprejeti po končanem šolanju in odsluženju skrajšanega vojaškega roka. Absolvent mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. Kako naj se kandidati udeležijo natečaja Kandidat ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo postaji milice prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20 (kandidati ga lahko dobijo na vsaki postaji milice), kolkovano z 0,50 N dinarjev najkasneje do 10. junija 1967. Prošnj; je treba priložiti spričevalo o končani osemletni šol!, tisti pa, ki osmi razred še obiskujejo, priloži spričevalo VII. razreda in overjen prepis ocen prvega polletja VIII razreda. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšimi šolskimi ocenami in tisti, ki bodo pri situacij-skem testiranju dosegli boljši uspeh. Kandidati bodo poklicani na sprejemni izpit, ki obsega slovenščino, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Na sprejemni izpit morajo prinesti originalno spričevalo o končani osemletni šoli. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani, Tacen št. 48 od 26/6 do 1/7-1967. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Vsa pojasnila daje republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije — tel. 23-801, uprava za notranje zadeve Kranj — tel. 22-171, int. 30 ali 21 in postaje mihce Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana Koncert zabavne glasbe v Kranju Razen koncertov resne glasbe organizira Kranjska koncertna poslovalnica tudi koncerte naših kvalitetnih orkestrov zabavne glasbe. V njeni organizaciji bo v sredo, 19. aprila, ob 20.15 v kinu Center gostovat veliki plesni orkester RTV Ljubljana s svojimi instrumentalnimi in vokalnimi solisti. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Privška bodo izvajali 25 skladb iz domače in svetovne giasbeno-zabavne literature. Peli bodo Bcrta Ambrož, Marjana Deržaj, Lidija Kodrič, Nino Robič in Majda Sspe. Za ljubitelje zabavne glasbe bo ta nastop našega najboljšega zabavnega ansambla pri-j jetno doživetje. Avtobusi vozijo mimo predpisa Februarja je bila objavljena v zveznem uradnem listu odredba o splošni omeijtvi za nekatere kategorije motornih vozil. Po tej odredbi so vse avtobuse v medkrajevnem potniškem prometu na zadnji strani zaznamovali s številko 80, v mestnem prometu pa s številko 50. Te dve številki ha avtobusih označujeta dovoljeno hitrost za vozilo. Toda 80 kilometrov lahko vozi avtobus samo, če sedijo vsi potniki v avtobusu. Brž ko stoji samo eden izmed njih, avtobus ne sme voziti hitreje kot 50 km. V avtobu- su lahko stoji toliko potnikov za kolikor je vozilo registrirano. Za kolikšno število potnikov bo vozilo registrirano, ne določa transportno podjetje, temveč proizvajalec. Toda avtobusi vozijo še nadalje tako kot pred to odredbo. Izjema je morda samo primer avtobusa, ki je marca peljal potnike iz Ljubljane proti Kranjski gori. Omenjeni avtobus je bil registriran za 40 sedišč in 20 stojišč. V Lescah je vstopilo večje število potnikov, tako da jih je bilo v njem 13 več kot je to po registraciji in odredbi do- voljeno. Šofer bi morda peljal dalje, če ne bi opazil pred seboj avtomobil prometne milice. Zato je sprevodnik zahteval, naj 13 potnikov izstopi. Ker le-ti niso hoteli izstopiti, je avtobus stal v Lescah eno (dolgo) uro. Seveda so toliko časa potrpežljivo čakali tudi miličniki. Odredba o omejeni hitrosti je stopila v veljavo 20. marca. Odtlej avtobusi še vedno vozijo po cesti, toda mimo zakona in odredbe. Ali bo šele nesreča prekinila s tradicijo neomejene hitrosti. J. Vidic, Žirovnica Za ta mlade se ubedn neč na briga Take pa podobne rči se blez na govareja sam po Lok ajnpak še marske derge. Usak jc mal z odprtm učmi pa ušesm okol hod bo lahk reku, de j to res, če ne čist, pa saj preci zla. Mejhn kešn športn ferajn j tolk velk pa dnarn, de b lahk use ta mlade pod soja marela spravu. Tud šaušpilersk ferajni merske dremaja al pa kar poornh speja. Res j pa tud, de to dvojno, šport pa špilajne na potegne usakga. Ena taka reč k pa usakga ta mladga potegne bel ket usak magnet j pa ples pa moderna muska. £a Loka j pa sevede spet treba rečt, de komi usake jevatre enkat kešn naštima kej takga, de sa ta mlad saj leolker tolk zadovoln. Usak po zastopu, de ribči nisa za lo, de b za tamlade tanepodn naštimal. al pa kešn per-praun prostar plačal, pa muska zrihtal, de b se naša pred dvejstm letm tak opevana pa porajtana mladina popodne imela kam det, ket se to za Idi takih let spodob. prouzaprou ma usaka občina 23 to plačanga saj enga člu-veka k se za ta mled folk hriga, de se na sprid. Sam za u Lok se bel mal ve, de h tist člouk k j za to peršti-jnan kej dost migu pa rihtu fcej perpraunga. pred enm letam al pa mal več sa popodne ob nedelh prouzaprou ble ene mladin-skmu plesu podobne rči, kej doberga se pa od tam van ni zvedl. Usa mladina k je dol hodila j bla brez usega VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto STROJEPISKE in mesto honorarnega grafičnega delavca Vsa pojasnila v zvezi z razpisom daje tajništvo šole na Prešernovi 11/11. ali po telefonu 21-314, 22-420. perpšena sama seb. Prauja de se j godil več slabga pa gerdga, ket lepga pa doberga. Pjača še starm lahk škodje, ne pa sam ta mladm. Kaker j blo po en stran prou de se j s tistm nehal, j po drug stran fouš, de se kej takga res spodobnga na zrihta. Nausezadne ni treba neč debel gledat, če j kešn mladenč sred popodneta u nedela pjen. Res je de se nima kam det, pol ga pa mal spije žc zarad lubga dougga cajta, Ide pa vik pa krik, pa de j usega tega šola kriva pa tastari, kse jim gre sam za to de b čimveč zaslužil pa ukap nagrabil, za otroke nej se pa cesta briga pa tak naprej, pa še merskej. Tam k sa pa plačan za to sa pa pouhn idej pa problemu, pa resolucij, pa sestanku, pa drugih podobnih rči, k ket verna bel mal haska dej a. K sam zadnč take pa podobne rči šarile not po glau, sm po gas grede zaslišu ena grozovit moderna muzka z električnih kitar. Ušesa po-konc, pa mal dali šrit, pa sm hmal pogruntu, od kod ta muska: s cerkve. Permcjdun sm mislu sam per seb, kdo b sodu de jim bo tam, k b nazadne čaku, padi u glava kuga ta mlade potegne, pa useglih če terske nisa za na župa. Osa Turistično leto Kakor je bila za vsa prejšnja turistična leta kisla voda važen instrument, oziroma kazalec, kolikšen je bil obisk tujih turistov v naši deželi, pa nam za letošnje leto, ki je proglašeno za turistično leto, naši turistični strokovnjaki določajo kar 20 milijonov turistov. Res je, da kljub začefku letošnje turistične sezone še vedno tu in tam po trafikah prodajajo zimske, božične razglednice, zimske prospekte, avtomobilske karte z ma)ijkajočimi podatki, da komunalni delavci postavljajo opozorilne napise »delo na cesti«, da šele sedaj na hitro belimo, obnavljamo! zidamo hotele, motele itd., toda napisi BIENVENU, BEN-VENUTTI, WELCOME, WIL-KOMMEN na reklamnih turističnih deskah, pričajo da nas tuji turisti kljub temu že lahko obiščejo in je za njih vse preskrbljeno. V letošnjem turističnem letu verjetno domačega turizma ne bo, to sklepam po tem, ker med besedami WIL-KOMMEN, WELCOME... ni opaziti besede »DOBRODOŠLI«, ki je bila predvsem namenjena vedno domačemu turistu po sezoni. Zato bodo domači turisti vsled velikega uvoza tujih turistov zganjali turizem kar v domačem okolju. Jaz osebno nisem proti tolikšnemu obisku tujih turistov, skrbi me le kdo jih bo »nafutral«, ko so že sedaj v hotelih tako majhni porcijom. O teh sem se zadnjič prepričal na Bledu. V hotelu sem naročil en »vinaršnicel«. Kot edini gost sem bil takoj postrežen. Ko sem zagledal šnicelček na krožniku sem rekel natakarju: »Poslušte tovar'š, tale zrezek je pa veliko manjši od lanskoletnega,« natakar pa je odgovoril: »Motite se, velikost zrezka od lanskoletnega je ista, samo lokal smo povečal'.