Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 fld., za jede« mesec 1 grld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 grld., za pol leta 6 grld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 26 kr. več na leto. Posamne Številke po 1 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedleija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St."2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejem&jo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 207, V Ljubljani, v torek 11. septembra 1894. Letnilc XXIX. Shod dolenj. katol. polit društva pri Treh Farah. (Dalje.) Za priučenje cepljenja ali požlahtnenja takih trt imamo v naši deželi pač lep krasen zavod, s ka-koršnim se ne more ravno vsaka dežela ponašati, imamo deželno vinarsko šolo na Grmu. Jako, jako obžalovati pa je to, da se v ta zavod, kateri deželo pač dosti stane, ravno iz Belokranjske kaj malo učencev pošilja, v zadnjih letih kar nič, in da še tisti učenci, kateri so v prejšnjih letih vanj bili poslani, v Večji meri, niso mnogo storili. To pa za to ne, ker so bili z majhno izjemo sinovi bolj revnih, ubožnih kmetiških starišev, kateri so, dovršivši šolo, namesto da bi doma na lastnem domu ostali, ter ondu izvrševali, kar so se v šoli učili, v Ameriko odšli, ali pa na Slovaško, v Bosno, Hercogo»ino šli kruh služit. Belokranjski gospodarji, to pač ni posebno častno za vas, da to jedino le za kmetiške sinove namenjeno šolo tako zanemarjate, tako prezirate. Bodite torej v prihodnosti boljši in pošiljajte svoje sinove v to šolo, v kateri se mladenči razun umnega vinarstva in sadjarstva tudi vseh druzih umnemu kmetovalcu dandanes prepotrebnih naukov uče. Na Grmu je tudi več deželnih ustanov ali štipendij vsako leto razpisanih, da se mladenči tem ložje, to je, tem cenejše izšolajo. Ako pa na Grm vaše sinove pošljete, pošljite tiste, katere mislite na domu obdržati, katerim mislite o svojem času gospodarstvo izročiti. Nikar pa ne pošiljajte na Grm tistih sinov, katerih ne mislite doma obdržati, katerim ne mislite gospodarstva izročiti, katerih se mislite ravno s pomočjo Grma odkrižati, češ: na Grmu se bode še boljše izšolal, in potem ložje kako službo dobil. Svojim učencem službe preskrbovati, to ni in ne more biti namen grmske šole. Prav v kratkem zvedeli bodete po časnikih, pod kakimi pogoji se v grmsko šolo učenci sprejemajo. Takrat razpisanih bode tudi sedem deželnih ustanov ali štipendij, s katerimi se učenci dve leti na šoli zastonj šolajo, ter si morajo le obleko, perilo, in pa učne pripomočke sami kupiti. Deželna kmetiška šola na Grmu bode naj vam toraj najtoplejše priporočena. Za poučenje cepljenja ameriških trt prirejajo se na Grmu vsako leto tako zvani cepilni tečaji. Da se teh tečajev od Grma jako oddaljeni, in tudi revnejši vinogradniki tem ložje udeleže, deli veleslavni deželni odbor vsako leto tudi denarne podpore za potovanje na Grm, bivanje tam in potovanje nazaj. Pa žal, da tudi dozdajni cepilni tečaji razun zadnjega iz Belokranjske uič kaj dobro niso bili obiskovani. Glejte toraj, možje vinogradniki, da bode tudi v tem obziru v bodočnosti boljše, kakor do zdaj. Kedar bodo cepelni tečaji razpisani, udeležiti se jih v obilni meri. Kakor je iz vsega do zdaj navedenega razvidno, je prizadevanje države, kakor tudi dežele še precejšno, ter meri na to, da bi se naše po trtni uši in peronospori uničeno vinarstvo s pomočjo saditve ameriških trt zopet oživelo. Posebno se ne sme prezirati tudi to, da se dele vsako leto državne oziroma deželne denarne nagrade vsem tistim vinogradnikom, kateri se novih zasaditev lotijo, in da so novi z ameriškimi trtami zasajeni vinogradi skozi celih 13 let davka prosti. Vendar pa hočem in morem popolnoma odkritosrčno pripoznati, da se mi vidi od države, od naše visoke vlade, za zopetno oživitev našega vinarstva še vse premalo storjenega, dosti preveč pa opuščenega. Opuščeno vidim namreč še najpoglavitnejše sred stvo, s katerim je mogoče uničenemu vinarstvu najhitrejše zopet na noge pomagati, opuščeno najdem še pri nas sredstvo, katerega se na Ogerskem vlada že več let z najboljšim uspehom poslužuje. In to sredstvo obstoji v tem, da vlada že cepljene in vkoreničene ameriške trte iz svojih velikanskih državnih trtnic vinogradnikom oddaje, ko pa se pri nas le necepljeni ameriški ključi,-, ali v najboljšem slučaju necepljene ukoreničene ameriške trte oddajajo. Pa še te je težava dobiti, in dobi se jih le za previsoko ceno, tako da je skoro vidno, kakor da bi se hotelo s trtami še dobro kupčijo delati. Toraj že cepljene iu Vkoreničene ameriške trte naj bi se iz državnih trtnic oddajale in te, ako že ne zastonj, pa vsaj po nizki ceni, katera bi vsak dobiček izključila. Očitanje ali predbacivanje, da bi to vlado preveč stalo, je po mojem mnenju čisto neopravičeno, kajti kar more vlada na Ogerskem v prid nesrečnih svojih denarni in krvni davek plačujočih vinogradnikov storiti, more in mora gotovo tudi naša storiti. Ako je mogoče, da imamo državne gozdarske sejalnice, v