Ameriška
/1/V1ERKC

AHCRICAN IN SMMT K>R€IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 7, I960
SLOViNIAN
MORNING NCWSPAPGR
STEV. LIX — VOL. LIX.
Pariz se pripravlja »a obisk Hruiceva
plasti so prijele okoli 800 aeunncev in drugih tujcev !z vzhodnoevropskih dežel Jn Jugoslavije, med njimi Judi slovenskega rojaka iz Clevelanda.
PARIZ, Fr. — Prihodnji teden Pljde v Francijo na obisk pred-!^ni^ sovjetske vlade Nikita faščev. Oblasti, ki so odgo-V<>lne njegovo varnost, so pri-^ e okoli 800 oseb iz vzhodno-te1 °^skih dežel in Jugoslavije • vr hh za ves čas obiska Hru-^;eva poslale na otok Korziko. urtlv ^odo v hotelih na državne roške preživeli tri tedne pri-Silnih počitnic.
(h^°^	^ 80 francoske
‘lsti prijele je tudi slovenski ^Jak iz Clevelanda g. Florian °cilnikar. Ta je rojen v Cle-c andu in. je ameriški držav-j,an’ toda to mu ni pomagalo, ^■aneoskim oblastem se je zde-n Pot_rebno tudi njega poslati na ^'avne stroške na počitnice Aorziko. Omenjeni je po v končanih študijah od-v Ljubljano, kjer je študije ni?, a ^val, pa pri tem zaradi 2 °^a avtomobila prišel v spor le . asfibi, ki so ga nato izgana-v, lz ^ežele. študije je nadalje-
ki<ir j=tudi
so podobno kot to-Ce P^Ueli vse nezanesljive tuj-fudi ob obisku Tita. Ko je v J8 a vest o varnostnih ukrepih
Csto n0St’ ^ '3^0 V6^ ostri^ f*1,0"
^^uokratje nočejo kantata z zaraslo brado
KSf,VELAND’ °' - Brada ie
test 3 V tem stoletiu znaL pro-S() 3 v rnnogih zadevah. Brade kon 3 ,^r*mer nosili uporniki, te-g0si r.u§e svetovne vojne v Ju-UpoaV^ zadnja leta Castrovi
izbra^V1 na Kubi- Brado si ie farm znaL nezadovoljnosti Pe^ar Taub iz Franklina, N. J. gre SG s kurjerejo in mu ne Prave Iacun> zakai iaJca nimajo
f810 ffred .tremi, 'f je
b0 , cnu> da si iz protesta ne jaiet,^^ brade, dokler se cene 0:1 ne dvignejo.
Mož ,
bracj 1T,°ra še zmeraj nositi čejo°’| cene jajcem se no-šej - Vl§niti. Med tem je pri-livn a,S Za začetek letošnje vo-nil ^ CamPanje in Taub je skle-Pa (iea	P°skusil kandidirati
tiika ^kratski listi za kongres-turo'd riiavil je svojo kandida-°dbor em°*<ratskemu volivnemu Dernoj! Za. nieS0v volivni okraj. §a PoJatje 80 PrfPrsvfjeni, da želijo	za kandidata, toda
Se še 'n' 3 Si obrije brado. Taub kajti n* Odlo^il> kaj bo napravil, ji la,Pf„eracl bi ostal nezvest svo-itni obljubi.

hladbnoLn\ naletavanj« snega. 22. v> Lfajvišja temperatura
bilo v	ziutrai °b 6:30 je
(F.)	. foyelandu 2 pod ničlo
rec ,od0fe', nalhladnejŠi 6. maje bili ^ai obst°je zapiski. To Paim-l doslej v letošnji zimi
Jmzja temperatura.
Novi grobovi
Terezija Kusek
V	petek zjutraj je preminula v mestni bolnišnici Mrs. Terezija Rusek s 7821 Burke Ave., stara 74 let/ rodom Hrvatica. Zapustila je soproga Josepha, sinove Franka, Paula, Josepha, WUliama, Steva in Johna, hčere Anno Siegel, Mary Bialkow-ski in Barbaro Vidovec ter več vnukov. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz L. Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih.
Katarina Sch initz
Sinoči je preminula v Huron Rd. bolnišnici 82 let stara Catherine Schimitz i Schmitz) s 14N0 Hale Ave., rojena na Hrvaškem, odkoder je prišla v A-meriko leta 1905. Tu zapušča sinova Michaela in Anthonya, hčer Mrs. Ann Hoag in 6 vnukov. Soprog George je preminul pred sedem leti. Bila je članica Woodman Circle št. 110 in društva Sloboda H.B.Z. Pogreb ima v oskrbi Mary A. Svetek pogreb. zavod na 478 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri ob 7:30 zvečer. Čas pogreba bo javljen jutri.
Jack Zakovsek
Po kratki in mučni bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici Jack (Jacob) Zakovsek, star 64 let, stanujoč na 19096 Abbey Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Zupančič, hčer Marion Moizuk. 3 vnuke, sestre Jennie Russ v Cobbleskill, N.Y., in Mary Sic be v Waukcganu, 111., ter več drugih sorodnikov. Hči Pernice Te-lisman je umrla. Rojen je bil v Bevkah pri Vrhniki, kjer zapušča sestro Frances. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Zaposlen je bil zadnjih 8 let pri Barr Machine Produc. Co., poprej pa je bil poslovodja pri Slov. Co-operative Store na Waterloo Rd. Pogreb Oo jutri zjutraj ob 9:30 iz Jos. Žele in. Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St., na Kalvarijo.
Lawrence Walsh
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminul na svojem domu Lawrence Walsh, rojen na Irskem, stanujoč na 888 E. 144 St. Tu je živel 50 let. Bil je vdovec. Zapušča hčer s. Columbo. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na Lakevievv pokopališče.
Mrs. Anna (Satkovič) Kuss
V	soboto zjutraj je naglo preminula v starosti 71 let Mrs. Anna (Satkovič) Kuss v Col-lingdale, Penna., kjer je živela blizu 20 let. Rojena je bila v Žužemberku, kjer zapušča eno pol-sestro. Njen prvi mož: Anton Satkovič je bil donro poznani stavbenik v Clevelandu, ki je zidal narodne domove in več drugih poslopij. Umrl je leta 1937. Drugi mez Leo Kuss je preminul leta 1957 v Pennsyl-vaniji. Pokojna zapušča hčer Helen, poročeno Gornik, 3613 Meadowbrooke Blvd., University Hgts., Ohio, sin Robert je pa umrl v Denver, Colorado, pred 13 meseci. Pogreb bo jutri na Arlington pokopališču v Lansdowne, Penna.
Louis Novak
Po daljšem bolehanju je preminul v Doctors bolnici Louis Novak st., star 65 let, s 4675 Anderson Rd., South Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Rahtel, doma iz fare Preserje, vas Prevole, hčer Frances Jerse, sina Louisa ml.. 5 vnukov in več drugih sorod-
Veliko razsipanje v narodni obrambi ZDA
De Gaulle se je pobotal s francoskimi kmeti
PARIZ, Fr. — Ko je De Gaulle stabiliziral francoski frank, je naložil bremena za stabiUza-
FIDEL CASTRO OBDOLŽIL ZDA EKSPLOZIJE NA LADJI
Predsednik kubanske vlade je obdolžil Združene države, da so zakrivile eksplozijo na francoski ladji, ki je pripeljala v pristanišče Havane orožje in municijo. — Pri nesreči je bilo okoli 70 oseb mrtvih, okoli 300 pa ranjenih.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnico—
l Zadnji teden je bila prepeljana v Forest Hill bolnišnico Mrs. Em.ly Uher, stanujoča na 830 E. 150th St.
HAVANA, Kuba. — V petek je prišlo na francoski Na obisk—
Vojaštvo je pri uporabi javnega denarja večkrat pre- ..	.
malo pazljivo in natanc%0, c' 0.,ud! ‘armiir>em; Malf™-zaradi česar giwlo velike ral J;n'' / c™'- za f-lavne vsote v nič,—-Letalstvo in “ 1™«** da "e bi s le stra'! mornarica skušata še ved- m 6'0Z1( “ nobena -»varnost “
no kupovati vse na lastno novo mtlaclJO rolto<	j Kmetje niso bili s tem zado-
voljni in so zadnje tedne začeli
WASHINGTON, D. C. — Za- prirejati po vsej Franciji veli- tovorni ladji La Coubre, ki je pripeljala sem iz Belgije ! Na obisk iz Slovenije Je prih i stopniki naše narodne obrambe ke protestne shode, ki so jih ge- municijo za kubanske oborožene sile, do eksplozije, ki je k svojemu bratu g. Miru Cele-trdijo neprestano, da imajo pre-^ neralovi nasprotniki hotdli iz- uničila večji del tovora, napravila v pristanišču velikansko slina na 702 E. 159 St gdč. Mii-malo denarja za neobhodno po-gabiti tudi v druge politične na- škodo in zahtevala tudi okoli 70 človeških žrtev. Že od vse- '<a Celestina iz Zagorja ob Savi. trebno orožje. Politiki jim na-(mene, kar je povzročilo parkrat ga začetka So nekateri namigavali na možnost sabotaže, v !Dobrodošla med nami; — Vse za vadno verjamejo, kar pa še ne zelo neljube incidente.	j soboto zvečer pa je spregovoril sam predsednik vlade Fidel pot je uredila pot. pis. Bled Tra-
pomeni, da bi bilo to tudi res. [ De Gauile je uvidelj da ima že Castro in pokazal s prstom na Združene države. Njihov po-'vel.
Vrhovna federalna računska.brez kmetov dosti ve’lik(j števi. slanik in vojni ataše v Antverpenu naj bi bila skušala pre-kontrola je ravno nasprotnega^ nasprotnikov v vrstah fran- prečiti ptrodajo municije Kubi. Ko se jima to ni posrečilo mnenja. Skoraj vsako leto od-jcoske armade) med deiavstvom po redni zakoniti poti, naj bi poiskala drugo . . . Tako je tr-
kriva v svojem poročilu, kako' ebno pa med politiki; zato je dil Castro.	~	----------------
veliko denarja je potrošenega(sklenil) p0Višati cene za deželne' Združene države s0 te obdol-po nepotrebnem. Letos je na pri-j prideike) seveda ne tako viso_ žUve kot čisto brez osnove os-jmer odkrila, da je vojno letal-jk0) kot ’želij0 imetje. Svoj od- lr° zavmile in vložile pri vladi stvo po nepotrebnem nar°čalo (lok je vezal na	da kmetje na Kubi oster protest.
