t'KiiviuiiSKi DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» 0 ci°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK ZA DRAGINJSKO DOKIADO DRŽAVNIM 1MŽBENCIM Predlogi ministra Cossige »e zadovoljujejo sindikatov Prihodnji teden številne stavke delavskih strok, ki ne uživajo sporazuma med sindikati in Confindustrio o draginjski dokladi So — *>r' ministru za preureditev državne uprave Cossigi o ^ "a danes pogajanja s sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL dr ra.z*e9.n'*vi na državne in druge javne uslužbence sporazuma o Za 'n družinski dokladi, ki ga je sindikalna federacija dosegla So e'avce v industriji, trgovini in bančništvu. Po daljših pogovorih n ae r 1'šli, ne da bi kaj sklenili. Sindikati so izjavili, da so popol-za t* n.ezac*ovc>nni z ministrovimi predlogi in so sklenili, da skličejo «e j°rek sestanek predstavnikov vseh strok javnih uslužbencev, da ogovorijo, kakšne pobude bo treba dati za zaostritev boja. 'ndikalna federacija poudarja sporočilu, da je stali- nister el!'■k' 93 ie nakazal mi-Dnk • . oss|9a ° premični lestvici, P^ojn.nah in druž,nski dok|adi Predli0'"3. . "«sprejemljivo. Ti j0 . 91 n|b od daleč ne stremi- gin;,L0eno,eniu izplačevanja dra-"osti e^0.k!ade in drugih ugod-Urarió-r-1 ,lh uživajo delavci in VI H ' Zasebnih Podjetij. Premil Predlaga ovrednotenje tere d6 ^e?*-* * * * vice, na osnovi ka-ske a i ,lz^ačunava točka draginj-ce še?» ad! za drzavne uslužben-UsiužSo ^e*'° ^78, tako da javni izboljšal1 ne .bi imeli nobenega in v „ njua Prejemkov v letošnjem vlada v' .bojem letu. Prav tako šaniu n?C- nidesar slišati o povi-daniih . <:a. v nadomestilo dose-klade jnnizklb točk dopolnilne do-boklade ° ovredn°tenju družinske Stanku'^0* P.redstavniki so po se- je dal mr!h' da odg°vori- ki jih sind1kaW telr; ne upoštevajo niti nirn uslnvk zabteve, da se držav- izguba ki ^C-em. vsa;i deln0 kri;ie letu J0 meli v preteklem ^ ■Zarad> inflacije in draginje. 80 tudi, da na današ-niso napravili niti k°raka riankd niso naPra-.......... da so nnaprej- Obenem naglašajo, nia Prejo!?]6 vlade glede izboljša-v PODolnorakOV -iavn’b uslužbencev stvenikj T nasP™tju z gospodarno ; 'ki so soglasno ocenili, da je ti doselu5?3^1”1'.ki 30 S3 sindika-za Ho 1 Pogajanja na ministrstu za preureditev državne uprave med ministrom Cossigo in sindikalno federacijo o draginjski in družinski dokladi ter o povišanju plače javnim uslužbencem, vsaj za toliko, za kolikor je bila povišana delavcem v industriji in v trgovini, so se včeraj prekinila. Minister je dal nekatere predloge, ki jih sindikati niso mogli sprejeti, ker ne upoštevajo njihovih zahtev. Zato so tudi izrazili svoje nezadovoljstvo in se pripravljajo, da bodo sporazumno s predstavniki vseh strok javnih uslužbencev dali pobude za zaostritev boja. V prihodnjem tednu bodo prav tf.o zaostrili boj delavci in uradniki vseh tistih strok, ki jim nočejo priznati povišanja prejemkov, kot so bili povišani industrijskim delavcem, da se vsaj delno krije izguba, ki so jo utrpeli v zadnjem letu zaradi inflacije. Še en člen v verigi škvadristič-nih izpadv v Rimu: v noči med petkom in soboto sta fašistična terorista napadla rimskega socialdemokratskega deželnega svetovalca Galluppija, ko se je vračal pozno ponoči v prestolnico. Galluppi, ki se bo moral dalj časa zdraviti v bolnišnici, je povedal, da sta ga terorista prisilila, da je ustavil svoj avto, nato pa sta vrgla vanj molotovko. Vse stranke z izjemo MSI so izredno ostro obsodile zločinski izpad, sindikati pa so za ponedeljek napovedali splošno desetminutno protestno stavko. iniiiiiiiiiiniimiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiii JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V SIRIJI Srečanje z Arafatom in sirskimi državniki DAMASK, 15. — Palestinski voditelj Jaser Arafat se je sešel danes v Damasku s predsednikom skupščine SFRJ Kirom Gligorovom in člani jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki so na obisku v Siriji. Kot poroča Tanjug je srečanje minilo v izredno prijateljskem vzdušju. V razgovoru, ki sta ga vodila Arafat in Gligorov, je palestinski voditelj spregovoril o bistvenih e-lementih sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu in na pogoje, v katerih se palestinski narod bojuje za svoje pravice. Govoril je tudi o pomenu podpore, ki jo temu boju dajejo narodi sveta ter izrazil priznanje Jugoslaviji in posebej predsedniku Titu za neprestano podporo in izredno razumevanje za boj palestinskega naroda. Predsednik jugoslovanske skupščine je Arafatu posredoval osebne pozdrave predsednika Tita in izjavil, da bo Jugoslavija še naprej dajala vso podporo pravičnemu boju Palestincev. Po razgovorih je Jaser Arafat priredil kosilo v čast Gligorova in članov jugoslovanske delegacije, ki so se ga udeležili tudi povabljenci iz palestinskega in sirskega vodstva. V priložnostni zdravici je Arafat izrazil zadovoljstvo, ker se mu je ponudila prilika, da se v prijateljski Siriji sreča z jugoslovanskimi prijatelji. Naglasil je, da so odnosi med palestinskim in jugoslovanskimi narodi tesni, nato pa je na predednika Tita naslovil naj-prisrčnejše pozdrave in želje. V odgovoru je Kiro Gligorov prav tako opozoril na tesno povezanost boja jugoslovanskih in palestinskega naroda, Palestincem pa je zaželel nove uspehe v boju za uresničitev pravičnih ciljev in še enkrat naglasil, da bo ta boj Jugoslavija še naprej vsestransko podpirala. Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov se je danes v Damasku pogovarjal tudi s predsednikom sirske vlade Ajubijem in s sirskim zunanjim ministrom Ka-damom. Beseda je tekla o izredno dobrih jugoslovansko - sirskih odnosih in o možnostih za nadaljnjo krepitev sodelovanja na vseh področjih. Razpravljali so tudi o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu in o drugih mednarodnih vprašanjih. Praznik jugoslovanskih samoupravljavcev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Sedmo tradicionalno srečanje jugoslovanskih samoupravljavcev «Rdeči prapor» se je pričelo danes v srbskem industrijskem središču Kragujevac s svečanim dviganjem «zastave samoupravljanja». Tako so obeležili 99-letnico pivih delavskih manifestacij v Srbiji, ki so izbruhnile pod vplivom idej pariške komune in revolucionarnih misli velikega srbskega socialista Svetozara Markoviča. Uvodni referat je imel predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, ki je predsednik odbora letošnjega srečanja. Med drugim je naglasil, da mora biti ocena sedanjih političnih razmer izhodišče tudi za razprave o načrtovanju. V. B. pa da bo tudi z vašim neposrednim sodelovanjem skupno s šolniki postala, v mnogo večji meri kot doslej, stvar nas vseh, naš družbeni in narodni interes prve vrste, kot zasluži glede na svoj pomen in svojo nezamenljivo vlogo. Volite vsi, da bo prišlo v šolske učilnice in zbornice več demokratičnega duha, več demokratičnega vplivanja, ki bo odraz sedanje stopnje družbenega razvoja in njegove perspektive. Volite vsi, da bo naša šola tudi z vašimi predlogi manj pretežno nocionistična in mnogo bolj življenjska, bolj v skladu s potrebami naše slovenske stvarnosti v deželi Furlani j i - J ulij skl kraj ini ! Volite vsi, da bo naša šola slovenska po duhu in ne le po jeziku, da bo napredna v smislu odprtosti do problemov našega narodnega in kulturnega razvoja kot narodne celote, da se bo kot taka avtonomno razvijala kot predragocena pridobitev našega boja. liste in kandidati, predlagani na nižjih slovenskih srednjih šolah, so bili sporazumno izbrani in kjer sta listi dve, sta povsem enakopravni. Tudi to dejstvo je lep dokaz zrelosti in razumevanja smotrov pooblaščenih odlokov. Nadaljnji dokaz tega razumevanja bodo lahko tudi preferenčni glasovi, ki jih odloki omogočajo prav zato, da bo zastopstvo staršev v šolskih svetih res najbolj kvalificirano. Na drugem mestu objavljamo tehnične informacije o današnjih volitvah. Navajamo pa tudi pristojnosti posameznih svetov. Naj ponovimo le glavne: Razredni sveti razpravljajo praktično o metodi in vsebini poučevanja v težnji, da se ustvari čim tesnejša povezava med potrebami dijakov in družbo. Ponuja se torej možnost širokega razpravljanja o vseh problemih šole, izražanja mnenj, predlaganja pobud in posebnih preizkusov. Sveti razpravljajo tudi o učnih knjigah in predlagajo ukrepe, ki se zdijo primerni za izboljšanje odnosov med šolniki, družinami in dijaki; skratka dajejo učnemu zboru predloge o vseh vprašanjih didaktične in vzgojne dejavnosti. Zavodski sveti odobravajo proračun zavoda in upravljajo s sredstvi, s katerimi razpolaga zavod. Odločajo na primer o nakupu knjig, drugih didaktičnih pripomočkov in znanstveno - tehnične opreme. Sprejemajo pobude podpornega značaja. Odločajo o sodelovanju in aktivnosti na kulturnem, rekreativnem in športnem področju. Sprejemajo notranji pravilnik, sklepajo o načinu in urah uporabe knjižnic, telovadnic in drugih kulturnih in športnih naprav, usklajajo šolsiki koledar in učni umik s posebnimi ambientalnimd pogoji, sprejemajo načela za sestavljanje razredov. Lahko tudi sklepajo o stikih z drugimi šolami za uresničevanje skupnih pobud. V njihovi pristojnosti so tudi pobude za izvenšolsko in šolanju vzporedno dejavnost, kot s0 na primer ponavljalni tečaji, dopolnilni pouk, skupinski ogledi in didaktični izleti. Disciplinski sveti sklepajo o disciplinskih vprašanjih in izrekajo kazni učencem v primerih hujših disciplinskih prekrškov. Naštete pristojnosti so brez dvoma precejšnje tako na posvetovalni, kot na odločujoči ravni in njih preudarno uveljavljanje lahko v marsičem prispeva k uspešnejšemu delovanju šol za izboljšanje učnih in vzgojnih rezultatov. Vendar pa je tudi jasno, da je predvsem od zrelosti in zavzetosti staršev, prav tako pa tudi od pripravljenosti še druge komponente. na nižjih srednjih šolah odvisno, v kolikšni meri bodo te pristojnosti dejansko uveljavi jane. V našem narodnem in družbenem interesu je, da bi bile v čim večji meri. Zato je prva dolžnost staršev, da gredo danes na volišče, naslednja pa, da njihovi izvoljeni predstavniki v šolske svete z novim o-rožjem, ki ga predstavljajo pooblaščeni odloki, zastavijo demokratično bitko, ki bo preko začetnih težav prav gotovo morala dati pozitivne rezultate. i- k. TRŽAŠKI DNEVNIK 16. februarja 1975 RESOLUCIJA 0 JEZIKU V OBČINSKEM SVETU ŠELE 4. MARCA? Sumljivo zavlačevanje razprave o rabi slovenščine v javnosti Za socialistično stranko velja stališče, ki izhaja iz zakonskega osnutka poslanca Fortune rekli predstavniki vseh struj PSI), ki je glede rabe jezika predvideno v drugem členu zakonskega predloga Fortune, ki se glasi: «Državljani slovenske narodnosti na jezikovno mešanih področjih tržaške, goriške in Videnške pokrajine imajo možnost rabe svojega jezika v izvoljenih organih vseh stopenj — s periferičnimi organi in z uradi krajevnih ustanov — deželnih, pokrajinskih, občinskih in zadružniških — s periferičnimi organi in uradi države, s sodnimi u-radi in z ustanovami ter s pooblaščenimi osebami za javne storitve. S svoje strani v prejšnjem odstavku omenjeni organi in uradi uporabljajo v listinah in uradnih spisih ter ustnih odnosih jezik prosilca ali predložene listine.» Predstavniki TPPZ pri gen. konzulu SFRJ Generalni konzul SFRJ Ivan Renko in konzul Srečko Kovačič sta sprejela predstavništvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Med srečanjem, ki se ga je udeležil tudi predsednik pokrajinske zveze DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Razprava o rabi slovenščine v tržaškem občinskem svetu bo po vsej verjetnosti odložena na začetek marca, nič še ni znano, kdaj bo v pokrajinskem svetu, medtem ko je za deželo znano, da je predsednik Pittoni predal zahtevo v obravnavo ustrezni komisiji, ki naj se «sestane čim prej». V bistvu gre za daljše roke, ki niso naključni in ki odražajo zadrego leve sredine ter še zlasti KD, ki zelo težko pristaja na zahtevo po dosledni u-veljavitvi načela o rabi slovenskega jezika v javnosti, po drugi pa tudi s težavo odkrito in javno zavrača to zahtevo. Zato je še toliko bolj važno stališče socialistične stranke, katere osrednje vodstvo se je ob sodelovanju tržaške in gonške federacije PSI glede tega že jasno izreklo, ko je odobrilo zakonski predlog poslanca Fortune o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Za razliko od drugih pobud poslanca Fortune, so ta zakonski predlog proučile in o-dobrile parlamentarne skupine, tako da je njegov sopodpisnik takratni načelnik skupine Bertoldi in — kar je še važnejše — odobrilo ga, je vodstvo stranke, kasneje pa so ga tudi osvojili na strankinem kongresu. Ni torej dvomov, da gre za soglasno in za obvezujoče stališče za socialistično stranko (za so se iz- •iiiuiiHinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiroiniiiiiii DR. ANGELO KUKANJA SEDEMDESETLETNIK 30 let. Kukanja jih je dobil 16, toda razmajani fašistični režim se je k sreči mnogo pred iztekom kazni zrušil pod udarci protifašističnega boja demokratičnih sil in leta 1944 se je naš jubilant lahko vrnil iz zapora v Castelfrancu v Trst. Boj za svobodo takrat še ni bil končan, še so padale žrtve na bojnih okopih slovenskega partizanstva in še so nacistična taborišča smrti in krematoriji požirali naše ljudi, toda ko nam je v tistem sončnem maju pred tridesetimi leti le zasijala svoboda, ko je jugoslovanska osvobodilna vojska ob sodelovanju enot Komande mesta zmagoslavno vkorakala v Trst, je bil dr. Angelo Ku^anjq, sp^k^^ngstu, kot skozi všCTačbo fašističnega nasilja. Ljudska oblast je potrebovala predane, preizkušene in sposobne ljudi inž spet. stečujemd-dn? Kukanja v izvršnem odboru Osvobodilne fronte, v Mestnem osvobodilnem svetu (MOS) kot načelnika pravnega oddelka, v glavnem odboru Slovensko - italijanske antifašistične unije (S1AU), skratka povsod, kjer je bila potrebna njegova pomoč. Bila so to leta trdega boja za uveljavljanje naših pravic, leta usodnih preizkušenj za našo narodnostno skupnost in za demokratično gibanje in če smo takrat v mladostnem navdušenju in po veličastni zmagi našega boja morda s prevelikim optimizmom gledali na razvoj v naslednjih letih, je bil spet dr. Angelo Kukanja tisti, ki so ga življenjska izkustva, opozarjala, da nam, tako kot nam ni bilo nikoli, tudi poslej ne bo z «rožicami postlano». Razumel je, da še ni prišel čas za demobilizacijo naših sil in zato ga spet srečujemo kot prvega predsednika Slovenske kulturno -gospodarske zveze, potem še kot člana njenega predsedstva, kot načelnika komisije za tisk in komisije za gospodarstvo, kot dolgoletnega predsednika upravnega sveta Založništva tržaškega tiska, kot soustanovitelja in večletnega predsednika Narodne in študijske knjižnice, kot podpredsednika Odbora za