katerih se vsako leto na miljone gozd-narskih rastlin pridobava, ter po jako nizki ceni oddaje, ali pa še celo brezplačno, to je, na državne stroške po Krasu zasaja; zakaj neki bi ne bilo ravno tako mogoče velikih državnih trtnic ustanoviti, iz katerih bi se že cepljene ameriške trte , ako ne že prav brezplačno, pa vsaj po jako nizki ceni oddajale. Ali je mar vinarstvo v državi manjšega pomena nego je gozdarstvo? Ali plačuje znabiti posestnik vinograda manjši davek od jednake parcele vinograda, kakor posestnik hoste? Dalje, ako je mogoče, da se v Bosni in Hercegovini, toraj v deželah, kateri sta po Avstriji le zasedeni, in o katerih se dandanes še čisto nič gotovega ne ve, ali bosta kedaj istinito avstrijski posesti ali ne, ako je mogoče, pravim, v teh dveh deželah cele takozvane kulturne štacije na državne stroške ustanavljati ter vzdrža-vati, zakaj bi ne bilo mogoče, da bi se po naših starodavnih, presvitlemu cesarju najzvestejših, naj-udanejših vinorodnih deželah na državne stroške take trtnice ne ustanovile, kakoršne imamo v misli ? V državnih kulturnih štacijah v Bosni in Hercegovini izgojujejo sadno drevje, trte, pridelujejo se razna semena, katera se večinoma brezplačno med kmetiškoljudstvo razdele. Razdeljujejo še celo orodje, stroje, živino. Zakaj bi se tako pri nas s trtami ne godilo ? In konečno, ako je mogoče, da se v naši slavni Avstriji za vojaštvo na leto celih 130 milijonov goldinarjev potroši, zakaj bi ne bilo mogoče za kmetijstvo v zvezi z gozdarstvom in rudarstvom več kakor le 12 milijonov na leto potrošiti? Tukaj je pač na mestu, da naši častiti deželni in posebno državni poslanci svojo dolžnost do volilcev do dobrega spoznajo ter neprenehoma na to silijo, da država za povzdigo našega kmetijstva, oso- bito pa za naše uničeno vinarstvo več, veliko več stori, kakor je pa do zdaj storila. Samo za našo deželo potrebujemo odločno tri velike državne trtnice, jedno za Vipavo, drugo za Belokranjsko, tretjo pa za ostalo Dolenjsko. In v tem smislu usodil si bodem na koncu svo-jega govora resolucijo staviti. (Dalje slekli) Shod v Št. Vidu. (Dalje.) Poročilo gosp. poslanca dr. Papeža so volilci pazlj ivo poslušali ter na mnogih mestih odobravali. Po končanem poročilu se oglasi volilec g. Mulley rekoč: .Kar se tiče gospodarstva, je že prav, a pogrešamo v poročilu najvažnejše točke, to je narodno vprašanje. Znano je namreč, da je deželni odbor nedavno prepovedal samo-slovenske napise ljubljanskih ulic in da je baje tudi g. poslanec kot deželni odbornik glasoval zato prepoved. Ljubljana je središče po večini slovenske dežele in zato je umestno, da so v Ljubljani samo-slovenski napisi." — Tako približno se je glasila interpelacija g. Mulleja. Gledd interpelacije reče dr. Papež: .Nihče ne more dvomiti o mojem narodnem prepričanju, kajti tudi v napominani zadevi se nisem pregrešil proti narodnemu programu, ker le po načelu: Vsakemu svoje! pridemo tudi Slovenci do svojih pravic." G. dr. Pirnat, c. kr. notar v Stičini, omenja, da je g. Mulley hotel vedeti, zakaj je g. poslanec kot deželni odbornik glasoval za dvojezične napise. G. dr. Papež odgovori, da se je deželni odbor postavil na stališče jednakopravnosti nasproti obema narodnostima v stolnem mestu, ker le na podlagi stroge narodne jednakopravnosti smemo upati in zahtevati, da se našim sorojakom na Koroškem, Štajerskem in Primorskem ne kratijo narodne pravice. Deželni odbor zastopa celo deželo, v kateri žive tudi Nemci, istotako kakor v Ljubljani, zato v tem vprašanju glede napisov ni mogel drugače sklepati. Vzroki temu pa so bili jasno obrazloženi v dnevniku .Slovenec". Vsled tega, pravi govornik, meni ne more nikdo očitati, da bi bil prekršil narodni program. Kdor mi to očita, ta ni junak. Moj program je program konservativno narodne stranke, in ta program obsezajo resolucije prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. V jedni teh resolucij je sklenil: .Razven tega izreka katoliški shod željo, da se osnuje s časom svobodna katoliška gimnazija, združena z odgojilnim zavodom, s slovenskim učnim jezikom." Kakor v tej tako je tudi v drugih resolucijah katoliški shod odločno naglašal narodno vprašanje. Na podlagi tega programa bi se morali zjedi-niti vsi Slovenci. G. dr. Pir na t odgovarja, da mi ne smemo gledati v bodočnost, temveč računajmo s sedanjostjo in nasproti krivici postopajmo jednako. Ljubljana kot središče naj daje vzgled. Vsa čast, konča govornik, v drugem oziru g. dr. Papežu, a zaradi njegovega glasovanja v deželnem odboru glede ljubljanskih napisov mu jaz kot volilec izrekam nezaupanje. Kakor po besedah g. Mulleya tako je tudi sedaj po govoru g. dr. Pirnata zaklicalo .Dobro" in .Zivio" k večjemu 10 navzočih, reci deset od približno 120 zbranih. (Eoneo sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 11. septembra. Nemci in Poljaki. Nemškoliberalni listi so se jako hudovali, da so Poljaki grofa Scbonborna še skoro prijazneje vsprejeli, nego so bili Plenerja. Posebno dunajska „N. Fr. Pr.' je