Nihče noče biti “star” tudi pred - policaji!
vojna letala in radarsko postaje, ne smej0 vea s svojjmi protest-ki sploh še niso bila dosti nimj zborovanjj in obbodj ka_ preskušena in se v vežbah niso javnega miru. obnesla. Taka površnost in za-'
De Gaulle namerava tudi imeti kmalu po-
Spor zaostren, pogajanja malo verjetna
WASHINGTON, D. C. — Po-
Pozdravi iz Kalifornije—
Mrs. Mary Strukel pošilja s\c-j m prijateljem pozdrave iz Kalifornije.
Počasi okrevata—
Mr. in Mrs. Michael Telich, ki sta dobila v avtomobilski nesreči na poti v Florido precejšnje poškodbe, sta sicer še vedno v bolnišnici v Sylvania, Ga.,
Vlade )e-Jre“J to lahko razumemo, zakaj je po-
čenlh letal na reakcijski pogon, ki so se takoj pokazala kot neuporabi j iva.
Računska kontrola se je dalje ponovno pritožila, da narodna obramba premalo standardizira blago, ki ga rabi. Še jzmeraj je
Medcelinsko raketo Minuteman preskusijo
Cleveland, O. — Samo letos smo doživeli že 23 težk:h promet-1‘ nih nesreč, ki so zahtevale človeška življenja. Največ je bilo trpežljivost vlade in javnosti do med ubitimi starejših ljudi. Za- pa vendar pocasi okrevata-T. ...	1 1	•- ------ -	chael s pomočjo bergel že kar
na kraju. V vladi in v Kongre- iicija daja varuhom cestnega dobro hodi- f-)ba sc prijateljem su resno razmišljajo o ukrepih, prometa nalog, naj skušajo pre- zahvaljujeta zn pozdrave, cvetki naj spravijo Castra k parne- prečiti, da bi starejši ljudje kr- lice in molitve, ki so jima v veti. Eisenhower je pri tem zelo šili prometne predpise posebno pko oporo. Up. ta, da bosta sko-zadržan ker, ne mara, da bi dal ob prehodih čez ceste.	jro zapustila bolnišnico. Vsem
Castru priložnost iskanja še več- j Prometni policaji s« si vzeli prijateljem in znancem pošilja-je pomoči pri Sovjetiji. Vodni- navodila k srcu in skrbno pazijo, ‘ kom držav Latinske Amerike, ki kjer bi zasačili .starejšega “kr-
okoli 1,300,000 predmetov, ki jih Prvi piVskusi SO bili uspešni, jih je obiskal v preteklih tednih, šilca” predpisov. Policaji jih ne
1’, i v, 11 i., n n „ n	.. I.1.,	___VI1 Tl 11L m tin hi k . t	.11' i, li	liv t	; -	..l.li	■!	. i.	i_i .	i_■__
ta pozdrave.
PrijaV ljski sestanek s France-
kupuje narodna obramba, in ki niso ne tipizirani ne standardizirani. že večja standardizaci-
-Minutman bo v dveh letih že v uporabi.
WASHINGTON, D. C.—Med-
je obljubil, da bodo Združene aretirajo, ne dajejo jim tudi no-države postopale s Kubo obzir- benih kazni, ponudijo jim pa pri-n0,	j ložnost, da jih peljejo domov in
V Kongresu je mnenje druga- tam domače poučijo, da je ne-čno. Tam govore odkrito o tem,'varno puščati stare ljudi same
ja aama bi dala na stotine mili- celinska rake, ^nuteman, ^
jono„ dolarjev prihrankov. Kon- jobognaIoUdnogorivoinkl	......	............... .... „....................
uoia se halje pritožuje, da posa- nj0 stayi naša narodna obram- da bodo zmanjšali kvoto slad- na ulice, posebno v tistih urah, mezne veje naše narodne obram- ba najve£ upanja, je doživela korja, ki ga Združene države ku- ko je velik promet, be nakupujejo, kar jim treba, ,-voin	co^iir. nrisb-no™. no oiio vsako leto na Kuhi nn 7a ! Skušnja je do sedaj pokazala
toni Jermanom, tekmovalcem v Simaw Valley—
Nocoj ob 7:30 ima Lilija sestanek, ki se ga bo udeležil slovenski rojak iz Argentine g. France Jerman, • tekmovalec na .zimski olimpirdi v Spuaw Val-
jim treba, 13V0j0 prvo Serij0 poskusov na PBo vsako leto na Kubi po za j Skušnja je do sedaj pokazala !ley' Na sestanek sc vabljeni tu-vsaka sama zase in ne skupno.	nekem vojaškem oporišču v Ka-	dva centa višji ceni, kot	je	na	da stari ljudje ne marajo za po-	di vsi drugi slovenski rojaki	in
Pravi no bi bilo, da bi armada	ljfornjjj. y šestih zaporednih	svetovnem trgu. Na ta	način	zornost od strani policije. Sko-	rojakinje, ki bi radi videli	in
kupovala vse, seveda,v sporazu- p0skusnih poletih se je raketa'Združene države podpirajo Ku- raj nihče noče biti pred policaji mu z ostalimi vejami narodne 6- sice'i>•’dvignila v zrak samo ne-j bo letno z okoli 150 milijoni do- star. Policaji dobijo tudi na-
brambe, toda vojna mornarica	kaj sto čevijeV) letela pa je 110	larjev. Castra in njegovih	re-	svet, naj se rajše brigajo za svo. jv Argentini in o tekmovanju	v
in vojno letalstvo skušata na	miij daie^ p0iet sam je trajal	volucionarjev to ne moti,	da	ne	je posle, stare ljudi pa pustijo	Squaw Valley,
vse načine obiti zadevne zakone samo nekoliko sekund.	.bi roko, ki jih krmi, tepli in pri miru. Drugi zopet pravijo,
Na oporišču Cap Canaveral v pliuvali vanj°- °d kar so prišli da hodijo po cestah že desetletja
govorili s F. Jermanom in ga slišali pripovedovati o razmerah
in predpise.
Tpi • j-   .	,.	. .. na vlado napadajo stalno Zdru-'in da ne rabijo nobenega pouka, -um.,
Flondi » pa imeli ravno 1st. ^ ^ 'n ^ dolfc .>sen,0. Tretji zopet trdi,o, da bi bili!7-*
gočlh grehov. Pri tem so zaple- pametnejše, da bi policija lovila nili premoženje ameriških dr-1 tatove, roparje in morilce, stare žavljanov v vrednosti okoli bili- 'ljudi pa pustila pri miru. Vkljub
Anjfleži štrajkajo v ameriškem podjetju
DONCASTER, Vel. Brit. I t; non mili Tn n-	». L- +	v v vicuinjoti va.uu um-	pil JHUU. V KIJ UD	, ..
čer ima krila kot letalo in teti	ne da bi dali zanj takim živahnim debatam doslej Sena^bo danes nadalje-
dan tudi svoje veselje. Pognali so v polet medcelinsko vodljivo raketo Snark na daljavo
Zadušnica—
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. sv. masa za pok. Mary Germ (Yellowstone Rd.l, ob 4. obletnici njene smrti.
-----o----—
kako odškodnino.
vester Co. podjetje, v katerem
je zaposlenih preko tisoč oseb.'Ze ,0. pocasl: nam^C Samo 600,	v,,- m JC uov
Delavstvo je začelo pretekli pe-,m |J na uro m JO lahko vsak tre‘ času do vedno
Vse to je privedlo v zadnjem
,ek stavkati zaraV ™;i	= r.kata, ki le-Tsb-
ških metod" dela. Zahtevalo	»‘3je ^Poklical s',0js!ga P0-
„ j , ,	. j x ,	,	. i slanika v Havani, pa pristal na
med raketo m letalom brez pi-	, .	,	, ,	,
lota. Ima to prednost, da se da ”Zg°V”e S k“bJ^l<> VHlad<>' ko
"Suženjstvo je bilo v Ameriki.^ ^ ^	^ frn^njenT^ ^ ^ ^
odpravljeno, nato pa uvoženo v
še ni prišlo do nobenega škandala ali incidenta. Policaji vedo pač, ,s kom imajo opravka.
da se mu dovoli kratek odmor med delom za — čaj.
štrajkujoči so nosili napise:
Anglijo 1. 1947.” Tega leta je omenjeno ameriško podjetji dogradilo in spustilo v obrat tovarno na Angleškem.
nikov. Rojen je bil v Malih Laščah pri Žužemberku, kjer za-
lirugva j bi rad dobil od ZDA 137 milijonov dolarjev
MONTEVIDEO, Ur. — Pred-pušča sestro Angelo Glavič, bra-1 sednika Eisenhowerja je sprem, ta Antona in več drugih sorod-'fjal na njegovi poti po Ameriki nikov. Tukaj je bival 50 let. Bil tudi šestčlanski odbor njegove je član Društva Janeza Krstni- j posvetovalne komisije za ame-ka št. 37 ABZ. Zaposlen je bil ri8ke zadeve. Odbor je imel na-v Pesco Produc. Co. zadnjih 8 loS°> zbirati med potjo prošnje let, poprej pa 15 let v Cyclone za Posojila in podpore. V uru-Fence Co. Pogreb bo danes zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev St. Paschal na Wilson Mills Rd. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Ludvik Kovačič Včeraj popoldne je umrl na svojem domu na 20160 Lindberg Ave. 62 let stari Ludvik Kovačič. Pogreb ima v oskrbi Grdi-nov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd.
Ti razgovori so sedaj zelo malo verjetni. Castrov govor preteklo soboto, j,e bil eden naj-
val svojo neprekinjeno sejo
WASHINGTON, D. C. — Senat je ves pretekli teden debatiral o civilnih pravicah. Novi za. kon naj bi jamčil črncem na jugu voUvno pravico, če ne drugače s pomočjo zveznih oblasti.
gvajski prestolici mu je vlada predložila prošnjo za posojila v znesku 137 milijonov, ki bi jih
ritpnistov, kar šo jih Združene države kdaj imele, se je v petek zvečer med nastopom na o-dru Metropolitan opere nenadno zrušil in nekaj minut nato za odrom umrl. Zadela ga je kap. Warren je pel vlogo Don Car-rabila za razvoj urugvajskega *osa v Verdijevi operi “Moč u-gospodarstva. Denar bi porabi-,SQ<ie-” Občinstvo je bilo nad la predvsem za zboljšanje pro- njeS0vim nastopom navdušeno, meta, elektrifikacijo, vodovode, bil ie v resnici naravnost sija-melijoracije in konsolidiranje jen- Pri predstavi je bila na-kratkoročnih obvez v tujini. jVzoča tudi žena 49 let starega Odbor je podobne prošnje do- baritonista. ( ,
Ako kupite francoski av-tomobil, obiščete lahko ‘zastonj’ Evropo!