zgraditev Kulturnega doma, kot člana društva «Pravnik» in danes še vedno kot predsednika upravnega sveta Tržaške kreditne banke, pravnega zastopnika Založništva tržaškega tiska in člana upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča, povrhu pa seveda še kot aktivnega izvrševalca svojega zasebnega odvetniškega poklica. Posebej bi želeli poudariti njegovo vlogo pravnega zastopnika Založništva tržaškega tiska, saj je prav v tej vlogi za in skupno s Primorskim dnevnikom v preteklosti vodil odločen boj za razveljavitev še vedno veljavnega fašističnega paragrafa o prepovedi rabe slovenščine pred sodiščem in s tem za enakopravnost slovenskega jezika pred javnimi oblastmi in organi. In ko že govorimo o njegovem pravniškem delovanju, se nam spomin vrača tudi v leta angloameri-ške vojaške uprave in njenih sodišč, pred katerimi je branil z odločnostjo in ponosom preizkušenega borca tržaške antifašiste krivičnih obtožb in dvigal slovenski glas kot enak z enakim pred angleškim vojaškim sodnikom. In še se nam vrača spomin v leta, ko je branil beneške partizane pred sodiščem v Firencah in jim s svojim nastopom utrjeval zavest, da so se borili za pravično stvar svojega beneškega ljudstva. Metodik in malone pedantnež v svojem poklicu, pravniško logičen v svojem sklepanju, človek paragrafov skratka, pa je naš današnji jubilant tudi mož širokih humanih pogledov, velike razgledanosti in bogate srčne kulture, prijazne in spodbudne besede za vsakogar. Pred desetimi leti smo mu zaželeli zdravo sedemdesetletnico, danes, zadovoljni da so se naša voščila izpolnila, podaljšujemo voščilo za naslednjih deset in več let, da bi jih živel zdrav in čil, delaven in zadovoljen med nami in z ' nami. Jože Koren i Kako hitro teče čas... Zdi se mi, kot da sem šele pred nedavnim zbiral podatke za njegovih šestdeset preživelih letih, pa jih je od tedaj do danes preteklo še nadaljnjih deset, tako mimogrede, kot bi pihnil. Toda naš današnji jubilant ima prav gotovo kakšno zanesljivo mažo tudi proti neizprosnemu času, če mu uspeva — kot očitno mu — da ostaja kar naprej mladeniško svež in prožen, aktiven v svojem odvetniškem poklicu, prisoten v našem javnem življenju in še vedno obtežen z odgovornostmi, ki zahtevajo fizično in umsko dinamičnost. In veseli smo da je tako, veseli zanj in za nas, da se še vedno lahko okoriščamo z njegovo strokovno sposobnostjo in njegovim preudarnim presojanjem, ki nam ga posreduje z vrha svojih bogatih in tudi trdih življenjskih izkušenj. Kajti, ko teče beseda o dr. Angelu Kukanji, teče beseda nujno tudi o naši narodni zgodovini zadnjih več kot petdeset let, to pa pomeni tistih let, ki so od slovenskega primorskega, in tržaškega razumnika še posebej, zahtevala veliko moralno moč in zaupanje, predvsem pa veliko pripravljenost na žrtve in odpovedovanja v boju, ki ni bil lahek niti za trenutek. Naš jubilant je bil v tem boju aktivno prisoten od rane mladosti, od študentskih let v rodnem Trstu, v Ljubljani in v Padovi, od delovanja v takratnih mladinskih društvih, od časnikarstva in urednikovanja pri «Edinosti» in «Novicah», pri «Goriški matici», zbirki «Biblioteka» in zborniku «Luč», preko praktikantskega in prokuratorske-ga pripravljanja na kasnejši samostojni odvetniški poklic, pa vse do cele vrste odgovornosti v našem prvem povojnem obdobju v Trstu in v trdem političnem in splošno narodnostnem boju vse do danes. Nič čudnega ni, če ga je taka in tolikšna angažiranost v dobi črnega nasilja pripeljala kar dvakrat pred posebno sodišče za «zaščito države». Prvič leta 1930, ko je bil obsojen na štiri leta zapora skupno z istrskimi študenti Bradamante-jem, Lazaričem, Žmakom, predsednikom društva «Edinost» za Istro dr. Vratovičem in nedavno umrlim glavnim urednikom «Istrske riječi» Antonom Ivešo pod obtožbo, da je sodeloval pri društvih «Dijaška matica» in «Edinost» kljub fašističnemu dekretu o njunem razpustu, da je sodeloval pri izdajanju študijskih podpor slovenskim študentom in da je poskušal «angažirati mladino v službi Jugoslavije...». Drugič leta 1940, ko se je znašel pred zloglasnim posebnim sodiščem skupno z večjo skupino tržaških in goriških slovenskih protifašistov na znanem Tomažičevem procesu, na katerem je fašistični sodni zbor izrekel 9 smrtnih obsodb, od katerih jih je bilo pet tudi izvršenih, in vrsto obsodb na zapore od 6 do ANPI Dušan Košuta, so med drugim razpravljali o statusu borca in o načrtih ter bodočih gostovanjih Tržaškega partizanskega pevskega zbora v matični domovini. • Zaradi odložitve pogajanj s sindikatom upokojencev je pokrajinska federacija CGIL, CISL in UIL sklenila prirediti vrsto javnih zborovanj v raznih mestnih predelih. V ta namen bo jutri, ob 16.30, zborovanje v dvorani CISL v Ul. S. Spiridione V, v torek, ob 16. uri v dvorani UIL na Trgu Papa Giovanni 6, in v sredo, 19. februarja, ob 16. uri na sedežu CGIL v Ul. Pondares 8. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA prirejata danes, ob 17. 16. 2. 1975 uri v Kulturnem domu v TRSTU Nadškof Santin in grožnje s povratkom Na posebno svečan način je pokrajinski odbor vsedržavnega združenja Julijske Benečije in Dalmacije - ANVGD v sodelovanju s pokrajinskimi odbori ANVGD ostalih pokrajin dežele priredil v petek «praznik ezulov» ob 28. obletnici podpisa mirovne pogodbe. Glavno besedo je, kot običajno, imel nadškof Santin, ki je najprej ugotovil, da so «izgnali 350 tisoč oseb» in nadaljeval: «Tam je naša zemlja, vedno jo bomo ljubili, ker je naša. Krivično so nam jo odvzeli, mi pa je ne bomo odvzeli s silo. čakamo na pravičnost in mir, kadar bodo te besede, ki pomenijo omikanost ljudi, vladale v srcih.» V začetku je nadškof Santin ugotovil, da «ne bodo pozabili». Iz maziljenih — pa niti ne preveč — besed izhaja odkrita revan-šistična zahteva in odkrite grožnje, ki so v skladu z vsem dosedanjim delom iredentističnega škofa ter organizacije ANVGD, ki predstavlja skrajno desničarsko krilo v političnem življenju Trsta. To vse skupaj ni nič novega, niti ne preseneča. Vznemirja pa poudarek celotni zadevi, prisotnost številnih predstavnikov oblasti s prefektom Di Lo-renzom na čelu (odsotna pa so bila politična vodstva vseh strank ustavnega loka vključno s KD), ko pa je očitno, da je šlo za iredentistično zadevo, ki prav gotovo ne koristi pomnjenju ter plodnemu sodelovanju med prebivalci na obeh straneh meje in ki je v sedanjem razdobju še tako potrebno in zaželjeno. VERDI Danes ob 15. uri zadnja predstava Wagnerjeve opere «Parsifal». Dirigira Georges Sebastian. Režija Werner Kelch. Nastopajo isti izvajalci kot na premierski predstavi. Medtem se gledališče pripravlja na uprizoritev G. Verdijevega «Falstaffa» v režiji R. Riminija. Orkester in zbor bo vodil B. Bartoletti. V četrtek, 20. t. m., ob 18. uri bo kritik dnevnika «L’Unità» Rubens Tedeschi govoril v Časnikarskem krožku, Korzo Italija 12, o operi «Falstaff», katere premiera bo v petek ob 20. uri v gledališču Verdi. ROSSETTI Danes ob 16. uri: A. Miller «Lov na čarovnice» (II crogiuolo). Režija Sandro Bolchi, scena Sergio d’Osmo. Prodaja vstopnic v Pasaži Pretti, tel. 36-372 in 38-547. AVDITORIJ VI. revija «Gledališče danes» ob 16. uri: A. Fersen «Leviathan», če- trti odrezek. Rezervacija vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547). iffiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiimiiiiiiiiinmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiTiiniiiniiiiiiiiiiitmmiittiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ DOPOLDNE V INDUSTRIJSKI CONI PREŠERNOVO PROSLAVO SPORED: Koncert Komornega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta; solista Ruda Kosi (harfa) in Ivan Sancin (bas). Recitator; Stane Raztresen VLJUDNO VABLJENI! Gledališča Minister za delo sen. Mario Toros odprl prvi leasing park na Tržaškem Park je zgradila družba Friulia-Lis - D. Lovriha pozdravil goste v italijanščini in slovenščini mi, je družba Minister za delo sen. Mario Toros je včeraj dopoldne v industrijski coni v Žavljah odprl prvi «leasing park» na Tržaškem. Park, ki obsega 3 ločene obrate in «obrtniško središče» s sedmimi delavnica-zgradila deželna finančna Friulia - Lis. Na skupnam zemljišču 18.200 kv. metrov zavzemajo pokriti prostori 5.500 kv. m. površine, od tega pa odpade na u-rade in pomožne prostore okrog 1000 kv. metrov. V omenjenih obratih bo našlo zaposlitev 150 delavcev, ki so sicer že nameščeni pri podjetjih, ki bodo od Friulie - Lis prevzela v najem obrate in ustrezne naprave. Gradnja parka je zahtevala naložbo 1 milijarde lir, sredstva pa je dal na razpolago v obliki posojila Krožni sklad za gospodarske pobude. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki oblasti in gospodarskih organizacij z našega področja. Med prisotnimi osebnostmi smo opazili predsednika deželnega sveta in odbora za upravljanje krožnega sklada A. Pittonija, deželnega odbornika za obrtništvo Maura, župana dolinske občine Dušana Lo- vriho, tržaškega župana inž. Spac-cinija, generalnega vladnega komi- liiiuiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinfiivtmmiiininiii,mm,Illl,llll,|,)||||ll|||||||||| SINOČI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU Tovariško srečanje v počastitev 70-Ietnice dr. Angela Kukanje Slovenska kulturno - gospodarska I venskih zamejskih organizacijah in zveza je na čast svojemu prvemu j ustanovah zahvalili še Egon Kraus, predsedniku dr. Angelu Kukanji ob njegovi 70-letnici priredila v prostorih Dijaškega doma v Trstu tovariško srečanje. Poleg slavljenca in njegove žene so se srečanja u-deležili tudi člani sedanjega izvršnega odbora in nekateri člani glavnega odbora SKGZ s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije, predstavniki v SKGZ včlanjenih organizacij in med dragimi gosti tudi jubilantov prijatelj in soborec dr. Joža Vilfan. V imenu SKGZ je o slavljenčevem življenju in protifašističnem boju ter boju za narodnostne pravice Slovencev v Italiji v razdobju zadnjih 50 let. kakor tudi o njegovih osebnih značilnostih kulturno razgledanega in poklicno podkovanega pravnika, spregovoril predsednik Boris Race. Svoje misli je zaključil z željo, da bi ljudje, kakršen je dr. Kukanja in ljudje njegovega rodu, bili za vzgled mladim rodovom, ki so že prevzeli in ki bodo še prevzemali breme delovanja za koristi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Jubilantu so se za njegov delež in za njegove zasluge pri raznih slo- predsednik upravnega sveta Založništva tržaškega tiska, kateremu je dr. Kukanja dolga leta predsedoval, sedanji predsednik upravnega sveta Narodne in študijske knjižnice v Trstu inž. Stanislav Renko kot soustanovitelju in prvemu predsedniku te naše ustanove, ki pa je istočasno poudaril tudi slavljenčevo odločnost v vlogi branilca in borca za slovenščino pred sodišči, in na koncu še Izidor Predan v imenu beneških Slovencev, ki je predvsem spomnil na Kukanjevo obrambo beneških borcev pred sodiščem v Firencah. Vsem se je za izrečene besede ganjen zahvalil jubilant s poudarkom, da sprejema priznanja ne zase, temveč za ves njegov rod, ki je nosil na svojih ramenih težo fašističnega nasilja, to nasilje s ponosom narodu zvestih ljudi prestal in končno tudi strl. Zaželel je mladim, katerim je vedno izkazoval svoje simpatije, da bi njihova pot bila lažja in njihovi uspehi za skupnost bogatejši. Prijetno srečanje so s svojim ubranim petjem poživljali fantje Tržaškega okteta s petjem narodnih in partizanskih pesmi. sarja Di Lorenza, predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, predstavnike vodilnih organov družbe Friulia - Lis, predstavnike bančnih zavodov in druge goste. Po uvodnem govoru predsednika Friulie - Lis odv. E. M. Gioffrèja je spregovoril v italijanščini in slovenščini dolinski župan D. Lovriha. Govornik je poudaril pomen nove pobude v tem kritičnem času in izrazil pričakovanje, da bosta država in dežela prav v tem trenutku neugodne gospodarske konjunkture prevzeli vse potrebne ukrepe; da bi italijanska družba mogla premostiti čedalje hujše težave. Lovriha je nadalje zahteval, naj pristojne oblasti priznajo pomoč predvsem malim in srednjim podjetjem. Nato je prevzel besedo minister Toros. Omenil je gospodarske težave, zaradi katerih je število brezposelnih v Italiji že prekoračilo milijon, medtem ko je v Evropi brez zaposlitve okoli 5,000.000 ljudi. Iz krize bomo lahko izšli — je nadaljeval Toros — le, če se bodo vse zdrave sile v državi in deželi strnile okrog skupnih ciljev gospodarskega in družbenega preporoda. V tem trenutku je bolj kakor kdaj koli potrebna solidarnost vseh dejavnikov, in to bodisi v deželnem, kakor tudi v državnem in mednarodnem merilu. Na koncu je minister opozoril še na pomen mednarodnega sodelovanja zlasti za razvoj področij, kakršno je področje Furlanije-Julijske krajine, ki se razteza ob meji z drugimi deželami. V teq zvezi je omenil sožitje med sosedi, o čemer priča tudi dvojezični pozdrav predstavnika dolinske občine na slovesnosti. PD «S. ŠKAMPERLE» - Sv. Ivan priredi v četrtek, 20. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih Prešernovo proslavo Uvodna beseda: Ivanka Hergold-Kravos. Otroška enodejanka. Glasbeni spored. Nastop svetoivan-skega cerkvenega pevskega zbora. Toplo vabljeni člani in prijatelji društva. • Jutri, 17. t. m. se bo ob 20. uri sestala v Ul. Foscolo 7 rajonska kon-zulta za Staro mitnico, ki bo razpravljala o zdravstvenem konzorciju. Izleti Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. Šolske vesti Združenje staršev in prijateljev mladine slovenske osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti vabi na zanimivo in poučno predavanje psiho-pedoterapevta Marjana Staniše na temo «Pomembnost odnosov za razvoj otroka», ki bo v četrtek, 20. t. m. ob 20. uri na osnovni šoli v Rojanu. Kandidati za zavodski svet klasičnega liceja F rance Prešeren vabijo starše na sestanek, ki bo v četrtek, 20. februarja, v šolskih prostorih ob 18. uri. Kandidati bodo seznanili starše s skupnim programom obeh kandidatnih list. Ob tej priliki se bodo starši tudi posvetovali o izbiri predstavnikov za razredni in disciplinski svet. SPDT — SMUČARSKI ODSEK vabi na «TRETJI SMUČARSKI VEČER» Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi PRVA POMOČ NA SMUČEH Predavanje bodo spremljali diapozitivi. V petek, 21. t. m., ob 20.30 v Ul. Ceppa štev. 9. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU vabi člane in vse kmetovalce na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 22. februarja 1975, ob 17. uri v novih prostorih pri Domju. ..........................milili mm iiumiiiiiHiii m mili m mu ninni.............................................................................................................. Danes, NEDELJA, 16. februarja DANILO Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 23.07 Jutri, PONEDELJEK, 17. februarja SILVIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,4 stopinje, najnižja 5,7, ob 19. uri 9,7 stopinje, zračni pritisk 1014,9, narašča, veter 10 km na uro, severovzhodni, vlaga 52-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 92-letna Antonia De-polo, 81-letna Maria Rupnik vd. Ruzzier, 79-letna Annunziata Orličh vd. Zimmerman, 77-letni Antonio Rusconi, 53-letni Antonio Berquer, 76-letna Vittoria Senizza, 66-letni Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 Ubaldo Grimaldi, 77-letna Giuseppina Vidulirh vd. Favini, 75-letni Vittorio Polacco, 41-letni Claudio Broggian, 56-letni OUviero Piemonte, 76-letna Elisabetta Flora vd. Ferluga. OKLICI: mehanik Mario Bussan in delavka Marialuisa Moruzzi, e-lektričar Marino Ritossa in uradnica Daniela Degrassi, trgovec Raffaele Marocchi in gospodinja Grazia Ma-tera, uradnik dr. Gianni Cavaljero in gospodinja Patrizia Palazzi, delavec Cataldo Pentassuglia in uradnica Tiziana Marcon, delavec Alfredo Lugli in strežnica Luciana Maimobte-Bernetti, delavec Emilio Polacco in trg. pomočnica Nadia Pieri, železničar Sergio Mirabile in uradnica Nives De Feo, podčastnik Furio Dessenibus in uradnica Liliana Lombardo, uradnik Ennio Mer-san in izložbena aranžerka Gabriella Aloisi, profesor dr. Corrado De Focatiis in profesorica dr. Annamaria Dovier, podčastnik fin. straže Filippo Ledda in trg. pomočnica Adriana Ghersini, mestai stražnik Gennaro Beneduce in trg. pomočnica Maria Grazia Sintich, profesor Corrado Candian in otroška vrtnarica Franca Bossi, mehanik Giorgio Caenazzo in uradnica Fulvia Rossi, podčastnik Vito Santo Capodiferro in gospodinja Maria Verdone, delavec Angelo De Santis in frizerka Patrizia Cechini, uradnik Claudio Delmonaco in uradnica Marinella Fontanot, občinski stražnik Vili am Kalcic in modelistka Immacolata Marcucci, uradnik Mattia Ambrosi in gospodinja Lidia Buriini, trg. pomočnik Gino Papacchioli in točajka Emilia Zupančič, delavec Sergio Vascotto in trg. pomočnica Renata Sari, uradnik Fausto Tenze in uradnica Edda Albonese, pismonoša Ferruccio Scropetta in gospodinja Romanità Flego, delavec Andrea Dobrilovic in gospodinja Estera Baldas, delavec Francesco Civita in uradnica Margherita Bonifacio, študent Hermann Gysel in Marisa YS£ 0#US£f' <3%°^ '"'SS TRST -Ul-Mazilni 57 Fragipane, uradnik Giuliano Bidoli in univ. docentka dr. Laura Tala-rico, uradnik Bernardino Cresseri in uradnica Tiziana Bratovich, u-radnik Federico Riontino in uradnica Erica Silvestri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, all’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boijunec (tei. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141). Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200 121). Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124). BARI LOTERIJA 6 68 47 88 S2 CAGLIARI 25 88 55 17 15 FIRENCE 59 60 41 46 1 GENOVA 86 52 41 83 73 MILAN 25 8 16 73 67 NEAPELJ 48 24 57 23 88 PALERMO 25 67 28 41 74 RIM 42 60 90 16 51 TURIN 32 80 81 41 33 BENETKE 67 9 45 4 37 ENALOTTO 1 1 X 2 1 X 1 X X 2 1 X Kvote: 12 točk - 3.564.000; 11 točk - 147.900; 10 točk - 15.600 lir. GLASBENA MATICA v organizaciji GLASBENE MLADINE SLOVENIJE - OSNOVNA SKUPNOST TRST Jutri, 17. februarja 1975 ob 20. uri v dvorani J. Gallus (Ul. R. Manna 29) VIOLINSKI RECITAL GORJAN KOŠUTA violina ERMIN1J AMBROZET violina Spored obsega skladbe Mozarta, Debussyja, Prokofjeva in Ravela. Vstop prost Vljudno vabljeni Kino Ariston 15.00—22.00 «L’età della pace». Režija B'abio Carpi. Barvni film. Nazionale 14.30 «Flesh Gordon». Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom. Excelsior matineja 10.00 in 11.30 «Quella strega di Pipi Calzelunghe». Excelsior 15.00 «Una strana coppia di sbirri». Alan Arkin in James Caan. Barvni film. Grattacielo 14.00 «Il bianco, il giallo, il nero». Giuliano Gemma, Tomas Milian in EU Walachi. Barvni film. Fenice matineja 10.00 in 11.30 «Un dollaro d’onore». Western. Fenice 14.30 «L'organizzazione ringrazia. firmato il Santo». Roger Moore. Barvni film. Eden 15.00 «L’Anticristo». Carla Gravina in Mei Ferrer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «EmanueUe». Barvni film, v katerem igrata Silvia Kriste! in Marika Green. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «C eravamo tanto amati». Nino Manfredi in Vittorio Gass-man. Barvni film. Capitol 15.00 «Finché c’è guerra c’è speranza», barvni film. Igra Alberto Sordi. Cristallo 15.00 «Agente 007 l’uomo dalla pistola d'oro». Roger Moore. Barvni film. Impero 15.30 «Stravisky, il grande truffatore». Jean Paul Beimondo. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Prostituzione». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «La sbandata». Barvni film, igrata Domenico Modugno in Luciana Paluzzi. Prepovedano mladim pod 18. letom. Ideale 15.00 «Altrimenti ci arrabbiamo». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Divorzia lui, divorzia lei». EUsabeth Taylor in Richard Burton. Barvni film. Abbazia 14.30 «Le pistolere». Claudia Cardinale in Brigitte Bardot. Barvni fUnii. -'.•'1 Astra 15.00 «Herbie, il maggioUno sempre più matto». Disneyev film v barvah. u . - -, ■ : Mignon 14.30 «Venga a fare U soldato da noi». Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni fUm. Volta Milje 15.00 «5 matti alla corrida». Barvni film. V Slovenskem klubu v torek, 18. februarja ob 20.30 pesnica SVETLANA MAKAROVIČ in skladatelj PAVLE MERKU Prof. Merkù bo predstavil svoje nove skladbe, pisane na besedila mlade ljubljanske pesnice, medtem ko bo gostja brala svoje pesmi. Na vsekakor zanimiv večer prisrčno vabljeni! MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 12 vabi vse člane in nečlane na predvajanje filmov UOMINI E LUPI CAVALIERI DEL TEXAS ki bo danes, v nedeljo, v prostorih krožka. Prvi film se bo pričel ob 15.30, dragi pa ob 17.30. Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu vabi na kmatijski predavanji, ki bosta v srenjski dvorani v Borštu: jutri, 17. februarja l®7®-bo od 18.30 do 20. ure dr. V. Vremec predaval o kmetijskih zakonih, v torek, 18. februarja, bo ob istem času kmetijski izvedenec A. Zudenigo Pre' davai o kletarstvu. Osrednji odbor združenj staršev o-penskega didaktičnega ravnateljstva vabi člane združenj staršev in skru-tinatorjev, ki so bili prisotm pri volitvah na osnovnih šolah openskega didaktičnega ravnateljstva, na sestanek, ki bo v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri na osnovni šoli na Opčinah. SOŽALJA Ob tragični smrti Antona Križman-čiča sekcija KP1 Lonjer Katinara izreka družini globoko sožalje. Tržaški partizanski pevski zbor i*' reka svojemu članu Encotu Forali*0 globoko sožalje ob izgubi tasta Antona Križmančiča. Petnajst let je že minilo, odkar nas je za vedno zapustil naš predragi oče in stari oče Srečko Ražem , Ob tej pribki se ga s hvaležnostjo spominjamo. Hči Marija z druži00 Bazovica, 16. februarja 1975 Naznanjamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustUa naša draga žena, mama in babica MARIJA PAHOR roj. ŠKRLJ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 16. t.m., ob 14.30 iz hiše žalosti, Medja vas št. 8. Žalujoči: mož, sinova, hčere, vnuki in drugo sorodstvo Medja vas, 16. februarja 1975 Med tragično nesrečo nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat ANTON KRIŽMANČIČ Pogreb bo v torek, 18. t. m., ob 15.30 iz katinarske cerkve na pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena Danica, hčeri Vilma in Boža * družinama, bratje in sestre z družinami, svak in svakinje ter nečaki in nečakinje Lonjer, Bazovica, Genova, New York, 16. februarja 1975 ZAHVALA V teh tragičnih trenutkih, ko smo prerano izgubili našega nepozabnega WILLYJA 0T0 ne moremo verjeti, da so z nami sočustvovali s tako gl°; bokim občutkom humanosti prav vsi Brežani. Nudili 50 nam vsestransko moralno in gmotno pomoč. Zato nimamo primernih besed, ki bi dovolj izpričale našo hvaležnost za tako solidarnost naših ljudi. Prosimo, da prejmejo našo iskreno zahvalo vsi, ki so počastili njegov spomin z udeležbo na pogrebu, s cvetjem, venci in prispevki v dobrodelne namene. Srčna hvala družinam iz vsega Brega, ki so nam toliko darovale: posebej mladini iz Doline, Kregelj, Boljunca in Boršta ter Naselja sv. Sergija. Nadalje se zahvaljujemo tistim, ki so nam pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala č.g. župniku iz Boljunca ter č.g. župniku iz Doline za ganljive besede, ki jih je posvetil Willyju v poslednje slovo. Žalujoči: mama Dora, brat Walter in drugi sorodniki Kroglje, 16. februarja 1975 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38-006 Pninór?krdneviìile 3 16. februarja 1971 DANES, 16. FEBRUARJA, OD 8. DO 20. URE Kako bomo volili šolske svete naslov, nižjih srednjih šolah DANES, 16. tega meseca, bomo volili na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem in conskem, razredne, zavodske in disciplinske svete na osnovi pooblaščenih šolskih odlokov. Volitve bodo na vseh šolah OD 8. DO 20. URE. Vsak volivec (oče in mati) bo prejel tri glasovnice: disciplinski svet. Glasovnice bodo lahko različne barve. za razredni svet, za zavodski svet, za V GLASOVANJE ZA RAZREDNI SVET: Na glasovnici ne bodo označene ne številke list in niti mena kandidatov. (Napisano bo samo ime šole, sedež, napis «starši» in obvestilo, da gre za izvo-ev razrednega sveta). GLASUJE SE TAKO, da se napiše dve imeni (ne več!), izbrani iz seznama arsev istega razreda, ki ga obiskuje volivčev otrok. GLASOVANJE ZA ZAVODSKI SVET: če bodo na glasovnici že označene z rimskimi številka-fliri ?osaniročno napiše z rimsko številko številko liste, za katero glasuje in če hoče dati pre-jlsjencni g'as. da prav tako lastnoročno napiše še ime enega ali dveh (ne več!) kandidatov z iste / * GLASOVANJE ZA DISCIPLINSKI SVET: Glasuje se tako, da se napiše imeni dveh staršev raznr^f' z vsega zavoda na glasovnico, na kateri ne bo označena nobena lista. Da ne pride do čiti | ve S*asov» J® koristno, da se volivec prej informira, na kateri imeni je koristno osredoto- Petinpetdeset let skupnega življenja Ane in Antona Furlana ""hiiiih,ni iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiifitiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiuiuHimmmmnuniniminHunmnnnnnmig Nabrežina: jubilej kraške korenine Marije Grudnove Maritf1, rn^ ne b° jubilantka *ilesawanierila' če sem si io kar za nien Lpnvoščil z objavo dopisa bralka • r°jstni dali- Kot zvesta “«a našega lista, .bo kofično na- moi svojo shko objavljeno. GrudenJen^a ^ar*ja Furlan, vdova gledala’ ?° domače Grofova/ je za-GorW. luc sveta 16. 2. 1890 v r®vi^krr.e3. z*belka j» je stekla v ni h n_tme.ck1, družini z obilico lač- «konkuririraŠi predniki so si kar njalu T1* ,Pri krstih in «botri-hove to. j® bil dobršen del nji-rija Jen.jske radosti. Naša Ma-okusin *orata že v rani mladosti vijo n>.®renak tuji kruh z zaposlitvi zani ,VeČjih. kmetijah, dokler je se ip .sl° *;l!dr v Nabrežino, kjer vi m m,fz,r??ld'a s Tonetom Grofo-cem' , riJivim kamnarskim dtelav-jetnò p,,atfrira sta leta 1921 podvoz Tn/? -a trgovino s trafiko, zni zaniic4'i'le *: 1924 P° dolgi bole-vdoVoP i,Stl v žal«sti komaj 34-letno Pravo’ kr=-?a 111 ob.uPala ter je s Vala o,, - , 0 vztrajnostjo nadalje-svoj križev pot. °d kaLSro^ca>> j® redila 5 otrok, Lina ip lb st.a še živi dve hčeri, Pa sp i por°čena na domu, Adele b'lantka s« omačila v Umagu. Ju-za trafik j® Pri vseh skrbeh Vela npk°-’ ?°L'e in družino, doži-Llinčko iaj, dru?’nskih tragedij. Sin prv; svpt k Fausto Name'^ (st' 544) 20.000 lir. Ferlan l°n CVetJa na grob Emilije ta). 5.000 družina Pert°t (Gro- da.rnjeP0Mtrna “'L?01*' KMilko Tretjak V Sn™ra Znljan 5.000 lir. Sedmaka dl,03- pok°jnega Josipa I družinama s'ooo iMara ‘n Stana Padlim v Sv Križ lr 23 sP°rnenik Praček roi Ha na £rob Rosande Albma inJVirita°k6 daruiej° Angela, Pd Ivan GrW ŠUI?an 5-00() kr za V ‘ "rbec v Skednju. feheimer roj ljÌb!iene soproge Zore Scheimer 25 Om i"1 daruje ^varci dam v Baln-1 hr za Bazoviški Bi jaški do! 25-000 lir za Stoka - prali opomina Rosande ?an 2.000 ljr jn Mira šu- lr za PD fin n i33 Sancin 2-0°0 0b 1 oh,;! .Grbec v Skednju. niera daruje lstl"1! J°sipa Ve' J sestra Alma 5.000 lir Darovi in prispevki za pevski zbor Igo Gruden - Nabrežina. V počastitev spomina Rosande Praček roj. Štoka daruje Zofija Ambrozet 2.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Ob 30. obletnici smrti brata Ivana Verše in 24. obletnice smrti tašče Karoline Regent daruje Danica Regent 4.Ò00 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Marija D’Angelo daruje v spomin brata Ivana Verše 2.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na prerani grob Vilija Ote darujeta Angela Slavec in Elizabeta Zobec iz Boljunca 5.000 lir za Tržaško folklorno skupino «Stu ledi». Namesto cvetja na grob očeta Mihaela daruje Irma Stranj iz Doline 20.000 lir za PD F. Venturini. Josip Danev in Rudolf Taučar darujeta prejeti nagradi na Kraškem pustu 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah in 5.000 lir Zvezi openskih partizanov za vzdrževanje spomenika. Pierina Križmančič daruje 5.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč ob nedeljski zmagi nogometne enajsterice. V spomin padlega borca Jožefa Verše in njegovega očeta Ivana darujeta mama in žena 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Josip Guštin iz Zgonika daruje 5.000 lir za PD Vesna. V spomin na drago teto darujeta Dario in Zvonka Rupel 20.000 lir za ŠD Kontovel, 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 10.000 lir za Amaterski oder Prosek - Kontovel. V spomin na Kristino Sever, Rosando Štoka Praček in Ferdinanda Ferjančiča darujeta Milči in Pepi Škabar 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Rosande darujeta Alma in Marica 3.000 lir za PD Ivan Grbec. V spomin Milana Sosiča daruje teta Marija Vilhelm 5.000 lir za SPD Tabor. V isti namen darujeta Rudi in Dolfi Vilhelm 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Člani Kuka darujejo 21.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na preminulo Marijo Štoka daruje Marina Pertot 3.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. Rosande Štoka - Praček darujeta Slava in Albin 5.000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Antona Križmančiča daruje sekcija KPI Lonjer - Katinara 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria. V spomin na pok. Antona Križmančiča darujeta Bijanka in Vilko Batič 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Ob 15. obletnici smrti dragega očeta Srečka Ražma in v počastitev spomina tete Zore Scheimer dartijeta Marija in Pepi Pečar 5.000 lir za Bazoviški dom. Namesto cvetja na grob Milana Sosiča daruje Tončka Gorkič 5.000 lir za ŠD Polet. Ob prvi obletnici smrti dragega in nepozabnega soproga Ivana Grgiča darujeta žena 2.000 lir in nečak Rafko 2.000 lir za Glasbeno matico. V spomin pok. Milana Sosiča darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 5.000 lir za SPD Tabor. Požar Stanko daruje 15.