nanje izlivala ves srd. »Dziennik Poljski" zaradi tega kaj osorno odgovarja nemškim liberalcem, ki ne znajo ločiti politike od gostoljubnosti. Ta list pravi, da Poljaki za zvezo z liberalci, ki so nasledniki nekdanjih ponemče-valcev, nimajo odkritosrčnih simpatij. Zvezali so se ž njimi, ker so razmere tako zvezo zahtevale. Zaradi tega pa še Poljaki nikakor ne mislijo pozabiti svojih prejšnjih zaveznikov. Lahko je umljivo, da marsikaj veže poljsko plemstvo s konservativnim grofom Schonbornom. Koaliciji to ne more škodovati, ker je grof Schoaborn tudi član koalicijske vlade. Iz besed tega poljskega lista je razvidno, da Poljaki nikakor še ne mislijo na poljskonemško liberalno večino brez Poljakov. Ako so liberalci na to računali, delali so račun brez krčmarja. Nemčija. Nemški časopisi se posebno mnogo pečajo z nekim govorom nemškega cesarja v Kra-Ijevcu. Cesar je v tem govoru se posebno obračal proti tistim konservativnim plemenitašem, kateri hočejo zaradi gospodarske politike njemu delati opozicijo. Opozicija plemenitašev proti kralju je označil za nestvor, plemenitaši dobivajo baš od krone svojo veljavo, in so jo torej dolžni varovati. Na to je pa cesar razne stranke brez razlike poživljal, da naj se združijo proti tistim življem, ki hočejo prekucniti sedanji družbeni red. Protestantski konservativci s cesarjevim govorom niso posebno zadovoljui, ah te nezadovoljnosti se ne upajo prav pokazati. Le na to opozarjajo, da plemstvu gre za obstanek. Ce njega posestva ne bodo donašala in bode obubožalo, tudi krone podpirati ne bode moglo. Državni podtajnik, ki ne zna brati, to je gotovo kaj redkega. Tacega moža imajo v Italiji. Vsaj zaradi tega so ga izbrisali iz zapisnika volilcev. Italijanska zbornica je sklenila, da se imajo pregledati vsi zapisniki volilcev, da se odstranijo vsi tisti, ki nimajo volilne pravice. Namen tega zakona je pa pred vsem ta, da se iz zapisnikov volilcev odstranijo radikalci, da ne pride več kak De Felice, Imbriani ali pa Calajanni v zbornico. Po novih določbah mora dokumentarično dokazati, da zna pisati, citati in računati, kedor hoče biti volilec. Če tega ne more dokazati, se pa mora podvreči izpitu pri pretorju, ali pa zgubi volilno pravico. Pri tem se pa dogajajo čudne reči. Na Beneškem je neka komisija izbrisala iz volilnega zapisnika državnega podtajuika v finančnem ministerstvu Petra Bertolinija, večletnega državnega poslanca, ker ni našla spričeval, da ima zahtevane elementarne znanosti. Sedaj bode ta mož moral pisati v Benetke, da mu šola, v katero je hodil, pošlje novo spričevalo, ker najbrž ljudskošolskih spričeval več nima, ali bode pa moral delati izpit, če neče zgubiti volilne pravice. Jednaka preti senatorju Seanu, in mnogim poslancem. Več inženerjev, profesorjev, zdravnikov in duhovnikov se je že izbrisalo izmej volilcev. V Aggiusu na Sardinskem je od 360 volilcev jih ostalo le 13, v Ortneru je ostalo ravno toliko volilcev, da sestavijo občinski svet, v Gado-niju pa ni druzega volilca več, kakor člani pregle-dovalne komisije. Mnogo izobraženih mož bode faktično zgubilo volilno pravico, ker ne bodo marali delati izpita. V Milanu, ki ima že blizu pol milijona ljudij, se je oglasilo za izpit jih samo 50. Še menj se jih bode seveda oglasilo na deželi. Za pretorje je to sreča, ker sicer bi imeli z izpraševanjem preveč dela. Pregledovalne komisije pa postopajo seveda tudi pristranski, ker gre v prvi vrsti le za to, da se vladi zagotovi večina. Katoliška stranka ne bode imela škode, ako bode količkaj pozorna, ker se iz zapisnikov volilcev izločijo pred vsem razni radikalni in socijalistični elementi, ki so se bili uvrstili mej volilce le zaradi tega, ker so jih liberalne vlade za proticerkveno politiko potrebovale. Slovstvo. Commentarius in evangelium sancti Joannis. O ti nedavno izišli znanstveni knjigi našega mil. prošta dr. L. Klofutarja je prinesel »Časopis katol. duhovenstva" v svoji 7. št. I. 1894 jako pohvalno oceno, iz katere omenjamo nekaj stavkov: „Vse prednosti in izborne lastnosti, po katerih se odlikujejo drugi Klofutarjevi komentarji, dičijo tudi ta. Da, tu se javljajo še v večjem svetlu, ker je evangelij sv. Japeza, kakor je znano, najtežji. Bes je videti, da je pisala ta komentar roka moža, ki st) je 40 let pečal z razlaganjem N. zakona. Klofutarjev kometar stoji popolnoma na najnovejšem stališču in se ozira na vsa važnejša dela tičoča se te stvari. Kakor pri drugih komentarjih je tudi tu služil za temelj vulgatni in grški tekst. Pisan je v pravilni latinščini, v jasnem, obsežnem in lahko razumljivem slogu. Tedaj bode v polni meri ustrezal ne samo bogoslovcem, marveč tudi duhovnikom." — Po kratkem opisu, kako je vrejen, pristavlja ocena : »dasi je ta celi komentar vse hvale vreden, vendar se pa nekateri oddelki s svojo temeljitostjo posebno priporočajo. To velja pred vsem o razlagi prologa, o razpravi »de Fratribus Christi o razlagi prepomenljivega Čistega in krasnega 9. poglavja, kakor tudi o traktatih »de Maria Magdalena", »de coena