NEW YORK, N. Y. - Firma T . .
Cars Overseas Inc. je oznanila,'?UZnln senatorJ1 80 se lem^ uPr' da prodaja francoske avtomo. •11 in skušajo uzakonitev predlo-
bile marke Peugeot po $2,295.'ga Preprečlti 2 neprestano de-
ostrejših in najbolj strupenih KuPec bo imel to prednosti da ^o0'	.	,	,
J J	^	se bo lahko peljal zastonj v Pa-' ?enat Je pretekh teden za8e‘
riz, z ladjo ali letalom, tam pre- d£d nePre8fano od ponedeljka o-vzel avtomobil in se vozil z njim P°ldne- Se;|a je bda preklniena
po Evropi. Ko se bo vrnil v Pa- ^ 'SOb°to ZVefeJr in ’se ,bo
(danes popoldne na isti
Za enkrat
, ...	,	vji ,, Amor-nu« v____ u • debati še ni videti konca. Zago-
ard Warren, eden največjih ba-	Ameriko. Kupec bo imel
-.•i./.-!.,— hfclJ'd-. f-i,, -. „	v	seveda tudi
napadov na Združene države.
PEVEC UMRL NA ODRU
NEW YORK, N. Y.
riz, bo avtomobil vrnil proda-1 UailL'S. P P Leon- la’cu’ ki »» «a ■» -tonj dosta-
stonj.
vožnjo nazaj za-
vorniki kot nasprotniki predlo-|ga vstrajajo odločno na svojih
Prav za prav zastonj ne bo veliko. Avto stane okoli $1,680, postavljen v Ameriko. Kar bo kupec plačal več, gre za njegove prevozne stroške v Evropo in nazaj. Prihranil bo pa okoli $80 v denarju in še vse sitnosti s transportom avtomobila iz Francije v Ameriko.
stališčih.
LED IN SUŠA JIM NE PRIJATA
Črve najdemo v prsti vse-
bil gotovo tudi v Braziliji, Ar- Glavni manager R. Bing je gentini in čilenski republiki. To občinstvu sporočil smrt Warre- povsod po svetu razen v zalede-pa ni nobeno presenečenje, s na, nakar se je počasi v žalosti nelih predelih severa in juga tem so vsi računali že naprej.	1 razšlo.	j ter puščavah.
Zadnje vesti
HAVANA, Kuba. — Ameriškega foto-amaterja Don Chap-mana, ki so ga oblasti zaprle v zvezi z eksplozijo m uniči je na francoski ladji, so sinoči po dveh dneh izpustili.
MOSKVA, ZSSR. — Tzvestia’, glasilo sovjetske vlade, so pozvala Arabce in Izraelce, naj se pomire in ne povzročajo nove napetosti na Srednjem
vzhodu.
' SMERIŠKA DOMOVINX, MARCH 7, 1960
Ameriška Domovina
SSBSSfe
ra« »Mia
| Tanili
*117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oklo
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
sebno značilen del govora milanskega kardinala Montinija. Takole je dejal:
“Dandanes bi radi imeli vero, ki ne bi bila združenena z nobeno žrtvijo. Vera, ki zahteva žrtve, se zdi, da ni več moderna. Pa ni tako. Naša vera zahteva močnih ljudi in ne bojazljivcev, zahteva trdnih prič ne omahljivcev, zahteva vernike, apostole zvestobe in doslednosti, ne pa takih, ki s svojim vedenjem kažejo, da so bolj pripravljeni povezati se z nasprotniki kakor z brati v veri, samo da rešijo sami sebe in svoje ugodnosti. Stepinac naj nam bo učitelj. Poleg trdnosti v veri, naj nas uči tudi upanja in dobrote. Umrl je zavit v molk, kakor je zavita v molk tudi njegova Cerkev, ki ji je ostal le glas molitve in odpuščanja!..
Besede sv. očeta in kardinala Montinija so najboljši odgovor onim, ki proslavljajo versko svobodo v današnji Jugoslaviji !
Lasallski glasovi in odmevi
(PIJ* Mattri iz “Sunny Spot City-*”)
Enterea as second class matter January tfth, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 46 Mon., March 7, 1960
La Salle, 111. — Okrog Svečnice je bilo, par dni pred tistim zadnjim velikim snežnim viharjem, ki je soseda Jožeta tam ob njegovem bregu sneg tako za-medel, da skoro dva dni ni mogel do lope, v kateri ima seno in razno orodje. Tiste zimske neprijaznosti so za nami. Par dni preje sva pa z Jožetom vozila vse tam okrog Standarda in Granvilla in okrog Oglesbya in poizvedovala okrog farmarjev za kakega rejenega pujska da, bi ga skupaj kupila in imela vsak polovico. Nekateri Slovenci smo imeli tu navado, da smo vsako leto po zimi nabavili, ali vsak sam zase, ali pa po dva skupaj, prašiče in smo “klali” doma, delali klobase, prekajevali meso in si nacvrli masti, da smo imeli vse to včasih kar za celo leto doma. Zdaj ni te navade več toliko. Mladim se ne ljubi s takimi rečmi ukvarjati, kakor smo se nekdaj mi stari. Meni se je to dopadlo in se mi še zdaj do-pade, tako kadar kaj takega delamo pri hiši, se mi kar zdi, kakor da obhajamo nekak “domači praznik.” Klobase so najboljše doma delane. Tako se mi zdi tudi najbolj okusna domača mast in doma prekajeno meso. Tudi Jože je takega mnenja in tako sva napravila zgornji načrt.
Tam med Oglesbyem in Standardom kmetuje že dolgo vnsto let neki farmar litvinskega porekla, s katerim sem jaz svoj čas delal v premogokopu na “Ajn-zerju.” Od njega sem že večkrat
Sv. oče Janez XXIII. o pok. kardinalu Stepincu
V	dneh, ko titovska propaganda trosi po naši deželi zopet na debelo vse mogoče laži o vzrokih in ozadju osvobodilne vojne,’’ o kolaboraterjih z okupatorjem, o vojnih zločincih in posebej o pok. kardinalu Alojziju Stepincu, se nam zdi potrebno objaviti glavne izvlečke iz govora sv. očeta Janeza XXIII., iz katerih je jasn0 razvidno, kaj misli o pokojnem zagrebškem nadškofu poglavar katoliške cerkve.
❖
Za osmi dan po smrti kardinala Stepinca je bila v sredo, 17. februarja, velika žalna svečanost v baziliki sv. Petra.
Sredi cerkve je stal velik katafalk, ki ga je obdajalo 100 sveč. Prisotnih je bilo 28 kardinalov, mnogo škofov in nadškofov, celotni diplomatski zbor z zastopstvi cerkvenih organizacij. Na odličnem mestu takoj za kardinali je bil ljubljanski škof Anton Vovk. Pogrebno sv. mašo je imel dekan kardinalskega zbora Evgenij Tisserant.
Po končani sv. maši je spregovoril sv. oče. Najprej se je spomnil na leta Stepinčeve ječe ter internacije, ki jih je prenašal z neomajno vero tako, da si je pridobil splošno občudovanje. Omenil je okoliščine njegove smrti, ki so nehote klicale v spomin liturgijo velike sobote pri božjem grobu Nato je nadaljeval:
“Zares, kardinal Stepinac je zvesto upodobil v sebi božjega Pastirja: 26 let svoje škofovske službe je posvetil odlični nadškofiji, sprva v neutrudljivem in gorečem apostolskem delovanju, a v zadnjih predolgih letih boleče ločitve od vernikov je nabral tako bogastvo zasluženja, da ga je nebeški Oče gotovo že razlil v milost in blagoslov vsem družinam in vsem vernikom goreče in pobožne Hrvatske.
V	zadnjem času smo kot ponižni naslednik sv. Petra v škofovstvu mesta Rima uživali veliko tolažbo ob škofijski sinodi. Večkrat smo takrat z verniki in duhovniki razmišljali čudoviti zgled Jezusa, dobrega Pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce.
Glejte, s svojo smrtjo nam kardinal nadškof Alojzij Stepinac zopet ponavlja isti veliki nauk in zgled božjega kupil kakega prešiča v prejšnjih Pastirja, ki da življenje za svoje ovce. Mi molimo za poveličanje njegove duše, on pa nam bo odgovoril z neba s tem, da nas bo ipotrdil v prenovljeni gorečnosti za duše in v pripravljenosti za delo in za žrtve.
Ljubljeni bratje in sinovi, ne smemo pozabiti njegovega resnega vabila v oporoki, naj neprestano odpuščamo in delamo za mir. Kako ganljiva in tenkočutna je njegova prošnja za odpuščanje vseh, ki jih je v življenju morda užalil, čeprav popolnoma nehote. Kako lepe so njegove besede, ko ponavlja prošnjo umikajočega Jezusa za tiste, ki^so mu krivično povzročili toliko trpljenja: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Veličastna je njegova trditev “Ne vedo, kaj delajo,” neizmerno njegovo sočutje, ki prodira s svetflobo v tragično skrivnost človeške pokvarjenosti, ki je (potvorila smisel življenja posameznika in skupnosti, kakor smo sami priča.
V	tej žalosti nam je v tolažbo, ko opažamo tu pa tam kako iskro človeškega sočutja.
Vsi štirje evangelisti, ki poročajo o mrtvem Odrešeniku na križu, nam povejo tudi, da je Pilat izkrvavljeno Obsojenčevo truplo izročil usmiljenemu Jožefu iz Arimateje, ki je poprosil za truplo, in Nikodemu, ki je prinesel vse potrebno za pogreb. Po zgledu starodavnega rimskega upravitelja so odgovorne oblasti dovolile, da se častitljivemu truplu pastirja in dobrega očeta izkaže ipočeščenje ljudstva, kar bo ostalo kot svetel spomin skozi rodove in klic k večnim vrednotam duha in k človeški in krščanski dobroti.