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina Vilija Ote daruje Walter Žerjal s starši 3.000 lir za ŠD Breg. Za Tržaški partizanski pevski zbor: Podporni člani Milan Škabar (Veliki Repen) 10.000 lir, Danilo Turk - Joco 10.000 lir, Mario Zuljan (Log) 5.000 lir. V počastitev spomina nok. Elizabete Biščak daruje Just Lavrenčič (Katinara) 5 000 lir. M"1 mesto ovetto na grob Antona Križmančiča daruie družina Rapo-tec (Boršt št. 18) 3.000 lir. Starost se ne meri le z leti, pač pa življenjsko dobo merimo po razpoloženju, po življenjski sili posameznikov. Imamo ljudi, ki so že pri šestih križih odpovedali in bolj životarijo kot živijo in imamo ljudi, ki so si naprtili že osmi ali celo pol devetega križa, pa vendarle živijo živahno življenje, življenje zrelih ljudi. To je primer tudi današnje slavljenke Eme Sedmak, po domača «Žgajnerjeve» iz Križa, ki je slavila v torek svoj 85. rojstni dan. Ema Sedmak se je rodila 11. februarja 1890 v Križu v delavsko -kmečki družini kot prva hči Ivana in Uršule Sedmak. Po končani ljudski šoli se je izučila za šiviljo. Leta 1909, v 19. letu starosti, se je poročila z domačinom Jožefom Sedmakom in mu v zakonu povila šest otrok, od katerih so še štirje živi ter jih je vzgojila v zavedne in delovne ljudi. Ker ji je bil mož železničar, je bil še pred prvo svetovno vojno v službi na postaji v Šenpetru na Krasu in v tem kraju ostal do leta 1928. dokler ga niso fašistične oblasti, kot nešteto naših slovenskih železničarjev, premestili v južno Italijo. Seveda z možem je odšla tudi Ema in otroci. Čeprav je dolgo let živela daleč od svojega rojstnega kraja med tujimi ljudmi, je kot zavedna Slovenka s svojimi otroki vedno govorila v materinem jeziku. Leta 1938, ko je mož stopil v zasluženi pokoj, se je Ema in vsa družina vrnila na svoj dom v Križ. Za časa narodnoosvobodilne borbe je tako današnja slavljenka, kot vsa njena družina, pomagala in sodelovala po svojih močeh v vrstah OF. Kljub tako visoki starosti je Ema Žgajnerjeva še zdrava in čila. Prisotna je pri vsaki vaški prireditvi in stalno obiskuje predstave našega gledališča. Ehi 85 letih, kot dolgoletna in stalna naročnica Primorskega dnevnika, redno spremlja vse dogodke tako domače kot svetovne. Čestitkam otrok, vnukov in pravnukov ter vseh prijateljev, se pridružujemo tudi mi z željo, da bi v krogu svojih otrok ostala še dolgo zdrava in zadovoljna. M. M. Marije Škabar-ŠtoKčeve s Kontovcla ni več med nami Pred štirinajstimi dnevi smo na Kontovelu pospremili k večnemu počitku Marijo Škabar vd. Štoka, po domače Štokčeva. Pokojna, ki je bolehala za neozdravljivo boleznijo, se je rodila v Velikem Rep-reu pred 73 leti. Že kot mlado dekle je prišlo na Kontovel v službo, kjer se je pozneje poročila z domačinom Štokom. Skozi vse življe- nje je marljivo delala na kmetiji in se preživljala kot branjevka na zelenjadnem trgu. Bila je znana daleč naokoli po veselem značaju in dbbroti. Bila je zavedna Slovenka, stalna obiskovalka slovenskega gledališča, domačih društvenih prireditev ter zvesta naročnica Primorskega dnevnika. Kljub letom je vedno pomagala na Kontovelu pri pustnih prireditvah. Vsem sorodnikom izrekamo naše sožalje, njej pa naj bo lahka domača zemlja. R.D. PRAZNIK SEKCIJE PSI PRI SV. JAKOBU Izvršni odbor sekcije PSI pri Sv. Jakobu priredi v ponedeljek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 32 «praznik ob vpisovanju v stranko - 1975», na katerem bo govoril o političnem položaju predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni. O vpisovanju v stranko pa bo poročal politični tajnik sekcije Vittorio Scortecci. Pogrebno podporno društvo — Bazovica sklicuje svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR danes, 16. februarja 1975, ob 16. uri v Bazoviškem domu. člani udeležite se polnoštevilno. Odbor Prosvetno društvo «Vesna» - Križ priredi v soboto. 22. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu večer slovenske kulture. Nastopajo mlajši in starejši recitatorji, dekliški in moški zbor ter godba. Vabljeni! SLUŽBA V RIMU: Hotel Bled, Ul. S. Croce in Gerusalemme 40 00185 - Rim, tel. (06)777-102, sprejme v službo kvalificirano natakarico, Slovenko, z znanjem nemškega jezika. Ponudbe z življenjepisom pošljite na gornji naslov. ZLATA PRILOŽNOST (g> <*> DARWIL^jfr TRST Trg Sv. Antona 4 I. • II. • lil. VSE naše zlate ročne ure s posebnim 20% popustom — Dragulji — Dragi kamni — Nakit — Srebrnina — Hišne ure Popusti od 5% do 20% Novi modeli ročnih ur D A R W I L 75 po posebnih cenah 50 kreacij Stalna razstava Cene še brez poviška MINIPOSOJILO Zahvaljujoč se sodelovanju med trgovci. člani T Giuba in Tržaško hranilnico — Cassa di Risparmio di Trieste, lahko dobite «miniposojito» T Club po obrestni meri v višini 0,50 odst. na mesec na začetno vsoto posojila, ki ga boste odplačevali v osemnajstih mesecih. Informacije dobite pri Cassa di Risparmio di Trieste ter v trgovinah T Giuba. s r^i S črno-bele v barvno sliko s 30-letna barvna izkušnja PHILIPS TW®Olci>? Colja Aldo Kontovel 134-tel. 225471 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. C REMCA FFÌ? praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCA FFF Vam daje vedno vse najboljše tMnunUž PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 . Telefoni 793.735 • 750.575 Industrijska cona 10 • Tel. 29.210 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 P01AR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose kraje inozemstvo tudi t Zanima trste, ki nameravajo kupiti barvni televizor GRUNDIG ALI TELEFUNKEN PO ZELO UGODNIH CENAH (za izvoz brez plačila davka IVA) edina pooblaščena trgovina v Gorici RIAVEZ RADIO - Ul. Crispi 15 - Gorica - tel. 54-71 ali 29-37 MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO PRVIČ IN KONČNO TUDI V SREDIŠČU TRSTA razstava proizvodnje tovarne pohištva MEBLO! OBIŠČITE SALON POHIŠTVA V KMEČKEM SLOGU prt trgovini pohištva MOSflftnll V ULICI CASTALDI 3 - TELEFON 762966 (zraven Trga Garibaldi) MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO MEBLO GORIŠKI DNEVNIK S SKLEPOM NA ZADNJI SEJI ODBORA Slovensko ljudsko gibanje je izstopilo iz SDZ Spori med SLG in SDS se bodo nadaljevali Slovenska demokratska zveza v Gorici je od včerajšnjega dne dejansko okrnjena. Njen katoliški del, ki se zbira v Slovenskem ljudskem gibanju, je izstopil iz krovne organizacije SDZ. Za izstop so se dokončno voditelji SLG odločili na zadnji seji in sklenili poslati pismeno obvestilo tako predstavnikom Slovenske demokratske skupnosti kot predsedniku krovne organizacije Slovenske demokratske zveze. Na ta korak so se slovenski katoličani pripravljali dolgo časa in prejšnji teden so se odločili: sklicali so volivce lipove vejice za včeraj zvečer v Katoliški dom. Ni nam še znan potek tega sestanka, ker se je začel pozno sinoči. V prejšnjih dneh je tako naš Ust kot Katoliški glas objavil pojasnila predstavnikov Slovenske demokratske skupnosti odv. Sfiligoja in prof. Bratine. V Katoliškem glasu pa so prof. Bratini odgovorili, da so se časi spremenili in da je prišel čas za ustanovitev samostojne katoliške organizacije, in da bo Slovensko ljudsko gibanje zato postalo samostojno. Ko to pišemo nam niso znane reakcije zastopnikov Slovenske demokratske skupnosti, t. j. nekako laičnega dela SDZ, Kakšne bodo posledice odločitve slovenskih katoličanov? Naslednji korak naj bi bil vabilo Slovenski demokratski. skupnosti in morda še kaki drugi skupini, kot so samostojne Kmečko delavske zveze v goričkih vaseh, da bi skupno nastopile pod okriljem Slovenske skupnosti na prihodnjih upravnih volitvah. Kaj se bo s tem menjalo ne vemo, saj bodo imeli za votivni znak vedno lipovo vejico in namesto Slovenske demokratske zveze bo nastopala na volitvah Slovenska skupnost. Na učiteljišču ukinjen popoldanski pouk Pretekli četrtek je bil ravnatelj slovenskega učiteljišča v Gorici prisiljen odrediti ukinitev popoldanskega pouka na tej šoli zaradi pomanjkanja strežnega osebja. Pouka ne bodo mogli obnoviti, dokler go-riška občinska uprava ne bo poskrbela za namestitev dodatnega slugo, kar bi omogočilo normalno o-pravljanje poslov v okviru normalnega delovnega urnika. Obrnili smo se o zadevi do ravnatelja učiteljišča prof. Seražina, da bi nam povedal kako je z vso zadevo. «Zadeva s strežnim osebjem na naši šoli se vleče že od lanskega leta,» nam je rade volje pojasnil gospod ravnatelj. «Imamo namreč samo eno postrežnico, ki pa nikakor ne more opraviti vseh poslov, ker imamo tudi popoldanske ure in je treba šolske prostore ogrevati. Tako mora postrežnica namesto predpisanih 36 ur tedensko opraviti približno po 58 ur tedensko, dopoldne in popoldne. Ker zaradi tega trpi tudi šolski pouk sem že pred meseci zaprosil pristojni urad občinske uprave, da bi dodelili še dodatnega strežnika. Dne 31. januarja je ravnateljstvo ponovno urgiralo rešitev tega vprašanja in o zadevi obvestilo tudi šolsko skrbništvo, kjer so obljubili, da bodo na občini posredovali. Ker pa ni bilo zadovoljivega odgovora, smo pretekli četrtek bili prisiljeni začasno ukiniti popoldanski pouk na šoli. Odbornik Tuzzi pri občinski upravi je s tem v zvezi dejal, da ima težave v občinskem odboru zaradi dejstva, ker tudi na drugih šolah nimajo dodatnih postrežnikov. Pri tem pa seveda ni upošteval, da na drugih šolah nimajo celodnevnega pouka kakor na naši, kjer imamo v popoldanskih urah tedensko kar 12 ur rednega pouka. Zato bi bilo nujno potrebno, da občinska uprava poskrbi za dodatnega postrežni-ka, ker ne more zahtevati, da bi sedanja postrežnica delala po 58 ur tedensko in še brez kakega plačnega dodatka.» Tako so sedaj na slovenskem u-čiteljišču v Gorici že nekaj dni brez popoldanskega pouka. To nevzdržno stanje prinaša prizadetim učen- cem in profesorjem občutno škodo in bi bilo nujno, da občina poskrbi za takojšnjo namestitev še enega postrežnika in tako omogoči normalno obratovanje šole. I. M. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 Naročnine sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ulica XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. Pojasnila Trgovinske zbornice v zvezi z bencinskimi boni V pisarnah goriškega avtokluba v Gorici, Krminu, Tržiču, Gradežu in v pisarni letoviščarske ustanove v Gradišču nadaljujejo z razdeljevanjem bencinskih bonov proste cone za prvi letošnji kontingent. Trgovinska zbornica obvešča vse zainteresirane. da ne bodo izstavili bonov tistim, ki imajo na voznem dovoljenju avtomobila različne podatke od tistih, ki so na potrdilu o bivališču. Zainteresirani morajo zaradi tega urediti te stvari preden dvignejo bencinske bone. Danes dežurne bencinske črpalke Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Shell, Ulica Cris-pi; Esso, Ulica Lungo Isonzo: Total, Ulica Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica; Esso, Tržaška cesta. Občina Gradišče: Total. Ulica Trieste. Občina Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia. Občina Škocjan ob Soči: Monci-sa, Ulica Diaz; Agip (Pieris), Ulica Garibaldi. Občina Ronke: Agip, Ulica Redi-puglia. Občina Gradež: Esso, Riva Slata-per; Shell, Trg Carpaccio. Občina Tržič: Shell, Ulica Matteotti; BP, Ulica Cosulich; Total, Ulica Boito. Občina šlovrenc ob Soči: Total, Ulica D’Annunzio. Občina Štarancan: Agip, Ulica Trieste. Občina Marian: Esso, Ulica Manzoni. VOLITVE V SOLSKE SVETE Danes so na vrsti starši slovenske nižje srednje šole Povsod predstavljena enotna lista Jutri sestanek v glasbeni ustanovi Jutri zvečer ob 20.30 bo sestanek staršev in gojencev občinske glasbene ustanove «Città di Gorizia». Sestanek sklicujejo pokrajinska tajništva CGIL, CISL, UIL skupno z glasbenimi pedagogi • te • ustanove. Ker je položaj tega zavoda precej resen, hočejo pedagogi obvestiti starše gojencev in gojence same o korakih, ki jih nameravajo napraviti. listo, za katero bodo glasovali danes. Kandidati na tej listi so Lojzka Bratuž, Ksenija Vižintin por. Kocjančič. Silvan Kerševan, Leopold Devetak, Aldo Rupel, Dragotin But-kovič. Prepričani smo, da bodo tudi starši otrok, ki obiskujejo slovensko srednjo šolo pokazali svojo državljansko zrelost in množično šli na volišče, kot so to napravili prejšnjo nedeljo starši otrok v slovenskih osnovnih šolah. Na slovenski nižji srednji šoli ima volilno pravico 483 staršev. Na vseh nižjih srednjih šolah v Italiji bodo starši, profesorji in pomožno osebje volili razne šolske svete. Starši bodo morali voliti tako člane razrednega sveta (štirje starši za vsak razred), kot člane zavodskega sveta in tudi svoje zastopnike v disciplinskem svetu. Medtem ka je glasovanje za člane razrednega sveta prosto (volivci imajo na voljo imena vseh staršev, to pomeni, da so vsi potencialni kandidati) imajo za zavodni svet že pripravljeno listo kandidatov. Na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trinko», kjer bo volišče odprto od 8. do 20. ure, bodo imeli starši enotno kandidatno listo. Kandidate so izbrali starši na skupnem sestanku. Na njej so Edmund Košuta, Nada Komjanc por. Sanzin. Ivo Petejan, Ciril Terpin, Karel Lavrenčič in Ivanka Velušček por. Devetak. Tudi profesorji so na slovenski nižji srednji šoli predstavili enotno PRIČEL SE JE V PETEK ZVEČER V TELOVADNICI LENASSI Ob prisotnosti številnih delegatov pokrajinski kongres KPI v Gorici Tajnik Paiza je v svojem poročilu govoril tudi o vprašanjih slovenske manjšine - Prisotni so biii zastopniki političnih strank, ZKS, SKGZ, ANPI Družino Hedvike in Maria Gergoleta je razveselilo rojstvo prvorojenčka DAVIDA Srečnima staršema čestita, Davidu pa želi obilo sreče, odbor športnega združenja «Mladost» iz Doberdoba KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE V sredo v palači Attems violinist Gorjan Košuta Na klavir ga bo spremljal Erminij Ambrozet V sredo, 19. februarja, bo v palači goriškega muzeja Attems violinski recital Gorjana Košute. To je tretji koncert, ki ga Glasbena matica organizira s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze in Zvezo slovenske katoliške prosvete v okviru abonmajske sezone 1974/75. Prva dva koncerta v minulem letu sta bila deležna največjega priznanja publike in kritike. Nastop Mladinskega zbora in godalnega orkestra iz Maribora ter komorni koncert okteta Gallus iz Ljubljane sta bila sprejeta z navdušenjem in sta prepričala organizatorje o nujnosti, da tako abonmajsko formulo še nadalje obdržijo in bogatijo. Glasbena večera v gledališču Verdi in v