Domini" in o celem oddelku »de passione Christi". Posebnega priporočila to temeljito delo ne potrebuje, nam se samo najboljše priporoča. G. pisatelj si je priredivši to drugo izdajo k svojemu duhovniškemu abrahamovanju, ki je je vlani slavil, priredil najlepši dar." Oceno je opisal univ. prof. dr. Jos. Tumpach. Die 6terreichi8chen Rinder-Racen. Herausge-geben vom k. k. Ackerban-Ministerium fttnfter Band. Einder der Karst und Kiistenlander. Von Franz S. Povše, Ackerbauschul Director a. d. zwcites Heft. Gorz, Istrien und Triest. Mit zwei Karten. Wien, Verlag von Wilhelm Frick, k. und k. Hotbuch-Handlung. — S tem naslovom je izpod strokov-njaškega peresa našega poslanca g. Fr. Povšeta te dni izšla 137 stranij broječa knjiga, na katero opozarjamo svoje bravce. Obširnejšo oceno priobčimo kasneje. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu. (Dalje). IV. Ob pol dvanajsti uri se je pričela glavna skupščina v krasno nakičeni dvorani lepega novomeškega »Narodnega doma». Na odru, kjer so bili pripravljeni sedeži' za društvene upravitelje, bila je podoba presvitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cveticami ter rastlinami. Dvorana je bila prenapolnjena odličnega občinstva; odličnega pravimo: ker kedor se udeležuje tako od daleč prišedši naših velikih skupščin, ta ve, kaj hoče. In tacega najizbranejega slovenskega občinstva se je polnila velika dvorana. Posebno mnogoštevilno pa so skupščino počastile dame in prečastita duhovščina. To oboje pa nam je na-rodno-zgodovinskega pomena. Prvomestnik Tomo Zupan, z živahnimi živio-klici pozdravljen, otvori skupščino nekako takole: Slavna IX. velika skupščina! Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, ki ste se zbrali k IX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. V velikih skupščinah smo do sedaj zborovali v središču Slovenskega, v Ljubljani, na Primorskem, na Štajarskem, po Gorenjskem in Notranjskem. Danes je veliko skupščino preprijazno sprejela Dolenjska v svoji centrali. Tu bodete čuli tajnikovo, blagajnikovo in nadzorništva poročilo o preteklem upravnem letu. Sodili bodete iz teh poročil, ali je v VIII. družbinem letu slovensko občinstvo za našo družbo storilo preveč, dosti ali premalo. Sodili bodete pa tudi ali je vodstvo zbirajoč se v sejah ali pa poslujoč s svojimi podružnicami storilo svoje dolžnosti. Ob sodbi glede vodstva naj Vam bode, prosim, to pred očmi, da se nam leto za letom delo zmnožuje in da bi družbinim poslom za Primorsko, Kranjsko, Koroško in Štajersko komaj več mogla zadostovati ena oseba, ki bi nikakega druzega posla nc imela. Mi vsi, pri vodstvu delujoči, pa smo v svojih stanovskih dolžnostih z delom preobloženi. In tako ogromno delo vrše udje glavnega vodstva brezplačno, akopram bi jim glasom glavnih pravil to ne bi bila naloga. Konečno Vam — in sicer, kakor dobro veste, ne prvokrat pri veliki skupščini našo družbe — izjavljam, da so vsi udje družbinega vodstva koj od začetka družbe pa do danes bili in so vsak trenutek v načelnih družbinih vprašanjih enih nazorov; vsi udje glavnega vodstva se zavedajo v popolni jedinosti svojih važnih družbinih dolžnosti; vsi smo stali v preteklosti in bodemo stali v prihodnjosti kot skala neomahljivo za sv. vero, za viteškega cesarja Frana Josipa, za ljubljeno slovensko domovino. Po uleglem se burnem in dolgotrajnem odobravanju predstavi prvomestnik vladnega zastopnika okrajnega glavarja Otona viteza Vestenecka, konstatuje velike skupščine sklepčnost po zahtevi § 15 glavnih družbinih pravil ter pozove glavnega tajnika župnika Antona Žlogarja, da prebere, temu v svedok, zglašene in navzoče delegate pri IX. veliki skupščini._(Dalje slždi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 11. septembra. (Osnovalui shod Leonovt družbe v Celjn.) Poročali smo že, da se je prav slovesno vršil osnovalni shod Leonove družbe v Calju. Tej družbi namen je gojiti v vseh strokah znanost na podlagi krščanskih načel, vzlasti modroslovje in socijologijo v smislu navodil Leona XIII. — Da se pa ti nameni tem vspešneje izvršujejo, skrbeti je Leonovi družbi za vzgojo vednostno temeljito izobraženih akademikov, na kar bo obračala posebno svojo pozornost. — To je namen novi Leonovi družbi, katere pravila se sedaj izroče vladi v potrdilo. — Kaj da je iz te družbe napravila nemško-liberalna domišljija, to nam kaže celjska »Deutsche Wacht" in dunajska »N. Fr. Presse", ki poročata o tem shodu. »Deutsche Wacht" se vzlasti spodtika nad dr. Srnec-em, ki se je tudi udeležil shoda iu porablja tudi to priliko, da neti sovraštvo med strankami v Slovencih; zlobnejša pa je dunajska Židinja, ki shodu očita politične tendence. Vzlasti bedasto je, kar piše glede posvetovanj. Trdi namreč, da so se zborovalci posvetovali, kako izločiti lavautinsko vladikoviuo iz solnograške metropolije ter jo združiti z goriško. Da si seveda o tem ni nihče črhnil besede, širi se vendar ta novica iz lista v list in zato smo smatrali kot svojo dolžnost, da zavrnemo to nesmisel kot popolno izmišljeno. (Duhovnih