Št. 253 (14.659) leto XUX._____________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SRED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA 1993 POPOLNA RAZPRODAJA ZARADI PRENOVE PROSTOROV VSE PO POLOVIČNI CENI! POLJSKA / PARLAMENTARNE VOLITVE Poljakom se obeta zasuk na levo Nekdanji komunisti zbrali največ glasov Vodilni stranki podpirata nadaljevanje gospodarskih reform VARŠAVA - Na Poljskem so včeraj potekale parlamentarne volitve, ki jih je predsednik VValensa napovedal že maja, ko je bila vladna kriza najhujSa. Čeprav naj bi bili prvi neuradni rezultati znani Sele po 10. uri zvečer, ko bodo zaprli volišča v 35 volilnih okrožjih, kaže, da se Poljski obeta zasuk v levo. Po pričakovanjih, ki so jih potrdile tudi javnomnenjske raziskave, naj bi na- mreč zmagale levo usmerjene stranke. Zveza demokratične levice (SLD), nekdanja komunistična stranka, ki jo vodita Wlod-zimierz Cimoszewicz in Aleksander Kwasniewski, naj bi v spodnjem domu parlamenta, dobila 140 poslanskih mest, Poljska kmečka stranka, ki je prav tako kot SLD za nadaljnje reforme, 100 poslanskih mest, njima pa sledita Demokratska unija doseda- nje premierke Hanne Suc-hocke in Unija dela. Za 460 mest v sejmu se je na volitvah potegovalo skoraj osem tisoč kandidatov, za 100 senatorjev pa je kandidiralo 684 predstavnikov. Volitve so potekale po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da morajo stranke, ki želijo priti v parlament, zbrati vsaj 5-odstotno podporo volivcev. Prvi uradni rezultati naj bi bili znani še- le konec tedna. Poljaki, ki jih je močno prizadel prebod na tržno gospodarstvo, saj je močno narasla nezaposlenost, življenjski standard pa se je občutno znižal, se lahko nadejajo, da bo nova vlada uspešno nadaljevala zastavljene gospodarske reforme in da se bo gospodarska rast, ki so jo letos že zabeležili, nadaljevala. (J. P. in agencije) BOSNA / SILOVITI SPOPADI V OSREDNJEM DELU Predsednik BIH Alija Izetbegovič vztraja pri ozemeljskih zahtevah Torkovega srečanja v Sarajevu skoraj za gotovo ne bo Svoj glas je dopoldne oddal tudi predsednik Lech VValesa (Telefoto: AP) SPLIT, MOSTAR, VITEZ -Ce sta bila morda posrednika, lord Owen in Stoltenberg, ki sta v Sptitu, po pogovorih s hrvaškim predsednikom Tu-dmanom in vodjo bosanskih Hrvatov Bobanom, glede podpisa mirovega sporazuma, ki naj bi ga sprte strani v BiH podpisale v torek v Sarajevu, še optimista, to v nedeljo nista bila več. Izetbegovič je namreč odločno dejal, da muslimanska stran sporazuma ne bo podpisala, če sibska in hrvaška stran ne bosta ugodih muslimanskim ozemeljskim zahtevam. Muslimani še naprej zahtevajo 30 odstotkov ozemlja ter dostop do vseh pomembnejših rek in do morja pri Neumu. Boban je dejal, da »Hrvaška ne bo dala hrvaškega ozemlja in da so Muslimanom že ponudili uporabo prostih con v Pločah in na Reki«. Predsednik parlamenta Republike srbske Krajišnik pa je dejal, da Izetbegovičeve za- hteve močno ovirajo pot do sporazuma. V osrednji Bosni so muslimanske sile še siloviteje napadale položaje Hrvatov. 2e v soboto so muslimanski vojaki napadli območje doline reke Lašva. Pripadniki britanskih modrih čelad trdijo, da so bili na tem območju tako siloviti spopadi nazadnje aprila. Precej žrtev je bilo med civilnim prebivalstvom. Hrvaška vojska trdi, da skušajo Muslimani prekiniti cestno povezavo med Vitezom in Busovačo, kjer je sedež HVO. Hrvaška agencija Hina pa je poročala o napadih muslimanske vojske na položaje HVO v okolici Viteza, kamor naj bi dovažala okrepitve. Mostar je gorel v soboto, ko je bilo v hrvaškem obstreljevanju dela mesta, ki ga nadzomjejo Muslimani, ubitih najmanj 15 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih. (J. P. in agencije) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Segni zavrnil Occhettovo »roko« Tajnik DSL Occhetto si je po sobotnem nastopu v Bologni nabral zvrhan koš kritik z vseh strani, najbolj leden pa je bil Segnijev odgovor, da ni pogojev za nobeno volilno zavezništvo med DSL in referendumskim gibanjem, ker se Occhetto noče ločiti od sil, za katere Berlinski zid še vedno stoji. * *'* » »e *»*••»*» ■»«*«* stran 2 Gorbačov na zasedanju Ljudje in verstva V Milanu se je včeraj začelo zasedanje Ljudje in verstva, ki se ga udeležuje 300 predstavnikov veroizpovedi iz 90 držav. Osrednjega srečanja v milanski Scali se je udeležil tudi bivši predsednik SZ Mihail Gorbačov, ki je predlagal uvedbo nekakšnih »moralnih zapovedi«, ki naj bi jih sprejemali ljudje z vsega sveta. * *■****>*•«• < stran 2 mm iiiiiii Strupeni odpadki za Sovodnje Karabinjerji so po nalogu državnega pravd-nlka na goriški preturi dr. Flnazzer Florija v soboto popoldne zapečatili tri vagone z zdravstvenimi odpadki na goriški železniški postaji. Odpadke so iz Averse v Kampaniji poslali v Gorico, da bi jih uničili v sovodenjskem upe-peljevalniku. Sodstvo preverja, ali se za pošiljko skrivajo nezakoniti posli. Na goriški postaji še stojijo tudi trije vagoni z odpadnim železom, v katerih so ugotovili radioaktivno sevanje, m jih bodo zato spet poslali na Češko, odkoder so prišli. ..stran 3 Stefanel neustavljiv Košarkarji tržaškega Stefanela so si z zmago nad Clearjem za 24 točk praktično že zagotovili nastop na turnirju najboljše četverice za italijanski pokal. Tržačani z igro dobesedno meljejo nasprotnike, zato je malo verjetno, da bi jih lahko Clear na povratnem srečanju v Cantuju v četrtek premagal z več kot 24 točkami. Uspešna je bila tudi Triestina v nogometni C ligi, medtem ko v A ligi Milan sam vodi pred Parmo in Sampdorio. ....................stran 8 In 9. -PODKUPNINE / PO ARETACIJI ČLANA VODSTVA DSL FREDDE V ZAPORU TUDTgREGANIT Botteghe Oscure: Denar smo vrnili zagrešili smo »samo« davčno utajo R TX/t _ V.PGlliniai.iom xr + ^ « X. .S 1 - .■ . .it.. Milan, rim - »Rdeča« veja milanske Preiskave o svetu podkupovanja je tokrat zares prešla v vročo fazo, če ne zaradi drugega že za-f°’ k®r je za rešetke Končal eden izmed članov vsedržavnega vodst-DSL, Marco Fredda, odgovoren za uprav-janje strankinih nepremičnin. Po nalogu milanskega preiskovalnega sodnika Itala Ghittija so 8a aretirali v soboto pod večer, skoraj istočasno, o je Occhetto v Bologni pred svojo večstotisoč-glavo množico še enkrat oznanil, da DSL nima ničesar opraviti s sistemom podkupovanja, švicarskimi računi in nezakonitim finansiranjem strank. Skupaj z nalogom za aretacijo Fredde je Ghitti podpisal tudi nov zaporni nalog za Prima Gre-gantija, trdega »tovariša U.« ki pa ga agenti niso našli, zato so sodniki zanj izdali še nalog za Pregon. Včeraj popoldne se je Greganti sam predal karabinjerjem v Casti-glioneju (pokrajina Torino), od koder so ga preselili v zanj že »domač« milanski zapor San Vit-tore. V njem je namreč že presedel tri mesece, ne da bi priznal ene same obtožbe sodnikov, ki so ga na koncu morali izpustiti zaradi izteka roka za preventivni pripor. V včerajšnji kroniki je tudi hišna preiskava v na sedežu PDS v Ul. Botteghe Oscure, kjer so karabinjerji preiskali urad Marca Fredde, da bi našli dokumentacijo o prekrških, ki jih milanski sodniki prtijo Oc-chettovim sodelavcem. Po neuradnih vesteh naj bi bil znova v središču pozornosti tudi upravitelj PDS Stefanini, kateremu se obeta novo jamstveno obvestilo. V ozadju najnovejšega posega sodnikov v račune DSL je tokrat sveženj 400 milijard lir, ki naj bi jih pokojna KPI nezakonito prejela od menedžerja družbe Itinera Bruna Binasca. Ta je na Karabinjerji pred sedežem DSL v Ul. Botteghe Oscure v Rimu (Telefoto AP) zaslišanju izjavil, da je leta 1989 sklenil s stranko pogodbo o nakupu neke nepremičnine v Rimu, za katero je nato Gregantiju odštel milijardo lir. Posel pa se je izjalovil, ker si je stranka premislila, vendar Bina-scu ni vrnila ves denar, pač pa si je zadržala omenjenih 400 milijo- nov. Binascovo verzijo je potrdil tudi lastnik podjetja Itinera, Marcel-lino Gavio, ki se je po daljšem obdobju skrivanja prav včeraj predal milanskim sodnikom. Predstavniki vodstva DSL so sinoči zadevi posvetili tiskovno konferenco, na kateri so prepričano zavrnili obtožbe, a so v zameno priznali, da so se prekršili nad zakonom in v preliminarni kupoprodajni pogodbi zapisali 100 milijonov namesto milijarde. 900 milijonov so torej pokasirali na črno, vendar trdijo, da so po razvezi pogodbe Binascu vrnili milijardo s 100 milijoni lir penalizacije. Sprti vojski naj bi se umaknili SOČI - V nedeljo popoldne so se v Sočiju za zaprtimi vrati sestati predstavniki Abhazije, Gruzije in Rusije. Na srečanju sta Abhazija in Gruzija podpisali sporazum, ki predvideva umik težke oborožitve obeh vojsk z območja spopadov v Abhaziji. Sporazum še ne pomeni prekinitve spopadov, vendar sta se obe strani zavezati, da bosta deblokirati ceste in železnico. Abhazijski uporniki še naprej obstreljujejo prestolnico Suhu-mi. Kot poročajo agencije, so od letališča, na katerem se je v preteklih dneh, v upanju, da bodo lahko zbežali iz Suhumija, zbralo veliko beguncev, oddaljeni samo še tri kilometre. Predsednik ruske vlade Cemomir-din pa je zaukazal, naj Rusija abhazijskim upornikom ne pošilja več hrane in oborožitve. (J. P. in Reuter) GAZA / NOTRANJA TRENJA Palestinci lahko ponovno prestopijo mejo z Izraelom Ekstremne islamske frakcije grozijo in pobijajo GAZA, BEJRUT - Medtem ko so v Kairu zunanji ministri arabskih držav premlevali o prednostih in slabostih arabsko-izra-elskega mirovnega sporazuma, so Palestinci v Gazi po treh dneh zapore lahko ponovno vstopiti v Izrael. Palestinskim delavcem zaradi bojazni pred izbruhom nasilja ob praznova- nju židovskega novega leta izraelska vojska ni dovolila zapustiti Gaze. V prvih petih urah je mejo med Gazo in Izraelom prestopilo kar dva tisoč Palestincev. Nekaj so jih zavrnili, saj je vodstvo proiranskega Hezbolah, ki ima tudi mnogo privržencev med Palestinci v Gazi, v nedeljo v Bejrutu prise- glo, da se bo borilo proti mirovnemu procesu na Bližnjem Vzhodu in ne bo nikoli pristalo na izraelsko in ameriško zakulisno vladavino. V Gazi je prišlo tudi do notranjih trenj, pripadniki Sokolov, ekstremne frakcije Hamasa, so v nedeljo ubili dva Palestinca osumljena sodelovanja z Izraelci. (Reuter) Pripadniki gibanja Hamas so na območju Gaze protestirali proti sporazumu (Telefoto: AP) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Ponedeljek, 20. septembra 1993 NOVICE PSI: Spini kuje »socialistično akcijo« FIRENCE - »Ne zapuščamo stranke, a z današnjim dnem se za nas že začenja kongres PSI.« Tako je izjavil minister za okolje in nekdanj podtajnik PSI Valdo Spini na včerajšnji prostovoljno sklicani skupščini socialistov, ki sta se je med drugim udeležila tudi predstavnik DSL Massimo D’Alema in Demokratičnega zavezništva VViller Bordon. Spini je somišljenikom orisal smernice novega političnega subjekta, socialistične akcije, in njegovo vlogo v zavezništvu naprednih sil, ki naj bi privedlo levico na oblast. Spini je sicer poudaril, da osebno ne nasprotuje Del Turcu, a ga je kljub temu kritiziral, ker je sklical kongres stranke šele za januar, medtem ko je sam predlagal vsedržavno skupščino v prvi polovici novembra, potem ko bi se na krajevni ravni socialistični somišljeniki odločili, kakšen naj bi bil novi tok italijanskega socializma. D’Alema je skupščini obrazložil, da njegova stranka ne namerava prispevati k razprševanju socialističnih sil v državi (in skupščina mu je večkrat pritrdila s ploskanjem), obenem pa je Demokratičnemu zavezništvu očital, da prejudicialno omejuje morebitne zaveznike v loku od Mastelle do Cossutte. Bordon mu je v tej zvezi odgovoril, da je sedaj treba jasno določiti »meje vrednot.« Bivši predsednik sicilske vlade se je predal policiji SAVONA - »Sem bivši predsednik sicilske deležne vlade Vincenzo Leanza. V časopisu sem prebral, da me iščejo, zato sem se vam predstavil.« To so bile edine besede, ki jih je bivši sicilski demokristjanski veljak izrekel včeraj dopoldne ob prihodu na kvesturo v Savoni. Policisti so preveriti njegovo istovetnost in ga nato zaprti v samico. Laenza je obtožen goljufije, podkupovanja in volilne goljufije. Znašel se je na spisku 19 osumljenih takoi-menovane »Operacije Penelope«, ki so jo v soboto zjutraj izvedli na Siciliji. Po obtožbah preiskovalcev naj bi bil Laenza eden od sicilskihpofitikov, ki naj bi »pomagal« tekstilni zadrugi Cootev, da je prejela najprej 3 milijarde tir prispevkov, zatem pa si je prizadeval še za nadaljnjo milijardo 800 milijonov prispevkov. Zadruga Cootev dotlej - in tudi potlej -sploh ni delovala... Leanza je bil v Savoni na oddihu z ženo, s katero se je šele pred kratkim poročil. 61-letni politik je bil bivši predsednik deželnega odbora, bivši odbornik in svetovalec z največjim številom preferenc (93.000). , Martinazzoli: »Miglio naj govori svojim kokošim...« BOČEN - Ob odprtju ustanovne skupščine nove KD na Južnem Tirolskem je vsedržavni tajnik Martinaz-zoli žvepleno odgovoril senatorju Severne lige Mi-gliu, ki se je izrekel za odcepitev Južne Tirolske. »Takoimenovani ideolog Lige, sen. Miglio je star burkež, bolj podoben Rascelu kot Gobbelsu. Začel je s pretiravanjem, in sedaj mora vedno bolj pretiravati. Vseeno bi mu svetoval, naj vse to raje pravi svojim kokošim, ki - kot kaže - razumejo nemško,« je pikro komentiral Martinazzoli. Eksplodiral je avtomobil, a ni šlo za atentat CARNATE (MILAN) - Prebivalce tega kraja v Lombardiji je ob zori prebudila silovita eksplozija. Marsikoga je zajela panika, saj je po zadnjih atentatih v Rimu, Firencah, Milanu in na Siciliji v Italiji še vedno živa bojazen pred atentati. Po nekaj urah pa je postalo jasno, da je šlo za nesrečo. Kakih 300 metrov od železniške postaje je eksplodiral parkiran fiat regata. Gasilci so po pregledu kraja ugotovili, da se je zaradi okvare na električni napravi sprožila iskra, ki je povzročila eksplozijo. V avtu je bila namreč tudi jeklenka za plinski pogon, ki je počila, prav zaradi močne eksplozije pa so prebivalci misliti, da gre za atentat. V Torviscosi odprli nov železniški nadvoz TORVISCOSA (VIDEM) - Predsednik deželnega odbora Fontanini je včeral odprl železniški nadvoz v bližini športne palače pri Torviscosi, danes pa bodo predati namenu tudi drugi podobni objekt, nadvoz v bližini obrata Furlanske kemijske družbe. Prvi nadvoz bo služil lahkemu železniškemu tovornemu prometu, po drugem pa bodo peljale težje kompozicije vlakov. Mosta sta stala skupno 9 milijard tir. Z njima bo precej olajšan avtomobilski promet v teh krajih, saj je bil doslej pogojen od železniških prehodov, ki so ga upočasnjevati z zapornicami. Sindikat USIGRAI o deželnih sedežih RAI RIM - Sindikat novinarjev državne televizije USIGRAI je izdal včeraj tiskovno sporočilo, v katerem se je obregnil ob izjavo predsednika RAI Claudia De-matteja, ki je na zasedanju v Cemobbiu poudaril, da morai RAI obdržati deželne sedeže, »ker tako določa zakon.« USIGRAI dodaja, da deželni sedeži RAI niso le zakonska obveza, »pač pa tudi uspešna trgovska poteza.« Televizijski dnevniki ob 19.30 so postati »drugi italijanski dnevnik RAI v večernih urah: povprečno jim sledi 3 in pol milijona gledalcev, to je 20 odstotkov vse televizijske populacije pred ekranom ob tisti uri,« obrazložuje USIGRAI, ki poudarja, da je prav zato treba obdržati deželno televizijsko kroniko in jo kvečjemu še obogatiti. V Trstu zaključili ezulski shod TRST - V Trstu so včeraj zaključiti letošnji shod istrskih, reških in dalmatinskih beguncev, ki se je začel dan prej v Gradežu. Ezuli so imeti v prostorih Pomorske postaje skupščino, ki jo je vodil«župan svobodne zadrske občine v izgnanstvu« Ottavio Missoni. Zatem so se predstavniki beguncav podati na vojno ladjo Uranio, s krova katere so odvrgli v morje venec v spomin na padle v Dalmaciji, manifestacija pa se je zaključila na Trgu Zedinjenja Italije z ekshibicijo petih padalcev in s pozdravom in blagoslovom škofa Bellomija. POLITIKA / PLAZ KRITIK NA OCCHETTOV NASTOP V BOLOGNI Segni rezko odklonil volilno zavezništvo Za Martinozzolija je bil govor sekretarja DSL porazen BENETKE / OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE Porajanje etničnih držav je getizacija Scalfaro na odprtju finala Mladinskih igrer »rešil« ministrico Roso Jervolino pred žvižgi RIM - »Occhetto mi je zastavil vprašanje, zato mu dolgujem odgovor: pogojev za volilno zavezništvo preprosto ni.« S temi besedami je lider Demokratičnega zavezništva, Mario Segni brez dlake na jeziku odgovoril na govor, s katerim je tajnik DSL Occhetto v soboto zaključil praznik Unita v Bologni. »Po referendumih, h katerim je DSL pomembno prispevala,« je dodal Segni, »sem se obvezal, da bom začel dialog s to stranko, in sicer v prepričanju, da bi lahko v težkih letih, ki nas čakajo, veliko prispevala k dokončanju institucionalne reforme in k prenovi politične panorame. Vodilo me je tudi prepričanje, da je bolje razjasniti stvari pred volitvami in preveriti, ali je DSL resnično odrinila s starih bregov in se spremenila v moderno silo s kulturo vladanja. Toda predpogoj za tak proces je bil drastični prelom s Komunistično prenovo in razjasnitev z Mrežo. Dokler se to ne bo zgodilo,« pravi Segni, bo »prostor, ki ga zaseda DSL ostal tisti, ki ga je imela stara KPL« Za Segnija si ni mogoče predstavljati, da bi lahko »socialne napetosti obvladovali z dolžnostno občutljivostjo do delavcev, a tudi z neobhodnim občutkom odgovornosti, če se prej jasno ne ločimo Mario Segni od tistih, ki so ostali za Berlinskim zidom, potopljeni v preživeli maksi-malizem«. Skratka, dokler bo Occhetto govoril o združeni levici, namesto da bi razpravljal o tem, kako dokončati referendumski načrt, je za Segnija brezplodna vsaka razprava o volilnih sporazumih. Oprezni, vendar veliko bolj spodbudni so komentarji tistih voditeljev Demokratičnega zavezništva, ki so bližji DSL. Bordon govori o »koraku naprej, kljub mnogim nasprotjem«, medtem ko se Augusto Barbera in Elio Veltri v imenu notranje komponente »Progresi-stična unija« čudita nega- Achille Occhetto tivni reakciji Segnija. Oc-chettova zavrnitev razdora s SKP je bila po njunem mnenju zelo zožena z zahtevo po strogi programski načelnosti kot pogoju za kakršenkoli sporazum na levi. Mrzlo prho je Occhettu prihranil tudi tajnik KD Martinazzoli, za katerega je bil govor naravnost porazen, najbolj nesrečen v vsej Occhettovi karieri. Tajnik DSL - ugotavlja -še ni razumel razlike med politiko in propagando: za enake prekške zahteva, da se ga obravnava kot drugačnega. Zato svetuje Occhettu, naj stori tisto, kar delajo drugi, tudi KD in naj končno pojasni, kako je v vseh teh letih tako mastodontična stranka, kakršna je njegova lahko preživela, kje je dobivala sredstva. Glede ponižujoče geste, s katero se je Occhetto obrnil na Severno ligo, pa je Martinazzoli pripomnil, da je pred meseci, ko je DSL podprla ligaške uprave v Monzi in Vareseju, prejel poduk o »inteligentnem načinu« boja proti Ligi, sedaj pa se je ta »inteligenca« končala z dovtipom, ki ni zabaven, ampak nizkoten. Svoje je h kritikam dodal tudi Craxi, ko je li-derja DSL označil za največjega lažnivca, ki ga v tem trenutku premore nacionalna politična scena, toda njegovo mnenje lahko danes kvečjemu komu pomaga, namesto da bi mu škodilo. Oglasil se je tudi Del Turco, ki Occhettu očita, da je ponovil svojo zelo svojstveno idejo o zavezništvu med vsemi levimi silami, neke vrste ljudski fronti, v katero se PSI zanesljivo ne namerava vključiti. Edini aplavz je prišel od poslanca Zelenih De Benettija, za katerega je Occhettov govor pomemben korak za uresničenje demokracije izmeničnosti in za agregacijo demokratično levih, reformističnih, ambientalnih in neintegralističnih katoliških sil v progresistični pol namesto preživelih unij vseh barv. BENETKE - Energični poseg predsednika republike Scalfara je včeraj na prekrasnem beneškem trgu sv. Marka preprečil, da bi se pisana slovesnost ob začetku finalnega dela Mladinskih iger izrodila. Komaj je namreč stopila pred mikrofon ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino, se je s trga dvignil plaz žvižgov, ki ni hotel ponehati. Utišala jih ni niti Scalfarova dvignjena roka, zato predsedniku republike ni preostalo drugega, kot da je stopil k mikrofonu (na sliki - telefoto AP) in rezko pozval kontestatorje »praznih lobanj«, naj zapustijo prizorišče. Žvižgi so se polegli, preglasil jih je aplavz in ministrica je lahko končala svoj nagovor, čeprav so na trgu ostali napisi proti njej oziroma njenim ukrepom o krčenju šolskih razredov. Čeprav ni bilo predvideno, se je Scalfaro na koncu odločil, da tudi sam spregovori pred množico tri tisoč deklic in dečkov, starih od 12 do 14 let. Zaželel jim je, da bi biti sposobni ljubiti in dajati, podčrtal je vzgojno vlogo športa, ki se ne sme omejevati na čisti agonizem: »Lahko je ploskati tistemu, ki zmaguje, tistemu, ki napreduje, si ustvarja kariero in se vzpenja po stopnicah. Toda želel bi, da bi ploskati tudi tistemu, ki se bori, se žrtvuje in plačuje v prvi osebi. Tisto, kar je pomembno,« je dodal, »ni zmagati, ampak se boriti za zmago. Kdor veruje samo v zmago, je nešporten, saj zmagovalec ni vedno najboljši, ampak mu pogosto pomaga sreča.« Obisk v Benetkah je Scalfaro končal z udeležbo na slovesnosti ob odkritju novega spomenika beneškim mučenikom Holokavsta v židovskem getu. Ob tej priložnosti se je ustavil pri dogajanjih v Bosni in opozoril, da porajanje novih etničnih držav pomeni »degeneracijo geta« in da torej na tej osnovi ni mogoče zgraditi ne miru ne omike«. Posvaril je tudi pred nevarnostjo »pozabljanja«, ker brez resnice ne more biti niti miru. MILAN / ZASEDANJE LJUDJE IN VERSTVA MAFIJA / PO ATENTATU V GRAVINI Gorbačov za uvedbo »moralnih zapovedi« Preiskovalci sumijo krajevna klana Pulvirenti in Laudani 300 predstavnikov verstev iz 90 držav Desetine hišni preiskav na domovih domnevnih mafijcev MILAN - Milanska Scala, svetišče operne glasbe, je bilo včeraj prizorišče 7. vsedržavnega shoda Ljudje in verstva, ki se ga udeležuje nad 300 predstavnikov veroizpovedi iz 90 držav. Katoličani in protestanti, židje in budisti, muslimani in šintoisti so se ponovno zbrali, da bi dali nov zagon ideji miru, bratstvu in sožitju. Po pozdravih milanskega kardinala Martinija in poljskega prima-sa Glempa je največ zanimanja vladalo za govor Mihaila Gorbačova. Bivši predsednik Sovjetske zveze, ki si je dopoldne ogledal vrsto industrijskih obratov v Lombardiji, je omenil grozodejstva verskih in ideoloških vojn in poudaril, da je sedaj napočil skrajni čas za globalno reševanje vseh vprašanj, ki ogrožajo preživetje človeka in vsega ekosistema. Zato se je zavzel za določitev nekakšnih »moralnih zapovedi«, ki naj bi jih sprejeli vsi ljudje za rešitev Zemlje. Mnogo aplavzov je požel tudi poseg izraelskega rabina Laua, ki je poudaril, »da je treba svetu dokazati, da je potrebno in tudi mogoče živeti skupno v bratstvu in ljubezni.« Namig na najnovejše mirovne premike na Bližnjem vzhodu je bil več kot očiten. Zasedanju Ljudje in verstva so med drugim poslali pozdravne poslanice italijanski predsednik Scalfaro, češki predsednik Havel in glavni tajnik OZN Bou-tros Ghali. Mihail Gorbačov z ženo Raiso (Telefoto AP) C AT ANI A - Preiskovalci nimajo dvomov: bombni atentat pred karabinjersko postajo v Gravini (blizu Catanie), v katerem je bil en karabinjer hudi ranjen, trije pa lažje, ima izrazit mafijski pečat. V bistvu gre za poskus mafije, da bi z bombnimi eksplozijami omilila stalni pritisk države proti Gosi nostri, ki je bila v poldrugem letu ob vrsto vodilnih kadrov. To je izhodišče, ki ga potrjujejo vsi preiskovalci in ki ga je v soboto v Catanii ponovil šeg policije Vincenzo Parisi, včeraj pa potrdil florentinski sodnik Pierluigi Vigna, eden od najvidnejših italijanskih protiterorističnih izvedencev, ki vodi preiskavo o bombnem atentatu v Firencah in se je veliko ukvarjal z delom mafije v Srednji Italiji. Z atentatom proti karabinjerski postaji v Gravini in z umorom župnika palermske četrti Brancaccio Pina Puglisija je mafija v zadnjih dneh skušala udariti po dveh simboličnih tarčah: neoboroženemu župniku, ki je z močjo vere in prepričanja v človeka skušal mobilizirati ljudi proti mafiji, in karabinjersko postajo, simbol tiste državne oblasti, ki se je zlasti v zadnjem poldrugem letu krepko angažirala v boju proti organiziranemu kriminalu in aretirala med drugim vodjo mafijske kupole Totoja Riino. Kar zadeva specifično bombni atentat v Gravini je, kot trdijo preiskovalci, preiskava usmerjena v vse smeri. Toda dejansko je mafijska pi-sta tista, ki so jo ubrati najbolj odločno. Policija in karabinjerji so že opraviti vrsto hišnih preiskav na domovih domnevnih mafijcev, ki naj bi pripadali klanoma Pulvirenti in Laudani, organizacijama, ki naj bi bili »krepko prisotni na teritoriju«. Se najbolj osumljen je klan Pulvirenti, katerega boss Giuseppe Pulvirenti je bil aretiran v začetku junija, nedaleč od postaje v Gravini. Karabinjerjem naj bi se za aretacijo lahko maščeval Pulvirentijev zet Pietro Pu-glisi, ki je po tastovi aretaciji prevzel vodstvo organizacije. In tudi Puglisi ima »odprte račune« s pravico, saj so mu karabinjerji na ukaz sodstva zaplenili pred nedavnim dober del imovine. Tudi Puglisija možje postave že dalj časa iščejo, ker je obtožen mafijskega združevanja in kopice zločinov. Druga možnost naj bi bili pripadniki klana Laudani, saj je bil prav zastopnik te mafijske družine pred nedavnim aretiran, medtem ko je čakal na pošiljko bazok, s katerimi naj bi pripravljal atentat proti skesancu in sodnikom iz Catanie. Vendar v to možnost preiskovalci niso povsem prepričani, saj menijo, da ta klan nima tolikšne organizacijske sposobnosti, kot ga zahteva atentat z avto-bombo. Iz navedenega je mogoče sklepati, da so preiskovalci v splošnem prepričani, da mafija odgovarja z bombami na stalni pritisk organov javne varnosti. Na splošno vsi to tolmačijo kot odraz obupa, opominjajo pa, da je zver najnevarnejša, ko je hudo ranjena. BENEŠKA SLOVENIJA / TIPANA Medved poklal nekaj ovac in koz nato pa odnesel še dve jagnjeti TIPANA (ČEDAD) -Pred dobrimi desetimi dnevi ni skoraj nihče hotel verjeti gobarju Mariu Masseri iz Mašer, ki je trdil, da je med nabiranjem gob na obronkih Matajurja naletel na medveda. Gozdni čuvaji o zveri tedaj niso našli sledi. Zato pa je včeraj kosmatinec potrdil svojo prisotnost in pri Tipani poklal nekaj ovc in koz ter odnesel dve jagnjeti. Po dosedanjih skopih podatkih kaže, da se je medved znesel nad drobnico Giuseppa Krasta, ki je imel ovce in koze nedaleč od vasi na terenu, ki ga je obdal z ograjo iz bodeče žice. Ograja je preprečevala, da bi se drobnica raztepla, a ni bila velika ovira za medveda, ki si je, očitno lačen, postregel z okusno večerjo. Poklal je dve kozi in dve ovci, očitno pa mu to še ni bilo dovolj in s sabo odnesel dve jagnjeti, da bi poskrbel za »prigrizek« tudi za naslednje dni. Na tleh je za medvedom odstalo veliko sledi, na ograji iz bodeče žice pa nekaj kocin. Takoj ko je lastnik odkril, da je drobnico obiskal »nepovabljeni in neljubi gost« je obvestil gozdne čuvaje. Do trenutka, ko poročamo, iskanje ni brodilo sadov, ker se je medved izgubil v gostem in težko prehodnem goščavju. Dogodek v Tipani potrjuje pripoved gobarja Maria Massere, ki je na mrcino naletel na obronkih Matajurja, ko je po okoliških gozdovih nabiral gobe. Massera se je tedaj rešil s kričanjem in z udarjanjem s palico po skali, na katero je splezal. Gobarjevi pripovedi mnogi niso verjeti kljub dejstvu, da so pred nedavnim medveda opazili na slovenski strani na Tolminskem in na Kobariškem. _________MAMILA / BREZVESTNA MATI___________ Otroke je silila k prodaji droge V vili, kjer so jo aretirali, našli mamilo in 15 milijonov lir NEAPELJ - Policijski agenti so včeraj aretirali 40-letno žensko, ki se je posluževala svojih treh mladoletnih otrok, hčerke in sinov, za razpečevanje mamil. Angelo Incandelo je policija aretirala v neki vili v bližini kopališča Luise v kraju Castelvoltur-no pri Neaplju. Zenska je ob aretaciji izročila agentom ponarejeno osebno izkaznico z njeno sliko in izmišljenim imenom, a so jo možje pravice kljub temu prepoznali. Skupno z njo so aretirali tudi njeno sestrično, 60-letno Assun-to Molinari, njeno hčerko, 16-letno A.A. in leto sta- rejšega sina V.A., medtem ko so najmlajšega otroka, komaj 12-letnega G.A. predati v varstvo stricu. Po izsledkih policije je mati predajala drogo hčerki, le-ta pa jo je posredovala bratoma, ki so jo razpečevali narkomanom. Denar, ko so ga prejemali od narkomanov, so prinašali materi. Angela Incandela je žena Raffaeleja Abbateja, ki je policiji znan zaradi razpečevanja mamil. Moškega so pred nekaj meseci aretirali v Malagi v Španiji in sedi sedaj v zaporu zaradi mednarodnega tihotapstva mamil. Zen- ska je med drugim obtožena tudi prekupčevanja, ponarejanja dokumentov in protizakonitega lota. Policisti so vstopili v vilo, v kateri je čakala ta-candelova, s trikom, preoblečeni v bolničarje. V poslopju so našli 15 milijonov lir, ki jih je ženska hranila v manjši blagajni, poleg tega pa še manjšo količino hašiša, lekarniško tehtnico in druge pripomočke za pripravljanje doz mamita' Pred meseci so preiskovalci nedaleč od vile odkrili dobro skrit laboratorij za rafiniranje kokaina in heroina. Ponedeljek, 20. septembra 1993 PRIREDITVE / GROČANA Razstavchsejem in odprla meja Prikaz domače kmetijske letine Lepo vreme in zanimiva ponudba predvsem domači kmetijski pridelki) sta včeraj privabili v ročano kar lepo število obiskovalcev na praznik, m ga je pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Kraške gorske skupnosti priredilo domače kulturno društvo Krasno polje. Obiskovalci so se lahko sprehodili po širši okolici, saj je tudi šesto razstavo-sejem v Gročani spremljala dvodnevna odprta meja, popoldne je nastopila trebenska godba Viktor Parma, zvečer pa so se zavrteli z ansamblom Adria kvintet. Na fotografiji (Foto Kro-ma/Ferrari); Praznično vzdušje v Grocani. Vandali poškodovali kombi ŠZ Jadran Neznani vandali so se v noči med soboto in nedeljo znesli nad kombi SZ Jadran. Košarkarsko društvo je v soboto posodilo vozilo Atletskemu klubu Bor za prevoz Športnikov na tekmovališča, kjer so se v soboto in včeraj udeležili tekmovanj. Zvečer je trener AK Bor Duško Švab parkiral kombi na trgu pred glavnim vhodom pokopališča pri Sv. Ani. Nalašč je izbral ta prostor, ker je primerno razsvetljen in na preglednem mestu. Vandali pa se niso ozrli na to. V nočnih urah so z avtomobilskim dvigalom dvignili vozilo in sneli eno od koles, dve gumi so preluknjali, obenem pa so še zvili brisalca na vetrobranu. Ko so včeraj zjutraj prispeli športni delavci AK Bor na kraj po kombi, jih je čakalo neljubo presenečenje. Kljub izdatni škodi jim je uspelo za silo popraviti vozilo, seveda pa so vso zadevo prijavili organom javne varnosti, da bi uvedli preiskavo in odkrili vandalske storilce. PISMO UREDNIŠTVU Še o slovenščini v rajonskih svetih Razmišljanje Ravla Kodriča po sklepu izrednega komisarja na tržaški občini Dragi Primorski dnevnik! Pridružujem se treznemu zadoščenju ob sklepu pokrajinskega nadzornega odbora, ki tržaški občini nalaga dopolnitev »novega« pravilnika o delovanju rajonskih svetov s »starim« 27. členom o pravici do uporabe slovenščine. Kot nekdanji občinski svetovalec urnam za to še drobnejši (p) oseben razlog. Sam sklep se namreč izrecno sklicuje - kot tudi sicer ugovori, ki so ga nemara spodbudili - na določbo 96. člena veljavnega občinskega statuta, ki je vanj vgradila vse dotlej veljavne predpise o zaščiti slovenske manjšine, ki zadevajo normativno območje statuta. Dve leti minevata, odkar je tržaški občinski svet predzadnjega sklica nedolgo pred iztekom zakonsko določenega roka in - kot se je kmalu izkazalo - tudi lastnega mandata sprejel občinski statut. Proti sprejetju takega statuta so tedaj glasovali svetovalci MSI, LpT, PLI iz povsem nasprotnih razlogov pa še Zeleni (razen enega), Lokar (SSk) in Kalčeva (DSL). Zanj pa so glasovali svetovalci KD, PSI, PRI, toda šele glasovi (razen enega) skupine »KPI« (tedaj že DSL) so preprečili, da bi predlog propadel in bi zato statut krojil novoizvoljen, na desno in protislovensko zasukan občinski svet, ki ga je nacionalistična plima na Tržaškem nazorno napove- dovala in ki smo se ga utegnili Slovenci v teh dveh letih do sitega naužiti veliko pred njegovim neslavnim koncem. V slovenski javnosti je tedaj sicer prevladovala ocena, da je statut Slovencem sovražen in zanje nesprejemljiv, ker naj bi »brisal prisotnost slovenske manjšine«. SKP je ravnanje DSL označila za »pomoč in koncesijo razklani in šibki upravni večini«, tedanji pokrajinski tajnik SSk pa za«bedno odločitev Vida-lijevega kova, ki kaže na obupno praznino ter nadaljnje zlorabljanje slovenskih glasov na levici«. Sam se tedaj presodil (glej PD, 18.10.91), da sprejeti statut slovenski manjšini sicer odreka dostojanstvo, ki ji gre kot polnopravni, razpoznavni sestavini mestne in občinske stvarnosti, ne odreka pa ji pravic, ki so ji bile dotlej priznane, saj navzlic sramotni sramežljivosti, vendarle priznava dvojezično poslovanje pravobranilca in določbo o slovenščini v 27. členu dotedanjega pravilnika rajonskih svetov. Prijateljem sem tudi zaupal skrb, da utegne nekakšna evroforija nad svežim uspehom slovenske osamosvojitve del zamejske politike zavesti v precenjevanje lastnih moči. Zaskrbelo me je tudi, da bi se ne imel kdo v kratkem okleniti ravno tistih pravnih sredstev, ki jih je prekomerno očrnil, da bi pred javnostjo lažje oblatil političnega tekmeca. Zal se je izkazalo, da se v črnogledi prerokbi nisem zmotil. K sreči pa se tudi nisem zmotil v prepričanju, da naj v politiki kot v življenju razsodnost in preudarnost korakata za korak ali dva pred užaljenostjo in privoščljivostjo... Ravel Kodrič _______________KINO ARISTON - 17.30, 19.50, 22.15 »II fuggitivo«, r. An-drew Davis, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Jurassic Park« r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Boxing Helena«, n Jennifer Lynch, i. Julian Sands, She-rilyn Fenn. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Made in America«, i. VVoopi Gold-berg, Ted Danson. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tina - la vera storia di Tina Turner«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benny e Joon«, i. Johnny Depp, Mary S. Masterson. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stalingrad«, i. Dominique Horvvitz, Jochen Nikel. GRATTACIELO - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Jurassic Park«, r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem. MIGNON - 17.00 - 22.15 »I racconti della camera ros-sa«, prepovedan mladini pod 18. letom. EDEN - 15.30 - 22.00 »Bel- -IKPjLIiskovna konferenca Zaskrbljen poziv zaradi ogrožanja pravice do dela Vse hujša gospodarska Kriza še posebej na Goriškem, brezposelnost, čedalje slabši delovni po-gojd in krčenje sindikal-nih pravic so bile osrednje teme tiskovne konference, ki so jo včeraj sklicali predstavniki stranke komunistične prenove v Gorici. Pokrajinska koordinatorka Licia Morsolin, sindikalist Paolo Fedel, deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz in delavec v do-blagajni v podjetju Le Goriziane v vilešu Enzo De Corti so Postavili razloge, ki so t>KP m druge sile levice (Zelene, Mrežo, tovarniške svete) privedli do priprave vsedržavne manifestacije v soboto, 25. ■m., v Rimu. Na njej se b°do zavzeli za uveljavljanje pravice do dela, za pravične ohodke in pravičnejše obdavčevanje terbojpro-rr utajam, za varovanje socialnih pridobitev in sindikalno demokracijo. Morsolinova je ožigosala zadržanje DSL, ki ni pristopila k manifesta-C1P; in sindikatov, ki so za isti dan celo oklicali stavko železničarjev, kar bo oviralo udeležbo na rimskem shodu. Iz Gori-c® in Tržiča bo vsekakor odpotoval v Rim vsaj en avtobus: informacije nudijo na sedežih SKP. Fedel, Antonaz in De Gorti so podrobneje spre-8°v°rili o krajevni dimenziji gospodarske krize. Na Goriškem je v seznamih urada za delo vpisanih 8 tisoč brezposelnih, v resnici jih je še več. Dopolnilna blagajna, krčenje državnih soudeležb, kriza podjetij, ki so koristila izdatne javne prispevke, sedaj pa odpuščajo delavce: vse to so po oceni SKP posledice krize sistema, ki ga je treba temeljito spremeniti. Antonaz je posebej obsodil Severno ligo, ki upravlja Deželo in Pokrajino, ker ji ni mar za te probleme, temveč jih prepušča tržnim zakonom in mitu nebrzdane privatizacije. SKP ima s tem v zvezi konrekten predlog. Javni prispevki podjetjem naj bodo odslej vezani na konkretne razvojne in zaposlitvene programe. Kdor teh programov ne bo izpolnil, naj denar vrne. Le tako, so zaključili, je možen prehod v pravičnejši sistem, kjer naj bosta delo in proizvodnja v funkciji človeka. MEDEA / VSEDRŽAVNA KOMEMORACIJA Dan pogrešanih posvečen žrtvam vojne na Balkanu Ženske iz Bosne, Hrvaške in Srbije vžgale "plamen miru' Dekleta treh sprtih narodov na Balkanu skupaj prižigajo plamen miru (foto Studio R.) GORICA / NA POSTAJI ZAPLENILI TRI VAGONE Spet strupeni odpadki Goriška železniška postaja se vse bolj spreminja v središče za razmeščanje v dobesednem in prenesenem pomenu “umazanih” pošiljk blaga. Na mrtvem tiru še vedno stojijo trije vagoni z odpadnim železom s Češke, v katerih so v zadnjih tednih ugotovili nadpovprečno stopnjo radioaktivnosti. Vagone bodo vsekakor spet poslali tja, odkoder so prišli. Se bolj zaskrbljujoča pa je vest, da je v soboto državni pravdnik pri preturi dr. Finazzer Flori od-predil zaplembo treh vagonov s strupenimi zdravstvenimi odpadki. Vagone so v Gorico pripeljali iz Averse v Kampaniji z namenom, da bi v njih nagrmadene zdravstvene odpadke uničili v upepeljevalniku pri Sovodnjah. Do posega sodne oblasti je prišlo zaradi pritožbe železničarjev, M so ugotovili, da iz posode v enem od vagonov uhaja domnevno strupena tekočina. Karabinjerji so zapečatili vagone, tehniki KZE pa so prevzeli vzorce tekočine, da bi ugotovili, za kaj gre. Državni pravdnik je pojasnil, da je bila zaplemba pošiljke prvi nujni korak, da se razčisti morebitno protizakonito ozadje tega prevažanja zdravstvenih odpadkov. Problem prevažanja strupenih dpadkov v Gorico se je pojavil že ob koncu mandata župana Scara-na, ko so s pretvezo boljše izrabe delno prenovljenega (namestili so elektrofiltre) upepeljevalnika in zaradi dobička, ki ga prinaša uničevanje takih odpadkov, začeli sprejemati v Gorici prve pošiljke odpadkov s Sicilije. Sodstvo se je že zanimalo za zadevo, ki pa je sedaj dobila še bolj zaskrbljujoče razsežnosti. Dodaten razlog za zaskrbljenost so tudi pred časom izrečeni nameni novega pokrajinkega odbornika Grassija, ki je napovedal, da novi pokrajinski upravitelji ne bodo izvajali načrta družbe Lombardia Ri-sorse za alternativne oblike uničevanja, temveč da bodo ne le ohranili a celo povečali uporabo upepeljevanja. Te namene, ki so jih ostro in soglasno zavrnile vse organizacije naravovarstvenikov, so nato delno omili a ne dokončno pojasnili na nedavnem srečanju s predstavniki družbe Lombardia Risorse. Tri mlade ženske iz Bosne, Hrvaške in Srbije so včeraj skupaj prižgale plamen miru pred spomenikom Ara pacis na Medejskem griču. Pri tem pomniku žrtvam vseh vojnih spopadov v svetu, se je včeraj odvijala osrednja vsedržavna komemoracija žrtev in pogrešanih v vojnah. Prižig plamena je združeval marsikatero simboliko: šlo je za miroljubno dejanje žensk, ki so danes med najbolj okrutno prizadetimi v vojni na Balkanu, treh pripadnic narodov, ki bi lahko živeli drug ob drugem, če jih ne bi ločeval strup nacionalizmov. V njihovem tihem dejanju, ko so združile bakle v en sam plamen, ki so ga tisoči navzoči pozdravili s toplim aplavzom, je bil najbolj ganljiv trenutek srečanja, ki je sicer potekalo po ustaljenem scenariju ob navzočnosti raznih vojaških oddelkov, praporov, predstavnikov vojaške in civilne oblasti ter tisočih svojcev žrtev vojne. Vlado je predstavljal podtajnik za obrambo Patuelli, ki je dejal, da je treba vojsko danes angažirati predvsem za dosego in utrjevanje miru. Vsedržavni predsednik Združenja svojcev žrtev in pogrešanih v vojnah Igino Achilli pa je pozval, naj bo spomenik na Medejskem griču, kjer so zbrane peščice zemlje s stotin bojišč in vojaških pokopališč ter stekleničke z vodo morij, ki so bila prizorišča krvavih spopadov, simbol želje po spravi in stičišče za dialog med narodi. la, porca praticamente insa-ziabile«, pom., prepovedan mladim pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hot shots 2«, r. Jim Abrahams, i. Charlie Sheen, Valeria Golino. ALCIONE - 20.00, 22.00 »L’ultirno dei Mohicani«, i. Daniel Day-Lewis, Madelei-ne Stowe. LUMIERE - 18.00 in 21.30 »La belle histoire«. RADIO - 15.30 - 21.30 »La cameriera, il maggiordomo, la signora«, porn., prepovedan mladim pod 18. letom. VČERAJ-DANEŠ Danes, PONEDELJEK, 20. septembra 1993 EVSTAHIJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 12.18 - Luna vzide ob 12.17 in zatone ob 21.35. Jutri, TOREK, 21. septembra 1993 MATEJ U LEKARNE Od ponedeljka, 20. do nedelje, 26. septembra 1993 Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16. Trg Valmau-ra 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVriA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. KINO GORICA VITTORIA 19.40-22.00 »L’eta dell’innocenza«. Rež. Martin Scorsese. I. Daniel Day Levvis in Mi-chelle Pfeifer. CORSO 15.15-17.30-19.45-22.00 »Jurassic park«. S. Spielberg. VERDI Zaprto. GRADEZ CRISTALLO 20.30-22.30 »Made in America«. I. VVhoopi Goldberg. OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA SOVODNJE sporoča, da bodo danes popoldne možne prekinitve dobave vode na območju občine. Težave so v zvezi z deli za ojačitev omrežja. Prosijo za razumevanje. RAJONSKI SVET ZA PODTURN - SV. ANO sporoča, da bodo danes ob 15. uri ponovno odprli knjižnico v rajonskem centru v Ul. Cipriani 65. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo avtobus za izlet v nedeljo, 26. t.m., odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postanki v Standrežu, Podgori, pred gostilno Primožič v Drev. XX. septembra in na Travniku. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.. POGREBI Danes ob 13. 15 Maria Zanolla por. Bemardel iz splošne bolnišnice v Ro-mans in ob 13.15 Sergio Visintin iz splošne bolnišnice v Zagraj. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. □ OBVESTILA SKD CEROVLJE- MAVHINJE priredi v nedeljo 10. oktobra »II. jesenski pohod« na Grmado in okolico. Informacije tel. 299798 (od 19. do 21. ure) in 291237. PLAVALNI KLUB BOR organizira rekreativno plavanje za odrasle z vaditeljem v bazenu pri Alturi v Trstu v večernih urah od 20. do 22. ure. Vpisovanje ob delavnikih od 20. t.m. do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377. OBČINA DOLINA - ZALOŽBA LIPA KOPER bosta predstavila v petek, 24. t.m., ob 18. uri na županstvu v Dolini novi knjigi domačih ustvarjalcev: Marij Cuk »Sledovi v pesku« in Boris Pangerc »Bližanje«. Knjigi bo predstavil prof. dr. France Bernik; sodeluje trobilna skupina Ricmanjske godbe. Vabljeni. PEVCI in pevke MePZ Slavec-Slovenec, dobimo se na prvi vaji v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Vljudno vabimo nove člane. SEKCIJA SSK ZA BARKOVLJE, GRETO IN ROJAN bo imela v torek, 21. t.m., svoj kongres z začetkom ob 20. uri, v prostorih barkovljanskega društva v ul. Cerreto 12. Govor bo o ciljih in oblikah slovenskega političnega delovanja v novih razmerah. Vabljeni! SEKCIJA SSK ZA OBČINO ZGONIK bo imela v torek, 21. t.m., svoj kongres z začetkom ob 20. uri, v občinski knjižnici v Saležu. Govor bo o ciljih in oblikah slovenskega političnega delovanja v novih razmerah. Vabljeni! IZLETI ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Skednja prireja v nedeljo, 26. t. m. izlet v Avstrijo in sicer v Celovec in z ogledom Minimundusa. Cena izleta je 60.000 lir, v njej je vključen prevoz z avtobusom, kosilo in vstopnina v Minimundus. Za vpisnino lahko zainteresirani tel. v večernih urah na št. 814183 -Bianka Furlan Kneipp. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 3. oktobra enodnevni izlet na Tolminsko z ogledom muzeja Soške fronte. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Vesni Guštin, tel. št. 327124. 55 LETNIKI iz dolinske občine organizirajo 24. oktobra izlet v Caorle (Ve) na ekskurzijo in kosilo. Sledi prosta zabava z orkestrom. Interesenti naj se čimprej oglasijo na tel. št. 228468. SKD CEROVLJE- MAVHINJE organizira v nedeljo, 17. oktobra izlet na Koroško z ogledom grada Ho-chostervvitz in Gosposvetskega polja. Informacije tel. 299798 (od 19. do 21. ure). H ŠOLSKE VESTI GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno šolo s tečaji teorije, solfeggia in raznih glasbil za vse, ki bi radi sto- pili v godbo. Informacije in vpisovanja na sedežu društva na trgu v Nabrežini vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. MALIOGlAŠi OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. OSMICO ima Jožko Colja - Samatorca 21. OSMICO ima Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju. NA PROSEKU iscem veščo gospo iz bližnje okolice za čiščenje hiše in varstvo otroka enkrat tedensko. Tel. 251094. PRODAM klavir za začetnike. Telefon 228642 v popoldanskih urah. ISCEM DIATONIČNO HARMONIKO akordacija do-fa-si-b-mol (c-f-b). Telefon (0481)81113(urad) ali (0481)419952(dom). Semolič. PRODAM stanovanje privatniku v Boljuncu (prosto spomladi). Tel. 228579. NA FERNECAH prodam hišo z vrtom. Telefonirati v jutranjih urah na št. 826084. 17 LETNO RESNO DEKLE z znanjem. slovenskega in italijanskega jezika išče poldnevno jutranjo zaposlitev. Telefon št. 040-228240 od 12. do 14. ure. DAJEMO v najem pritlični prostor na Opčinah (40 kv metrov); tel. 251139 (med 19. in 20. uro). UČITELJICA nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 228647. DEKLE z večletno delovno prakso v uradu in pri komercialistu išče kakršnokoli zaposlitev Telefon 228327. V GORICI iščemo gospo za celodnevno oskrbo starejše osebe. Nudimo bivanje. Telefon od torka, 21.t.m. dalje 040-53050. GROZDJE prodam, približno 6 stotov malvazije na trti. Tel. 228146. PRISPEVKI V spomin na Viktorja Miliča darujejo družine Sardo, Šušteršič in Doljak 100.000 lir za NTO pri SK Kras. V spomin na dr. Vanjo daruje Susana Sosič 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na tovariša Sandra Smotlaka darujeta Gior-gio in Marino Dovgan 100.000 lir za KD Škamperle. V spomin na Sandrota Smotlaka darujeta Silva in Sergio Dovgan 100.000 lir KD Primorsko - Mačkolje. V spomin na tov. Sandrota Smotlaka in tov, Marjana Zerjula .daruje Danilo Lo-vriha 30.000 lir za Stranko komunistične prenove. V spomin na Ivana Stranja daruje Zofija Tul 50.000 lir za popravilo cerkve v Dolini. V spomin na Aleksandra Smotlaka darujejo prijatelji: David in Gordana, Pavel in Jožica, Elena in Livio, Mau-ro in Nevenka, Giusti in Zo-fia, Nevia in Roberto, Petra in Dorian, Toni in Tatjana, Rudi in Majda, Sergio in Vesna, Valter in Majda, Rita in Riccardo, Ervina in Elko, Mitja, Rado, Miloš, Mauro, Ivanka, Barbara, Anaroža, Luciano S., Devana, Laura, Aleksandra, Sara, Jožica, Franka in Marino 250.000 lir za KD Primorsko, 250.000 lir za Pihalni orkester Breg in 250.000 lir za SKP sekcija Dolina. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča da bo odprta tudi danes, 20. septembra 1993 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190 fax 0432-710462 Ljubljana, N1A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fox 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gonca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 . , Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT finančni m legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 UT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 tej-, Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |HI POLJSKA / PARLAMENTARNE VOLITVE Levičarski blok za reforme Poljska že beleži gospodarsko rast VARŠAVA - Sorazmerno mimo in brez večjih zapletov so v nedeljo na Poljskem potekale parlamentarne volitve, ki jih je bil poljski predsednik Lech VValensa prisiljen razpisati že maja, ko se je začela vladna kriza. Na volitvah se je za 460 poslanskih mest v spodnjem domu poljskega parlamenta, potegovalo skoraj 8000 kandidatov, medtem ko je za 100 senatorskih mest kandidiralo 684 predstavnikov strank in nestrankarskih kandidatov. Volišča v 35 volilnih okrožjih so odprli že ob šestih zjutraj, prvi neuradni rezultati pa naj bi bili znani že kmalu po zaprtju volišč po 22. uri. Z uradnimi podatki pa bodo postregli šele konec tedna. Čeprav na Poljskem še vedno narašča število nezaposlenih, ljudje so nezadovoljni s plačevanjem visokih dajatev, plače pa so re- Bodo Poljaki z novo vlado bolj zadovoljni? (Telefoto: AP) alno nižje kot pred dvema letoma, je Poljska letos prvič zabeležila gospodarsko rast. »Ce bo nova vlada uspešno nadaljevala preteklo delo vlade, si lahko prihodnje leto ponovno obetamo uspešne rezultate gospodarstva, »je potem ko je oddala svoj glas na volišču v Poznanju, novinarjem povedala dosedanja premierka Hanna Suchocka. Predsednik Zveze de-molcratične levice Aleksander Kvvasnievvski, ki je glasoval v poljski prestolnici, je dejal, da država potrebuje stabilno vlado, ki bo uspešno nadaljevala zastavljene gospodarske reforme. Reforme jasno podpira tudi levo usmerjena Poljska ljudska lonečka stranka. »Ljudje, pomagajte izboljšati programe in delovanje nove vlade z novimi ljudmi,« je po glasovanju v Gdansku predsednik Lech VValensa pozval še neodločene volivce. Da pa v času volitev le ni vse potekalo brez izgredov, so poskrbeli kandidat za poslanca Konfederacije za neodvisno Poljsko Stanislavv G. in trije pristaši te nacionalistične stranke, ki jih je policija zalotila med pisanjem grafitov na stene mestecu Koszalin na severozahodu Poljske. Ker so z napisi v podporo Konfederaciji za neodvisno Poljsko kršili volilni zakon, bodo morali svoje dejanje pojasniti sodniku za prekrške. (J. P. in agencije) ABHAZIJA / SESTANEK V SOČIJU Pomemben sporazum o umiku sprtih vojsk Gruzinska in abhazijska vojska naj bi se v 24 urah s težko oborožitvijo vred umaknili z vojnega območja v Abhaziji SOČI, SUHUMI, MOSKVA - Na letališču ob ruskem mestu Soči so se v nedeljo popoldne sestali predstavniki Rusije, Gruzije in Abhazije, ki so za zaprtimi vrati razpravljali o razmerah v Abhaziji. Na srečanju sta gruzinska in abhazijska stran podpisali pomemben sporazum, ki predvideva, da se bosta vojski obeh sprtih strani s težko oborožitvijo vred v 24 urah umaknili z vojnega območja. Z napadi na predmestje abhazijskega glavnega mesta Suhumi so uporniške sile v nedeljo še okrepile pritisk na gruzinsko voj- sko. Samo v zadnjih 24 urah je v bojih življenje izgubilo sedem ljudi, več kot 170 pa je bilo ranjenih. Število žrtev se je od izbruha spopadov v začetku prejšnjega tedna povzpelo že na 47. Uporniki so silovito obstreljevali mesto z granatami in težkim orožjem, ki ga je gruzinska vojska po podpisu premirja konec julija predala ruski vojski in zaradi česar je njena vojaška moč precej oslabljena. Uporniki so samo še tri kilometre od letališča, na katerem se je v preteklih dneh zbralo tisoče beguncev, ki upajo, da bodo lah- ko zapustili mesto. Okrog 15 tisoč beguncev se je po julijskem podpisu sporazuma med sprtima stranema vrnilo v Suhumi, vendar jih je izbruh najnovejših spopadov ponovno spravil v obupan beg. Lanskega januarja odstavljeni gruzinski predsednik Gamsahurdija trdi, da je med vojsko, ki se bojuje proti upornikom, kar 90 odstotkov njegove vojske. Po poročilih so v Suhumi prišle tudi enote vojske Mkedrioni pod poveljstvom Sevar dnadzej evega pristaša Jaba Ioselianija. V boj za osvoboditev Suhu-mija je gruzinski predse- Obupani begunci so se zatekli v sanatorij, ki ga nadzoruje ruska vojska (Telefoto: AP) dnik Sevardnadze že pozval vse odrasle moške. »Zaustavite poboj majhnega gruzinskega ljudstva. Upam, da bo svet razumel, da zahteve Abhazije lahko razbijejo ne samo Gruzijo, pač pa vplivajo tudi na razmere v Rusiji in na položaj ruskega predsednika Jelcina. Naj ne bo to klic obupa. To je klic gruzinskega naroda, ki iz srca upa na pomoč. Rad bi, da bi ta klic slišal ves svet, »je dejal Sevardnadze na gruzinskem radiu v pozivu Moskvi. »V prizadevanjih za konec hladne vojne sem se bojeval za demokracijo in svobodo vseh ljudi. Takrat še nisem vedel, da se bodo kasneje temni oblaki nesoglasij med ljudmi zbrali tudi nad mojo državo.« Po neuspelih pogovorih s Sevardnadzejem, ki je zavrnil pogajanja z voditeljem abzahijskih upornikov Vladislavom Ardzin-bo, se je ruski obrambni minister Gračev vrnil v Moskvo in zagrozil, da bo Moskva sankcije uvedla tako proti upornikom kot proti Gruziji. Severni del Abhazije, ki ga nadzorujejo uporniki, je Rusija že prenehala oskrbovati z elektriko, v nedeljo pa je predsednik ruske vlade Cemomirdin zaukazal, naj Moskva abhazijskim separatistom ne pošilja več hrane in naj prepreči pošiljanje orožja z ruskega ozemlja. (J. P. in agencije) BLIŽNJI VZHOD / ARABSKA LIGA Arafatove obljube Hezbolah se ne bo ponižal KAIRO, BEJRUT - V egiptovski prestolnici so se v nedeljo na redni konferenci sestali zunanji ministri držav članic Arabske fige. Osrednja tema srečanja je izraelsko-palestinski mirovni sporazum. Sestanka se je udeležil tudi vodja PLO Jaser Arafat in ministre seznanil z razvojem palestinskega vprašanja v luči sporazuma. Ob tem je dejal, da je sporazum o palestinski avtonomiji le začetek dolgoletnih naporov PLO za osvoboditev vseh zasedenih ozemelj in ustanovitev neodvisne palestinske države z glavnim mestom Jeruzalem. PLO bo tudi zaprosil Svetovno banko za dodatne tri milijarde dolarjev gospodarske pomoči za obnovo zahodnega bre- ga Jordana in območja Gaze. Arafat naj bi se v kratkem v Jemnu sestal tudi z vodstvom gibanja Hamas, ki nasprotuje mirovnemu procesu in ki zavrača vsakršen kompromis z Izraelom. V Kairo pa je že tretjič v tednu dni dopotoval tudi izraelski premier Jicak Rabin in se sestal z egiptovskim predsednikom Hosni-jem Mubarakom, da bi utrdil izraelska stališča glede mirovnega načrta z arabskimi državami, ki ga Sirija ob podpori Irana in Libije še zmeraj zavrača. Iz Libanona pa poročajo, da je vodja proiranskega Hezbolaha šejk Hasan Na-srallah okrog 8000 svojih privržencev pozval k nadaljnjemu boju proti Izraelu. (Reuter) Papež bo kmalu obiskal Jeruzalem VATIKAN - Iz diplomatskih virov Svetega sedeža se je izvedelo, da bosta Vatikan in Izrael kmalu podpisala sporazum o spravi in o vzpostavitvi diplomatskih stikov, začele pa so se tudi priprave za zgodovinski obisk papeža Janeza Pavla D. v Jeruzalemu. Vatikansko priznanje Izraela je po 2000 letih nesporazumov prvi pomembni mejnik v odnosih med katoliki in Židi. Osnutek sporazuma, o katerem bosta v torek v Vatikanu razpravljala papež Janez Pavel H. in rabin Jisrael Meir Lau, obsega 14 točk in pokriva vsa najpomembnejša vprašanja, med drugim pravni status cerkve v Izraelu in na zasedenih ozemljih, romanja ter skupno izjavo proti antisemitizmu. Sporazum naj bi podpisali 28. oktobra, ob 28. obletnici drugega vatikanskega koncila, ki je pozival k dialogu z žicti in zavrnil idejo o skupni židovski krivdi za Kristusovo smrt (Reuter) NOVICE Lov na Somalce MOGADIS - Nekaj sto ameriških vojakov je v nedeljo ob podpori helikopterjev prečesalo središče Mo-gadiša in med »lovom« na orožje in privržence generala Aidida, ubilo enega Somalca, pet pa so jih priprli. Somalski viri pa poročajo, da so Američani ubili pet civilistov, med njimi dve ženski. Do ene največjih vojaških operacij mirovnih sil ZN v tej afriški državi je prišlo zaradi nenehnih somalskih napadov na kontrolne točke mirovnih sil ZN v okolici mogadiškega letališča. (Reuter) Boji v Čečeniji MOSKVA - Ruska tiskovna agencija Interfax je v nedeljo poročala o hudih spopadih med čečenskimi uporniki in privrženci predsednika Dzokharja Dudajeva, letalskega generala nekdanje Sovjetske zveze, ki je po razpadu zveze razglasil neodvisno republiko Čečenijo. V spopadu v pokrajini Nadte-rechni, ki jo nadzoruje opozicija, je bilo ubitih več ljudi, o podrobnostih ne poročajo. Uporniki za spopade obtožujejo Dudajeva, ki si prizadeva uničiti vso separatistično opozicijo okrog Kavkaza. Čečenska opozicija tudi odkrito podpira gruzinske separatiste v črnomorski pokrajini Abhaziji. (Reuter) Alžirci prosijo za milost ALZIR - Alžirska organizacija za človekove pravice, ki jo je ustanovilo predsedstvo države, je v nedeljo vodjo države Alija Kalifa zaprosilo za pomilostitev, saj čaka 38 muslimanskih skrajnežev na usmrtitev. Vrhovno sodišče jih je v maju zaradi napada na alžirsko letališče obsodilo na smrt. Sedem fundamentalistov so že ustrelili, pet jih v zaporu čaka na izvršitev kazni, 26 obsojencev pa je na begu. Od izbruha nasilja v Alžiriji januarja 1992, ko so razveljavili rezultate splošnih volitev, ki jih je dobila skrajna Islamska fronta, je bilo že več kot 260 skrajnežev večinoma v odsotnosti obsojenih na smrt, doslej pa so jih usmrtiti trinajst. (Reuter) Lokalne volitve v Nemčiji generalka za predsedniške BONN - Nedeljske lokalne volitve v hamburški mestni parlament so po mnenju mnogih Nemcev test, ki bo pokazal, kakšno moč imajo skrajne desne stranke in koliko ljudje zaupajo nemškim politikom. Na volišča naj bi prišlo okrog 1, 26 milijona ljudi, vendar je predstavnik lokalnih oblasti izjavil, da bo udeležba najverjetneje nekaj nad 50 odstotki, kar bi skrajnežem lahko prineslo zmago. Po javnomnenjskih raziskavah bosta doslej vladajoči stranki socialnih in krščanskih demokratov v Hamburgu izgubiti podporo, rešila bi ju le koalicija z zelenimi. (Reuter) Grško-albanski spor ATENE - Spor med Grčijo in Albanijo se ponovno zaostruje. Grško ministrstvo za zunanje zadve je namreč v nedeljo Albanijo obtožilo, da zapira šole za grško manjšino in tako krši mednarodne konvencije o zaščiti manjšin. V protestnem pismu albanski vladi je še zapisano, da Grčija ne bo dovolila albanizacije izobraževanja njene manjšine, ki jo politika Tirane siti v emigracijo. (AFP, STA) INTERVJU / VOJAŠKA DOKTRINA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Nič več svetovni policaj » « Generalom javno mnenje nasprotuje, sprijazniti pa se bodo morali tudi s tem, da država nima denarja : Če bo Clintonova administracija uresničila vojaško doktrino, ki so jo pred nekaj tedni predstavili javnosti, se bo popolnoma spremenil ameriški vojaški pogled na svet po Štirih desetletjih zadrževanja nekdanje Sovjetske zveze. Najmočnejša država sveta naj bi s poudarkom na mobilnih delih vojske in z visoko tehnologijo ohranila sposobnost nadzorovanja vseh delov sveta. Po novem naj bi bili sposobni hkrati - Čeprav z zamikom - voditi dve regionalni vojni, z večjo uporabo rezervnih sil pa naj bi zmanjšali vojaški proračun. »Toda ivashingtonski birokrati še niso povedali zadnje besede,« opozarja Charles A. Johnson, profesor vojaške zgodovine na univerzi v Tennesseeju. Tisti, ki bodo z novo vojaško doktrino največ izgubiti, so že pripraviti tradicionalno vvashingtonsko orožje - publiciteto - da bi izgubiti čim manj. Pravi temelj nove doktrine, obrambni proračun, še ni zaključen, zato tudi še ni odločeno, ati bomo imeti enajst ati dvanajst letalonosilk in koliko vojn bomo bojevati. V VVashingtonu bodo poskušati spreminjati podrobnosti, ki pa lahko spremenijo celo doktrino. Nekaj je jasno že zdaj: ameriški državljani niso več pripravljeni plačevati tako ogromnega vojaškega kompleksa, kot bi ga hoteti ohraniti ljudje, ki odločajo o vojaški zunanji politiki ter ameriških odgovornostih v svetu. Vlada je že zmanjšala stroške za vojsko in jih bo še bolj. Danes se ZDA ni treba bati nobenega po- membnega vojaškega soočenja, zato se moramo odločiti, ali res potrebujemo letalske in pomorske sile za bojevanje dveh konvencionalnih vojn z razmeroma močnimi vojaškimi državami, kakršna je na primer Severna Koreja. Mislim, da se bomo odločiti za samo eno vojno. Bo to zadostovalo za politiko nadzorovanja sveta, ki je bila značilna za ZDA v zadnji polovici stoletja? Po odzivu na vojno v nekdanji Jugoslaviji lahko sodimo, da med ameriškimi nacionalnimi interesi ni več besede »svetovni policaj«. Navaditi se bomo izogibati kriznim žariščem, pa čeprav ni vseeno, kaj se tam dogaja. Naša vloga v svetu bo veliko manj očitna, seveda pa ne bo izginila, saj lahko v številnih primerih opravičimo vpletanje s preprostim dejstvom, da se je velik del sveta v zadnjih štirih desetletjih navadil na močno vlogo ZDA. Ko je treba narediti kaj odločilnega, morajo to narediti ZDA, ker preprosto ni nikogar drugega. Brez hitre in miroljubne rešitve v Bosni se lahko tudi položaj na Balkanu poslabša do stopnje, ko bo potrebno ukrepanje brez opravičila v nacionalnih interesih. To se bo zgodilo, če se bo vojna preselila na Kosovo in v Makedonijo, saj bi se v tem primeru lahko vpletli interesi Turčije, Grčije in Rusije. Veliko lažje bi bilo, če bi pravočasno ukrepati pred leti, ko bi zadostovati diplomatski pritiski ati grožnje z letalskim napadom. Danes pa bi posredovanje na Balkanu zahtevalo tudi kopenske sile. BARBARA KRAMŽAR / KNOXVILLE Kako je mogoče, da se ZDA in evropske države, ki imajo na voljo najmočnejšo vojaško zvezo sveta, niso odločile za pravočasno posredovanje? Politična volja za delovanje je veliko pomembnejša od same vojaške moči. Bolj kot ameriška nepripravljenost za delovanje na Balkanu je razočaral medli pristop Evrope. ZDA bi se morda še odločile za akcijo, pa čeprav se zavedajo zapletenosti območja, toda nočejo delovati same. Večina pa kljub temu meni, da imajo ZDA čudno veselje streljati okrog po svetu. Torej ne bo ukrepal nihče, če se za to ne bo odločila Bela hiša? Amerika ne bo delovala sama. Tudi zato je doslej odgovarjala na balkansko dogajanje samo z nepomembnimi grožnjami, ki niso nikogar prepričale. Američani, ki še pomnijo vietnamsko izkušnjo, vidijo tam potencialno nočno moro, zaradi katere bi bile celo težave v Somaliji nepomembne. Ozemlje nekdanje Jugoslavije je zelo težko vojaško nadzorovati. Tudi če bi nastopiti samo z letalskimi silami, bi ob prvih sestrelitvah in televizijskih slikah pretepenih vojnih ujetnikov nastopil »iraški kompleks« in ameriška javnost bi se vprašala, kaj sploh počnejo njihovi vojaki v daljni državi. Po drugi strani pa ameriški vojaški ustroj, ki temelji na prostovoljcih, omogoča lažje posredovanje v tujini kot v državah, kjer je služenje vojske obvezno. Javnost nima občutka, da je nekdo mladeniče prisilil v ubijanje iz čudnih razlogov na čudnih koncih sveta. Ko prostovoljec pod- piše pogodbo z vojsko, ve, da ga bodo politični voditelji morda poklicali v akcijo. O tem ne odloča vojska, ki je veliko bolj previdna, ampak politika. Vojaški voditelji lahko naredijo samo tisto, kar so storili v zalivskem primeru. Od politikov so zahtevati: »Povejte, kaj moramo narediti in povedati vam bomo, koliko časa potrebujemo.