palači Attems sta bila toliko bolj pomembna, ker se je z njima dokazalo, da goriško občinstvo pozitivno sprejema tako vokalne kot instrumentalne in vokalno instrumentalne koncerte. Tretji koncert, bo verjetno še toliko bolj uspel, ker bosta Gorjan Košuta in njegov spremljevalec na klavirju Erminij Ambrozet predstavila zelo zanimiv in pester program; tri sonate, Mozarta, Debussyja in Prokofjeva in znamenito skladbo Tzigan Mauricea Ravela. Oba izvajalca sta pred dnevi nastopila tudi v Trstu in sta z istim sporedom navdušila poslušalce. I. M. 11. GLASBENA MATICA SPZ — Z S K P • GORICA Koncertni abonma 1974-75 v sredo, 19. februarja 1975, ob 20.30 v palači goriškega muzeja Attems VIOLINSKI RECITAL GORJAN KOŠUTA — violina ERMINIJ AMBROZET — klavir - SPORED — MOZART — Sonata v B.KV 378 C. DEBUSSY — Sonata v g. S. PROKOFJEV — Sonata v f. M. RAVEL — Tzigan V telovadnici Lenassi se je v petek zvečer pričel 10. pokrajinski kongres posoške federacije Komunistične partije Italije. Kongresu so prisostvovali številni delegati, uvodnemu delu v petek zvečer pa tudi predstavniki drugih političnih strank in raznih drugih ustanov ter organizacij. Prisotne je najprej pozdravil tajnik goriške sekcije Coceani, ki je izrazil zadovoljstvo, da je kongres v Gorici. Za njim je v imenu pokrajinskega tajništva KPI prisotne pozdravil Padovan. V imenu pokrajinskega vodstva je v slovenščini govoril Jože Jarc. Sledila sta pozdrava goriškega župana De Simona in pokrajinskega predsednika Chientarolija, nakar je tajnik federacije KPI Tullio Paiza imel politično poročilo. V tem je obravnaval mednarodna in državna politična vprašanja ter gospodarsko krizo,,.ki je zajela vso državo in še posebej našo pokrajino. Zadržal se je tudi pri vprašanju sindikalne enotnosti in bolj odkritega dialoga med strankami ustavnega loka, zlasti pa še med komunisti in demokristjani. iiiiiiiiiiniimiiiiuiiiiimiiimmiiiiiiimiiiMiiliiiiuiiuHHmnniiiiiiiiiiiimiiiHifiiiiiiiiiiifimiliiiiimimmi SREČANJE BO V GORICI SEPTEMBRA Letošnja Mittelevropa bo posvečena slikarstvu Srečanju bo predsedoval prof. Antonio Morassi Letošnje jesensko srečanje Mittel-evrope bodo posvetili slikarstvu srednjeevropskih držav. Posvetovalni odbor ICM je to odločitev sprejel na svoji nedavni seji in s tem potrdil predlog z lanskega septembra. O slikarstvu na številnih mittel-evropskih srečanjih niso še doslej govorili. V Gorici poudarjajo, da ima tudi naše mesto važno mesto v slikarstvu v prvi povojni dobi, ko je tu delovala skupina slikarjev, prežetih z dunajsko in sploh srednjeevropsko kulturo. V uradnem komunikeju pa so kot vedno omenjeni le slikarji italijanske narodnosti, kot so Italico Brass, Vittorio Bolaffio, Sofronio Pocarini in Tullio Crali, slikarjev slovenskega porekla, ki so delovali skupno s to skupino, pa niso nikjer omenili. To je nekako v skladu s stalno težnjo prirediteljev srednjeevropskih srečanj in tudi drugih kulturnih prireditev, da vedno in povsod omenjajo samo italijanski del goriške kulture, na slo venskega pa pozabljajo. Za predsednika desetega mittel-evropskega srečanja so izbrali u-metnostnega kritika prof. Antonia Morassija, ki je zelo čislan v italijanskih, umetniških krogih. Letošnje srečanje bo v palači Attems od 27. do 30. septembra. Zatem pa bodo preučili dosedanje desetletne izkušnje in preučili možnost tudi drugačne oblike teh srednjeevropskih srečanj. Sindikalne zahteve vrtnaric ONAIRC Prejšnji teden so se v Gorici sestale vrtnarice in drugo osebje ustanove ONAIRC. Na sindikalnem sestanku so zahtevali sklicanje upravnega sveta te ustanove, kajti samo ta lahko odloči o izplačilu dodatnega nakazila osebju ustanove. Tajniki sindikalne federacije bodo zahtevali sestanek z upravitelji ustanove. Prispevki za dom «Andrej Budal» Ta teden smo prejeli sledeče prispevke v sklad za gradnjo doma «Andrej Budal»; France Brajnik (Fanči) 10.000 lir; skupina mladincev k Standreža v spomin Petra Budala 6.000 lir; N-.N. iz Gorice 10.000; Franc Budal 10 tisoč; Kmečko društvo iz Štandreža v spomin Petra Budala 30.000; člani domače sekcije ANPI v spomin Franca Tomšiča 20.000; sekcija ANPI za isti namen 10.000 lir; družina Mozetič v spomin pok. Petra Budala 10.000; Rado Faganel 30.000; gostilna Anton Nanut v spomin pok. Alojzije Turri 50.000; Rudolf Rijavec (Dolfo mesar) 30.000 lir. Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Razstave V razstavni galeriji Pro Loco so pred dnevi odprli razstavo slikarke Luciane Pedirora iz Tržiča. Odprta bo do 28. februarja predpoldne in popoldne. Glede slovenske manjšine je Paiza dejal, da je moč doseči uspehe za nacionalno manjšino le v tesni povezanosti z borbami demokratičnega in delavskega gibanja v državi. Manjšina mora imeti v tej svoji borbi avtonomno funkcijo, ne sme pa biti odrezana od demokratičnih množic. Komunisti se bodo še vnaprej prizadevali zato, da se vsa odprta in nerešena vprašanja Slovencev rešijo, je nadaljeval Paiza, in odobril resolucije doberdob-ske in 'goriške sekcije, da se v vsej pokrajini prično deliti dvojezične partijske izkaznice. Pred govorom pokrajinskega tajnika so kongresistom prinesli pozdrave zastopniki drugih strank in organizacij. Lodatti je govoril v imenu PSDI, Trombetta v imenu federacije PSI, Dino Roner je prinesel pozdrave Slovenske kulturno-gopodarske zveze, Ladi Dornik pa pozdrave ANPI. Lucio Villa je kongres pozdravil v imenu zveze bivših deportirancev v nacistična taborišča, inž. Beltram pa v imenu Zveze komunistov Slovenije iz Nove Gorice in Kopra. V imenu KD je govoril njen tajnik Leardi. Kongres se je nadaljeval včeraj zjutraj in popoldne tako na plenarni seji kot v komisijah. V debato so posegli številni delegati. Zaključek bo danes, ko bodo izglasovali zaključno resolucijo. Govoril bo tudi deželni tajnik Cuffaro. delujejo na natečaju. Za prihodnje dveletno obdobje bodo zastopnike Bolgarije, Češkoslovaške in Nemčije v žiriji zamenjali z zastopniki Avstrije, Poljske in Romunije. • O letošnjem pokrajinskem proračunu bodo razpravljali na seji pokrajinskega sveta, ki jo je predsednik dr. Chientaroli sklical za prihodnjo sredo 19. februarja ob 18.00. e^tri Priprave za letošnje tekmovanje «Seghizzi» V pevskem društvu «Seghizzi» so že na delu za pripravo letošnje jesenske manifestacije pevskih zborov. Ta bo od 16. do 21. septembra. Pred tradicionalnim tekmovanjem pevskih zborov bo simpozij o zborovskem petju, ki mu bo predsedoval prof. Vito Levi. To bo že šesti simpozij, vršil se bo od 16. do 18. septembra, tema pa bo «Umetnost Giovannija Pierlui-gija da Palestrina». V teh dneh so pričeli pošiljati vabila v vse države, odkoder pridejo sodelujoejj na simpozij in na tekmovanje. Letošnje obvezne pesmi bodo Pales-trinove, tako bodo simpoziju dali tudi širši okvir. Prireditelji si nadejajo čimvečjo in kvalificirano udeležbo, čeprav imajo precej finančnih težav. Stroški za prirejanje natečaja so se izredno povečali, denarja pa je manj kot prej. Novost letošnjega tekmovanja bo rotacija žirij. Tako bodo vanjo prišli polagoma zastopniki vseh držav, ki so- Samomor ženske na goriškem Gradu V petek zvečer je 55-letna gospodinja Elsa Cristin napravila samomor s tem, da je skočila z obzidja goriškega Grada. V večernih urah je ženska zapustila dom in se ni več vrnila. Komaj drugo jutro so jo njeni sorodniki, v skrbeh, ker je ni bilo vso noč doma, našli pod zidom grada. Vzroki, ki so žensko prisilili, da je storila samomor, so še nepojasnjeni. Kaže, da je ženska storila ta korak zaradi hudega zdravstvenega stanja. Včeraj zjutraj so agenti kvesture našli v njegovem stanovanju truplo 45-letnega Uga Del Mestrija s Kraške ceste 3 v Štandrežu. Agente je obvestil Del Mestrijev prijatelj, ki ga več dni ni videl. Občinski zdravnik je ugotovil, da je Del Mestri umrl naravne smrti. Kulturna prireditev danes v Štandrežu V Štandrežu bo danes, v nedeljo, 16. februarja, ob 17. uri v župnijski dvorani «slavnostna akademija ob 10. obletnici prosvetnega doma v Štandrežu». Na proslavi sodelujejo zbor «Bojan» iz Dornberka, zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice in zbor «Štandrež». Podeljena bodo tudi odličja in priznanja zaslužnim kulturnim delavcem v štandrežu. Na vabilu za to prireditev smo zasledili zanimivo novost. Na vabilih piše namreč, da gre za «prosvetni dom v štandrežu», v vseh dosedanjih uradnih člankih, vabilih in objavah pa je stalno pisalo, da gre za «župnijski dom». «OZNI RED VLAKOV ODHODI Proti Trstu: 0.02 (L), 5.44 (L)**, 6.26 (L), 7.32 (D)*, 7.52 (L), 8.18 (D) , 11.09 (L), 13.26 (D), 14.06 (L), 15.26 (D), 17.03 (L), 18.50 (L), 19.11 (E) , 20.08 (L), 21.19 (L), 22.05 (D), 23.01 (E)***. Proti Vidmu: 4.32 (L)*, 6.27 (L), 6.55 (D), 7.20 (L), 8.06 (D), 11.10 (L), 13.06 (D), 14.05 (L), 14.41 (E)****, 14.50 (D), 15.27 (L), 17.50 (L), 18.49 (L)**, 19.57 (D), 21.07 (L), 21.32 (D), 23.37 (L). Proti Jugoslaviji: 7.07 (L), 13.29 (L). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (L)*, 6.23 (L), 6.53 tD), 7.18 (L), 8.04 (D), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.03 (L), 14.40 (E)****, 14.49 (D), 15.23 (L), 17.48 (L), 18.47 (L)**, 19.55 (D), 21.05 (L), 21.31 (D), 23.36 (L). Iz Vidma: 0.01 (L), 5.41 (L)**, 6.24 (L), 7.30 (D)*, 7.50 (L), 8.17 (D) , 11.07 (L), 13.24 (D), 14.02 (L), 15.25 (D), 17.06 (L), 18.44 (L), 19.09 (E) , 20.06 (L), 21.18 (L), 22.04 (D), 22.59 (E)***. Iz Jugoslavije: 9.33 (L), 16.18 (L). (L); lokalni vlak; (D); brzovlak; (E); ekspres. *: vlak ne vozi bb praznikih; **: vlak ne vozi ob sobotah in ob praznikih; ***: vlak vozi ob praznikih od 8. decembra 1974 do 19. marca 1975, razen 25. decembra 1974 in 5. januarja 1975; ****: vlak vozi ob delavnikih pred praznikom, in sicer od 7. decembra 1974 do 18. marca 1975. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sodelovanju s prosvetnimi društvi «Jezero» in «Sovod-nje» v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v prosvetni dvorani v Doberdobu in ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah KONCERT PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA ZBORA «VINKO VODOPIVEC» iz Ljubljane. Dirigent STANE DEMŠAR. Vljudno vabljeni! Prosveta SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 22. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici osrednjo Prešernovo proslavo Ob tej priliki bomo počastili 100-letnico goriškega skladatelja Emila Komela. PROGRAM: — Priložnostni govor — Nastop moškega zbora «Kras» z Dolja - Poljan — Nastop Komornega moškega zbora iz Nove Gorice in Goriškega orkestra iz Nove Go-rice Vljudno vabljeni. Slovenska prosvetna zveza vabi predstavnike vseh na Goriškem Včlanjenih prosvetnih društev na prvi letošnji posvet, ki bo na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, v torek, 18. februarja, ob 20.30. Na dnevnem redu sta razpored datumov za poletne prireditve in program proslav ob 30-letnic’’ osvoboditve. Prosvetno društvo «Skala» v Ga-brijah vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 21. februarja, ob 20. uri v šolskem poslopju v Gabrijah. Na sporedu so recitacije domačih u-čencev in srednješolcev ter nastop zbora «Kras» z Dola - Poljan. Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu priredi na sedežu na Va-lerišču v sredo, 19. februarja, ob 20.30 predavanje domačega rojaka Bruna Podveršiča o temi «Naselitev v goriških Brdih». Na predavanje vljudno vabljeni vsi domačini. V dvorani prosvetnega društva «O. Župančič» v štandrežu priredita o-menjeno društvo in športno društvo «Juventina» v četrtek, 20. februarja, ob 20.30 predavanje dr. Karla Ši-škoviča o temi «Slovenci v Italiji po prvi in drugi svetovni vojni». Slovenska prosvetna zveza priredi v gostilni Ožbot v Rupi v petek, 21. februarja, predvajanje filmov, goriškega potovaica Miladina Černeta. Prikazal bo filme s potovanja po Burmi, Borneu, Malajziji in Sumatri. Prosvutno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine». Predaval bo dr. B. Mrevlje. Prosvetno društvo «O. Župančič» in športno društvo «Juventina» priredita v okviru 30. obletnice osvoboditve predavanje, ki bo v četrtek, 20. t.m., ob 20-30 na društvenem sedežu. 0 SLOVENCIH V ITALIJI PO PRVI IN BRUGI SVETOVNI VOJNI bo govoril dr. Karel šiškovič iz Trsta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiifdiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiliiimiiifiiiiiiiiiiiiitiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiilli PODATKI IZ DOBERDOBSKE, SOVODENJSKE IN ŠTEVERJANSKE OBČINE Rojstva, smrti in poroke v letu 1974 PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA ■ Ul Morelli 14 Tel 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA OBČINA DOBERDOB Na županstvu so leta 1974 registrirali naslednje poroke; Jacque-lines Cabas in Mario Lavrenčič, Maria Devetta in Guido Ferrari, Ana Košič in Zoran Tul, Milena Radetič in Darko Mikluš, Bogomila Antoni in Martin Marvin, Silvia Gergolet in Stanko Ferletič, Antonietta Lomu-scio in Savino Zagaria, Calogera Sparacello in Calogero Baldanza, Edna Max Foxon in Giovanni Bav-cevich, Rosella Pieri in Ezio Uri-zio, Gabriella Bozzato in Salvatore Arena, Franca Pittano in Edvard Ferrari, Ivanka Sedmak in Vincenzo Pahor, Maria Delben in Vittorio Corda, Nada Bojazdija in Gianni Polon, Zdenka Pernarčič in Adrijan Vižintin, Nevenka Brešan in Angel Pahor, Anica Legiša in Alvise Loren-zut, Suzana Lavrenčič in Gino Zolla, Antonia Vizini in Antonio Catania, Anna Maria Tommasini in Mario Kobal, Ada Mučič in Mario Ferletič, Liviana Pizzin in Branko Fran-dolič, Daniela Bertino in Raffaele Sabuzi, Gabriela Cagnan in Gabrijel Gergolet, Lucia Zanella in Karel Černič, Rosa Improta in Flavio Fer-folja, Roma Sartore in Stojan Fran-dolič, Sonja Žnidarčič in Emil Devetak, . Klavdija Sulič in Franko Fer-folja, Ivana Lapanja in Mario Gergolet, Hedvik« Ozebek in Mario Gergolet, Pasqualina Zarella in Enrico Bottaz, Adelina Cussigh in Stelio Furlani. Na županstvu so registrirali naslednje smrti: 84-letna Ivana Jarc vd. Frandolič, 78-letna Marija Gorjan vd. Devetak, 80-letna Marija Soneta vd. Pahor, 52-letni Bogomil Va-liček, 73-letni Ivan Gorjan, 56-letni Jožef Uljan, 63-letna Marija Legiša por. Soban, 62-letni Evgen Lavrenčič, 66-letni Jožef Lavrenčič, 78-letni Franc žužič, 88-letni Ivan Pahor, 82-letni Andrej Pahor, 80-letni Andrej Pahor, 51-letni Zdravko Jelen, novorojenček Andrej Ferletič, 82-letna Marija Pahor vd. Černič. Rodili so se: Cristian Donda, Mi-chela Devetak, Mauro Gergolet, Diego Ferletič, Dean Gerin, Nikolaj Pahor, Mirta Jarc, Viljam Peric, Maurizio Urizio, Magdalena Pahor, Martin Frandolič, Valter Peric, Borut Jarc, Zdenka Jarc, Andrej Ferfo- ^ čhristian pellegririi Xanja De. Jja’ Nataša Vizm | vpj.ak c;a4a (''pr-nir Mauro Cingerli, tin, Marko Gergolet, Kristijan Lavrenčič, Stefano