vaj za učitelje) katere so se pričele včeraj ob 6. uri zvečer tu v bogoslovskem semenišču v Ljubljani, udeležuje se 36 gg. učiteljev. (Dar za zavetišče.) Blag. gospod Ivan Perdan, predsednik trgovske iu obrtne zbornice, podaril je društvu za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani svoto 100 gld. kot ustanovnino. Iskrena hvala! Vivat secjuens ! (Ganglova »Maria in stellis«.) Naprošeni smo opozoriti, da je čisti dohodek razstave Ganglovega reliefa določen za podporo ubožnim učencem tukajšnje c. kr. strokovne šole. Znižana vstopnina 10 kr. velja tudi za vojake niže od narednika. (Umrla) je v Ljubljani po kratki bolezni gospa Alojzija P e t r u z z i, udova slovečega nekdanjega profesorja v Ljubljani. Naj v miru počiva ! (Pri občinski volitvi v Kostanjevici) je bil županom izvoljen Otmar Sever, svetovalci pa J. Globočnik z Dobrave, Fr. Košak, Jernej Škerjanec, L. Bučar in J. Kuntarič iz Kostanjevice, M. Colarič iz Slinovca, M. Zalokar iz Zaboršta, Fr. Jordan iz Malenc in J. Colarič iz Orehovice. (Osebna vest.) Mesto stavbenega pristava pri drž. stavbenem uradu za Kranjsko je dobil upokojeni nižjeavstrijski stavbeni pristav V. H il t n e r. (»Primorskega lista") 16. številka je izšla zadnja v Trstu. Naslednja se tiska v Gorici. List se bo tiskal v Hilarijanski tiskarni. Vredništvo in upravništvo mu bo na Travniku št. 13, I. nadstropje. Bivši vrednik preč. g. J. Slavec, duhovni pomočnik pri sv. Antonu starem, se srčno zahvaljuje sotruduikom ter jih uljudno prosi, da ostanejo zvesti dopisovalci. Opozarja, da list se zove »Primorski list" in ne »Primorec", ki izhaja v Gorici kot priloga »Soči", da treba tedaj uasloviti vse pošiljatve na »Primorski list" v Gorici na Travniku št. 13, I. nadstropje. Odslej bo v Gorici pet političnih listov. Pa reci kdo, da Gorica ni složna, da ni požrtvovalna, da narod na Goriškem ne čita ! (V Avčah) nad Kanalom blagoslovili so 26. avgusta z veliko slovesnostjo nove orgije. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 15. julija do 15. avgusta t. 1. darovali: SI. družba sv. Mohorja v Celovci zelo velik zaboj raznih svojih knjig; vč. g. Fran Tavčar, kurat pri sv. Joštu nad Kranjem, veliko zbirko knjig dražbe sv. Mohorja, Matice in drugih; g. župan v Kaplji Vasi Audrej Mejač tako mnogoštevilno zbirko knjig družbe sv. Mohorja, kot do sedaj še nobeden pošiljatelj. Hvaležno smo prejeli od domoljubnih slovenskih in hrvatskih gospodov abiturijentev 292 kron, kot čisti prebitek ljubljanske njihove letošnje veselice. Vedno gibična šentjakobska trnovska naša ženska podružnica, nam je v poslavljenje naše IX. velike skupščine v Novem Mestu donesla 100 gld. „sv. Ciril Metodovega daru". Pokojno gospo Marijo Murnikovo pa je vpisal z darom 100 g'd. soprog e. kr. svetnik ob veliki skupščini v Novem Mestu med družbine pokrovitelje. Mir njeui veliki bogo- in rodoljubni duši! Isto tako so povodom velike skupščine v Novem Mestu postali pokrovitel]i s prispevkom 100 gld. : Gospa Ivana Vodnikova, soproga hišnega posestnika in kamenoseka v Ljubljani, g. Frančišek Mally, tovarnar v Ljubljani in g. Elija Predovič, veletržee v Ljubljani. Dalje so družbi darovali vrli čč. gg. mariborski bogoslovci po č. gosp. Martinu Pirtovšku 63 gld. 7 kr. kot podporo družbi za 1. 1894; I. Belokranjska ženska podružnica v Črnomlju po blagajničarici g. Olgi Haring-ovi 65 gld. 66 kr. kot čisti dohodek naši družbi v korist prirejene veselice; podružnica za Mokronog in okolico 86 gld. 25 kr. večinoma veseličnih dohodkov ; č. g. Josip Vodošek, bogoslovec pri sv. Lovrencu na Dravskem polju, 16 gld. nabranih na primiciji č. g. L. Šlambergarja na Hajdini; rajni g. Ivan Kukovic, posestnik v St. Juriju na Stajarskem, v oporoki voljenih 10 gld.; g. Vekoslav Eavnikar 7 gld. 33 kr., ki so jih nabrale narodne dame v Cerknem o petindvajsetletnici tamošnje čitalnice; ženitvanjski svatje pri darovanju za družbo sv. Cirila in Metoda o priliki narodne poroke 3 gld. 75 kr.; g. Dragotin Pavlini c 3 gld. 10 kr., ki so jih darovali slovenski porotniki v Le-meževi gostilni v Celju ; g. Andrej Rakušček v Ko-šeči 3 gld. nabrane v priliki novoizvoljenega slovenskega občinskega odbora v Drežnici pri Kobaridu in vč. g. Alojzij Kummer, župnik v Retečah 1 gld. Vsako leto nam one mesece po veliki skupščini dohaja sorazmerno največ darov. Tudi letos se tega nadejamo. Zato zahvaljujoč se današnjim požrtvovalnim darovalcem kličemo: Živeli nasledniki! Vodstvo družbe sv. Cir la in M< toda. (V deželno bolnico) v Ljubljani so meseca avgusta sprejeli 216 moških in 138 ženskih bolnikov, vseh skupaj je bilo 587 bolnikov. Od teh jih je bilo ozdravljenih 186, boljših 87, premeščeuih 19, kot neozdravljivih izpuščenih 22, umrlo jih je 26. — V Kandiji pri Novem Mestu so usmiljeni bratje v avgustu sprejeli 36 moških bolnikov, vseh je bilo 62. Od teh je bilo ozdravljenih 26, boljših 11, kot neozdravljiv je bil 1 jeden je umrl. (Premovanje konj.) Due 5. t. m. bilo je premovanje konj v Kamniku. V razsodišču bili so rit-mojster