O, da bi ob dopolnjeni žrtvi velikega duhovnika in škofa smele vse dobre in poštene duše pozdraviti vrnitev državljan-. skega miru, ki bi, ob spoštovanju trdnih in plemenitih navad, zagotovil prenovljeno rast vseh proti visokim idealom, ki se v Kristusovem duhu združujejo v složno in odkritosrčno sodelovanje pri iskanju in uživanju pravega napredka na zemlji, kar bi napravilo manj žalostno in bolj prijetno č'oveško sožitje na zemlji.
Naše liturgične molitve, ki se dvigajo z naših ustnic in iz naših src ob oblakih kadila, naj prosijo še enkra; mir in nebeško slavo umrlemu Stepincu. Ob tej molitvi se čutimo združeni z vsemi člani častitega kardinalskega kolegija, ki so tu prisitni in z onimi, ki so se hoteli iz vseh delov sveta 'pridružiti žalosti skupnega očeta, da bi mu v bratski skupnosti izrazili sožalje vesoljne Cerkve. Kardinal Alojzij Stepinac ni mogel niti enkrat'obleči škrlatne kardinalske obleke, ki si jo je bogato zaslužil, kot kardinal ni nikdar prišel iz svojega rojstnega kraja in svoje konfinacije. Toda trdno verjemo in upamo, da bo v milosti in luči Gospodovi razteg nil svoje varstvo nad kardinalskim kolegijem, kateremu cstane on sVetla čast, nad vso sveto Cerkvijo in nad celo Jugoslavijo.”
Od govorov cerkvenih knezov ob tej priložnosti je po-
letih. Ker drugod nisva našla kaj posebnega, sva se ustavila pri njem in dobila lepega prešiča, ki je tehtal nad 400 funtov. Zaklal ga je, očistil in razdvojil in ga nama vsakemu pol na dom pripeljal. Potem sva bila pa Jožetom kar dva dni “mesarska mojstra.” Trančirala, delala klobase, mesene in krvave, cvrla mast, pacala meso za prekajo in zdaj sva tako za več mesecev naprej preskrbljena.
Tisti Litvinec se piše “Pokau-sus.” In ker so prašiči v primeru z nekdanjimi cenami zdaj dragi; plačati sva mu morala za prašiče in za delo po živi vagi 18c. funt, je bilo treba že kar malo v žep poseči in Jože je godrnjal, da ga je Litvinec “Pokau sus” preveč v žep “pokausal.” Potolažil sem ga, naj potrpi, ker zdaj je pač drago vse. Strinjal se pa najbrže z mojo tolažbo ni tako vsaj je izražal njegov obraz, ko je jemal “slovo” od njemu ljubljenih novcev, ki jih je moral odšteti farmarju za prašiča.
slovenskem tisku glasila: tu je St. Clair in v Erste’s Winery na prišel iz starega kraja, ta in ta.
Zdaj je pa to le redka novica.	F. Mervar.
Odhodi v večnost, ti so pa pogosti bolj in bolj.
— Pfed kratkim smo tu pokopali dva poznana rojaka. V ChL cagi, kjer je vodil znano mesnico in grocerijo je nagle smrti preminul znani rojak Rudy Jerin, star 57 let. Pripeljali so ga semkaj na Oglesby za pokop, kjer imajo Jerinovi svojo družin
Po dobro uspelem koncertu v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — V soboto, 27. februarja, zvečer smo imeli v dvorani Sv. Janeza priliko poslušati in uživati prav dobro pri-
pravljen pevski koncert slovensko grobnico na St. Vincent’s po- iškega cerkvenega pevskega zbo-
tudi da v zadnji gospodarski krizi 1929 — 1933 so vsa litvin-ska hranilna društva dobro vedrila, ker .so njih vodstva v dobrih previdnih rokah, med tem, co so mnoga druga morala zapreti vrata, nekatera začasno in neki tudi za vedno.
Pri tem mi je prišlo na misel, kako je to, da se mi Slovenci nismo preje, ko je bilo nas tu v tej okolici dosti, na kaj takega zamislili, da bi si ustanovili, kako lastno hranilno in posojilno društvo. Lahko bi si jo, ker je nas bilo tu res dosti. Preveč smo se zanimali le za podporna društva, car je bilo seveda tudi potrebno. Toda kako hranilno društvo bi bilo tudi na mestu. Saj je tako prijetno in za vsakega pravega patrijota neki ponos, če lahko pokaže in reče: “To le je pa naše!”
Med nami Slovani so menda v tem oziru najbolj napredni Čeli. Svoj čas so mi pravili v Chi-cagi, da imajo Čehi tamkaj v svojih “firkelcih” (naselbinah) po eno ali dve hranilnici v skoro vsakem bloku. Toliko jih je, da skoro sami ne vedo koliko jih imajo. Pa zdaj ne uradujejo več v kakih basementih kot do zadnje krize. Vsi imajo bogate razkošne stavbe, ki so ponos okolici in izkazujejo visoka premoženja.
Neki Hrvat mi je pravil, da Čehi kar tekmujejo kdo izmed njih bo več prihranil in v hranilnico znesel. Dejal je, da živi blizu neke češke hranilnice in da Čehi vsako soboto v papirnatih “cekarjih” denar nosijo v hranilnice, potem še le jo mahnejo na trg in v trgovine po “račke,” goske, mlado prasetino in po moko za “knedličke” ni po kislo zelje in drugo tako robo, ki je med Čehi priljubljena in jim gre v slast. Čehi radi dobro jedo, zato so lepo okroglo rejeni, pravi eksemplarji za kake “purger-majstre” in druge take predstavnike, ki jim okroglost in primerna postavnost paše.
Naj bo dovolj o tem, mahnimo jo k drugim zadevam.
*	INDUSTRIJE PO NAŠI O-KOLICI izkazujejo napredek. Znana Marquette Cement Company, ki obratuje tam za Oglesbyem izkuzuje zelo povoljen napredek. Tekom lanskega leta so znašali prejemki te družbe $58,237,122.00. Čistega dobička pa je družba napravila pri obratu, kakor pravi poročilo $9,490 897.00. Čisti dobiček znaša nad 16% od vseh prejemkov.
*	DOBRIH KOVAČEV PRAVIJO, da ni več. To je takih,
kopališču v La Salle. Pokopan je bil iz cerkve sv. Družine in obrede je opravil za njim tam-kajšni župnik Rev. C. A. Mayes.
Pokojni Rudy Jerin je bil sin znane ugledne družine v Oglesby in La Salle, pokojnih Franka in Barbare Jerin. Oče Frank Jerin, (p. d. Rebernikov Francelj) je bil rodom iz Hotomeža, fara Radeče pri Zidanem mo-sctu. Bil je izboren pevec in kjer koli se je pokojni Jerin, st. pojavil ni manjkalo lepega slovenskega petja. Rudijeva mati Barbara Jerin, rojena Oblak (p. d. Štucarjeva) je bila pa rodom Radeč pri Zidanem mostu. Oče pokojnega Rudija je odšel v Ameriko leta 1903, ko je bil Rudy komaj eno leto star. Zena
je pa prišla za njim z otroci letayplačan z denarjem ali častjo, na-
ra Sv. Janeza, ki ga vodi neumorni in izvrstni pevovodja Ernest Majhenič. Udeležba na koncertnem večeru je bila več kot zadovoljiva, toda pogrešali smo mnogo faranov in drugih prijateljev Slovencev. Res je, da so bile ceste in hodniki v slabih razmerah in da je bilo na ta večer mnogo drugih prireditev, toda to bi ne smelo biti vzrok, da ne bi prišli na to, že itak redko slovensko kulturno prireditev. Zato velja vse naše priznanje in hvala, vsem spoštovanim gostom, ki so prišli iz Chicaga, Lemonta, Jolieta, Waukegana in Sheboygana in s tem dokazali, da So jim pri srcu naše kulturne vprizoritve. Človek, ki ne naredi več kot toliko, za kolikor je
1913. živeli so potem ves čas na Oglesby. V družini so se rodili 3 sinovi in 3 hčere, od katerih sta ostali žive le dve sestri, to sta Mrs. Mary Jazbec in Mrs. Frances Perovšek. Oče Frank Jerin in mati Barbara Jerin sta pomr-a že pred leti.
Rudija je pobrala smrt prehitro. Radf starosti bi lahko še dolgo živel. A kaj hočemo, usoda življenja je taka, nihče ne ve ne ure, ne dneva. Za njim žalujoči soprogi Mrs. Elbi Jerin in sinu Ernestu, iskreno sožalje, ka-cor tudi vsem drugim sorodni-com pokojnega. Rudy naj pa Dočiva v miru in naj mu sveti večna luč!
Pred nedolgim je umrl tukaj tudi rojak Frank Vogrinc, stač 70 let, ki je bival na 117 Buckiin Street v La Salle. V A-meriki je bival 43 let. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Zapušča enega sina in pet hčera. Žena mu je umrla pred par leti, zdaj je odšel za njo še on. Sorodnikom pokojnega iskreno sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru in sveti mu večna luč!
— Pa še drugič kaj. Do tedaj pa vse rojake tu pri nas in po Ameriki lepo pozdravlja,
Matevž.
redi tako malo, da še tistega ni vreden, kar dobi.
Pesem je umetnost, kot je umetnost kiparstvo, slikarstvo, dramatika, muzika in balet, če je ta umetnost še naša slovenska dejavnost, jo moramo ceniti in podpirati desetkrat bolj. Mnogi naši ljudje mislijo, da lahko žive brez te umetnosti. Toda ti lju dje se ne zavedajo, kako prikrajšani so na užitku duha, zadovoljstvu in radosti. Umetnost, — pesem slovenska je užitek duha, je radost in sreča, je napor misli, ki skuša razumeti sebe in svet, je čar misli in čustva, ter te moralno dviga.
pevcev in pevk. Bilo je na n10' mente nekaj pomanjkljiva3^’ kar pa ni motilo lepega uspeh3. Prav ljubko sta v duetu zapel® dve slovenski pesmi Janez felj in Olga Penne. V pes®1 “Vasovalec” je Rudi Kotar kras' no odpel svoj del. Korajšno ^ srčkano je zapel “Otroški zbor dve amerikanski pesmi. Lepo J bilo gledati na odru 26 pevcev ^ pevk, še lepše pa je bilo P03^ šati te ubrane glasove, ki so n38 z našo pesmijo in besedo vodi neke sladke sanje prošlo®1 . . To so bili pevci in pevke 5 pevovodjem, ki so nam dali peV ski program, toda tak programi ki ga lahko dajo le ljudje, ki z rokami služijo svoj vsakdaj kruh. Vsa čast jim. Izredn3 osredotočenost, s katero so P° slušalci sledili petju, ter navda šeno ploskanje po vsaki odp® pesmi, je najbolje zagotovil°> je pevski zbor z odličnim PeV° vodjem Ernestom Majhenič61” dosegel izredno lep in ve ^ uspeh. Prijateljski sprejeni navdušeno odobravanje je ze tudi mladinska godba šole Dame, ki je odigrala par t6C zelo dobro pod vodstvom ml®0 ga in talentiranega dirig6” ^ Richarda Tenaglie. Po konc61 tu se je razvila prijateljska zab3 va s plesom ob zvokih dob ^ plesne muzike E. Galluna. rani in' faranke so pripravili la di dobro in okusno večerjo-je res lep in prijeten koncert1^
zabaven večer ter zaslužijo v
vod'
Ameriško - jugoslovanska legija vabi na banket
Cleveland, O. — Sen. F. Lau-sche pride na banket American Yugoslav Legion v sobota, 26. marca, v novo dvorano, na 5417 St. Clair Ave.