Larenzut, Andrej Ferletič, Kristijan Marvin, Daria Sue, Silvan Ferfolja, Vanda Vižintin. Bruno Avtori, Ema Arčon in Ludvik Marij Čotar, Ana Grilj in Mario Famea, Maria Clara Giromella in Luigi Scarpin, Dora Pavletič in Marijan Černič, Ema Concut in Ottavio Vezzoli, Karla Batistič in Egidio Gobbato, Donatela Grendene in Viktor Volk, Nevenka Bric in Leopold Devetak, Ema Monti in Ottavio Dragoni, Helena Knez in Roman Di Battista, Metoda češčut in Franc Žerjal, Carmela Amato in Vincenzo Martucci, Ana Marija Košič in Loris Visentini, Liviana Cher-si in Roberto Candolfo, Bianca Rosa Folla in Giuseppe Sant, Francesca Varnan in Renzo Merini, Etto-rina Perazzetta in Domenico Martinelli, Alma Pavletič in Silvano Ge-reon, Cecilija Terboča in Lovrenc češčut, Rosina Taruscio in Jožef Grilj, Vida Furlan in Benjamin Čer nic, Majda Turk in Daniel Devetak, Majda Lupine in Venceslav Devetak, Lidija Jazbec in Ivo Tomažič. Registrirane so bile naslednje smrti: 94-letni Ivan Vižintin, 86-letni Anton Černič, 79-letni Štefan Grilj, 87-letni Alojz Čevdek, 84-letna Josipina češčut, 63-letni Aleksander Tomšič, 32-letni Mario Martini, 59-letni Alberto Munich, 32-letni Marijan Mužina, 82-letna Rozalija Cotič, 70-letna Marija Gorkič vd. Marušič, 72-letni Jožef Pavletič, 34-let-ni Jurij Černe, 54-letni Rudolf Pavletič, 67-letni Danjel Devetak, 70-letna Ana Marija Vižintin por. Grilj, 80-letni Josip Kapelan, 89-letna Leopolda Krisnič vd. Cotič, 82-letna A-lojzija Malič por. Malič, 57-letni Bogomil Devetak, 43-letni Ludvik Marušič, 48-letni Danjel Pelicon, 64-let-na Leopolda Nemec vd. Ferfolja, 68-letni Leopold Pelicon, 78-letni Karel Butkovič, Ivan Ožbot (progrešan v Rusiji), 87-letna Veronika Ferletič vd. Malič, 81-letni Franc Čevdek. Rodili so se: Samuel Furios, Kristina Petejan, Valentina Fabbretto, Marino Petejan, Mauro Kovic, Aleksander Boškin, Neva Devetak, Vesna češčut, Katja Florenin, Dino Per-šolja, Paolo Zaccaron, Damijana Čevdek, Alenka Černič, Erik Pelicon, Deborah Pahor, Mara Černič, Serena Candolfo, Elena Prinčič, Kristijan Ferfolja, Emanuela Vizen- Terpin in Milan Mikluš, Ingrid Ni-kolavčič in Danijel Jakin, Lilijana Hlede in Franco Piovesan, Tatjana Mizerit in Jožef Terpin, Nives Hlede in Mario Bregant, Nadja Terpin in Enio Mania, Silvana Mrak in Lorenzo Grosso, Daria Bernardotto in Martin Korečič, Štefka Klančar in Silvester Hlede, Nataša Spelič in Klavdij Gravner, Branka Volk in Davorin Maraž. Umrli so: 87-letna Frančiška Jakin vd. Ciglič, 87-letni EmiL Komjanc, 65-letna Gabrijela Markočič vd. Koršič, 77-letni Jožef Terpin, 77-letna Aurelia Capiotto vd. Ca-rollo, 89-letna Lidija Rožič por. Klanjšček, 23-letni Marko Pertovt, 75-letni Leopold Koršič, 83-letna A-dele Ciglič vd. Gravnar, 54-letni Marijan Drufovka, 49-letni Srečko Stanič, 75-letni Ludvik Terpin. Rodili so se: Arjana Šuligoj, Hadrijana Koršič, Jurij Hlede, Barbara Peršič, Valter Hlede, Mihela Maraž, Patrizia Belloni, Lorenza Gio-vanelli, Robert Mikluš, Emanuela Del Negro, Magda Komjanc. • V Uradnem listu republike je objavljen razglas o novačenju 11 zdravnikov s činom poročnika v korpus javne varnosti. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na prefekturi ali policijskih poveljstvih. Izleti Slovensko planinsko društvo bo Prl" redilo svoj letošnji prvi družinski spo* mladanski izlet na velikonočni pone-deljek, 31. marca, v Beneško Slovenijo. Izlet v Benečijo spada v program praznovanj ob 30-letnici obnovitve društva. Na sedežu SPD v Ulici Malta, tel. 26-44 sprejemajo vpisovanja za izlet. Kino Gorica VERDI 16.30—22.00 «Erotomane». ^ Moschin in R. Ameris, mlajšim °d 18. let prepovedan. CORSO 17.15—22.00 «Finché c’è guerra, c’è speranza». A. Sordi in Monti. Barvni film. MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Masti»-D. Suttherland in E. Gould. Barvo' film. Prepovedano mladini pod '4- . letom. VITTORIA 17.00 —22.00 . «Il fascino sottile della perversione». J. Bre' in C. André. Barvm film. Prepovedano, mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Dudù, " maggiolino scatenato». J. Fuchsber-ger in R. Marek. Barvni film-. Irzic AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Emmanuel-le». A. Cuny in S. Kristel. Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom. . PRINCIPE 14.00-22.00 «Corruzione «J palazzo di giustizia». F. Nero i® U. Orsini. Barrai film. Nova Gorica SOČA «Čarobna pajčevina», ameriški barrai film ob 10.00. «Vlomilec»; francoski barvni film ob 16.00, 18-00 in 20.00. SVOBODA «Vozniško dovoljenje». fran' coski barvni film ob 18. in 20. robna pajčevina», ameriški barvni film ob 16.00. DESKLE «Orgije», angleško - nemški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in P°' noči dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349. Lansko leto sta se razporočila Marija Devetak in Mirko Jarc. OBČINA SOVODNJE Na županstvu so registrirali naslednje poroke: Pierina Damioli in vetak, Saša Černič, Mauro Cingerli, Mirijam Pahor, Dario Tomšič, Borut Černič, Kristina Devetak, Leopolda Maraž, Majda Turk. OBČINA ŠTEVERJAN Na županstvu so registrirali naslednje poroke: Ivana Klanjšček in Izidor Prinčič, Nada Marija Škorjanc in Giorgio Lussini, Ana Marija Padec z mopeda Ko se je v jutranjih urah vračal z dela s podgorske predilnice se je 21-letni delavec Maurizio Pa-cello iz Ul. Don Bosco 1 ponesrečil na mostu pri Štražicah. V go-riški bolnišnici, kjer se bo zaradi možganskega pretresa zdravil 30 dni, je povedal, da je zaradi poledenele ceste padel z mopeda. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Frandolič n1 dr. Genovese. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Cutrupi, v R<®' kah in Doberdobu dr. Verbano ju' nior, v Tržiču in štarancanu pa dr. Brighi. Prispevki Namesto cvetja na grob Katarine Doljak daruje Leonilda Ambrožič 10 tisoč lir v sklad za partizanski sp®' menik v Podgori. Namesto cvetja na grob daruje Kulturni dom v Sovodnjah Cotič Ivanka 10.000 lir. Ob 50-letnici daruje za Kulturi® dom v Sovodnjah 10.000 lir N- N-Za Kulturni dom v Sovodnjah daruje Ana Pelicon 25.000 lir. ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na njegovi zadnji poti našega dragega moža, očeta in noneta FRANCA TOMŠIČA se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja. Žalujoči žena Milka, sin Dano z ženo Jolando, vnuka Sirena in Diego, sestre, nečaki in nečakinje z družinami štandrež, 16. februarja 1975 5 16. februarja 197S KULTURA Oral je brazde glasbenega življenja goriš ki h Slovencev ^ dobi ostrega kulturnega boja Slovenci, v dobi skelečih spopadov iredentističnih stremljenj na strani in germanizatorskih pri-■skov na drugi, je potekala nje-*jova mladost. Odločil se je za te-PPji naprednejši tok, zvest Ijud-^VU’ iz katerega je izšel in ka-remu je posvetil vsa svoja pri-*®devanja in delo. R°jen je bil v Gorici 14. II. 1875. Pouk v glasbi je prejel pri sv°jem očetu, vadniškem učitelju * organistu, ki ga je večkrat na-Poniestoval na orglah že kot osem-'toi deček. Klavir je študiral pri Prof. Gasteigerju v Gorici, harmo-PiJo in kontrapunkt pa pri skla-datelju Danilu Fajglju. Po konča-PjR srednješolskih študijah so ga P ameni H za agronoma in ga poslali šolanje v Klostemeuburg pri TPPaju. Toda bolj ga je privla-op'ala glasba, zato se je istočasno otil študija na konservatoriju na ^PPaju. Za tem se je eno leto iz-Popolnjeval v Rimu, kjer se je te-JPoljito seznanil z gregorijanskim aoralom pri Angelu De Santiju, nakar se je vrnil na Dunaj in po-ožil državni izpit. Umrl je v Go-Pjoi 14. avgusta 1960. leta. Preko petdeset let je bil orga-nist pn cerkvi na Travniku v Go-Pjoi, kjer je vztrajal do poznih let * zavestjo, da bi njegov odhod s kga mesta kaj lahko izkoristili za Ploravo slovenskega petja. pred prvo svetovno vojno ga Sr&čamo kot glasbenega pedagoga v glasbeni šoli, ki je po zgledu PPdružnic Glasbene matice v Ljub-bila organizirana v okviru tedanjega Pevskega in glasbenega društva. Vodil jo je do prve svetov-P® vojne Josip Michl, po rodu s nškega, ki je pa Slovencem na-Pisal več zborovskih del in samo ^Pevov. Za njim je po prvi sve ovni vojni prevzel ravnateljstvo ob Pvljene glasbene šole Emil Komel. °teg ravnateljstva, ki je potekalo v najtežjih okoliščinah in zahte-alo veliko odločnosti in poguma, J® bilo treba misliti tudi na zbor Prkester. Emil Komel se je te-*a lotil z veliko vnemo, zbral je j7.vPe in sestavil zbor, ki je dolgo luboval, dokler ga oblasti niso vr2UstiIe' teta usoda je s šolo .. ®d zadela tudi orkester. Utihni-jih50 Panate tudi razni solisti, ki Je zbral okoli sebe in so nastopi z orkestrom. Bilo je to leta '• ko so prihrumeli v bivši Tr-dom fašisti, zmetali skozi j^Pa ves inventar in ga zažgali, fant s* niislimo, kako ga je ta .j.teteost zabolela, saj je bilo u-Un en° dolgoletno delo, a še več: Cl.Ieeaa je bila slovenska institu-: ki naj bi vzdrževala in raz-Ven i ■ kulturno življenje med slo-v-l^kim življem. Toda ni mu strlo rent' mtelil na izselitev, med 0st k‘mi vidnejšimi osebnostmi je nart i *11 vztrajal. Svoje delo pa je ^ -levai doma, na njegov dom Prihajali po glasbeno znanje Vzniki in je marsikateremu Poleg znanja vcepil ljubezen do slo- roj ske besede, pesmi, do svojega sai 'te’1-!6 te kasneje tudi napi-tičn HarmonijP' ki ji je dodal prak-lo apnavodila za skladateljsko de-tuj. pedagoško delo je opravljal ijčj. "a (leta 1945-1946) obnov-ni glasbeni šoli v Gorici. jil19 te način je mnogo pripomo-rišk Stesbeno življenje na Gonih 'h1 ^ub razpustu vseh prosvet-n, društev in pevskih zborov le p^rlo, nasilno zbrisano iz jav- sebne 56 je umaknilo v skrite za-podvige. Marsikateri pevo- Vod ‘ • v je bil njegov učenec. Prav KomT1 morda najvecji pomen e °ve vztrajnosti in dela. Pob? .skladatelj se je Emil Komel hovnUaal že zgodaj. Pisal je du-ga i° m Posvetno glasbo. Zasledimo NoviUt^* v vociteli glasbeni reviji on lon-kordi, ki je izhajal v letih nila do 1914' ko jo je prekinilo Prv.a svetovna vojna. Uvelja-Vov 86 ie nekaj njegovih samospe-kakn ^ nekatere zborovske pesmi, ri r_ro.Pogtedrežu Uventina — gdera Q *• * * Giarf V /rstu, Ul. Flavia n**ole - primorje m w V; on3- AMatERSKA LIGA g30 v Dolini 9 " Acconciatori 8ax°ter V_Ri.b'lkem naseliu r — Union libe?taŠ sace'iU Sv' Sergiia s S. Sergio — Gaja Pri00 na Padričah more<: ~ De Maceri V, ,n MLADINCI Oni . na Opčinah 0p,c'"a S. Caffè _ Vesna Un,® "1^.0 — Libertas Trst JJ» "* p.«.!; rec '— Giarizzole On * * * Cr«mca'ffèa!!,iBreg Ser9'ia M.00 ZAČETNIKI v Dolini Edera PRfu KOŠARKA romocijsko prvenstvo 10 on F!na,ni ,urn'f Bor ° V P°lini pOM Tržič MLADINCI ,ek"ia za 2. mesto 10.00 °čilna gnana je Rumignani, ki je svoj čas igral skupaj s trenerjem Ponziane Russom v vrstah Sambenedettese. Razumljivo je, da računa Rumignani pripraviti presenečenje bivšemu tovarišu in prav zato se je odločil, da bo poslal na igrišče po 14 nedeljah odsotnosti Ciclitiro. Omenjeni nogometaš, ki je svoj čas igral v vrstah Tržiča in nato Triestine, se je resno poškodoval v šestem kolu (27. 10. 74) ; danes pa bo spet vodil napad Lignana. Ponziana bo verjetno igrala v sledeči postavi: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, F. Gerin, Ravalico, Trentin, Vidonis, Momesso, Lenar-don, Dalle Crode. Servolana se v prvenstvu dečkov ni mogla upirati napadu «plavih» TRIESTINA Tržačani bodo igrali v Bassanu, kjer sta pred kratkim klonila vodeči Treviso in Ponziana. To priča, da domačini ne bodo lahka ovira za Triestino. Passano je ekipa, ki igra dober nogomet, in čeprav nima v svoji sredi nogometašev, ki izstopajo, dosežj zadovoljive rezultate zaradi skupne igre. V vrstah Bassana izstopa morda le desno krilo Gramola, ki je dosegel že pet golov. Pozabiti sicer ne smemo, da bodo domačini morda nekoliko utrujeni, saj so v sredo igrali zaostalo tekmo s Sampietresejem in izbojevali dragoceno točko. V taboru Tržačanov vlada optimizem in prepričanje v zmago. Trener Tagliavini je sicer nekoliko zaskrbljen, saj tudi v Bassanu ne bo mogel računati na napadalca Goffija. Poleg tega se je na treningu poškodoval Oggian in tako ostane na razpolago Tagliaviniju le en pravi napadalec, to je Dri, ki trenutno ni v najboljši formi. Triestina bo v Bassanu igrala v tej postavi: lanza, Zanini, Ruchetta, Fontana II, De Luca, Foresti, Veneri, Marcato, Dri, Tosetto, Garofalo. Glede krize v vodstvu Tiestine (po odstopu odbora) lahko dodamo, da je vodstvo sklenilo sklicati za 21. t.m. izredni občni zbor. Medtem pa je predsednik Beirosso sklenil s predsednikom Fiorentine Ugolini-jem pogodbo za prijateljsko tekmo s Fiorentino (30. aprila, v Trstu). B. R. PRO GORIZIA Danes bo Pro Gorizia igrala doma s Coneglianesejem, ekipo, ki iipg enako število točk kot Goričani. Trener 'Franzon in tudi igralci so prepričani, da bodo tokrat, po nedeljskem polovičnem uspehu v Caorlah, končno zmagali. Med tednom, in sicer v torek, so igralci prišli na trening z enourno zamudo v znak protesta. Menijo namreč, da se vodstvo za njihove probleme premalo zanima. Tudi s finančnega vidikom so nezadovoljni, saj že dva meseca ne dobivajo plače. Brez dvoma bo današnja tekma ključnega pomena za Pro Gorizio. V primeru poraza bi se odnosi med igralci in vodstvom ekipe še bolj poslabšali. Po vsej verjetnosti bo s Conegianesejem spet igral Omiz- zolo, ki je bil (zadati poškodbe) odsoten v nedeljo. Postava, ki bo danes nastopila, bi morala biti ta: Siricano Furlani. Campi, Zoratti, Torninovi, Domeneghetti, Ridolfi, Michelut, Trevisan (Zuttion), Barile, Omizzolo (Zuttion). P. R. ODBOJKA PREGLED NASTOPOV NAŠIH DESETIH EKIP F obračunu dosedanjih tekem precej več porazov kot zmag Najbolje so se doslej odrezali borovci v moški D ligi Glede na to, da je odbojkarsko prvenstvo v višjih ligah prekinjeno, si bomo nekoliko podrobneje pogledali uspehe in neuspehe naših desetih ekip. Prvi del prvenstva v moški C ligi je končan. V vseh ostalih ligah pa je bilo odigranih Lonjerska Adria razvija aktivnost tudi na področju atletike in je bila, med drugim, tudi organizator krosa v Lonjerju (v januarju) iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiMmiiifiiiuiiii ŠAHOVSKA PANORAMA Na mednarodnem šahovskem festivalu v Madonni di Campiglio od 11. do 19. januarja sem v šestem kolu igral važno srečanje v borbi za prvo mesto. Nasprotnik je imel pol točke prednosti in samo zmaga mi je omogočila borbo za vrh. Partijo, sem začel zelo podjetno in v 10. potezi sem v sicilijanski obrambi odigral dvorezno potezo, ki pa ni imela zaželjenega efekta. Nasprotnik se je odlično znašel v zapleteni' pozicij’ in preživljal sem težke trenutke Da bi se rešil nasprotnikovih gr ženj, sem se odločil za žrtev dar. za tri figure. Toda tudi to ni p .magalo in bil sem že na robu poraza, ko je nasprotnik v želji, da partijo odloči na najbolj efekten način spregledal moj proti