« Ampak zalivska vojna ne more biti barometer za vse druge morebitne regionalne spopade. V ameriški vojaški zgodovini so takšni primeri redki. Celo v drugo svetovno vojno smo vstopiti slabo opremljeni ter brez dobro organizirane industrije. V nasprotju s tem so bili Američani v vsej svoji preteklosti nenaklonjeni močni vojski v obdobjih brez vojn. Javnost je prepričana, da je ohranjanje velikanskega voja- V Pentagonu se pripravljajo velike spremembe škega aparata v mirnem času neumno - in hkrati huda grožnja notranjepolitični svobodi! Kdo bo potem ukrepal tam, kjer grozijo nevarni konflikti? Zveza Nato je pred nedavnim zavrnila sprejemanje novih članic in s tem povezano odgovornost. Najbrž ni nikogar, ki bi lahko zanesljivo odgovoril na to vprašanje. Odkar je ena supersila razpadla, druga pa se je vsaj deloma umaknila, je nevarnost uničenja sveta veliko manjša. Seveda tudi regionalni spopadi niso nedolžni. Dovolj je, da se ozremo proti Balkanu, Azerbajdžanu ati Koreji. Indijci in Pakistanci si niso nič bolj simpatični kot med preteklimi vojnami, pa tudi na Bližnjem Vzhodu bo preteklo še veliko časa, preden se bo rokovanje politikov spremenilo v trajni mir. Severnoatlantska vojaška zveza išče novo poslanstvo, ki bi nadomestilo izgubo starega. Kar se ameriških oficirjev v zvezi Nato tiče, so ti še veliko bolj zadržani od svojih politikov. V zadnjih petnajstih letih so ameriški generali graditi novo strukturo vojske, ki vključuje rezerviste ter narodno gardo in posebej poudarja logistiko. Humoristi se velikokrat norčujejo iz vojaške miselnosti, toda generali znajo biti tudi izjemno bistroumni. V ameriškem primeru so to pokazali z odločitvijo, da nobene vojne ne bodo več bojevati samo z redno vojsko. Če obstaja nevarnost, da bodo na tujih ozemljih poleg plačanih vojakov umirati tudi ameriški sinovi, možje, očetje, žene in matere - v zalivski vojni je sodelovalo veliko žensk, -bodo politiki dobro premislili, preden bodo vojsko vpletli v tuje spopade. Za to bodo potrebovati podporo javnosti. Poleg tega je vojska z rezervisti cenejša, kar rešuje še druge tradicionalne vojaške probleme, med njimi nenehen boj za denar. Toda ameriška vojska deluje v Somaliji in to kljub čedalje manjši podpori javnosti. Vojska se je že ob samem začetku akcije bala pregloboke vpletenosti v vojaško težko rešljivo situacijo. Toda po televizijskem bombardiranju s slikami sestradanih otrok niso mogli zavrniti pomoči pri miroljubni in humanitarni akciji, kakršna je bila somalska epizoda videti na začetku. Ameriška javnost je v svojem bistvu prepričana, da je v takšnih primerih treba pomagati in samo vojska je lahko zagotovila organizacijo pomoči. Vojska bo kmalu spet dobila tudi druge naloge poleg ohranjanja bojne pripravljenosti. Druga stvar, ki bo ameriško vojsko obdržala pri življenju kljub krčenju proračuna, pa je vojaška industrija. Se vedno ni konec množičnih odpuščanj in vojaška naročila še naprej upadajo. Položaj ni tako zelo dramatičen, saj so vojaki dobiti možnosti zaposlitve v civilni industriji. Danes Amerika še zdaleč ne more računati na tako presenetljivo gospodarsko rast kot v času, ko je dominirala v svetu. Toda ZDA so še vedno daleč največji vojaški izvoznik. To bo vsaj deloma rešilo položaj ameriške vojske in vojaške industrije. LJUDJE IN DOGODKI Ponedeljek, 20. septembra 1993 ___TEL AVIV / SODIŠČE ODREDILO IZGON Demjanjuk se bo vrnil domov v ZDA Preživeli v holokavstu so prepričani, da je zakrivil smrt tisočih ljudi v taboriščih TEL AVIV - Jeruzalem-s o vrhovno sodišče je JCerai odredilo takojšen izgon iz Izraela za Ivana Demjanjuka, po rodu Ukrajinca, ki je bil osumljen grozljivih zločinov v zloglasnem taborišču Treblinka med drugo svetovno vojno. Sodniki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, da )e bil res on krvoločni »Ivan Grozni«. Organizacije preživelih v holokavstu so bile odločno proti Demjanjukovem izgonu, saj obstaja sum, da je moril v kakem drugem taborišču. V celoti je torej zmagal obtožencev odvetnik Yo-sef Hariš, ki je popolnoma prepričan v nedolžnost svojega klienta. Sodnik Theodor Orr je svojo odločitev utemeljil rekoč, da ni nihče, ki je protestiral proti izgonu domnevnega vojnega zločinca, predložil sodišču nobenega dokaza, ki bi utemeljeval nadaljevanje ali začetek novega procesa. Demjanjuka so leta 1986 izgnali iz Združenih držav, kjer je imel stalno bivališče, in ga izročili Izraelu, ker je bil osumljen, da je kot pomočnik ese-sovcev zakrivil smrt tisočih ljudi. Sam se je vedno proglašal za nedolžnega; ker sodniki niso imeli dovolj dokazov o njegovi krivdi, so ga oprostili, Demjanjuk je stal v zaporu, saj so morale izraelske oblasti še odločiti, kaj z njim. Organizacije preživelih so zahtevale, naj mu sodijo za druge zločine, ki naj bi jih zagrešil v uničevalnih taboriščih Regensburg, Flossenburg in Sobibor. Po vsej verjetnosti se bo Demjanjuk vrnil v Ohio, kjer živi njegova družina. JERUZALEM / SPORNI NASTOP ZVEZDNIKA Pravoverni Židje proti Jacksonu NOVICE Na Kitajskem izvršili 14 smrtnih obsodb PEKING - V mestu Cengdu v Sičuanu na jugozahodnem delu Kitajske so pred desetimi dnevi javno izvršili 14 smrtnih obsodb. Proces proti njim je potekal kar na ulici, obtoženi pa so bili 21 umorov ter kraj in posilstev. Vsi so bili obsojeni na smrt in obsodba je bila takoj izvršena. 14 krivcev so pokončali s strelom v sence. Vse to se je dogajalo pred očmi deset tisočih ljudi. Jamesa Caana zaslišali zaradi sumljive smrti znanca Te dni bo ameriški rock zvezdnik Michael Jackson nastopil v Izraelu, kjer ga njegovi fansi z navdušenjem pričakujejo, medtem ko ga ortodoksni Židje vidijo kot dim v očeh in so zato postavili celo barikade, da bi preprečili nastop VVASHINTON / DOM KOT »JURSKI PARK« S plazilci v hiši WASHINGTON - Marsikateri živalski vrt bi zavidal zbirko živih plazilcev, ki jo je imel bivši uslužbenec Robert Parks kar na svojem domu. Policija je našla v velikem vodnjaku na njegovem vrtu 15 ogromnih aligatorjev, dolgih tudi do dveh metrov in pol, v vseh sobah, razen v kuhinji, pa je imel v steklenih posodah vseh več kot 100 vrst najbolj strupenih kač, pretežno iz Azije in Afrike. V kletkah je bilo tudi veliko miši, priljubljena hrana kač, aligatorje pa je hranil s perutnino, ki jo je kupoval sproti. Agente so policali Parksovi sosedje zaradi neznosnega smradu, ki se je Siril iz hiše. »Zbiratelj« seveda živali ne bo smel obdržati doma, saj je to prepovedano in obenem nevarno tako za lastnika kot za sosesko. Plazilce bo verjetno prevzel živalski vrt v Washingtonu. _________________ NEW YORK / PROTEST LJUBITELJEV ŽIVALI »Vojna« z dihurji NEW YORK - Newyorške zdravstvene oblasti so napovedale »vojno« posebni vrsti belega dihurja. Odredili so, da jih odslej ne bo smel več nihče imeti doma. Tiste dihurje, ki bodo po tem ukazu še ostali v mestu, bodo takoj ubili. Ljubitelji živali so na to odločitev ostro protestirali in Združenje ljubiteljev dihurjev se je celo obrnilo na sodišče, da bi preklicalo ukrep newyorške uprave, ki je po njihovih besedah krut in nesmiseln. Prepričani so, da 50 centimetrov dolga mesojeda živalica s košatim repom sploh ni nevarna. Poleg tega jo je lahko udomačiti, je prijetna in tudi zelo čista, kakor mačka, saj sploh ne maže v stanovanju. V New Yorku naj bi bilo belih dihurjev vsaj 10 tisoč. V Central Parku je bilo lansko leto tudi nagradno lepotno tekmovanje teh živalic. Prijavilo se je približno 200 lastnikov s 75 primerki, posebna komisija pa je proglasila za zmagovalce dihurje z najdaljšim repom in najlepšimi očmi. LOS ANGELES - Policija je predvčerajšnjim zaslišala znanega ameriškega igralca, 54-letnega Jamesa Caana (na sliki AP) v zvezi s smrtjo nekega njegovega znanca. Moškega so našli mrtvega na dvorišču stanovanjske hiše, v kateri stanuje tudi Caan. Preiskovalci ne izključujejo možnosti umora, izjavili pa so, da so igralca zaslišali le kot pričo in da ga ničesar ne obtožujejo. V toplesu proti krznenim oblačilom NEW YORK - V elegantni neyorški četrti Fifth Evenue se je skupina ljubiteljev živali le v spodnjih hlačah protestirala proti prodaji krzna. V taki opravi so šest žensk in en moški vstopili v nekaj veleblagovnic in na glas vzklikali, da je »v modi strast, ne pa kožuhi«. Težko je reči, če so mimoidoči, ki so jih presenečeni gledali, poslušali tudi njihove besede. Voda iz izvira v Licati nima dražilnih učinkov Zdravstveni funkcionar Giovanni Peritore je izključil, da bi voda, ki se zbira v starem koritu blizu bolnice San Giacomo v Licati, imela dražilne učinke. Večina jo uporablja le za pranje avtomobilov in napajanje živine. Da pa ne bi kdo verjel ljudskim govoricam o dražilnih učinkih te vode, bodo blizu korita namestili tablo z opozorilom, da je voda umazana. Rushdie še vedno tvega izvršitev »fatwe« Nikozija - smrtna obsodba proti pisatelju Salmanu Ru-shdieu, avtorju »Satanskih stihov«, s katerimi si je nakopal srd islamskih in-tegralistov, je še vedno veljavna. To so v Iranu potrdili tudi vladnemu predstavniku iz Velike Britanije Michaelu Burtonu. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi je sicer dejal, da se je mogoče pogovarjati o stikih med obema državama, »fatwe« (obsodbe na smrt) pa ni mogoče preklicati, »ker so jo odobrile tudi druge islamske države«. JERUZALEM / ENO OD PLEMEN ODKRIL V JUGOVZHODNI AZIJI Rabin, ki išče sledove za desetimi izginulimi izraelskimi plemeni Prihod 36 članov tega plemena v Izrael spravil oblasti v dokajšnje težave TEL AVIV - Izraelsko naselje Gan-Or, v Gazi, ima že nekaj tednov 36 novih in eksotičnih prebivalcev; to so pripadniki indo-burmskega plemena Shinlung. Prepričani so, da so potomci enega od desetih izraelskih plemen, ki so izginila pred približno 3.000 leti. Shinlungi so cela stoletja živeli v prepričanju, da niso doma z ozemlja med Kitajsko in Tibetom, na katerem so naseljeni. Pred štiridesetimi leti, kot posledica privida nekega kmeta, so se Shinlungi prepričali, da so potomci enega od izraelskih plemen in so si močno zaželeli vrniti se v Izrael. V okolici Mani-purja in Mizorama, kjer danes živi en milijon .Shinlungov, so začeli postavljati sinagoge. Na tisoče ljudi je pričelo slediti hebrejskim naukom in navadam, po navodilih bombayske židovske skupnosti. Shinlunge je odkril 61-letni rabin Eliahu Avichail, ki vodi organizacijo prostovoljcev »Amishav« (v hebrejščini »moje ljudstvo se vrača«). Poskrbel je, da je v Izrael mogla priti prva skupina teh ljudi. Avichail se že leta posveča iskanju potomcev desetih izginulih plemen, tudi v najbolj oddaljenih predelih Azije in Afrike. Prepričan je, da je nekatera od teh plemen že našel. Deset izraelskih rodov se je porazgubilo po vpadu Asircev in Babiloncev leta 722 pr.n.št. in se, po mnenju zgodovinarjev, preselilo v današnje Kurdistan, Afganistan, Iran in južno Sirijo. Kmalu zatem je za njimi izginila vsaka sled. Hebrejci so si to tolmačili kot božjo kazen. Če bi danes odkrili potomce porazgubljenih plemen, bi v tem ortodoksni krogi videli neke vrste spravo med Bogom in njegovim ljudstvom. S tega vidika je torej rabinovo prizadevanje popolno- ma jasno. Rezultati pa so baje celo presegli pričakovanja in nekatere sedaj skrbijo posledice. Rabin Menachem VValdman je tedniku »Tel A vi v« izjavil, da je potomcev desetih plemen v svetu danes gotovo na stotine milijonov; če se ne bi v teku stoletij spreobrnili, bi jih bilo sedaj več kot Kitajcev. Po VValdmanovem mnenju je danes mogoče trditi, da so res Hebrejci samo etiopski »Bet Israel« in Shinlungi- Tednik »Jerusalem report« pa našteva tudi plemena Patani v Afganistanu, Ibo v Nigeriji, Lembo v Južni Afriki in Ghihon v Etiopiji. Antropolog Mussa Tanghieh, predstavnik »sinov Ghihona«, štirimilijonskega ljudstva, ki živi v okolici Juzama, je pred nedavnim pisal premiera Yitzaku Rabinu, da ni nobenega dvoma o tem, da je to ljudstvo hebrejskega porekla. Trenutno si ti ljudje ne želijo v Izrael, temveč hočejo, da bi jih etiopske oblasti priznale kot avtonomno etnično skupnost. V ta namen potrebujejo potrdilo izraelskih verskih oblasti, vendar je njihova prošnja v Izraelu povzročila preplah. Prvi rabin Eliahu Bakshi-Do-ron, sefardit, je določil, da ni obvezno iskati sinove Izraela, ki so razpršeni po svetu. Minister za imigracijo Yair Zaban (»Me-retz«, sionistična levica) je izjavil, da je mogoče napočil trenutek za ponovno obravnavo zakona o povratku, ki jamči izraelsko državljanstvo vsem, ki dokažejo, da so Židje. Neki bralec je tedniku »Haa-retz« pisal: »Bodimo stvarni: iskanje razpršenih plemen so samo romantične sanje. Zapreti moramo vrata naše države, preden jo mešanica eksotičnih ljdu-stev spremeni do take mere, da je ne bo več mogoče prepoznati.« VERA / KRI SV. GENNARA SE JE UTEKOČINILA Čudež v Neaplju Včeraj °b 9.20 je sv. Gennaro, neapeljski zavetnik spet naredil čudež: v starodavni emčki se je njegova kri ob molitvah vernikov, spet utewkočinila (Telefoto AP) LONDON / IZ FARMACEVTSKIH REGISTROV Mamila v viktorijanski Angliji Tudi kraljica Viktorija in Churchill sta rada segla po kokainu LONDON - Visoki angleški krogi v viktorijanski dobi so bili, po zadnjih ugotovitvah, zasvojeni z mamili Podatki prihajajo iz starih registrov lekarnarja A.R. Clarka, ki je bil med leti 1897 in 1914 glavni dobavitelj raznovrstnih drog za člane kraljevske hiše, ko so letovati v poletni rezidenci v Balmoralu na Škotskem. Iz teh registrov izvemo marsikaj zanimivega, na primer, da sta imela stroga kraljica Viktorija in mladi VVinston Churchill skupno razvado: obema je ugajal kokain. Kraljica je mamilo jemala v obliki bombonov z okusom po meti, Churchill pa ga je pil kot sirup. Princesa Luiza, hčerka Edvarda VII. in kraljice Aleksandre pa se je rada mazala z mazilom iz kokaina. Člani angleške kraljevske družine so uporabljati tudi heroin, * adrenalin ter bromid in kloroform. V tistem času uporaba in prodaja ma- mil ni bila prepovedana. Nasprotno, imeti so jih za zdravilo in jih je bilo mogoče brez težav kupiti. Opij so imeti v vsaki trgovini in je stal manj kot alkohol. Kokain so dnevno uporabljali za zdravljenje pacientov okulisti in zobozdravniki, heroin pa so dajali pacientom v bolnišnicah, da bi jih rešiti zasvojenosti z morfijem. Vse to je trajalo do 20. let, ko so z zakonom prepovedali prosto prodajo mamil. Resnica je prišla na dan šele sedaj, ko so znamenito lekarno v Braemarju blizu balmoralskega gradu zaprti. V vseh teh letih je lekarna že menjala veliko lastnikov, nihče pa ni pogledal registrov. To je po smrti moža storila zadnja lastnica, ki je ugotovila, da so na angleškem dvoru uporabljali na začetku tega stoletja več mamil kot pa v VVoodstocku v 70. letih. V SVETI DEŽELI JE $E VEDNO SOPARNO V Jeruzalemu pritisnila žeja V Palestini je še vroče: kamela v Jeruzalemu si je oprivoščila požirek mineralne vode iz plastenke in sedaj bo spet lahko ponesla turiste na ogled mesta (Telefoto AP) k ZDRUŽENA LISTA / PIKNIK SLOVENSKE PLAČE / GIBANJA k Čas kot edina neznanka Kako nadzirati SOVO in VOMO Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Ce je predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in drugih obveščevalnih služb France Bučar na eni izmed junijskih sej svoje komisije poskrbel za svojevrstno presenečenje, ko je člana komisije Boruta Pahorja ošvrknil, češ zakaj zahteva, naj jim nekdo razloži delovanje vamostno-obveščevalne službe obrambnega ministrstva, saj vendarle gre za vsem znano prvošolsko obveščevalno abecedo, pa je v drugo Bučar poskrbel za presenečenje pred nekaj dnevi, ko je sam šefom obveščevalnih služb javno zastavil vprašanje, kako naj jih parlament sploh nadzira!? Temu je sledila času in prostoru več kot primerna domislica člana iste komisije Lea Šešerka, da je to enako, kot bi kurjega tatu spraševali, (zlasti Bučar in Bavčar) in da zato niti režija siceršnjega dela le-te ni potekala brez vsakršnega vpliva. Kako torej vzpostaviti učinkovit parlamentarni nadzor? Ce večina poslancev iz razumljivih razlogov danes še ne ve odgovora na to vprašanje, ga France Bučar in Igor Bavčar gotovo poznata, saj jima ustroj današnje Sove nikakor ni tuj. Toda slednji daje le redke in ne bogve kako oprijemljive pobude, prvi pa zadeve do onemoglosti zapleta. O razlogih za to lahko le ugibamo: oba sta v zdajšnji funkciji pač le politika, ki na nadzorno funkcijo parlamenta že po definiciji morata prisegati, a kot bivši šef slovenskega parlamenta in bivši šef slovenske policije prav gotovo vesta več o nekaterih podrobnostih iz življenja in dela sloven- Kdo bo nadziral VOMO in SOVO ? Rešljiva uganka... (Foto: Srdan 2ivulovid/TRIO) kako naj pred njim varujejo kure. A ne glede na to, je že vprašanje Pahorja in na to samega Bučarja pravzaprav razkrilo preprosto dejstvo, da so parlamentarci, ne glede na svoje (obveščevalne in nadzorne) izkušnje, predvsem zbegani; da ne vedo, kako naj se zaupanega jim dela sploh lotijo, še manj, kako naj tajne službe nadzirajo, za povrh pa naj bi bil ta nadzor še učinkovit. To pa pomeni, da je treba pojem parlamentarnega nadzora, kajpada gledano v kontekstu domačega parlamentarnega okolja, predvsem jemati z veliko mero tolerance. Ce hočemo to priznati ali ne, je namreč povsem jasno, da bodo morali naši parlamentarci za doseganje vsaj minimalne stopnje učinkovitosti, ki bo upravičila obstoj tega nadzora, v svoje delo vložiti precej več lastne energije in iznajdljivosti, se najprej dejansko tudi sami dodobra seznaniti z načinom dela teh služb, se oborožiti z vsemi razpoložljivimi paragrafi in nenazadnje vzpostaviti celo lastne vire informiranja, ki jim bodo omogočili, da v vsakem poročilu, ki jim ga nadzorovane službe »servirajo«, najdejo hibo, če le-ta kajpada obstaja. Le tako se bodo v prihodnje izognili podobnim (mučnim) situacijam, kot smo ji bili priče na prvi jesenski seji njihove komisije, ko jih je direktor Sove - dasiravno je na tej funkciji komaj slabih »pet minut« - zelo hitro (in zanj učinkovito) spravil v zadrego. Vsem »vročim« vprašanjem o njegovem delu v Sovi se je namreč elegantno izognil z odgovorom, da to parlamentarcev, nekoliko karikirano povedano, pač nič ne briga. Zakon o vladi da je jasen, saj je direktor Sove odgovoren le šefu vlade oziroma vladni trojki, ki da je edina pristojna za nadzor nad njegovim delom. V neljub položaj pa jih je spravil tudi, ko je znova (učinkovito) obrzdal njihovo radovednost v zvezi z vpletenostjo nekdanjega Visa v mariborsko orožarsko afero. Menda parlamentarci tudi za to niso pristojni, saj naj bi se ubadali le z zakonitostjo in nikakor ne tudi z učinkovitostjo dela te službe. In so se člani nadzorne komisije tako znašli v pat položaju, ki mu nikakor niso bili (nekateri izmed njih pa morebiti niti niso želeli biti) kos. Zadeva pravzaprav niti ne bi bila tako čudna, če bi se vse skupaj dogajalo na začetku letošnjega leta, ko je bila parlamentarna komisija imenovana. Preseneča pa, da se parlamentarci z vprašanjem, kako delati, srečujejo po skoraj polletnem intenzivnem delu, čeprav to nekateri opravičujejo s tem, da so se prvič sestali šele aprila, s tem padli v časovni primež, predvsem pa da so bili že takoj soočeni z nekaterimi, kot pravijo, šokantnimi dejstvi in z goro zaupnih dokumentov, ki jim jih je predal bivši šef Visa Miha Brejc. Za večino so bila ta dejstva nova, za druge pa niti ne, saj je, kot opozarjajo, jasno, da so jih nekateri člani njihove komisije poznali skih tajnih služb, o katerih danes le modro molčita. Zakaj tako ravnata, pa je le novo vprašanje, ki bo ostalo brez odgovora vsaj toliko časa, dokler Sova ne bo do konca razpadla, na čemer se zdaj, kot vse kaže, zelo intenzivno dela. Obratnosorazmemo z razpadom Sove pa se krepi Varnostni organ Ministrstva za obrambo (Vomo), ki ga parlament prav tako mora nadzorovati. A zanj še manj ve kako. Zato se mu bo prej ali slej zgodilo, da bo na »radovedna« vprašanja dobil jasen (obrambni) odgovor, da za to in to pač ni pristojen, oziroma da so pristojni drugi. Kdo? Recimo Republiški inšpektorat za obrambo. In kaj leta počne? Nadzira delo Voma in vojaške policije. Kako to počne? Po pravilniku o inšpekciji za področje obrambe in zaščite. Podrobnosti? Teh v pravilniku ni. In kje domuje Republiški inšpektorat za obrambo? Na obrambnem ministrstvu. Kdo imenuje inšpektorje? Vlada na predlog obrambnega ministra. Komu je podrejen inšpektor? Obrambnemu ministru. Ali lahko samostojno poroča komur koli drugemu? Ne brez dovoljenja obrambnega ministra. Zakaj? Zato, ker je obrambni minister odgovoren tudi za njegovo delo. In kdo je obrambni minister? Zadnje vprašanje niti ne terja odgovora, vsako nadaljnje pa nas lahko zapelje na spolzka tla nedokazljivih špekulaciji), ki pa za parlamentarni nadzor niso tako postranskega pomena. Ce ne drugega, je mogoče v omenjenem krogu vprašanj in odgovorov poiskati tudi shemo vseb možnih izgovorov, ki se jih bo parlament oprijel, ko bo nekega dne z vso silo trčil ob zid in takrat nebogljeno ugotovil le lastni nadzorni larpurlartisti-čni obstoj. Takšne prihodnosti slovenskemu parlamentarnemu nadzoru nad delom varnostnih in obveščevalnih služb nikakor ni težko napovedati, saj je jasno, da so parlamentarci že zdaj neučinkoviti in nemočni, ker jim je že razpadajoča Sova navadna uganka, da o Vomu niti ne govorimo. In vendar vsa zadeva niti ni tako brezupna. Razviti zahod namreč pozna zdravilo tudi za to bolezen. Imenuje se vamostno-obveščevalna konkurenca, ki pravzaprav omogoča najučinkovitejši nadzor nad delom tovrstnih služb, saj se le-te v svojem delovanju na določenih točkah nujno prekrivajo, si s tem konkurirajo, držijo v napetosti in nadzirajo. V tem mozaiku pa ima svoje mesto tudi parlament. Skratka, glede na to, da imamo parlament, Sovo in Vomo, imamo po neki logiki tudi vse pogoje, da do učinkovitega nadzora vendarle pridemo. Edina neznanka v tej enačbi je čas, saj je Sova, kot rečeno, na najboljši poti, da popolnoma razpade, Vomo pa se - če se že ni - personificira z osebo, ki ji je edino dejansko podrejena. In to je tekma, v kateri parlament preprosto ne sme biti med poraženci. »Janša zastruplja« Levica odgovarja desnici OPATJE SELO - Ta kra-ška vas je bila v preteklosti znana po velikih delavskih shodih. Tu se je ob praznovanjih prvega maja zbirala nekajtisočgla-va množica, ki je poslušala govore, recitacije in pesmi ter gledala fizkultume nastope vojaštva (JLA) in mladine. Ta kraj so si za svoj ”žur” včeraj popoldne izbrali tudi člani Združene liste. Res da se ni zbralo nekaj tisoč ljudi kot nekoč, bilo pa jih je vsaj dva tisoč, ki so prišli tja bodisi zato, da bi od blizu in v živo videli strankarske prvake, bodisi zato, da bi se naužili svežega zraku, srečali svoje prijatelje in znance, ah pa še zaradi česa drugega. Seveda so se ”žura” udeležili res vsi, ki v združeni levi stranki kaj pomenijo: od predsednika stranke Kocjančiča do Potrča, Ribičiča, Pelhana, Pahorja, Lokarjeve in drugih, do občinskih pripadnikov stranke in njenih simpatizerjev. Med njimi smo opazili tudi novogoriškega župana Tomaža Marušiča. Seveda so vsi udeleženci nestrpno čakali, kdaj bodo nastopili strankini prvaki. Pozno popoldne jih je na oder zvabil novinarski kolega Tomaž Dimic z Radia Koper Capodistria, lepo po vrsti kajpak, po rangu in odgovornostih. Najprej se je Janeza Kocjančiča lotil z vprašanjem, zakaj ni šel v soboto zvečer v Križanke na zbor slovenske desnice: Kocjančič je odgovoril, da so Križanke prostor, kjer naj se dogajajo kulturni dogodki, shod desnice pa to zagotovo ni. Pa tudi povabili jih niso, ne Liste ne Kocjančiča. Sicer pa v Križankah tudi Janše ni bilo, čeprav so ga vsi željno pričakovali. O Janši je Kocjančič še rekel: "Pustimo mu strokovne dosežke, na političnem področju pa Janša vztrajno zastruplja ljudi in kali politično vzdušje.” Mirana Potrča je moderator med drugim vprašal, kaj misli o vse bolj številnih parlametamih preiskovalnih komisijah. ”Bile bi koristne, če bi res delale tisto, za kar so jih poslanci v parlamentu postavili. Kaj pa se v resnici z njimi dogaja, lahko vidi vsak Slovenec. Preiskovalne komisije niso nič drugega kot priložnost, da se posamezniki v njih politično promovirajo.” Pelhan je govoril o denarju, oziroma o tem, kako smo ga imeli včeraj in kako ga bomo verjetno imeli tudi jutri, le danes, ko ga krvavo potrebujemo, smo brez njega. In še tistega, ki ga nakreše-mo skupaj, porabimo za tanke in topove. Pahor pa je svoj nastop v Opatjem selu izkoristil za povabilo na svoje "poslanske večere”, ki jih s Hitovo (dosedanjo) pomočjo prireja v Novi Gorici.(V.C.) Izplačila so večja LJUBLJANA - Član sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Brane Mišič je izjavil, da se zmanjšujejo razlike med bruto in neto plačami v gospodarstvu in negospodarstvu. Do tega je prišlo zaradi izplačila poračunov na podlagi razsodbe Ustavnega sodišča Slovenije, razsodba pa se je nanašala na izvajanje splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Iz poročila o gibanju bruto in neto julijskih plač Državnega zavoda za statistiko je namreč razvidno, da so razlike med julijskimi bruto plačami v gospodarstvu in negospodarstvu znašale 20.579 tolarjev, med neto plačami pa 10.904 tolarjev. Omenjene razlike so v času od januarja do julija letos pri bruto plačah znašale 25.385 tolarjev, pri neto plačah pa 14.420 tolarjev, medtem ko so razlike od maja do junija pri bruto plačah znašale 21.251 tolarjev, pri neto plačah pa 11.997 tolarjev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se razlike zmanjšujejo.V primerjavi letošnjih julijskih plač z lanskimi v istem mesecu, je nadaljeval Mišič, je razvidno, da so v Sloveniji plače višje za 37,1 odstotka, v gospodarstvu za 36, 6 odstotka, v negospodarstvu pa za 37, 4 odstotka. Julija lani so plače v negospodarstvu, poudarja Mišič, izkazovale nižjo stopnjo rasti kot v gospodarstvu, kar je bil rezultat poračuna plač v nego- spodarstvu maja lani. Omenjeni poračun je bil dokaj velik. Povprečni stroški dela so namreč na zaposlenega v negospodarstvu za dva odstotka višji kot v gospodarstvu, kar je predvsem rezultat boljše kvalifikacijske strukture zaposlenih v negospodarstvu. Glavna postavka stroškov dela v negospodarstvu pa so bruto plače. Do rasti plač julija je prišlo, ocenjuje Mišič, zaradi raznih poračunov plač, ki so izplačani kot rezultat psiholoških učinkov. Gre namreč za dejstvo, da so se pri nas plače vedno povečale po odmrznitvi. V preteklosti je to povečanje znašalo najmanj pet odstotkov, tokrat pa vendarle samo 3,7 odstotka, kar je seveda vzpodbudno. Glavni vzrok omenjenega povečanja julijskih plač so izplačani osebni dohodki v sezonskih in monopolističnih dejavnostih, ki so se po odmrznitvi povečali celo za petino več kot junija, posebej v zavarovalništvu. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo ni vplivala na julijsko povečanje plač. Nasprotno, meni Mišič. Po podatkih ZSSS julija niso zabeležili niti ene stavke zaradi prenizkih plač niti drugih oblik pritiska sindikatov. Julijska rast plač je lahko pozitivna provokacija za slovensko vlado, saj dokaj zgovorno zahteva strokovno analizo in primerjave z vladino ekonomsko politiko. (STA) Turističnega znaka še ni, dobili pa bomo Pnsrčmco Katarina Novak Po začetnem ogrevanju prejšnji teden bodo parlamentarna delovna telesa ta teden nadaljevala svoje delo s polno paro. Odbor državnega zbora za obrambo bo začel razpravljati o predlogu pomembnega dokumenta, ki se imenuje Resolucija o zasnovah državne nacionalne varnosti in o predlogu zakona o obrambi. Razprava o slednjem bi se morala pravzaprav začeti že prej, a je prišla na vrsto šele zdaj, saj je imela nanj številne pripombe Združena lista socialnih demokratov. Menijo namreč, da predstavlja predlog tega zakona poskus prikrite revizije ustave in bi, če bi bil sprejet, pomenil »flagrantno kršenje ustavnega reda«. Gospodarstveniki bodo dočakali izid prve številke biltena Business v angleško-slovenski izdaji, ki jo bodo predstavili v ljubljanskem World Trade Centru. Bilten bo nov vir znanja o mednarodnem poslovnem komuniciranju. V okviru Turistične zveze Slovenije, Gospodarske zbornice in Obrtne zbornice pa bodo podelili nagrade za izdelavo turističnega spominka, za katerega so februarja lani razpisali javni natečaj. Žirija se je odločila, da prve nagrade ne bodo podelili, ker po njeni presoji noben izdelek ni bil predstavljen dovolj celovito, medtem ko bodo drugo nagrado v višini tri tisoč nemških mark podeliti za planinsko žepno stekleničko, ki so jo ljubkovalno krstiti za - Prisrčnim. Priznanja bo konec tedna na Bledu podelilo tudi Združenje Manager, in sicer najboljšim v svojih vrstah v letošnjem letu in tistim podjetjem, ki so ženskam najbolj prijazna. Prihodnji dnevi bodo prav tako razveseljivi za zdravstvo, ki se sicer otepa z vsemi mogočimi tegobami. Na onkološkem inštitutu bo namreč začel delovati aparat za računalniško analizo celice. Na pridobitev so zelo ponosni, saj se zdaj na tem področju uvrščajo med vodilne tudi v evropskem in svetovnem merilu. Poleg tega nas bodo obiskati predstavniki Unicefa in Svetovne zdravstvene organizacije, ki se bodo udeležili okrogle mize o pravicah otroka v bolnišnici. Sredi tedna nas bo »doletela« uradna jesen, na predvečer njenega prihoda pa bomo lahko doživeli še »sodni dan«. Tako je svoj nastop napovedala »demonski glas devetdesetih«, mednarodna vokalistka in menda »najboljši ekvivalent Marie Callas, kar jih je«, Diamanda Galas iz Amerike, ki je svoj recital naslovila Dracula. AFERA ELAN / VSI SODNI PROCESI V sodni dvorani je preiskava v polnem teku, v parlamentu pa... Pravico bodo delili trije sodniki - Koder obtožen kor 13 kaznivih dejanj KRANJ - Ce so se afere Elan v parlamentarni preiskovalni komisiji šele dotaknili, velja po drugi strani spomniti na to, da je njeno reševanje v sodnih dvoranah v polnem teku. Glede na krajevno pristojnost vse obravnave potekajo, oziroma bodo potekale na radovljiški in kranjski enoti Temeljnega sodišča Kranj. Na prvi stopnji bodo v Elanovih primerih pravico delili trije sodniki - Anton Šubic, Mitja Kozamernik in Marjan Pogačnik, javno tožilstvo pa razen v enem primeru vedno zastopa radovljiški namestnik temeljnega javnega tožilca Anton Ribnikar. Med imeni, ki se na sojenjih ponavljajo, je tudi ljubljanski odvetnik Andrej Škrk, zagovornik nekdanjega Elanovega finančnika Pavla Kodra, kar je razumljivo, saj je Koder obtožen kar 13 kaznivih dejanj. En Elanov primer je na prvostopenjskem sodišču že zaključen in kot smo neuradno izvedeli, je pisna sodba izšla pred dnevi, nanjo pa se bosta pritožila tako zagovornik kot tožilec. Prvi obsojenec v aferi Elan, Pavel Koder, ki je z »radovljiško sodbo« dobil štiri leta zapora, te dni izmenično obiskuje dve različni glavni obravnavi, o katerih sicer tekoče poroča- VlNE BEŠTER mo. V eni ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja neupravičene uporabe in ponareditve ali uničenja poslovnih listin (primer kreditov Aljančiču in Sirolu ter izginule dokumentacije), v drugi pa napeljevanja h kaznivemu dejanju nevestnega gospodarjenja (primer bi-anco menic). Slednji primer bo, vsaj tako gre soditi po dosedanjem poteku sojenja, končan prve dni oktobra, verjetno pa gre hitrejši razplet pričakovati tudi v zadevi »kre-diti-dokumentacija«, saj je iz Avstrije pred dnevi naposled le prispela do- Afere Elan se je parlamentarna preiskovalna komisija komaj dotaknila (Foto:TRIO) kumentacija obeh Elanovih celovških črnih računov. Slednja je še posebej zanimiva, kajti o njej je bilo doslej izrečeno veliko besed. Kaj se res skriva v razvpitih mapah Elan-Ryon in Elan-Begu-nje, v kolikor ni kdo že prej poskrbel za njihovo »primerno« vsebino, pa bo verjetno jasno že 22. septembra, ko se bo sojenje nadaljevalo. Ker je obtožnica že pravnomočna, gre kmalu pričakovati tudi razpis glavne obravnave, kjer se bo Koder zagovarjal zaradi obtožbe storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Svoj položaj naj bi zlorabil s tem, da je dal košarkarskemu klubu Olimpija okrog 50.000(?) nemških mark Elanovega denarja za nakup dveh igralcev, Petranoviča in Petroviča. Pravnomočna pa še ni obtožnica, sicer vložena konec julija letos, po kateri naj bi Koder storil troje kaznivih dejanj - zlorabil položaj, ponaredil listine in neupravičeno sprejel darilo. Koder naj bi po tej obtožnici prek Elana preskrbel dva osebna avtomobila po polovico nižji ceni, finančnemu direktorju Splitske banke Franju Mitroviču z Elanovim denarjem preskrbel ladijski motor, sprejel dve Berberjevi sliki ter odredil izstavitev dvojnih faktur za določeno blago za tujino. Kmalu gre pričakovati tudi začetek sojenja nekdanjemu Elanovcu Antonu Jegliču, ki ga obtožnica bremeni zlorabe položaja, govora pa bo o denarju. Verjetno ključna Elanova zadeva, povzro- čitev stečaja, kjer bosta pred sodnika stopila tako Koder kot nekdanji Elanov direktor Uroš Aljančič, ki je ob tem praktično samo še enkrat v sodnem razkrivanju afere Elan udeležen kot obtoženec (primer krediti-do-kumentacija), praviloma na vsakem procesu pa je vključen kot priča. Ob že omenjenem Jegliču se v vlogi obtoženke pojavlja le še Zdenka Piskernik (primer bianco menic). V sodne mline je torej vpetih 7 procesov v zvezi z nekdanjim begunjskim gospodarskim čudežem, ena zgodba pa je še v fazi preiskave. Ker gre za Elanove stanovanjske kredite skupini 176 ljudi, se bo pred preiskovalnim sodnikom moralo zvrstiti prek 100 ljudi. Nekdanjemu Elanovemu finančniku Pavlu Kodru očita storitev kaznivega dejanja neupravičene uporabe, osmerici - Urošu Aljančiču, Julijani Ferk, Ireni Peternelj, Antonu Jegliču, Stojanu Lukancu, Silvu Poljanšku, Blažu Jakopiču in Ivanki Bleje pa napeljevanje k storitvi omenjenega kaznivega dejanja. Ce se torej ne bo kaj bistvenega zapletlo, kar pa glede na dosedanje izkušnje ne bi bilo nič novega, gre pričakovati, da bo prvostopenjsko sodišče afero Elan zaključilo v prihodnjem letu. Ker pa gre praktično povsod pričakovati pritožbe, se bo tudi slovensko sodstvo, ob politikih, novinarjih in ostalih, še nekaj časa ukvarjalo s tisočerimi vprašanji Elanovega padca. Varstvo okolja v rokah stroke LJUBLJANA - Po novi zakonodaji bo stanje na področju varstva okolja spremljal Svet za varstvo okolja. Imel bo enajst članov, ki jih bo imenoval državni zbor med strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij. Člani sveta, ki bodo pri svojem delu neodvisni, ne bodo mogli biti predstavniki upravnih in drugih državnih organov. Svet bo dajal pobude in obveščal javnost o strategiji nacionalne politike varstva okolja, usklajevanju razvojnih interesov države, zakonskem urejanju varstva okolja, delovanju države in lokalniti skupnosti na področju varstva okolja ter sprejemal pobude javnosti. Svet jih bo lahko posredoval varuhu pravic državljanov, v parlamentu pa se je pojavil predlog, da bi bil predsednik sveta tudi eden izmed pomočnikov ombudsmana za področje varstva okolja. Svetu naj bi kot strokovna podlaga za odločitve služili izsledki in podatki bodočega Ekološkega inštituta. Svoje kandidate so državnemu zboru doslej predlagale nevladne ekološke skupine, strokovne organizacije in stranke O predlogih bo razpravljala Komisija za volitve in imenovanja. (B. M.) gledališča _ SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM tel. 061/224-279 VO0’ 22'’ ™ v Cetrtek, 23. septembra, bo ob predstava OB LETU OSOREJ (SD, 700 KULTURNI DOM SPANSKI BORCI tel.: 061/104-183 V petek, 24. septembra, bo ob 20. uri komedija Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE. MARIBOR V ponedeljek, 27., in v torek, 28. septembra, bo 550 SIT) Predstava !