Beutler pl. Heldenstern, podpredsednik kmetijske družbe Seuuig in deželui poslanec Lenarčič. Premije so dobili: A. Za kobile z žrebeti: Matija Mušič iz Trzina 35 gld., Andrej Mejač iz Kaplevasi 20 gld., Jakob Skok s Pristave, Valentin Benkovič iz Novega trga iu Janez čebul iz Potoka po 15 gld., Alojzij Nemec iz Domžal in Miha Zmrzlikar iz Kosez srebrni svetinji; B. za mlade breje kobile: Janez Sršen iz Suhega dola 25 gld., Janez Urh iz Vopovlja 20 gld., Franc Spruk iz Tin ce 15 gld., Franc Bohiuc iz Zaloga in Jakob Skok s Pristave srebrni svetinji; C. za jeduo- in dveletne žrebice: Anton Ovčak iz Repen in Simon Rotar z Globokega 10 gld., Auton Plahuta iz Lahovč, Miha Zmrzlikar iz Kosez in Jernej Slapuik iz Tuhinja srebrne svetinje. — Dne 6. t. m. je pa bilo premovanje na Vrhniki. Razsojevalci so bili tudi gori imenovani gospodje. Premije so dobili: A. Za kobile z žrebeti: Janez Artač iz Notranje Gorice, c. kr. kmet. družba iz Ljubljane, Janez Kane iz Podsmreke, Fr. Košak z Grosupljega, Mat. Zidan z Zadvora, Fran Majdič iz Logatca, Jera Pezdir z Brezovca, Fran Oven iz Podsmreke; B. za mlade breje kobile: Jernej Jeraj iz Sin;egorice, Janez Majaron iz Borovnice, Andrej Marinko iz Vnanje Gorice, Andrej Ramšgar z Brezovca, Ffrtuc Murinko iz Stranske vasi; C. za jedno-in dveletne žrebice: Janez Gregorin iz Dragomera, Franc Remšgar iz L>ga, Matija Klemen iz Vuanje Gorice, Martin Pire iz Muteue, Janez Oblak z Vrhnike. (Kontrolni shod) c. kr. deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bode letos v Ljubljani dne 1. oktobra ob 9. uri predpoludne v novi brambovski vojašnici. K temu shodu priti je vsem v Ljubljani bivajočim brambovcem in brambovskim nadomestui-kom, ki niso letos niti kot novinci vzurjeni niti k orožnim vajam poklicani bili. — Naknadni kontr. shod bode dne 20. novembra t. 1. ob 9. uri predpoludne tudi v imeuovani vojašnici. (Ne marajo ga — tudi oni ue!) Pišejo nam iz Trsta: Vaš cenjeni list prinesel je vest, da je bivši pazinski glavar, Schvvarz, izjavil, da bode kan-didoval pri državnozborskih volitvah isterskih. Isti nam dal je po tržaškem „11 piecolo della Sera" svetu naznaniti svojo kaudidaturo v formi nekega pogovora, ki ga je menda imel neki državni poslanec s „Piccolovim" sotruduikom. Glavno glasilo isterskih Italijanov „L'Istria", ki izhaja v Poreču, komentirala je dotičui »Piceolov" članek ter se izjavila nasprotna tej kandidaturi, kajti ne zadostuje imeti zaslug samo za jeden važen politiški okraj — ako se želi v državni zbor priti. Kakor se vidi, gospodje Italijani v Istri ne marajo več za svojega viteza, ker jim ne more več pomagati. Sedaj naj premišljuje v Trstu, kako je nehvaležen svet! „Ja, der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan — er kann gehen", gospod vitez! (Če ni prepozno!) Cital sem — tako piše nekdo iz Istre — v nekem italijanskem časopisu priporočilo italijanskim mladeničem, ki se posvečujejo cerkvi, naj se priučujejo hrvatskega jezika ali ne čistemu jeziku, temveč le narečju, da bodo mogli v slučaju potrebe s kmeti občevati. Temu nasvetu je bil povod slučaj, da v nekem isterskem mestu, kjer je bilo šest duhovnikov, nijeden ni mogel z Bogom spraviti umirajočega kmeta v hrvatskem jeziku, ampak so morali poklicati iz bližnje vasi hrvaščine zmožnega duhovnika. Ta časopis, ki je ob enem najradikalnejši mej vsemi italijanskimi in urejevan po hrvatskem renegatu iz Lošmja, gotovo ima temeljite vzroke kaj takega priporočati. Sicer to priporočilo podkrepljuje tudi s tem, da ako se italijanski odgojeui duhovni priuče hrvatskemu narečju, da ne bode potreba iskati duhovnov zunaj dežele in nameščati takih, ki govore čist književni hrvatski jezik, kajti poslednji so za ta časopis le jedino agitatorji in „mercatori" hrvatski, ki ščuvajo kmeta proti italijanski gospodi. — Kakor se vidi, pričele so se tudi nasp-otnikom oči odpirati — no na vsak način — prepozno ! (Amerika za papeža.) Iz Londona se poroča, da je vlada severoamerištih držav ponudila sv. Stolu jedno največjih ladij, na kateri se bodo pripeljali nazaj vsi predmeti, katere je sv. Oče poslal na razstavo v Chicagu. (Katoliška cerkev in socijalizem). Liberalni listi po kolonjskem katoliškem shodu sami priznavajo, da je katoliška stranka na Nemškem jedina, katera se zamore meriti s socijalno demokracijo. Po katoliških pokrajinah imajo socijalisti najmanj privržencev. Katoliško nemško društvo ima že blizu milijon udov. Jeden izmed govornikov na shodu je rekel, da se mora to število v kratkem podvojiti. Društva. (Slov. katoliško delavsko društvo.) V nedeljo dne 9. t. m. je govoril v društvu g. dr. J. Debevec o znani protiverski frazi: Vera je postranska reč, je privatua reč, ter dokazoval z raznimi razlogi, da vera je in bo glavna reč, javna reč, in da liberalizem laže, rabčč ono frazo, ker, ako bi mu bila vera privatna reč, ne bi je preganjal na vse načine. Izpregovuril je konečno tudi še č. g. dr. Krek nekaj besedij, zelo primernih prazniku presv. Imena Marijinega. Primerjal je