Dvorana se imenuje Veterans Center Hall. Ti prostori so pripravljeni za svatbe, banket ter podobne prireditve, za male ali večje družbe.
Frank Mervar, ki je pred več leti imel Mervra’s Hall na Bonna Ave. in E. 60. cesti, je te prostore prenaredil, da so prav pripravni.
American Yugoslav Legion,
Post Yadran No. 3, kateri prire-
Litvinec je pa nama pravil, da kakor so bili pred leti, da so se j ja ta banket, je bil organiziran bo farmo postavil na prodaj, da razumeli na vsa kovaška dela. V v Clevelandu leta 1933. Prvi na-mu ne nese več, kakor bi rad. bližnjem mestu Stretor pravijo, čelnik je bil Nick Bobich, med Vzrok: krmiti prašiče, živino, pe- da so ga v neki delavnici iskali1 drugimi s0 bili načelniki tudi rutn no vse to zdaj preveč stane devet mesecev, da so prišli do Slovenci: Jože Grdina, Frank'večer, in tožil je, da to ne prinese več izurjenega kovača. Tudi farmar-'Lavrich, Jos. Okorn in Anthony kaj dobička. Se ne splača.	ji, ki imajo še tu in tam kakega Tomšič. Tajnik je že več let
Tako vsi tožimo, mi ki kaj od konja, tožijo , da morajo voziti Frank Mervar. Člani te organi-farmarjev kupujemo, ti pa toži-' konje podkovavati daleč kam, zacije so veterani prve in druge jo, da je vse predrago, kar oni kjer še posluje kak kovač. Wei!, svetovne vojne U. S. A. kakor
Prava ustvarjalna umetnost ne rabi nikakega pretiranega hvalisanja. Mnogokrat berem v našem časopisju kritike, oziroma o dramskih predstavah in pevskih koncertih, sledeče: “Igrali so tako dovršeno, da so vsi skupaj prekosili samega sebe, igralci pa so potem prekosili, še vsak samega sebe! Pevski zbor “X” je podal in pel pesmi tako dovršeno, da je zbor prekosil samega sebe. Kako je to mogoče napraviti, mi ni razumljivo. Razumljivo pa je sledeče: Pred kratkim sem poslušal v “Al-verno College” odličen poklicni “Wagnerjev pevski zbor,” ki je eden. najboljših zborov v Ameriki. Poslušati ta zbor je bil res izreden umetniški užitek in dogodek. Ker pa vem, da ima A-merika še boljše pevske zbore od tega Wagnerjevega zbora, je jasno in razumljivo, da ti boljši pevski zbori “prekašajo” Wagnerjev pevski zbor. Prekositi samega sebe pa ni mogoče. Tudi pri sobotnem koncertu pevskega zbora Sv. Janeza, po mnenju vse navzočih, je ženski zbor po svojih lepih in ubranih glasovih prekosil moški zbor, ki pa tudi ni bil slab.
*
Koncertni program se je začel z ameriško-slovensko himno. Na-t o je stopil na oder župnik cerkve Sv. Janeza rev. Claude O-korn in pozdravil vse navzoče. Prisrčno hvalo je izrekel pevovodji Ernestu Majheniču in pevskemu zboru za petje pri nedel-iskih mašah in za ta koncertni
sodelujoči, posebno pa pevov ja Ernest Majhenič vse naše P1'^ znanje in hvalo. Takih večer si želimo še večkrat!
Slovenska plesna skup1”1.
Slovenski nagelj” je na zad^ seji odločila, da priredi velik'z3 bavno-plesni večer v soboto,^ septembra. Zato se vsa drus ^ v Milwaukee naprošajo, da r13^ večer ne prirejajo kake pr'”6 tve, kar se jim že v napi-6-) ^ hvalimo za uvidevnost.
Slovensko društvo TRi1
glav
id'
ima v nedeljo, 13. marca, P0^! j dne ob pol štirih, svoj nieseCej-članski in prijateljski sestaI1^a v spodnji dvorani Sv. Janeza-tem sestanku bo imel zani'11^ predavanje dr. Rajko Ložar-prijateljsko vabljeni in došli!
dobN' L- G'
Kdo
je prvi
i letel?

V vseh pisanih zgodov' ^ letalstva sta omenjena b'^ Wright kot prva človeka, ki •
od ta dece"1' mest11
kupujejo.
Litvinci so gospodarsko rezervirani ljudje in so zelo gospodarski. Pripovedoval je nama, da imajo Litvinci v Illinoisu in drugod več državnih in federalnih hranilnih in posojilnih društev in da pri teh plačujejo nekateri po 4V-j % na hranilne vloge. Pri par teh je pravil da hrani svoj denar tudi on. Omenil
Pevski zbori so na tem
se s strojem dvignila To jima je uspelo sredi bra 1903 v ameriškem ig, Kittyhawku. Po trditvah P1^ ga in-tenirja neke novozel3*’^ ske letalske družbe pa ore j, čast skromnemu novoze ^ skemu farmarju -R'”*1 Pearceu.	.j
Pearce je umrl pred -eS ^ leti. Inženir Bolt trdi, da )e farmar prvič letel z leta v začetku leta 1903, torej ^ mesecev pred bratoma ^	.f)
Da bi dokazal to svojo t' 1 jj predlaga Polt, naj bi ^ prebivalce neke noVoze\antf,gv vasice, ki se še spominjaj0 Pearceovega uspeha.
Po inženirjevih besedah ^ žive priče tega dogodka 3^v do podrobnosti opisale Pea „f,i monoplan, katerega načrt patentni urad v Wellin$ ^g, To je bil monoplan z zelo ^
je
kimi krili.
Pearce se
saj tudi konj ni več dosti. Ko'- udi Slovenci, kateri so bili v dru. nji izginjajo, pa izginjajo tudi gih armadah, pa so sedaj ameri-kovači. . -	, kanski državljani, ali imajo pra-
* NOVI GROBOVI: To niso vico dp stalnega bivanja tu. nič vesela poročila za nas Arne- Veterani združite se z nami! riške Slovence. Stari pijonirji Vse podrobnosti dobite v Vete-in drugi odhajajo, pravega doto- rans Center Hall 5417 St. Clair ka, ki n^j bi ohranjal med nami Ave. vsako sredo ob osmih zve-slovenstvo pa m. Redčijo se na- čer.
ši rojaki, redčijo se naše našel- Vstopnice za banket dobite kim smislom za lepoto, z odličnim bine. Včasih ,so se poročila v pri Mervar’,s Dry Cleaning 5372 posluhom in z lepim fraziranjem
—S.	S
■men 3 točk, dola slovenskih «<*.	* 'J od "°
skladateljev: K'movca, Foerster-'tovlh	" 5! g(laleč. ,
ja, Premrla, Franka, Aljaža, Ma- m letel kaklh 10 JI -	1,1
da J6
1	»	■*—-*	i 1	__ma r/ | | 1 \/ J ^
Bajuka, Avsenika,
Slomšeka in Mava. — Odpeli so zaPrt> da ni nikomUt ,te pesmi, lepo in prav dobro. Vsi doval 0 svojem raziš ^ dl-ir brez izjeme zaslužijo vse prizna- delu in je molče PreP^ nje in našo hvalo. Neumorni ghn slavo, ki bi torej s
rolta, Verbiča, Preka, Adamiča,1 Bolt pripoveduje aa - 0se
Ocvirka, Pearce tak0 sramezljl ipo'”
■	’	• nikomur prt' .
pevovodja Ernest Majhenič, je v kolikor mu je bilo mogoče, obli-
in *
Priporočamo vedn° ^ Jo'
koval ta slovenska dela z globo- sod veliko pazljivost’ 1
bro samo za
druge>
prav tako za nas
same •
AMERIŠKA
Starogorski:
ZORI SL AV A
POVEST IZ DAVNIH DNI

Ali preti narodu napad divjih ljudstev? . . . Ne. Te čete so pripravljene, da se vdarijo jutri morda, morda še le pojutrajš-njem, v bitvi z lastnimi brati. Ne bo pojila domovinskih tal kri sovragova, ne, pojila jih bo kri bratska.
Vojvoda Braslav je sprejel Kristovo vero in sedaj hoče, da jo sprejmejo i drugi. Ni pa šel oznanjevat blagovesti s križem v roki, ampak z mečem. Tak sad je obrodilo polovično znanje jezika pridigarjev in med Sloveni so se nahajali ljudje v vojvodskih gradovih, z vojvodsko častjo, ki so se mahoma navzeli, kar je prišlo iz tujine, navzeli površno, a srce jim je bilo kakor prej. In ti so povzročali one bratomorne boje, ki so toliko skovali blagovesti, ker so pripisovali te poboje novi veri. In tako se ni mogel nauk miru in ljubezni razcveteti v ono rožo, kakor so hoteli to pravi oznanjevalci evangelija. Pravi pra-vim, zakaj pod svečeniško haljo so se nahajali i taki, ki jim je Krist bil le sredstvo, da so se natakali bogastva in zemlje v bogatih in lepih pokrajinah Slo-venov. Oznanjevalci so oznanjevali ljubezen prijateljem in neprijateljem, brez razlike stanu, ljubezen do bližnjega, a nekateri vojvode med njimi vojvoda Braslav, niso razumeli tega. Dogodilo se je, da je pri neki daritvi bogovom, kjer je bilo zbranega veliko število naroda, obkolil Braslav s svojimi vojaki vse zbrane in je pozval, naj se dado krstiti. Starosta, častitljiv mož ga je proklel, češ, da ne nosi krščanstva miru in ljubezni, ampak morijo in krvoprelit-
ie- je
Vojvoda Braslav ga je dal obglaviti, ni mu odp.ustil, kakor je naolii v “Očenašu,” in z njim vred je padlo številno mož, žen in deklet.