« Grega Kmetijska zadruga SLOGA Kranj bo imela javno razprodajo osnovnih sredstev 24. 4. 1967 od 9. — 11. ure na Visokem (pri Majerju): traktorji Stevr dvoosne prikolice pastirska koča v Zaplati nekaj manjših strojev Socialistični sektor ima prednost pri nakupu do 9.30. Pot do visoke starosti Ali res živimo samo polovico možnega življenja? (Nadaljevanje iz 27. številke) Vsi psihiatri in mnogi zdravniki svetujejo zato starejšim ljudem, naj »najdejo kakega 'konjička', ki jih bo rešil«. Mnogi medicinski strokovnjaki menijo, da je »konjiček« mnogo boljši kot prenekatera zdravila za sprostitev. Profesorica dr. Aslanova priporoča za starejše ljudi ukvarjanje s filatelijo (zbiranjem znamk), fotografijo in podobnim, nadalje s pletenjem, kvačkanjem itd., torej s posli, ki terjajo vso pozornost človeka in ki hkrati utrjujejo občutek, da je človek še vedno koristen član človeške družbe. Na institutu v Bukarešti izdelujejo stari ljudje različne otroške igrače in zelo dragocene spominčke. Mojstrstva velikih ljudi V vsakem izmed nas je skrita želja nekaj storiti, nekaj izumiti, urediti, napisati in podobno. Prav zaradi teh »mojstrstev«, s katerimi se človek ukvarja v prostem času, smo v preteklosti marsikaj odkrili, prav zato imamo danes vrsto zelo lepih in cenjenih zbirk, koristnih izumov in podobno. Znano je, da so imeli veliki ljudje kljub veliki obremenjenosti še vedno čas za svojega konjička. Za Napoleona npr. vemo, da je bil strasten popravljavec pahljač in pudernic. Za Churchilla vemo, da se je bavil s slikarstvom, medtem ko je veliki znanstvenik Einstein igral violino. Profesorica dr. Aslanova pravi, da so taki konjički za slehernega zelo priporočljivi, zlasti pa za stare ljudi, kajti prav ti lahko ohranijo ustvarjalno aktivnost človeka do pozne starosti. Nadaljevanje delovne aktivnosti pa pomeni nadaljevanje življenja. Pomoč starejših za razvoj turizma Znano je, da so pri nas v Jugoslaviji razvite mnoge domače obrti. Na Gorenjskem imamo piparje, kljekljarice, drugod spet druge mojstre. To so v večini starejši ljudje in skoraj pravilo je, da so izdelki toliko bolj kvalitetni, kolikor starejši in izkušenejši je mojster, ki jih izdeluje. Ta dejavnost ne pozna nikakršnih rokov za upokojitev, razen tega pa je ta dejavnost nepogrešljivi sestavni del življenja mnogih starih ljudi. V deželah z razvitim turizmom mnogi starejši ljudje na račun svojih konjičkov prav dobro zaslužijo. Izdelujejo mnoge spominčke iz lesa, školjk, blaga, slame, železa in podobnega gradiva. Te mojstrovine so že sestavni del turističnega gospodarstva, ki ga je treba še bolj podpreti in razviti, zlasti letos, v mednarodnem turističnem letu. Prav pogovor z dr. Aslanovo nam daje mnogo idej, kaj naj bi stari ljudje na stare dni, ko jim ni treba »nič več delati«, lahko delali. Najslabše je, če se star človek prezgodaj zavija v »upokojensko ogrinjalo« in dan ter noč ždi v svoji sobi z nočnim pokrivalom na glavi, ker se je pač vdal v usodo. Zdravljenje prezgodnje ostarelosti V institutu prof. dr. Aslanove zdravijo ljudi, ki so prezgodaj ostareli predvsem z njenim preparatom, ki ga romunska farmacevtska industrija serijsko izdeluje. Ta preparat se imenuje »GEROVITAL H-3«. To zdravilo so že zdavnaj nehali poskusno izdelovati in ga uporabljajo v klinikah in ambulantah ne le v Romuniji, marveč tudi v nekaterih drugih deželah Vendar so mnenja zdravnikov o tem preparatu deljena celo v Romuniji sami. (Nadaljevanje prihodnjič) i Pedagog svetuje Otroka ne smemo strašiti So starši, ki straše majhne in naivne otroke z duhovi, cigani, čarovnicami in . podobnim, da bi jih na ta način prisilili, da bi bili poslušni ali da bi se učili. Nervozni starši pogosto želijo imeti mir, posebej še, če imajo obisk ali nameravajo iti z dema. Zato pretijo neposlušnemu otroku z raznimi strahovi samo, da bi s tem zaposlil; njegove misli in ga umirili. Tak postopek pa vzbudi v otrokovi domišljiji strah. Otrok se počuti ne-zašč-lenega, zapuščenega in počasi začne dvomiti v iskre- Obleka v srajčjem stilu s kravato, ki so spet velika moda. Ovratnik je zapet z dvema gumboma Pomladanski kostim modno jabolčno zelene, oranžne ali rumene barve. Zraven nosimo bluzico t romantično pentljo ali pa z naboiki nost svojih staršev in okolja. TEŽKE POSLEDICE Zaradi takšnega načina vzgoje otrok postane sčasoma nervozen in preobčutljiv. V sanjah ima previde, ki ga plašijo in se zaradi tega prebuja, drhti, joka in od strahu ne more ponovno zaspati. Tedaj ne pomaga nič drugega kot da otroka prepričamo, da strahov ni, torej moramo svojo prejšnjo izjavo umakniti, kar pa je pogosto zelo težko. Ko je otrok enkrat že preplašen in se boji noči in same, te, lahko ta strah izbije-mo iz njegove domišljije samo s potrpežljivostjo in prepričevanjem. Otroku moramo enostavno reči, da se je smešno bati strahov, saj se tudi mi ničesar ne bojano. Sprehoditi se moramo z njim po mračnih sobah in drugih prostorih, katerih se boji. Na ta način ga bomo prepričali, da je noč prirodni pojav, prav tako kot je dan. NEVŠEČNOSTI S PREPLAŠENIM OTROKOM Staršem bo preplašen otrok povzročil precej nevšečnosti. Ne bo pustil, da bi starši zvečer odšli od doma brez njega, jokal bo in ne bo hotel mirno zaspati. Zato ga moramo prepričati, da je že velik, razumen otrok, ki posluša nasvete in zahteve staršev. Če je otrok razvajen, bomo še težje uspeli. Potrebno bo več potrpljenja, takta, pazljivosti in ljubezni. Rozinova sladica 11 mleka, 90 g ostre moke, 2 rumenjaka, 70 g sladkorja, 2 zavitka vaniljinega sladkorja, 2 beljaka, 1/41 sladke smetane, 100 g narezane limone, 80 g rozin, nekaj ruma ali maraskina, biskvitni piškoti. Priprava: ostro moko zmešamo z nekaj mleka. Ostanek mleka segrejemo s sladkorjem in vaniljinim sladkorjem in med mešanjem dodamo zmes moke. še malo pustimo na vročem, nato dodamo /.rezano limono in oprane, pa dobro osušene rozine. Pustimo, da se ohladi. Sem ter tja premešamo, da se ne napravi skorja. Za boljši okus dodamo nekaj ruma ali maraskina. Ko je zmes povsem ohlajena, rahlo podme-šamo stepeno smetano. Dobro namastimo model za puding in ga krog in krog obložimo z biskvitnimi piškoti. Potlej ga napolnimo z maso, postavimo v hladilnik in počakamo, da se strdi. Pred serviranjem sladico obložimo še z vkuhanim sadjem, ali pa polijemo z malinovcem. Kadar se lasje cepijo Med dokaj pogoste napake las spada tudi to, da se konice cepijo in tvorijo značilni »kačji jeziček«. Te neprijetnosti se žal ne more za večno odpraviti preprosto s striženjem, marveč je za korenito rešitev treba razcepljene konice osmoditi ob plamenu sveče. Seveda je ta postopek dosti zamotan in lahko tudi nevaren (paziti moramo, da ne zažgemo las). Zato se tega ne lotevajmo same. Lase razdelimo na tenke pramene, vsakega posebej zvijemo v nekakšno vrvico in previdno približamo plamen sveče. Tako osmodimo razcepljene konice, ki mole iz zavitega pramena. Tiste, katerim se lasje radi cepijo, naj se izogibajo prevelikih in hitrih temperaturnih sprememb. Tudi sušijo naj lase le na srednji