namreč vse požirajoči kapital naših dnij nekdanjim Turkom, pustošečim naše lepe kraje. Takrat je Marija pomagala, da ni postala Avstrija turška pokrajina in da ni izginila odtod sv. kat. vera, tudi danes ni druge pomoči iz socijalne propasti, v katero se bodo neogibno pogrezuili vsi delavski i-tanovi, kakor pri Bogu, v zaupanju v Marijo. Naj se tudi očita, da se društve-nikom predava krščanski nauk, — resnica je, da vsa društva, vsi še tako za blagor delavcev vneti možje n« bodo mogli pomagati, ako ne poseže vmes Bog in — Marija. Zato naj nas to vnovič potrdi v sklepu, da bodi društvena pokroviteljica — Marija. (Prostovoljno gasilno društvo v Dolenjem Logatcu) priredilo je preteklo soboto v prostorih M. Petriča, tombolo in veselico z godbo in petjem, katere čisti dohodek zuaša 190 gld. in se bode porabil za napravo gasilnega orodja in potrebnih poprav. (Podružnica sv. Cirila in Metoda Za ti čin a-Višnj o gor a in Št. Vid) izreka iskreno zahvalo za sodelovanj« pri veselici dne 2. septembra 1894 preč. g. A. Koblarju, deželnemu arhivarju v Ljubljani, posebno za njegov kraseu slavnosten govor, sl. slovenskemu kolesarskemu društvu v Ljubljani za obilno udeležbo, gorenjskemu dekletu za lepo deklamacijo, sl. četverospevu „Ili-rija" v Ljubljani za prekrasno petje, vsem zastopni- kom podružuic sv. Cirila in Metoda, med njimi Št Jakoksko-Trnovske in St. Peterske, posebuo pa g. učitelju Franu Kovaču v Zatičini kot vodji pevskemu zboru za njegov neumoren trud in časten vspeh in vsem gg. pevcem in pevkam zatiškim. Telegrami. Cesar v Levovu. Levov, 10. septembra. Danes je bila vojaška parada, katere so udeležili 3 pešpolki, 3 topničarski polki, štiri baterije, 1 konjiška in 1 voznjiška divizija in 2 stotniji deželnih brambovcev. Cesar jo izrekel svojo zadovolj-nost poveljniku princu Windischgrii,tzu z izvež-banostjo vojakov. Pri paradi so bili tudi nad-vojvodinja Blanca, princezinja Alice Burbon-ska, ministerski predsednik, knez Windisch-griitz, namestnik Badeni, in veliko ljudij, ki so cesarja navdušeno pozdravljali. Levoy, 11- septembra. Cesar je vsprejel popoludne ruskega konzula v Levovu v avdijenciji. Ministerski predsednik je pa cesarju predstavil načelnike raznih uradov. Levov, 11. septembra. Nadvojvodo Karol Ludovik, nadvojvodinja Marija Terezija in nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este pridejo semkaj dne 17. t. m. Levov, 11. decembra. Cesar je dopoludne obiskal novo sodniško palačo. Na nagovor predsednika višjemu deželnemu sodišču, Simonovicza, je odgovoril, da je prepričan, gališki sodniški stan bode tudi v bodoče kos svoji nalogi. Potem je bil cesar pri otvoritvi novega židovskega sirotišča, kjer so ga vsprejeli nadvojvoda Leopold Salvator, ministri Windischgratz, Falkenhayn in Ja-worski; mnogobrojno občinstvo ga je pa na-udušeno pozdravljalo. Zapustil je sirotišče, ko je je dobro ogledal. Opetovalno je izrekel svoje najpopolnejše zadovoljstvo. Dunaj, 10. septembra. Poslednje tri dni je v Crnovicah jeden zbolel in 1 umrl za kolero, v 7 bukovinskih okrajih jih je 26 zbolelo in 21 umrlo, v Levovu jih je 8 zbolelo in 4 umrli, v Krakovem 8 zbolelo in 5 umrlo in v 24 političnih galiških okrajih 490 zbolelo in 283 umrlo. Dunaj, 11. septembra. Pojuternjem odpotuje v Budimpešto vojni minister Kriegs-hammer, da se bode udeležil delegacijskih razprav. Mej ministrovo odsotnostjo vodi ministerste posle sekcijski načelnik feldcajg-majster Merkl. Dunaj, 11. septembra. Višjemu davčnemu nadzorniku Tratniku v Ljubljani se je povodom urnirovljenja podelil naslov finančnega svetnika. Dunaj, 11. septembra. Prva seja avstrijske delegacije bode dne 14. septembra ob 1 uri opoldne v veliki dvorani „Grand Hotela" v Budimpešti. Dunaj, 11. septembra. Vseučiliščni profesor in član gospodske zbornice Adolf Exner je umrl za mrtvoudom. Praga, 11. septembra. Cesar jo dal izreči priznanje občini Landskron za izredno lep vsprejem. Z zadovoljstvom se je prepričal o mirnem tekmovanju obeh narodnostij. Inomost, 10. septembra. Tukaj zboruje kongres za mejnarodno zemeljsko merjenje. Na čast članom kongresa je bila pri namestniku soareja, katere so se udeležili nadvojvodi Ferdinand in Karol, člani kongresa, razni civilni in vojaški dostojanstveniki. Trident, 11. septembra. Cesaričinja-vdova Štefanija je včeraj semkaj prišla in danes odpotovala dalje v Benetke. Budimpešta, 10. septembra. Včeraj se je zaključil higijenični in demografični kongres. Prihodni kongres bode v Madridu. Peterburg, 11. septembra. Tovorni vlak, ki je od tod v soboto odšel v Moskvo, je skočil s tiru. Lokomotiva se je pod železniškim nasipom globoko vdrla v zemljo, 18 vagonov je poškodovanih, jedna oseba ubita in 3 ranjene. Sodi se, da je iz hudobije nekdo poškodoval železnico. Pariz, 11. septembra. Mej žrtvami pri železniški nesreči pri Apillyju ni nobenega Avstrijca in nobenega Ogra. Pariz, 10. septembra. V ilovnati jami predmestja Malakov je bila plinova eksplozija, jeden delavec je mrtev, štirje ranjeni. Berlin, 11. septembra. V