Ošabne narave Braslava nil ublažila Kristova vera. Saj ni poznal njene lepote, poznal je samo njene besede. Vera brez dobrih del pa je mrtva. In v tej svoji ošabnosti je hotel, da se da krstiti tudi sosedni vojvoda in njegovo pleme. Ta pa je pozval na pomoč zoper to nasilje druge vojvode, med njimi tudi vojvodo Vojeslava, kaj hrabrega in dobrega bojevnika, da se skupno upre prihajajoči vojski Braslavovi.
Bilo je nekako proti jutru, zakaj zvezde so jele že bledeti, kar se je začul klic straže. Od nekod je prijahal jezdec.
“Geslo.”
“Perun — Morana.”
In jezdec je zdirjal v gozd.
“Kje je velmožni vojvoda — poveljnik?”
Peljali so ga k njemu.
“Kakšne novice prinašaš,” vpraša Vojeslav, ki je načeloval združeni vojski.
“Vojska se bliža, velmožni vojvoda.”
“V kateri smeri?”
“Severni.”
“So daleč?”
“Do poldneva lahko pridejo sem. Dirjal sem na vso moč.”
Kmalu na to je klical rog k orožju.
Zamrgolelo je po gozdu. Dajali so se ukazi in kmalu je stala vojska pripravljena za pohod.
Zopet je zadonel' glas roga in Vojska je jela korakati, sprva skupno, nato so se ločili od cele tolpe posamezni oddelki in krenili v stran.
Glavna moč pa je korakala naprej in če bi stopil kdo za kake pol ure pozneje na oni pro-slor, kjer je bilo prej tohko Iju-ui, bi ne verjel, da je ravnokar odšla od tod vojska, tako tiho hi mrtvo je bilo na okolu, ako bi ne videl ugaslih ognjišč in pohojene zemlje.
Vedno več čet se je ločilo od glavne vojske. Ta pa je korakala naprej, kakor bi se ne ločil nikdo od njih.
Zdanilo se je in sonce je posijalo po vrhuncih dreves. Vojska je zavda na desno in kmalu nato se je slišal glas trombe za boj. Vojska je obstala na po-robku gozda. Pred njo se je ožila dolinica, široka dovolj za bojno polje in ravno tu je Vojeslav hotel počakati vojvoda Braslava.
Hipoma so postavili oltar in vojvoda sam je daroval Perunu jagnje za srečno zmago svoje vojske.
V tem so jeli z raznih gričev in bregov prihajati posamezni seli s poročiP, da se vidijo v daljavi prve čete vojvode Braslava.
Vojvoda Vojeslav je še enkrat pregledal bojni prostor, dal še zadnja povelja in zadovoljen v srcu čakal nasprotnika. Njegov pogled se je vstavil na levem hribu. Tam mu je bil sin Goj-mir s hrabro četo konjenice, da napade v odločilnem trenotku Braslavovo vojsko od zadaj.
Sonce se je pomikalo vedno višje. Vojska pa je bila mirna, kakor bi ne bili to ljudje iz mesa in krvi, ampak gluho kamenje.
Končno se je zaslišal pisk jastreba. Prihajal je z levega hriba. Vojvoda Vojeslav se je s ponosom ozrl tja, za grmovjem pr> je komaj slišno zašumelo in tu in tam je brenknilo kako tetivo.
In zdajci so se pojavili jezdeci in stopili na ravnino. Postali so za hip, kakor bi se obotavljali in videlo se je, da sta zdirjala dva nazaj h glavni vojski. Gotovo sporočat, da je v; dolini sumljivo.
Vojvoda Braslav si je bil oči-vidno svest zmage, in dasi sta mu svetovala vojvoda Branibor in vojvoda Onimir ter nekateri staroste, naj krene z vojsko za hribom na levo, jih ni poslušal, ampak stopil sam z vso močjo na ravan.
In tedaj je zadonel glas roga, kakor na sodni dan. Pojavila se je vojska Vojeslava, kakor bi zrastla iz tal, s shribov in gričev pa je siknilo, kakor bi zletela jata golobov, in cel oblak pušic se je zadrl v meso Brasla-vove vojske. Bolestni vzkliki, divji hrup in glasovi rogov so sunkoma napolnjevali zrak. Bičanje pušic se je mešalo z zamolklim jekom mečev in zamahi.
Od spredaj je rila naprej Vo-jeslavova pehota, sopla, se u-stavljala in udarjala in se zajedala v nasprotnike. Od strani z gričev so navalili lokostrelci, kakor bi vstajali iz zemlje.
Bila je to obupna borba, klanje bratov. Ljudje so se gnetli, grizli in pehali sem in tje. Posamezne tolpe so se strnile v klopčič, ki se je zdel na prvi mah, kakor bi okamenel, da se ni tu in tam zavalovil.
Vedno bolj so se zajedali Vo-jeslavovi pešci v Braslavovo vojsko, vedno bolj je ta rila naprej. Kar se je zaslišal rezek žvižg. Stotina konjskih kopit je udarila ob tla, ogromna telesa so za trenotek obvisela v zraku in nato planila v divjem diru v bojni metež.
Gojmir je vodil konjenico v boj.
Braslav je zbesnel.
Sprevidel je, da je izgubljen, da ga ta težka telesa pomandra-jo. In v tej besnosti je zapovedal vojski v beg,
(Dalje prihodnjič.)
—-----o-------
— Ena tretjina vseh avtomobilov iv rabi v Združenih državah je starih nad 10 let.
MARCU
i M. I W T f
12 3 4 6 7 8 9 10 II 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
19.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v novi šolski dvorani večer pod geslom “Oton Župančič, otroški pesnik v sliki in besedi.” Pričetek ob 7:30.
27.—Slovenska šola pri.,Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Marijino akademijo.
APRIL
10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne.
10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu.
24.—Pevski zbor Slovan priredi
svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave.
24.—Pevski zbor JADRAN poda
ob 40-letniei obstoja v SND na Waterloo Rd. ob štirih popoldne koncert. Po koncertu večerja in ples.
MAJ
1.—Pevski zbor Triglav ima letni' koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave-Začetek ob 4h popoldne. Po
sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave.
8.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Materinsko proslavo.
8.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi Materinski dan v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob štirih popoldne. Premikajoče slike in program
15.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert.
22.—-Podružnica št, 42 SŽZ priredi za 30-Ietnico obstoja obed in ples v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O.
! JUNIJ
12.	—Dramatsko društvo Lilija priredi piknik.
JULY
13.	-14.-15.-16.-17-.Letni cerkve-
ni karnival pri Sv. Vidu.
AVGUST
7.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi “Slovenski dan”.
28.—Dramatsko društvo LILIJA in pevski zbor KOROTAN priredita skupni piknik.
OKTOBER
2.—Banket državne konvencije
SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd.
Society National Bank nudi “Predstavo meseca”
pila imenovani spored gre oglaševalni agenciji Griswold-Eshle-man, ki se je v imenu Society pogajala za ta dogovor.
Novi spored je tudi velika zmaga in uspeh za WJW-TV. Med tem ko so druge postaje ponudile le čas v nedeljo popoldne, je ta postaja ponudila najugodnejši čas.
“Predstava meseca” je bila prvič lani v New Yorku na WNTA-TV. Začeli so z Medeo. WNTA je igro posnela, nato pa jo dajala šest večerov in v nedeljo popoldne skozi en cel teden.
Kritika je spored hvalila na njimi tudi alumimj. vse načine, postaja pa ga je na- ] Helij pa je medtem spet po-meravala kljub temu ukiniti češ, stal “strateška” surovina. Brez da nima dovolj gledalcev. Ko je podobne zaščitne atmosfere bi bila nevarnost, da bo program ne bilo mogoče proizvajati končno ugasnil, je New York cirkonija in titana. Titan je iz Times pozval svoje bralce, naj redno pomemben dodatek v ga podpro. Dobil je 30,000 odgo- zlitinah reakcijskih motorjev in vorov. Na temelju tega je Stan- projektilov, cirkonij pa v jedr-dard Oil of New Jersey naznanil,1 skih reaktorjih, da bi prevzel sponzorstvo nad j Tekoči helij je pripravno sporedom v New Yorku. Spo- sredstvo Za vtekočinjanje kisi red se je nato posrečilo prodati	vodika, saj je njegovo
še v več drugih mest, med njimi tudi v Cleveland.
Zveza podjetnikov na Euclid Ave. zahteva izboljšanje prometnih zvez z vzhoda mesta
vrelišče le nekaj stopinj nad absolutno ničlo. Vtekočinjeni helij se rabi tudi za hlajenje kovin v zapletenih elektronskih napravah.
Razen naštetih lastnosti so tekoči helij in še nekatere pr-
CLEVELAND, O. — Na zad-1 ga prometa po Euclid Ave., ki da vine superprevodne, torej se ne
' je kriva padca poslov, prometa uPirajo prehodu električnega
nji seji odbora Clevelandskega prometnega sistema je Zveza trgovcev in podjetnikov Euclid Ave. nastopila odločno proti sedanjemu stanju prometa v sredini mesta. Paul Hoover, podpredsednik Halle Bros. Co.- in član zveze, je dejal, da je promet v trgovinah in podjetjih vzdolž Euclid Ave. od 1. 1955, ko je bil uveden “rapid transit” med vzhodnim in zahodnim delom mesta neposredno mimo Public Square in Euclid Ave., močno padel in da se morajo ta naravnost boriti za obstanek.
“Mi lahko sredino mesta kar zapremo, ker ljudje ne prihajajo k nam. Mi smo izgubili in izgubljamo resno, če bomo mogli izgubo kdaj nadoknaditi, ne vem,” je trdil Hoover, ki je govoril tudi v imenu Taylor Son & Co. Sterling Lindner in T. W. Gro-gana, največjega lastnika nepremičnin v sredini mesta.
Grogan je jezno udarjal po mizi zaradi opustitve avtobusne-
toka. Prav presenetljiva je tudi lastnost, da tekoči helij prodira skozi stene posode, česar ne more nobena druga tekočina, in da se kljub težnosti vzpenja po
v tem delu mesta. Trdil je, da so bili ti busi ukinjeni, da bi bila s tem krita izguba, ki jo prinaša sistemu “rapid transit.”