temperaturi. Pri prehudi vročini tako nabreknejo, da se začno cepiti. Nevarnosti v kopalni kadi Nemalo žena po svetu zaključi svoje življenje pri nesrečah v kopalnici — ali pa imajo posledice zavoljo podobnih nesreč \'&s živjenje. Površnost, neznanje, nepazljivost vodijo do te žalostne b.lance. Zato se mora vsaka gospodinja zavedati nevarnosti v hiši in se jih izogibati. Žena, ki sedi v kopalni kadi in si pri tem suši lase z električnim fenom, je verjetno pozabila na to, da je voda izvrsten prevodnik elektrike. Včasih se pri tem celo veseli, da lahko opravlja dva posla naenkrat. Vendar: takšno početje ni samo nevarno — celo smrtno nevarno je. Zato bod mo pazljivi z vsemi električno grelnimi napravami v kopalnici. Že sam izredno vlažen zrak lahko povzroči kratek stik. Tudi kadar je v največji zadregi s časom, mora najti gospodinja toliko časa, da si obriše vlažne roke, preden vtakne vtikač kakršnekoli električne naprave v vtičnico. Po uporabi je treba kabel iztakniti — vendar ne tako, kot prenekatere gospodinje rade počno, da potegnejo zanj. Ne, vselej moramo prijeti za izolirani vtikač. Mnogim gospodinjam niti na misel ne pride, da bi bilo lahko nevarno obrisati mimogrede z mokro krpa še vtičnico. Tako početje se lahko žalostno konča. Tudi pri čiščenju oken so nekatere prave akrobatke in izzivavke smrti. Včasih napravijo iz več stolov majavo piramido, na katero zlezejo še same, da bi dosegle tudi najvišje dele okna. Takšni ekvilibristični poizkusi se lahko končajo v bolnici. Bombice z lakom za lase si nihče ne predstavlja kot pravo bombo, ki lahko zleti v zrak. Vendar lahko tudi nedolžna priprava poslane nevarna, če pride v bližino ognja, tudi vreča peč je neprimerno mesto za shranjevanje. Če vržemo prazno dozo v posodo za pepel, kjer je še tleča žerjavica, bombica lahko eksplodira. Posebno moramo paziti na otroke, ki se radi igrajo z nevarnimi predmeti. Nož, škarje, vilice in podobno niso igrače, tega jih moramo naučiti že zgodaj. Predstavljajte si, da otrok viakn: škarje ali lasno zaponko v vtičnico. Pri svojem »raz'skova'nem delu« se otroci ne ustavijo niti pred omarico, kjer imamo zdravila ali pa čistilna sredstva. Torbice Ljubiteljem dobre knjige priporočamo novitete: 1. Neža Maurer: ZVEZA MORA OSTATI Izvirne slovensko delo, s katerim žele partizanski kurirji po dvajsetih letih izraziti svojo hvaležnost do partizanskih domačij. Razen spominov na vojne dogodke vsebuje delo številne reminiscence o usodi partizanskih kmetij v povojnem času. epi., strani 328, cena N din 32.— 2. Vlado Strugar: OSVOBODILNA VOJNA V JUGOSLAVIJI Delo je pregleden in strnjen prikaz narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in izpolnjuje vrzel na knjižnem trgu. Knjiga je zlasti namenjena šolam in pouku zgodovine in posameznikom, ki jih zanima dokazno gradivo. Dogodki v Jugoslaviji so opisani vzporedno s pomembnejšimi svetovnimi dogodki. Knjiga je opremljena s številnimi skicami. ppl., strani 347, cena N din 40.— 3. Dimiter Angelov: NA ŽIVLJENJE IN SMRT Vojni roman je posvečen ilegalnemu in partizanskemu boju zoper okupatorja in domače izdajalce. V svetu je roman doživel izreden uspeh, ker je pretresljiv dokument časa, ko je bolgarsko ljudstvo krvavelo za svojo osvoboditev. ppl., sti-ani 603, cena N din 53.— Knjira naročaUe pri Zavodu BOREC, Ljubljana Beethovnova m*. 10/11. Vseh vrst so: večerne, elegantne, športne, mladostne, torbice za potovanje ali za nakup itd. Torbice za večerne slovesne prireditve so lahko cele po-šite s perlami v enobarvnem ali pa tudi v pisanem vzorcu, druge so iz svilenega materiala, iz satena, žameta, svetlečega lurexa. Tradicionalni črni barvi so se pridružile tudi druge: bela, rumena, rdeča, vijoličasta. Oblike so navadno podolgovate, kuver-taste so brez roča, kadar pa se zapenjajo zgoraj, lahko služi za roč tanka verižica. športne torbice so spet nekoliko večje in zato praktične j se. Poudarjeni šivi, velike, vidne zaponke, nekoliko po-dolgaste ali pa skoraj povsem kvadrataste oblike, jermena, kovinsko okrasje, kratki usnjeni reči — ali pa še zmerom izrazito dolgi za mladostne modele. Gladko usnje semiš ter letos posebno priljubljena krokodilja koža so materiali. Tudi lak še ni povsem pozabljen. Priljubljene so tudi tanke drugobarvne obrobe. Če si ne moremo privoščiti pravcate zbirke torbic jih raje ne kupujmo v kričečih mednih barvah (rdeči, vijoilčasti, rumeni, zeleni itd.) ampak se odločimo za naravne barve usnja. »TOSO«, tovarna obutvenih strojev rn opreme Kranj razpisuje prosta dčiavna mes-la 2 KV slrugarja Pogoji: 1. KV strugar z nekajletno prakso 2. Da je že o.islužil kadrovski rek 3. Da je zdrav in ima urejene stanovanjske razmere Kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas in bo moral opraviti poiz-kusno delo. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe sprejema splošno kadrovski oddelek podjetja. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranoga osebnega avtomobila DKW-Ju-nior, leto izdelave 1960. Začetna cena 6.500,00 Ndin Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, dne 19. 4. 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ SOBOTA - 15. APRILA 1967 SPORT Po 11. kolu gorenjske rokometne lige Uspeh Škofje Loke V 11. kolu gorenjske rokometne lige je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. V gosteh je škofja Loka presenetljivo premagala Kranjsko goro. Žabnica Pa je z odlično igro premagala ekipo Selc. Drugo uvrščena ekipa Kranja B se ni pojavila na igrišču v Križah, izgubila srečanje in dobila še negativno točko. Zaradi tega je morala prepustiti drugo mesto ekipi Selc. Duplje in Radovljica sta brez večjih naporov premagali neizkušeni ekipi Tržiča B in Besnico. REZULTATI: Duplje : Tržič B 23:8 (8:6), Besni ca : Radovljica 16:24 (10:10), Kr. gora: :" šk. Loka 7:8 (3:5), Žabnica : Selca 15:10 (9:5), Križe B : Kranj B 5:0 (b. b) LESTVICA: Duplje 11 10 0 1 234:129 20 Selca 11 18 0 3 172:138 16 Kranj B 11 8 0 3 188:134 15 (-1) Žabnica 11 7 1 3 170:134 15 Kr. gora 11 6 0 5 212:150 12 Radovlj. 11 6 0 5 187:175 12 Šk.Loka 11 5 0 6 175:190 10 Križe B 11 2 2 7 118:201 6 Besnica 11 1 0 10 131:248 2 Tržič B 11 0 1 10 113:183 1 Pari za 12 kolo: Selca : Duplje, Tržič B : Kr. gora, Šk. Loka : Besnica, Radovljica : Križe B, Kranj B : Žabnica. P. Didič Gorenjska nogometna liga Ločan vse niže V 12. kolu gorenjske nogometne lige je bilo na sporedu nekaj zanimivih srečanj. Srečanje v Škofji Loki med vodečim Naklom in jesenskim prvakom Ločanom se je končalo z zasluženo zmago gos-tov. Preddvor, predzadnji na lestvic:, je nepričakovano premagal ekipo Železnikov, do predkratkim glavnega favorita za prvaka Gorenjske. Nogometaši Kranja igrajo od kola do kola bolje. Njihova visoka zmaga poti Tržiču dokazuje, da je ekipa pripravljena, da z dobro igro osvoji r.asiov prvaka. Kropa je z odlično igro premagala Lesce, Podbrezje pa so slavile svojo drugo zmago. REZULTATI: Ločan : Naklo ' 0:2 (0:1), Preddvor : Železniki 1:0 (0:0), Kranj : Tržič 4:1 (1:1), Kropa : Lesce 4:0 (2:0), Podbrezje : Trboje 3:2 (2:1). LESTVICA: Naklo 12 9 2 1 28:6 20 Tržič 12 8 1 3 41:22 17 Kranj 12 8 0 4 37:18 16 Železniki 12 7 2 3 45:10 15 Ločan 12 7 0 5 44:20 14 Lesce 12 6 1 5 28:22 13 Kropa 12 4 0 8 19:28 8 Preddvor 12 2 2 8 14:39 6 Trboje 12 3 0 9 15:55 6 Podbrezje 12 2 1 9 14:63 5 Pari za 13. kolo: Železniki : : Naklo, Trboje : Kranj, Podbrezje : Kropa, Preddvor : Ločan, Lesce : Tržič. P. Didič Občni zbor v Škofji Loki združen s 60-letnico planinskega društva V ponedeljek zvečer je imelo planinsko društvo Šk. Loka svoj redni letni občni zbor, ki je bil hkrati posvečen praznovanju 60-letnice obstoja društva. Poročilo o delu društva v minulih 60 letih je podal predsednik Miloš Mrak. Poudaril je, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1907 kot seiškoškofjeloška podružnica slovenskega planinskega društva. Njeni člani so zgradili kočo na Ratitovcu. Na izrednem občnem zboru 12. maja 1929 se je podružnica preimenovala v škofjeloško podruž-, nico s sedežem v škofji Loki, ki je štela 102 člana. Leta Radovljica Telesna vzgoja v šolah V Radovljici je bila pretekli petek seja svetov za šolstvo, prosveto in kulturo ter telesno vzgojo. Povabili pa so tudi vse ravnatelje šol v občini in predstavnike občinske zveze za telesno vzgojo. Na dnevnem redu združenih svetov je bila problematika telesne kulture v občini. Na osnovi zveznih tez o telesni kulturi so na štiriurni seji proučili problem telesne kulture in vzgoje na območju radovljiške komune. Ugotavljali so. da so na področjih telesne kulture v zadnjih nekaj letih dosegli znatne uspehe, vendar bo potrebno še marsikaj zboljšati in bolj skrbeti za rekreacijo v delovnih organizacijah. šolska športna društva in telesno-vzgojne organizacije so skrbele predvsem za mladi naraščaj. Na svetih so poudarili, da telesno vzgojo čestokrat razlagamo preveč ozko, kar škodi temeljnim smotrom telesne kulture. Gost promet Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občini Jesenice je ugotovila, da promet na Jesenicah iz dneva v dan narašča. Po Gor-njesavski dolini pride z lastnimi vozili poleti v našo državo največ gostov. Odkar je ukinjen železniški promet, se je število cestnih vozil še povečalo. Izračunali so, da je promet že tako gost, da vozi skozi Jesenice poprečno vsakih 14 sekund eno vozilo. Za dan mladosti v Kranju Tehniko mladini 1931 so začeli graditi kočo na Lubniku, svečana otvoritev pa je bila 22. 5. 1932. leta. Za 1. maja 1943 je bila koča požgana, da okupator v njej ne bi mogel ustanoviti svoje postojanke. Društvo je bilo v zadnjem letu izredno delavno na vseh področjih. Tudi vnaprej nameravajo organizrati številne izlete, predavanja, popestriti delo mladinskega odseka in ustanoviti alpinistični odsek. Med prireditvami v času praznovanja bo na Lubniku v začetku junija veliko srečanje planincev, 4. julija, na dan borca, pa na Ratitovcu. V Lescah se je končalo letošnje prvenstvo Gorenjske v Šahu za posameznke. Med 12 igralci je premočno zmagal jeseniški prvokategornik Kaše, ki je edino partijo izgubil šele proti Zaplotniku (Kranj). Kranjčani Mali, Vo-jičič in Zaplotnik so se to pot slabo odrezali, saj so za- Kase prvak sedli tretje, deveto in deseto mesto. Končni vrstni red: 1. Kaše (Jes.) 9,5; 2. Prestrl (Elan) 8; 3. Mali (Kr) 7; 4. Krničar (Jes.) 6,5; 5—S. Zupan (Jes.), Simčič (Rad.), Šiftar, Hrovat (oba Lesce) 5, 9—10. Zaplotnik, Vojičič (Kranj) 4,5; 11— 12. Herinski, Smole (oba Lesce) 3. L. D. Tehnični pouk danes povezuje telesno in duševno delo učencev v osnovnih šolah in omogoča vsestransko razvijanje učenčeve osebnosti. Seznanja učence z vlogo tehnike v vsakdanjem življenju in v proizvodnji in tako razvija pri učencu vrednotenje umskega in fizičnega dela. Razen tega pa dobro organiziran tehnični pouk v osnovni šoli omogoča tudi lažjo usmeritev učenca v poklic. Zato se je zavod za prosvetno - pedagoško službo v Kranju odločil, da bo letos od 25. do 28. maja v počastitev dneva mladosti v delavskem domu v Kranju po- sebna razstava. Predvideno je, da bodo na razstavi sodelovale z različnimi deli vse vzgojno-varstvene ustanove, osnovne in posebne šole, organizacije ljudske tehnike in drugi iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Namen razstave pod naslovom — tehnično vzgojo mladini — je pokazati dosežke tehnične vzgoje v predšolskih zavodih, osnovnih šolah in klubih ljudske tehnike. Tovrstna razstava bo letos v Kranju prvič. Prav pa bi bilo, da bi bilo tudi v prihodnje takšnih in podobnih prireditev več. A. žalar Maribor - Triglav - Koper Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane je izdala turistični priročnik žepnega formata z naslovom »Maribor-Triglav-Koper«. Gre za bivšo planinsko transverzalo, ki pa se je zdaj preimenovala. Priročnik ima 48 lepih barvnih fotografij pomembnih krajev te planinske poti s kratkimi, leksikografsko napisanimi značilnostmi. Fotografije so narejene iz diapozitivov Mirka Kambiča in Ivana Šumlja-ka, tekst (v slovenskem in srbohrvatskem jeziku) pa je napisal Ivan šumljak. Mladinska knjiga je za tuje obiskovalce in planince pripravila tudi prevod v italijanščino in nemščino. Vodič opisuje približno 800 km dolgo planinsko pot — transverzalo, ki se začenja v Mariboru, končuje pa v Kopru (Ankaranu). Vodi prek najlepših slovenskih gorskih pokrajin, čez Pohorje, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe in Krasa vse do morja. Pot je enostavno markirana: poleg običajne markacije (rdeč krog) je še številka 1. Kdor vso pot prehodi in to tudi dokaže (dnevnik), dobi poseben spominski znak. Pol ni vezana na določen čas. Poglavitni namen transverzale je. da popelje človeka, posebno mladega, v planinsko naravo, mu pokaže lepote naše domovine in ga telesno in duhovno krepi. Vodič »Maribor-Triglav-Ko-per« bo vsakomur v pomoč in morda tudi spodbuda za tako pot. -t Založba Mladinska knjiga .rnpi5i ;2ralec francoske mimične igre v prvi polovici 19. stoletja Najpopularnejši f™^™-^ pierot _ je osrednja oseba prelepega romana sodoSa^čSga Pisatelja Františka Kožika: Največji Pierot - tf .» Nikdar ni spregovoril in vendar jc vse povedal s svojim našminkanim obrazom; veselje in žalost, stisko in sovraštvo. Plemenito branje tako pritegne, da ne moreš odložiti knjige, dokler ne obrneš zadnje strani. Knjiga je izšla v elitni zbirki Levstikov hram za leto 1966. Vezana v platno slane 39 N din, v polusnje 47 N din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jo naročite s priloženo naročilnico in prejeli jo boste takoj. NAROČILNICA GG Podpisani(a) točen naslov .............................................................. knjigo Františka Kožika: NAJVEČJI PIEROT. naročam Ceno — 39 N din za plalno — 47 N din za polusnje — bom poravnal ta- koj po prejemu računa. Neustrezno črtaj te! Datum Podpis ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, TITOVA 3, LJUBLJANA Mopedist in kolesar trčila Med Prcbačevim in Hrast-jem sta v noči od torka na sredo, nekaj minut po polnoči, trčila mopedist Maksimi-ljan Kopač iz Kranja in kolesar Anton Malovrh iz Preba-čevega. Mopedist je vozil po levi strani ceste in zbil kolesarja, ki je bil brez luči in vinjen. Kolesar je bil pri nesreči hudo ranjen, mopedist pa laže. Kolesar z dvorišča na glavno cesto V četrtek ob 13.30 sta na Jezerski cesti v Kranju trčila osebni avtomobil LJ 372-32, voznica Marija Sekne z Visokega in kolesar Milan Marn z Jezerske ceste v Kranju. 