udar in pripeljal partijo v sumljivo končnico. Izkoristiti je hotel tudi mojo časovno stisko, ko mi je za zadnjih 15 potez ostalo le še tri o minute časa in ni izbral najboljše poti k zmagi. Tako me je rešila izredno učinkovita hitropotezna igra, ki je presenetila nasprotnika in meni priigrala važno točko. Mednarodni festival Madonna di Campiglio 1975 KOVAČ — BELTRAMI Sicilijanka 1. e4 c5 Z. Sf3 d6 3. d4 cd4 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 e5 6. Sb3 a6 7. LeZ Le6 8. Le3 Sbd7 9. f4 Dc7 10. g4?! Nastala je poznana pozicija sicilijanske obrambe, ki jo je uspešno uporabljal Karpov kot beli v dvo miiiiiimmiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiii^iiiiiMHiim............................................................................................... JEUX OLYMPIOU1 Olimpijske igre v Tokiu: zelo stilizirana znamka leta 1964 LJUDSKA REPUBLIKA KONGO Ime Congo Frangais smo v filateliji zabeležili že leta 1891, ko so izšle prve posebne serije znamk. Ta neodvisnost se je potem obdržala do konca, saj je ostal francoski Kongo za vedno samostojna poštna enota. Športno zbirko sestavljajo razne serije, ki obravnavajo krajevne in mednarodne športne dogodke. Fran-kovne serije so sicer samo štiri, mnogo obilnejša Pa je, kot smo že opazili pri drugih afriških državah, letalska zbirka. Prvi dve frankovni seriji, ki sta izšli leta 1962, oziroma 1965, sta bili posvečeni športnim igram. Prvo serijo sestavljata le dve znamki, ki ~~ ItaUide;*0^ Pa'ača 1.1.15 ^AŠČAJNIKI ^°n ,strs,0r ®reS- katerega so izvolili na zadnjem občnem zboru (na sliki), razdelil niške funkcije. Za predsednika je bil ponovno potrjen Silvano Klabjan PO ZADNJEM OBČNEM ZBORU S. Klabjan zopet predsednik Brega V četrtek so na sedežu ŠD Breg izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: Predsednik: Silvan Klabjan: pod- predsednik Walter Mokor in Marino Pečenik; tajnika Boris Žerjal in I-gor Čuk; blagajnik: Igor Petaros; gospodar: Miran Kuret; referenta za nogomet (člani) : Povh Pavel, (mladinci): Egidij Strnad; nadzorni odbor: Miran Kuret (predsednik), Bogomil Rodela in Stojan Sancin. Ostale važnejše funkcije so dobili sledeči odborniki: Klavdij Slavec, Miki Glavina, Fulvij Kuret, Drago O-ta, Doljan Petaros, Angel Slavec, Bruno Jankovič, Anton Maar, Peter štrajn, Dušan Pangerc, Danilo Žerjal, Walter Žerjal, Jordan Kralj, Stojan in Sergij Maver. ž. B. palico in rokoborba. Olimpijskim serijam lahko dodamo še dve in sicer serijo iz «predolimpijskega leta» 1971, ko sta izšli dve znamki za 150 f (bakla in olimpijski krogi) in za 350 fr (olimpijski krogi, v njihovi sredini pa stilizirani atleti). Dobiček prodaje teh znamk je šel v korist olimpijskega odbora. Leta 1971 je bila tudi 75-letnica modernih olimpijskih iger. Ta dogodek je poštna uprava proslavila s serijo petih znamk, kjer so prikazane razne olimpijske panoge. Ta serija je morda ena od najslikovitejših. Afriškim športnim prireditvam so posvečene tri serije. Prva, ki jo sestavlja ena sama znamka, je izšla leta 1962 za športne igre, prikazan pa je napad pri rokometu, V spodnjem kotu so trije olimpijski krogi, in ne pet, kot je pravi olimpijski znak. Leta 1972 je bil na vrsti afriški nogometni pokal Izšli sta znamki po 100 frankov; prvi je prikazan kapetan zmagovitega moštva s pokalom v roki, na drugi pa vse moštvo s pokalom. Za druge a-friške igre, ki so bile na sporedu v Lagosu, sta izšli leta 1974 znamki s prikazom raznih tekem. Končno imamo še tri serije za svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu. Na dveh znamkah je prikazan poseg vratarja ter napadalčev strel. Figure na znamkah so izredno stilizirane in (kar je najbolj čudno) ni na njih klasičnega simbola prvenstva. 20. junija lani Pa je izšla znamka za 250 fr. , na kateri sta prikazani nogi temnopoltega nogometaša in nogometna akcija, Avgusta lani pa je izšla še znamka v čast Zahodne Nemčije, ki je bila tudi zmagovalka prvenstva. Svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu leta 1974 boju s Polugajevskim. Poteza 10. g4?! se zelo redko uporablja v šahovski praksi. Normalno je nadaljevanje 10. 0-0 Le7 11. Khl 0-0 12. a4 ef4 13. Tf4: Se5 14. a5! z dobro igro belega Karpov — Polu-gajevski 6. partija dvoboja. 10. ... h6 11. g5? Tokrat sem se prenaglil. Boljše je 11. h4 in šele nato izvesti potezo g5. 11 ...hg5 12. fg5 Th3! Odlična poteza, ki me je presenetila. Pričakoval sem 12. ... Sh7 ali 12. ... Sg8 in po 13. h4 bi imel odlično pozicijo, tako pa črni z aktivno igro na kraljevem krilu prevzame pobudo. 13. Dd2 Sg4 14. Lgl f5 15. 0—0—0. Zanimiva je poteza 15. Lfl. 15. ... Le7 16. ef5 Lf5: 17. Sd5 Dc6 18. Lg4 : ? ! Za 18 potez sem porabil dve u-ri časa za razmišljanje, moj nasprotnik pa le eno uro. V želji, da rešim partijo sem se odločil za kombinacijo, po kateri za damo dobim tri figure. V analizah po partiji sem našel boljše nadaljevanje: 18. Sa5 Da4 19. Se7: Da2: 20. Dd6: Dal+ 21. Kd2 Da5:+ 22. b4! Da3 23. Sd5 in beli zmaga. 18. . . . Lg5: 19. Lf5: Ld2:+ 20. Td2: Tf3! 21. Lg6+ Kf8 22. Lg2 Sf6 23. Lg3 a5! 24. Tel a4. Črni postavlja bele figure na pasivna polja. 25. Sf6: ab.3? ! V želji za efektno zmago črni po nepotrebnem komplicira igro. Kmeta na b3 se ne sme vzeti. Grozi pa 26. ... ba2 s promocijo nove dame. Z enostavno potezo 25. ...Tf6: bi bil beli pred nerešljivimi problemi. 26. Sh7+ Kg8 27. a3 Ta3: Sedaj nasprotnik žrtvuje trdnjavo za napad 28. ba3 b2+ 29. Kbl Ta3: 30. Te5: ! Odigral sem potezo, ki mi je še dajala nekaj taktičnih možnosti. 3C. ...Dhl+ 31. Tel Tal+ 32. Kb2: Tel: 33. Lel: Del: 34. Td4! Po odigrani potezi sem že upal na ugodnejši razplet dogodkov. Grozi 35. Te4. 34. .. .De5 35. c3 De2+ 36.Lc2 g6 37. Sf6+ Kf7 38. Sg4. Črni se je rešil matnih groženj na osmi vrsti, vendar pa je še vedno optimistično razpoložen, saj je belemu za zadnjih 15 potez ostalo samo še tri minute časa. 38. ...Db5+ 39. Tb4 De6? Nasprotnik želi izkoristiti mojo časovno stisko in igra netočno.. 40. Le4 Da6 41. Lb7: De2+ 42. Kb3 Ddl+ 43. Kb2 Dd2+ 44. Kb3 Del. Črni ne želi remija s ponavljanjem potez. 45. Ld5+ Ke7 46. Tb7+ Kd8 47. Sf6 Dbl+ 48. Kc4? Pravilno je 48. Ka4 po igrani potezi pa bi črni z 43. ... Dfl lahko osvojil figuro. 48. ...Da2+ 49. Kb5 Db2+ 50. Kc4 Df2 51. Se4 Df4 52. Kb5 Dfl + 53. c4 Dal 54. Sd6: Da3 55. c5 g5. Potegnil sem petinpetdeset potez in tako uspešno prebrodil časovno kontrolo. Kuvertiral sem potezo: 56. Kb6. K zmagi je vodilo tudi 56. Ld3L V analizah sem se prepričal, da je pozicija lahko dobljena. Sledilo je še: 56. .. . Db4+ 57. Sb5 Dg4. Več odpora je nudilo 57. ... Ke8 58. c6 Dbl 59. Tb8+ Ke7 60. C7 in beli dobi novo damo. 58. Lc6 Db4 59. Td7+ Kc8 60.Te7! in črni se vda, ker ne more braniti mata na polju e8. Komentar: SILVO KOVAČ NAMIZNI TENIS Prihodnje svetovno namiznoteniško prvenstvo leta 1977 bo v Angliji, v Brightonu, naslednje, leta 1979 pa v ZDA. pet kol. Vsekakor pa mislimo, da že sedaj lahko napravimo obračun dosedanjih tekem, ki so nam prinesle več porazov kot zmag. Pred prvenstvom je bilo pričakovati, da se bo kriza naše odbojke le nehala. Danes pa tega ne moremo reči, ker se kriza nadaljuje. Uspehi naših odbojkaric in odbojkarjev so iz leta v leto redkejši. Posamezne ekipe bi ocenili takole: moška C liga: Kras — nezadostno: moška D liga: Bor — prav dobro: 1. moška divizija: Olympia in Dom — zadostno; ženska C liga: Bor in Breg — zadostno: 1. ženska divizija: Kontovel — dobro; Sokol in Sloga — zadostno; Bor — nezadostno. Te naše ocene bomo poskušali tudi utemeljiti. Krasu, ki igra v 3. ligi, nismo mogli dati višje ocene kot nezadostno. V preteklih dveh prvenstvih je bil problem Zgoničanov trener. Poprečni prvenstveni nastopi so bili tako delno opravičljivi. Letos pa ta izgovor ne velja več, Uspehi niso prav nič boljši. Po vsej verjetnosti je zajec tičal in še tiči v drugem grmu. Kraševci igrajo že nekaj let v tej ligi z več ali manj z isto zasedbo in prav zaradi izkušenosti je bilo pričakovati večji uspeh v tem prvem delu prvenstva. Na naši jakostni lestvici je dobil najvišjo oceno Bor, ki igra v 4. moški ligi. Upamo, da nismo bili prestrogi, ker «plavi» niso dobili najvišjo možno oceno. To pa iz e-nostavnega razloga, ker so uspehi med četrtoligaši pričakovani in skelet Borove ekipe tvorijo igralci, ki imajo za seboj nekaj izredna uspešnih prvenstev v B ligi (beri, Plesničar, Neubauer, Vodopivec, Fučka in tudi Može). Prvo mesto v tej ligi je torej pričakovano. V 1. moški diviziji sta si zaslužili Olympia in Dom — zadostno. O-limpijci so trenutno na tretjem mestu, z enakim številom točk kot drugouvrščeni Fiume Veneto in četrti AGLI iz našega mesta. Goričani so zgubili eno tekmo doma z vodečo Tornano s 3:0. To je bil prehud poraz glede na to, da je Olympia v preteklem letu igrala v višji ligi. Vsekakor pa moramo pripomniti, da se ocena te ekipe občutno nagiba k dobremu. Pri Domu smo rabili isti meter, ker je imel pred samim prvenstvom precej težav z igralci. Ena sama zmaga je prav gomito premalo za to oceno, toda poudariti moramo, da je morda kriza le mimo in bo nadaljevanje uspešnejše. Več kot zadostno nismo mogli dati niti našima dvema zastopnikoma — Boru in Bregu v 3. ženski ligi. Pred samim začetkom prvenstva smo bili prepričani, da bo konkurenca hujša, kot resnično je. Izjema je morda le Mogliano Veneto. To pa bo potrebno še preveriti. Tržačanke imajo šest točk, Brežanke pa dve manj. Res, sta imeli obe ekipi precej težav s standardnima postavama. Poraza Brega doma pa sta precej pekoča, kot tudi Bora v Valdagnu (ko je stopil na igrišče popoln). Borovke se po vsej verjetnosti ne bodo vrnile v 2. ligo. kljub ugodnemu koledarju, Breg se bo moral pošteno notruditi. da obckži status tretjeligaša (ima namreč zelo neugodno nadaljevanje prvenstva). Izmed naših štirih ekip v 1. ženski diviziji je dobil najvišjo oceno Kontovel. Kontovelke so na tretjem mestu lestvice in so zgubile eno tekmo doma z vodečim Volley Baltom iz Pordenona. Sokol in Sloga sta se v preteklosti potegovale celo za napredovanje. Tri porazi so preveč. Kljub temu, da so zastopnice Bora mlade in neizkušene, jih nismo mogli oceniti bolle kot nezadostno. "Če niso uspele odvzeti seta doma niti preslabi Torriani, pomeni, da so temu prvenstvu povsem nedorasle. Igranje s tako močnimi nasprotnicami je za njih najmanj nestimulativno. G. F. ODBOJKA V prijateljski moški odbojkarski tekmi je v Izoli domače istoimensko moštvo premagalo Salonit s 3:0. KOLESARSTVO S ŠTEVILNIMI POBUDAMI PRIPRAVE KK ADRIA NA NOVO SEZONO V četrtek je bila v Lonjerju redna seja kolesarskega kluba Adria, na katerem so prisotni odborniki in tekmovalci pregledali opravljeno delo v pretekli sezoni, predvsem pa so se zaustavili pri raznih napakah, ki so bile lani napravljene in jih je treba med letošnjim letom odpraviti, zlasti na organizacijskem področju. Odbor je nato soglasno potrdil vse tiste lanskoletne kolesarje, ki še nameravajo ostati pri edinem slovenskem kolesarskem društvu v Italiji, v svojo sredo pa je sprejel še nekatere nove tekmovalce. Adria bo tako letos nastopila v kategoriji veteranov (pet članov), ki so še vedno steber celotne ekipe, nato v 2. amaterski kategoriji (dva člana) in v 3. amaterski (en član) ter med mladinci (en član). Poleg tega pa je odbor z veseljem sprejel na znanje, da se novoustanovljena atletska sekcija dobro razvija in šteje trenutno pet članov, ki se pripravljajo za tekmovalno sezono, nekateri pa se udejstvujejo le za rekreacijo. Po bežnem pregledu zadovoljivega društvenega finančnega stanja je odbor v grobih obrisih začrtal pro- (Nadaljevanje na 8. strani) llHimmiinimiiimiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiHiiiiiiuiiiiiiuiiiuitmriiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMimiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H 35 H KANTON, 15. — V nadaljevanju turneje jugoslovanske rokometne in nogometne (olimp.) državne reprezentance na Kitajskem so «plavi» slavili še dve zmagi. Najprej so v rokometu premagali reprezentanco pokrajine Anhvej z 32:15, nato pa v nogometu reprezentanco pokrajine Lijaoning z 2:0. UVODNA MISEL Odslej bomo priobčevali taborniško rubriko, v kateri bo prišlo do izraza vsestransko delovanje taborniške organizacije Roda modrega vala iz Trsta in Gorice. Slovenski taborniki v Italiji delujejo že več kot dvajset let, saj pade ustanovitev Roda v leto 1954. V tem času se je v zamejstvu in v organizaciji sami veliko spremenilo. Ne smemo pozabiti, da je takrat Trst doživljal burne politične dogodke. V takem vrenju je taborniška organizacija storila svoje prve skromne korake. Vodilna misel je bila: ustvariti narodno zavedno in napredno slovensko mladinsko organizacijo. V svojem programu se je sklicevala na izročila narodnoosvobodilne borbe, izkušnje pa črpala iz predvojnega gozdovništva. Prvi zametki so nastali v slovenskem dijaškem domu v Trstu, kjer so bile takrat razmere najugodnejše. Tam je bilo zbranih več mladink in mladincev, ki so v prostem času začeli gojiti izletništvo. V začetku je bila to le manjša skupina, ki je z vztrajnostjo in s trmo vodičev prestala prvi ognjeni krst daljših izletov in taborjenj. Decembra 1958 so ustanovili prvo skupi no — družino s sedežem v dijaškem domu. V prvih mesecih leta 1954 so zaživele še druge družine v mestu in okolici. 24. maja 1954 pa je bil ustanovni občni zbor. S tem je organizacija dobila svojo jasnejšo podobo in programsko izpiljenost. V Gorici je prva organizirana družina začela delo spomladi 1959. Na kolebanje taborniške aktivnosti je vplival zamotan splet dejavnikov. V prvi vrsti gre to pripisati strožjim delovnim pogojem, ki jih je vodstvo zastavilo članom. Nadalje: od nastanka taborniške organizacije so se spremenile tudi potrebe in načini zabave, če je bilo pred dvajsetimi leti mladim zabavno pu-stolostvo po senikih in šotorih, ti-tegne to danes večina oceniti za otročje; privlači jih na primer bolj čar mehanike. Povečale co se predvsem denarne možnosti za zabavo in razvedrilo. Zato tudi marsikdo, sam tabori, saj mu to sredstva dopuščajo. Kot vse druge mladinske organizacije nas je prizadel vpliv širših mladinskih gibanj v svetu. Delno zatišje v taborniški organizaciji je odgovarjalo tistemu, ki so ga doživljale tudi druge mladinske organizacije. Toda čas in razmere so terjale nove oblike mladinskega poseganja v družbeno življenje. R MV je stopil v korak z novimi razmerami ob nekajletnem delovanju skupine vztrajnejših članov. Drugič je temelje gradil sicer počasneje, a trdneje. Vse jasneje se je opredeljeval do svetovno nazorskih družbenih vprašanj ter do rešet**-nja manjšinske problematike. Spoznali smo tudi, da moramo izpolniti vrzel, ki jo v naši organizaciji predstavlja premalo številna prisotnost članov iz delavskih vrst. Iz posebnih družbenih in političnih razmer v zamejstvu smo črpali spoznanje, da mora biti temeljna naravnanost delovanja slovenskih tabornikov v Italiji vzgoja in kaljenje novih kadrov. To nas večkrat navaja k temu, da se odpovemo množičnosti v korist kakovosti. 