™CIJA IN LUŠTREK (SD, drama sng, tel. oe 1/221-511 sredo, 29. septembra, bo ob 20. uri premier predstave Ivan Cankar: ZA NARODOV BLA UUR za izven in konto. Cankarjeva satirična komedija Za narodov ble e.eno tistih, del, ki nikoli ne izgubijo svoj hi ^ 28 P°IitiCno prevlado, za mo MALA DRAMA V soboto, 2. oktobra, bo ob 20. uri predstava W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. (Za izven m onto. Rezervacij po telefonu ne sprejemajo.) mestno gledališče, tel. 061/ 210-852 DRAMA, tel. 062/221-206 Dante: LA DIVINA COMMEDIA, Purgatorio bo 22., 23. in 24. septembra ob 19.30, Paradiso pa 27., 28. in 29. septembra ob 19.30 za abonente in izven. OPERA IN BALET, tel. 062/ 221-206 V torek, 21. septembra, bo ob 17. uri predstava G. Verdi: RIGOLETTO za abonente in izven. V Četrtek, 23., in v petek, 24. septembra, bo ob O- un na sporedu predstava KLINIKA TIVOLI za izven in konto. Rezervacij po telefonu ne sprejemajo. V Četrtek, 30. septembra, bo ob 19.30 premiera Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za izven. Vstopnice so v prodaji od 20. septembra V Četrtek, 30. septembra, bo ob 19.30 predstava G. Verdi: LA TRAVIATA za abonente in izven. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 20. septembra, bo ob 20. uri v Solkanu predstava GLORIJA. Bmanua-julijska krajina 1RST VERDI - DVORANA TRIPCOVICH Jesenska simfonična sezona Horowitz Europa Svich in Dvorak. Koncert bo tudi v ViLu, v soboto ’ bra, v športni palači Carnera. GLEDALIŠČE ROSSETTI Vpisovanje novih abonmajev in pot s arin je že v teku (gledališka sezona Pričela 20. nktnh„,i 19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00- 12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). Potrditev starih abonmajev se zaključi 22. septembra. Gledališko sezono bodo otvorili 20. oktobra s predstavo »L’idiota«, ki jo je po romanu F.M. Dostojevskega priredil Puri o Bordon. Režija Glauco Mauri. GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA Gledališka sezona se bo pričela 16. oktobra s predstavo Carpinterija in Faragune »Fronto, mamma?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. TRGOVSKI CENTER »IL GIULIA« Do 26. novembra se bo vršila vrsta glasbenih in gledaliških prireditev. V petek, 24. t. m. od 17. do 19. ure bodo nastopili Enzo Carro z vrsto neapeljskih popevk ter Paolo Comentale & Roberto Ottaviani, ki bosta z lutkami in ob spremljavi saksofona predstavili najslavnejše Shakespearove drame. Vstop prost. [koroška arriach Pilsachhof v Arriachu - seminar »Reiki II«, prireditelj Reiki-Meister Herbert. Bazne prireditve ' SLOVENIJA LJUBLJANA V torek, 21. septembra, bo ob 12. uri v prostorih Mreže za Metelkovo predstavitev knjige NSK - AMBASADA MOSKVA v založbi Obalnih galerij. narodna galerija y I°rek, 21. septembra, bo dopoldne od 9. do 12. ure: slavnostni nagovor STANE GABROVEC; KAJETAN GANTAR: Jože Kastelic in antična literatura; RAJKO BRATOŽ: Božji utoz in njegov življenjepis. K razumevanju poznoanticnih svetniških življenjepisov s posebnim ozirom na Evgipijevo življenje sv. Severina.; MARJETA SASEL-KOS: Savus in Adsaluta; LJUDOMILA PLESNIČAR: Emona ■ vojaški tabor?; BOJAN DJURIC: Noriško-pa-nonsko kiparstvo: proizvodnja in trgovina, popoldne: od 15. do 19. ure MARKO FRELIH: Stare sredozemske kulture in umetnost situl; SAMO STEFANC: Ceres: Obujanje an-p\tt V renesanCnem Trogiru; TOMISLAV VI-NJEVIC: Uničena votivna slika Jurija Sla-onja; STANKO KOKOLE: O Meduzi in Per-zeju Benvenuta Cellinija; ANDREJ SMREKAR: Jakopičeva podoba - podoba modernega umetnika. KUD FRANCE PREŠEREN V Četrtek, 23. septembra, bo ob 20. uri slovesna promocija ob stoti izdaji Založbe Amali-etti. GALERIJA VVTC V okviru modnega sejma bo Imelda 8000 pripravila modno revijo Najboljše slovenske modne kreacije. (V torek, 21., in sredo, 22. septembra, ob 21. uri. Rezervacije vstopnic po tel. 061/262-888 in 261-860.) LITIJA MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM V torek, 21. septembra, bo ob 19. uri v Čitalnici knjižnice literarni veCer s prozaistom, pesnikom in priznanim slikarjem KRIŠTOFOM ZUPETOM. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL V torek, 21. septembra, bo ob 20. uri ameriški film NESPODOBNO POVABILO, režija: Adrian Lyne, igrajo; Robert Redford, Demi Moore... LfURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL Danes, 20. t. m., ob 12. uri bo na goriškem gradu tiskovna konferenca, na kateri bodo predsta-vi 1 nekatere novosti za prihodnji festival in obračun letošnje prireditve. ZA NAJMLAJŠE [ SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 X 23. septembra, ob 18. uri bo z igrico *^vM PA KAM, KOZLIČEK nastopila lutkovna s upina ZOOM iz Ljubljane. To je zgodba o osličku, ki ga odrasli, podobno kot otroke, veli-okrat ne razumejo. Nihče nima časa zanj, celo ItTJ>ri!ateli ®rane J® že pozabil, kako je biti 0 ok. Kozliček pobegne in ko ga prijatelj najde, se noče več vrniti domov... Vstopnine ni. Pred-rosV,a Prdmerna 23 otroke od tretjega leta sta- tel. 062/26-748 V nedeljo, 26. septembra, ob 11. uri Jana Sinkova: MALA ČAROVNICA. Izven. Mala Čarovnica Mikukla je stara komaj dvesto štiriinsedem-deset let in pol in zato še vedno ne sme s starejšimi Čarovnicami na Klek. Zna pa nekaj Cisto posebnega: Čarati same dobre reci. Predstava je primerna za otroke od Četrtega leta starosti. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL MARIBOP LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR V petek, 24. septembra, bo ob 16. uri najbolj gledani otroški film, ki navdušuje tudi odrasle BEETHOVEN. V sredo, 22. septembra, bo ob 21. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani solo recital vrhunske pevke DIAMANDE GALAS. Diamanda Galas je mednarodna vokalistka, skladateljica in direktorica International Sound Operations s sedežem v New Yorku. Revija Rockpool jo je opisala kot »eno največjih pevk, kar jih je kdaj koli izoblikovala Amerika«. Njeno delo je prvi odkril leta 1979 avantgardni skladatelj Vinko Globokar in ji ponudil glavno vlogo v svoji operi Un jour com-me un autre. Galasova se je nato vrnila s solo projektoma Wild Women With Stake Knives in Tragouthia apo to Aima Exoun Fonos - Pesem iz krvi umorjenih v gledališču Gerrard Phillippe Saint-Denis na povabilo direktorja Reneja Gonzalesa. S svojimi deli je nastopala na različnih festivalih po celem svetu. Ustvarila je glasbo za film Dereka Jarmana The Last of En-gland, za film Wesa Cravena Kača in mavrica, pojavila se je v filmih Rose von Praunheim Positive Positive in Tišina je smrt, njen glas pa je mogoče slišati tudi v filmu Dracula F. Coppole kot del z Oskarjem nagrajenih zvočnih efektov. Najnovejši predstavi Diamande Galas sta Vena Cava (Delo raziskuje uničenje uma zaradi bolezni povezanih s klinično depresijo in aids demenco.) in Insekta. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 22. septembra, ob 21. uri bo v Gallusovi dvorani nastopila solopevka in pianistka DIAMANDA GALAS. Sodelovala je s skladateljem Vinkom Globokarjem, režiserju F. F. Coppolu pa je pomagala pri glasbi za film Dra-kula. V Četrtek, 23. septembra, bo ob 20. uri koncert MAGIČNI ZVOK GIACINTA SCELSIJA -KLANGFORUM WIEN. Dirigent: Beat Furrer, solisti: Ernst Kovačič, violina, Ernesto Moli-nari, klarinet, in Andreas Lindenbaum, violončelo (dvorana SF, 400 SIT). V petek, 24. septembra, bo ob 20. uri koncert pod patronatom Slovenske fondacije LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: Matjaž SCek in orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja (GD, 600, 500, 400 SIT). KLUB CD V sredo, 29. septembra, bo ob 20. uri koncert pesmi nove dobe (New Age Songs) SHIRLIE RODEN IN JOHN CHRISTIAN (1000 SIT). K4 V torek, 21. septembra, bo ob 22.30 koncert: DAMIR DICIC in VANJA LISJAK TRIO, tradicionalni jazz. V torek, 28. septembra, bo ob 22.30 koncert DEMOLITION GROUP. JESENSKE SERENADE Koncert: TRIO FLAVT SCS LJUBLJANA v petek, 24. septembra, ob 20. uri na gradu Bogen-šperk. Vstop prost. DOBROVO V soboto, 25. septembra bo v Galeriji Zorana TRST Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo v stolnici Sv. Justa na sporedu tretji koncert ciklusa »Glasbeni september« v organizaciji Združenja Pro-musica. Nastopila bo orglar Roberto Antonel-lo. Na programu Gabrieli, Merula, Antegnati, Gounod, Guilmant, Messiaen in Franck.Vstop prost. REPENTABOR Glasbeni popoldnevi V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bo v repenta-brski cerkvi na sporedu tretji koncert iz ciklusa stare in sodobne glasbe. Nastopila bosta Gian Marco Solarolo in Cristina Monti - »II fabbro armonioso«. TREVISO V Četrtek, 14. in v petek, 15. oktobra, bo v Pa-laverde ob 21. uri nastopil Eros Ramazzotti. Mušica ob 20. uri veCer poezije in glasbe KRIZEMSVET GAZI PO SNEGU. KANAL OB SOČI V petek, 24. septembra, bo ob 20.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Poklicni mešani pevski zbor je pod vodstvom dirigenta Marka Vatovca pripravil koncertni spored domačih avtorjev. Ravnik, Srebotnjak, Strmčnik so trije zelo različni skladatelji. Kogojev trenutek je izjemna vokalna stvaritev v vseh pogledih; tekstovnem in muzikalnem. V drugem delu sporeda pa se bomo srečali z delom nove skladateljske generacije z Akademije za glasbo v Ljubljani. RADENCI 31. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA: V petek, 24. septembra, bo ob 20. uri koncert: JUAN VASLE, bas, in LEON ENGELMAN, klavir. V soboto, 25. septembra, bo ob 11. uri kolokvij Slovenska orgelska glasba 20. stoletja, referent: Saša Frelih; ob 17. uri bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda koncert IRINE CHRIBKOVE, orgle, in STANKA ARNOLDA, trobenta; ob 20. uri koncert: VVIENER KLAVIERTRIO, VVOLFGANG REDIK, violina, MARCUS TREFNV, violončelo, STEFAN MENDL, klavir; V nedeljo, 26. septembra, bo ob 11. uri koncert KVARTETA TARTINI, Darko Linaric, violina, Romeo Drucker, violina, Aleks Milošev, viola, Miloš Mlejnik, violončelo. ROGAŠKA SLATINA V četrtek, 23. septembra bo ob 20. uri v Kristalni dvorani koncert MOJCE PUCELJ, klavir. PADOVA ŠPORTNA PALAČA S. ŽARO V Četrtek, 21. oktobra, bo ob 21. uri nastopil Terence Trent D’Arby. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA NARODNI MUZEJ, Muzejska 1 Do 30. septembra je na ogled razstava BITKA PRI SISKU -1593/1993. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled sta razstavi Razglednice 1914-1918 in VELJKO TOMAN: PARIŠKI MOTIVI. Razstava bo na ogled do 30. septembra. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 30. septembra. Do 20. oktobra je na ogled retrospektivna razstava televizijske scenografije JOŽETA SPACALA. MGLC in Informacijski center Modeme galerije vabita k ogledu filmov o nekaterih znanih nemških umetnikih, ki jih bodo do 30. septembra predvajali v avli Modeme galerije in v prostorih Informacijskega centra. MALA GALERIJA, Slovenska 35 Razstava kiparja JOŽETA BARSIJA bo na ogled do 10. oktobra. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 15 Razstava RIHARD JAKOPIČ - TO SEM JAZ, UMETNIK... je na ogled do 30. oktobra. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 V torek, 21. septembra, bo ob 21. uri otvoritev razstave slik MATEJE SEVER z naslovom Romantike. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 61 V torek, 21. septembra, bo ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del študentov Mestne šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 6. oktobra. KIJLTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava PRGIŠČE ZGODOVINE bo na ogled do 2. oktobra. KNJIŽNICA PREŽIHOV VORANC, Tržaška 47 a Danes, 20. septembra, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik JANKA ORAČA. Razstava bo na ogled do 10. oktobra. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava OD SKICE DO LUTKE bo na ogled do 15. oktobra. Razstavljajo: TOMAŽ KRŽIŠNIK, ALENKA SOTLER, ALOJZ ZORMAN, SAVO SOVRE in LIDIJA OSTERC. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 V torek, 21. septembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ANICE GAGO VIC in KATJE BOL-CIN-NAGELSCHMIED. Slikarki bo predstavil umetnostni zgodovinar Franc Zalar, nastopile bodo pevke Tercet Kunstek. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava JANEZA HAFNERJA Apokaliptične krajine bo na ogled do 23. septembra. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik akademskega slikarja MARTINA BIZJAKA bo na ogled do 7. oktobra. GALERIJA INSIJLA, Gosposka 1 Razstava grafik slikarja DUŠANA PODGORNIKA. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik IZIDORJA URBANČIČA bo na ogled do 13. oktobra. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik akademskega slikarja RADA JERICA bo na ogled do 28. septembra. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 V torek, 21. septembra, bo ob 20. uri otvoritev razstave slik akademske slikarke WANG HUIQIN. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Razstava slik AZADA KARIMA bo na ogled do 10. oktobra. BLED Danes, 20. septembra, bo ob 18. uri v razvojno-izobraževalnem centru Grmišče, Koroška cesta 13, otvoritev razstave slikarke JERICE SANTEJ. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava BLAGOGLASJA avtorja ZDRAVKA PAPIČA bo na ogled do 30. septembra. IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava češke slikarke ZDENKE MARSCHA-LOVE. MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ, Grajska ulica 2 V torek, 21. septembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave Narodne galerije iz Ljubljane Evropski mojstri iz slovenskih zbirk. Razstava bo na ogled do 25. oktobra. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 Razstava fotografij MATJAŽA VVENZLA. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Razstava INFORMEL IVA GATTINA. RADOVLJICA ČASA BRIGITA, Lancovo 14 Razstava slikarke BRIGITE POZEGAR-MULEJ. GALERIJA SIVČEVA HIŠA Razstava slik KLEMENTINE GOLIJA bo na ogled do 3. oktobra. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL Fotograf TIHOMIR PINTER je pripravil razstavo Portreti sodobnih slovenskih književnikov, ki bo na ogled do 25. septembra. V počastitev 60-letnice dr. RAFKA DOLHARJA bo do 10. oktobra na ogled razstava ROKA ZELENKA (Kosovelova knjižnica). ŠKOFJA LOKA Do 17. oktobra bo v okroglem stolpu loškega muzeja na ogled razstava Zenska oblačila in kultura na Loškem. V galeriji Fara je na ogled razstava akvarelov slikarja EDIJA SEVERJA, VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Razstava akvarelov Snežna jama ALOJZA ZA-VOLOVSKA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša materična dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Do 30. t. m. razstavlja slikarka Megi Pepeu. Umik ogleda ob delavnikih 11-12.30, 16.30- 19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERV Do 30. septembra je na ogled skupinska razstava Artestate ’93, na kateri bodo razstavljali Serena Bellini, Fernanda Goina Gordini, Gnido Massaria, Sergio Micalesco, Livio Of-ficia, Sergio Perini, Renzo Pillon, Olivia Siauss, Sisto Fulvio in Mario Zoccolan.Ur-nik: samo ob delavnikih 10.30-12.30/ 17.00- 19.30. ART LIGHT HALL Do 28. septembra bosta razstavljala svoja dela Massimo Bazzo in Anselmo De Filippis. Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. GALERIJA MINERVA Do 28. t. m. razstavlja slikerka Eva Gašperšič. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 16. do 19.30 in ob praznikig od 10.30 do 12.30. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. KOROŠKA CELOVEC RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Mteere-re« G. Herolda in W. Biittnerja. GALERIJA SLAMA (Benediktinerplatz 3) Razstavljajo Eva Spalinger, Gertrud Weiss-Richter, Inge Vavra, VVolfgang VValkensteiner in Zoran Mušič. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ1 je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah. GALERIJA RLESER (Klagenfurter Str. 20) Na ogled je skupinska razstava koroških umetnikov. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00. ŽELEZNA KAPLA Muzej Peršman, muzej zgodovine koroških slovencev je odprt od torka do nedelje, od 8. do 18. ure. NOVICE Italijanska nogometna A liga REZULTATI 5. KOLA: Atalanta - Cremonese 0:0, Foggia - Cagliari 0:1, Genoa - Napoti 0:0, Juventus -Reggiana 4:0, Lazio - Inter 0:0, Milan - Roma 2:0, Parma - Torino 3:0, Piacenza - Lecce 2:1, Udinese -Sampdoria 0:2. VRSTNI RED: Milan 9, Parma, Sampdoria 8, Juventus, Torino 7, Mer 6, Atalanta, Cremonese, Foggia, Lazio, Cagliari 5, Genoa, Napo-li, Piacenza 4, Udinese, Roma 3, Reggiana 2, Lecce 0; PRIHODNJE KOLO (26. 9.): Cagliari - Lazio, Cremonese - Milan, Mer - Piacenza, Lecce - Juventus, Napoli - Udinese, Reggiana - Foggia, Roma - Atalanta, Sampdoria - Parma, Torino - Genoa. Italijanska nogometna B liga REZULTATI 4. KOLA: Acireale - Cesena 2:2, Asco-li - Verona 3:1, Bari - Ancona 3:2, Brescia - Lucche-se 2:1, Fiorentina - Vicenza 1:1, Modena - Venezia 1:2, Monza - Andria 2:0, Padova - Pescara 2:0, Piša - palermo 2:0, Ravenna - Cosenza 2:2; VRSTNI RED: Fiorentina, Bari, Padova, Cosenza, Venezia 6, Ascoli, Cesena, Lucchese, Brescia, Andria 5, Piša, Ancona, Monza 4, Ravenna, Verona 3, Acireale, Vicenza 2, Modena 1, Palermo 0, Pescara -1 (kaznovana z odvzemom 3 točk). Admiro-Wacker utrdil vodstvo DUNAJ - V 11. kolu avstrijskega nogometnega prvenstva je vodeče moštvo Admira-VVacker utrdilo vodstvo na lestvici. Dunajčani so včeraj pred 2000 gledalci prepričljivo premagali Vonvarts Steyr z 2:0 in vodijo s točko pred Casino Salzburg, ekipo trenerja Ota Bariča. Salzburžani so pred domačo publiko premagali Sportclub iz Dunaja s 3:1, opomogel pa sl je (s krepko pomočjo sodnika) tudi prvak Austria Dunaj (2:0 v Modlingu). (I.L.) Rezultati 11. kola: Admira-VVacker - Vonvarts Steyr 2:0, SV Salzburg - VViener Sportclub 3:1, Rapid Dunaj - Sturm Gradec 2:1, V£B Modling - Austria Dunaj 0:2, VSE St. Polten - FC Innsbruck 0:0. VRSTNI RED: 1. Admira-VVacker 16, 2. SV Casino Salzburg 15, 3. Austria Dunaj 14,4. FC Innsbruck 14, 5. VfB Modling 11, 6. Rapid Dunaj 9, 7. Sturm Gradec 9, 8. Vonvarts Steyr 8, 9. VSE St. Polten 8,10. VViener Sportclub 6. V Nemčiji vodi Eintracht REZULTATI 8. KOLA: Freiburg - Kaiserslautem 2:3, Stuttgart - Koln 1:1, Leipzig - Hamburger 1:4, Bayer L. Eintracht F. 2:2, Duisburg - Borussia D. 2:2, Dinamo Dresden - Borussia M. 2:1, Schalke -Niimberg 1:2, Bayem - VVattenscheid 3:3, Karlsruhe - VVerder B. 0:3; VRSTNI RED: Eintracht 14, Hamburger in VVerder B. 13, Duisburg in Bayer L. 11, Kaiserslautem 10, Bayem 9 itd. Angleško nogometno prvenstvo REZULTATI 8. KOLA: Blackbum - VVest Ham 0:2, Coventry - Chelsea 1:1, Everton - Liverpool 2:0, Ipsvvich - Aston Villa 1:2, QP Rangers - Nonvich 2:2, Leeds - Sheffield U. 2:1, Sheffield W. -Southampton 2:0, Svvindon - Newcastle 2:2, Tot-tenham - Oldham 5:0, Manchester U. - Arsenal 1:0, VVMbledon - Manchester C. (danes); VRSTNI RED: Manchester U. 19, Arsenal 16, Aston Villa, Everton 15, Tottenham, Coventry, Blackbum 14, Leeds 13 itd. V Franciji v vodstvu četverica REZULTATI 9. KOLA: Amcerre - Lens 1:0, Caen -Toulouse 1:0, Lille - St. Etienne 0:2, Lyon - Pariš SG 1:3, Marseille - Bordeaux 3:1, Metz - Le Havre 2:0, Montpellier - Cannes 2:1, Sochaux - Monaco 2:0, Strassbourg - Martigues 3:0; VRSTNI RED: Bor-deaux, Pariš SG, Marseille, Cannes 12 itd. Suzuki prvi, Kavvasaki prvak Britancu amputirali nogo LE C A ŠTET .LET - Na 57. motociklistični 24-umi dirki za nagrado »Bol D’Or« je zmagalo francosko moštvo Suzukija Dominique Sarron, Jean Marc De-letang in Bruno Bonhuil. Po šestih krogih se je na drugo mesto uvrstilo Hondino moštvo Francozov Alex Vieria, Jean Jacques Lovichi in Rachel Nicot-te. S tretjM mestom posadke Haquin, Artugues, Coutelle je hiša Kawasaki tretje leto zapored osvojila naslov svetovnega prvaka endurance. Med samo dirko je 32-letni Britanec SMon Buck-master težko padel, v boMšnici pa so se zaman trudili, da bi mu rešili odtrgano levo nogo. Zaradi hudih komplikacij so bili prisiljeni amputirati nogo tik pod kolenom. V Bukarešti zmagal Ivaniševič v Bordeauxu Bruguera BUKAREŠTA, BORDEAUK - V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Bukarešti je Hrvat Goran Ivaniševič, ki je bil 1. nosilec, premagal 8. nosilca, Rusa Cerkasova, s 6:2 in 7:6. Na turnirju v Bor-deauxu pa je slavil Spanec Seigi Bruguera. V finalu je odpravil Italijana Diega Nargisa s 7:5,6:2. Sedma zmaga SAK CELOVEC. Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v soboto nadaljevali s serijo zmag. Po uspešnem nastopu v avstrijskem pokalu (uvrstitev v 3. kolo) ter zmagi proti ATSV VVolfsberg je dvakratni koroški prvak v 10. kolu koroškega prvenstva v gosteh premagal Trg z 1:0. EdM gol je v 59. minuti dal trener-igralec Ivan Ramšak. SAK je s sedmo zmago prehitel VSV iz Beljaka in je zdaj drugi, le 2 točki za tudi tokrat uspešno ekipo WAC. (I.L.) Ostali rezultati 10. kola: Vemberk - WAC 0:2, Trei-bach - VSV/Beljak 1:0, Pliberk - Borovlje 2:4. VRSTNI RED: 1. WAC16/10,2. SAK 14/10, 3.VSV/Beljak 13/10, 4. Treibach 13/10, 5. Iienz 11/9, 6. Lendorf 11/9, 7. Breže 10/9, 8. Trg 10/10, 9. Austria Celovec 9/9, 10. Vemberk 9/10, 11. Pliberk 8/10, 12. Borovlje 8/10, 13. VVietersdorf 7/9, 14. Matrei 7/9, 15. ATSV W olfsberg 6/9,16. Velikovec 0/9. Totocalcio ZMAGOVITA KOLONA: X2X 1X1112 12X1; DOBITKI: 13 - 51.078.000 lir, 12 -1.674.000 lir Totip ZMAGOVITA KOLONA : XX X2 XX XI 12 IX; DOBITKI: 12 (14 dobitnikov) 52.366.000 lir, 11 (506 dobitnikov) 1.431.000 lir, 10 (6057 dobitnikov) 117.000 lir. n ■ ■ j™ ■ ■ ■ ■ ■ 1 AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1NDY Mansell prvak že pred koncem NAZARETH, PENN-SVLVANIA, - Anglež Ni-gel Mansell se je včeraj z zmago na dirki 200 milj Nazaretha vpisal v zgodovino avtomobilskega športa kot prvi dirkač, ki je zaporedoma osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli ena in formuli Iridy. Na najnevarnejšem dirkališču v tekmovanju formule Indy, imenovanem »short oval« (kratek oval), na katerem je lani zmagal Bobby Rahal, se je 26 tekmovalcev pomerilo na predzadnji dirki v letošnji sezoni. Potem ko v soboto zaradi dežja ni bilo treninga, je bil na nedeljskem ponovno najhitrejši Mansell, in si- cer pred Fittipaldijem in Tracyem ter si tako zagotovil najboljše štartno mesto. Na dirki je Anglež zelo zadržano štar-tal, tako da sta ga prehitela oba voznika ekipe Marlboro Penske Chevrolet, Emmerson »Em-mo« Fittipaldi in Paul Tracy. Po 11 krogih je vodstvo prevzel Tracy, Emerson Fittipaldi (levo) je moral priznati premoč Nigela Manslla (desno) Mansell pa je iz kroga v krog taktično stopnjeval ritem. Vodstvo je prevzel med 46. in 48. krogom pred Scottom Goodyearjem in ga s tehnično popolno vožnjo, tudi po zaslugi brezhibnega delovanja fordove-ga motorja, kljub dvema postankoma v boksu zaradi menjave gum in goriva, obdržal do konca. Tako je kot »rookie« (novinec) že pred zadnjo dirko v Laguni Secci osvojil naslov svetovnega prvaka v Formuli Indy, saj je njegov največji konkurent Emmerson Fittipaldi osvojil komaj peto mesto (za morebitni enakovreden boj na zadnji dirki bi moral biti najmanj tretji). Vsi tekmovalci in strokovnjaki pa tudi po zadnji dirki ne morejo verjeti, kako hitro ge je Mansell naučil voziti na tako zahtevnih ovalih.. REZULTATI (200 milj Nazaretha): 1. Nigel Mansell (Lola ford, povp. hitrost 171.384 m/h) 2. Scott Goodyear (Lola ford), 3. Paul Tracy (Marlboro Penske Chevrolet), 4. Robby Gor-don, 5. Emmerson Fittipaldi, 6. Bobby Rahal, 7. Stefan Johansson, 8. Arie Luyendyk. Vrstni red pred zadnjo dirko: 1. Nigel Mansell 191 točk, 2. Emmerson Fittipaldi 166, 3. Paul Tracy 136 itd. (P. B.) ________TRST / ROKOMET___ Celjani navdušili proti Principu Zadnje srečanje za Marca Bozzolo ________NOGOMET / PO PETEM KOLU ITALIJANSKE A LIGE_ Milan vodi s točko prednosti Lovita ga Parma in Samp V Atlanti večje število panog Protipekinška zarota? MONTE CARLO -Izvršna komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja je sprejela predlog organizatorjev prihodnjih olimpijskih iger v Atlanti, da se v spored iger v ZDA vključi ženski nogomet, odbojko na mivki in gorsko kolesarjenje. Ekipno kolesarsko dirko 100 km na kronometer so zamenjali z dvema po-samičnima preizkušnjama (moški in ženske) na kronometer in žensko dirko po točkah na dirkališču. V Atalanti bo tudi ženski troskok. Število olimpijskih preizkušenj se je povečalo na 269. Glasnika Sydneya in Manchestra sta medtem ostro zanikala govorice, da bi se delegaciji mest tajno dogovorili o »iz- menjavi glasov« za preprečitev uveljavitve kandidature Pekinga za organizacijo iger leta 2.000. Kandidaturo Berlina pa je medtem v veliki meri zamajala sobotna protestna manifestacija 10 tisočih Berlinčanov, ki nasprotujejo igram. Berlinski Zupan Eberhard Diepeng je zaman skušal zmanjševati pomen protestnega zbora, ki je močno odjeknil tudi v Monte Carlu. Po njegovem mnenju so manifestacijo organizirali »nostalgiki nekdanjega komunističnega režima«. RIM - V peti etapi italijanskega nogometnega prvenstva je Milan z zmago proti Romi prvič pobegnil tekmecem. Derbi kola je bil v Parmi, kjer je Kolumbijec Asprilla trikrat zatresel mrežo Torina. Izdatno zmago je dosegel tudi Juventus, ki je Reggiani v drugem polčasu nasul štiri zadetke. Pomembni zmagi v gosteh sta dosegla še Cagliari in Sampdoria, Lazio in Inter pa sta se morala v dvoboju v večnem mestu sprijazniti z delitvijo točk. Strelci niso bili najbolj razpoloženi, saj je padlo samo 12 golov, po prvih 45 minutah igre pa celo samo eden. Na vrhu lestvice golgeterjev sta Ju-ventusov Nemec Moller in Cagliarijev Panamec Dely Valdes dohitela napadalca Atalante Ganza, po tri gole pa imajo Schillaci (Inter), Asprilla in Zola (Parma) ter Platt (Sampdoria). Nihče pa Se ni zabil gola Milanovemu vratarju Rossiju, ki je še edini nepremagani zadnji mož »campiona-ta«. Največ gledalcev, 70.000, je bilo na tekmi v Milanu. Milan je potrdil, da igra letos manj spektakularno, a bolj »cinično«. Romo je najprej »zabodel« s prostim strelom reprezentanta Albertinija (45), v drugem polčasu pa je z glavo po kotu podvojil Na-va (71). Gostje niso imeli pravih priložnosti, Rimljanom pa se bržkone že toži po Boškovu, čeprav so njegovo zamenjavo z »domorodcem« Mazzonejem poleti navdušeno pozdravljali. Torino je v Parmo prišel kot vodilni, odšel pa »ponižan in razžaljen«. Parma, ki ne skriva ambicij, da bi se vmešala v boj za naslov, je gospodarila od prve do zadnje minute. Potem, ko se je Brolinov strel v prvem polčasu odbil od vratnice, je v nadaljevanju s tremi zadetki (v 58., 67. in 84. minuti) zablestel Asprilla. V Italijo se je s kvalifikacijskih tekem Kolumbije za svetovno prvenstvo vrnil pred desetimi dnevi, v eni prvenstveni in eni pokalni tekmi pa je dosegel že pet golov. Izid brez golov v Rimu med Laziom in Interjem je bil pravzaprav že vnaprej napovedan. Glede na dosedanje skromne rezultate, si ne eni ne drugi niso mogli privoščiti poraza, še najmanj trenerja Zoff in Ba-gnoli. Čeprav je bil Lazio boljši tekmec, je najboljše priložnosti proti koncu tekme imel Inter. Dve je zamudil Rus Sali-mov, eno pa Nizozemec Jonk. Okrog 60 tisoč gledalcev je obe moštvi »nagradilo« z izdatno porcijo žvižgov. Sampdoria je v Vidmu potrdila, da je Milanu lahko v napoto. Prvi polčas je bil izenačen. Udinese se je dobro branil, za kaj več pa mu primanjkuje kvalitetnih igralcev. Gol Brance z roko je sodnik razveljavil, Brane a pa si je prislužil opomin. Trener Eriksson je med odmorom Genovežane pošteno okregal, da so v nadaljevanju igrali dosti bolj napadalno. Platt je prvi gol (54) dosegel s strelom »zemlja-zemlja« s kakih 30 metrov, Mancini (74) pa je podvojil po podaji Gullita, ki v Genovi doživlja drugo mladost. Oba igralca sta s to akcijo tudi zamašila usta tistim, ki so govorili, da sta ljubosumna drug na drugega. Trenerja Zemana so mnogi že kovali v zvezde, včeraj pa je nepričakovano podlegel Cagliariju. Njegova Foggia je igrala presenetljivo slabo, Sardinci pa zelo pametno. »Odkritje« letošnje sezone Dely Valdes je gostitelje s spretnim zadetkom kaznoval osem minut pred koncem tekme. V Foggii se tolažijo z vestjo, da je selektor azzurrov Sacchi v reprezentanco na vrat na nos povabil njihovega Di Biagija, potem ko so mu iz Vidma sporočili, da si je Evani (Sampdoria) zvil nogo. O tekmi brez golov med Genoo in Napolijem še največ povesta izjavi trenerjev: »Naredili smo gigantski korak nazaj«, je dejal trener gostiteljev Maselli. »Nimamo asov, zato sta potrebna tek in dobra volja, tega pa nam ni manjkalo«, pa je izjavil vidno zadovoljni trener letos oslabljenih Neapeljčanov Lippi. Z enakim izidom se je končal tudi lombardski derbi med Atalanto in Cremonesejem. Gostitelji so bili po pričakovanjih boljši, a neučinkoviti. Nerazpoložen je bil tudi najboljši strelec Cremo-neseja Tentoni, ki ga je v 53. minuti zamenjal Florjančič. Pa še zgodba o dveh debijih z različnim koncem: devetnajstletni Del Piero je dosegel četrti gol za Juventus trideset sekundah potem, ko je stopil na igrišče. Leto dni starejši novinec Rome Berretti pa ni bil enako srečen. V 53. minuti mu je sodnik pokazal rdeči karton. Mladi golobradec si je drznil dvakrat grobo podreti nekdanjega reprezentanta Donadonija. TRST - Za Tržačane je bilo bolj kot rezultat (o zmagi Celja ni bilo nobenega dvoma) važno dejstvo, da je prišlo do izgla-ditve nesporazumov med društvom in vodstvom rokometne federacije. O tem je pričal tudi korak predsednika FIGH Ralfa Dejaca, ki je Tržačanom izročil italijanski pokal in prvenstveno trofejo. Srečanje je pomenilo tudi slovo Marca Bozzole, ki je opustil aktivno igranje. Tekma sama (posnetek D. Križmančiča/KROMA) pa je bila zelo privlačna. Čeprav se je sezona šele pričela, sta ekipi dokazati, da sta že dosegli solidno formo. V primerjal s Celjani je Principe sicer še nekoliko v zaostanku, poleg tega ni mogel računati na doprinos Tarafina in Mestrinerja, ki sta z reprezentanco v Rusiji. Prvi polčas je bil v glavnem izenačen, v drugem delu srečanja pa je Celje pospešilo ritem. Zlasti je bil učinkovit Pungartnik, ki je poleg številnih zadetkov tudi odlično podajal. Med Tržačani se je izkazal vratar Marion, s svojo prodornostjo pa je opozoril nase novi nakup Bošnjak. Vsekakor se je poznala odsotnost Tarafina, posebno pri razvijanju ofenzivnih akcij. Prav zato se je Saftescu odločal za strele z velike razdalje, pri čemer sta prišli do izraza njegova natančnost in moč. Marsikateri njegov udarec pa je zaustavil odlični Strašek. Tržačani bodo spet zaposleni v soboto, ko jih v pokalu pokalnih zmagovalcev čaka VVest Dunaj. Principe - Celje Pivovarna Laško 26:31 (12:14) PRINCIPE: Marion, Si-rotic, Velenik 1, Sivini, Oveglia 2, M. Curci, Bošnjak 9, Schina 3, Saftescu 7, Pastorelli 3, An-gileri, Bozzola, M. Lo Du-ca 1. CELJE: Strašek, Anžič, Šafarič 1, Šerbec 7, Nači-novič 2, Ivandija 3, Franc 1, Jeršič 3, Pungartnik 7, Leyc 3, Cater 4. SODNIKA: Slavujac in Turkalj (Hr) FAUSTINO ASPRILLA - Po dveh pokalnih še trije prvenstveni goli (telefoto AP) r KOŠARKA / V ČETRTFINALU ITALIJANSKEGA POKALA r- NOGOMET / V C1 LIGI ZMAGA TRIESTINE Stefanel neustavljiv Tržačani so s stotico premagali solidni Clear in se dejansko že kvalificirali v finalni del pokalnega tekmovanja - Bodiroga in Fučka sta navdušila občinstvo Stefanel - Clear 102 (50:34) STEFANEL: Bodirc 20 (3:4, 7:8, 1:3), Geni 10 (2:2, 5:7, 2:7), Pih f 2:5, 1:1), Pucka 5:6, 6:10, 1:3), De Po r. 3:6, l:i), Lamplev 0:1, 9:14, -), Pol Bod to, Pilat, Cantarello (2:2, 4:5, -), Calavita. CLEAR: Viselli, B §na4(-,2:2, -), Tonut 2:2, 4:7, 0:2), Bos; 2:3, 3:7, 0:1), Rossini (1:3. 