12-letni Milan Marn je pripeljal s svojim kolesom z dvorišča na cesto, ne da bi se prej prepričal, če je prosta. Seknelova nesreče ni mogla preprečiti in je dečka zbila po cesti. S sreči je dobil le nekaj manjših ran. Utonil v potoku V torek ob 8. uri so našli v potoku pri vasi Davča v Selški dolini mrtvega Petra Bernarda, 56, kmeta iz Dav-če, ki so ga pogrešali od minule nedelje. Prek omenjenega potoka ni mostu. Ob suhih dnevih je voda tako nizka, da se potok lahko prekorači, ob deževnih dneh pa voda močno naraste. Verjetno je Bernarda doletela nesreča, ko je skušal prečkati narasli potok. Eno leto strogega zapora Okrožno sodišče v Kranju je v torek, 12. aprila, izreklo kazen Juriju Cernetu iz Viž-marjev 105, ki je 16. septembra lani zagrešil hudo prometno nesrečo pred mostom Bistrica pri Tržiču. Ccrnc je tega dne okoli 14.20 s svojim avtomobilom mercedes LJ 181-60 dohiteval pred njim vozeči avtomobil Janeza Šinkovca. V trenutku, ko ga je dohiteval, mu je iz nasprotne strani prihajalo drugo vozilo. Moral je močno zavreti, pri tem pa ga je za- Vinjen voznik razgrajal Na cesti Staneta Žagarja v Kranju sta v torek zvečer ob 20.55 trčila osebni avto LJ 477-34, ki ga je vozil Franc Perne iz Loke pri Mengšu in osebni avto KR 14-07, voznik Milan Učakar. Nesreča se je pripetila, ko je Perne nenadoma zavrl, Učakar pa se je zaletel vanj. Perne je po nesreči pobegnil, vendar ga je patrulja ujela. Ko so ga odpeljali na odvzem krvi, je začel razgrajati po zdravstvenem domu in pri tem razbil stekleno mizico. Zato so ga do iztreznitve zadržali v priporu. Najden v strugi potoka Vintgar V četrtek ob 18. uri so potegnili iz struge potoka Vintgar 64-letnega Janeza Pogačnika iz Spodnjih Gori j 149. Po prvih ugotovitvah zdravnika po vsej verjetnosti ne gre za utopitev. Preiskava o vzrokih smrti še teče. radi prevelike hitrosti zaneslo na levo polovico cestišča in ga obrnilo za več kot 180 stopinj. Nasproti vozečemu avtomobilu nemške registracije, ki ga je vozil Walter Goltlieb je tako zaprl pot in prišlo je do trčenja. Sopotnica Marie VValtcr je bila pri nesreči tako hudo ranjena, da je takoj po nesreči umrla. Voznik Walter Got-tlieb in sopotnik v Cernetove-mu avtomobilu pa sta prav tako dobila nekaj zelo hudih ran. Sodišče je spoznalo Cerneta za krivega, saj je vozil neoprezno in hitrost vožnje ni pravočasno prilagodil stanju ceste in gostoti prometa ter ga obsodilo na eno leto strogega zapora. S. S. Ukradel mu je smuči 19. marca letos je Franc Perkovič iz Lesc smučal na Zelenici. Med 13. in 14. uro je odšel na kosilo in pustil svoje kovinske smuči, vredne 120.000 starih dinarjev, pred domom. Ko je prišel od kosila, smuči ni bilo več. O kraji je takoj obvestil postajo milice, ki je zaradi takojšnje prijave oškodovanca, storilca izsledila na spodnji postaji žičnice, ko je že nameraval odpotovati proti Ljubljani. Bil je Maks Vrečko, študent srednje tehnične šole v Celju. Spočetka je zatrjeval, da so kovinske smuči njegove, končno pa je le priznal, da jih je ukradel, svoje, ki so bile slabše, pa pustil pri domu na Zelenici. Kraje smuči so bile letošnjo zimo zelo pogoste. Seveda so storilci postali največkrat neodkriti prav po krivdi oškodovancev, ki kraje niso takoj prijavili postaji milice. Srečke s končnicami 380 03990 55240 59910 162720 1064460 21 56261 84501 502471 62 642 42452 62562 639412 816602 13 73 83 46103 91503 634173 662933 4 09504 84084 437434 482154 1090844 15 45 5435 04575 15845 71305 76435 76 04506 40566 34796 57396 so zadele dobitek N din 100 1.000 600 400 8.000 8.000 6 600 400 8.000 6 80 600 606 100.000 10.000 8 20 6 400 600 10.020 30.000 4 604 404 8.004 8.004 8.004 6 6 200 400 608 600 1.000 10 2.000 600 400 1.000 77416 27 77 45257 76877 011867 08288 40108 61538 806168 09 29 59 299 679029 400 6 8 408 8.000 4 1.004 404 404 50.004 8 10 8 40 8.010 RAZGLAS o razgrnitvi programskega dela ureditvenga načrta in zazidalnga načrta za območje Begunj na Gorenjskem. Obveščamo javnost, da je od 10. 4. 1967 do 10. 5. 1967 v prostorih KU Begunje razgrnjen predlog programskega dela ureditvenega načrta in predlog zazidalnega načrta za območje Begunj, Zgoše, Zapuž, Nove vasi ter Polje. Razstavni prostor je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Oglejte si razstavljeno dokumentacijo ter vpišite v knjigo pripomb svoja mnenja in predloge! SOb Radovljica ČAKANJE PRED KRIŽIŠČEM Z ŽELEZNICO - Približno taka Je vsakdanja podoba v Lescah pri Murki, kjer se cesta v istem nivoju križa z želozniško progo. Zapornice se zapro in v nekaj minuti-i- se naberejo dolfle kolone avtomobilov, ki pa bodo v poletnih mesecih še daljše, še sreča, da ziipurašci Iiiiro oiJpro, ko vlak odp4i« — Fot° F- Perdan Francoski gastronomski dan na Ljubelju in v Tržiču Dne 30. 4. 1967 prirejajo francoski gostje iz Ste Ma-rie-aux-Mines, francoski gastronomski dan. Izbrane francoske specialite e se bodo servirale v restavraciji Kompas Ljubelj in v restavraciji Pošta Tržič. Restavraciji Kompas Ljubelj in Pošta Tržič vas bodo postregle s sledečimi francoskimi dobrotami: MENU: 1. Juha iz govejega repa Ste Marie-aux-Mines 2. Cmoki iz ščuke na pariški način s pikantno jastogovo omako 3. šunka v krhkem testu z madera omako 4. Sladki poljubčki s smetano. Cena menija 1800 din. Po končanem obedu bo ob 14.30 koncert in ples francoske folklorne skupine na platoju pred restavracijo Kompas Ljubelj. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih restavracije. Popoldan se bo po želji gostov servirala mesna pašteta z oblogo, ki je v Franciji priljubljena jed. Ob 20. uri bo v prostorih restavracije Kompas Ljubelj in Pošta Tržič serviranje francoske večerje. Cena večerje 2000 din. Po večerji v obeh obratih zabava s plesom. Zabaval vas bo francoski plesni orkester. Vse prijave za kosib — menu in večerjo sprejema: 1. Poslovalnica Kompas Ljubelj 2. Restavracija Poš'a Tržič do 22. 4. 1967. Priporočamo vam, da ne zamudite te edinstvene prilike in se sami prepričate o resničnosti dobrot francoske kuhinje Prisrčno vabljeni na Ljubelju in v Tržiču. Prodam Prodam dobro ohranjeno primo 150 ccm. Ogled po 16. uri vsak dan. Britof 8, Kranj 1843 Moško kolo »Rog«, dobro ohranjeno, prodam. Gode-Sič 21, šk. Loka 1851 Prodam divan in kabinet štedilnik »Gorenje« Šenčur 369 1852 Prodam vprežno kosilnico »fahr« in lesen 5-okenski kozolec. Moste 94, Komenda 1862 Fiat 750, odlično ohranjen, prodam. Informacije pri vratarju bolnišnice Golnik 1864 Prodam najmodernejši kombiniran otroški voziček, nemški, žensko kolo in harmoniko »Hohner«, 32-basno z registrom. Berta Geringer, Kranj, Tavčarjeva 4 1882 Pralni stroj AEG ugodno prodam. Mohor — Kranj, Vo-dopivčeva 3 1883 Ugodno prodam TV sprejemnik RR — ekran 59 v odličnem stanju. Ogled vsak dan od 10. — 16. ure. Drnovšek, Begunjska 7/II Kranj 1884 Prodam "prašičke, 6 tednov stare. Glinje 13, Cerklje 1885 Prodam vprežno kosilnico »bauz« in 2000 kg slame. Luže 38, Šenčur 1886 Prodam 3000 kg sena in otave. Dolenc Janko, Pra-protno 15, Selca 1887 Prodam pohištvo dnevne sobe. Cena 150.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 1888 Prodam opel rekord 57, dobro ohranjen. Kranj, Kidričeva 10 (nasproti bencin, črpalke) 1889 Svinjo, 200 kg težko, za zakol prodam. Vopolje 13, Cerklje 1890 Prodam nov desni štedilnik »Gorenje«. Hotemože 37, preddvor 1891 Prodam hišo, dve stanovanji, eno vseljivo, v stranskih prostorih, primerno za vsako obrt. Kranj, Jelenčeva 23 — Primskovo 1892 poceni prodam motor NSU 175 ccm, Rupa 31, Kranj 1893 Prodam novo motorno kosilnico, primerna za hribovit in raven teren, (švicarska) B-ertoncelj Ivan, Binkelj 22, £k. Loka (elektrarna) 1894 Prodam levi vzidljivi štedilnik. Kranj, Jezerska c. 130 1895 Prodam vprežn* grablje »Alfa«- Vopolje 14, Cerklje 1896 Prodam motorno kolo puch 175 ccm. Prebačevo 38, j Kranj 1897 Prodam dobro ohranjen moped T 12. Kranj, Kidričeva 7, pritličje levo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje 1898 Prodam kombinirano omaro. Naslov v oglasnem oddelku 1899 Prodam motorno kolo BMW, letnik 1958. Janez Jelene, Knape 5, Selca 1900 Prodam furnirko stiskalnico (prešo). Naslov v oglasnem oddelku 1901 Globok otroški voziček prodam. Teran, St. Rozmana 11, Kranj 1902 Vseljivo hišo, 7 km od Kranja, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. 