Opatiji je ruski finančni minister Witte imel pogovor z jed-nim urednikom berlinskega „BorsenCouriera". Izrekel se je, da je ruska politika politika absolutnega miru. Car hoče mir z vsem svetom in za ves svet. Nikakor se ne sme misliti, da bi Rusija samo Franciji na ljubo rušila mir ali rušenje miru prouzročala. Če bi Francozi začeli vojsko ali jo prouzročili, ne bode Rusija na njih strani. Minister obžaluje, da se oboroženje nadaljuje, če tudi najmočnejši vladarji, ruski, nemški in avstrijski žele miru. Kakšna sreča bi bila za deželo, da se prištedi polovico vojaških stroškov. Minister želi prejšnjega gospodarskega prijateljstva z Nemčijo. Gledati mu je na vrejenje valute, pred vsem, da rubelj dobi stalnejo veljavo. Rim, 11. septembra. „Oservatore Romano" priobčuje noto, ki naglaša verski značaj naredeb glede potrditve beneškega patrijarha in imenovanja katoliškega prefekta za italijanske kolonije v Afriki. Neapolj, 11. septembra. V Neapolju se je odkrila spominska ploča v spomin, da je kralj ob koleri bil obiskal to mesto. Crispi je imel govor, v katerem je naglašal, da je potrebno, da državna in verska avtoriteta složno postopata, da pripeljeta narod na pot pravice in ljubezni. V boju proti hudobni sekti z zastavo: »Nobenega Boga, nobenega glavarja!" moramo mi zapisati na zastavo: „Z Bogom in kraljem za domovino!" (Navdušeno odobravanje). Madrid, 11. septembra. Provincijalne volitve so se mirno izvršile. Dosedaj je znano že toliko volilnih izidov, da se ve, da je vlada zmage gotova. Shanghai, 10. septembra. Kitajci v severni Koreji trpe pomanjkanje, ter so jih Japonci obkolili. Pobijajo že vojaške konje, da jih jedo. Vsi tujci v japonskih ladjedelnicah so se odpustili, ker Japonci hočejo prikriti velika poškodovanja pri svojih ladijah. Kakor se govori, pojde japonski cesar z jednim ministrom na kraj, kjer se vkrcajo čete, ki se imajo odposlati na bojišče. Umrli s® s 9. septembra. Alojzij Slovfla, mesarjev sin, 4 mesece, Hradeckega Vas 26, drevesni katar. V bolnišnici: 8. septembra. Anton Drobni«, delavec, 19 let, legar. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja ~17. n. zjut. 10 3. n. pop. 9. ».sveč. Stanje' irtkomen t mm 736 0" 736 8 738-6 toplomera po Coliiji 5 0 16 0 9-8 Veter brezv. si. szap. si. zapad Vreme megla" del. jasno oblačno « b a S JŠ" I ■gsi S S « o 000 Srednja temperatura 10-3', za 4-6' pod normalom. Zahvala. 475 1 Povodom prebridke izgube naše nepozabne, v Gospodu počivajoče matere, oziroma stare matere, tašče, sestre in tete, gospš Ane Nolli izrekamo tužnega srca najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, kateri so nam z mnogobroj-nimi dokazi tešilnega sočutja olajšali globoko bol. Posebno pa se še zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev, slav. pevskemu društvu »Slavcu« za ginljivo petje, visokočastiti duhovščini, slavni »katoliški družbi« za spremstvo z zastavo, kakor sploh vsem onim. kateri so v tolikem številu blagi pokojnici izkazali poslednjo čast, spremivši jo na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dn u n a j s k a b o r z a. Dn6 U. septembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 , Avstrijska zlata renta 4%......124 „ Avstrijska kronska renta 4 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 „ Ogergka kronska renta 4%, 200 kron . . 97 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld, . 1021 „ Kreditne delnice, 160 gld..............370 „ London vista. , .........123 n Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 n 10 kr. 95 „ 30 „ 95 „ 20 „ 16 „ II 75 , 85 „ 82'/, „ 17 n 87 „ 75 „ 87 Dn6 10. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke L 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3$ . južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% Kreditne srečke, 100 gld........ 196 gld. 40 kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 148 gld. 50 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 75 „ 155 25 Rudolfove srečke, 10 gld....... 23 75 „ 196 _ 69 96 50 71 50 „ 142 _ Waldsteinove srečke, 20 gld...... 51 127 25 Ljubljanske srečko......... 24 « 50 „ 107 25 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 171 n n _ — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. 3290 n ' n f.7 40 Akeije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južue železnice, 200 gld. sr. . . . 489 n n 98 50 114 n n 2 n _ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 76 »t 158 __ Montanska družba avstr. plan..... 87 60 „ 128 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 177 n n 98 n 50 n Papirnih rubljev 100........ 134 n " n Nakup ln prodaja ~7tJX * vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. * Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžreb&nju najmanjseza dobitka. ' Vni&ntna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U B" ffollzeile it. tO Dunaj, lariihilfirstrasse 74 B. at-T Pojasnila »s v vseh gospodarskih in Inančnfh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti PV naloženih glavni o.