5:9, 3:4), Hammi 23 (9:11, 7:15, -), M« tecchi (-, -, 0:1), Hod: ^(4:4, 3:4, 1:4), Bi: obl, Gilardi. Sodnika: Tullio lerma in Zucchelli Nuora Delni izidi: 14:10 (5), 23:18 (10), 37:24 (15), 64:44 (25), 70:58 (30), 86:67 (35) 5 ON: Cantarello (34) v prvi resnejši preizkušnji letošnje sezone je Stefanel prepričljivo premagal Clear iz Cantuja, ki sodi med boljše ekipe v Italiji ( naj spomnimo le, da je lansko leto v četrtfinalu končnice prvenstva premagal z 2:0 tedaj zdesetkano tržaško ekipo). S tako izdatno prednostjo pa so si dejansko že zagotovili nastop v finalnem delu tekmovanja, saj je malo verjetno, da bo v četrtkovi povratni Marko Oblak tekmi nasprotniku uspelo nadoknaditi 24 točk razlike. Tržačani so namreč dokazali, da so telesno in taktično že dosegli visoko stopnjo priprave. S hitrimi kombinacijami v napadu, kjer sta se Gentile in Lampley že odlično uigrala, in pazljivo obrambo, kjer so prestregli veliko število žog, so Tanjevičevi varovanci že v prvem polčasu visoko povedli. Med 25. in 30.minuto so doživeli krajšo krizo, tako da je Clear zaostanek znižal na samih deset točk (68:58), a so nato ponovno zaigrali bolj zbrano in si ponovno priborili visoko prednost. Ce torej sodimo po dosedanjih nastopih, ne moremo mimo dejstva, da ima letos Tanjevič letos na razpolago izredno dobre menjave in da lahko vsakokrat na igrišču zvrsti devet ali celo vseh deset igralcev (tokrat sta manjkala Budin in Cattabiani), kar si ne more privoščiti nobena druga ekipa. Izredno posrečena je tudi dvojica tujih igralcev, saj je Bodiroga iz tekme v tekmo samozavestnejši (ugledna ameriška strokovna revija ga je celo uvrstila na prvo mesto med tujci v italijanskem prvenstvu in med kandidate za prestop v NBA ligo), medtem ko je Lampley izredno koristen pod košema. Gentile, Cantarello, Fučka, Pilutti in De Pol pa sodijo med boljše domače košarkarje. Tanjevič ima tako na izbiro veliko kombinacij, vsi igralci imajo možnost, da se odpočijejo, povprečna višina ekipe pa je najvišja v A-l ligi, tako da imajo nasprotniki velike težave pri mož moža obrambi. To velja tudi za včerajšnjo tekmo, kjer je na primer Rossini moral kriti višjega Bodirogo, ki je to izkoristil in se večkrat pomaknil bliže košu ter ga z lahkoto ugnal. Clear v primerjavi s Tržačani še ni dosegel zadovoljive stopnje pripravljenosti, tako da bo novi trener Diaz Miguel imel še veliko dela. Proti koncu tekme so gostje popolnoma popustili, kar kaže, da so telesno še slabo pripravljeni. Od tujcev smo veliko pričakovali od kotiranega Hodgesa, ki pa je precej razočaral, saj ni bil veliko prisoten pri zaključevanju napadov, kot bi bilo pričakovati. Veliko bolje se je odrezal solidni center Hammink, absolutno najboljši pa je bil Rossini. Lampley (v metu na koš) je bil včeraj med boljšimi (Foto D. Križmančič/KROMA) Prve tri točke z gostovanja Tržačani so imeli še kup priložnosti Prato - Triestina 0:1 STRELEC: Danelutti v 54. minuti PRATO: Toccafondi, Lamonica, Carletti, Espo-sito, Argentesi, Giannoni, Righetti, Moscardi, Rossi, Ceccaroni, Brunetti. TRIESTINA: Facciolo, Pasqualetto, Zattarin, Conca, Sottili, Milanese, Danelutti (od 75. min Soncin), Terracciano, Marsich, Casonato (od 77. min. Rizzioli), Caruso. SODNIK: Messina iz Monze Z dobrim nastopom v drugem polčasu si je Triestina zagotovila važno zmago na svojem prvem gostovanju. Zmaga je toliko bolj pomembna, saj so Tržačani nastopili brez Romana (na sliki) in La Rose, katerih odsotnost pa ni bistveno vplivala na potek igre. Trener Buffoni ima namreč letos na razpolago vrsto motiviranih fantov, ki se med seboj dobro razumejo in zagotavljajo ekipi določeno mero požrtvovalnosti in borbenosti. Tekma v Pratu se je pričela z dokaj raztrgano in trdo igro, ki je potekala pretežno na sredini igrišča, kjer so domačini skušali s pressin-gom onesposobiti tržaško vezno vrsto. Sodnik je imel polne roke dele in je opomnil celo vrsto igralcev, kar je blagodejno učinkovalo na nadaljni i s potek tekme. Proti koncu polčasa je najprej domači napadalec Rossi z glavo streljal za las nad prečko. Takoj za tem pa je hitri Caruso z lepim strelom oplazil vratnico. V 45. min. pa je prišlo do ključnega dogodka tekme. Sodnik je dosodil prosti strel v korist Triestine in zaradi protestov izključil domačina Ceccaronija. V drugem polčasu je Triestina zaigrala bolj samozavestno in v 54. min. povedla z golom Dane-luttija, ki je izkoristil lep predložek Casonata in z izredno močnim strelom premagal vratarja Toc-cafondija. Zadetek je domačine dobesedno potrl, tako da so Tržačani zagospodarili na igrišču in si ustvarili celo vrsto priložnosti. Najprej je Marsich sam pred vratarjem neverjetno zgrešil. Takoj nato pa je Milanese streljal z glavo in zadel prečko. V 32. min. se je huje poškodoval Casonato (do takrat med najboljšimi), katerga so morali odnesti z igrišča. Do konca tekme lahko zabeležimo še priložnost, ki pa jo je Conca nerodno zapravil in pa brezuspešne napade igralcev Prata, katere je dobro postavljena tržaška obramba z lahkoto nadzorovala. Trener Buffoni je bil po tekmi kajpak zadovoljen s pomembno zmago, čeprav je poudaril, da bi morali napadalci izkoristiti več priložnosti. VVALTER BET IZIDI 2. KOLA: Ales-sandria - Carpi 1:0, Bologna - Palazzolo 2:0, Car-raese - Pro Šesto 1:0, Chievo - Massese 0:0, Como - Fiorenzuola 2:0, Empoli - Spezia 0:1, Mantova - Spal 2:2, Pi-stoiese - Leffe 1:2, Prato -Triestina 0:1; VRSTNI RED: Como, Leffe, Spezia 6, Alessandria, Bologna, Spal, Triestina, Carrarese, Fiorenzuola, Pro Šesto 3, Mantova, Massese 2, Carpi, Chievo 1, Empoli, Palazzolo, Pistoiese, Prato 0; PRIHODNJE KOLO: Palazzolo - Triestina. NOGOMET / V TEKMI ZA DEŽELNI POKAL NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL ZA AMATERJE ATLETIKA Vesna z zanesljivo zmago nad Primorcem v 2. kolo Edvin Bevk Vesna - Primorec 3:1 (1:1) STRELCI: Nonis v 6’, Pertan v 24’, Kostnapfel v 68’ in Ricci v 89’. VESNA: Milani ( od 46’ Zemanek), Soavi, N. Sedmak, Vlach, Bertoli, Maracich, R. Lakoseljac ( od 79’ Ricci), Malusa, Kriščak ( od 55’ Sedmak F.), Nonis, Kostnapfel. PRIMOREC: Buranel-l0' Fras s on, Mule, Ferlu-ga, Srebernich, Bulich ( od 81’ Milkiovič), Benet, Giuressi, Birsa ( od 84’ Finessi), Pertan, Apuzzo. Z zmago proti Treben-cem so si kriški igralci zagotovili nadaljno igranje v deželnem poka-u. Srečanje ni bilo privatno, igralcem manjka Se nekaj uigranosti in kondicije, vseeno pa so domačini prikazali boljšo organiziranost predvsem v napadu, kjer sta bila najbolj aktivna Kostnapfel in Lakoseljac, pa čeprav sta bila tudi večkrat netočna. Na drugi strani pa so imeli Tre-benci največje težave prav v napadu, kjer so ustvarili zares skromno Število priložnosti. Ne smem pa pozabiti da igra Primorec v nižji ligi. Toda oba nova trenerja, londa pri Vesno in Cola-vecchia pri Primorcu, bosta imela še mnogo dela, vendar bosta morata pohiteti, ker se prvenstva pričnejo naslednjo uedeljo. V uvodnih minutah so zaigrali bolje gostje, nato Pa je prišla na dan boljša organiziranost domačinov, ki so izpeljali nekaj tepih akcij in prešli v Posnetek z včerajšnjega srečanja med Vesno in Primorcem (Foto Davorin Križmančič/KROMA) vodstvo že v sedmi minuti z lepim diagonalnim strelom Nonisa, po podaji Malusaja. Vesna je nadaljevala z napadi in kmalu zatem je Malusa po podaji s kota poslal z glavo žogo za las mimo. Prvi strel Primorca na vrata Vesne je padel v štirinajsti minuti po zaslugi Giuressija, a šibak strel je bil lahek plen vratarja Milanija. Nato je imel ponovno Malusa lepo priložnost, a žoga ni hotela v mrežo. Nekaj minut kasneje pa je Pertan s strelom izven kazenskega prostora presenetil nasprotnikovega vratarja in izenačil. Igra se je nato malo upočasnila, toda domačini so nadaljevali z napadi in Malusa ter Kostnapfel sta zapravila dve lepi priložnosti. Tudi v nadaljevanju so igralci Vesne brez večjih težav nadzorovali igro in ustvarili vrsto zelo dobrih priložnosti za zadetek. Sprva je Bertoli poslal žogo s strelom izven kazenskega prostora nad vrati, nato je Vlach z močnim strelom resno zaposlil Buranella, ki je le s težavo ubranil. Tre-benci so le enkrat nevarno ogrozili vrata Vesne, ko je Bulich lepo streljal, a Zemanek je žogo poslal v kot. Nato je imel Lakoseljac kar dvakrat lepo priložnost, a obakrat je nerodno streljal mimo vrat. Trud domačinov je bil poplačan v 68. minuti, ko je Kostnapfel pod- vojil: Lakoseljac je podal do Kostnapfla, ki je z desnega roba kazenskega prostora močno streljal na vrata, Buranello se je žoge le dotaknil, a ni prekinil njene poti v mrežo. Minuto pred koncem tekme, pa so domačini dosegli še tretji zadetek. Peter Sedmak se je lepo odkril na levem krilu in podal v sredino, najhitrejši je bil Ricci, ki je meter pred vrati preusmeril žogo v gol. Nov spodbuden uspeh Standrežke Juventine V deželnem pokalu naprej tudi Breg ITALIJANSKI POKAL T .licinim - Juventina 0:2 (0:0) STRELCA: Kovic v 69’ in Bastiani v 85’ JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Candutti, Can-ciani, Travagin (v 84’ Peter Gergolet), Kavs Kovic, Bastiani, Černigoj, Cecotti, Barumatti (v 46’ Pizzi) Standreška Juventina uspešno nadaljuje svojo pot v italijanskem pokalu za amaterje. Z zmago v gosteh proti Lucinicu v prvi tekmi osmine finala deželne faze si je namreč zagotovila izredno ugodno izhodišče pred povratnim dvobojem, ki bo 7. oktobra. Glede na včerajšnji razplet tudi ne bi smelo biti dvoma, kdo se bo prebil v četrtfinale. V prvem polčasu je Juventina sicer slabo igrala. Domači, ki razpolagajo s še kar solidno ekipo, so več napadali, vendar so si dejansko ustvarili eno samo priložnost (takoj začetku tekme), ki je bila tudi edina v vsem srečanju. Pri gostih pa se je obrambna vrsta zelo dobro držala. Do preobrata je prišlo šele v dragem polčasu, ko je Juventina pokazala boljšo igro. Pri prvem zadetku pa je imela tudi nekaj sreče: Kovic je sicer streljal proti vratom, vendar ne najbolj natančno, toda žoga se je vratarju izmuznila med nogami. Standrežci so prednost povišali takoj po vstopu Petra Gergoleta (letnik 1976), ki je zamenjal Tra-vagina. Gergolet je bil na igrišču samo minuto, ko se mu je ponudila dobra priložnost, vendar so domači rešili na sami gol črti. Sledil je strel s kota, po katerem je Kovic prisebno zatresel mrežo. Proti koncu bi Gergolet lahko povišal na 3:0, vendar je domači vratar zanesljivo posegel. Včeraj se je poznala odsotnost izključenega veznega igralca Gandina. Zamenjal ga je Travagin, ki pa se bolje znajde v obrambi. Tako je igra v glavnem potekala na sredini. Po vstopu Pizzija pa se je težišče pomaknilo bolj proti vratom Lucinica. Velja tudi podčrtati zelo dober nastop Černigoja, Gergoleta in Ce-cottija. V nedeljo čaka Juventi-no prvi prvenstveni nastop, v gosteh v Maranu Lagunare. Če med tednom ne bo prišlo do kakšnih pošodb, bodo z izjemo Kovica v popolni postavi (Kovic mora namreč prestati še izključitev iz preteklega prvenstva, ko je bil diskalifi-ciran za dve koli). Pravijo, da je Maranese solidna ekipa, podrobnejših vesti pa zaenkrat ni. V Maranu so Standrežci zadnjič igrali v daljnjem letu 1967. DEŽELNI POKAL Campanelle - Kras 2:0 (1:0) KRAS: Martellani, Maiorano, Sirotti, Norbedo, Špacapan, Castro, Leban, Lacalamita, Kelemen, Cu-carich, Rebetz (v 60’ Pro-centese) Na majhnem igrišču se Kras ni najbolje znašel, kar pa ni opravičilo za poraz. Igralci niso pokazali potrebne požrtvovalnosti, vezna vrsta in napad sta igrala vsak po svoje, nista priskočila na pomoč obrambi, ki je zato bila vseskozi pod pritiskom in je v 20. minuti tudi klonila. Campanelle sicer drugih velikih priložnosti niso imele, Kras pa prav nobene. V drugem polčasu so domači nadaljevali oprezno, niso hoteli izgubiti pridobljene prednosti. Pri Krasu so se sicer pritoževali, češ da jim sodnik ni priznal upravičene enajstmetrovke, a to je bilo tudi vse. Campanelle so končni izid postavile dve minuti pred koncem, neposredno s prostega strela. (Igor Tul) Breg - San Giacomo 4:2 ( 2:0) STRELCI: Prašel v 6’, Buzzi v 15’, Cacich v 48’, Catalano v 70’, Maggi v 71’ in Šircelj v 87’. BREG: Cecchini, Pečar, Camassa, Paoletti, Paoli, Prašel ( od 65’ Zobec), Buzzi, Švab, Maggi, Vuk, Ole-nik (od 46’ Šircelj). Brežani so zasluženo premagali letos novo nastalo ekipo San Giacomo, in si zagotovili igranje v šestnajstini deželnega pokala.Prvi zadetek je padel že po šestih minutah po zaslugi Prašlja, ki je iz prostega strela poslal žogo v vrata. Nato je sodnik zaradi namernega prekrška izključil branilca gostov. Prednost so domačini takoj izkoristili, saj je Buzzi kmalu podvojil. Nato so Brežani nadaljevali z napadi in zadeli kar štirikrat vratnico in enkrat prečko. V začetku dragega polčasa, pa so domači nekoliko popustih in tako so gostje v dveh klasičnih protinapadainih akcijah dosegli dva zadetka. Varovanci trenerja Valdevi-ta pa so odločno reagirali in minuto kasneje ponovno prešli v vodstvo z Mag-gijem, ki je preigral tri igralce in nato z roba kazenskega prostora poslal žogo v mrežo. Malo pred koncem pa je bil uspešen se Šircelj. Naslednja faza deželnega pokala bo 8. decembra. Dva deželna naslova za mlade Borove tekmovalce Prav na dan, ko so vandali razdejali jadranov kombi, ki bi moral peljati Borove atlete na deželno prvenstvo v Pordenon, so le-ti včeraj na Kolonji v Trstu dosegli velik uspeh: osvojili so namreč kar dva deželna naslova in več dobrih uvrstitev. Marco Sestan (na sliki) je zmagal na 400 m ovire s časom 57”4 in prvi je bil tudi Gabriele Testi na 1.500 m s časom 4’01, 8. Testi je bil tudi 2. na 800 m s časom 1’57”. Marco Sestan pa je osvojil 3. mesto na 110 m s 16, 3. Dve srebrni kolajni je osvojil tudi Federico Gelfi v skoku v daljino (6, 04 m) in v troskoku (12, 67 m). Borovci so dosegli tudi -lep uspeh na društvenem deželnem tekmovanju v Pordenonu, kjer so osvojili 3. mesto in bili prvi med tržaškimi društvi. ŠPORT Ponedeljek, 20. septembra 1993 ________GOLF / RYDER CUP 1993_ Ameriški golferji proti europalriotizmu Tekmovanje spet pridobiva na prestižnosti AVTOMOBILIZEM / THIERRV BOUTSEN SRE V ZDA Po desetih sezonah odhaja Belgijec izFl v formulo indy ŠAH / KASPAROV - SHORT Šampion in 24 partij Anglež Nigel Short je pravzaprav že poraženec Jaka Lugu BIRMINGHAM - The Belfry, igrišče za golf pri Birminghamu, bo v zadnjem delu letošnje profesionalne sezone v golfu gostilo 24 najboljših igralcev iz Združenih držav Amerike in Evrope na tridesetem Ryder Cupu. Organizatorji pričakujejo, da bo tekmovanje vsak dan obiskalo najmanj 30.000 gledalcev in da bodo temu ustrezno zasedene tudi turistične kapacitete. Ryder Cup je po preveliki prevladi ameriškega golfa nad britanskim v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih in po sprejetem sklepu (leta 1977), da bosta med seboj igrali ameriška in evropska reprezentanca, v osemde-stih letih spet postal pomembna in prestižna prireditev. Pred prvo svetovno vojno je imel britanski golf vodilno vlogo v svetu. Triumvirat Harry Var-don, J. H, Taylor in James Braid je v razdobju od leta 1894 do leta 1914 dosegel 16 zmag na znamenitem britanskem odprtem prvenstvu. Vardon in Taylor sta uspešno nastopala tudi na ameriški turneji, kjer je Vardon z zmago na US Opnu leta 1900 dosegel vrhunec. Ker je Velika Britanija zibelka golfa, je šele prva ameriška zmaga na Opnu, ki jo je leta 1921 dosegel Jock Hutchinson, pomenila, da je ameriški golf postal enakovreden evropskemu. Zato je bilo junija 1921, kot logična posledica izenačenosti, organiziran prvi moštveni dvoboj v Gleneaglesu na Škotskem, v katerem je Velika Britanija premagala reprezentnaco ZDA z rezultatom 10, 5 : 4, 5. Potem ko sta VValter Ha-gen (kot prvi pravi profesionalni igralec golfa v zgodovini) in Bobby Jones do konca dvajsetih let osvojila 7 od 9 prvenstev, je bil leta 1926 v Wentworthu, v Angliji, spet organiziran dvoboj, v katerem je reprezentanca Velike Britanije premagala ZDA le za dve točki. Dvoboj je napravil velik vtis na premožnega moža, ki se je odločil, da bo tekmovanju, ki se bo na dve leti izmenoma igralo v ZDA in v Veliki Britaniji, podaril prehodni pokal. Njegovo ime je bilo Sam Ryder. Od Massachusettsa do Belfrya Prvo uradno srečanje med reprezentancama ZDA in Velike Britanije je bilo odigrano leta 1927 v VVorcester Country Clubu v ameriški zvezni državi Massachusetts. Britanci so z ladjo potovali šest dni in utrujeni izgubili z 9, 5: 2, 5. Leta 1929 so bih v Moortovvnu boljši Britanci. Leta 1931 v Sciotu Američani in leta 1933 v Sothportu Britanci. Prav v Southportu so Američani leta 1937 prvič zmagah v Veliki Britaniji. Leta 1939 je bilo tekmovanje prvič zaradi vojne odpovedano in je bilo prvič odigrano šele leta 1947 v Portlandu, Oregon, kjer so Britance pričakali zelo dobro pripravljeni igralci, ki niso imeli težav s treningom zaradi vojne vihre, poleg tega pa so gostje prvič igrali z večjo žogico. Američani so poštah prepričljivi gospodarji svetovnega golfa. Njihove prevlade ni omajala niti zmaga britanske ekipe leta 1957 v Lindwicku niti neodločen izid leta 1969, ko je za Britance nastopil Tony Jacklin. Do leta 1977 so ZDA prepričljivo zmagovale, zato je sloviti Jack Nicklaus javno podvomil o smiselnosti Ryder Cupa. Na zasedanju istega leta so v želji, obuditi privlačnost in sijaj tekmovanja, prekršili stroga pravila, ki jih je postavil še Sam Ryder (pomerita se lahko le reperezen-tanci Velike Britanije in ZDA). V evropski repre-zentnaci so se prvič združili Spanec Severiano Bal-lesteros, Nemec Bemhard Langer in Britanci Nick Faldo, lan VVoosnam in Sandy Lyle. V prvih štirih letih se različni evropski temperamenti niso najbolje ujeh, leta 1983 pa je bilo evropsko moštvo pod vodstvom Jacklina že enakovredno Američanom, ki jih je vodil Jack Nicklaus. Po osemindvajsetih letih je pokal leta 1985 prišel v Evropo, po prvi zmagi Evropejcev v ZDA (Murifield Village, Ohio) in izenačenem izidu leta 1989 v Anglji je na Kiavvah Islandu pred dvema letoma Langer z zadnjim neuspešnim put-tom prepustil pokal Američanom. Za čast in ponos Letošnji ameriški kapetan Tom VVatson je prepričan, da je Ryder Cup za igralce golfa to, kar so za druge športnike olimpijske igre,, evropski kapetan Bernard Gallacher pa meni, da sta glavna motiva evropske ekipe ponos in vse bolj izrazit evropski patriotizem. Olazabal izgubil samozavest Spanec Jose - Maria Olazabal, ki je bil zadnja leta najuspešnejši posameznik v evropski ekipi, si žeh letos nastopiti le zadnji dan, ker ni preveč zadovoljen s svojo formo. BRUSELJ - Že nekaj Časa je znano, da se 36-letni Belgijec Thierry Boutsen poslavlja od formule 1. Svoje mesto v ekipi Jordana je po dirki v domačem Spaju prepusti Italijanu Marcu Apicel-lu. V prihodnji sezoni se bo skupaj z Britancem Dere-kom Warwickom pridružil Ustim, ki odhajajo čez lužo, v formulo indy. »Za ta korak sem se odločil po temeljitem premisleku. V zadnjem obdobju nisem dosegal dobrih rezultatov. V formuli 1 sem preživel deset čudovitih let in na svoje dosežke sem zelo ponosen,« je ob slovesu povedal plavolasi Thierry. Boutsen je poleg Jackyja Ickxa edini Belgijec, ki je zmagoval na dirkah formule 1. Prvič mu je to uspelo leta 1989 v Kanadi, naslednjič pa še isto leto tu- di v Avstraliji. V Kanadi je po dolgem obdobju, v katerem so zmagovali turbo motorji, Boutsen spet zmagal s klasičnim motorjem. Tretjo zmago je dosegel v morda najboljši dirki svoje kariere, ko je leta 1990 v Budimpešti dvajset krogov odbijal napade Ayrtona Senne. Bil je eden redkih, ki mu je ob koncu 80-ih let uspelo za hip prekiniti dominacijo Senne, Prosta, Piqueta in Mansella. Svojo kariero v formuli 1 je zaCel v Belgiji leta 1983, v moštvu Arrows. Naslednje leto je osvojil prve točke, najboljši rezultat v Arrowsu pa je bilo drugo mesto leta 1985 v Imoli. V letih 1987 in 1988 je vozil za Benetton in v tem Času se je šestkrat povzpel na zmagovalni oder. Leta 1989, ko so vsi bežali od VVilham- sa, saj je to moštvo prejšnjo sezono končalo na 7. mestu z 20 točkami, je v ekipo prišel »tihi mož«, kot so veCk-trat imenovali skromnega Belgijca. Neprecenljiv je njegov delež pri razvoju Renaultovega motorja, za katerega tedaj še nihče ni sluti, kako uspešen bo. Leta 1991 se je k VVilliamsu vrnil Mansell in Boutsen je moral oditi. Delo je našel pri Ligie-rju, ki je veliko obetal, vendar sta se za Thierryja naslednji dve sezoni končali katastrofalno, saj je osvojil vsega dve točki. Ob koncu lanske sezone je ekipo zapusti, Čeprav še ni imel zagotovljenega mesta v kateri od drugih ekip v letošnjem tekmovanju. Ponovno priložnost je dobil sredi sezone, po odhodu Capelhja iz Jordana. (S. D.) 8J? a 7] : Belgijec Thierry Boutsen se ponosno poslavlja od formule 1 Alja Košak LONDON - Po šestih igrah Timesovega svetovnega prvenstva v šahu v Londonu prepričljivo vodi Gari Kasparov s 4 in pol točkami, Nigel Short pa je zbral eno in pol. To pomeni, da je tri igre dobil Kasparov, tri pa so se končale z remijem, med njimi sta tudi zadnji dve igri. Obe zadnji igri je Nigel Short zaCel odločno in dobro pripravljen. V peti igri z belimi figurami je tudi dominiral in navduševal s svojim poletom, ustvarjalno močjo in nenavadno taktiko. Toda Kasparov je spet dokazal svoje kvalitete. Z navdihom in vztrajno obrambo je prisilil Shorta, da je po 31 potezah sprejel remi. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da je bila šesta igra tega prvenstva do zdaj najbolj razburljiva, šlo je za teoretično precej bolj resno zastavljen boj. Britanski tisk sicer piše, da ima Nigel Short še vedno možnosti za zmago. Teoretično to tudi velja, toda na športnih stavah so že prenehali sprejemati stavne vloge za zmago Kasparova in tudi strokovnjaki, ki poudarjajo, da je Kasparov »najmočnejši igralec v zgodovini šaha«, predvidevajo, da bo 30-letni šahist iz Moskve ostal svetovni prvak. V Shortovo obrambo pa dodajajo, da Se nikdar ni igral tako vrhunsko in da je pod hudim psihološkim pritiskom. Poudarjajo, da Shorta še ni mogoče »odpisati«, vse dokler bo igral tako, kot jih je v sesti partiji. Sam Short pa je po tej igri dejal: »Se vedno se borim za zmago. To je zelo dolgo tekmovanje in še naprej si bom skušal ustvarjati dobre pozicije in dosegati zmage. Seveda me je rezultat razočaral, toda to je zdaj za menoj in pripraviti se moram na sedmo igro.« Organizatorji prvenstva vztrajajo, da bosta Kasparov in Short odigrala vseh 24 iger, pa Čeprav bi bil zmagovalec odločen že prej. Veliko vprašanje pa je, Ce bodo v tem primem med preostalimi igrami še lahko napolnili vseh 1000 sedežev. Že zdaj gledališče, razen v soboto, ni bilo vedno polno in nekateri poznavalci napovedujejo, da bo treba ceno vstopnic (zanje je treba odšteti od 20 do 25 funtov) spet znižati. V zvezi s tem omenjajo prvenstvo v New Yorku leta 1990. Na začetku tega prvenstva so bile vstopnice po 50 dolarjev, ob koncu pa so jih zastonj delili Solarjem. Toda televizija, predvsem Kanal 4, ki ima izključno pravico prenosov, se hvali z več gledalci, kot so pričakovali. Tudi v posebni londonski trgovini, v kateri prodajajo le šahovsko literaturo, prodaja cveti. Toda londonsko prvenstvo ni izpolnilo napovedi in upov organizatorjev, v Britaniji pa široke publike, ki bi jo navduševal oziroma celo zasvojil šah, zaenkrat še ni. MNENJA... POLEMIKE... PISMA... Spoštovani! 17.9. ste objavili korfientar Stefana Semeta, v katerem je pohvalil vse hokejske klube v Sloveniji, grobo in nesramno pa je kritiziral HK Slavijo in njegovo vodstvo. S Stefanom Semetom smo znanci in prijatelji, predvsem pa njegovi dolžniki na hokejskem in tudi na komercialno-finančnem področju. Gospod Seme je spoštovan hokejski strokovnjak, ki je hodil v hokejske Sole v Pragi in tam opravil ustrezne izpite. Torej je Človek, ki zmore in tudi mora za slovenski hokej Se veliko napraviti. Kot igralec je dozorel in potem tudi igral v finančnem izobilju socialističnega Športa. Hokej v Ljubljani je tedaj vodil g. Pu-terle, Športni zagnanec, vendar človek politične nomenklature z veliko finančne moči in političnega vpliva. V Časih najvecje uspešnosti HK Olimpija je bilo HK Slavijo onemogočeno njegovo delovanje oz. skoraj je bil ukinjen. Postal je tretji klub v Jugoslaviji, s tem pa je nevarno posegal v dehtev dotacij socialističnega športa. Oprema HK Slavijo se je izgubila ali pa je bila pokradena. Gradnja igrišča v Zalogu je zastala, sredstva za njegovo dograditev in izgradnjo športne hale pa so potonila v drugih investicijah. Poudariti je treba, da v klubu in na ustreznih športnih institucijah Se vedno obstaja lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter gradbena dokumentacija za zgraditev hokejske hale v Zalogu. V tistem Času je »mestni« hokejist Seme dobival dobro plačo, Čeprav tedaj to ni bilo legalno in je vse potekalo pod mizo, z raznimi koncesijami. Kasneje je bil g. Seme uspeSen trener in, predvsem za denar, tudi svetovalec HK Maribor, takrat Se Avtoprevoz. Avto-prevoz je za velik denar, z večinoma kupljenimi in preizkušenimi igralci, pripeljal vi. ligo, kjer je propadel. Novo HK Slavijo je bilo potrebno izključiti iz slovensko-hrvaške lige, ker je bila resen konkurent HK Avtoprevozu v boju za prvo mesto in uvrstitev v zvezno ligo. Po izstopu iz I. lige je delo v HK Maribor za mnoga leta zastalo. V svojem komentarju mariborskim funkcionarjem Čestita za ponovno uspeSno delo, kakšno je ozadje taksnih pohval, pa si fukcionarji HK Slavije samo mislimo. Dovolite, da vam predstavimo v nekaj potezah »podeželski amaterski« klub Slavijo. Po političnem obglavljenju se je leta 1980 pobral in s težavo organiziral. Zelo zagnani fun- kcionarji so zaCeh delati s pionirji in mladinci na odprtem drsališču, z vsemi problemi, ki jih taksno drsaliSCe prinaša. Na novo je bilo potrebno nakupiti vso opremo. Oblastne športne strukture (ZTKO) in SI TKS so dajale hokeju tista sredstva, ki so jim pripadala na občinski ravni. Iz majhnega kluba smo se nekako pririnili do 4., 5. mesta. Aktivno smo delah v HZS, ko je večina funkcionarjev delovala Se v HZ nekdanje Jugoslavije in trosila moči v spopadih s Partizanom, Črve no zvezdo in MedveSCakom. Po osamosvojitvi države Slovenije je teh balkanskih navad ostalo Se precej, kar je vpliva-lo tudi na izključitev slovenskih klubov iz Alpske lige. HK Slavijo je ostala zvesta vzgoji mladih hokejistov. Trenutno jih igra pri Olimpiji Hertz Sest, v različnih selekcijah. Njihovo vodstvo je letos zahtevalo prestop mladega vratarja Gregorja Skubica, ki je zrasel pri Slaviji. Igral bo kot prvi vratar pionirskega moštva, v danskem moštvu pa Se vedno igrata brata Lomovsek, ki sta nekdanja igralca Slavije. Slavijo ima dovolj dober pisani dogovor o sodelovanju z Olimpijo Hertzom, ki pa ga slednja le stežka izpolnjuje zaradi svojih notranjih težav. Preteklo sezono sta bila trenerja pri Slaviji Bogdan Jakopič in Dušan Lepša, ki sta prešla v Tivoli in za las zgrešila naslova DP danskega moštva. HK Slavijo je organiziral dva sodniška tečaja in vsaj pet sodnikov izhaja iz tega igrišča ali je na njem dobilo spodbudo za sojenje. Slavijo je lansko leto vplačala kotizacijo za tekmovanje (eden redkih klubov). Tekmovala je v vseh selekcijah, zasedla v povprečju 4. do 5. mesto, med dani pa Slavijo ni zasedla zadnjega mesta. Včasih je treba imeti tudi nekaj pameti in zmernosti. Stefan Seme komentira velikopotezne sklepe velikih klubov kot zelo perspektivne, ne zaveda pa se, da se tudi on sam kot mlad, nadarjen igralec v taksnih razmerah -ne bi uspel uvrstiti v prvo moštvo, ampak bi igral v nočni divji »trim ligi«, kjer trenutno igm mnogo mladih, nadarjenih igmlcev. Gospod Seme, prosimo vas za kritičnost in zmernost. Ogrožen je hokej in ne funkcionarji, ki se tresemo in zmrzujemo ob ledu ter ogromno svojega Časa žrtvujemo za organizacijo in pridobivanje denarja, zato da drugi lahko igmjo elegantno, privlačno moško igro. IO HK Slavijo Vasilij Cerar NOGOMET / ANGLIJA IN GRAHAM TAYLOR ZR JUGOSLAVIJA / POGOVOR Z MILJANOM MILJANIČEM Odlični klubski trener v »otoško« zahtevni vlogi Naslednik Bobbyja Robsona se je zaradi igralskih sprememb in nove igre znašel na udaru kritik Svetovljan v sporu z Arkanom »Prvi sem čestital Sloveniji« Nekdanji selektor Jugoslavije potuje po svetu in ne politizira LONDON - Znanih je že kar nekaj reprezentanc iz evropskih kvalifikacijskih skupin, ki bodo nastopile na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1994 v ZDA. Najbolj razburljivo bo verjetno v drugi skupini, ki je glede na potek srečanj tudi daleč najmočnejša. Nesporna favorita iz te skupine sta (bili) Anghja in Nizozemska, že na začetku, po neodločenem rezultatu doma proti Norveški oziroma Poljski, pa se je izkazalo, da se bosta morali omenjeni reprezentanci trdo boriti ne samo za prvenstvo v skupini, ampak tudi za mesti, ki zagotavljata vozovnice za pot čez Veliko lužo. Anglija je kljub nedavni prepričljivi zmagi proti Poljski v težkem položaju. Resda ima na drugem mestu dve točki prednosti pred Nizozemsko, ki je tretja, vendar pa prav tam prihodnji mesec gostuje. Na Nizozemskem bo gostovala tudi še Norveška, zato si »tulipani« upravičeno obetajo poln izkupiček in zanesljivo uvrstitev na svetovno prvenstvo. Angleška reprezentanca, kot kaže, ponovno Čaka usoda izpred dvajsetih let. Angleži se v sedemdesetih letih, razen leta 1970, niso uvrstili na nobeno svetovno prvenstvo, obakrat so jim pot prekrižali ravno Poljaki, ki imajo tudi letos še nekaj možnosti. V tistem obdobju so imeti na voljo veliko kvalitetnih igralcev, vendar pa te kvalitete zaradi poškodb, slabih priprav in nenazadnje tudi trmoglavih managerjev nikoli niso znati vnovčiti. Podobne težave ima zdaj Graham Taylor. Odlični klubski trener Arsenala je reprezentanco prevzel po sveto- Iztok Golob vnem prvenstvu v Italiji, kjer je Anglija zasedla četrto mesto. Mnogi so takrat pričakovali, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika Bobbyja Robsona, vendar pa je Taylor hotel v moštvo naenkrat vnesti preveč korenitih sprememb, s tem pa je porušil nekakšno ravnovesje, mir in nenazadnje tudi visoko stopnjo morale, ki je ob njegovem prihodu vladala v reprezentanci. V nameri, da bi pomladil moštvo in pripravil fante za prihodnje svetovno prvenstvo, se je odpovedal nekaterim starejšim, vendar izkušenim igralcem. Biyan Robson se je nastopom resda odrekel sam, vendar pa je Taylor odpisal tudi Chrisa Wad-dla, enega od nosilcev igre na SP v Italiji. Ob tem sta se na začetku njegovega mandata poškodovala drugi nosilec igre, Gascoigne, in Bames, tako da je Taylor Cez noč ostal brez izkušenih organizatorjev igre. V angleški ligi na klubski ravni jih je sicer veliko, npr. Palmer, Inče, Rocastle, Sharp in še bi lahko naštevali, vendar pa ti mladi igralci nimajo nobenih mednarodnih izkušenj in, kar je še pomembneje, niso uigrani. Neuspeh na evropskem prvenstvu tega ni samo potrdil, ampak skorajda pripeljal do zamenjave na vrhu, vendar pa je Taylor kljub vsemu ostal. Angleži mu zamerijo predvsem to, da nima stalnega moštva, da veliko eksperimentira. Ob tem seveda Taylor sam ni toliko kriv, kot mu mnogi radi pripisujejo. Domače ligaško tekmovanje je namreč izredno naporno, tako da je že večkrat ostal brez številnih kandidatov za prvo enajsterico. Za kvalifikacijsko srečanje z Norveško v Londonu je zaradi poškodb v zadnjem hipu zamenjal kar šest kandidatov (Parker, I. VVright, Patister, She-arer, Pearce, Gascoigne). Dodatno ga je mučila tudi slaba pripravljenost nekaterih stalnih kandidatov, za katere ni našel ustreznih menjav (M. VVright, Adams, Števen, Webb). Ob kadrovskih težavah in napakah pa ima Taylor težave tudi s konceptom igre. Prejšnji selektor Bobby Robson je za agresivno in po tradiciji odprto angleško igro našel idealno rešitev v obrambi - prostega branilca. Zahteval je tudi bolj natančno igro »kratkih pasov« in ne igre na silo, ki je bila za to reprezentanco prej značilna. Prej ranljiva obramba je s prostim branilcem na svetovnem prvenstvu zaigrala kot prerojena. Tej novosti pa se je Taylor odrekel, kar je njegovo moštvo stalo dve zmagi na domačem igrišču. Proti Norveški in Nizozemski so Angleži povedli, potem pa nekaj minut pred koncem prejeti poceni zadetke. Kakšne bodo posledice Taylorjevih korenitih sprememb, ki do zdaj niso pokazale kakšnih omembe vrednih rezultatov, bo verjetno znano že oktobra, ko bo Anglija gostovala na Nizozemskem. Otočani upajo na točko, čeprav bodo igrati brez Gascoigna, ki ima dva rumena kartona. Ob tem, da tudi njihova igra še zdaleč ni prepričljiva, se prav lahko zgodi, da bodo Angleži kot velesila spet zamuditi največji svetovni nogometni tabor. Maja Marsicevič BEOGRAD - »V najvišji nogometni organizaciji ZR Jugoslavije ne bom dopuščal nobenih groženj in pritiskov,« je rekel Miljan Miljanid na začetku svojega predsedniškega mandata v FSJ. Že po nekaj mesecih je upravičil pričakovanja večine športnih delavcev in tistih, ki so zaljubljeni v nogomet -odločno se je držal svoje obljube, »da bo prepovedal vstopiti« politiki v šport, pa čeprav bi se zaradi te odločitve zameril Željku Ražnjatoviču Arka-nu, ljudskemu poslancu in predsedniku Srbske prostovoljne garde in enemu od tistih, ki so na seznamu mednarodnih vojnih zločincev na ozemlju bivše Jugoslavije. Ražnja-tovic je kot novopečeni predsednik nogometnega kluba Priština naletel na trd oreh in na enega od redkih ljudi v ZR Jugoslaviji - upal si mu je zavrniti željo, pa Čeprav celo tako »malenkostno«, da Arka-nov klub iz partijskih in drugih razlogov pride v prvo ligo. Čeprav je Miljanič prišel v središče medijske pozornosti zaradi svojega zgodovinskega »ne«, pa ni od začetka mandata sedel križem rok. Z eno potezo je ukinil samoupravljanje in v nogometno hišo uvedel osebni odnos ter odgovornost kot osnovno merilo pri odločitvah. Miljanič se, vesel in poln energije kot vedno, kljub še nikdar doslej tako slabim razmeram v jugoslovanskem nogometu, superiorno sprehaja po uradih najveCjih svetovnih nogometnih mogočnikov, medtem ko v domovini navdušeno izpeljuje akcijo »tisoC mla- dih nogometašev in tisoC nogometnih trenerjev«. Kot pravi, odkriva talente, kakršnih doslej še ni videl na naših igriščih, »fante, ki kapirajo, ne kopirajo«. »Vezi med jugoslovanskim in slovenskim nogometom so že dolgo prekinjene. Ker vas vse, kar zadeva stroko, zelo zanima, imate mogoCe kako vprašanje o slovenskem nogometu?« Miljanič: »Kolikor lahko, spremljam ligo, pa tudi v tujini se srečujem z nekdanjimi sodelavci iz Slovenije, tako da sem dokaj dobro informiran. Imam precej zaslug tudi za to, da se je izkazalo, da rek - »Slovenci znajo samo smučati, niso pa dobri nogometaši«, - ne drži. Veliko ljudi v bivši Jugoslaviji je mislilo tako. Vendar se je izkazalo, da je prav obratno: slovenski nogometaši so dosegli svetovno slavo; naj omenim Braneta Oblaka in brata Ameršek. Med mlajšimi je moj ljubljenec Džoni Novak, izreden nogometaš, sposoben in zelo cenjen v Beogradu, tako kot Zlatko Zahovič. Naši navijači niso pozabiti Marka Elsnerja, Srečka Katanca, pa tudi drugih slovenskih igralcev, ki so sooblikovali jugoslovansko nogometno šolo.« »Slovenska samostojnost je pustila sledove tudi v nogometu.« Miljanič: »Tudi prej so biti v Sloveniji problemi, povezani z ligo. Nogometu se je potrebno posvetiti najmanj osem do deset let, kar mnogi fantje težko razumejo. V nekaj letih je v Sloveniji zraslo veliko dobrih igralcev, vendar se mnogi izmed njih niso biti pripravljeni povsem posvetiti športu. Slovenija nujno potrebuje številčnejšo nogometno podlago, da bo dobila vec igralcev. Vendar brez večjega števila učiteljev to ne bo mogoCe.« »Ali se lahko Slovenija zgleduje po Avstriji in Italiji - seveda glede nogometa?« Miljanič: »Avstrijska nogometna šola ni veC takšna kot nekoC, italijanska je preveč profesionalizirana. V Sloveniji njihov sistem ne more obveljati, predvsem v primeru obok je to nemogoče. Morati bi prevzeti tudi pozitivne izkušnje iz Časov bivše Jugoslavije in postopoma širiti nogometno bazo.« »Pogrešate pri svojem delu sodelavce iz Slovenije?« Miljanič: »Seveda jih. Slovenski nogometni delavci so biti vedno dejavni in studiozni. Zdenko Verdenik je bil izreden sodelavec, poznali in spoštovati so ga tudi v Evropi, da Braneta Elsnerja in Rudija Zavrla sploh ne omenjam. Z njima sem odlično sodeloval in upam, da bom še kdaj. Bil sem prvi, ki sem Čestital Sloveniji, ko so jo sprejeti v Mednarodno nogometno zvezo. Nikdar ni prišlo do nesoglasij in priznati moram, da so biti slovenski predstavniki vedno korektni do mene in mojih sodelavcev.« »V Beogradu se je govorilo, da ste v pogovoru z Arkanom rekli: »VeCji mafijaš sem od tebe!« Pravijo, da teh besed ni , mogel preboleti in da vam je prek medijev vrnil z besedami, da ste »nogometni Josip Broz.« Miljanič: »Kdor me dobro pozna, ve, da se v takšnem tonu ne pogovarjam. Vse to so samo govorice. Ne vem, kaj je on izjavljal, in me tudi ne briga. Primer je bil precej spolitiziran, mogoCe tudi zato, ker so mediji zelo podpirati njegov predlog, naj se prištinski nogometni klub adminisbativno vključi v prvo ligo. Od začetka sem bil jasen: rekel sem mu, da se ne vmešavam v njegove zadeve, sam pa ne pustim, da se nekdo, ki mojih ne pozna, vmešava vanje. Ce bi takrat popustiti, bi propadel celoten načrt novega vodstva FSJ. »Bodo mednarodne sankcije in velik izvoz igralcev uničili nogomet v ZR Jugoslaviji?« Miljanič: »Nikoli ni bila nobena nogometna država v podobnem položaju, zato je težko napovedovati. Menim, da o nekakšnem uničenju nogometa ne gre govoriti. Vsak konec tedna je v Beogradu okrog 350 tekem, na igriščih po vsej državi benira-jo novi nogometni talenti, ki zdaj bolj prihajajo do izraza. V takšnem položaju nam usbeza izvoz igralcev: 14 jih igra na mednarodnih tekmah. Sankcije pa so naredile svoje: Jugoslavija je na tisti FIFA, kjer je bila v letu 1990 na šestem mestu, letos padla na šestinpetdeseto mesto. Čeprav je to realnost, ne sedimo križem rok. Posvečamo se mladim in pripravljamo na vrnitev v svet.« KASAŠKE DIRKE V KOMENDI V memorialu prvaSandy Caprice KOMENDA - Na velikih kasaških dirkah v Ko- - jqum juuanta, zmagala č>anay uapnce. Rezultati: 1. točka - avtoštart za dveletne kasače z zaslužkom do 100.000 SIT, 1600 metrov: 1. Dalara !. 3^)an’ Bled) 1:28.3, 2. Ajd B (Kosec, Komenda) 1:28.3,3 Noč B (Vidic, Brdo) 1:30.2,4. Viena (Oman, Komenda) 1:30.4; 2. točka - avtoštart za 3- do 12-le-me kasače z zaslužkom do 20.000 SIT, 1800 metrov: i-Arkon (Oražem, Bled) 1:23.6, 2. Briner (Cetin, Kr-KoJ 1:23.7, 3. Agrina (Osterc, Ljutomer) 1:24.4,4. Pe-er (Sack, Zagreb) 1:24.5; 3. točka - avtoštart za 3- do iz-letne kasače z zaslužkom do 150.000 SIT, 1800 metrov: l. Sonja B (Prosenc, Komenda) 1:24.6, 2. Fuianv (Koletnik o -im;™ ro,,Un„ uag rrost (Kovačič, Manoorj a; 4. točka - avtoštart za 3- do 12-letne kasače z zasiužkom 300.000 SIT, 1800 metrov: 1. Que B (Vir 1 -Ts con 2- Lakrima (Jagodic. Komenda) 1.23.6,3. Don Galveston (Debelak, Maribor) 1:24.2,4. LAIKOV IjirlTtmjrn Hfnmnn/jnl "1 .0/1 c. rr i_xl_ — Qrr 7 'J uu rz-ieme Kasače z zaslužkom do 500.000 i9o’c1800, metrov: 1' pelka II (Hrovat, Ljubljana) 7™°' 2- Leticia (Dokl, Maribor) 1:22.8, 3. Kolb (Bo-ae, Ljubljana) 1:23.0, 4. Diefendi (Deželak, Maribor) •Z4.2 6. točka - memorial Janka Juhanta: avtoštart do 12-letae kasače z zaslužkom nad 1.000.000 ucai Hill (Vidic, Brdo) 1:23.8; 7. točka - avtoštart za L, r° 12'letne kasače z zaslužkom do 1.000.000 SIT, 1800 metrov: 1. Figar AS (Humek, Posavje) 1:22.6, 2. rfSy I^as (Oražem, Ljubljana) 1:22.8, 3. Lady of Mdeen (R. Hrovat, Ljubljana) 1:24.0. (F. M.) Prvi Robi Smrekar toij!ARIB0R "Na tekmovanju Top 12 v namiznem tenisu so nastopili vsi najboljši slovenski igralci, zmagovalec turnirja je Robi Smrekar, kijev finalu zlahka premagal Boruta Benka. Benkovič (Potr.) m 12. Tancer (TAM). (M. L.) NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA Za Bežigradom deset golov Zanimivo v M. Soboti in Celju AM Cosmos gladko izgubil v Gorici - Krko Novoterm je v Mariboru osvojilo prvi točki - Živilo Naklo in Publikum nadaljujeta uspešni seriji LJUB LAJNA - Gostitelji so, razen na Viču in v Ljudskem vrtu, pobrali vse točke. Mura, ki je doslej igrala tako rekoč brezhibno, je prvič naletela na trši oreh -Izolo. SCT Olimpija je zmagal z največjo razliko, Živila Naklo se niso pustila presenetiti na domačem igrišču proti Istragasu. Zelo lepo tekmo s(m) o gledali v Celju. Koprčani so v primorskem derbiju premagali igralce Primorja, še boljša pa je ekipa trenerja Menda-ša, ki je z 2:0 premagala »četico« trenerja Gugolja. Mariborčani so spet remizirali. Gledalci so na osmih tekmah videli kar 37 zadetkov. (A. D.) SCT Olimpija - Rudar 9:1 (2:0) 1 LJUBLJANA - Stadion za Bežigradom, 200 gledalcev, sodnik Turk (Maribor). STRELCI : 1:0 - Protega (1), 2:0 - HadžialagiC (14), 3:0 - Zulič (49), 4:0 - Jeraj (51), 5:0 - Topič (56), 6:0 -Pavlin (60), 7:0 - Djuranovič (63), 8:0 - Topič (74), 8:1 -Spasojevič (78), 9:1 Topič (89). SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Englaro, Pavlin, Mili-novič, HadžialagiC, Vrabac (Knavs), Djuranovič, Zulič, Protega (Jeraj), Benedejčič, Topič. RUDAR : Leitinger, Po-lovšak, Doler, Grajfoner, Mešanovič, Bulajič, Purg, Spasojevič, Oblak (Soštar), Vidovič, Arlič (Muslimo-vič). Koper - Primorje 3:1 (3:1) KOPER - Stadion na Bo-nifiki, 1000 gledalcev, sodnik Kranjc (Gornji grad). STRELCI: 1:0 - Mekič (12), 2:0 - Mekič (28-llm), 3:0 -Voljč (31), 3:1-Lučič (34). KOPER: Volk, Okčič, Tri-par, Mekič, Galič, Poljšak, Burin (Pirc), Tomar, Voljč, Bečaj, Čačič (Nadal). PRIMORJE : Ržek, Kraja, Bratina (Krečič), Lučič, Adžič (Kodelja), Kurtič, B. Lučič, Mulahmetovič, Čermelj, Fegic, Stanič. (J. K.) Publikum - Mavrica 4:3 (2:0) CELJE - Stadion na Skalni kleti, 300 gledalcev, sodnik Kolarič (Ptuj). STRELCI: 1:0 - Goršek (30), 2:0 - Car (42), 2:1 - Rečan (47), 3:1 - Turk (78), 3:2 - Gajser (80-1 lm), 4:2 - Pra-njič 86-1 lm), 4:3 - Stojanovič (90). PUBLIKUM: Zupan, Turk, Pirc, Zilnik, Romih, Pranjič, Sešlar, Prelogar, Car (Valek), Pevnik (Cugmas), Goršek. MAVRICA: Hrovat, Stojanovič, Hadžič, Lorger, Judež, Pepelnak, Begič, Ke-Can, Kržišnik, Gajser, Mi-škič. (2. Z.) Živila - Istragas 5:2 (2:0) KRANJ - Športni park, 1500 gledalcev, sodnik Žohar (Šentilj). STRELCI: 1:0 - Jerina (15), 2:0 - Jošt (23), 3:0 - Murnik (50), 4:0 - Ahčin (62), 5:0 - Murnik (77), 5:1 -Badžim (80), 5:2 - Marš (84). ŽIVILA: Vodan, Sirk, Grašič, Križaj, Ahčin, Pavlin, Jerina, Vorobjev, Murnik (D. Jošt), Oblak, A. Jošt (Kapušin). ISTRAGAS: Germek, Zonta, Stanič (Marš), Ban, Toškan, Bačič, Koradin, Sčulac, Fingšt, Badžim, Sčulac. Mura - Izola 3:2 (0:0) MURSKA SOBOTA -Igrišče v Fazaneriji, 3500 gledalcev, sodnik Kandare (Lj). STRELCI: 1:0 - Gliha (62), 2:0 - Krančič (71), 2:1 -Perkat (76), 3:1 - Ilič (79), 3:2 Igralke Krima so v prvem kolu z 1:0 premagale Dolič (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) - Nikčevič (81). MURA: Baškovič, Slavic, Cifer, Breznik, Ilič, Cener, Baranja, Kokolj, Gliha, Gu-talj. Emeršič. IZOLA: Talajič (Bojanič), Perkat, Čendak, Ružnič, Co-tar, Tomič, Rudonja, Zelko, Nikčevič, Stamfer, Zupanc. (G. G.) HIT Gorica - AM Cosmos 2:0 (0:0) LJUBLJANA - Igrišče v športnem parku, 1000 gledalcev, sodnik Tivold (Kranj). STRELCA: 1:0 - Zobec (49, 2:0 - Debenjak (69, 11-m). HIT GORICA: Strajnar, Hlede, Rus (Kutin), Hadžič, Gavran (VVinkler), Srebrnič, Zobec, Debenjak, Vulič, Bra-tkič, Valentinčič. AM COSMOS: Avguštin, Zadravec (Martič), Ibrano-vič, Plešinac, Šporar, Srovin, Mesesnel, Škufca, Selak, Adrovič (Oražem). (M.L.) Maribor Branik - Krka Novoterm 1:1 (1:1) MARIBOR - Stadion v Ljudskem vrtu, 1500 gledalcev, sodnik Spiler (Laško). STRELCA: 1:0 - Zidan (11), 1:1 - Bracovič (39). MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Sterbal, Karič, Mi-levski, Lukič, Križan, B inkovski, Židan, Stanič, Bozgo, Pešič. KRKA NOVOTERM: Pavič, Rozman, Kramar, Primc, Mesojedec, Milano-vič, Jelič, Brdik, Bracovič, Bloudek, Juršič. (STA) KOŠARKA / 1. SLOVENSKA LIGA - 1. KOLO start 3. državnega prvenstva Brez štirih najboljših in Lipja Uvodoma je najbolj prepričljivo zmagal Helios proti Jinex Noriku Na Kodeljevm so Meščani s težavo ugnali Savinjčane (Foto: Tomi Lombar/TRIO) LJUBLJANA - V spokojnem miru, brez velikih napovedi in navdušenja, se je začelo tudi tekmovanje v 1. in 2. SKL. V najmočnejši klubski konkurenci ekipe, podobno kot lani, nastopajo v dveh skupinah - zeleni in rdeči. Slovenski ligaši so se v zadnjih mesecih razen s pripravami precej ukvarajali tudi z okrepitvami, ki so, kar je bilo na na našem košarkarskem tržišču pričakovati, prišle predvsem iz državic nekdanje skupne domovine. Ker sicer samovšečni slovenski trenerji niso najboljši »proizvajalci« mladih (nad) povprečnih igralcev in ker v klubih večinoma zelo slabo delajo z mlajšimi selekcijami, je popolnoma razumljivo, da malo bolj ambiciozni klubi kupujejo hrvaške in srbske košarkarje. Prvo kolo državnega prvenstva ni prineslo nikakršnih novosti ali silno dobrih iger, zato tudi v nadaljevanju ne moremo pričakovati udarnejših sprememb. Najboljše štiri ekipe, Smelt Olimpija, TAM Bus Miklavž, Postojna in Slovenka Koper, se bodo republiškim ligašem pridružile šele v drugem delu prvenstva. Omenjena moštva nastopajo v mednarodni, letos zelo slabo organizirani in manj zanimivi ligi SBA, ki pa naj hi v prihodnosti le doživela »razcvet« in prišla pod okrilje FIBA. Razmerja se v slovenski košarki bržčas še dolgo ne bodo spremenila, čeprav je na primer zanimivo, da imajo v Mariboru dva zelo enakovredna Ugaša, ki sta boljša od vseh ljubljanskih klubov, razen od Smelta Olimpije. Nič čudnega ni tudi to, da se je Triglav Lipje odpovedal ligaškemu tekmovanju, saj bo pomankanje denarja nedvomno še komu prekrižalo načrte in velike zahteve. Q. Z.) GORSKO KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO Zmagala Mike King in Giovanna Bonazzi Slovenska tekmovalca sta premalo tvegala -Boštjan Kušar je zasedel 107. in Jure Gantar 128. mesto METABIEF - Po sobotnih hladnih, napornih, blatnih dirkah v disciplini cross-country, ki si jih je ogledalo 35.000 gledalcev, se je zvečer vzdušje na 4. svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu že začelo stopnjevati. Na smučišču nad Metabiefom se je v večernih urah zbrala ne-kajtisočglava množica najbolj zagrizenih navijačev, da bi si ogledala najboljše v paralelnem slalomu, neuradni disciplini prvenstva. Pred podivjano množico je v finalu na razgibani progi z obvezno umetno skakalnico zmagal Američan Danny Lopez. A to je bila šele predigra festivala tistih, ki sebe in kolo radi prepuste sih težnosti. Včeraj se je ob 3 kilometre dolgi progi za spust zbralo več kot 50.000 gledalcev, ki so imeli kaj videti. Finale vseh kategorij v spustu na deloma umetno narejeni progi, kijev »našem denarju« stala okoli milijon nemških mark, je bil vrhunec dosedanje kratke zgodovine tekmovalnega gorskega kolesarstva. Brez nenormalnih hitro- sti, a z veliko lepimi ovinki, predvsem pa skoki in dvojnimi, »kameljimi« grbinami, na katerih so si duška v predvsem dah tisti, ki prihajajo iz vrst BMX kolesarjev. Ti se v zraku počutijo najbolj domače in so za gledalce, čeprav so zaradi tega izgubili nekaj desetink sekunde, uprizarjali prave akrobacije. Piko na i je dal še mednarodni olimpijski komite, kijev soboto gorsko kolesarstvo uvrstil v program olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti, predstavniki UCI pa so to novico včeraj posredovali številnemu občinstvu. Pri članih je dolgo vodil Italijan Paolo Caramellino in Italijani, že tako najuspešnejši udeleženci prvenstva, so se že veselih še enega zlata. Na koncu so šli na progo tisti, ki so na treningu težje padli, med njimi tudi veliki francoski favorit Franck Roman, ki pa se je tudi poškodoval, zato nanj ni računal nihče. Starta! je predzadnji, le minuto pred njim pa je šel na progo malo znani Ameri- Naša dirkača sta se solidno odrezala (Foto: 2.2../TRIO) čan Mike King. Mojster tekmovanj s kolesi MBX, kakršnih je med »dovvnhil-lerji« veliko, je bil v cilju skoraj sekundo hitreje kot Italijan! Roman je nato po najboljšem vmesnem času »priletel« na 6. mesto in prehitel večino oziroma tako rekoč vse favorite: lanskoletni prvak Američan Cullinan je bil 7., Nemec Beneke 8., drugi pa daleč zadaj. Dobro sta se držala dva naša dirkača. Boštjan Kušar je bil z ne prevelikim zaostankom 107., Jure Gantar pa 128. »Ce bi vedel, da se je proga od včeraj tako posušila, bi tvegal več in bil dosti hitrejši«, je v cilju povedal Kušar. Letos nesojeni slovenski predstavnik Janez Grašič, ki živi in tekmuje v Švici, pa je dirko z mavcem na roki le opazoval in si mislil svoje. Pri ženskah je bila najhitrejša Italijanka Giovanna Bonazzi, prvakinja izpred dveh let, pred zbirko ameriških tekmovalk, od katerih sta v cilj najhitreje prišli Kirn Sonier in Missy Giove. Pri mladinkah je zmagala Francozinja Caroline Chausson, pri mladincih Francoz Nicolas Vouilloz, pri veteranih pa Švicar VValter Brandli. Rezultati - moški: 1. Mike King (ZDA) 4.44,5, 2. Paolo Caramellino (Ita) 8 desetink zaostanka, 3. Myles Rockvvell (ZDA) 2.40, 4. Bruno Zanchi (Ita) 2.80, 5. Corrado Herin (Ita) 4.10,... 107. Boštjan Kušar 49.60,128. Jure Gantar (oba Slo) 1.15, 31. Ženske: 1. Giovanna Bonazzi (Ita) 5.34, 9, 2. Kim Sonier (ZDA) 3 sek. 11 stotink zaostanka, 3. Missy Giove (ZDA) 7.61 itn. Andrej Dekleva NOVICE Nogomet-l.SNL Rezultati 5. kola: Optimizem - Potrošnik 1:2 (0:1), Mura - Izola 3:2 (0:0), Publikum - Mavrica 4:3 (2:0), HIT Gorica - AM Cosmos 2:0 (0:0), Živila Naklo -Istragas Jadran 5:2 (2:0), Maribor Branik - Krka Novoterm 1:1 (1:1), Koper - Primorje 3:1 (3:1), SCT Olimpija - Rudar 9:1 (2:0). Lestvica Mura 5 5 0 0 19:4 10 Živila Naklo 5 4 10 12:5 9 SCT Olimpija Publikum Koper Hit Gorica Maribor Branik 5 AM Cosmos Lj. 5 5 5 5 5 5 5 Izola 5 Primorje 5 Istragas Jadran 5 Optimizem 5 Potrošnik 5 Mavrica 5 Krka Novoterm 5 Rudar 5 5 4 3 3 2 3 2 2 1 1 0 1 1 0 0 0 0 1 2 2 3 1 2 1 2 1 3 1 1 2 1 1 0 0 0 0 0 1 1 2 2 3 2 3 3 3 4 4 19:4 12:5 18:2 10:5 11:4 8:5 5:3 3:7 7:8 7:11 3:8 4:10 3:11 6:11 3:13 4:16 8 8 7 7 6 5 4 3 3 3 3 2 1 1 2. SNL Rezultati 5. kola: Turnišče - ETI Elektroelement 3:2, Era Šmartno - Avto bum 0:1, Korotan Suvel -Set Vevče 4:2, Steklar - Železničar 2:1, Oria Rudar -Jelen Triglav 4:2, Finali Piran - Dravinja 1:0, Loka Medvode - Beltrans 1:5, Dom Kaffe - Nafta 1:1. 3.SNL-vzhod Rezultati 4. kola: Impol - Caissa Aluminij 4:1; Žalec - Svoboda 1:1; Slovenj Gradec - Pobrežje 4:1; Dravograd - SKS Dover 1:1; Ižakovci - Kovinar 1:2; Pohorje Megras - Kob Ford 2:1; Drava - Papimičar 2:1. Vrstni red: Slovenj Gradec, Impol, Kovinar 6, Žalec, Drava 5, Papimičar, Caissa Aluminij, Dravograd, Pohorje 4, Kob Ford, SKS Dover, Pobrežje 3, Svoboda 2, Ižakovci 1. (Z. Z.) 1. ženska SNL Rezultati 1. kola: Idrija - Koper 4:1, SRC Polževo -Jarše 2:1, Krim - Dolič 1:0, Ižakovci - Vrhnika 4:1. Košarka-1. SKL Rezultati 1. kola - zelena skupina: Litostroj Slovan - Savinjska Polzela 72:62 ( 25:36), Helios - Tinex Norik 97:56 (53:27), Rogaška Donat Mg - Triglav 85:72 (45:31), Comet - Ježica 74:62 (38:25); rdeča skupina: Idrija - Litija 86:68 (40:45), Smelt Olimpija ml. - Kraški Zidar 72:76 (24:31), KM Ilirija -Podbočje 80:71 (33:27), Satex Maribor prost. Slovenski predstavniki s polovičnim uspehom Liga SBA: TAM Bus Miklavž - Flyers Vienna 105:111 (60:43), Slovenica Koper - Sparta (Praga) 79:86 (37:46), Postojna - Bioveta Brno 64:57 (26:30), VB Gmunden - USK Praga 75:72 (38:41), UKJ St. Polten- Sillein 91:92 (79:79, 36:33). Liga LBS: Ivec VVetrok - VSS Košiče 75:49 (33:30). 2.SKL- moški Rezultati 1. kola - vzhod: Celje - Bistrica 65:76 (34:34), Radgona - Slovenj Gradec 74:46 (31:22), Vanda Starše - Seltron Ruše 75:86 (37:35), Pivovarna Laško - Elektra 88:65 (41:29), MIK Prebold -Agrohit Slivnica 55:103 (23:37); zahod: Elles VVevit Borovnica - Novo mesto 83:79 (34:38), Iskra Nova Gorica - Didakt Radovljica 83:67 (35:39), Snežnik Kočevska Reka - Brežice 89:58 (35:33). Hokej -l.SHL Maribor - Acroni Jesenice 1:13 (1:4,0:5,0:4) Največ uspeha Tržičanom KRANJ - V organizaciji SK Triglav Teling je bilo v skakalnem centra na Gornji Savi pri Kranju državno prvenstvo na plastiki za mladince do 16. leta starosti. Med 61 tekmovalci so imeli največ uspeha Tržičani. Po tekmovanju v skokih sp se udeleženci pometih še v tekih za nordijsko kombinacijo. Rezultati: 1. Matej Hribar (Tržič) 213.5 (59.5, 61), 2. Matija Stegnar (Tržič) 209.0 (59, 60.5) in Primož Peterka (Triglav Teling) 209.0 (60.5, 58.5), 4. Boštjan Brzin (Tržič) 204.5 (59.5, 58.5), 5. Andrej Lesnik (Ilirija Center) 198.5 (57, 58). (N. A.) Diamond Ježica v finalu SLOVENSKE KONJICE - Košarkarice Diamonda Ježice so se kot prve uvrstile na finalni turnir domačega pokalnega prvenstva, potem ko so v vnaprej odigrani tekmi 3. kola skupine A premagale še neporaženi Comet s kar 120:44 (63:25). Ljubljančanke so povedle kar s 38:3, nakar so dobile priložnost vse igralke, razen poškodovane Pretre-garjeve. (Z. Z.) Rezultati teniškega turnirja Boss Open BOSS za člane often Turnirje potekal v Domžalah, od 17. do 19.9.1993, in sicer četrtfinale, polfinale in finale za člane - moški in ženske. ČLANI Članice Beiko Taras: Tkalec Marko (6/2,6/0) Zorko Matjaž: Marovt Urban jS (6/3,7/6(4)) :■ §? Furlan Miha: DoberSek Boštjan o (3/6, 6/1, 7/5) Martinčič Borut: JanSkovec Žiga (6/2, 7/6(2)) Učakar Nika: Meglic Maja (6/3, 6/1) Škafar Ana :Bibianko Dunja (6/2, 6/1) Kobetic Spela: Zakersnik Masa (6/2, 6/1) Kovač Katja: Katanič Ana (6/3, 4/6, 6/3) Beiko Taras: Zorko Matjaž H (6/3,6/2) M Martinčič Borut: Furlan Miha o (6/2, 6/4) Učakar Nika: Škafar Ana (7/6(4), 6/3) Kovač Katja: Kobetič Spela (6/4, 7/6(3)) Beiko Taras: Martinčič Borut B (6/4, 6/1) Kovač Katja: Učakar Nika (1/6, 6/0, 6/3) Štiri medalje za Mladino na DP v štafetah Se en lep uspeh kriških rolkarjev Z državnega prvenstva v rolkanju za štafete se tekmovalci in tekmovalke Mladine vračajo s štirimi medaljami. Čeprav med njimi ni najbolj žlahtne pa sta dve drugi in dve tretji mesti zelo lep uspeh za kriško društvo. Srebrno medaljo sta si tako presenetljivo pritekla Erik Tence in Federico Cargnelutti med mladinci in Matej Lacchi ter David Bogateč pri naraščaj-, nikib. Lacchi in Bogateč sta za las ostala celo brez prvega mesta, ki sta ga izgubila v zadnjih metrih . zaključnega sprinta. Bronasto kolajno pa so okrog vratu obesili Mitji Trejaku, Ti-borju DrasiCu ter Jelki in Mateji Bogateč. Vsi štirje so nastopali v kadetski konkurenci, pri čemer velja še posebej poudariti uspeh obeh deklet, ki sta nastopili v občutno višji starostni kategoriji. Štiri kolajne z državnega prvenstva v štafetah predstavljajo še en uspeh Mladine v letošnji že tako zelo uspešni sezoni. O tekmovanju bomo se poročali. NAMIZNI TENIS / KRAŠOVCI V B-l LIGI IGRALI PREPRIČLJIVO Dober začetek, še boljši konec? Pravijo, da je sedmo leto v zakonu kritično. Vendar ta rek za igralce Krasa Activa ne drži. Statistika govori, da že sedem let zapored ekipa zmaguje otvoritveno tekmo prvenstva. Sobotna zmaga krasovcev nad gosti iz Calta je bila deseta zaporedna zmaga naših fantov, ki so si zadali ambiciozen cilj, da odločno štartajo v višjo ligo. Otvoritvena tekma v moškem B-l prvenstvu je prinesla kar nekaj presenečenj. Moška vrsta z Igorjem (št. 57 v drugi kategoriji) in Marjanom Miličem (št. 128 v tretji kategoriji), okrepljena s Hrvatom Romanom Pleše (št. 6 prva kategorija) ter z novima tržaškima predstavnikoma Bertolottijem in Bian-chijem, je odločno zaCela začrtano pot. Z visokim izidom 5:2 je odpravila nasprotnika 1. kola Liber-tas iz Calta, povprečno ekipo, prvotno sestavljeno iz igralcev tretje kategorije, h kateremu pa je v zadnjem trenutku pristopil David Infantulino, moCan napadalni igralec št. 9 v drugi kategoriji, ki je lani nastopal za San Dona v A-2. Ključno tekmo, ki je spravila na noge številne navijače, je odigral z njim Igor Milic v tretji tekmi veCera. V treh skrajno napetih nizih (22:24, 22:20, 25:23) je najpomembnejšo zmago dosegel le- Nova okrepitev Krasa, Hrvat Roma Pleše (Foto Sergio Ferrari/KROMA) voroki krasovec, ki je k tej dodal še eno nad tretjem možem Calta Bal-bonijem. Tudi krstni nastop Romana Pleše za barve Krasa Activa, ki je nadomestil Cristiana Mersija, je bil navdušujoč. S tremi osvojenimi točkami je dodal levji delež k zmagi. Vse negove zmage so bile prepričljive, njegova igra pa dokaz, da mu sloves prvoligaša pripada v polni meri. Bolj kot z Infantuli-nom v zaključni tekmi prvega kola, je imel Pleše opravka z neugodnim nasprotnikom paraolimpij-skim prvakom v dvojicah Furlanom. Marjanu Miliču žreb ni bil naklonjen. Najprej je moral igrati s Furlanom in potem z In-fantulinom. Ni imel torej priložnosti, da bi se srečal z Balbonijem, ki bi mu bil prav gotovo kos. Ekipa Krasa Activa je torej začela na najboljši način pot navzgor. Dober začetek, še boljši konec, upajo pri Krasu, pri Čemer jim bo nedvomno pomagala diskvalifikacija San Dona, ki je zamudil vpis igralcev v A-2 in njegova nadomestitev z lani prvo uvrščeno Verono, ki bi bila tudi najnevarnejši nasprotnik Krasu Activa v tej sezoni za prestop. V predzadnji tekmi prvega dela bodo krasovci namesto kljuCne tekme proti Veroni mirno počivali, saj bo v konkurenci ostalo le sedem ekip. Kras Activa - Libertas 5:2 M. Milic - Furlan 0:2 (11:21, 18:21), Pleše -Balboni 2:0 (21:7, 21:8), I. Milic - Infantulino 2:1 (22:24, 22:20, 25:23), Pleše - Furlan 2:0 (21:13, 21:14), M. Milic - Infantulino 0:2 (12:21, 14:21), I. Milic - Balboni 2:0 (21:15, 21:18), Pleše - In-faltulino 2:0 (21:7, 21:17) (TJ.) KOŠARKA / NASE TRŽAŠKE PETERKE V PROMOCIJSKI LIGI Sokol: kakšna ekipa! Breg: bo ali ne bo? Dolinčoni še ne vedo, ali bodo v ligo spet vključeni Od tržaških peterk bosta v Promocijski ligi, poleg Kontovela in Cicibo-ne, ki smo jih posebej predstavili v petek, 17., še Sokol, najbrž pa tudi Breg. SOKOL Nabrežine! so zbor igralcev imeli šele pred kratkim, novosti pri ekipi pa je precej. V prvi vrsti glede lanskega trenerskega mesta Valterja Vatovca, ki ga ne bo prevzel Aljoša TerCon, temveč bivši Kontovelov in Jadranov košarkar Ivo Starc. Na prvih treningih je bilo igralcev na pretek (skoraj 20 posameznikov), med temi pa je bilo vec novih obrazov. Kot napovedano sta se k Sokolu po veC letih vrnila Martin Pertot in Robi Paulina, od Cicibone pa bo k nabrežinski ekipi prestopil playmaker Gorazd Bajc. Po dveletnem premoru je telovadne copate spet obul David Pahor, ekipo pa dopolnjujeta tudi brata Ger-li, Adrijan in Damjan. POSTAVA: play- makerji - D.Starc, M.Gru-den, G.Bajc; branilci -M.Sosič, M.Devetak, M.Ušaj, P.Buzan, I.Lesica, D.Gerli, A.Gerli; krila -R.Stanissa, R.Paulina, A.TerCon, D.Pahor, M.Klanjšček, E.Dolhar; centri - M.Pertot, T.Caha-rija, I.Sedmak, S.Rosati NOVI PRIHODI: M.Pertot (Jadran), R.Paulina (Kontovel), G.Bajc (Cici- bona), D.Gerli (Jadran), A.Gerli (Kontovel), D.Pahor. NAPOVEDI: Potencialno imajo sokolovci daleč najboljšo ekipo v kategoriji, zelo veliko število razpoložljivih igralcev pa bi lahko za novega trenerja Iva Starca predstavljalo problematično kombinacijo pri »turno-verju«. Nabrežine! so zbrali dokaj neambiciozno pot dela, saj trenirajo že sedaj le dvakrat tedensko in bodo isti ritem dela obdržali tudi med sezono. 2e sama napoved peterke Starc, Sosič, Stanisa, Pertot, Paulina pa bi vzbujala preplah tudi v višji kategoriji. Pri tržaški košarkarski federaciji še ne vedo, koliko ekip se je vpisalo v letošnje Promocijsko prvenstvo, zagotavljajo pa, da bodo letos prisiljeni združiti tržaško in goriško skupino, saj je prišlo do organizacijske preobnove deželne federacije in so zato ukinili goriško pokrajinsko zvezo. Dante Ber-tola, predsednik deželne košarkarske zveze, je napovedal, da bodo ekipe razdelili v dve skupini, vec o tem pa bodo povedali na seji pred sestavo koledarjev. Tudi glede možnosti »repesaže« ekip, ki so lani izpadle iz Promocijske lige ni še nic določenega, kar pomeni, da je usoda Brega še neja- Novi trener Sokola I, Starc sna. Brežani so se vsekakor vpisali v prvenstvo in bodo najbrž tudi oni sodelovali v letošnjem prvenstvu.. BREG Tudi pri dolinskem društvu je število igralcev dokaj obsežno, saj ima trener Igor Canciani na voljo vec mladincev, nekaj igralcev, ki so lani prenehali z nastopanjem v mladinskih kategorijah in pa še nekaj starejših posameznikov. Brežani že nekaj tednov vadijo vsak dan in so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Po enoletni odsotnosti sta se na igrišče vrnila Bruno Kneipp in Boris Vascotto, nekaj pa je tudi novih prihodov. Ker je torej igralcev še preveč, bo Breg letos najbrž imel kar dve ekipi, eno v Promocijski ligi, drugo pa v Prvi . diviziji, ali pa obe v nižji kategoriji. IGRALCI: playmakerji -D.KovaCiC, A.Pavlica, R.Zerjal, M.Delise, M.Pre-sl, R.Punis, E.Cah; branilci - I.Corbatti, M.Schiulaz, 0. Pregarc, P.