20 let delovanja taborniške organizacije je obrodilo celo vrsto družbenih in političnih delavcev v na prednik političnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah v zamejstvu. Omeniti gre še eno značilnost R MV. Za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je življenjskega pomena ohranjevanje in utrjevanje njene ozemeljske strnjenosti, od beneških dolin do milj-skih hribov. Tej zahtevi prilagajamo svojo organizacijsko podobo; ta namreč temelji na ozemeljskem načelu. S svojim delom skušamo zajeti mladino ne le v trenutkih njenega množičnega zbiranja (šola, dijaški domovi), temveč v prvi vrsti v njenem bolj ogroženem naravnem narodnostnem okolju (mestna četrt, vas). Vse te značilnosti moramo upoštevati, ko celovito ocenjujemo dejavnost naše taborniške organizacije, njene uspehe in spodrsljaje. Milan Pahor Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 16- februarja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS • 61000 Ljubljan«. Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokranno se narota'° g. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5- Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORT PO NEDAVNO SKLENJENEM DOGOVORU Kras razširil dejavnost na repentabrsko občino Plodno sodelovanje med športom in prosveto Člani prosvetnega društva «Kraški dom» iz repentabrske občine so na seji, ki je bila v petek, 14. t.m. v občinski kopalnici v Repnu, sklenili, da bodo v bodočnosti razvijali svojo športno dejavnost v športnem krožku Kras. Repentaborci težijo že več let za tem ,da bi ustanovili nogometno ekipo. Po letošnji združitvi med športnim društvom Olimpija iz Gabrovca in športnim krožkom Kras so se prikazale možnosti, da bi tudi občani repentabrske občine sodelovali pri enotnem športnem delovanju v vseh panogah v sklopu športnega krožka Kras, ki bi imel sedaj naziv «športni krožek Kras, občini Zgonik-Repentabor». Tako bo določeno število članov društva «Kraški dom» kooptirano v odbor Športnega kroška Kras, ki bo odslej zajemal športno dejavnost zgoniške in repentabrske občine. Predsednik Krasa, Vojko Kocman, prisoten na seji skupno s podpredsednikom Mariom Rustjo, je poudaril, da ima društvo namen ustanoviti ekipo, v kateri bodo igrali samo domačini, katerim je treba dati možnost udejstvovanja. Nesmiselno bi bilo, da bi naša društva vključevala igralce, ki ne poznajo našega jezika, medtem ko bi domačini sledili tekmam s klopi. Podčrtano je bilo tudi, da je pogoj za sestavo nogometne ekipe ta, da so vsi tekmovalci Slovenci. Prosvetno društvo «Kraški dom» iz repentabrske občine bo prihodnji teden dokončno določilo število članov, ki bodo zastopali to občino v odboru Športnega krožka Kras. CERVINIA, 15. — Po prvem dnevu svetovnega prvenstva v vožnji z dvosedežnim bobom je po dveh vožnjah lestvica taka: 1. Italija 1 2. ZRN 2 3. NDR 1 4. NDR 2 (Alvera-Perruquet) 2’23”16 2’23”68 2’24”58 2’24”61 5. Švica 1 6. ZRN 7. ZDA 1 2’24”69 2’24”71 2’25”12 OBVESTILO ŠD Kontovel sklicuje redni letni OBČNI ZBOR v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, v Prosvetnem domu na Proseku. NAMIZNI TENIS NA SP V KALKUTI Stipančič finalist Šurbek je izpadel V finale se je uvrstila tudi jugo- m -v slovanska dvojica Surbek-Stipaniic KALKUTA, 15. — Jugoslovanski namiznoteniški igralci gredo na letošnjem svetovnem namiznoteniškem prvenstvu nasproti svojemu doslej naj večjemu uspehu. Potem, ko so si v ekipnem delu tekmova-vanja že priborili sijajno 2. mesto, so si doslej med posamezniki za- liiuaiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiuiiiitiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiitiiiiiimiimiiiiiiiii BI A TL ON NA SVETOVNEM PRVENSTVU Zmaga policistov iz Vzh. Nemčije Danes bodo svetovno prvenstvo zaključili ANTHOLZER TAL, 15. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v biatlonu je v mladinski štafeti 3x7,5 km zmagala NDR. Dosegli so take rezultate: 1. NDR 1.30T4”9 ( 5 pen.) 2. SZ 1.30’28”4 ( 4 pen.) 3. Finska 1.31’51”6 ( 9 pen.) Presenečenj torej ni bilo. Zmagali so gojenci policijske šole iz vzhodnega Berlina. Mladi Nemci so prevzeli vodstvo že v začetku in so ga obdržali do konca. Jutri bo na sporedu poslednja točka tega prvenstva, in sicer članska štafeta 4x7,5 km. Favoriti so Sovjeti in Finci. V nadaljevanju jugoslovanskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva so dosegli sinoči te izide: Metalac - Rabotnički 98:81 Vojvodina - Beograd 100:88 Istravino - Zadar 70:84 Jugoplastika - Lokomotiva 97:70 Radnički FOB - Borac 85:81 Zmagovalci tekmovanj športnega združenja Bor v skoku v višino in v metu krogle za srednješolce so bili včeraj ti dijaki: SKOK V VIŠINO Letnik 1963 1. Don Andrej (Ciril in Metod) 105 cm Letnik 1962 1. Škamperle Igor (Ciril Metod) Letnik 1960 in 1961 1. Bigatton Sandi (Ciril Metod) MET KROGLE Letnik 1963 1. Korošec Franko (Simon Gregorčič) Letnik 1962 1. Piccini Aleks (Kosovel) 6,90 m Letnik 1960 in 1961 L Bigatton Sandi (Ciril in Metod) Ekipna lestvica 1. Kosovel, 2. Ciril in Metod, 3. Simon Gregorčič, 4. Cankar. 115 cm 150 cm 6,90 m 10,58 m Priprave KK Adria (Nadaljevanje s 7. strani) gram letošnje sezone. Kot vedno doslej bo tudi tokrat v središču naporov že osma kolesarska dirka veteranov za pokal Lonjerja, na kateri bi morali gotovo nastopati tudi jugoslovanski tekmovalci, saj so lani v Kranju imeli že dve dirki za kolesarje te kategorije. Poleg tega pa bo društvo priredilo še več meddruštvenih tekmovanj, nekatera v sodelovanju z ostalimi tržaškimi kolesarskimi klubi. Kolesarji bodo nastopili na vseh važnejših dirkah v naši deželi in izven nje ter na nekaterih tekmovanjih v Jugoslaviji. Najdlje se je odbor zaustavil pri pripravah za proslavo tridesetletnice osvoboditve, ki jo bodo priredili domače prosvetno društvo, mladinski krožek, športno društvo, zveza partizanov in druge družbenopolitične organizacije. Športniki so predlagali precej obširen program, predvsem kar se tiče tekmovalnega del*. V nedeljo, 23. marca bodo priredili meddruštveno kolesarsko dirko veteranov v počastitev padlih domačih borcev, dan prej pa, v soboto, bo na sporedu tek čez drn in strn, na katerega bo društvo po vabilo dijake slovenskih nižjih srednjih šol. S tem se bodo športni delavci v Lonjerju poklonili padlim sovaščanom in borcem, ki so padli ped streli okupatorja v vasi na prvi dan pomladi leta 1945. gotovili najmanj še dve srebrni kolajni. V tekmovanju moških posameznikov je namreč danes Jugoslovan Stipančič nepričakovano premagal dosedanjega svetovnega prvaka Kitajca Hsi En-tinga s 3:1 (21:8, 21:23, 21:7, 21:17). Enak podvig ni uspel drugemu Jugoslovanu Šurbeku, katerega je v četrtfinalu odpravil Japonec Ko-no s 3:0. Kono pa ni imel sreče v polfinalu, kjer ga je premagal Madžar Jonyer s 3:0 (21:13, 21:15, 25:23). Finalista sta torej Stipančič in Jonyer, kar predstavlja tudi dokajšnje presenečenje, saj je bilo pričakovati, da bo vsaj en finalist kateri izmed odličnih kitajskih i-gralcev. Med ženskami je Jugoslovanka P^Latifiuševa,.izpadla v četrtfinalu, kar pa dejansko predstavlja zanjo velik uspeh, saj ni nihče pričakoval, da se bo uvrstila med osem najboljših igralk sveta. Drugo zlato kolajno bodo Jugoslovani naskakovali v moških dvojicah, kjer so se tudi uvrstili v finale. Tudi tam pa bosta poslednjo prepreko predstavljala dva madžarska igralca, in sicer bo to par Jonyer - Gergely: V ženskih dvojicah sta si že zagotovili naslov svetovnih prvakinj Romunka Alexandru in Japonka Takahaši. TRŽAŠKI DNEVNIK Počastitev spomina padlih sovjetskih partizanov Na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani je bila včeraj dopoldne spominska svečanost pred grobovi padlih sovjetskih partizanov, ki so se v naših krajih borili ob strani slo-vensnkih in italijanskih antifašistov ter padli v boju proti nacifa-šistom. Po položitvi vencev so padlim junakom v spomin spregovorili Jelka Gerbec, Saverio Giacchetti in Pietro Ren Keiser in kapetan sovjetske mornarice Igor Savčenko, ki se je skupno z dr. Igorjem Su-darevom udeležil svečanosti v zastopstvu sovjetskega poslaništva v Rimu. Sovjetska delegacija se je nato zadržala na srečanju v prostorih tržaške sekcije Italija-ZSSR- Priprave na 30-letnico osvoboditve v Lonjerju Na pobudo krajevne zveze borcev ANPI je bil sinoči v Lonjerju sestanek za pripravo proslave 30-let-nice osvoboditve ter počastitev spomina padlih vaščanov in padlih v lonjerskem bunkerju. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh vaških organizacij, so sesta-vili trinajstčlanski pripravljalni odbor, ki naj bi pripravil program proslavljanja. Odbor sestavljajo poleg predstavnikov krajevne ANPI tudi predstavniki vaškega prosvetnega društva, športnega društva in mladinskega krožka. Proslava bo 22. in 23. marca. KONGRES SEKCIJE KRI V TREBČAH Danes ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah kongres sekcije KPI «Zorko Kralj». Kongres sekcije KPI Devin-Nabrežina V dvorani prosvetnega društva «I. Gruden» je bil včeraj dobro obiskan kongres sekcije KPI za področje Devin - Nabrežina, na katerem je imel uvodno poročilo politični tajnik sekcije Depangher. Tajnik je govoril na osnovi poročila Berlinguerja ter obravnaval tudi nekatera konkretna krajevna vprašanja na osnovi programskih tez, ki jih je sekcija izdelala glede občinske politike. V teh tezah so v ospredju nekatera občinska vprašanja kot na primer regulacijski načrt, antifašizem, občinske volitve, odnosi sil v občini in podobno. Predsedujoči posl. škerk je uvodoma pozdravil socialistična predstavnika Caldija in Coljo ter predstavnika sekcij iz Doline Švaro in iz Zgonika Budina. Povedal je, da so povabili na kongres tudi predstavnike Slovenske skupnosti in PSDI, niso pa povabili demokristjanov, ker so v vodstvu devinsko . nabrežinske sekcije prevladale osebe, ki na kongresu ne bi bile zaželene. Med zanimivo razpravo je med dru- n neotzietto TESSUTI A MAGLIA mM TESSUTI A MAGLIA m* PRODOTTI DALLA SILAN Silan J ; TBEV}5\A/. \ Obveščamo Vas, da bo MESEC PRODAJE OSTANKOV ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: SILAN TREVIRA 2000 volne do 28. februarja BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV TRST Viale XX Settembre, 16 - Tel. 73.02.98 gimi Markovič govoril o občinski politiki ter zaključil svoja izvajanja z odločno ugotovitvijo, da smo pred tridesetimi leti doživeli osvoboditev, ki je bila 1. maja in katero bo sedaj vsa partija in vse prebivalstvo proslavilo na najbolj svečan ter primeren način. Minister Toros sprejel prr lavništvo delavcev steklarne «Vetrobel» Minister za delo M. Toros je včeraj po slovesnem odprtju «leasing parka» v Žavljah sprejel zastopstvo tovarniškega sveta steklarne Vetrobel in predstavnike sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. V odposlanstvu so bili G. Dragovina, A. Bottini, D. Dipinto, L. Varani, G. Raunikar, L. Grande, P. Rossetti, G. Pettirosso. V razgovoru, ki je trajal pol ure, so predstavniki delavcev orisali ministru Toro-su položaj v steklarni Vetrobel (vodstvo tovarne je zagrozilo, da bo 27. marca zaprlo tovarno in odpustilo vseh 575 delavcev) in nujnost nemudnega posega državnih udeležb. Minister Toros se je obvezal, da bo v najkrajšem času povabil v Rim predstavnike tovarniškega vodstva, prizadetega delavstva in deželne uprave, da bi skušali najti primerno rešitev tega vprašanja in odvrnili nevarnost za prtja steklarne. Država nakazala sredstva za bolniško oskrbo Minister za zdravstvo Gullotti je včeraj sporočil predsedniku deželnega odbora Comelliju, da je ministrstvo nakazalo Furlaniji - Julijski krajini vsoto 9 milijard 143 milijonov lir iz državnega sklada za bol-nišniško oskrbo. Odbornik za finance Coloni je že izdal odlok o vpisu vsote v aktiv deželnega proračuna za letošnje leto, deželni odbor pa je sklenil, naj se sredstva porazdele po naslednjem ključu: 8 milijard 703 milijone bodo izdali za bolniško oskrbo, 440 milijonov pa za kritje stroškov za sklepanje u-streznih sporazumov s posameznimi boinišniškimi ustanovami. BI ŠLI RADI Z NAŠIM IZLETOM V GRČIJO, PA VAM NI USPELO DOBITI MESTA NA LADJI? STE IMELI SREČO IN DOBILI MESTO, PA BI SI RADI PRIHRANILI PLAČILO? POGLEJTE SEZNAM NAGRAD IN NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975: brezplačno mesečnik DAN 'm žrebanje 40 nagrad PRVA. NAGRADA: BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI DRUGE NAGRADE: 2 Izlef Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 3 Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 4 Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 5 Radijski sprejemnik Philips RB 130, 6 Zložljivo kolo Graziella, 7 Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 8. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 9. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 10. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 11. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 12. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 13. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 14. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 15. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 16. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radij- skim sprejemnikom, 17. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom. 18. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 19. Roštilj za kamping, 20. Roštilj za kamping, 21 Zbirka Humor (5 knjig), 22. Leksikon Cankarjeve založbe, 23. Mešalec Termozeta z mlinčkom (mode! York), 24 Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 25. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 26. Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji, 27. Pelaprat: Največji kuhar sveta, 28. Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige 29. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 30. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 31. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 32. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 33. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 34. Knjiga: V domačem vrtu, 35. Osebna tehtnica, 36. Osebna tehtnica, 37. Osebna tehtnica, 38. Električni sušilec Professional), 39. Električni sušilec Professional), 40. Električni sušilec Professional). las Termozeta (model las Termozeta (model las Termozeta (model cnsan totalno uničuje prhljaj crtsan sam pon ln*enzivna kura Proti prhljaju Protiv perut« Orisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z S mm