Zahteval je, da se preje obnovi avtobusni promet po Euclid stenah posode.
Ave. y nekdanji obliki, predno se j Helij je zelo redka prvina, izdaja denar za gradnjo novega komaj en del na 200,000 delov rapida do Hopkins letališča, zraka. Zato je tudi pridobiva-Prišlo je do ostre debate s Cor- nje silno drago. Tc ceno so zni-som, ki je dokazoval, da zahteva žali, ko so ugotovili, da je he-Zveze podjetnikov vzdolž Eu- lij ponekod tvoril enega ali dva
clid Ave. ni opravičena in da jo tudi ni mogoče izpolniti.
Hoover je poudarjal, da od I. 1955 sem tisoče uradnikov in drugih v mestu uposlenih, obiskovalcev gledišč in kupcev mestna prometna sredstva pripeljejo iz vzhodnega dela mesta, pa jih enostavno iztovorijo pred Terminal Towerom, namesto da bi jih vozila skozi Euclid Ave. na Public Square. Dokler so vozili busi po Euclid in obračali na Public Square, so ljudje v veliko večjem številu ostajali na Euclid Ave. in prihajali tja.
Plin, ki se upira težnosti
odstotka primesi zemeljskega plina in se da tam uspešneje pridobivati. Pa še nekaj: že u-porahljeni helij se da očistiti in uporabiti, kar ni majhnega pomena, saj povpraševanje nenehno narašča.	:
Helij ima vrsto lastnosti.
presenetljivih, praktično uporabnih
Od leve proti desni: Frank Barron, WJW-TV prodajalni načelnik, Mervin B. France, predsednik Society National Bank, Charles Faran, predsednik The Griswold-Eshleman oglaševalne družbe.
CLEVELAND, O. — Society National Bank je kupila pravico do TV ene najbolj znanih predstav na televizijski mreži — newyorško “predstavo tedna,” ki bo v bodoče predvajana v njenem imenu pod naslovom “Predstava meseca.”
Med neokrajšanimi dramami, ki jih bodo videli ljubitelji gledališča v Clevelandu bodo: Shawev “Don Juan v peklu,” Euripidova “Medea,” Greenova “Moč in slava, A. Čehova “Češnjev vrt” in vrsta drugih.
• '■iv. jjsiSll
Society je s tem preskrbela Clevelandu in okolici lep kulturni užitek. Vsak spored bo dolg dve uri. Prvi bo 4. aprila. V
Ramsayu in Razleighu izločiti iz ozračja silno redek plin, ki je v spektru dal enako črto kot helij iz sončne atmosfere. Znanstvenika sta sklepala, da sta ta
Priče nesreče v Lakehurstu (ZDA) se z grozo spominjajo 6. maja 1937. Nemški zrakoplov Hindenburg se je vzpel kot ranjena žival, trenutek zatem je nočni mir presekala prodorna I dva plina enaka, eksplozija. Goreča bakla je padala proti zemlji in se spremenila v morje ognja, ki je zahtevalo življenje 36 ljudi. Nesreče je bil kriv vodik. Tega tragičnega nauka ni bilo mogoče prezreti. Nevarni vodik je zamenjal žlahtni helij.
Plin helij je d dkrilo naključje. Francoski astronom Janssen je 1868. leta pri opazovanjih sončnega mrka uporabljal spektroskop. V spektru sončne ko-
rone je med znanimi svetlimi
pogodbi za dve leti je Society jrone
kupila od National Telefilm Ass. jčrtami zaznal novo rumenkasto, pravice do JO dram, od katerih bo 24 predvajanih na Kanalu 8.
Če bo pridobil spored veliko prijateljev, kot jih je v New Yorku, sta tako Society kot predvajale! .pripravljena dodati še okoli 15 posebnih predstav ob nedeljah popoldne.
Večina zaslug, da je banka ku-
ki je ni še nikoli videl. Njegovo ugotovitev so preverili — črta je res bila. Zato so sklepali, da jo na soncu povzroča neki element, ki ga na zemlji še niso odkrili. Imenovali so ga helij, po grški besedi helios, ki pomeni sonce.
Čez četrt stoletja je uspelo
GALEBI NA LONDONOM — Galebi so' se spustili nad Lambeth Bridge preko Temze, ko sta jih prišla dva prijatelja krmit. V ozadju je poslopje parlamenta.
Šele nova dognanja so točneje določila ta plin. Zdaj ga prištevamo v skupino šestih plinov brez barve, okusa ali vonja; znani so nam kot žlahtni plini, ker se kemično ne spajajo.
O heliju so se 1915. leta izražali dokaj podcenjevalno. Angleški zrakoplovi, napolnjeni z vodikom, so med prvo svetovno vojno žalostno končali v plamenih, brž ko jih je zadelo nekaj izstrelkov. Iznajditelj Ramsay je predlagal, naj nadomestijo vodik s helijem, ki ima 92,5% dvigalne sile vodika in je nevnetljiv. Toda vojna se je med temi razpravami končala.
Helij, doslej na papirju prvenstveno vojaška surovina, se je kmalu uveljavil tudi v drugi rabi. Potapljači in vrtalci predorov pod rekami ali pristanišči trpijo zaradi kesonsKe bolezni. Ker so izpostavljeni visokemu pritisku, se v kr\i pri dihanju razkraja tudi dušik. Pri hitrem prehodu na običajni zračni pritisk se dušik hitro izloči, zato nepreviden prehod povzroči strahotne bolečine in je lahko usoden. Ko so dali delavcem vdihavat mešanico kisika in helija, se je omilila Silovitost kesonske bolezni. Zmesi helija in kisika so se tudi izkazale kot zdravilno sredstvo proti boleznim dihal in proti astmi.
Z napredkom tehnologije so našli tudi novo rabo za helij V drugi svetovni vojni si ne moremo zamisliti varjenja magnezijevih zlitin brez zaščitne atmosfere helija, saj se v navadni atmosferi združuje magnezij s kisikom in dušikom. Podobno varijo še nekatere druge “živahne” elemente, med
Operacijska miza z rentgenskim aparatom
Specialist za rentgenologijo v plzenski bonišnici na Češkoslovaškem dr. Hudaček je konstruiral novo operacijsko mizo z vgrajenim rentgenskim aparatom. Posebna operacijska miza omogoča pregled pacienta z rentgenskimi žarki tudi med o-peracijo. Hudaček je dejal, da so operacije hrbtenice na tej o-peracijski mizi nekaj daljše kot sicer, zato pa občutno boljše in zares natančne.
Barva in delo
Psihologi, ki proučujejo vphv barv na delovni učinek in na psihično stanje delavca, so nedavno ugotovili, da bi bilo treba modro prepleskati stroje in vso notranjo opremo v tovarnah. Pravijo, da modra barva spodbuja k delovni vnemi. Psihologi odsvetujejo zeleno barvo, s katero so doslej pleskali stroje v celoti ali pa posamezne dele, ker menijo, da povzreča melanholijo. Rdeča barva naj bi tudi v prihodnje opozarjala na nevarnost.
MALI OGLASI
Soba sc odda
Lepa soba s kopalnico se ouda s hrano ali brez, poštenemu človeku. Za naslov vprašajte v u-radu tega lista.	(46)
NA PRODAJ
ZIDAN BUNGALOW blizu Lake Shore Blvd. — 5 sob na 1. nadstr., klet, ena in pol garaže, lep globok lot, zares dober kup. — Cena $17,900.
SAMO $900.- Jiaplačila
za 7-sobni single na East 140. cesti, popolnoma prenovljen, nov furnez, bakrene cevi, nanovo karpetiran. — Dober kup.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5030
(46)
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in FL C8 St.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaeatvo ali trgovino, obrnita •a do na«
J0S. GLOBOKAR
»86 E. 74th »L
HE 1-8901
AMERIŠKA DOMOVINA,
HANDEL • MAZZETTI i

Junakinja iz Štajra
i
8

Moram li streti v prah svet, ki začudenja in groze šla globoko je med menoj in njo? — in ven- 'po sapo. Oj, tisoč goldinarjev, dar moraš biti moja, moraš. S ^ to je malo manj kakor raj z zla-svojo lastno krvjo plačam, da timi jabolki. Stefana se je na smem poljubiti tvoja sladka, J tihem smehljala k svojemu Ja-najnežnejša usta, tvoje čudovite nezu doli. Luteran se baha. Pa-zvezdnate oči — da si, sladka ter Ertelij pa bi rad svojim bra-
deklica, moja vsaj eno uro.
torn kaj novega povedal, zato
Ko je divjal boj in je vrela vprašuje: “Stebli, gospod, že za-kri v njegovih mladih prsih, je dočem, smern vprašati, katero zopet zazvenel njen pobožni ste s* izbrali?’ glas, angelske noge se dotikajo | Henrik je najpreje molčal,
razpenjenih valov in jih pomir- Potem Je obJel Štefano z veli-jaj0.	jkim, čudnim pogledom, da je
‘ "Torej, gospod, storila bom, men‘h 'akoJ sP°“al. P* ^ .	,	.	,	-je. Preden je postal menih, je
kar bom mogla, vendar pa vezi- J	J ^
T .	.	u'bil vojak m je tudi ljubil de-
Ije v Linču nočem pripraviti ob , ,,	, .	. J v , x J ,	.
zaslužek, ki ga je vsled malega . lc°’ ° .^0 je °v	a
,	, ,	,	.	,	ze komaj res. Pa se dobro ve,
otroka tako krvavo potrebna!” , J ..
• Ne skrbi,” je rekel stotnik. klJub svo>' 1m1en‘sk‘ hal)'' kak0
govori in gleda ljubezen. Zani-Vesel medvedek je zamrmral	ma ^	kaj	bo	odgovoril fant.
in zagodrnjal nad njunima	Henrik	je	rekel. .lNlsem	za.,
glavama, kladvo je zaropotalo. ro£en Izbral sem si papeško Na steni je bila stara ura. Mo- deklico ”
ram iti. Zunaj pred mestom se .	]y[enih	je	ves	prevzet od	ve-
potrkajo pasavski roparji, nag-	selja in	strahu	obenem in	mu
nati jih moram. Zopet te mo- ^akoj prijej0 na misel Asver in ram zapustiti, najslajša deklica, Es.tera) Konstancij in Helena, pa pride ura, ko te ne zapustim KkKiovik in Klotilda, kakor je
bral v življenju svetnikov. Nevestin venec se spleta, zopet bo počival krvavi meč v nožnici. ... O čudno naključje!
Štefana je pazno nadaljujoč svoje delo rekla: “čudno se mi zdi, kar pravite, gospod.”
“Tako, tebi se čudno zdi, da mi je všeč papeško dekle? Saj si tudi ti papeška,” se poredno smeje. “Bi li rada vedela, katera je?”, Zaljubljena ptičica je nenadoma predrzno priletela, se je na okno usedla ter lepo zapela. — Doli na zelenem vrtu so prisluškovali novici in so svoje ostrižene glave obračali proti oknu, zakaj stotnik je govoril tako naglas, da so ga umeli na vrtu.
Štefana pravi s pridušenim glasom:	“Preglasno govorimo.
Spodaj molijo gospodje. Kar se tiče mene, mi ni prav nič mar, toda čudna katoličanka mora biti ona, ki jemlje luterana, saj to prepoveduje naša vera!” “Misliš, da me kaj brigajo vaše prepovedi?” se je prevzetno in izzivajoče sklonil pokonci. Na njeni šivanki se blišči biser, naj bi bila mesto bisera rajši kapljica krvi, ker ga tako neusmiljeno zbada v zaljubljeno srce.
več, magari za svoje življenje ne.”
“Vezilja bo dobila še dosti dela. Cez par mesecev se oženim, takrat bo za mene in za mojo nevesto vezla ženitvanjsko obleko in bo prejela zame sto, za mojo lepo nevesto pa tisoč goldinarjev.
Mala Mihaelica je od samega
CHICAGO, ILL.
- jgj
BUSINESS OPPORTUNITY
GOSTILNA
s kuhinjo in 4-sobno stanovanje zadaj. Na vogalu. Se proda radi bolezni. Kličite po 1. uri
VI 7-8618	(46)
N
TAVERN — with 5-room brick hotfse. Established. Good neighborhood business. 5118 W. North Ave. — ME 7-9738.	(46,
LIQUOR Store-Tavern combination— 2 flats, 2 car garage, gas heat, good regular trade. Oner. BI 7-9807.— 2357 S. Kedzie.	(47)
TAVERN and BUILDING — 2 extra lots, 7Vi rooms up. New 2 car garage. In Cicero. TOwnhall 3-0713.
(47)
MEAT MARKET — S. W., Fully equipped. Established 20 years. Reasonable. BE 8-7101 or HI 5-6765.
(46)
TV SALES - SERVICE — Sell for inventory. Heated. Air conoitioned. Established neighborhood business. Rent $200. 5307 N. Clark. LO 1-0690.	(47,
REAL ESTATE FOR SALE
$15,000 Down
8-Apartment. Large 3-room, 2 years old. Near Devon and Harlem. Owner will sell for $15,000. Will take back mortgage for balance. Income $12,300. Price $95,000.
Call Mr. Tracy
Baird & Warner
TAlcott 3-1855 or NEwcastle 1-1855 133 VINE AVE.
PARK RIDGE, ILL.
V BLAG SPOMIN
SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE IN NEPOZABNE MATERE
Mary Skodlar
ki nas je za vedno zapustila dne 7. marca 1943.
Prešlo je naglo v večnost že 17 let,
odkar ste, draga mama, zapustili nas in svet!
Ali nikdar nismo pozabili Vas. Spomine svetle vedno v nas budite,
v ljubečih srcih vedno nam živite!
Žalujoči ostali:
EDWARD, sin; FRANCES LONGAR, hči; vnuki in pravnuki. Cleveland, Ohio, 7. marca 1960.
“Kljub temu jo bom vzel!” je pokazal zobe.
Pater je pomirjeval: “Štefana, kar praviš, ne drži povsem, to jaz bolje vem. Sicer prepoveduje tridentinski cerkveni zbor zakon med katoličani in lu-terani, toda dovoljeni so tam, kjer cerkveni zbor ni bil razglašen, in pri nas v Štajru ni bil razglašen, zato imajo, kakor veš, pri nas mnogi katoličani luteranske žene.”
“Potem pa naj bi še v Štajru razglasili tridentinski cerkveni zbor,” je jasno in odločno rekla deklica. “Ne more biti božji blagoslov nad takimi zakoni, se li ne zdi tudi vam tako, gospod pater?” Misli csi: Pater Ertelij je pač dober, predober, govori, kakor je gospodu Henriku všeč, toda on ni Albert. Ta je vse drugače pobožen in strog.
Mladi Hendel se je od jeze u-griznil v ustnice; ždelo se mu je, da ga nalašč muči, pa vendar mu je všeč njen pogum in trma, bolj všeč kakor pomirjevalne besede starega duhovnika.
Stotnik je zasmehljivo trenil s svojimi poševnimi obrvmi in je rekel: ‘“Cerkveni zbor sem, cerkveni zbor tje, jaz si bom všečno vzel svojo lepo nevesto.” Vzel si je s prsi svoj zeleni svilnati stotniški trak in ga ji je dal rekoč: “V vezla boš torej petelina vanj.” S svojimi hladnimi, nežnimi prsti je vzela v roke svilo, ki je bila še topla od njegovega moči in življenja polnega telesa, ter jo je skrbno položila v svoje naročje poleg svojega bledega, starega svetnika.
Henrik je segel v žep ter ji je ponudil težak cekin: “To je za svilo in drugo, kar bo še treba.”
Mihaela je strmeč odprla usteča kakor mala ribica in menih je zdihnil: o, da bi pri nas kaj takega imeli, pa že dalj časa sem še srebra ni . . . Štefana se je obotavljala vzeti zlato.
“To je preveč, za dva ali tri goldinarje dobim vsega, kar bo treba.”
“Le vzemi, dete moje,” je rekel pater Ertelij; obrnil se je k mlademu stotniku: “Saj tako vse da svoji materi, niti vinarja si ne prihrani.”
Štefana je močno zardela.
“Bom pa gospodu zaračunala,” je rekla in vzela zlato, da bi ne prišla še .v večjo zadrego.
“Torej lepo napravi, potrudi se!” je rekel stotnik. “Sam cesar bo videl tvoje delo, izvrši je
precej odmaknila. Pravi otrok je še, si je mislil menih. Pač ne ve, kdo in kaj da je.
Ljubeznivo dete, ali pa že veš in nočeš pokazati . . .
Herik je zapustil sobo ter se je večkrat ozrl nazaj na čudovito veziljo . . .
Mala Mihaela je s svojimi o-kroglimi, modrimi očesci gledala za lepim vitezom, potem je drobne ročice ovila sestri o-koli vratu in ji je zašepetala: “Štefka! — Kajne, kako prijazen je gospod stotnik! — In kako lepo je oblečen.”
‘“Kaj pomaga, ako je kdo še tako ljubezniv in lep, če pa nima prave vere,” je resno odvrnila Štefana. “Naj bo kdo lep, kolikor hoče, če pa nima milosti
tako, da bo mislil, da mi ga je napravila moja ljubica. Kaj ti pa zopet ni všeč?” se je smejal, “se-li niti ‘ljubica’ ne sme reči, saj vendar ne morejo vsi ljudje na zemlji taki angeli biti, kakor si ti. Tako, sedaj grem nad pa-savske roparje. Upam, da me bodo imeli za stotnika, četudi nimam več stotniškega znamenja. Rekel bom: Moje stotniško znamenje je pri vragu, jaz sem pa vendarle stotnik. Ne pri angelu je: Štefana je ima.” Smejal se je ter ji je podal roko.
Ponudila mu je tri nežne, hladne, pobožne prste ter jih je
božje, je ubog grešnik, gnusoba pred Bogom . . . Kje sva ostali pri rožnem vencu? Veseli del, peta skrivnost. Sedaj pride častiti del: Ki je od mrtvih vstal.” * *
Mož, o katerem je Stefana v svoji otroško pobožni duši rekla, da je gnusoba pred Bogom, se je medtem ustavil spodaj v
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zi. do 7 zv. Prijave nepotrebne
x
X
X
c
c
H
H
*
h
h
»
h
*
H
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbuiy, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
r
t
r
!
/
KDO BI HODIL NAOKOLI? — Ograja na sliki predstavlja mejo med Nemčijo in Švico v Schaffhausenu. Nekdaj je bil tu prost prehod, Hitler pa je dal postaviti ograjo in prepovedal prehod. To je ostalo v\ veljatvi še danes. Prehod preko meje je oddaljen od tod celih šest milj. Dekletu se ni dalo iti na dolgo pet, pa prestopa mejo in — Hitlerjevo prepoved.
OSTANEK STARIH DNI — Na sliki vid imo vrsto koles na oseh za železniške vozove ozkotirne železnice Durango-Silverton v Du rango, Colo. železnica, edina te vrste v Združenih državah, je ostanek nekdanjih časov.
cerkvi, kjer je bil v kapelici svetega Bertolda postavljen božji grob. Bil je dokaj reven: nekaj na lepenko surovo pasli-kanih skal je predstavljalo božji grob, v katerem je počivalo Zveličarjevo telo, ki je pa že davno izgubilo barve. V par
svetiljkah so plapolali rdeči plamenčki, in okoli dvanajst cvetličnih loncev je krasilo os' predje. Stotnik pa se ni zmehi* za vso to šaro, marveč je he' preslano zrl na tabernakelj božjim grobom, ki so ga tako ! lepo ozaljšale štefanine roke.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
10.73 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
rimar ---------
AMERIŠKA DOMOVINA

mm	elss ^ sa <k3
MwawBSHHSifiai imami sBBDraMasKHSMnsH EamEBmimimHMHnmnmBmmHnmHi
bi morala biti
vsaki slovenski hiši
■Miff
mm	mm	aasa
mm mm M/m -mm rmi?-. mmmm mwMammmmmixsiiRS'tfmwmB&kEWB
IZ ZBIRKE — Kent Phillips in Jill Hall poslušata vi Monroe, Wis., pazljivo melodije, ki jih oddaja 50 let stari Edisonov fonograf s posebnih valjev. Fonograf je last JilU-nega očeta/ in je zaradi starosti vreden okoli $1,500.
ZIMSKA SLIKA — Skozi oblake prodirajo tu in tam snopi sončnih žarkov na pokrajino ob Tidal Basinu v Wash-ingtonu, D. C. V ozadju je Jeffersonov spomenik.