Žerjal, I.Min- got, M.Martini, R.KocjanCiC; krila - M.Ba-rini, M.Salvi, B.Kneipp, 1. Malalan, A.Canziani; centri - M.Bandi, M.Pinta-relli, M.Savoia, B.Vascotto. NOVI PRIHODI: A.Pav-lica (Jadran, Bor), M.Bari-ni (Cicibona, Bor), O.Pregarc (Cicibona, Bor), B.Kneipp, B.Vascotto. NAPOVEDI: Cilj društva je nabiranje izkušenj za mlajši rod košarkarjev, ki imajo izredno priložnost, da pokažejo, Česa so zmožni. V primeru, da bi Breg lahko spet igral v Promocijski ligi, bo trener Canciani računal na doprinos še nekaterih starejših posameznikov, v Prvi diviziji pa bodo najbrž igrali le mlajši košarkarji. Od posameznikov, mimo starejših že znanih protagonistov, največ obetajo M.Barini, A.Pavlica in O.Pregarc, v pričakovanju dozorevanja ostalih mlajših Brežanov. VANJA JOGAN Obvestilo BALINARSKA KOMISIJA ZSSDI prireja 27., 28. in 29. (od 18.30 dalje) zamejsko prvenstvo v trojkah. Vpisovanje in informacije v uradu ZSSDI v Trstu (tel. 635627)m ali pa na tel. številkah 226262 (Max) in 214159 (Aleksij). NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obvešča, da se bo začela vadba namiznega tenisa jutri, 21.9. Treningi bodo ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.30. V okviru vadbe bodo otroci deležni tudi telovadnega in akrobatskega tečaja. Po potrebi nudi sekcija prevoz z društvenim vozilom. Vabljeni so osnovnošolski in srednejšolski otroci. Za morebitne informacije in vpise, kbčite tajništvo SZ Bor od ponedeljka do četrtka od 17.30 do 19.30. Prvi vadbeni uri sta brezplačni. SD SOKOL - minibasket obvešča, da se bodo odvijab treningi vsak torek in petek ob 16. uri na društvenem igrišču. SZ BOR - Gimnastični odsek sporoča, da poteka vpisovanje za lanske in nove telovadke v uradnih urah v prostorih SZ Bor (tudi po telefonu). SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja na tečaje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah - Repen-tabrska ul. ob torkih in petkih od 16. ure dalje ati pa na tel. 213420. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih. Prvi trening bo danes, 20. septembra. Umiki so sledeči: od 18.00 do 19.30 otroci (višji pasovi); od 19.30 do 20.30 odrasti (rumeni in zeleni pasovi); od 20.30 do 21. ure višji pasovi. Začetniki in novi člani se lahko vpišejo na treningu. Telefonska številka: 327342 po 14. uri. SD KONTOVEL - ritmični odsek vabi deklice na treninge, ki se bodo pričeli jutri, 21. tm., ob 15.30 v kulturnem domu na Proseku. SK BRDJNA organizira v nedeljo, 26. t.m. HI. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah 23. in 24. t.m. od 18. do 20. ure. Informacije tel. 212859 in 299573. SD BREG - odbojkarska sekcija . obvešča da bo prvi trening za deklice letnikov 82, 83, 84 danes, 20. t.m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Dolini. ZSSDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije jutri, 21. tim., ob 20. uri na sedežu ZSSDI v Trstu. PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Alturi v Trstu šolo plavanja za neplavalce, vadbo za plavalce in tekmovalno dejavnosti Vpisovanje ob delavnikih do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377. PLAVALNI KLUB BOR organizira rekreacijsko plavanje za odrasle v bazenu na Alturi v Trstu v večernih urah od 20. do 22. Vpisovanje ob delavnikih do 1. oktobra od 19. do 20.30 po telefonu 51377. SK DEVIN obvešča, da je telovadba ob torkih in petkih, ob 17. uri v društvenem sedežu v Cerovljah. SD BREG - otroška telovadba sporoča, da se bodo začele telovadne ure jutri, 21. t.m., ob 16. uri v dolinski telovadnici. Začasni umik vsak torek in četrtek od 16. do 17. ure. vabljeni otroci vrtcev in osnovne šole; informacije tel. 281346. AMATERSKI NOGOMET / V NEDELJO ZAČETEK PRVENSTVA V AMATERSKIH LIGAH Zadnje priprave pred startom V 3. amaterski, ligi začetek prvenstva teden dni kasneje - Za zdaj največ pokazali Juventina in Vesna Pri Primorju namesto Braica zdaj trener Miloš Tul? - Večina nejasnosti s postavami že odpravljenih V nedeljo 26. septembra se pričnejo amaterska nogometna prvenstva v vseh kategorijah, razen v tretji, ki bo štartala teden kasneje. Ekipe se zato intenzivno pripravljajo, tako da bi na najboljši način štartale in kmalu izpolnila cilje društev in želje navijačev. Poleg raznih prijateljskih tekem in turnirjev so nekatere ekipe sodelovale tudi v italijanskem in deželnem pokalu, kjer sta se najbolj odlikovala Juventina in Vesna. Tudi nakupi igralcev so še v polnem teku, saj komaj sedaj trenerji ugotavljajo, kje so še vrzeli. Novica teh dni pa je brez dvoma zamenjava trenerja pri Primorju. Claudio Braico je v tednu dal odstavko in trenutno vodi ekipo Miloš Tul. Poglejmo podrobneje kakšno je stanje pri društvih teden dni pred začetkom prvenstva. PROMOCIJJSKA LIGA Pri Juventini so sestavili moštvo že julija tudi zato, da bi se ekipa Cimprej uigrala in tudi primerno pripravila na prvenstvene nastope. Ta izbira se je vsekakor obrestovala, saj je Juventina odlično igrala v italijanskem pokalu. Premagala je Ronchi doma z 2:0 in Cormonese v gosteh s 3:0 in se uvrstila v nadaljnji del tega pokala. Včeraj pa je igrala v gosteh proti Lucinicu. Z dosedanjimi nastopi so v Standrežu povsem zadovoljni. Po dolgem Času naj bi Juventina spet igrala domače tekme v Standrežu, kar bi l Miloš Tul zdaj vodi treninge proseškega Primorja bilo za društvo in vso vas še kako pomembno. Pri drugem slovenskem društvu, ki igra v promocijski ligi, Primorju pa stanje ni rožnato. Ekipo trenutno vodi Miloš Tul, vendar društvo se še ni odločilo ali bo to končna rešitev ali bo prišel nov trener. Glede novih igralcev ni večjih težav saj so se vsi dobro uigrali. Na srečo lahko pro-seško društvo raCuna na zelo perspektivne mlade igralce, ki bodo letos odigrali zelo važno vlogo, saj morata po novih pravilih v začetni postavi igrati dva igralca letnika 1975. Glede odigranih tekem pa je težko soditi formo ekipe. Poleg treh tekem na turnirju bratov Husu, kjer so dosegli končno Četrto mesto, so ProseCani igrali dve tekmi za italijanski pokal in obakrat so izgubili. '1. AMATERSKA LIGA Trenutno najboljša slovenska zamejska enajsterica je najbrž Vesna, ki je osvojila turnir bratov Husu in nato za deželni pokal premagala Opicino in Montebello z izidoma 3:0 in 5:0. Kot podatek naj navedemo, da je v petih uradnih tekmah kriška enajsterica dosegla trinajst zadetkov, prejela pa samo enega. Kaže torej, da je novi trener Claudio Fonda opravil do sedaj zelo dobro svoje delo, toda težje naloge morajo še priti. Zal ostaja odprto vprašanje nogometnega igrišča v Križu, zvesti navijači pa sledijo ekipi povsod, a vseeno upajo da bodo letos zadnje leto igrali domaCe tekme izven Križa. V Bazovici so pri Zarji z delom novega trenerja Bidussija zadovoljni, vzdušje je dobro. Odigrali so precej prijateljskih tekem, proti Primorju so zmagali 4:1, z Zaulami so izgubili 4:3 proti Bregu pa so visoko slavili z izidom 5:1. Na turnirju bratov Husu pa so izgubili že v prvem srečanju po enajstmetrovkah proti Primorcu. Društvu sta se v zadnjih dneh pridružila dva nova igralca in sicer mladi Dizdarevič, ki je igral v Banja Luki in bivši igralec Triestine Ispiro. Zal pa se je na treningu poškodoval Dussoni, ki bo moral počivati štirinajst dni in bo tako preskočil uvodne tekme. 2. AMATERSKA LIGA Tudi v Trebčah vlada pri domačemu Primorcu umirjeno vzdušje. Rezultati pokalnih tekem in sodelovanje na turnirju bratov Husu so spodbudni, vCeraj pa so s tekmo proti Vesni zakljui npe v deželnem pokalu. Z novimi igralci pa žal ni vse v redu, novi nakup Stefano Cerchi, na katerega je društvo moCno računalo, si je huje poškodoval koleno, tako da bo moral počivati več kot mesec dni. Težave so tudi z nekaterimi igralci, ki služijo vojaški rok, tako da neredno trenirajo. Treben-sko društvo pa je najelo še dva nova igralca: od Muggesane je vzelo branilca Maurizia Minca, medtem ko je s Krasa prestopil k Primorcu vezni igralec Massimo Drioli. Novi trener Dazzara je pri Krasu ustvaril zelo dobro okolje, tako da igralci in društvo ne skrivajo upanja na zelo dobro uvrstitev ali celo kaj veC. Po bledem nastopu na turnirju Husu, vendar to je bila prva letošnja tekma Krasa, so krasovci v deželnem pokalu brez težav odpravili Cgs z izidom 7:3, medtem ko so z Edile Adriatica igrali neodločeno 1:1. Krasovci so sodelovali tudi na turnirju na Campanel-lah, kjer so se uvrstili v finale, potem ko so premagali solidne enajsterice San Sergia in Portua-leja. Pri Gaji pa je prišlo do zapletov glede Čermelja, ki je v lanski sezoni igral pri San Luigiju. Igralec je last gropajskega društva, toda v tem trenutku še ni gotovo, kje bo igral to sezono. Medtem je društvo najelo nekaj novih igralcev: od Muggesane je prišel Vesnaver, San Luigi je odstopil Pa-rovela, medtem ko je z vrst San Vita prišel Veli ak. Ekipi se je pridružil tudi De Pace, ki je v lanski sezoni igral na jugu Italije. Gotovo najvecja novost glede sovodenjske je ta, da je Lucio Modula, ki se odlikuje kot zelo uspešen strelec, prestopil h Capri vi, ki kot so-vodenjsko moštvo nastopa v 2. amaterski ligi. Ekipa je precej izboljšala igro na sredini igrišCa z vključitvijo močnega »organizatorja« Luče Caporaleja (letnik 1966), ki je prestopil v štandreško moštvo iz vrst S. Piera d’ Isonzo (1. kategorija). Massimo Doria (letnik 1970, prej Lucinico) pa se je že dobro vključil v napadalno vrsto. 3. AMATERSKA LIGA Mladost je v glavnem ohranila enako postavo z lanskega prvenstva, v moštvo pa so vključili veC mladincev, ki so lani igrali v deželnem mladinskem prvenstvu z Jvuentino.Le-ti so: vratar Valter Peric, branilec Aleksadner Florenin ter vezna igralca Aljoša Ger-golet in Aleš Ferfolja. Doberodbsko moštvo je medtem odigralo tudi tri prijateljske-trening tekme: v Mirnu je proti Adrii izgubilo s 3:5, v Doberdobu pa je z istim moštvom igralo neodločeno 3:3, ta teden pa je tesno izgubilo s Sagra-dom z 0:1. Najvecja novost pri Bregu je brez dvoma ustanovitev novega društva N. K. Dolina, ki bo sodelovalo skupaj z Bregom v prvenstvu tretje kategorije. Prav v teh dneh mora trener Valdevit izbrati igralce, ki bodo nastopili v bre-govem dresu, ostali pa bodo sestavili ekipo Doline. Brežani so po nesrečni tekmi proti Primorju na turnirju bratov Husu, izgubili so kar 5:0, igrali dve tekmi za deželni pokal, sprva so v gosteh zmagali 2:1 proti Chiar-boli, nato pa so izenačili brez golov proti Costa-lunghi, obe enajsterici igrata v višjih kategorijah. Novonastalo društvo Dolina, katerega trener je Carlo Alberti, pa še nima začrtane postave, manjka še nekaj starejših izkušenih igralcev, ki bi pomagali mlajšim igralcem si nabirati izkušenj. EDVIN BEVK Sandi Gergolet tudi letos v vratih Sovodenj Pisalo se je leto 1756 Rodil se je oCe sodobnih cest Najpreprosteje bi ceste lahko označili kot zglajena in utrjena zemljišča, namenjena javnemu prometu. Po obdelavi zemljišča pa ločimo makadamske, tlakovane, betonske in asfaltne ceste ter ceste iz umetnih mas in kovinskih plošč. O Prvih cestah ni tr-onih. dokazov. Dosti več dokazov je, da so Rimljani zgradili izvrstno organiziran prometni sistem. Pro-Pad rimskega imperi-)a pa je bil istočasno propad cest, saj tuja barbarska plemena niso vedela, kaj naj bi počela z urejenimi cestami. Sele v 16. in 17- stoletju so postale ceste zopet pomembne. To je spoznal tu-t .škotski inženir John London McA-dam, ki se je rodil 21. septembra 1756. leta. Leta 1806 je postal poverjenik za ceste v Bristolu in je name-sto blatnih kolovozov začel graditi ceste iz tolcenca, ki je omogočal odtekanje vode. Izraz makadam nas še vedno spominja na škotskega izumitelja McAdama. PREBLISK Civilizacijo lahko dojamejo le tisti, ki so civilizirani. A. N. VVhitehead Prostorna potniška kabina omogoča vozniku in sopotnikom udobno vožnjo tudi na daljše relacije in ne le po mestu, zmanjka pa prostora za prtljago, saj ga je v prtljažniku in pod prednjim pokrovom le za štiri poslovne kovčke. V primeru, da se voznik odloči za izlet sam in iz vozila odstrani vse tri sopotni-ške sedeže, se najde dovolj prostora tudi za gorsko kolo. Armaturna plošča je oblikovana lepo in stikala na njej so nameščena pregledno, z njmi pa je mogoče poleg vseh za vožnjo potrebnih funkcij uravnavati tudi električno odpiranje in zapiranje stekel, izpopolnjen ventilacijski oziroma klimatski sistem, ki zaradi posebnega kristalnega filtra skrbi za osuševanje zraka in s tem preprečuje rosenje šip. Vozniku in potnikom je na razpolago tudi vgrajen autoradio in mobilni telefon, priključek za faks in še marsikaj, kar opravičuje sloves izdelovalca tega avtomobila. Veliko prostora so načrtovalci prihranili z novo postavitvijo motorja, ki bistveno vpliva na dolžino vozila, hkrati pa prispeva k večji varnosti v primeru čelnega trčenja, saj se motor ne »premakne« proti potniški kabini, ampak proti tlem. Pod sprednjim pokrovom se skriva tudi prostor za manjšo količino prtljage in loputa, ki omogoča dostop do motorja. FRANKFURTSKI AVTOMOBILSKI SALON Marko Krautberger Mercedesova vizija Včeraj so se zaprla vrata frankfurtskega avtomobilskega salona in z današnjim dnem tudi zaključujemo celotedensko predstavljanje nekaterih avtomobilov, ki so bili prvič predstavljeni na tem uglednem mednaro- dnem avtomobilskem salonu. O Mercedesovem malčku z imenom Vision A93 smo pisali že pred začetkom salona, ko je bilo o njem znanih le nekaj osnovnih podatkov, zato vam danes ponu- jam več fotografij tega prestižnega malčka, ki bo po mnenju Mercedesovih načrtovalcev postal nepogrešljivo mestno vozilo vseh tistih, ki si lahko privoščijo nakup vozila z dobro znano Mercedesovo trikratno zvezdo. In glede na zahteve in potrebe kupcev lahko verjetno kmalu pričakujemo, da bo zaenkrat konceptni avto postal serijski in s tem rednejši uporabnik vedno bolj zasičenih cestnih površin v velemestih. Obisk avtomobilskega salona v Frankfurtu so mi omogočili Vision A93 naj bi bil drugo družinsko vozilo, namenjeno predvsem vožnji po prometno zasičenih mestih, kjer se lastniki velikih Renault - Revoz Novo mesto, potovalnih limuzin soočajo tako s parkirnimi kot tudi z voznimi težavami. Mali Mercedes je namreč dolg le 3,35 metra in ima Mazda Y.C.C. Kranj in Viktorija glede na postavitev koles dobre maneverske karakteristike. S POTI PO SLOVENIJI Lomi Kos KRIŽANKA V travi zaraščeni pomniki m Ljubezen do Trente in gora - Pred osemsto leti so že omenjali prvo cerkvico - Julius Kugy in Bovčani - Sprehod skozi zgodovino Skozi bovško preteklost so šli smrtonostni Pohodi turških konjenikov, krvaveli so Napoleonovi vojaki, za njim avstrijski in italijanski ter nemška soldateska. Vsem tem ubijalcem in osvajalcem je v bovški naravi, ki še danes ne pokriva vseh ran vojska, človek postavil spomenike in otožne, v travi zaraščene pomnike. Le kdo ne ve, da so nekatere bitke na soški fronti spadale med največje v prvi svetovni vojni. Vojna na soški fornti je trajala od januarja 1915 pa do septembra 1917. leta. Žrtev je bilo več kot milijon. Skozi bovško so šle tudi epidemije, požari, potresi... Le česa niso vse prestali kraji, kjer živijo Trentarji, Ložani, Srpeničani, Bovčani. Pa vendar, ob vsem hudem, je to tudi tam, kje so samotni travniki in Samotna in v zeleni oazi stoji že od leta 1461 Marijina cerkvica. (Foto: L. K.) bližina Gregorčičeve Soče ter senca košatih dreves, tiha in nadvse človeškega duha polna Marijina cerkvica v Bovcu. Njeni temelji so neuničljivi, njena tišina je zvok zvonov, ki se razlivajo po bovški kotlini. Njen čas se je začel leta 1461. Se pred tem, pred dobrimi osemsto leti, je papež Celestin III. v svojih listinah že omenjal prvo cerkvico na Bovškem. Ce vas bo pot zanesla čez Vršič ali pa morda čez Predel in boste prišli na Bovško, ne boste mogli mimo učne ure zgodovine, kot smo včasih govorili. Domačini vam , bodo pripovedo- red gomilama, so v prvi svetovni vojni divjale hude bitke. Gregorčičeva Soča je krvava tekla... (Foto: L. K.) vali o cerkvicah, o znamenjih, kapelicah, kako so bile požgane in uničene, pa sept postavljene, obnovljene prelestno in ozaljšane. Takšne so še danes. V eni izmed bovških hiš je nekoč sedel na stolu in ga grel bogati italijanski baron Conte Tre-ves. Ravno tako je za isto mizo posedal velik ljubitelj Trente, raziskovalec Julijskih Alp, avstrijski in tržaški alpinist in pisatelj dr. Julius Kugy. Če bi hiša znala govoriti, bi človek zvedel še marsikaj. V hiši so med vojno sedeli italijanski, ameriški, nemški, angleški in drugi visoki oficirji. To je bila nekoč hiša skrivnosti, danes pa je zaseben muzej, ki ima v svoji zbirki mnoge zanimive predmete in med njimi celo pelerino, ki jo je nekoč nosil sam dr. Julius Kugy. O vojakih, ki so pustili svoja življenja na soški fronti, vedo povedati skoraj pri vsaki hi- ši. Le kdo ne pozna Rombona, ki se strmo dviga nad Bovcem in še danes v svojih skalnih skrivnostih prizanesljivo skriva opremo nek-danjh vojakov, ki so se borili za to najbolj odročno in zahodno mejo današnje Slovenije. Vnedar je v pripovedovanju domačinov tudi kanček grenčice. Ljudje razmišljajo o časih, ki so jih živeli njihovi predniki in o času, v katerega so vpeti, ki neusmiljeno vihari z vsako človeško dušo. Ponos domačinov je nelo-mljiva svetloba, skozi njo pa se vendo bolj in bolj kristalizirajo časi, ki so tako močno zapisani v zgodovino prve svetovne vojne. Kajti bovško polje je bilo pred slabimi osemdesetimi leti en sam strelski jarek, ki se je po »čudežu« spremenil v množično grobnico italijanskih vojakov. (se nadaljuje) Vodoravno: 1. kemijski znak za americij, 3. ameriški filmski igralec (Johnny, film Cry baby), 7. redkejši naziv za pas, 9, afriška stepska lilijevka z mesnatimi listi, 10. motiv križanega Kristusa, 12. ljubezenski pesnik, 13. tvorba v panju, 14. ena od pisav imena sirskega mesta Haleb, 15. španski kmečki tribun (Pedro Juan), 16. ime nekdanjega vzhodnonemškega diktatorja Honeckerja, 18. opoj, mamilo, 21. škotska rodovna skupnost, 24. spodnja okončina, 26. zorana zemlja, 27. ime madžarskega dirigenta Doratija, 28. gospodarsko zelo pomembna riba, trska, 30. latinsko ime drevesnega rodu javor, 31. francoski teniški igralec (Vannick), 32. pred leti zelo popularna nemška popevkarica, 33. kemijski znak za cink. Navpično: 1. italijanski operni pevec (Giuseppe), 2. slovenska pesnica (Neža), 3. nizozemski kamion, 4. propeler, 5. zmagovalno darilo v obliki vrča z nogo, 6. testena jed, 7. cepinov okel, 8. rimski vojskovodja, ki je v 2. punski vojni premagal Hanibala, 11. začetnici slovenske slikarke Kobilce, 15. naj večja reka na Irskem, 17. kemijski znak za curij, 19. vrvca, 20. ime več bajno bogatih ismailitskih verskih voditeljev (dve besedi), 21. junak Levstikove povesti (Martin), 22. največji kitajski filozof, 23. ameriški filmski režiser (Woody), 25. muslimanski bog, 27. avtomobilska oznaka Ancone, 29. doba, vek. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 1 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 * 31 32 33 wz ‘uuajvj ‘qeoj\i ‘iaoy ‘e^Aouajod ‘je} -uy ‘jei ‘efiou ‘uep[ ‘eureuio ‘tpug ‘BjBg ‘dajy ‘res ‘5[TJT[ ‘SijTjpnp ‘boju ‘sedo ‘ddag ‘uiy :ouAeiopoy Aausan _____MANAGEMENT / VELIKO »ČIŠČENJE« NA ITALIJANSKI RADIOTELEVIZIJI_ Žametna evolucija Ali bo kapitalistični kapitalizem - kot zdravilo proti strankarski politizaciji množičnih medijev - osrečil Italijane s kakovostnimi informacijami? Nosita se pretežno sivo.Toda najsi sta velika pometača na ključnih položajih edine in najveCje italijanske javne radiotelevizije RAI, novi predsednik upravnega odbora Claudio Dematte in novi generalni direktor Gianni Locatelli navidez še tako neupadljiva, vendarle poosebljata »nevarno me-tljo«. Odkar sta, tik pred poletnimi počitnicami, prevzela dolžnosti, je med 13.000 zaposlenimi - še posebno pa med 1.500 uredniki - završal nemir. Siva je tudi barva učinkovitosti in v tem duhu sta Dematte in Locatelli napovedala uresničitev velike reforme RAI, ki jima jo je naložil že italijanski parlament, ko je s sprejetjem novega zakona o RAI razveljavil dosedanjo metodo upravljanja. Namesto proporcionalne delitve vseh funkcij in programov po strankarskem in političnem ključu - v Italiji so jo poimenovali »lotizacija« - naj bi RAI upravljali kar se da neodvisni, ugledni in stroko- vno podkovani predstavniki javnosti, program pa naj bi namestd partijnosti zagotavljal predvsem kakovost. Dematte je cilj svojih prizadevanj opisal takole: »RAI mora postati državna banka informacij, kajti informacije so skupna dobrina, enako kot skupni denar. Od ljudi ne moremo zahtevati, da naj plačujejo naročnino, če sami ne pokažemo učinkovitosti in kakovosti.« Zato se je 51-letni Claudio Dematte, po poklicu univerzitetni profesor ekonomije, izrekel tu- Gianni Locatelli. generalni direktor RAI ■'9? ;‘;i Al- v j - :? di za temeljito reformo organizacijske sestave RAI. Izjavil je še, da pričakuje odstop vseh urednikov informativnih programov, ki so bili doslej pretežno strankarski glasniki (TG1 -krščanske demokracije, TG 2 - socialistov in TG 3 -komunistiCno-preno vitelj -ske levice). Glede na to, da si novo vodstvo prizadeva za ukinitev dosedanjih strankarskih vrtičkov, ki so si po nikjer napisanem sporazumu razdelili tri vsedržavne kanale, je generalni direktor Locatelli, ki prihaja iz gospodarstva in se je nazadnje ukvarjal z založništvom, zavoljo večje učinkovitosti in prihrankov že javno razmišljal o opustitvi enega od treh televizijskih kanalov. Odtlej pometanje v RAI in polemike okoli tega nenehno polnijo Časopisne stolpce italijanskega in tujega tiska. Pred nedavnim je Locatelli, ki je prepričan, da je mogoCe RAI reformirati samo s pritiskom od zgoraj, že napovedal temeljito racionalizacijo obračunov in izplačil, ceš da je bilo tudi znotraj RAI veliko nepojasnjenih in nečednih poslov ter bogatenja. S tem je tudi RAI povezal z operacijo »čiščenja rok«, ki poteka v politiki, upravi, sodstvu in v gospodarstvu. Gre mu predvsem za »Cista peresa«. Nekateri uredniki naj bi prejemali podkupnine, neupravičene dodatke in nadomestila za službena potovanja. Hkrati je generalni direktor, ki je bil edini med kandidati, ki so se mu znotraj RAI zares upirali, takoj zavrl razraščanje in nadomeščanje dopisništev v tujini. Doslej je imela vsaka od treh javnih mrež svoje dopisnike širom po svetu, zdaj pa naj bi dopisniška mesta skrčili in racionalizirali, delovala naj bi enotno in bolj povezano ter povrh vsega še bi-medialno - za vse radijske in TV kanale. S pozivom, da se strankarski glavni uredniki v duhu nove politike samostojno umaknejo, vodstvo zaenkrat še ni uspelo. Posebno glavna urednika informativnih programov drugega in tretjega programa sta izjavila, da se prostovoljno ne bosta uma- knila. Prejšnji teden je novo vodstvo RAI svojo namero že podkrepilo z novim imenovanjem. Kot smo že poročali, je bil za novega urednika informativnih programov 1. programa imenovan 62-letni slovenski rojak Demetrij VolCiC, rojen v Ljubljani, ki je od leta 1956 zaposlen na RAI. V minulih 15 letih je bil dopisnik iz Dunaja, Moskve in Bonna. Poznavalci sodijo, da je imenovanje nespornega strokovnjaka najocitnejše znamenje neomajnosti novega vodstva, da uresniči začeto (r) evolucijo v tej »veliki hiši«. Zato le malokdo verjame, da novo vodstvo RAI - ob pomoCi novega upravnega odbora - ne bo uresničilo zastavljenih ciljev. Za razliko od nekdanjega upravnega odbora, v Claudio Dematte, predsednik upravnega odbora RAI katerem je sedelo 16 neposrednih predstavnikov parlamentarnih strank (njegova sestava se je brala kot telefonska številka »643-111«, namreč: 6 krščanskih demokratov, 4 komunisti, 3 socialisti ter po en republikanec, libera- lec in socialni demokrat) sestavlja novi upravni odbor vsega pet povsem neodvisnih osebnosti, ki jih imenujejo različne veje oblasti (predsednik republike, predsednik predstavniškega doma in senata). Prizadeti uredniki RAI pa Minuto pred dvanajsto je videti, kot da je voditelj informativne oddaje edina realnost v TV postaji... trdijo, da je hiša v rokah nasprotnikov radiotelevizije, ki hoCejo obračunati s »strukturami« in uveljaviti bolj »popularne« programe, od številnih iger do varietejev, s Čemer želijo depolitizirati javno RTV. Trditve o Čistkah pa očitno ne držijo povsem, saj skuša novo vodstvo zgolj urediti raCune, pri Čemer se je zapičilo tudi v domnevno podkupljivost najbolj priljubljenih voditeljev razvedrilnih programov. Mnogi med zaposlenimi pa podpirajo reformne namere novega vodstva. Neodvisna novinarka Lilli Gruber, ki prihaja iz Južne Tirolske in ni bila nikoli Članica nobene stranke, je prepričana, da se v RAI zadeve ne bodo uredile vse dotlej, dokler nekaj najglasnejših zaviralcev in »konservatorjev dosedanjih razmer« ne bodo postavili pred vrata. Več gledalcev -in tudi interesov Televizija se je močno uveljavila v Latinski Ameriki, Po ameriškem zgledu prevladujejo komercialne postaje, M pa se po velikosti in vsebini komaj kaj razlikujejo od državnih. Postaje, ki pogosto delujejo v skrajno nedemokratičnih okoljih, so si prav zato pridobile sloves kanalov, ki oddajajo pogrošne nadaljevanke in - neskončne predsedniške govore. Zanimivo pa je, da se je med njimi razvila živahna trgovina s programi. Vendar se podoba latinskoameriške TV spreminja Spremembe pogojuje predvsem nova tehnologija, ki omogoča cenejšo distribucijo signalov. Glede na isto jezikovno področje - edina izjema je Brazilija, ki pa je praktično celina sama zase - sta se uveljavili tudi dve televizijski transnadonalki: Televisa in TV Globo. Danes lahko potujete med Chicagom in Buenos Airesom in lahko vedno gledate iste informa- , - - .. ■ tivne oddaje v španščini, j&gfijkg&Sk iste brazilske, mehiške in venezuelske nanizanke jfcj ^j ali okrogle mize kuban-skih Američanov. Kljub H istemu jeziku in lakoti po H programih pa njihova I prodaja in izmenjava ni brez ovir, zlasti jih ustva-rjajo različne politične in kulturne pregrade. Med Bi 1 nedavnimi nemiri v Gva- W MmmSm jH temah so oblasti povsem izolirale 1V postajo in v ibero-Ameriki prepredle oddajanje informativnega programa Echo, ki ni bil naklonjen vladi. Odkriti pogovori o spolnosti, M za TV v španskem jeziku v ameriškem Miamiju niso nic pregrešnega, so dvignili v Mehiki val prahu. Televisa, najvecja TV družba v Latinski Ameriki, ne nadzoruje samo 90 % tržišča v Mehiki, marveč je tudi delničar regionalnih postaj v Peruju, Čilu in celo v ZDA; v njeni lasti pa je tudi polovica družbe Pan Am Sat, ki s sateliti oskrbuje obe Ameriki. Kupila je še študije v Aigentini in Venezueli, kjer proizvajajo vsakovrstne programe. Zdaj si močno prizadeva za razširitev kabelskih omrežij. S pomočjo tako zasnovanega konzorcija prodajo v Televisi dvakrat več programov med seboj kot na svetovnem trgu, hkrati pa omejujejo prodor drugih ponudnikov programov. Pravcata »obljubljena dežela« za najveCje latinskoameriške medijske koncerne postajajo tudi ZDA, kjer je španščina drogi najbolj razširjeni jezik, ki ga govori že vsak peti American. Gez deset let naj bi bili Ibero-Americani najštevilnejša manjšina v ZDA. NajveCje TV omrežje v ZDA - Telemundo - oddaja v španščini praktično po vseh zveznih državah .Televisa si je pri njem nakupila 25 % delnic. Čeravno je Latinska Amerika zaenkrat še skromno opremljena s kabelskimi priključki (3 milijone), pa so njihovi naročniki najboljši potrošniki, ki pogosto kupujejo nove avtomobile in druge trajnejše dobrine. Zato je postala tudi kabelska distribucija donosen posel. Tržno obetavnost španskega govornega območja v ZDA in na ameriški pelobli poudarjata tudi Time VVamer in CNN, ki sta uvedla posebni kanal v španščini. Pred nedavnim je začel oddajati v španščini tudi specializirani filmski satelitski kanal. Španska poročila pa pripravlja tudi NBC. Na kanal v španščini, ki bo na voljo prek satelita, se pripravlja tudi glasbeni MTV. _____OZADJE PRENOSOV / MANIPULACIJE Z VRHUNSKIMI ŠPORTNIKI_ Šport na TV ■ goljufija? Poznavalci napovedujejo, da bodo večje televizijske postaje že v bližnji prihodnosti postale neposredne pokroviteljice vrhunskih teniških igralcev Oglaševalci na TV vse več stavijo na šport. Športni prenosi zagotavljajo najveCji avditorij, prinašajo pa tudi dobre zaslužke vsem udeleženim: televiziji, vrhunskim športnikom in njihovim organiziranim ustanovam. Ker pa je tveganje veliko, prihaja vse pogosteje do različnih nečednosti. Vrhunski šport se namreč že dolgo giblje na robu manipulacij, Cesto pa tudi onstran zakonitosti in poštenosti. Že leta 1987, pred boksarskim »dvobojem stoletja« med Sugarjem Rayem Leonardom in Marvinom Haglerjem, je TV pogojevala prenos z izpolnitvijo zahteve, da bo boj trajal najmanj pet rund. To pa je bila odločilna prednost za Leonar- Sugar Ray Leonard (desno) je postal leta 1987 svetowii prvak v srednji kategoriji z zmago nad Haglerjem po točkah. da. Po točkah je premagal Haglerja, ki je svoje tedanje nasprotnike praviloma knockautiral že v prvih rundah. Toda TV in agentje obeh tekmecev so zbrali kar za 150 milijonov dolarjev reklam, ki jih ne bi bilo mogoče objaviti, Ce bi se dvoboj končal v prvi rundi. Menda kar mrgoli takšnih tajnih dogovorov. Seveda so še druge skrivnosti »velikih mojstrov«: posamezni športniki si izmišljajo vse mogoCe, samo da so v ospredju in da zadovoljijo interese svojih pokro- viteljev. Tako je, recimo, Miguel Jansen z nizozemskih Antilov na SP v atletiki v Stuttgartu med Startom predteka na 100 m dokazano in namenoma pohitel, zaradi Cesar je bilo potrebno ponavljati Start, atleta pa so prikazali z vseh mogočih kotov. Na Tour de Francu vodstva posameznih ekip vse bolj silijo kolesarje k sicer brezupnim in trudapolnim, Četudi športno povsem nepotrebnim pobegom iz glavnine, katerih edini namen je izpostavljanje njihovih finančnih pokroviteljev na tekmovalnih majicah. Dlje ko traja takšen pobeg, ki ga - pogosto na račun kolesarjevih moči -zahtevajo že od samega začetka, bolje je za »dobrotnike«. Velike teniške turnirje lahko prireditelji financirajo le še s pomočjo prodaje eksluzivnih TV pravic. Toda posamezne postaje lahko pri tem zaslužijo le, Ce »njihov« varovanec ostane Cim dlje v igri. Posledica tega pa so, vsaj tako trdijo poznavalci, vse pogostejši »dogovorjeni« izidi. Napovedujejo celo, da bodo nekatere TV postaje prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi igralci. Bernd Bauer, eden izmed direktorjev Bertel-smanove posredniške agencije Ufa, najveCje evropske prekupcevalni-ce s pravicami za športne prenose sicer sodi, da bi bile takšne pogodbe lahko na moC problematične, vendar pa jih nihče ne more preprečiti. PROJEKCIJE / ZASLON 16 X 22 METOV »lmox« - novi elektronski medij za kinematografe V Nemškem muzeju v Miinchnu je na ogled novi elektronski medij - gigantski zaslon 16 x 22 metrov, na katerem je mogoče spremljati projekcije v tako imenovanem formatu Imax. Zaenkrat ponujajo v novi tehnologiji samo tri video produkcije: »The Blue Planet - portret zemlje«, »Ring of Fire - prikaz sveta vulkanov« in prikaz iz življenja bobrov. Gre za povsem novo tehnologijo. Se najbolje si jo lahko ponazorimo s primerjavo: filma »Lavvrence Arabije« in »2001 - Odiseja v vesolju« - so posneli na 70 mm film. To pomeni, da je bila projicirana slika s tega filma dvakrat širša in ostrejša od klasične (posnete na 35 mm trak). Po postopku imax je slika desetkrat večja in ostrejša kot tista s 70 mm traku. Imax nudi torej kino doslej najvišje kakovosti. Zal pa v takšni velikosti ni mogoCe posneti navadnih filmov. Primerna je le za prikazovanje narave, ne pa tudi ljudi. Filmski poljub bi bil videti kot parjenje kitov. K temu je treba prišteti še zvočni učinek, ki bi ga 6 kanalna digitalna tonska naprava s svojimi 17.000 watti verjetno povečala na ropot, podoben šumu Niagarskih slapov. Svet imaxa je primeren za prikazovanje senzacionalnih posnetkov iz vesoljskih ladij. Učinek je tako neposreden, da se med prikazovanjem potresa trese cela dvorana. Imax - zagotavlja sliko, ki je desetkrat večja od klasičnega filmskega platna Zniževanje cene EPP MMW Donosnost propagande in sentimentalnost Edina preostala monopolna RTV ustanova v Evropi, avstrijski ORF, ki se poleg recesije sooča s Čedalje močnejšo nemško konkurenco, si skuša izgubljene oglaševalske naročnike pritegniti z znižanjem oglasnih cen. Poslovni direktor ORF Peter Radel sodi, da gre za dvorezni meč, ki je podoben opotekajočemu ohranjanju ravnotežja brez zaščitne mreže. Zaradi manjšega iztržka od reklamih oglasov letos hoCejo ponuditi vec terminov za EPP oddaje, s Čemer pa se ne želijo zaplesti v vojno z založniki časopisov, ki so šele pred poletjem privolili v podaljšanje dopustnega oglašanja na radioteleviziji, ki sme znašati 23 % skupnega obsega programov, vendar šele od 1995. leta naprej. Zato je ORF cenik za leto 1994, ki jih je že razposlala na vsem potencialnim naročnikom, izrazito diferencirala. Zvečine so nižji od letošnjih, nekateri pa še bolj zasoljeni, kar naj bi ji omogočilo, da bi leto 1994 zaključila vsaj brez večjega izpada dohodka kot letos. V posameznih programskih pasovih so cene EPP znižali tudi do 26 %, popreCek celotnega znižanja pa je 6 %. Najvecja novost je večja povezanost med avditorijem in ceno reklame. Gre za sistem »tisočakov« (gledalcev). Dokončna cena reklame se, po vnaprej dogovorjenem ceniku, izračuna šele po objavi in sicer na osnovi nedvoumno ugotovljenega števila gledalcev. Poročilo o tem zagotavlja nepristranska in mehanična (računalniška) analiza avditorija, Teletest, ki ga izvajajo inštituti Fessel, GfK in tfes. Konkretno znaša, na primer, znižanje cenika ob priljubljeni oddaji »Seitenbli-cke« 19,4 % ( od 6.326 na 5.079'šilingov za sekundo), najbolj pa so pocenili oglašanje v nočnem programu, znotraj oddaj »Nightline« - za 27,34 % ali za 874 šilingov na sekundo. Podražili pa so se reklamni pasovi v Času osrednjega dnevnika »Zeit im Bild 1« - za + 14,91 %, ter ob rubriki športa in kulture v nadaljevanju ZiB - + 10,77 %. ORF se glede oglaševalskih cenikov zgleduje predvsem po nemškem trgu, kjer sta komercialni postaji RTL in SAT 1 ter javna ARD ponuditi za leto 1994 iste tarife kot letos. ZDF pa je cene za oglaševanje znižal za povprečnih 16 %. S_L_Q VENSKI PROGRAMI fr" SLOVENIJA 1 Hov!, 8/11 del angleške nanizanke, ponovitev Divji svet živali, 18/15 del angleške pzn. serije ^nanje za znanje: Učite se z nami, pon., VPS 1140 National Geographic, ponovitev 2/6 dela ameriške dokumentarne serije Poročila I6S3 Alpe-Donava-Jadran Upj Športni pregled liiei Homo Turisticus, ponovitev Dober dan, Koroška Radovedni TaCek: Plošča Otroci širnega sveta, 19/26 del ameriške dok. nanizanke Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv igraica TV dnevnik 2 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov TV konferenca TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova 224onS°Va in ^0war(*’ 3^8 del angleške nanizanke, VPS Kamilična trata, 3/5 del angleške nadaljevanke, VPS 2310 Video strani ® RAI 1 Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes(7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: Okay Parigi (’62) Dnevnik 1 Nan.: Aeroporto inter-nazionale Variete: Buona fortuna Vreme in dnevnik 1 Nan.: Mancuso F.B.I. Dnevnik in Tri minute Film: I sette senza glo-ria (vojni, VB ’69) Film: Gli amori di Cleopatra (dram., ’53) Prix Italia 1993 Dnevnik 1, V kinu Nan.: Cose delPaltro mondo, 18.40 Nancy, Sonny & Co., 19.10 Fra nonni e nipoti Vreme, dnevnik, šport Film: Tutta colpa del Paradiso (kom., It. ’85) Dnevnik Dok.: Italija leta 1943 Dnevnik in vreme V Parlamentu, 0.40 rubrika opolnoči SLOVENIJA 2 RAI 2 Forum, ponovitev TV mernik Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Nedeljskih 60, ponovitev Obzorja duha Ljubezen da, ljubezen ne, ponovitev 18. dela ameriške humoristične nanizanke Sova, ponovitev Ljubezen do Lidije, 12/13 del angleške nadaljevanke Kamilična trata, 2/5 del angleške nadaljevanke Podjetniška mreža TV Dnevnik 2 Sedma steza L Iwaskiewicz: Nočne ptice, poljska drama + R, izobraževalna oddaja Pro et contra Brane Rončel izza odra Video strani CMT MacNeil in Lehrer komentira, oddaja v angleščini Lovci iz pekla, ponovitev filma Helena, ponovitev Upravljanje, ponovitev 24. dela oddaje Pred poroto, ponovitev 5. dela Poročila Menih, ameriški film Režija: Paco Lana Sutherland Upravljanje, 25. del ameriške dokumentarne serije o managementu Naslov današnje oddaje je Dilema produktivnosti in v njej bodo nastopali znani akademiki in menedžerji in razpravljali o Zmanjšanju produktivnosti v ZDA. Poročila Pred poroto (Trial by Jury), 6. del ameriške nanizanke Wendy Monroe so obtožili, da je umorila moža, Čeprav njegovega trupla nikoli niso našli. A med procesom se izkaže, da je bil gospod že prej poročen in da si prva žena zelo želi, da bi sla Wendy za zapahe... CMT Video strani Otroška oddaja, risanke in nan. Furia Rubrika o vrtnatrsvu Zidovska kultura Film: Lo sprecone Kratke vesti Nan.: Lassie, 12.05 L’arca del dottor Bayer Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.30 Santa Barbara Film: Doc (vestern) Ristorante Italia Dnevnik 2 Nan.: Hill Street, 18.30 Un caso per due.vmes (18.20) šport Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Nan.: L'ispettore Tibbs Variete: Milva, dalla liberta alla seduzione, vmes (23.15) dnevnik Film: Tragedia per uno sbirro (krim.) Rally po Avstraliji gg KOPER Studio 2: Šport 4 i RAI 3 Laltrarete, vmes aktualnosti in dok. Dokumenti: Green Dnevnik 3 iz Milana Aktualna oddaja Deželne vesti Popoldanski dnevnik Glasbena oddaja Sola se posodablja Nogomet C in B lige Variete; Stasera, che sera! -11 macchiettaro Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti BolbCartoon Dan na preturi Dnevnik ob 22.30 Film: Bersagli (dram., ZDA ’68, r. P. Bogad-novich, i. B. Karloff) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 1 / V SOVI OB 22.40 Collinsova in Hovvard Tretji del angleške nanizanke s slavno Joan Collinsovo V tretji epizodi angleške nanizanke Collins Meets Coward, igra Joan Collins lepo Leonoro Vali. Psihiater Christian Faber (John Alder-ton) prelomi vsa pravila -svoja in poklicna in se zaljubi v svojo pacientko Leonoro, ki je dobra prijateljice njegove žene Barbare. Za to napako oba plačata svojo ceno: Leonora Vali s ponosom, psihiater Christian z življenjem. Collinsova (na sliki) je letos maja praznovala šestdesetletnico. Menda ima spet novega ljubimca, mladega bogataša Robina Hurlstona. Pred nedavnim je izšla tudi njena nova knjiga Ljubezen -hrepenenje in sovraštvo. S ? RETE 4 B Koper Nanizanke, 8.30 Mari- Nadaljevanka lena, 9.30 dnevnik Začeti znova, ponovi- Variete: Buona gioma- tev ameriške komedije ta, vmes 10.00 nad. Nočni sodnik, am. tv Soledad, 10.30 Febbre nanizanka d’amore, Quando arri- TV novice va 1’amore, 12.00 Cele- Čarobna svetilka ste, 13.00 Sentieri, Tovarna not vmes (11.55) dnevnik Studio 2 šport Dnevnik TG 4 Primorska kronika Nad.: Sentieri, 14.30 TV dnevnik Primo amore, 15.30 Nadaljevanka Anime perse Nočni sodnik, nani- Kviza: Gioco delle zanka coppie, 16.45 La verith Ponedeljkov športni Dnevnik TG 4, 17.40 pregled Colpevole o innocente TV dnevnik Nan.: Colombo, vmes V ospredju, avtor Bru- (19.00) dnevnik TG 4 no Agrimi Nad.: Valentina, 20.30 Glasba - glasbeni vrti- Milagros ljak Alfreda Lacosegli- Film: 55 giorni a Pe-chino, vmes vesti aza Pet vrat v pekel, ameriški vojni film, 1958 Igrajo: Neville Brand, Patricia Owens in dru- |g| CANALE5 gi; režija James Clavell Na prvi strani Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik TG 5 -Flash Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Atto di forza (fant., ZDA ’90, i. A. Schvvarzenneger) V pričakovanju odd. Vota la voce Variete: Maurizio Co-stanzo, vmes (24.00) dnevnik TG 5 ITALIA 1 Pregled tiska Nanizanke Odprti studio Otroški variete Ciao ciao in risanke Varieteja: Non e la RAI, 16.15 Mitico |j Nan.: Riptide, 17.30 Ultraman Studio šport iEIili] Nan.: Supervicky, 18.30 Willy, principe di Bel Air, 19.00 T.J. Hooker Variete: Karaoke TV film: Miss Video -Un’inviata al college (kom., ZDA ’90) Film: Non toccate le ragazze (kom., ZDA ’84, i. C. Dye) Šport studio in vreme Nan.: A-Team (mw Avstrija i Čas v sliki Učiteljica Marianna, pon. 2. dela filma Tri ženske Benjamin Rožca, risana serija Pustolovščina na Kari-bih: Zaklad Kremenčkovi Oče potrebuje ženo Cas v sliki Športna arena Kuharski mojstri Pogledi od strani Perry Mason in izgubljena ljubezen, ameriška tv kriminalka, 1987 Denar in strast: Afera Hearst in Davies, ameriški tv film, 1985 Kletka norcev III, ponovitev francoske ko- medije Poročila Tisoč mojstrovin # TELE 4 Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi Hrvaška 1 TV koledar Poročila Ste vedeli? Srečni ljudje, serija za otroke Palček David, 1. del Poročila Šolski spored Hučkleberry Finn in prijatelji, 6/28 del koprodukcijske nad. Poročila Luč svetlobe, 53. del ameriške nanizanke Zgodbe iz Monticella, 216. del Poročila Lovec na pivo, 4/6 del Dobri fantje, pon. 1/8 dela humoristič. nan. Pet otrok in Peško, 4/6 del angleške nadaljevanke Istrska mesta, 1/3 del dokumentarne serije Santa Barbara, 512. del ameriške nadalj. Dnevnik Hrvaška in svet Pariš Express, angleški film TV razstava: Dimitrije Popovič I Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Hrvaška 2 Dnevnik 1 Popolna tujca, 2/22 del ameriške humoristične nanizanke Prijeli ste napačnega, 1/4 del nanizanke Kronometer, 14/49 del Vrtinec, 13., zadnji del južnoafriške nadaljevanke V Matavvaziju pride do vojaškega udara. Armstrong meni, da bodo zdaj lahko sklenili posel. Izve tudi, da je Selina noseča. Novice je zelo vesel. Električni kavboj Horoskop BMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Tempelj v Nepalu Lipova ulica: Past Pri Huxtablovih: Mamilo v šolski knjigi Zvezde v točilnici mesta na Divjem zahodu Kultura Miinčhenčana v Hamburgu: Kako čas hiti Kuharski mojstri Razpad cesarstva: Uničenje donavskega prostora, 2. del Zadnji dnevi človeštva. 3., zadnji del drame Karla Krausa - posnetek predstave Dunajskih slavnostnih tednov 1980 @ Madžarska Dobro jutro, magazin Cez dan Disney, za otroke Igra Opoldanski zvon Dnevnik Podobnost ptico Oblast in strast, avstralska serija Tradicija Poeti v Almadiju Kolo sreče, kviz Za otroke, risanka O veri, za otroke Dnevnik Gledališki večer: Maria Stuart, posnetek gledališke predstave gledališča Miškolc Usodna vprašanja Svet videa, Benetke Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 20.30 M AVI 21.25 NOČNE PTICE, poljska drama PERRY MASON IN IZGUBLJENA LJUBEZEN, ameriški tv film Drama je nastala po zgodbi znanega poljskega pisatelja in dramatika Jaroslawa lwa-szkiewicza. Scenarij po zgodbi je napisal Andr-zej Domalik, ki je dramo tudi režiral. Mladi pisatelj Julian Kiesielecki se vrača iz Italije in ostane čez noč v hiši pri prijateljih. Prijazno ga sprejmejo, se vse bolj zapletajo v pogovore in odkrivajo resnico o prebivalcih hiše ter o kraju... To je noč dramatičnih odkritij, izlet v skrivnostne predele človeškega bivanja, iskanja sreče in resnice... Igrajo: Ewa lsajewicz-Telega, Olgiert Luka-szewicz, Mariusz Bonaszewski in drugi. QQ TV SLOVENIJA 1 17.10 ka Perryja Masona (Raymond Burr, na sliki) prosi za pomoč njegova nekdanja ljubica, senatorka Laura Robinson (igra jo Jean Simmons). Zagovarjal naj bi njenega moža. Odvetnikova tajnico Dello Street igra Barbara Hale. SATI RADOVEDNI TACEK, mladinska oddaja Marko Okorn in raček (Nace Simončič) se bosta danes pogovarjala o ploščah. Koliko plošč poznate? Marko in Taček sta jih naštela kar precej: laserska plošča, tiskarska, fotografska, grelna, betonska, hokejska ploščica, čokoiodna ploščica in navadna plošča. Ali poznate navadno ploščo? Če jo, moramo hitro zamenjati ploščo. Scenarij in režija Boštjan Korbar, scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože Rode, glasbena oprema Anton Natek, redakcija Irena Struna - Arko. The Lost Boys se vozijo na motorjih, nosijo usnje in ponoči kot vampirji razsajajo po slikovitem obalnem mestu Santa dara. V to družbo zaide romantični Michael, ki se zaljubi v vampirsko nevesto Star. Igrajo Klefer Suther- IZGUBLJENI FANTJE ameriški vampirski film RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Ra-, dio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lohko noč, otroci; 20.00 Sotočje in glasba; 21.05 Zaplešite z nami; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slovenski pevci šonsonov in evergri-nov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program -Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.10 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Ameriška country lestvica, popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za otroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe na koncertnem odru; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasbene generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.33 Operni koncert; 20.30 Koncert EBU; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar. 6.30 Osmrtnice, 7.00 Kronika in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.15 Utrinki zanimivosti; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.00 V podaljšku -pregled športnih rezultatov; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Bla-bla radio; 17.30 Primoski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla-bla radio 2.; 19.00 Radijski denvnik; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15.8.30.9.30.10.30.13.30, 14.30.16.30.17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan; 7.45 Prišlo je poletje; 7.50 Rek dneva; 8.05 Horoskop; 8,35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous z RK; 11.15 Nemogoči intervjuji; 11.30 Iz arhiva; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Back zto the future; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Zvoki iz spominov; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d’ltaly; 18.45 Avtorska glasba; 20.00 Nočni program. Radio Kranj 9.00. 14.00.18.00,Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Točke, metri, sekunde; 17.20 Oddaja o kulturi Parnas; 18.20 Juke box; 18.50 Radio jutri, koristne informacije. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8,35 Potpuri; 9.15 Otroški kotiček; 9.35 Musical; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (L. N. Tolstoj, prevod V. Levstik, r. M. Prepeluh, 64. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.20 Revival; 12.40 Slovenski zbori: MPZ Akord 84 (vodi Jože Furst); 12.50 Orkestri; 13.20 Orkestralna glasba; 13.30 Znaš ta zadnjo?; 13.45 Poletne melodije; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filmi na ekranih; 14.25 Potpuri; 15.00 Poletni mozaik: Ljubi ne ljubi (napisala M. Kapelj), Raz,-mišljanja (J. Paljk), Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden H. Berlioza; 18.00 Moji prijatelji za boljši svet; 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Učimo se za življenjel - Ponudbe slovenskih in dvojezičnih izobraževalnih ustanov. r* JV v v,,,,v, land, Jason Patric, Corey Haim in drugi. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 14.00 Video; 16,30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 The Grind, vodi Erič; 20.00 Popu-mentary: Pet Shop Boys; 00.00 Rock Block, vodi Pip Dann; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.40 Lamb Chop's Play-oTong; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.30 E Street: 13.30 Trije so družba; 15.00 Korenine, 11/12 del ameriške nadaljevanke; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21.00 The Adventures of Ned Blessing, 2/3 del ameriške mini nadaljevanke; 23.00 Star Trek: The next generation; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 04.15 Serije, ponovitve; 08.35 Navihanca v rumenem peklu, pon. filma; 11.25 Novosti iz sveta reklam; 12.45 Nikoli ne reci nikoli, ameriški akcijski film; 16.45 Risanke; 19.25 Roseanne: Bingo; 20.15 Umazani tiger, ameriški film; 22.10 Izgubljeni fantje, ameriški vampirski film; 00.35 Rove - Vrnitev črnega zmaja, pon. uvodnega filma k ameriški seriji; 01.55 Alien Predator, pon. ameriške grozljivke PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 The Depec-he Mode Story; 09.05 Samo morje pozna resnico, ameriški film; 10.40 Walt Disney; 19,15 Risanke; 20.15 Happy Together, ameriška komedija, 1991:22.50 High Heels, španska tragikomedija, 1991; 00.40 Volkovo maščevanje. kanadski film, 1991; 02.15 Peklenska pomaranča, britanski film, ponovitev EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf.t vrhunci Lancome Trophyja; 11.00 Jadranje, ponovitev; 13.00 Mo-tošport International, tedenski magazin; 16.00 Odbojka; 14.00 Kolesarstvo; 18.00 lndy Car serija, 15. dirka; 22.00 Boks; 23.00 Eurogol; 01.00 Poročila SATI 09.15 Ponovitve; 18.30 Sugar-bakeris, 43/100 del ameriške humoristične serije, 1986; 21.20 Resnični čudeži; 22.15 Hunter, Bogastvo tudi ubija; 23.00 Novice in zgodbe; 00.45 Vesoljska ladja Enterprise RTL 09.00 Ponovitev serij; 14.10 Cas hrepenenja, 11. del ameriške serije; 21.15 Mestna bolnišnica, 2/13 del nemške nanizanke; 01.50 Nočni spored SKY MOVIES PLUS 11.00 Going Under, ameriška komedija, 17.00 VVhite Hunter, black Heart, ameriški film, režija. Clint Eastwood; 00.50 Year of the Gun, ameriški triler; 04.45 Salt and Pepper, premiera ameriške komedije MOVIE CHANNEL 07.00 T he Great Missourri Raid; 21.00 In the Une of Dut y: Am-bush in Waco, premiera am. filma, 1993 SUPER CHANNEL 23.00 The Adventures of Robin Hood, am. film, 1984, igra George Segal 16 Ponedeljek, 20. septembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 7* EVROPA / NA ZAHODU DE2 ALPE JADRAN / KONČNO NEKAJ SONCA ZVEZDE VETER NEVIHTE MEGLA Vremenska slika: Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je območje visokega zaCnega tlaka, nad Atlantikom pa se že poglablja nov ciklon. Oslabljen frontalni val se je iznad naših krajev pomaknil prati jugu. V višinah s severozahodnimi vetrovi doteka k nam toplejši in bolj suh zrak. okluzija C A OBLAČNOSTI dež/sneg mm na dan pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 j A *** *** 30-50% 10-30 ******** 50-80% 30-60 *** *** *** *** nad 80% nad 60 5-10 m/s nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 12/15 TRST........ -/24 CELOVEC....... 10/16 BRNIK...... 11/15 MARIBOR....... 11/15 CELJE...... 12/16 NOVO MESTO.... 12/14 NOVA GORICA.. 14/23 MUR. SOBOTA... 10/16 PORTOROŽ...... 15/24 POSTOJNA...... 12/16 IURSKA BISTRICA. 11/- KOCEVJE....... 12/14 CRNOMEU.......- 14/14 SLOV. GRADEC.. 9/15 BOVEC......... -/- RATEČE........ 9/- VOGEL.........- 7/9 KREDARICA..... 7/7 VIDEM....... -/24 GRADEC........ 11/14 MONOŠTER...... 10/15 ZAGREB........ 13/17 REKA....... 17/24 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 4/12 STOCKHOLM..... 1/11 K0BENHAVN..... 3/11 MOSKVA........ 4/7 BERLIN....,... 6/13 VARŠAVA....... 4/11 LONDON........ 7/18 AMSTERDAM..... 6/16 BRUSELJ........... 5/16 PARIZ............. 7/18 DUNAJ.............. 9/19 ZuRICH............ 10/20 ŽENEVA....... 12/19 RIM.............. 19/31 MILAN............. 18/25 BEOGRAD....... 9/20 BARCELONA..... 18/25 ISTAMBUL...... 17/29 MADRID............ 11/25 UZBONA............ 13/22 ATENE............. 20/34 TUNIS............. 21/38 MALTA............ 21/31 KAIRO............ 22/37 DO 12 NA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.48 in zašlo ob 19.04. Dan bo dolg 12 ur in 18 minut Luna bo vzšla ob 11.15 in zašla ob 21.31. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Strelca, elementa ognja. Obirate lahko zgodnjo sorto jabolk, stiskate mošt in namakate za Žganjekuho. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 18^°C, Bohinjsko NP. jadransko morje: Koper Trst NP, Rovinj 22,5°C, Crikvenica 19,3°C, Pulj NP, KomiZa 21,5°C, Split 21,5°C, Hvar 22,7°C, Vis 22,4‘C, Reka NP, Opatija 20°C. Reke: Mura (G. Radgona) 13,8°C, Sava (Radovljica) 9,4°C, Savinja (Laško) 14°C, Ljubljanica (Moste) 11,7°C, Bistrica (Sodražica) 12,6°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 11,4°C, Gradaštica (Dvor) 11,9°C, Iška (Iška) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 6.06 najnizje -26 cm, ob 12.19 najvišje 44 cm, ob 19.05 najnizje -42 cm. jutri: ob 1.21 najvišje 18 cm, ob 6.36 najnizje -15 cm, ob 12.49 najvišje 345 cm, ob 19.57 najnižje -34 cm. Slovenija: Danes bo son- Sosednje pokrajine: V sočno, zjutraj bo po nižinah sednjih pokrajinah bo pre-megla. Najnizje jutranje vladovalo sončno vreme z temperature bodo od 7 jutranjo meglo po nižinah, do 12 °C, najvišje dnevne od 21 do 26 °C. V Sloveniji: V torek bo Obeti: V sredo bo v seve-sončno in razmeroma to- rozahodni Sloveniji še plo. Začel bo pihati jugo- sončno, drugod se bo zahodnik. začelo oblačiti. meje. Nemirna zvezda Eta Karine Maruan Prosen Skoraj v vsakem ozvezdju se je zgodilo kaj zanimivega ah so odkrib kaj nenavadnega. Tako tudi v ozvezdju Ladja Argo, posvečenemu legendarnim starogrškim mornarjem Argonavtom, ki so se odpravili v Kolhido ob Črnem morju iskat zlato runo in ga uspešno pripeljali nazaj v Grčijo. Ozvezdje Ladja Argo je bilo svoj čas zelo veliko. Celo astronomi so se v njem težko znašh. Zato so ga pred nekaj stoletji razbib na tri dele: Kobibco - Karino, Krmo in Jadro. V zadnjih treh stoletjih je zvezda Eta Karine (prej Eta Argo), ena najbolj nevsakdanjih in zato tudi najbolj raziskanih zvezd našega neba. To čudno in v svetenju silno nemirno zvezdo, ki je iz naših krajev ne moremo videti, so prvič opažih 1677, ko so evropski astronomi na otoku svete Helene prvič sistematično in natančno preiskovab južno nebo. Nekaj desetletij po njenem odkritju so ugotovib, da je zvezda spremenila svoj sij. Nihanja sija so bila zelo močna in nepravilna. Nekaj časa je bila zvezda odlično vidna s prostim očesom, potem pa je povsem »izginila« (-Glej sliko ozvezdja Ladja Argo iz 17. stoletja, ko zvezda Eta še ni bila vrisana, saj je še niso odkrili; zgoraj je prikazano spreminjanje sija te zvezde). Zvezdo prištevajo k nepravilnim spremenljivkam, to je zvezdam, ki spreminjajo sij. Eta Karine spreminja oddano svetlobo - izsev. Najmočnejše je sijala leta 1843. Tedaj je bila druga najsvetlejša zvezda na nebu. Le zvezda Sirij v Velikem psu je bila svetlejša (ta je še vedno najsvetlejša). Nato je njen sij začel upadati in proti koncu prejšnjega stoletja je postala zvezda nevidna s prostim očesom in takšna je še danes. V času od odkritja do danes je zvezda izsevala ogromno svetlobne energije. Računi kažejo, da toliko kot je Sonce izseva v mihjardi let. Gre za zelo oddaljeno (okrog 5000 svetlobnih let) oranžno nadorjaško zvezdo. Zaradi nekaterih značilnosti v oddani svetlobi jo prištevajo tudi med nove oz. supernove zvezde. Kako se bo zvezda obnašala naprej, je težko napovedati. Morda bo nekoč spet zasijala kot ena najsvetlejših zvezd neba. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M M. m OVEN 21.3. - 20.4.: Ce je partner v občutljivem obdobju, bi ga morali pustiti pri miru s svojimi idejami, ki tudi v boljših čarih povzročajo njegovo temperamentno reakcijo. BIK 21.4 - 20.5: Nerazumevanje in problem, ki se je postavil med vas in partnerja, bi morali reševati karseda diplomatsko, Bodite dovzetni za njegova čustva in želje. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6. : Nenadoma vam bo postalo kristalno jasno, koliko vam partner pravzaprav pomeni, zato v njegovi prisotnosti ne izzivajte romantičnih pogledov. RAK 22. 6. - 22. 7.: Dobra novica in odlična ideja sta že pol poti do uspeha, morda boste prav zato bolj samozavestno razmišljali o novi službi. LEV 23. 7. - 23. 8.: Zaradi vašega sanjarjenja in domišljije se bosta s partnerjem sporekla, saj se nikakor ne morete sprijazniti z njegovim realističnim pogledom. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ste se ukvarjati z mislijo, da bi zamenjati službo, okolje ali pa se odločili za nekaj povsem novega? Naredite odločilni korak. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ne zanašajte se na obljube, ampak zahtevajte trden dokaz, da boste lahko nadaljevali z začetim projektom, saj vam je jasno, da sami tega ne boste izpeljati. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ze navsezgodaj se boste soočili s presenečenjem, ki bo postavilo na glavo vašo odločitev. Dogodki se ne odvijajo tako, kot ste načrtovali STRELEC 23. 11. - 21. 12. : Zakaj obljubljate tisto, za kar veste, da ne boste mogli izpolniti? S tem partnerju vzbujate lažno upanje. JŠ H- KOZOROG 22. 12. - 20. 1. : Previdno ra vnajte s partnerjem, saj je odnos, ki ga imate, vreden vebko več od vaše neodvisnosti. Partnerjeva zaskrbljenost je upravičena. VODNAR 21. 1. -19. Z : Končno vidite, da imate veliko možnosti za napredovanje v službi. Dobili boste bolj pomembne in odgovorne naloge. RIBI 20. 2. - 20.3.: Osebo, Iti jo boste srečati po naključju, si le dobro zapomnite, saj bo igrala pomebno vlogo v vašem življenju. Ne bodite presenečeni, ko se bo oglasila s ponudbo. OSEMDNEVNI POHOD ČLANOV SPD TRST PO ABRUSKEM NARAVNEM PARKU IN NA GRAN SASSO S poli po »Velikem kamnu« Navdušenje skupine mladih udeležencev, kise je pridružila že izkušenim planincem Gran Sasso, veliki kamen: težko bi našli v človekovem besednem zakladu poimenovanje, ki bi bolje ustrezalo videzu in značilnostim tega naravnega spomenika. Vrhovi masiva se kot nagrmadeni kamni dvigajo sredi bolj ah manj zeleno obdelane nižine. Vzbujajo skorajda občutek prvinskosti, tako so golo sivkasti, včasih celo negostoljubni. V sončnem siju pa so stene Gran Sassa vebčastne, dostojanstveno vzvišene nad človekovo minljivostjo, velikega spoštovanja vredne, če pomi-sbš še na dejansko višino, s katere nemoteno zrejo nate. Najvišji vrhovi Apeninov so daleč razhčni od Julijcev, od alpskega sveta, na katerega smo zaradi ne-posrednejše bližine bolj vajeni. V tem smislu je bil letošnji osemdnevni izlet SPDT morda zanimivejši, saj je odprl vrata v precej drugačen gorski svet. Poleg stika z gorami skupine Gran Sasso dTtalia pa je ponudil še možnost ogleda Abruškega narodnega Damjana Ota parka, torej enega najznamenitejših in najbolj opevanih zaščitenih naravnih območij v Itahji. S tem se je torej nadaljevala tradicija SPDT vsakoletnega skupinskega pohoda v gorate predele Itabje in sosednjih držav. Letos se k temu dodaja še spodbudna ugotovitev: poleg »prekaljenih« planincev so se namreč izleta udeležbi še številni mladi člani tržaškega društva, pravzaprav množično se je tokratne pobude udeležila tudi skupina navdušencev iz Doline, ki se je sicer deloma »izoblikovala« že na lanskem pohodu po vrhovih Kamije. Ce se je torej pred odhodom komu pojavil pomislek, češ da je skupina letošnjih izletnikov po starosti in planinski izkušnji preveč razlonika, se je lahko kmalu premislil. Število udeležencev je sicer res presegalo začetna predvidevanja, razen občasnih težav v usklajevanju razhčnih potreb in zahtev (kar je morda ustvarjalo preglavice organizatorjem) pa je vse ostalo šlo v najlepšem redu. Vzdušje skupine je začelo skupno nastajati že ob odhodu, vsak trenutek pa je z doprinosom prav vseh postajalo prijetnejše: kot se ob podobnih priložnotih rado zgodi, je bilo po osemdnevnem skupnem bivanju slovo nekoliko težko. Pot z avtobusom nas je v soboto, 21. avgusta peljala vzdolž jadranske obale do Terama in nato po notranjosti do Montoria al Vomano, manjšega kraja ob vznožju Gran Sassa, ki je za prve štiri dni načrtovanega pohoda postal naša bivanjska postojanska. Skupina 43 tržaških planincev, ki sta jih vodila Franc Armani in Angelo Krmec, se je že naslednji dan podala na »odkrivanje« krajevnih zanimivosti okolice. Pred očmi so se vrstile obdelane površine, posejane z oljčnimi nasadi, vasice, vgnezdene v navpična pobočja, že skoraj gorate pokrajine. Poleg ogleda Castellija, ki je znan po svoji zgodovinski obrti keramične umetnosti, pa je bila nedelja posvečena predvsem zbližanju z vrhovi Gran Sassa. Tako smo se prav iz Castellija podali tik ob vznožje ostenja gore Camicia, točneje v kotanjo Fondo della Salsa, odkoder smo lahko občudovali mogočno severno steno 2570 metrov visoke gore. Dan zatem pa smo se povzpeli na sam vrh Cami-cie: vzpon pa se je začel na sloviti planoti Čampo Im-peratore, odkoder smo z južne strani prehodih razgledno pot po grebenu do vrha gore. Poseben užitek je ponudil pogled na omenjeno planoto, več desetin kilometrov prostrano površino, na kafri se med barvo kamenja in razsušene trave skorajda izgubi vsakršen občutek prisotno-ti človeka ah drugega živega bitja. Po dveh »preizkusnih« podvigih je bil v torek 24. avgusta, končno na vrsti Como Grande, najvišji izmed vrbovo skupine Gran Sasso dTtalia. Ta dan je zahteval posebno pripravo, bodisi zaradi največje zahtevnosti načrtovanih podvigov, pa tudi zaradi posebne »uglednosti« cilja. Pot se je začela vzpenjati iz turističnega naselja Prati di Tivo, prvi del sicer kar s sedežnico, ki nam je prihranila nekaj stotin metrov pešačenja navzgor. Po »obvezni« skupinski sliki pa smo odtod po severni strani masiva šb do koče Fran-chetti po poti, s katere se odpira mikaven razgled na nižinski svet. Zadnji del vzpona nas je po strmem Mogočno ostenje Gran Sassa. Levo spodaj del udeležencev pohoda (foto L. Abram) skalnatem pobočju pripeljal do samega vrha; tedaj je bilo (bolj ali manj) zaznavno zadoščenje čisto vsakega posameznega udeleženca, ki je le dosegel zastavljeni cilj izleta, 2914 m. visoki vrh Apeninov. Navdušenje kot nekakšna sprostitev notranjih občutkov in strmljenj, je prišlo na dan še izraziteje ob povratku k avtobusu. Treba je pač bilo praznovati, saj je za skorajšnjo četrtino udeležencev bil to najvišji doseženi vrh gora! Tako je bilo večerno zv-dušje živahno in razigrano: še posebno »pestro«, ko je nastopil trenutek krsta vseh desetih mladih planincev. Za običajni krst je poskrbel predsednik SPDT Lojze Abram, v splošno zabavo vseh prisotnih in v zadoščenje (čeprav za kanček boleče) skupine »krščencev«. Z uspelim vzponom na najvišji vrh Apeninov se je sklenil prvi del enotedenskega izleta: z avtobusom smo se »preseliti« na južne predele Abrucov, po ogledu glavnega mesta L’Aqui-le in rimskih ostakov Albe Fucens pa smo se nastanili na Hudičevem prelazu, čisto na robu Abruškega narodnega parka. Čeprav je bil drugi del izleta posvečen bolj turističnemu ogledu krajevnih znamenitosti, so tudi izkušeni planinci prišh na vrsto z res zanimivim sešturnim »prečkanjem« naravnega parka. Zadnji dan bivanja v parku smo namreč spet resno vzeli pot pod noge in se po gozdnatem pobočju povzpeli do sedla Carapelle, odkoder se je pogled široko razprostrl po skorajda nedotaknjenih naravnih značilnostih Abrucov in sosednjih dežel, ki še objemajo območje parka. In če smo dan prej nekoliko razočarani nad »odsotnostjo« volkov in ri- sov manj navdušeno ocenjevali tobko opevane lepote tega italijanskega parka, smo si sedaj tako-rekoč oddahnili. Pogled z vrha je bil namreč pravo zadoščenje za opravljeni trud. V Scanno, kjer je na nas čakal avtobus, smo se zato spustili lažjih nog in marsikdo z misbjo, da je le veljalo poskusiti tudi to pot. OdloZih smo tako planinsko opremo, preostaja! nam je le Se bežen obisk Sulmone, rojstnega kraja pesnika Gvida. Naslednji dan, v soboto, 28. avgusta, smo se namreč vračali domov. Po osedmevni sončno čisti vročini pa nas je po poti sprejel dež. Hladnejše ozračje pa nikakor ni uspelo skaliti prisrčnega vzdušja, ki je na poti domov še vztrajnejše, s pesmijo in besedami skušalo ohranjati čim bolj žive spomine na čudovita skupna doživetja v dežeb Abrucov...