1903 Ugodno prodam moped. Predoslje 86, Kranj 1904 Prodam bikca, 14 mesecev starega. Britof 52, Kranj 1905 Predam kabino za traktor »ferguson« in »eberhartov« plug obračalnik. Voklo 53, Šenčur 1910 Prodam dobro kravo, ki bo konec meseca tretjič te-letila. Voklo 75, Šenčur 1911 Prodam samokolnico z gumi kolesom. Naslov v oglasnem oddelku 1912 Prodam kravo, Sp. Duplje 71 1913 Ugodno prodam 50-Ktrski kotel za žganje. Zg. Bitnje 105 1914 Prodam slamo, seno, lucer-no in črno deteljo. Naklo 101 1915 Prodam nedograjeno vikend hišico nad Bohinjem. Dostop z avtom. Naslov v oglasnem oddelku 1916 Prodam skoraj novo litože-Iezno banjo z bakreno pečjo in emajliranim podstavkom. C. St. Žagarja 22, Kranj 1917 Prodam kombinirani otroški voziček »Jadran« Kranj Jezenska c. 120 1918 Predam zazidljivo parcelo na Kokrico št. 171, Kranj 1919 Prodam topolino v voznem stanju. Zapoge 23, Vodice 1920 Prodam mlado kravo, visoko brejo. Voglje 64, Šenčur 1921 Prodam 6 tednov stare pujske. Zalog 48, Cerklje 1924 Prodam seno. Cerklje 118 1925 Prodam mlin za žito v dobrem stanju. Cerklje 35 1926 Prodam moped. Lahovče 49, Cerklje 1927 Prodam tri leta starega pava. Udir Karel, Sp. Besnica 6 1928 Prodam NSU primo 150 ccm v dobrem stanju za 1000 N din, Kranj, Smledniška 78 1929 Prodam motorno žago, »šrotar«, tri- in 4-žilni kabel. Sp. Brnik 5, Cerklje 1930 Prodam mlatilnico s t resili, še v dobrem stanju. Suha 4, Kranj 1931 Ugodno prodam šivalni znamke »Kohler« (glava moška), polavtomatičen v dobrem stanju. Pangeršič M. Preddvor 52 1932 Prodam 4 prašičke, 7 tednov stare. Nasovče 15, Komenda 1933 Prodam globok otroški voziček. Pičman, Britof 46, Kranj 1934 Prodam kravo s četrtim teletom, visoko brejo in lesene stopnice 4 in pol m dolge. Pangeršica 2, Golnik Prodam motor »Gillera« v dobrem stanju po ugodni ceni. Možina Franc, Forme 6, Žabnica 1938 Poceni prodam fiat 600. Hrastnik Franc, Delavska 50, Kranj 1939 Prodam motorno kosilnico »reform«, novo. Jane Mošnje 7, Brezje 1940 Predam tri prašičke in kravo. Rozman, češnjica 5, Pod-nart 1941 Prodam kravo, ki bo v kratkem tretjič teletila. Zg. Brnik 7, Cerklje 1942 Predam prašičke, 6 tednov stare. Sr. vas 23, Šenčur 1943 Prodam skoraj novo vprežno kosilnico za enega konja na motorni pogon in gumijastimi kolesi ter semenski krompir igor. Sp. Brnik 55, Cerklje 1944 Prodam rabljeno strešno opeko, hlevski gnoj in oves. Hafner, Dorfarje 13, Žabnica 1945 Prodam semenski krompir dobrin. Voglje 43, Šenčur 1946 Prodam avto VVV eksport, letnik 54. Kalan, Hudi graben 8, Bez je 1947 Prodam konja po izbiri. Zapoge 17, Vodice 1966 Prodam male prašičke. Kranj, Struževo 7 1967 Kupim malo mlatilnico, pišite: Grčar Franc, Kamnje 5, šentrupert, Dolenjsko z navedbo cene 1922 Kupim zadnje kolo mopeda za tomos. Naslov v oglasnem oddelku 1923 Kupim dobro ohranjeno risalno desko format Al ali A-0. Naslov v ogl. oddelku 1959 Dam v najem enosobno ali dvosonbo stanovanje s plačilom najemnine vnaprej ali prodam. Ponudbe poslati pod »Dogovor« 1953 Oddam skromno sobico. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1954 Oddam sobo neporočeni osebi. Ogled v nedeljo od 8. ure dalje. Zasavska cesta 27/B, Kranj 1955 Razpis: Krajevni odbor SZDL daje v zakup vikend bife v Gode.šiču z vsem inventarjem. Interesenti naj se javijo zaradi ogleda do 20. aprila vsak dan cd 15. ure dalje pri Bertonclju Francu, Gode.šič 89 1956 Sprejmem mzarskega pomočnika, černivec Janko, Strahinj 23, Naklo 1960 Izdelujem sodobne, lepe iz ultrapasa, po želji in meri izdelane kuhinjske in pred-sobne opreme. MARKUN FRANC, mizarstvo, Ribno 53, Bled 1961 Mladoporočenca, brez o! rok iščeta sobo — prazno od Kranja do Medvod. Ponudbe poslati pod »Soba« 1962 Tečaj za šoferje A, B in F kategorije se začne v ponedeljek, dne 17. 4. 67, ob 17. uri v domu AMD Šenčur št. 89. Tečaj bo trajal &n mesec 1963 Enoletna punčka želi varstva. Stanovanj« preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 1964 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJU v šmartnem priredi v nedeljo, 16. 4. 67, zabavo. Za ples bodo poskrbeli »VESELI TRSTENIČANI« Vabljeni! 1957 Gostišče v Trbojah Vas vabi na veselo zabavo v soboto, dne 15. 4. 67, Igral bo ansambel »VISOšKI FANTJE« s pevcema 1958 Preurejena gostilna pri AVGUŠTINU v Radovljici Vas vabi in Vam nudi priznana domača vina in domača ter tuja jedila pO izbiri. Otvoritev bo v soboto 15. aprila 1965 Nedeljski plesi Zaradi pomladanskega sejma v prostorih Del. doma odpade nedeljski ples v nedeljo 19. aprila. Prihodnji ples bo 23. aprila ob 18. uri Pri trgovskem podjetju »KURIVO« Kranj dobite butan - propan plin. GLAS Izdaja in tiska ČP »Go-reniski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N-dm. Cena posameznih številk 0,40 N-dln -Mali oglasi: 0,6 do 1 N-dln. Naročniki Imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Ostalo 1935 Prodam kravo, dve s teleti ali po izbiri. Meja 8, Kranj 193o Prodam semenski krompir holand in Viktorija. Zalog 46, Cerklje 1937 Sprejmem mlajšega kuharja ali kuharico za sezono od 30. 4. do 30. 9. 67. Plača lepa. Ponudbe poslati pod »Koroška« 1809 Zamenjam seno za peso in krompir. Pangeršica 6, Golnik 1878 Za dom Planika pod Triglavom potrebujemo za poletne tri mesece kuharico, servirko in sobarico. Ponudbe poslati z opisom dosedanje zapoislitve na Planinsko društvo Gorje. 1948 NEGA OBRAZA, kozmetični nasveti v kozmetiki »CVETA« Kranj, Vodopivčeva 13 Za obrt potrebujem 10.000 ND. Ob letu vrnem 15.000 ND. Imam dobro garancijo. Ponudbe poslati pod »Garancija« 1949 Dam v najem garažo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1950 Oddam prazno in opremljeno sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1951 Iščem sobo in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Dam nagrade 3000 N din. Ponudbe poiskati pod »Mirna« 1952 Ob smrti Zahvala Bogdana Miheliča iz Suhe pri Kranju se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti izrekli sožalje in mu darovali cvetje. Posebna zahvala zdravstveni komisiji, g. župniku iz Predoselj, sosedom irr"sorodnikom Prav iskrena hvala gasilskim društvom iz Suht, žej, Bistrice, Predoselj, Britofa in Kokrice, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoča Zahvala Ob izgubi naše drage mame, sestre in babice Leopoldine Kurah rojene Košuta se iskrene zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so ji poklonili cvetje te. jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Petriču za zdravniško nego, zdravnikom in osebju na Golniku in tov. Tič za pomoč. Prisrčna hvala vsem. Žalujoča družina ŠKARABOT SOBOTA - 15. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 četrt ure z ansamblom Atija Sos-sa — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere »Hlapec Jernej« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Pravkar prispelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Obrežje plesalk — simfonična slika — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — , 15.30 Iz arhiva Komornega J Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12.. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mladih — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbrane strani iz klasične in romantične solistične glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s pevci in ansambli naše radijske postaje — 20.30 Pokaži, kaj znaš — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 16. aprila 6.00 Dobro jutro — 6.05 Napotki za turiste — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Glasba za najmlajše — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.10 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Iz zakladnice narodnih napevov — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Glasbeni intermezzo — 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Radijska igra 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 22.10 Zabavni zvoki — 22.25 Mozaik jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godalni kvartet PONEDELJEK — 17. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 V ritmu današnjih dni — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Orkester Slovenske filharmonije — Koral in Toccata — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Orkestralna glasba z velikimi orkestri — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijđki nasveti — 12.40 Pihalna orkestra — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo—14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pojeta zbor KUD »Pošta« iz Maribora in »Tine Rožanc« iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo popevke in plesno glasbo — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Melodije, ki jih radi poslušate — 22.20 Ameriške popevke — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 18. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Pojo »Fantje s Praprotna« — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz oper čeških romantikov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Igra ansambel Dobri znanci in trio Lojzeta Slaka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nekaj dobre stare glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Pol ure z velikimi orkestri — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Liubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Poje akademski zbor Vinka Vodopivca — 20.20 Radijska igra — 21.12 Pesem godal — 22.10 Glasbena med-igra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za ples igra orkester Bert Kaempfe^ SOBOTA - 15. aprila 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli, 16.10 Poročila, 16.15 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb — 18.00 TV obzornik 18.15 Vsako soboto (RTV Ljubljana) — 18.30 Koncert za nori in mladi svet (RTV Beograd) — 19.15 Francoski kulturni film, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.30 Ben Casey, 22.20 60 minut v ritmu, 23.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Narodna glasba, 18.30 Mladinski koncert, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored itali- TELEVIZIJA janske TV — Ostale oddaje: 21.30 Celovečerni film (RTV Beograd) — 23.00 Zab avno glasbena oddaja, 23.15 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA - 16. aprila 8.45 Poročila, 8.50 Neznani kraji (RTV Ljubljana) — 9.15 Kmetijska oddaja, 10.00 Slovesno zborovanje ob 30-letnici ustanovitvenega kongresa KP Slovenije, 11.50 Vijavaja-ringaraja, 12.35 Pustolovščine z. južnega morja (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — ... Ponavljamo za vas, — ... Pokaži, kaj znaš, 17.05 Poročila, 17.10 Izgubljeni v vesolju (RTV Ljubljana) — 18.00 Karavana (RTV Beograd) — 18.30 Folklorni ansambel Hrvatske, 18.45 TV biro (RTV Zagreb) — 19.00 Smoki (RTV Beograd) — 19.40 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.50 Propagandna oddaja, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.30 do 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 17. aprila 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.40 življenje se spreminja (RTV Ljubljana) — 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina, 16.55 Poročila 17.00 Mali svet, 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 O našem govorjenju, 18.45 Kuharski nasveti (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 TV drama (RTV Beograd) — 21.30 Oddaja resne glasbe (RTV Skopje) — 21.45 Rezerviran čas (RTV Beograd) — 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Oddaja narodne glasbe (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beo- grad) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 18. aprila 18.25 Poročila, 18.30 Tu odkril sem znak, 18.50 Rezerviran čas, 19.40 TV obzornik, 20.00 Drevo za obešanje — film, 21.30 Eksistencialistična poezija, 21.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža studia Tito-grad (RTV Beograd) — 18.30 Svet na zaslonu, 19.10 Vam na cesti, 19.40 Obrazi naših mest (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Izgubljene iluzije (RTV Zagreb) - 21.30 Filmski satirikom 20.00 Lirika, 22.15 Poročila (RTV Skopje) Kranj »CENTER« 15. aprila amer. CS film PRVA ZMAGA ob 16. in 19. uri, premiera ital. barv. CS filma NOČI ORIENTA ob 22. uri 16. aprila amer. barv. VV SI ERA CHARRIBA ob 10. uri, amer. CS film PRVA ZMAGA ob 15. in 18. uri, premiera amer, ital. barw VV filma CASANOVA 70 ob 21. uri 17. aprila amer. ital. barv. VV film CASANOVA 70 ob 16. in 18. uri - ob 20. uri kino-predstava odpade! 18. aprila amer. ital. barv. VV film CASANOVA 70 ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIČ« 15. aprila amer. barv. CS film BANDITI ARIZONE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. VV filma SIERA CHARRIBA ob 22. uri 16. aprila amer. barv. W film SIERA CHARRIBA ob 13.30, amer. barv. CS film BANDITI ARIZONE ob 16., 18. in 20. uri 17. aprila ital. barvni CS film NOCI ORIENTA ob 18. in 20 .uri 18. aprila ital. barvni CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 16. in 18. uri, ital. barv. CS film NOCI ORIENTA ob 20. uri Stražišče »SVOBODA« 16. apriia amer. barv. VV film SIERA CHARRIBA ob 15., 17.30 in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 16. prila franc. barv. CS film ŽENSKA JE ŽENSKA ob 16., 18. in 20. url Kropa 16. aprila franc. barv. CS film ČRNI TULIPAN ob 15. in 19.30 Naklo 15. aprila premiera amer. ital. barv. VV filma CASANOVA 70 ob 20. uri Jesenice »RADIO« 15. do 16. aprila franc. ital. barv. CS film NEUMNOSTI PARDAILLANA 17. aprila špan. barv. film PEVEC POTEPUH 18. aprila ital. franc. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE Jesenice »PLAVŽ« 15. do 16. aprila ital. franc. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE 17. do 18. aprila franc. ital. barv. CS film NEUMNOSTI PARDAILLANA Žirovnica 15. aprila franc. barv. CS film NAIVNEŽ 16. aprila angleški film BUNNY LAKE JE IZGINILA Dovje-Mojstrana 15. aprila aagleški film BUNNY LAKE JE IZGINULA 16. aprila franc. barv. CS film NAIVNEŽ Koroška Bela 15. aprila angl. barv. VV film SLAMNATA ŽENA 16. aprila amer. barv. CS film KLEOPATRA 17. aprila ital. franc. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE 907308^3 SOBOTA - 15. APRILA 1967 SPOREDI IN OGLASI GLAS * 23. STRAN Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico BCS Tudi kmet v Italiji zn? izbirati najboljši stroj, kar dokazujejo naslednji podatki: Prodaja na področju Italije Vrsta kosilnic 1965 1966 Kom. % Kom. % 17.054 51,29 18.920 55,97 4.944 14,87 5.656 16,73 3.63S 10,94 2.754 8,14 1.816 5,46 1.600 4,73 2.066 6,21 2.222 6,57 1. BCS 2. BERTGLINI 3. LAVERDA 4. NIBBI 5. BEDOGN1 itd. . Številke govorijo in priporočajo! Agrotehnika Ljubljana vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačrs servisna prcg'eda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo na vse dele v oljni kopeli — 1-letno jamstvo za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov Kosilnica BCS je robustna in zanesljiva pri delu! V prodaji za dinarska sredstva in za tujo valuto. Zahtevajte informacije pri AGROTEHNIKI, Ljubljana, ali pri najbližji kmetijski zadrugi! Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 15. aprila ob 20. uri KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za IZVEN izvaja pevski zbor France Prešeren iz Kranja NEDELJA — 16. aprila ob jO. uri za IZVEN URA PRAVLJIC, ob 16. uri Agatha Christie: MISNICA — gostovanje v Podnarlu PONEDELJEK — 17. aprila Vandot-Stante: KEKEC XJM MOJCA gostovanje ob 15. uri v Predosljah in ob 17.38 v Dupljah Kranjska gora 15. aprila amer. barv. CS film KLEOPATRA 16. aprila angl. barv. W film SLAMNATA ŽENA Kamnik »DOM« 15. aprila francoski film JE AN MARKOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 20. uri 16. aprila francoski film JEAN MARKOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 17. in 20. uri 17. aprila francoski film JEAN MARKOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE ob 20. uri Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Trzin pregled v Kranju Solata 4 do 5 N din, moto-vilček 5 do 6 N din, korenček 1.80 do 2 N din. rdeča pesa 1.60 do 1.80 N din, redkvica 1.50 do 1.60 N din, kislo zelje 1.70 do 1.80 N din, kisla repa 1.40 do 1.60 N din, jabolka 2 do 3 N din. skuta 4 do 4.50 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, med 13 N din, krompir 0.60 do 0.70 N din, čebula 2 do 2.40 N din, suhe slive 5 N din, orehova jeder-ca 26 do 28 N din, živa perutnina 8 do 9 N din za kg; ajdova moka 3 do 3.50 N din, koruzna moka 1.80 do 2 N din, proso 2 do 2.40 N din, pšenica 1.60 N din, oves 1.50 N din, suho sadje 2 N din, celi orehi 3 N din za liter; regrat 1 do 1.50 za merico; jajca 0.40 do i 0 5Ck N diru SaP SAP — LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka na Tirenskem morju in ša drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST. Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah NEDELJA — 16. aprlia ob 15. uri in 19.30 Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ — gostova-l 0Xe na Brcznici Kranjske opekarne obveščajo cenjene stranke, da bo uprava od 15. aprila 1967 dalje poslovala v novih prostorih v Kranju, Reginčeva 8 (za Delikateso desno). Poslujejo v delovnih dneh vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 18. ure. Nudijo vam vse vrste zidne in stropne žgane opeke po ugodnih cenah. OBJAVA Žičnica Kompas Zelenica vas obvešča, da je na Zelenici še dovolj snega (Zelenica 100 cm, Vrtača 150 cm) Vabimo vas na prijetno spomladansko smuko V hotelu »Panorama« Kompas Ljubelj je še precej prostih mest, Vse informacije in rezervacije dobite, v poslovalnici Kompas Ljubelj. Telefon 71-376. Gorenjska kreditna banka Da bi naložili vaše prihranke na hranilno knjižico pri GORENSKI KREDITNI BANKI, vam m treba hoditi v Kranj, na Jeesnice, v Radovljico, škof jo Loko ali Tržič. To lahko storite doma, kajti hranilne vloge sprejemajo vse pošte na poštnih uradih — lahko odprete novo hranilno knjižico — lahko sklenete pogodbo o varčevanju na rok — lahko dvigate vaše prihranke — skratka na poštnih uradih lahko uredite vse, kar sodi v hranilno službo. GORENJSKA KREDITNA BANKA je tako približala varčevanje slehernemu občanu! človek nikoli ne ve vsega, kar pa ve, mora ponavljati, da ne pozabi. Zato ne bo odveč, če tudi mi še enkrat ponovimo, kakšne ugodnosti ima vsakdo, ki vlaga svoje prihranke v GORENJSKO KREDITNO BANKO. % Predvsem je njegov denar v banki varno shranjen, medtem ko se lahko marsikaj pripeti, če ga hranite kar v nogavici. • GORENJSKA KREDITNA BANKA razen tega naloženi denar visoko obrestuje, in sicer po 5 % na leto, če pa ga vezete za več kot leto dni (pustite v banki vsaj 13 mesecev) se obresti povečajo na 6,5 %, če pa ga pustite v banki dve leti, pa celo na 7 odst. Doma vam denar leži torej brez haska, medtem ko v banki dobite na privarčevani denar vioske obresti! • Vsi, ki imajo v GORENJSKI KREDITNI BANKI hranilne knjižice, na njih pa vsaj 1000 N dinarjev so razen tega nezgodno zavarovani in sicer za 1000 N dinarjev v primeru nezgodne smrti, če pa teh 1000 N dinarjev vežejo vsaj za leto dni, se zavarovalnina razširi tako, 'da so zavarovani za' 1000 N dinarjev v primeru nezgodne smrti in za 2000 N dinarjev v primeru trajne invalidnosti. • Razen vsega tega pa ste, če vezete vsaj 2000 N dinarjev na 13 mesecev oziroma 1000 N dinarjev na dve leti, udeleženi pri vsakoletnem velikem nagradnem žrebanju, ki ga GORENSKA KREDITNA BANKA prireja za svoje varčevalce. Vključite se tudi vi med tisoče in tisoče varčevalcev po Gorenjskem Jn Izkoristite ugodne možnosti, ki vam jih za varčevanje nudi GORENSKA KREDITNA BANKA! Pozornost za zaupanje Vsakomur, ki vloži vsaj 2000 N dinarjev na enoletni odpovedni rok oziroma 1000 N dinarjev na dvoletni odpovedni rok, izročijo v GORENJSKI KREDITNI BANKI skromno darilce: lično izdelan NAMIZNI TERMOMETER. V GORENSKI KREDITNI BANKI se žele oddolžiti vlagateljem za zaupanje s skromno pozornostjo. Doslej je Zavarovalnica Kranj izplačala zavarovalnino, ki so jo varčevalci deležni zaradi varčevanja pri GORENJSKI KREDITNI BANKI, v SEDMIH PRIMERIH nezgodne smrti oziroma trajne invalidnosti V VIŠINI 452.000 S DINARJEV varno hrani vaš denar visoko obrestuje vaše prihranke nagrajuje varčevalce veliko nagradno žrebanje čaka pri Gorenjski kreditni banki na tiste varčevalce, ki bodo v letu 1967 vezali pri banki ali pošti za najmanj leto dni 2000 N dinarjev ali 1000 N dinarjev za 2 leti. Posebej si zapomnite, da boste imeli v bobnu sreče toliko listkov s številko vaše hranilne knjižice, koli-korkrat po 1200 N din oziroma 1000 N din boste vezali pri GKB vsaj na leto dni oziroma dve leti! če se boste pravočasno vključili v krog varčevalcev in vezali prihranke, boste lahko dobili eno izmed naslednjih nagrad: 1 osebni avtomobil 1 motorno kosilnico 5 televizorjev 10 radioaparatov 10 transistorjev 1 pralni stroj 15 ročnih ur 20 hranilnih knjižic 5 koles 10 kompletov jedilnih priborov Skupaj torej 78 lepih, praktičnih nagrad! Stanovanjski varčevalci so vključeni v žrebanje s posebnimi nagradami. OPEKA — OPEKA — OPEKA — OPEKA — OPEKA — OPEKA — OPEKA — Ljubljanske opekarne vam nudijo vse vrste kvalitetnih opečnih izdelkov Obiščite nas na SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU, kjer dobite vse informacije in lahko naročite material Opeko nakladamo na naših obratih tudi v popoldanskem času vsak torek, sredo, četrtek in petek Zahtevajte ponudbe in prospekte Za vsa pojasnila se obračajte na prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovec 2, tel. štev. 20-965, 22-883 ali na našega zastopnika v Kranju Andreja SMOLE JA, Kranj, Nazor jeva 4 (pri nebotičniku) tel. 21-416 SOLIDNA POSTREŽBA — KONKURENČNE CENE J 1 OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA -