Štev. 113 TRST, nedeljo 24. aprila I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN ta* * Mtofjfth hi praniklh ofe 5-, ab ponaJeijkih mk t. zjutraj. r—ml f n itev. s« prodaj »j o po 9 nvč. (6 stot.) ▼ moogili tobkktnitb ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranja, St Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-i.'ini. Dornbergn itd. Zastarele itev. po 5 nvfc. (10 sto t.). 0«LA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S a t. mat, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase t tekstu lista do 5 Trst 20 K, vsaka n»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. ===== Plafljtvo In vtožljivo Trstu. ===== CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko« V šdmštti j* m*i! NAROČNINA ZNAŠA a eelo leto a a K, pol leta 13 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira, ■avaialaa aa >»4«IJik« lataaja „umom4 ataaa: aa Ml« tata Kron f-IO, n p«l lata Krm S «0. Ysi dopisi mg se pošiljajo na uredništvo lista. N efranko- vana pisma m M apnjiu|t la rtkopltl m M vraftaja Naročnino, oglasa in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uHoa fiiergie Galatti 18 (Naredil dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsereg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■» = Giorgio GalaUi štev. 18. - roStae-HraiHInKnl račun St «41-652. TELEFON It 11-57. Mlffino đništeo „EdlnojT o Trstu. Podpisani odbor sklicuje za danes, dne 24. aprila I9IO. ob 4. uri popoludne javen shod fP v prostorih „Gospodarskega in kon?. društva" ====== t Bazovici. 1 Dnevni red: M politični položaj P0. roča državni in deželni poslanec dr. Otokar RybaF. ODBOR Polit, društva „Edinost". Pilili tržaških slovanskih slavi-teljev škofa Nagla! .Glasilo slovenskega delavstva", v Ljubljani izhajajoča „Naša Moč", ki jo urejuje gosp. Goštinčar, državni poslanec S. L. S., prinaša v svoji zadnji številki dolg čla-■ek, ki z nenavadno rezko in ojstro besedo •bsoja vse delovanje znanih tržaških slavitelje* bivšega tržaško - koperskega škofa Nagla. To je vsekako velesimptomatičen do-gedek, in mi si ne moremo kaj, da ne bi ga tu omenili sebi v zadoščenje. Takoj uvodoma očita rečenim fanatič-mim slaviteljem škofa Nagla, da strupeno sov-ralijm ljudstvo ter da vse njihovo postopanje vzbuja naravnost ogorčenje v vseh sloven-skfli duhovskih in posvetnih krogih. Najodločneje se protivi člankar trditvi N*glovih slaviteljev, da ljudstvo v cerkvi nič le pomenja in da vse dobro prihaja le od zgoraj. V podkrepljenje svojih nazorov se sklicuje člankar na cerkveno zgodovino, ki pripoveduje — kar smo ravno tudi mi opetovalo naglašali v svojih polemikah proti ■istemu, ki je za Naglovih časov vladal na ■ašem ordinarijatu —, da je v prvotnih časih ^udstvo samo volilo svoje škofe in duhovnike. To dokazuje, da je imelo ljudstvo veliko veljavo toliko na oznanjevanju vere kdikor izbiranju tistih, ki imajo v cerkvi •fctast. Dalje pripoveduje cerkvena zgodovina, da je velikokrat, ko je visoka duhov-sčuia — in parkrat celo papeži sami — pozabljala na svoj sveti poklic, se udajala posvetnemu življenju, zanemarjala cerkev in dajala vsemu katoliškemu svetu z nenravnim ivljeHjem veliko pohujšanje. In v takih slučajih je večkrat ljudstvo, so posvetnjaki • ž i v 1 j a li zopet katoliškega duha. Kdor trdi, da vse dobro prihaja le od zgoraj, ali PODLISTEK. ne pozna cerkvene zgodovine, ali pa ga je napuh popolnoma zaslepil. Visoka duhovščina se je nemalokrat prevzela, daje zanemarjala svoj poklic in začela ljudstvu neomejeno gospodovati, namesto da bi je učila in je vzgajala. V izgled navaja člankar sv. Frančiška Asiškega, ki ni bil duhovnik, a je vendar dajal s svojim življenjem lepe in vspodbujevalne vzglede, ko je ravno veliko visokih in tudi nizkih duhovniških krogov živelo potratno in nenravno 1 V časih takozvane renesanse je bilo posvetnjakov, mož iz ljudstva, ki so svarili visoko duhovščino, naj uredi cerkvene razmere 1 Znan je rek, navstali v cerkvenih krogih v srednjem veku: Omne malum a clero — vse zlo prihaja iz duhovščine! „Koliko škofov je učilo krivo verske nauke !" Zato pa kaže — nadaljuje člankar niže doli — o velikem napuhu, skrajni zagrizenostf, če se katoliško ljudstvo tako v nič devlje. Kar uče slavitelji škofa Nagla, to ni katolicizem, ampak ošaben prelatizem, ki ni od Boga, ampak vodi od njega stran v po-svetnost in pogubo. Slovenska duhovščina ve, da le v zvezi z ljudstvom more dosezati katoliške ideale, da more versko misel ugtobljati le, če bo ljudstvo ljubila, je upoštevala in je socijalno povzdigovala. Kdor katoliško ljudstvo tako omalovažuje, da mu odreka v cerkvi vsako veljavo, ta ne ljubi ne ljudstva, ne cerkve, ne Krista! Nato obsoja člankar z ostrimi besedami vso nacijonalno politiko, ki jo je zanesel Flapp v vso cerkveno upravo svoje škofije. V tem je šel tako daleč, da ni le med naše ljudstvo pošiljal ptujih duhovnikov, ki ljudstva niso umeli, marveč je tudi svoji laški duhovščini prepovedal, da ne sme nastopati zoper gospodujočo liberalno stranko. Kako naj potem — vsklika člankar — ljudstvo ne izgublja vere v versko in socijalno oživlja-jočo moč tistih, ki bi morali po Kristovih besedah biti luč sveta?! Kako si more ljudstvo misliti, da vse dobro prihaja le od zgoraj, ko je nedavno videlo poreškega škofa na pojedini z laškimi liberalci, ki so ga slavili kakor izvrstnega Laha in zmernega katoličana. V zaključku poživlja člankar duhovščino, naj le v skupnosti z ljudstvom deluje v blagor ljudstva in katoliške misli! ampak naj se ozirajo tudi na voljo ljudstva! V največe zadoščenje pa nam je, da iz izvajanj takega katoliškega lista par excellence izhaja z neizprosno logiko, da imamo vendar le mi prav, da škofje ne morejo biti tudi politični voditelji svojega naroda. Kajti, če na eni strani „Naša Moč" ne dopušča, da bi škofje tirali nacijonalno politiko, a na drugi strani stoji dejstvo, da se ob naših razmerah vsaki voditelj naroda mora baviti z narodno politiko, ne moremo priti do druzega zaključka, nego je ta, da v jezikovno mešanih krajih, kjer se bijejo najhuje narodne borbe, škofje ne morejo biti tudi politični voditelji, ker, čim hočejo biti to, morajo — da govorimo z besedami v „Naši Moči" — na eno ali na drugo stran zanemarjati svoj pravi poklic. Beda in zaščita otrok v Primorju. * * * Vemo, da tisti, ki so to pisali, niso naši politični somišljeniki, vemo tudi, da bi ho teli sedanjo oficijelno slovensko tržaško po litiko zameniti z drugo po svojem naziranju Vkljub vsemu temu pa jim ne odrekamo priznanja in jim moremo biti celo hvaležni da so s tako možato odkritostjo potegnili krinko z lica njih, ki so nas leta sem korak za korakom proganjali z najzlobnejimi insi-nuacijami in podtikanji; da so žig napuha in zagriženosti pritisnili na čelo njim, ki so si v hinavski pozi neizprosnih moralistov prisvajali sodbo nad vsemi drugimi!! Koliko liberalcev, koliko brezvercev, koliko odpadnikov, koliko razkolnikov — kdo bi mogel našteti vsa lepa imena, s katerimi so nas obsipali! — so nam lučali v obraz, kadarkoli smo zahtevali (posebno pa ob ricmanjski aferi) naj se cerkveni krogi ne zibljejo samo tam gori v visokih sferah, Jurkica Agićeva. Povest. M rva taki spisal Ks. Šandar-Gjalskl. - Prerel Fr. Orel. jurkica se je obrnila v stran. Ni jej bilo p« godu, da je Glavarevič tako govoril. Tudi Radmanović ga je po strani in nezadovoljno pogledal in je, da prekine ta način zabave, vprašal doktorja, do kedaj se vstavi ■a Dunaju. — Dva ali tri mesece. Preučiti namerava« v javni bolnišnici in na kliniki neke ■•ve kirurgične metode. — Saj si komaj dovršil študije! — mu je presekal besedo Smiljanović. — Pri nas, bratec moj, je vedno kaj ■•vega. Tam, — okolu Božiča pridem v Pazarince k Maleševićevim. Bržkone boš tedaj tudi ti še tam, ne-li Hanibal? — Ne znam. Tedaj pričenja lov pri |rofu Morfeldu v Banatu, pa najbrže, da se *|a udeležim. ▼lak se je približava! žakanjskemu mostu. Smiljanić se je pokazal razdraženega in začel je govoriti o slabi konštrukciji istega, o nevarnosti, ki jej je tako lahko-mišljeno izpostavljeno življenje potnikov. Prestrašeno ga je poslušala Jurkica. A Rad-manović, kakor da je opazil dekličino bojazen, mu je presekal besedo, uveraval vse, da ni nikake nevarnosti ter pripovedoval, da so amerikanski mostovi zgrajeni Še bolj jednostavno. Jurkica ga je se zahvalnostjo pogledala. Mislila si je: „On noče, da se plašim. Kako dober —!" — in proti lastni volji sta jej očesi daljšim pogledom obtičali na zagorelem in ponosnem Hanibalovem obrazu. Ko je vlak dospel do zloglasnega mostu in z dolgim žvižgom označil, da se prehaja Čezenj, tedaj je Radmanović pričel zanimivo pripovedovati o svojih doživljajih v Afriki, tako, da nihče od družbe ni mislil na nevarni prelaz. Sicer se je čutilo in slišalo škripanje lesenih, stebrov in gred, a strahu ni bilo. „Glej, glej! — vse to pripoveduje, da ne mislimo na most, — prav dober človek je I A kako srčen je — l* — je govorila Jurkica sama za-se še pod utisom Hanibalovega pripovedovanja. Vil. V Žakanju so izstopili. Med tem ko je Radmanović pomogel Jurkici, da je stopila Ul. Istra ima malo takih zavodov. Nekaj jih ima Koper, n. pr. zavod „Grisoni", kjer vsprejemajo 6—10 letne otroke, kjer lahko ostajajo do dovršenega 20. leta. Zavod vodi duhovnik. Otroci dobivajo v zavodu brezplačno stanovanje, hrano in drugo, česar rabijo. Ob izstopu preskrblja zavod izstopi všim primerne službe. — Zavod „Asilo di carita per 1' infanzia" vsprejema otroke od 3—6. leta. Tamkaj dobivajo hrano in pouk od ene učiteljice. V Piranu obstoji ubožnica, v katero vsprejemajo sirote. V Rovinju je „Asilo S. Giuseppe". — V Poreču obstoji „Otroški vrtec". — V Puli je malo takih zavodov. Imajo le 6 občinskih in 1 privaten „Otroški vrtec". — Otroški zavodi obstoje v Le nnju in v Velikem Lošinju. Na Krku je ub :nica in sirotnišnica. Ustanovila je ta zavod \ Jova Terezija Seppi, ki je položila zavodu 64.000 K glavnice. Krk ima tudi en „Otroški z? od". V Voloskem nameravajo ustanoviti zavod v zaščito otrok imenovan „Ch ari t as". V Čresu nameravajo Salezijanci ustanoviti „Družinski zavod". „Sirotinski sveti" so v Istri v krajih, kjer se nahajajo sodišča. — Izjemo dela Podgrad. Nahaja se 25 občinskih sirotinskih svetov. Gorica ima dva znamenita zavoda: „Civico Istituto per fanciulli abbandonati" in mestno Franc Jožef ovo hiralnico: „Civica časa di ricovero Francesco Giuseppe I." — V prvi zavod vsprejemajo pod Gorico spadajoče nad 6-letne dečke. — Tam dobivajo hrano, stanovanje, pouk in česar potrebujejo. Zavod je bil ustanovljen 1. 1853 (24. 8.) V početku je bilo vsprejetih 12 dečkov; sedaj jih je tam nad 60. Vzdrževanje zavoda stane vsakoletnih 20.000 K. Nedotakljivega kapitala ima zavod 100.000 K. Po vsakdanjem pouku se uče dečki pri raznih mojstrih rokodelstva. Ko so se priučili temu, od-sl ovijaj o dečke, ker sc potem že sami lahko preživljajo z rokodelstvom. — V drugoimenovani zavod vsprejemajo dečke in deklice v dobi nad 6 let. Ti otroci morajo biti ubogi ali sirote. Navadno so to le goriški otroci. Otroke, ki niso še dosegli 6. z vagona, zbrala sta Glavarevič in Smiljanić njene stvari, da jih ponesć. Tudi Hanibal je Smiljaniću odvzel jeden omot ter ga nesel. Glavarevič je povprašal Jurkico, da-Ii si je oskrbela prenočišče ? Na ta trošek ni pomislil ne oče njen, niti ona sama. Osupnila e. Smiljanovič jo je povabil v gostilno, a ona ni hotela nikakor. Glavarevič pa jej je dokazoval, da mora vstopiti, ako sploh hoče dobiti sobo. To jo je prepričalo. Vstopila torej z vsemi tremi v restavracijo. Ali — četudi je Glavarevič takoj vprašal za sobo, odgovorili so mu, da ni nijedne več na razpolago. Smiljanić, ki si jo je bil naroČil že v Križevcih, je ponudil sedaj svojo Jurkici. — A vi ? Nikakor ne, gospod. Ta žrtva vas preveč izmučila. — Poslužite se, gospica! Pomislite, da druge sobe ni! — Resnično, gospod sodnik, za vas bo težko, ko nimate prenočišča. A temu lahko pomoremo. Jaz imam zagotovljeno sobo že od včeraj sem. Ako odpotujem na Dunaj, je ne potrebujem, — ako pa ostanem, lahka ta stvar zame. Gospica se posluži moje sobe, a vi obdržite svojo. Radmanović je te besede izrekel tako odločno, da se mu nihče ni protivil. Jurkica se mu je samo jednostavno zahvalila. Vlak Osijek-Dunaj je dospel, a gospe lleta, vsprejemajo v „Otroške vrteče", kate-|rih je v Gorici 9. — V zavod „Asilo di S. Giuseppe" vsprejemajo uboge in zapuščene deklice od 8—18 let. — Ta zavod ima štirirazredno ljudsko šolo. Duhovnik Coniavalle je 1. 1812 ustanovil sirotišnico za deklice v dobi nad 5 let. Ta zavod vodi nuna reda sv. Vincencija. --Vsprejeti otroci dobivajo v zavodu vse, česar potrebujejo. Po dovršenem 20. letu dobivajo primerne službe. V Gorici nahajamo eden italijanski in eden slovenski zavod sv. Alojzija — „Aloj-zevišče". — V ta dva zavoda vsprejemajo uboge dečke-deželane, da se morejo v Gorici šolati. — Tudi Salezijanci imajo v Gorici nekaj zavodov. Prošt in državni in dež. poslanec dr. Faidutti je dne 6. jan. 1909£I v Gorici ustanovil zavod: „Ricreatorio Pio X." V zavodu dobivajo dečki od 10 do 16 let pouk ob nedeljah in praznikih. Zavod za „mladinske kaznjence" se dobro razvija. Vodi ga ravnatelj Ferrario. Ta zavod krepko podpira državni pravdnik g. Jeglič. — Zavod ima prostora za 10 kaznjencev. Vsprejemajo se 10 do 16. letni dečki, ki so bili že sodnijsko kaznovani. G. pisatelj pravi, da nameravajo ustanoviti „Sirotišče". Ako se ne motim, je to že ustanovljeno. V Gorici nahajamo tudi več knjižnic, društvo „sv. Vincencija". V Gra-dežu „Ospizio Marino". Poslednjega vodi ku-ratorij v Gorici. V Tržiču nameravajo ustanoviti „Zavetišče za otroke". V krminskem sodnem okraju nahajamo v Bracanu in Muši in tudi v Krminu „Otroški vrtec". V poslednjem kraju se nahajata tudi slovenski „Otroški vrtec" in dvorazredna slov, ljudska šola, k ju vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda. V Devinu je poleg slov. „Otroškega vrteča" tudi italijanski, ki ga je ustanovila „Lega Nazionale". Konečno omenja g. pisatelj, da se nahaja v komenskem okraju (hotel je reči v sežanskem) dekliška šola „Elizabetišče" v Tomaju. Šoli je položil temelj pok. kanonik Golmajer. (G. pisatelj je pozabil omeniti, da ima Nabrežina „Otroški vrtec", ki ga vzdržuje občina). Glede sirotinskih svetov omenja g. pisatelj, da imajo tu in tam različne. — Sploh se v vseh okrajih Goriško-Gra-diščanske snujejo sirotinski sveti. Nekateri že dobro funkcijonirajo. Seveda so vsi še v povojih, pa se bodo sčasoma asimilirali. Hekaj iz zgodovine tržaške škofije. Kakor smo dokazali v včerajšnji „Edinosti", imajo v tržaško - koperski škofiji večino Slovenci in Hrvatje, in ne pa Italijani, kakor zatrjuje „Piccolo". V prejšnjih stoletjih je bil Trst še neznatno primorsko mesto in dokler ni bila tržaška škofija še združena s kopersko škofijo, je bilo pretežje Slovanov še ogromneje; da: tržaška škofija je bila skoraj popolnoma slovanska, kar dokažemo tukaj na podlagi zgodovinskih podatkov. Kakor znano, je bila še le leta 1830 KopCioka bkoiijd zuružena s trzašKo in sla bili tej noslednji še utelešeni odpravljeni Radma. jvićeve ni bilo. Hanibalu torej ni trebalo potovati dalje. Deset minut le je čr^ral vlak, zato pa je Glavarevič zašel bliž-nj stolico ter naročil večerjo, s kateroe so m postregli takoj. Radmanović pa je naročil postreščeku, da spravi Jurkićine stvari v sobo. Do tedaj je stala ona v kotu pri vratih. Glavarevič pa se je spomnil nečesa, pustil jed ter pristopil k njej. — Gospica, skoraj bi bil pozabil. V Pazarincih ste vi gotovo nepoznani, a lepa misel mi je prišla. Svoji sestričini Irmi br-zojavim, da vas vzame na hrano in stanovanje. Vrlo dobro se vam bo godilo tam. — Ne dvomim, ali — ne bom-li nadležna ? — Nikakor ne! Irma vam je veselo dekle, vedno vedre duše, — veselilo jo bo. Takoj jej brzojavim. — Ne čakaje Jurkiči-nega odgovora, odhitel je ven, a vrnil se malo za tem ter javil, da je uredil vse. A predno še je imel oditi vlak, se je Jurkica poslovila od družbe ter se odpravila v tvojo sobo. Glavarevič je radostno gledal za njo. — Da nisem tak, kakor sem. Bog mi je pričal — zaljubil bi se va-njo. Le poglejte, junaki vi! Skoraj da>nisem videl še tako dovršenega bitja! — Ah, vsa je lepa. (Pride še). Danes ob 8. zveč. v Nar. domu „MARTIN KRPAN". t Stran K. »KOTOOF« H m. T 9rste, 34. aprila *n0. Škofiji aovograjska (Cittaaova) ia plčaaska v Istri. Od tod! sedanji ofic^etai naziv tr-žaško-koperska Škofija. Leta 1692 je zasedel tržaško škofijo škof Ivan Frančišek Miller, rodom Goričan, in ta je naslednje leto, od meseca februarija do decembra, kanonično obiskal vso škofijo. O tej vizitaciji je duhovnik Peter Rossetti spisal posebno knjižico, v kateri opisuje kraje (župnije, kuracije itd.) iz katerih je obstojala tedanja tržaška škofija. Rokopis te knjižice hrani tukajšnja mestna knjižnica. Glasom opisa v pravkar omenjeni knjižici je mesto Trst (brez okolice) leta 1693 štelo 5700 prebivalcev in je imelo samo dve župniji: Sv. Jušt in Opčine. Pod prvo župnijo je spadalo mesto, predmestja in del okolice: pod drugo: Trebče, Bane, Blagaj,j Kontovelj, Grijan, Barkovlje, gorenji del -Rojana (izven trž. okolice) in vas Briščeke.j Škofija je spadala deloma pod Avstrijo, de-j loma pod beneško republiko. i Pod avstrijsko oblastjo je bilo a) 12 župnij: Trst, Općina, Tomaj, Košana, Trnovo, JelŠane, Senožeče, Dolina, Hrušica, Hrenovice, Brezovica, Vreme, Povir, Slavina ; b) 11 kuracij ali kaplanij: Gročana, Lokev, Škocjan, Slivje, Silertabor, Prem, Knežak, Podgraje, Pregarije, Klanec, Postojna. (Omeniti moramo, da sta sedanja dekanata postojnski in trnovski na Notranjskem do leta 1830 spadala pod tržaško škofijo in da sta še le tega leta prišla pod Ljubljansko škofijo. Zato sta pa bili trž. Škofiji, kakor že omenjeno, pripojeni odpravljeni škofiji Novigrad (Cittanova) in Pičan v Istri in je bila istočasno koperska škofija združena s tržaško škofijo.) Pod beneško republiko so bile: a) tri kolegijatne cerkve: Milje, Umag in Buzet; b) 5 župnij: Roč, Lanišče, Ždrenj, Predloka, Osp: c) 5 kuracij: Sovinjak, Vrh, Račice, Draguć, Hum. d) 3 kuracije, ki so bile sicer pod Avstrjo, ali odvisne od župnikov spadajočih pod beneško oblast; in sicer Borut na Pazinščini; Vodice v podgrajskem okraju in Semič v lupoglavskem okraju. Tržaška škofija je omenjenega leta štela 66.556 duš in sicer: Trt (v mestu in okolici).....10183 Op čina............. 3000 Tomaj..............3011 Košana............. 4003 Trnovo.............. 6000 Jelšane............. 2400 Senožeče............1427 Dolina............. 7293 Hrenovice............ 4787 Brezovica..... ....... 3000 Vreme .............. 3000 Povir.............. 3000 Slavina............. 3600 Vodice............. 95 Semič.............. 45 Bom t.............. 80 Milje.............. 827 Umag.............. 380 Buzet.............. 820 Osp.............. 670 Predloka............ 540 Ždrenj..............600 Roč......-........ 740 Lanišče............. 550 Sovinjak............. 356 Verh.............. 244 Račica.............. 175 Draguč............. 168 Hum............. 265 Skupno 66.556 Ako vzamemo, da je bilo italijanskih rimkatolikov: v Trstu (mestu).......... 5700 v Miljah.............827 Umagu..............380 Buzetu............. . 820 Skupno 7727, je bilo italijanskih rimokatolikov v tržaški škofiji leta 1692 recimo okroglo 8000, doje bilo Slovencev in Hrvatov okroglo 58.556, torej pretežna večina, sedem osmin, In vendar so bili tedaj do prvih desetletij 19. stoletja, tržaški škofje skoraj izključno italijanske ali celo nemške narodnosti, ki so skoraj gotovo le malo ali niso celo nič znali slovenski ali hrvatski. — Prihodnjič nekoliko podatkov o koperski, pičanski in novograj-ski škofiji. Iz parlamenta. Tretja čitanje posojilne predloge. — Eaotno postopanje vseh Cehov t parlamentu. — Združitev Jugoslovanov. — „Nene Freie Presse" in vlada. Vladi se grozno mudi s posojilno predlogo. V predvčerajšnji dopoludanski seji je zbornični predsednik dr. Pattai naznanil da bo prihodnja seja že ob 6. uri zvečer istega dne, proti čemur je ostro protestirala opozicija in dosegla tudi uspeh. Kakor smo javili že v včerajšnjem izdanju: večerna seja se je morala odložiti na drugi dan. Vidi se kako hoče vlada vsaj to predlogo spraviti Še pravočasno pod streho, ker potem pridejo na vrsto točke, pri katerih vladi menda ne pojde tako gladko. * * * Že več dni trajajo poskusi da bi našli formo tesnejšega združenja čeških državno-zborskih poslancev v enotno organizacijo z majoritetnim principom. Na seji parlamen- tarne komisije zveze Čeških poslancev je bil tudi res majoritetni princip vsprejet z veliko večino. Izvoljen je bil tudi odsek, sestoječ iz poslancev dr. Pacaka, Bukvaja in dr. Hajna, ki naj izdelajo pravila. Sodeč po pisavi „Češkega slova*, glasila čeških radikalcev, ki napada mladočehe, ker so ti baje za definitivno reformo poslovnika (sedanja velja, če se ne motimo, samo za 7 mesecev), se deški radikalci upirajo z vsemi štirimi. Zato ni preveč verjetno, da pride med češkimi poslanci tako kmalu do enotne orgnn. Racije. * • * Kakor se zdi, dovedejo pogajanja med obema jugoslovanskima kluboma do vspeha. Bržkone pride do popolnega združenja v en klub pod enotnim predsedništvom, kar bi bilo tudi edino pravilno. V sedanji „Narodni zvezi" načelujeta dva predsednika, ki sta zastopala v „Slovanski enoti" vsak svojo politiko, kar je povzročalo naravno pogoste konflikte in nesporazumljenja. Naša jugoslovanska delegacija bo, ako res pride do popolne fuzije, vsekakor ojačena. Vsakako pa bo predsedniško mesto v snujoči se jugoslovanski enotni organizaciji zahtevala moža na svojem mestu, ki bo objektiven, dalekoviden in bo vsako strankarsko željo podrejal skupnim jugoslovanskim interesom. * * * Posl. Sternberg, ki ga že dolgo časa ni bilo v državnem zboru, je imel zopet svoj dan. V predvčerajšnji seji je pustil takrat socijaliste pri miru in se je vrgel na „Neue Freie Presse" in to po vsej pravici. Očital je vladi, da pošilja vse svoje ukrepe prej temu listu v cenzuro.Ne vemo, koliko je resnice na tem očitanju, ali brez vsake podlage ni to očitanje. Spominjamo naše čitatelje le na izrek nekega bivšega ministerskega predsednika (menda Kttrbeija), ki je rekel; da se v Avstriji brez „Neue Freie Presseu ne daja vladati. Dejstvo je in ostane, da je dunajska „ Preša" bila vedno organ vseh vladinih želja in da je bila vsikdar precej dobro informirana o vsakodobnih namerah j vlade. Soditi po tem dejstvu, ima mnogo za-se trditev poslanca Sternberga, da so gospodje po ministerstvih v precej tesnih stikih z rečenim listom, o katerem je nekdaj zatrdil neki odlični parlamentarec, da opravlja wprokleto rokodeljstvo'. Menil je rokodelstvo večnega hujskanja in zastrupljevanja javnega življenja v naši državi. In s tem, da je kar na uslugo temu listu celo z uradnimi tajnami, je naša birokracija v prvi vrsti so-kriva, da ne more priti do narodnega pomnjenja. _ Dnevne novice. Nadomestna volitev v veleposestvu na GoriSkem. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah v slov. veleposestvu so dobili kandidatje društva veleposestnikov: dr. Franko Klančič Rutar 60 59 58 Kandidatje dr. Gregorčiča so dobili: Zuchiati Bolko Grča 55 52 52 glasov. Klerikalci so imeli v rokah toliko italijanskih pooblastil, da niti niso mogli vseh porabiti, ker niso imeli več volilcev, da bi bili volili s temi pooblastili! Skoro vsi klerikalni volilci so volili po dvakrat, to je, za sebe in s pooblastilom za enega italijanskega volilca. Iz tega sledi, da ni na strani dr. Gregorčiča niti tretjina slovenskih veleposestnikov ! Zopet antimilitarističen proces na Češkem. Narodno - socijalni urednik Ot. Svoboda je bil pred sodiščem v Čeških Budjejovicah obsojen na osem mesecev I težke ječe radi protivojaške agitacije in za-j vajanja k prelomu vojaške prisege. ! Znani slovanofil, general Volodi-mirov, ki je bil svoječasno tudi v Trstu o priliki časnikarskega kongresa v Ljubljani, je težko obolel in leži že štirinajst dni v postelji. Zdravnik zatrjuje, da ni nikake nevarnosti. Grof Khuen-Hedervary se je odpeljal na Semmering, da se malo „oporavi" od svoje zadnje bolezni. Za deželnozborske volitve v Bosni so sklenili socijalni demokratje postaviti lastne kandidate in to samo v 6 volilnih okrajih. Hofrichterjeva afera. Kakor poročajo z Dunaja, so Hofrichteiju že izročili obtožnico, ki obsega nič manje, nego 1165 strani in izjave 47 prič. Obtožba se glasi na umor in poskušen umor v 11 slučajih. Konferenca dalmatinskih škofov se bo vršila 26. t. m. Na dnevnem redu je tudi afera nadškofa Dvornika. Odnošaji med Srbijo in Bolgarijo so glasom beligrajske „Politike" baje zelo hladni. Car Ferdinand da vsled tega ne bo potoval v Pariz skozi srbsko, marveč romunsko ozemlje. Vzrok tej napetosti da je ustanovitev srbske škofijske stolice v Dabru. Domače vesti. Mestni svet bo imel svojo sejo v torek ob 7. uri zvečer. Zamujena prilika. Članek, v katerem smo po zaslugi ožigosali neodpustno malo- marnost, Id so jo zagrešili Gregorčič in tovariši povodom prihoda voditelja poljedelskega ministerstva v Gorico, ter da so s tem zamudili lepo priliko, da bi založili besedo deželi v prilog — to očitanje naše j« zadelo „Gorico" tako v živo, da se je kar zvijala v zadregi — ker si je bila v svesti, da je naša obtožba popolnoma opravičena. Jedini izgovor, ki ga je našel goriški list, je bil ta, da minister ni napovedal svojega prihoda, ter da si je prepovedal vsaki oficijelni vsprejem. Zares piškav izgovor, pravo dete — zadrege. Mi bi vprašali „Gorico", naj nam vendar pojasni, po kaj je prišel minister prav za prav v Gorico ? / Mari le za to, da poroče: jaz nočem nikogar videti in nočem poslušati ?! Kaj šel Če si ob takih prihodih ministri prepovedujejo vsaki vsprejem, odklanjajo le vsaki slovesni vsprejem, vsaki ceremonijel. Kako pa to, da se je minister razgovarjal z deželnim glavarjem Pajerjem, z županom in poslancem Bombigem in deželnim poslancem in odbornikom Pettarinom 11 Saj je bil menda za te „vsprejem" ravno tako „prepovedan" kakor za dra. Gregorčiča in tovariše 11 A propos — Pettarin! „Gorica" meša nekaj kakor da je pa ta gospod govoril z ministrom le kakor deželni tajnik. To ni res I Dr. Pettarin je bil tedaj poslanec in odbornik in niti ne vrši več službe deželnega tajnika. Če je torej g. minister rad govoril z laškim županom in laškimi poslanci, potem bi bil gotovo istotako rad govoril s slovenskimi poslanci! Vprašamo še enkrat „Gorico": po kaj pa je prišel v Gorico ?! Mari gledat na uro ? Čemu je vsprejel odbor kmetijskega društva? Mari zato, da mu pove, da — ne vsprejema nikogar ? 1 Ravno zato je odklonil vse formalnosti, da tem laglje porabi kratki čas za informacije o razmerah v deželi! Opravičeno trdimo torej, da je bila naravnost neodpustna malomarnost in brezobzirnost od strani dra. Gregorčiča in tovarišev, da niso porabili ugodne prilike, ko je prišel minister sam do njih, da mu polože na srce potrebe in želje kmečkega prebivalstva v slovenskem delu dežele! Ce je v tem probivalstvu le Še zrnce zdravega smisla, ne pozabi dru. Gregorčiču in tovarišem te grešne malomarnosti 1 Našim akademičnim društvom. Kaj rado se dogaja, da nam naša akademična društva v Gradcu, na Dunaju in v Pragi pošiljajo svoje objave, ko je — prepozno. Tudi v listu smo že opozarjali na to. Tako smo prejeli včeraj, dne 23. aprila neko naznanilo od društva „Slovenija" na Dunaju z izrecno prošnjo, naj je objavimo. Ali, ker smo prejeli šele včeraj, bi moglo biti ono naznanilo natisnjeno še le v tem današnjem izdanju, dočim se je dotična prireditev vršila — včeraj, dne 23. aprila! Opozarjamo torej ponovno naša akademična društva na ta nedostatek, da ne bi morda mislila, da namenoma ne priobčujemo njihovih objav. N. D. O. in prvi majnik. Od strokovnega tajništva N. D. O. smo prejeli sledeči dopis s prošnjo, da ga priobčimo : Slovenski Trst in okolica praznuje v nedeljo, dne 1. majnika, na najslovesnejši način delavski praznik; 1. majnik. En dan je v letu, ki je namenjen delavstvu, da ga proslavi kakor svoj dan, da ta dan na najslovesnejši način pokaže ostalemu svetu sebe kakor tisti del človeštva, ki je s trudom svojih žuljavih rok, ali pa tudi s svojim duševnim delom dvignil človeštvo na sedanje visoko stališče kulture in blagostanja. Kaj bi bilo, ako bi ne bilo pridne delavske roke, ki se je mučila od ranega jutra do poznega večera, da pribavi svetu vse udobnosti modernega Časa ?! Kaj bi bilo, ako bi ne bilo onih tudi-delavcev, ki so zastavili vse svoje duševne sile v to, da zamislijo vsa ta dela, da jib začrtajo, da jih izroče potem drugim v nadaljno izvršitev! 1. majnik ni samo praznik delavcev, 1. majnik je praznik dela, vsega onega velikega, ogromnega dela, ki oživlja, hrani, vzdržuje svet. Narodna delavska organizacija kakor legitimna zastopnica narodnega delavstva Trsta in njegove okolice, si je od časa svoje ustanovitve nadela nalogo, da po vseh svojih najboljših močeh poskrbi zato, da se ta delavski praznik, ta veliki praznik dela proslavi kar najslovesnejše. Njena dolžnost je to ; in v svesti te svoje dolžnosti se pripravlja tudi letos najskrbnejše nato, da izpolni, kar si je naložila. Velik, kakor je veliko delo samo, mora biti ta praznik! Praznuje naj ga vse, kar dela, kar čuti kaj ljubezni do dela in tistih, ki delajo! V ta namen se je obrnila N. D. O. na narodna društva Trsta in okolice, da ž njo vred proslavijo ta dan, da skupno ž njo popraznujejo ta praznik. Le žal, da tu pa tam N. D. O. ni našla takega odziva, kakor ga je pričakovala z vsem upravičenjem, da so se celo našli ljudje, da-si sami delavci, da-si sami trpini med sotrpini, ki nimajo smisla za skupnost, katerim je njihova malenkostna osebnost ali par kronic več, nego pa vsi tisoči in tisoči njihovih tovarišev, ki hočejo tako delavstvu njegov dan zagreniti s svojim separatizmom. Biti hočejo sami zase; naj le bodo, ali opozarjamo jih na to, da ostanejo sami tudi tedaj," ko bodo iskali skupnosti I Kdor se čuti delavca le tedaj, ko išče podpore delavstva, sicer pa mu je delavstvo ter njegov« dejanje in nehanje deveta briga, nima pravice, da bi si lastil častno ime delavca, in ni aaš. Za takega ni praznika delavstva, za njega ni praznika dela. Ves dragi slovenski Trst in vsa naša narodnozavedna, krepka, delavska okolica in naš kršni slovenski Kras, pa tbo z Narodno delavstvo organizacijo dine •' 1. majnika proslavljal delavski praznik, naš praznik dela, na najslovesnejši način in pokaže s tem, da zna ceniti delo, da ljubi in spoštuje svoje delavstvo, kri svoje krvi, da ga ni sram bratu stisniti žuljavo desnico svojega brata — delavca! Štrajk Lloydovih kapitanov preprečen. Uradno poročajo, da se je trgovinskemu ministru posrečila posredovalna akcija, da je prišlo med Lloydovo upravo !■ kapitani do sporazuma, ki je bil sklenjen na obojestransko zadovoljnost. Iz policijske službe. Policijski konceptni praktikant g. Ivan Francetič je iz Trsta premeščen v Pulo. Novi sodni tolmač. — Gosp. Adolf Birnbaum, uradnik Riunione Adriatica dt Sicurta v Trstu je imenovan tolmačem za poljski jezik in je bil kakor tak zaprisežen. Le ne strahopetnosti 1 Prejeli smo : Na tukajšnjem kolodvoru državnih želzenic sta uslužbeni dve gospici, ki (kakor ste že zadnjič pisali) vsiljujeta Slovanom svoje laŠčino. Ko smo v nedeljo dne 17. t. m. ob 5.30 zjutraj pristopili k blagajni, da kupimo vozne listke in jih zahtevali slovenski, je ena teh povedala ceno v laškem jeziku. Ker smo bili pri blagajni sami in ni bilo navala, se je dotična gotovo namenoma poslužila laŠčine, da bi nas izzvala. — To ne sme biti! Kedor hoče sprejemati naše žulje, mora poznati oba deželna jezika kar naj velja tudi drugim državnim uradom — posebno pa poštnim. — Opazili smo tudi, da se naše ljudstvo vede na vlakih preveč strahopetno. Vstopivši v vozove si mnogo našincev ne upajo govoriti glasno v svojem jezik*, da-si se vozijo po svoji slovenski zemlji! Lah in Nemec pa, čim sta skočila v voz, vpijeta in razgrajata, kakor bi bila sama v vozu. Nam ni treba da razgrajamo, a ni treba niti, da si šepetaje govorimo eden drugemu ! Opazili smo tudi in to z gnusom, da sta oče in mati govorila med seboj slovenski, z lastno deco pa — laški! To je sramota za slovenske stariše in za narod, ki mu taki stariši pripadajo. Prav je imel oni gospod, ki je na licu mesta v ojstrih besedah obsodil zatajevalce svoje slov. narodnosti ! Nazaj grede je v Štanjelu vstopita družba mladih gospodov, ki so govorili med seboj laški. Poznalo pa se jim je na obrazu, da so sinovi slovenskih mater. Ker so zamudili, niso kupili voznih listkov ter so vstopili v vlak brez njih. V nadi, da jim sprevodnik opusti kazen, in ker so slišali, da se ta sprevodnik razgovarja z nami slovenski — so „laška" gospoda znali tako gladko slovenski! Taki odpadniki naj se sramujejo ! Najlepši pa je bila sledeča: Neki možakar v našem vozu, imajoč okolo sebe kopico otrok in soprogo, je v Štanjelu začel briti norce s sprevodniki, ki so izklicevali postajo. Kričal je: Deme qua una di Anjel itd. ! Ker je bil naš voz (in menda tudi drugi) poln samih slovenskih izletnikov, je sprevodnik ogovoril tudi gospoda „Anjel" v slovenskem jeziku in dobil čisto pravilen — slovenski odgovor ! Ta slovenski Italijan se je pa znesel nad sprevodnikom, ker ga je ta slovenski nagovoril! Moj sopotnik ni mogel več trpeti ;bedastoč, ki jih je uganjal neumni slovenski odpadnik, zato je glasno obsodil možakarja, ki je postal naenkrat krotek in j« | tudi s svojo polovico jel govoriti — slovenski ! Taki ljudje delajo nam sramoto, zato bo dobro, da jih tu pa tam primemo ml odpadniške jezike! Zavedni narodnjaki pa naj brezobzirno govore svoj materini jezik, tudi ako so med tujci! Sv. Križ pri Trstu. Podpisani odbor še enkrat najuljudneje vabi domačine in vnanje Slovence na današnji I. občni zbor j novoustanovljene podružnice družbe sv. Cir. | in Metoda za Sv. Križ. Začeiek ob 5. uri popoludne ; lokal: p r i Nemcu (Jak. Ma-| ganja). — Številne udeležbe pričakuje pripr. odbor. Godba na Velikem trgu. Z današnjim ! dnem prenehajo koncerti godbe pešpolka j št. 97 na Velikem trgu. Prihodnji javni koncert bo v torek zvečer in potem bo de daljne odredbe vsak torek zvečer koncert vojaškegodbe.__ USVREDNi BANKA CESKYCfc ODnDITCI ril PODRUŽNICA v TBJiTtl or Uril I LLCn - puzu del ranim 2. :: fLOSE u KNJIŽICE PREMi iM 7L08E ATJIJE n KAVCIJE -• mUMICi ^ •: Danes ob 4.30 pop. v Jfarod. domu" pri sv. franu nar. igra „£egijonarjf" T Trcta, im% 24. aprilom* »EDINOST« it. 14 S 111 Srpske razglednice. Xp*cToc noeiepece debija se u Slavenskoj knjižari Josipa Go-re^ec, ul. Valdiriro 40 krog kavarne „New-York". Vendar enkrat! Na Vrdelci smo slednjič dobili mesarja, ki ne bo za naš drag denar Žalil nas in naše narodnosti, kakor je to delal naš glasoviti Konjedic, aH, kakor bi se moral imenovati kakor „pristen" Kalabrež : Manggiacavalli! Hvaležni smo „Edinosti*-, ki je tega zagrizenega Lahona, slovenskega janičarja, prikazala naši javnosti v pravi luči. Nova mesnica je v prostorih našega prvoboritelja Stanka Godine, kjer je prej imel mesnico isti zasramovalec naše narodnosti, ki je prišel na Vrdelco širit lahonstvo. Ako pomislimo na boj, ki so ga vprizo-rlH Lahi proti našim trgovcem jestvin le zato, ker so ti poslednji v zadrugi jestvin* carjev, zahtevali enakopravnost, smemo pričakovati, da bo naše zavedno ljudstvo vedelo, kaj mu veleva narodna dolžnosti Ljudem, ki prihajajo med nas iskati si kruha, a nas potem v zahvalo za podporo še žalijo — takim ljudem naj ne bo prostora med nami! Oni, ki škilijo v Kalabrijo, naj se le sele tja in naj tam uganjajo špase s svojimi — Galiani I Le ako bomo podpirali svoje trgovce in trgovine, pridemo do samosvojega narodnega in gospodarskega življenja. Le naš človek bo imel srca za nas m nam bo pomagal v potrebi, med tem ko aas tujec v zahvalo, da ga podpiramo, zmerja s ščavi f — Svoji k svojim! Hvalevredno. Gospoda Gregor Zidar, pos. in *rgovec, in Ivan Prelog, pos. in trgovec, sta podarila nagrado, ki bi jo imela prejeti od „Trgovsko-obrtne zadruge" za leto 1908. v znesku 123 K 59 stot, kakor sledi: podružnici sv. Cirila in Metoda za Sv. Marijo Magd. zgornjo in spodnjo 82 K 39 st., notranjemu podpornemu zalogu »Trgovsko-obrtne zadruge* K 41*20- — Vrla naša trgovca najtopleje zahvaljujemo ter ju postavljamo v izgled drugim. Denar je naložen v „Trgovsko-obrtni zadrugi". Kam pojdemo danes ? Ob nedeljah se vsak želi malo razvedriti in navžiti se svežega zraka. Zato pa napravimo danes mal sprehod do Sv. Ivana v „Nar. dom", da se ob vprizoritvi lepe nar. igre „Legijo-■arji" malo pozabavamo in razvedrimo. — Začetek predstave je točno ob 4*30 pop. Na predstavi sodeluje g.ca Janova. Svira popolni društveni orkester. Vstopnina k predstavi 60 st. Sedeži I. vrste 60, II. vrste 30 stot. Po predstavi bo ples do polunoči. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad se se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 666. Posojilnica Fram (plačala 200 K); §67. Neimenovana E. B. et L. K. (plačala prvi obrok 50 K); 668, 669. Podružnica Cerknica (2 kamna, plačala 400 K); 670. Gorenja savinska posojilnica v Mozirju (pla-oala 100 K) ; 671. Vekoslav Lokar, velepos. v Ajdovščini (plačal 200 K); 672. Vipavski rodoljubi: Bajec, Mayer, MiheUč (plačali skupaj 1 kamen 200 K); 673. Družbeni večer moške podružnice dr. sv. Cirila in Metoda v Gorici (plačal 30 K); 674. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah (plačala 200 K); 67«. Tržaško podporno bralno društvo v Trstu (plačalo 50 K); 676. Posojilnica na Bledu (plačala 50 K) ; 677. Jos. Dekleva, trg., Gorica (plačal 50 K). Prošnja do narodnim dam. Openska podr. dr. sv. Cir. in Met. bo imela dne 1. maja svoj šotor na prostoru, kjer se bo vršila istega dne slavnost N. D. O. V tem šotoru se bo prodajalo poleg kolekov in razglednic tudi razne sladčiče v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Narodne dame so naprošene, da bi blagovolile poslati v ta namen na Opčine kaka peciva in sicer na naslov g. Olge Čotič, ali pa g. Dore Drašček. Vojska bo!! 1 danes zvečer v „Narod, domu" v naš -m gledišču med Martin Krpanu m od sv. Trojice in krvoločnim Brdavsom kraljem jutrovih dežel. Kdor hoče videti pogumnega Martina Krpana in njegovo kobilico Luco, kdor ga hoče videti, kako bo odgriznil hudobnemu Brdavsu njegovo pregrešno glavo, naj pride danes zvečer ob 8. uri v slovensko gledališče. Zanimanje je velikansko, zato naj si vsak hitro preskrbi vstopnico, ker bo do večera gotovo vse razprodano ! Tržaška mala kronika. Umrl je delavec v ladijedelnici pri sv. Roku Eugen Frausin, star 25 let, stanujoč v Miljah, ki je nesrečno padel v pred dnevi splavljenim parniku „Adelsberg". Nesrečne posledice nezgode pri delu. Kristjan Cigoj, star 15 let, ki je bil poprej zaposlen pri kovaču Jakovimi, je bil od kosa železa dne 14. t. m. ranjen na desnem očesu. Rana je bila tako težka, da je za vedno izgubil vid na tem očesu. Včeraj je nesrečnež izstopil iz bolnišnice, ali na cesti je hipno znorel in so ga morali odvesti v opazovalnico. Poskus samomora. — Italija Nuzzan, stara 22 let, stanujoča v ulici Salice št. 13, je včeraj ob 5. uri popoludne v restavraciji Gergo v ulici Tortorella izpila v samomorilnim namenom karbolne kisline. „Igea" jo je spravila v bolnišnico. Vzrok nesrečna ljubezen. Drugi poskus samomora. M. Makosovič, star 30 let, iz Splita, stanujoč na Korzu Št. 41, je predvčerajšnjem zvečer v gostilni „Alla Sardella" v tttici Capitelli. v samomorilno svrho izpit jesihove kisline. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Tatvine v okolici. V zadnjih dnek je bilo v vaseh zgornje okolice izvršenih več tatvin, in sicer na Opčinah, Prošeku, pri Sv. Križu, v Lipici, Trebiču in Bazovici, bodisi v vilah, ali štacunah ali po privatnih stanovanjih. Izmed vseh tatvin — znanih je približno 80 slučajev — so glede škode zlasti pomembne one na Opčinah, izvršene v vilah g.ov Pietzuk, Pollack, Lolli in Torre-sella. Doznalo se je, da je bil velik del ukradenih reči zastavljen v tukajšnji Mestni zastavljalnici. Vsled poizvedeb žandarmerije so bili radi suma na teh tatvinah aretirani Štefan Leban iz Tolmina, Lovro Muzina, kamnosek iz Bazovice, njegova žena Marija, Luka Kralj p. d. Sekulić, voznik iz PodriČa (Žena tega poslednjega ni bila aretirana, ker stoji pred porodom) in nek Macarol iz Gropade. Povodom hišnih preiskav pri areti-rancih je bila zaplenjena velika množica raznovrstnega blaga, izvirajočega večinoma iz tatvin, izvršenih na Opčinah. Vrednost za-pljenih reči ceni se na 3000 K. — Oblastnija poizveduje še nadalje 1 Loterijske Številke, izžrebane dne 23. aprila: Trst 68 50 73 5 8 Unc 41 28 57 52 85 Koledar in vreme. — Danes: 4. po-velikonočna nedelja. Jurij muč. — Jutri : Marko evang. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -H 20® Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Zelo vroče. Naša gledališče. Danes torej bo v našem gledališču izreden večer. „MARriX KRPAff" ni bil še na naši pozornici. Sujet te pestre, junaške narodne igre je posnet po Levstikovi povesti, ki velja poleg .Ubežnega kralja" za biser in vzor naše slovenske Stilistike. Levstik, ta razboriti slovenski Les-sing, je naš najbolji literarni kritik in slovstveni estetik. Naša mila materinščina je imela v njem najbolj vnetega negova-telja in varuha. Preprostih kmečkih štarišev sin, je strogi Levstik prejasno črtal pot v izpopolnjevanju našega jezika. Tradicijonelno slovstvo slovensko ima v Levstiku najbolj razumljivega zagovora ka. Ni se čuditi, da nam je veliki mož izL ^sal po notranjski narodni pripovedki predstavi-telja slovenske čvrstosti in dobrodušnosti. Iz Martina Krpana diha toliko prstne slovenske domačnosti, toliko naše zdrave šegavosti, da moramo biti na svojega krepkega slovenskega Krpana v resnici p o-n o s n L Z obilnim obiskom nocoj ob 8. uri■ zvečer v Narodnem domu hočemo pokazati, da znamo ceniti naš narodni biser. i Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTl. — Danes zvečer repriza Puccinijeve opere „Tosca". FENICE. Danes popoludne zadnjič Le-harjeva opereta „Grof Luksemburški"; zvečer „Dolarska princesinja". Društvene vesti. Pevsko društvo „Kolo". — Danes je pevska vaja točno ob 1. uri in pol pop. — Na svidenje! Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju priredi dne 1. maja „pri županu" veselico, ki bo trajala od 4. ure popoludne dalje. Na programu bodo: petje, godba in igra v dveh dejanjih. Po veselici bo ples v prostorih „Konsumnega društva". Drage Slovence, Tržačane in okoličane vabi na mnogoštevilno udeležbo pevsko društvo „Zastava". Zveza jugoslov. železničarjev. Vabilo na javni shod, ki ga za torek 26. aprila 1910. ob 8. uri zvečer sklicuje „Zveza jugoslovanskih železničarjev" v gledališko dvorano „Nar. doma" v Trstu. Dnevni red: 1. Poročanje o vprašanju stanarine in dra-ginske doklade delavcem za Trst ; 2. Plače prožnih delavcev južne Železnice; 3. Bolniška blagajna južne železnice; 4. Slučajnosti. _ Tovariši! Udeležite se shoda vsi! Nar. del. organizacija. Napovedana veselica slovenskih delavcev proste luke se preloži z ozirom na to je isti dan napovedana veselica skupine sv. Marka. Danes ob 1. uri popoludne se vrši javni shod v prostorih Gospodarskega društva. Dnevni red: volitev v okrajno bolniško blagajno. Naznanja se vsem onim, ki so člani okrajne bolniške blagajne, da je še danes do 11. ure predpoludne Čas vprašati za volilno pravico. Krajevna skupina N. D. O. pri sv. Marku in sv. Andreju priredi, kakor javljeno, v nedeljo, dne 8. maja t. 1. na vrtu gostilne „Gospodarskega društva"' pri Sv. M. M. zgornji pri „Tirolcu" koncert s petjem, godbo, igro, Šaljivo pošto, srečolovom in plesom. Na koncertu sodeluje iz prijaznosti bratsko pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba; igra godba pevskega, bralnega, sokolskega godbenega društva „Zvezda" iz Herpelj v sokolskem kroju. Tovariše in drugo p. n. občinstvo opozarjamo na ta koncert in prosimo — ker je čisti dobiček namenjen za prepotrebni podporni fond —, da blagovoli podariti kak dar ozir. dobitek za srečolov. Darove sprejema centrala N. D. O., ul. Lavatoio št. 1, I. nad in gostilna Babič na istrski cesti. DAROVL — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je plačal Karol pri igri „šnapsel" zgubo 40 st. delnico takoj pn subsknpciji K 100- koTprvTob?ok te ob enem^cilo, ostanekpa po reparaciji delnic, katere izid se vsakemu subsknbentu naznani. Ostal, znesek, vpoStevaje s. č. položen. obrok oz. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja t. 1. ^ ^ „ . A . x . ^ . , . , Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5°/0ne tekoče obresti od nom. zneska od 1. januarja t i do dana izplačilia. orioade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. ^^J^^T^JS^ V^r^ ^Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stara delnice t svrho izvršitve °pdi8kC P£Vriučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si npravni svet pravico reparticije delnic med snbskribente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu. r j Gotovina tPorforao »eoim j led P»P- THUniki Bančno poslopja in inventar Trans, stark* "Vloga ia DalniSka glavnica Rezervni fondi Cisti dobiček 8 km pa i ptaail Dividenda i™« Kron Kron Kron Kron ' Kron Kron i j 1906 9,414.413— j 10OT 2^556.400*— l 190* 3,966.363— 1909 3,796.439— 2,991.401*— 4,866.073*— S,956.506*— 10,£49.896*— 976.89!'— 999.870-— f89.H0*— 98T.609*— 19.569— •4.611-165.T43 — 93T.43T— 9,8l3.4T6— 6,436.456— 9g0«.96t— 1MV1U6 — 1,000.000— 1,000000— 9,000.000 — 9,000.000— 1.000.000— 3,000.000— j 39.100— 107.135— J 160.500— 208.000— 97.166— 160.186— 200*340— 257.316- 311,002.571-82 457,800.741 06 608,206.892*58 717,205.923-38 1 ▼ TBSTU, dne 31. mmom ItlO. JADltAlftSltA BAJlItA. Strna IV. >KI¥OM« it 1*§. T 4m a^i apflfta Idi« DANIELE PILLIN TRS? - u ica, Aoqnedotto 94 TELEFOM 241 Velika zaloga gašenega in —-- živega apna, Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči .j t Glavni zastopnik za Trst, Istro Im Gorili o. Virgilio Oallioo TRST, via GHalia It. 17. — Telefon 1»7# mm- MIHI JUlti: JUSIT -mm LI?:iMERT, CAPSICI Comp. nadomestek aa Inker - Paln - Expell*r ;t> tploino prisaano kakor najicvntMja bela-žujoče marilo pri praUajanja Itd. — Oaaa sO itot, K 140 in K 2; dobiva m v vaah Ii?^sTD*h. Pri nakupovanja tega povsod pri-ubij snega domačega sredstva naj M JamJj« le originalue staklenica t fckatljah s aaio zaamko: „SIDRO" potom ja kupo-valeč gotovo p rej »t origiaalai iadelek. — — Dr Richter-i lekarn pri Zlatem Im a* \ m v PRAGI aLUUBBTlHA ULICA Mn S (nova) M Dnevno razpošiljanj«. ■ POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna nav-.dila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško — priporočeno- — 1IIST1T0T „SAHITflS" VEL^ Prodajaln, ur in dragocenosti Gr. BUCH1IB. (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso it cd. 36 Bogati izbor zlatauine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in mt-nja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Avstrijska speci} tlita I. vrste so svetovaozaanl Ksršnerje«! šumeči = llmonodnl bomboni IA(iDAH Dob'Jo se povsod, kjer bo nabiti lep\ki a to raamko. Tudi vsak bonbon nosi to znamko. V^ak letno a* jih porabi nad fiO milijon-jv, Ln-Sln, parfamirmni, Klalr<»n, najfinejša sreto-riiA delikatesa Boucb&n a 1« UeiDo. Pej-permint-Lofen Cies. Vse vrat' inttčn«u>, kubinlake Čokolade najboljfte kakovosti priporoča Prva čaata akoliska oroiha onjeat. siadf.ičartkih n čokoladnih tovar«, KIM- prej A. MAKS NEK Glavna zal. na Dunaja: JOSIP KATZ, VI. Th*afeaMBaBU «. U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: inš ivalnih strojev rabljenih poželo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljak ta pnunlkli odprto do 4. papolad. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11. OUIĐO & UGO COEN 100.000 b«t«yk od ftampaj^Joa xa rafoftk. Prodajajo in kupujejo eo buteljke vsake vrste za refošk, Šampanjec, bordeauz, rensko vino, konjak, itd. — Valika nlogs buteljk od pol tttro im od oAoa ta pol litra. Damjane lx stakla opletene. Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst poffo^ Restavracija Aurora Trst, al Carancd št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes in nadalja na renomirano nmetniiko TAMBURAŠKO DRUŠTVO Rodoljub pod hvalevrednim opraviteljstvon S TJ. HEGil 5 gospodičen, 4 gospodov; izbrani glasbeni program s tamburicami in Sifonom ; plesanjem in pevsnjem nar. pesmi. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Ob nedeljah in praznikih MAT-TINČE od 10. do 1. ure pop. Vstopnina prosta. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Arturo Modricky Predajalnloa ainfiktinei« haga la drabn b pradartav, Trat, ailca Befvedars 32 FuStanj bol in barvan, maje LAWN-TENNI8, fufitanjaste spodnje hlače sa moike in ženske, robci volneni in flanelasti, fiarpe volnene in iidaue, fnštanjasta spodnja krila, arajce za molke in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druge potrebščine, ki spadajo v kroj aS ko o Rogaška Kiselica TEMPEL, RAD1NSKIG1ZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIŽ, PULA §Sir Lahek zaslužek za vsakogar 4 do 10 kron na dan potom prodaje vsakomur potrebnega sredstva. Pošljite naslov in 75 stot. v znamkah in dobite uzorce n prospekte. Tvrdka F. P. 206 Dunaj VII Ma riahilf erstrasse štev. 76. Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Intor&aoijonalno prevaš&njo in. selitve —--na vse kraje — — — &ST e posebnimi zaprtim vozovi. ? Caro * l Jellinek 9 t i &tef. 16-27. Trst - lflici Carraflon 15 - Jrs* a HERCULES ravaruje osebe :: bree razlike Ter«, carod-DCHiti in stanu, kater« n 1 b o na da a nptsa mlajie od 16. ter atarejie od 80. leta. - Vsakdo zamore aavarovati sebe ▼ korist dragega, oziroma tretjo o Babo t lastno korist ln to brez cdravnUk. pregl.da. Vsa pojasnila daje za Gorlflko glavna zastopstvo zadruge Hercules v Gorio« ali pa tadi Ravnateljstvo podporne zadrugo , HESKULE6" na Boki (Flnmo). i I bRs cewe zmerne- ifmflf cene z,|,erne- obroke ^ t m __=3 s I --s sr © o Uelika zaloga izdelanih oblek f ca cr E iS za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna z n o* *g ** perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. ca ** ž" Adolf Kostorls, ul. 1. Glovonn! 16,1. n. I zraven „BUF ET AUTOMATICO" A POZ J R! Skladiščeni v p^i POZOR! Skladišča nI v prltii- §B ftja, ampak v prwsm asdatrep'u. ^ 6^1, ampak v prvem nadstropju. ^ Zaloga moka pt*% vrsta* Mi Rupnlk & C .e - trst uliaa Squ«ro nuovo št. 1L Zastopstva Id ilavna zaloia DimnePi «nt pfeoltne moke h krmna Izdelkov — poznatoga valjftnaga mlina — VINKO MAJDlČ-a v Krapju Via delle Poste štev. 6 = vogal Via Nicold MachiavelU :to °io Ker smo nakupili na Dunaju veliko partij« m —■ -fakturnega blaga, izdelanih oblek ter iensktb in m« £tih čevljev, se penuja slavnemu občinstvu pj^ ca s znižanjem cen za 80 % Yii Poste 6, Topi m Nicolo MVmld l Ugodna prilika! za poročence, kuhinjska posoda, porcelanaste in steklene posode po zelo nizki ceni. Izbor predmetov za darove - in TORBICE ZA TRG. - Piazza Ponterosso 7. Najboljša češka tovarna. Posteljno perje pa zmernih cenah. 1 kg »tvega dobrega og'ajanega Krou S, boljšega K 2 40, prima jk>1-bologa K 8.80; belega K 4, lega puhastega K V10; 1 kg uajtioej. snežnobelega oglajenega K 6 40, K 8; 1 kg mehkega perja (puha) mvega K 6, T; finega belega K 10 ; najfinijega pranega puha K iS od 5 kilogramot aaprej, pofttnlne proato. _ P0T Nar^j^ae postelj?. "VI lr gonionltnega rdečega, modrega ln h«*Iega ali rumene ga n&nkinsia 1 pe rnica 180 cia dolga, 118 cm Uroka, »k»pi>« a dremi 80 cm dolgimi ln 58 cm ftlrofciml »glasnicami, napolnjena a novim sivini, trpetnim ia puhastim perjem K 16; pol puhaste K *0, puha»teK84. — P®B A-M£ZNE PERNICE K. 10, 1*, 14 in 1« ; »glavnica K 3, 3 » in 4. — Po* i 1 jat v« po poitnem povaatjn od K IS naprej nine prosto. Tudi se ime aamenj .ti ali vrniti. Za kar ugaja vi pcSlje denar n a a a j. — ObSirni ceniki «aa»»»j. S, BEK1SCB t Desc&eaitz it 164 Sna n Gocs kuhinjskih potrebščin košev, stoiic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk za krčmarje. jQS Adamicll, TfSt ulica Giulia vogal ulice Kandler št 10. Naznanilo. Naenanja se slavnemu občinstvu, da ae nahaja VAT OVE C : (prej trg Barriera veoohla) aedaj ul. Istituto 25 (uosal ul. ManzonI 1) Zaloga testenin domačesra pridelka, „PEKATETE-iz ILIRSSE BISTRICE, tufcaj. j.ridelta in napolilan-skega. Zaloga olja iz oljk, vinskega jesiha, kave, »lad-korja itd. Foaabnoat: vina domača ln zunaaj % v atoklenloah In pivo. Toplo se priporoča slav«, občinstvu in svojim prejšnjim cenjenim odjemaJeern. Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah. Jllesš^ CS-iordan Specijalist za *dravjenje kurjih očes, dipio-mirau ranoeelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi ukoj navadna zastarana kuria oč^sh tflr jib izdere na najnavadnejM n* čin ::: brez \aaire bolečina Garant'ri ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Ee.* nohte vsake debelosti. Na zahtevo prida tudi na do % Norherto Nachtigal! Trst, ul'ca Nuova 41, Trst (Palača Salem) ie prevzel zastopništvo velike ŠVICARSKE URAHNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure -— .._ po tooarnli cenah. Potrebščine za ura rje se prodajo po najzmerotjših cenah. VELIKA ZALOGA -s- apnenega karbida ^odčekl od ICX> kpr kron 31 ; 50 kg k »v 32-2P; zrnati K 34-20 za lOO kilogram. ■ - tisto tet«, embalafta zastonj. ■, . — proti takojšnjemu plačilu ali poštn. povzetju, — .FRANKO ZALOGA TRST" PAOLO PATRIZI, TRS? ulica San Lazz&ro štev. 9 V Trstu, 24 aprila 1910. „EDINOST" st. 113. Stran V SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:::: govežka naroČila. :::: J07IP G0R6HJ6C Trst, ul. Valdirivo 40. :::: (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) :::: Poštna naročila obavljaju se isti dan. Brzojavna adresa: ::: ::: ::: GORENJEC - TRST. TELEFON 21-15. Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov Zeleznate Kina-Vino effitamdh, za bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizam Priporočeno od najalovečih zdravnikov v vseh S slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. e: Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z aad 6000 zdravniškimi spričevali. IzboH&i okus. SST ^zboriii cka<» Lekarna Serratfallo - Trst Via Malcanton št. 9 KONKURZNA MASA s: MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST9 Via Malcanton stev. 9, THST Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, aii pridite v Trst ne odpotujte, predno ste obiskali znano IT „R"' Alpinista" STIflMO štev, 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS jepi jezik. - fljegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovake sploh. (Jdani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Ounnju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močijivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■B U^Bfj^tft w Nova slovenska manufak-Br W JM%PMm m - turna trgovina v G0R1UI lvančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA Štev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko spadajoč^ga raznovrstn. blaga po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na želja, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. V mirodilnici Mario Ferlii? -i. Mar. Magd. Zgornja St. P. 3 vocml ulice deli* Istria, blizo Sol tobt >• VE1JKA IZBERA K RAMENU, BARV, 6V ŽEBLJEV, PETROLEJA, irtitk e* pitanj« «floJ, Krt«, ft*aj, IM. tok '<» «f UBbUul. Prodal« mm drcbo* to TRST, ul. ■] Cavana 2 ■ PEKARNA IN SLAŠČIČARNA FRAN LAMPE ••• Prodaja svežega kruha 4-krat ua dan. - Postrežba točna ia >a dom I Prodajaiaica Vincenc-a Pibrois Trat, ulica Porte nuove štev. 3, Trat VELIKA IZBERA HIŠNIH JN KUHINJSKIH POTREBŠČIN. □ Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izb«'* <3 <3 <3 predmetov, pripravnih v 'iarove. ^ > C> Icdenicc, kopanje itd. po jako zmernih cenah. Delniška glavnica: K 40,000.000.— Reservnl In varnost-n: ni zaklad: n: K 12,000.000.— Centrala t ML Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakova Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plzaju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podrui ŽIvnostenske banke pro Čechy a Mm (Obilna banka za tako In Moravsko) n Bančni prostori: VIA « S. N ICO L O $tev. 30 v TELEFON štev. 21-57. Trstu ■M Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 :: Izvršuje use bančne posle: : Obrestnje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rentni I davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na ŽIBO RAČUNU 33|«A|, Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja.1 Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemslrih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILAj Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Živ ali mrtev? t Kdo ? Menelik seveda. — Da bi podalo uredništvo „Edinosti" najzanesljivejše poročilo glede tega svetovnega vprašanja svojim c. čitateljem, se ni ustrašilo največjih žrtev, ter me je poslalo kot svojega poročevalca direktno v Habeš. To je pa prišlo takole: Nekoč je dr. Gregorin na poti v svojo pisarno zgubil stotisočak od onega vsakoletnega milijonskega dobička, ki ga ima od „Edinosti". (Glej „Gorico" itd.) Ta stotisočak je našel glavni urednik in boljše ga res ni znal obrniti negoli pokloniti ga meni z naročilom, da spravim gorenje vprašanje čimprej na jasno. Da je zadela ta častna naloga ravno mene, moram pripisati zopet dvema okol-ščinama. Vprvič uživam pri glavnem uredniku velikanski ugled kot pomorščak. Videl me je namreč omenjeni gospod, kako sem v enem večeru uničil tri porcije sardel. Od tedaj veljam pri njem kot avktoriteta v mornarskih stvareh. Drugič pa je menil glavni urednik, da imam jaz kot „šolmaster" še največ časa, da spravim na čisto vprašanje o bitju ali nebitju abesinskega nje-guša. Vtaknil sem torej lahkomiselno zgubljeni stotisočak lahkomiselno v žep, poljubil domače, prijel za palico, nažgal vržinko in se vkrcal v „Afriko" od Lloydove družbe. Na visokem morju se nam je prav dobro godilo. Popotniki so bili brez izjeme sami žentlmeni. Med eno „briškolo" in drugo smo praznili bokale ter se priučili marsičemu ; jaz angleškemu pluvanju, moji tovariši slovenskemu hudičevanju. Edina smola na brodu je bil neki debel Nemec. Venomer je tekal gorindol po krovu ter držal govorance, kar je lorda Poplatona (izgovori „Podpletna") nekoč zmotilo pri štetju „baštonov". Zato je pa tudi nahrulil nemirneža : „Vi, sir Frkafrk, mirujte vendar enkrat! Ker če se še enkrat zmotim pri baštonih, jo okusite vi, in če bi bila tudi baštonska sedmica." Na to je Nemec miroval. Sel je, gledal v morske valove (bili smo že v „rdečem morju") ter neprenehoma zdihoval: „O Adrija, tu plave! Tajč pis cu tir!" Ker sem si pustil te besede prestaviti od krovnega natakarja, vam povem, da Nemec ni mislil plavati, ampak je vsklikal: „Oj jadransko sinje morje! Nemško do tebe!" Nisem sicer takoj umel, kaj hoče mož s tem vsklikom, ali ko smo prišli v arab-sko-angleško mesto Aden, se mi je za-svitalo. Nemec je zagrabil svoj kovčeg ter kakor nor zdirjal na kopno. Tam pa je pričel takoj zabijati nemški kol k mostu do Jadranskega morja v splošno radost dolgonogih in kratkopipčastih Angležev. Mož se je bil namreč v svojem tevtonskem furorju prenaglil za par milj ter je mislil, da je v Trstu, medtem ko je stal na arabskih tleh. Po tem dogodljaju sem dospel v Afriko in sicer v Masavo. Italijanski carinski uradniki so mi dovolili takoj svoboden prehod preko italijanske kolonije, ko sem jim pokazal letošnjo pobotnico o vplačeni članarini C. M. družbe. Ne tako pa abesinski da-carji. Ti so našli v mojem kovčeku narodni kolek z napisom „Ptuj" in zaplenili so ml ga. Na moje tozadevno vprašanje so mi odgovorili, da je ta nevarni znak vendar prepovedan po avstrijski pošti. „Kaj vas pa brigajo določbe avstrijske pošte?" sem jih vprašal ogorčeno. „Prosimo vas! Če bi nas Abesince ne brigale, koga pa ?" Udal sem se argumentaciji ter jim pustil kolek „Ptuj" za večen spomin. Potem sem si najel osla (prosim, ne delajte hudomušnih opazk!) ter se podal naravnost v abesinsko stolno mesto. Vtise tega večdnevnega potovanja vam prihranim za drugo priliko. Za danes mal obris. Poti so bile tako ko modne, kakor so, naše okoličanske, kjer človek ob gotovem vremenu ne ve, kam bi noge djal, tudi če nima osla se sabo in pod seboj. Hiše abe-sinskih prebivalcev so prav čedne, še najbolj podobne oni „pagodi", ki stoji v Trstu na trgu pred „Narodnim domom". Razsvetljene pa so kot tržaška sokolska telovadnica, kadar £ori v nji električna luč. Vasi so zidane vse ob cesti in dolge kot Jurčičev „Deseti brat". Podnebje je naravnost čarobno, kar izvira menda odtod, da v Ha-bešu nimajo barometrov. Kulturno stoje prebivalci na zelo nizki stopinji, kar sem sklepal iz tega, da so kar trumoma drli k vsakemu predavanju. Toliko za sedaj. Dospevši v abesinsko glavno mesto, sem razjahal pred hotelom „k bledi špinači". Tam sem se takoj preoblekel ter si nasadil cilinder na glavo. Kar je namreč imenitnega v Habešu, nosi cilinder. Fraka jim ni treba, ker črni so itak po vsem telesu. Nu, pe sem jo krenil k njeguševi palači ; med nami rečeno: presneto nič palači. Pa vam stoji pred njo nekak zamorski Martin Krpan s strašansko dolgim zobo-trebnikom v roki. Pogledal me je tako divje, da sem že menil, zobotrebnik tiči v meni in az na njem. Ko sem mu pa ponudil dehteč© Šuster-kubo, se mu je zjasnil obraz, da, še več, j jel se je s krohotom smejati, da so mu solze zalile oči. „Kaj pa se smejete, vi črna kava?" sem ga vprašal jezen, ko le ni jenjat s smehom. „Ho, ho, ho, ho! Vi ste Avstrijec", je rekel slednjič. „Seveda sem. Po čem me pa poznate ?" „Po čem! Salabolt, po vaši cigari) Njen duh je kdaj že segel v naše kraje." „Nu da, le zabavljajte, vi gospod tinta. Ali zdaj me pustite k njegušu Me-neliku." „Oho, počasi! Kaj pa boste pri njem ?" To je bilo kočljivo vprašanje, zato sem se popraskal po temenu. S „Kaj bom? Dober dan mu bom voščil, če je živ in drugače zdrav; pokropim ga, kakor pristoja poštenemu kristijanu, če se je že steg —, če je mrtev." j „Kdo vas pa pošilja?" „Tudi če vam povem, boste znali isto kakor prej. Uredništvo „Edinosti" me pošilja." „Potem pa kar noter gospod doktor! | „Edinost", to pa poznamo mi Abesinci. Aba Garima, če jo poznamo!" je rekel in odgrnil zastor vhoda. J Da-si me nova titulacija ni čisto nič prevzela in da-si sem vedel, da me je vratar morda malce napak umel, vendar me je obšla hipna žalost, videčega, kako je edinost v tej deželi v povsem drugi ceni negoli pri nas Slovencih. Pa sem jo krenil naprej pod zlatotka-nem svilenem šatoru in — na ga hudiča! — že sem stal pred abesinskim levom, pred živim Menelikom samim. Na mehki blazini je sedel, obdan od svojih vojščakov, junakov in dvornikov, in močen, zdrav in lepo-rejen je bil kakor oče Kobentar, junak iz Rožne doline. Pogledal me je sicer malce po strani, a jaz, že vajen takih pogledov, se nisem zmotil. „Veličanstvo, pozdrav od celokupnega naroda slovenskega, zjedinjenega pod žezlom needinosti, pozdrav od mojega glavnega urednika, ki se ravno sedaj vojskuje s kraško burjo, medtem ko moram jaz v vašem cesarstvu prenašati peklensko vročino, moj osel pa mene..." „Ptujec kdo si in kaj želiš?" me je vprašal Menelik še vedno nemilostno. „Kdo sem, to je presneto malo važna stvar. Ne želim pa v tem hipu res ničesar. Ker neopisno sem vesel videti vas zdravih lic in rejenega života, ko sem vas objokoval že najmanj desetkrat kakor mrtvega." Pri besedi „objokoval" sem potisnil figo v žep, ker to ni bilo res. A nek abesinski vojščak me je v istem hipu udaril s svojim dolgim zobotrebnikom (beri: s sulico) po roki, češ, ni dostojno tiščati pred cesarjem tace v „aržetu". „Torej, ti bi bil rad vedel, če sem živ ali mrtev?" se je oglasil Menelik precej veselo. „To, to! Nu in zdaj, ko vem..." „Nič ne veš!" me je prekinil njeguš. „Saj ste živi!" sem odvrnil jaz s slovensko hlapčevsko ponižnostjo. „Nisem živ!" je zavrnil Menelik. „Mrtev pa tudi ne!" sem menil jaz. „Mrtev tudi ne." je potrdil on. „Salabolt, to mi je pa uganka !" „To ni uganka. To mi prihaja zelo prav, prijatelj. Odkar so začeli časopisi priobčevati vesti o moji smrti ter zopet o mojem življenju, se mi godi še boljše negoli županu v vaših Krkavcih." „Kako to, veličanstvo?" „Le poglej! Če prihaja ljuba moja ženka Taj tu s prošnjo po novem klubuku a la Čhantecler k meni, tedaj..." „Tedaj ste mrtvi, razumem." sem dostavil jaz. „Tedaj sem mrtev, res. In če prihaja kak upnik k meni, in hoče, da mu izplačam račun, tedaj..." „Tedaj ste mrtvi, seveda." „Mrtev prav gotovo. In če prihaja, kak poet ter mi hoče deklamovati pesem, speto meni v čast, tedaj sem mrtev..." „...in pokopan." „In pokopan seveda," je pritrdil Menelik smehljaje. „In prihaja k meni kak dolgovezen diplomat, tedaj..." „Tedaj ste že tri mesece v grobu." „Prav gotovo! A če bi kdo hotel kaliti mir mojega ljudstva, če bi sovražnik udri preko meje, tedaj..." „Tedaj ste živ!" sem vskliknil. „Tedaj sem živ in če bi že trohnel pod črno grudo!" Na to me je milostno odpustil, tako milostno, da mi v hotelu „k bledi špinači" niso nič računali, in so mi njegovi dacarji vrnili celo narodni kolek „Ptuj". S prvim parnikom sem se vrnil v Trst z gotovo vestjo, da je Menelik — mrtev in živ. Bolje se onih stotisoč goldinaijev ni mogle obrestovati. To misli vaš abesinski doročevalec. F. PL Pozor 1 M. LEVI Pozor! Trst - uL Ombrelle 6;IU nad. - Trat Kupuje rabljeno pohištvo, ponoftene obleke Ir Šivalne etroje. Pisati dopisnico. Pride san ne dom. BtTBM VI. »EDINOST« it. 111. ▼ Tista, hi 34. aprila lflf IVAN KRŽE Trst - Plazr^ S. GKov?,nni it. 1 7 Sk I rt tt O kuhinjskih in kletarskih »otrebSčic fcalUUd »d lesa in pletenin, škafov, brent teb rov in kad, sodčekov, lopat, reiet, sit in vsano-v ratnih košev, jer bas0 v in metol ter mnogo drugih t to stroko «pad»jo- Dpi rt/t »Tfc A O 87°i° trS°" č.h predmetov. — rlipUlUVa vino s ku-i:miško posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje ila, kositer; a ali cinka, nadalje pasamanterje. H::ike itd. — Za gostilničarje pipe, fcrogije, temljeno in stekleno posodo za vino. Pohištvo vi t1 o in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. VSBW vae po niski o«ni. ~tMI Izgotovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroue In oeno. — Proda IVANKA DOREGHiNi, Trst (Zaloga pohištva) ul. MadonninaS T8ST & d» a [■»■»■IIBIMHMIBIMIIBIIBU Ml : Ifinazio PoMg: m rogaln alice Riliorp jr -^clerie-. Izbora obi^k 73 r* f>'uo 5 rz'. ' »z pli.i.a H lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejše --sukno za moške obleke.-- Izdelovanje oblek po nerL Odlikovana tovarna glasovlrjev E. WfiRBIMEK TRST, Piazza Carlo Golieni 2. vo£&l Corso — i ia Nuova Specijaliteta pianino" — glasovirjev svetovnih tvrdk $temwey in Jnns v New Yorku, Schweighofer itd. Hettričiii fiasin, oiisstr immi Izpoaojuje. - Uenjujo - Daje na obroka. - Popravlja. - Aksrdira po zmarniti oenah. = Zobni iilill):ilcirorij Dr. AleKs. Hortlnelli ordinira od 9.— 1. 3.-7. Trat, ni. B&rriera vocohla 33 — II. nad. đ - k :: ,\aiRODlL.N!CA :: E. Cociancicls, Trsi, ulica Uyo Foscolo Fiiailka : ulica delt* Industrla štev. 868 TELEFON 19-6 Zalsf« prlatnlh, kemično Izdelanih barv, poaebna orim« aa dličenj« pod* FRUDAJA NA DROBNO IN DKBELO Mirodilnlca fin t on (Jrsich Ba^riera vecchia it. 14 ZALOGA tarv, čopičev, povlak in muli xi p£cUf Izrezov za slikari« (štampo?), zame&Hov in dišav. Prodajalnica usnja : trst, nt Jffoliao a Oralo 1. H- --a ta. izbers. telečjih barvan i h kot, izbora-.--kozjega usnja in francoske teletine kako tudi tu- in inozemske krznlne vc c-rnah, da se nI bati konkurenci Gotov, da me al. občinstvo počasti, bUj«fm ud^ni AG0STIN0 di LIBERTI ■r ekami in slaščičarni 6IAGIO MADON, TR3T al 6hega it. 7 ia nI. Caserma it. 12 *z* preskrbljeni » sve im kruhom 4-kra. na dan, kakor tudi s »laSćicaajt m aladkim; m____' 4>repećenci prve vrate. POSTREŽBA NA OOM interesantno naznanilo! NB. Velik izbor delav.Jhlač po ne verjet, nizkih cenah. V trgovini v ulici garnira štev. 20. Danes se otvori izjemna prodaja izdelanih oblek. Ker hočem prodati vse blago, sem sklenil prodati ga po znižanih cenah prodaja se vrši le malo dni, zato posložite se te izjem, prilike! MIKUS naznanja slavnemu obČiastvu, da je odprl poleg svoje ŠS9T" pekarne he sLtdčičarne na trgu 8. Francem 7 tudi PRODAJ 1LNICO SL1UINR v katerej se dobijo razni salami, Str, mast, praške in graške gnjati ter gorke dnnajske In kranj. klobas. Priporoča se za obilen obisk. 7TJ Cene brez konkurence! Cene brez konkurence! Interesantno naznanilo I V i ,brorc,»n! prodajalci »acotc^ w h cblsk v Trst«. cuio« Arcstat 1. bo r-h rr 1 hi rr »nit o- p& nw**lj»g-. MT* VELIKA IZBERA oblek, palet o t, nlater, jop, hlač iz bombažev ine kn volne, oblek za dedke in otroke po senah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po merf. Viktor Piscur ■ ica Aro*ta I. bHzu gostilne AH'Antlco Ussaro. dHB irjoo.- obrtna zadruga«Jrstu vis S. Francesco d' Assisi 2, I. a kjer Jo bila prej „Trž. posojil, in hranilnica". Peitno-faraalialSai rafiaa 74679. TELEFON 16 04 8pr»J«ma hranilne vloge od vsMko^ar, tudi Če ni Č:an, in jih obrestuje 4%l Sprejema tudi vlog?1 po 1 K na teden, vato, da ne po t-CO Udnib dobi Kron 300 — jftprajama hranilne knjižice tujih savodov in jih reaiisuje □e da bi se obrentovanje pretrgalo. Daj« poaoj&ia na razn^ obroke i a proti mesečni ca odplačilom po K 2 od vsaiciii K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Doleti ao po K 20 in po S 2 Jffadaijn* pojasnila ae dajejo t aradu m«-J uradnimi uiami, ki »o • k j delavnikih od 9. do IS. dop. ii. od 3. do 6. pop. rsilftroTaia zadiiga s iBcniEjsiim ianurrom. TS&OVSKO-OBRTNA ZABRU&A u Msetts& Slovenci, fenpnjte obleke v trgovini | V. Uoban§ehek Trst,? ulica Giosue Capducci I! I Zaloga Ugatovljealk oblek ln p ur Ha xa moik«. — Kupuj eci v veiiki množici od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam m*b str dke ter mi je tako m jžaj prodajati po neverjetno nlzkiii cenah. Za novo *ezon<, velUcanaki prejemi blaga. 5000 oblek za moik« ln dedke odL K 14 — do K 60. Izven tega bogata izbera kostum*-v, površnikov, jopiČev. telovnikov, hlač, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manSetov, kravat Daramnic, robcev za nos, Čepic, dežnikov, halj, montur, (terlis) itd. in vs--h dragih predmetov za moške. - Speoijalltota. laatnega lsdelka aa do tavo d : arajce a koritonakega ozforta; t«r jV modne hlade ln ipodsjfl hlafie. Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna krojačnica. Govori se slovenski. Pripcrcč'«m se najtopleje aa Vafij blago u o Sao podporo. Z najodličiejšim spoštovanjem V. DOBAU^OHE K. Krčmarji in ---- gostilničarji! V al. aialia it. 1 d aa je od pri a velika zaloga na drobno, stekla in porcelane, namieuib kosarom in kozarcev za t>ivc» po jako nizkih oenah. Se priporoča udanl 0ustavo Marco. Kari ScherMtz aviorlzovani kamnoseški Tist,Dlic3 đeil'Istria m vis-a-vis angl. p oropal ->1- :: Delalnic« in zal ga spomenikov^ in na^rsbnih kamnor- š Moja pred Štiridesetimi len uHtanovljea.-« u: a« ol>rini razstavi v Trstu odlikovana tovarna Modo* cvršuje Dhročbe vaatofr^tnih sodov, bodisi zn »tac Špirit, likere, t:opinovec, olj j, alivovec, mara.5kia Jamčim r.bk dobro delo in po aiztrih cenah. Ja : žganje, slivovec in brinjevec kakor tudi mrzle pijače frambožs, tamarindi in semade. Ingen. Bednarz Ferruccio TRST tehnični zavod - Ulica San Cazzaro Si. 16 Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. mar Gentralm toplovodi. V Tistu, 24. aprila 1910. „EDINOBT" it. 11*. Straa VJT HOTEL BALKAN 70 sob. elektr. razsvetljava, Kft, kopeljl M J. KOGL. HOTEL BALKAIS NOVA ■URARNA Stajmund Bizjak prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera it 11 C&mpo S. Glacomo st. 4 na.'proti uhodu v cerkev, blicu „Društvene krčme*. Velika izbera moških In ženklk žepnih ar, srebrnih, kovina? tih itd., kakor tudi v-rlilc, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 260. Posebnost: Kronometrične la eteaake ar». — Poprave se izvršujejo točno, aatančno in po najzmernejših cenah. Točne ure prodna Cnili« Jtffilkr [ immajmma^š^ten- i cUjalaks ms ▼ TMffTC [ vfta Faeteraeaa. a§ el lian 'Ž ' T£LI£TlkB£&A j verižic, zlatih in sreter nlh ur. kakor tutif ttonskHi ar vsaka vrste [ •Hotni m mauai ae. O. Kossit TRST, Ulica Nuova št. 5 ZALOGA MANO FAKTURNEGA BLAGA S PR )DAJO SA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, robcev, pletenin Cese da se ni bati koaknreace. PošlIJatve na deielo. Uzorci zestonj In poštnine prosti ■ Podplaaof pri porot« slavnema občinstva trojo dobrozaano gostilno „Al DUE RASPI" ulica de'.l' Istltuto št 2 kj ar toil najbolje rlpanko in črno latrako Tino. Irr*tnm domač« kuhinja. Poatretba točo«. - Cana marne. Za obilen obisk fr,n V.tUS m priporoča adanl ff*U J\*Qlil. Prip©r«ž& se slavnemu slsv. občinstvu gostilna „Alfa Stella" Trst, t rg Cario & J doni štev. 7, ki ima na razpolago ^pateesko in acarSno pivo kakor tudi ,. oroznana vina istrsko, da1* ■istinsko In funansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja Postrežba točna. Cene zmerne V prodsjalnici aJmi/alrininega blaga v ul. Gfulia štev. 5 tik slaščičarne Nagy se debi rainovrstao blago kakor na primer batista, pleteniee, nogavice, Izdelano perHo In na meter. — Velik izbor drobelh pred metov. — CENE BREZ KONKURENCE. Širita „Edinost"! Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, Madsk. platna žepnih robcev, metkih nogovic iti. itd. K. rVFNKFI Trst, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. ^■■■ Narodna trgovina Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroenano gostilno „Pri Detelji*4 (Al Trifoglio) vilo* B*lv»d«r« it. 7 kjer toči najizvrotneja finia In bela dalmat. vina, istrski refoik, bel« vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vsaki wi z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna Caue zmerne. • Za obilen obisk se priporoča udani Anton Vidaković. mii ~ Zobni ambulator^ HANS-a SCHMIDT prej sodruga ■ - Dr. A. Mitt£k-a - • ulio« della Zbnta 7f I. nadstropja. ! Krasne novosti! vsakovrstnih : izgotovljenih : oblek za gospode in dečke kakor tudi za dame in deklice. Bohmec & CO. .......... Trst — ul. delle Torri 2, ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Solidna postrežba. - - najnižje slame cene- elegant. obleke ps mrie izvršujejo prvi krojači. H1RS€H & €«. TRST DL Medla Zaloga koruzne moke takega pridelka Jj( 27 in OblOdC. ■■■■■■■■■■ 01. Medla St. 27 Mehanični mlin in žaga. Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mlenje dišav, žita, kresnic, gumija Itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. Telefon 22-70 Delalnica amerikanskoga pohištva za I T6l6fOII moderno opremo piaaren. ■■■■ | 22~JQ ANTON MIHELIČ :1 I ■ trgovec z jestviaaaii BHk I j ^k Rajaa it. 8 (pred cerkvijo) I Lđm PHparate svoja kosata z oajbaljilm Sla-I^HK goio »ul« vrsta PRESKRBUES0 TRŠO-P^H VliO. la razpalJf« Isis sajftsljio vrata ^B^^B Kava, tsstoiiins, olj«,mineralne ^B« ^^^ vtis, tiso ta pivo v buteljkah Itd. I Ceaa snarne. Postrežba točna. I Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 — - (hiša Tuaai) bogato a&loaena - prodajalnica manufaktur. blaga in drobnih pradmatov s bogato isboro blaga za ZIMSKO eesono Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po najzmernejših cenah. PATENT G. JEJCH V. 36CS1 Dimniki z ventilacijo proti upadanju dima fo (vogal Santorio) Zanimiva novica za vse! V prodajalnici Železnin in kuhinjskih ter —- hišnih potrebščia -----" dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - ceni. - - Prve praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2*50 komad. UMBIRT0 CESCA, Caserma II. K Prilika! ŽOQt Prilika! v prodajainici izgotovljen. oblek ln krojačnlci M. FARCHf, TRS i* i uilca Giacinto Gallina 8 (ex ul. Legna površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago. - Cene čudovito nizke. Pozor na naslov. Fiup iya3ksevi6 isloga dalmatinskega vir. 2au»ttti pridelek ▼ Je^ptricab pr: Om:&xi * oiioi Valdlrivo it. 17 (TaUro* 1463^ ti pro.lajft aa oia'.j :» velike. — HaiaJin r jmoča slav. obči.'i.Ura ivoj* £Oivlue ,AJrA*rtr i'^ft 3faeva 91. 11 ia ,vAi /ratelU »11 ;*4e*«h* fttt- h * katocih »cči *-»<»ia ^ia« I Zaloga Izgotovljenlh obit k Ia s; manifakturnega felggi — %1 iUondo C glase, poslana, osmrtnico, zahvalo, mak oglase hi v obče kakorinokoll vrst« oglasov sprejme „Insoratnl oddelek" v aliol flerOb G alat ti it 18 (Narodni dom) polaaadsfrop>) >> s. Urad Jo odprt Ml •. ijntraj Jo 11. Ib s $. Je t. popoludno. Po mM oo loprel—e .TIskarni Edinost^. — Fralelli Haube?: Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrento) Zaloga ustrojenih kož.--- Velika izbera potreb&čin za čevljarje. — (Specijaliteta potrebščina z sedlarje. OO Preseljena Iz Barriere it. 3 J__ v ul M\9 3stri2 ste*. 8 (Sy. Jaksb) Velika Izbira molkih, đeAklb I a otroiklh o-btek. Zalogu blaga u ohloke po meri. Srajc« ■podaje hlače, uogovlee, pletenine, ovratniki ■apectnlki, ovratnic« itd. itd. v bogati iaberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta : hlače za delavce Vse po naj zmernejših cenah I S F/avl lil pristni | . ajtoljši za čiščenje in ||:: :: krepča^je krvi ;! :: SIRUP PAGLIANO tvrdke |»rof. FRtfF.STO - -PAGLIANO, NEAPELJ - -(lastna hiša) Calata 5. Marco 4. temt Nas Sirup Pagllano se prodaja v boljših lekarnah nonarhije. Isti je i/delan strogo po originalnem receptu iznajdite^a pok. prof Pagliano. tnnnim I Naznanjamo da nimamo nikake skupnosti z ravno ^VllKILU ! tako imenovanimi tvrdkami, ter opozarjamo in svarimo p n. odjemalce na škod j ive ponaredbe, ki krožijo nekaznovane, ■5» ter se sknša prodajati z raznovrstnimi sredstvi reklame. Vsled večje garancije, da se dobi pristno znamko, ki se razbknje od drugih to vite svetujemo, da se obrne vsakdo direktno v Neapeij ali pa k glavni zaIogi HflRIO LflNG, lekarnar - TRST. - Jure Karaman Zaloga vina: V. Tlntore lO, Gostilne: Via Scorzeria 4 in V. Va.diri»o 14. _ Gosp. J ure Karanran iz Kr ia (Jesenice; 5 I>aln acija i»lož lje na zndnji mednarodni i izstavi v Pa riz "svoja izvrstna dalmatin-il pka vina (črno, belo, opolo in refoSk) in bil 71 cdlikovbn z diplomo zlate kolnine in čast- nim križcem (Dipl6me de Mćdaille M d' or avec Croix d' Honneur du Mćrite Tvrdka v3tanoviJona lota 1877. msemmia* Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Biosuc Cardaccl St. 40 (prej Torrtnte). Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Veiik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih to-rara. Velika zaloga arajc, hlafi 1» drogi* predmetov u deiavoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CiTTA' DI TRIESTE Ti it, ulica Giosoe Cardncci štev. 40 (prej Torrente) Schnabl & C° Succ. -- Trst (Inženir G. Franc & J. Kra,z) Urad: ulica Hficclo 3Kaohia?elU št. 32. Skladišča: ulica Cioaohino ■ iossini. Izvršuje vsakovrstni brušenja Rodolfo Botteri bra«ar, via Belvadere 5t 28 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Skarii, nožev vseh velikosti Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo s moj mi imenom. izborno in točno po nizkih cenah ® I flerm&ngild Trocca BarriersL vecchia štev. 8 ima veliko ralog;o mrtvaških metoi? BflT VENCI ^ i porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s trat kovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomcaikt Najnižja konknreaćna oena Poskusite FI- Colnfin^ GOVO KAVO ffOdiUUII fmejši in najzdravejši kavni prldatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilno „Pri stari breskvi" ^ dere Stev. 17, kjer toči najboljSi KRAŠKI TE KAN, ibtrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja Postreže oi vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk ne priporoča udana Josipina Fiier, goattloiftarka I Telefona: urad: §t. 14-09- — SklodiSče: št. 61. Naulov sa bnzojavke: ^Universum*4 — Trst Prodajajo pt- zmernih cenah s Sesalike za vino ln vodo na transmisijo In na roko Cevi vsake ^stn za napeljavo vod? plin» In pare. Pipe, guaroldje In tehnični predmeti vsaks vrste. *otorJt, stroji ' in kntll na paru — Priporočajo avoj tehmftm urad za izdelouanje ln oskddlenle esakoorstnin stroje« za oorat ---Oemlkl sutoij.--- Sirite EDIMOST Bogomil Fino urar t Sežani Prva slovenska aloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst en na omm. m. «t m o» ml ■ ■ ■»■■) inn i inni! ima svojo novo proda-lalnlco v ar v TRSTU, ulica Vfocen. Belil ni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic tov cenah. V Tasta, 24. aprila 1916. „■DINOST" it m Binm U Mlekarna Laak, plooolo 1. Podpisana kunuiji ilav. občinstvo, da je prenesla na svoje robrosnana mlekarna Laak Prodaje 'ae svaki 4an sveie mleko iz gospodarske oprave LAAK. Bazna saslaca, najboljši krua is Graca, zdravstveni krah >h vsakokratne aladčice svaki dan sveie. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrste. Sp?cialitet kiselo ■lleko, bolgarsko Joakvrt ia Isftr. Priporoča se Joaefina 8a!omon. ||_ nrndai Je enonadatropna hiša sa dve mali na prUUdj drniini, na lepem prostoru blizu Reinika pri Ljubljani. Krasen razgled ca vse strani 15 minut od glavne pošte, lep solnčnat vrt. Proda »e sta 541.000 kron. Plačati naprej samo 9000 kron. Na&lov: Tomaž Ceh, Kotna dolina pri Ljubljani poftta Vič. «38 SVOJI K SVOJIM! ~wm Naznanilo. V soboto, dne 23. aprila 1910 se odpra v Vrdelci (ulica Scoglio) št. 747 nova :: mesnica. Prodajalo se bo goveje meso najboljših vrst ia po najnižjih cenah. — Postrežba točna, toliko t mesnici, kakor tudi na dom naročnikom. Ker je podjetje v domačih, poštenih rokah se al. domačemu občinstvu najtoplej priporoča. Večja češka tovarna IV sprejme MLADEGA uradnika tr gorsko naobraženega, veščega slovenske in nemške korespondence. — Eventuelno 8C sprejme mlad gospod brez prakse. Ponudbe a pripisi spričeval pod „URADNIK* na upravništvo tega Bata do 1. prihod, meseca. G N 11 Novo ! leiovi&če Jasno selo" na Hrušici (Gorenjsko) 5 minut od postajališča neposredno pred vhodom v r; »antično sotesko Doveršnik z dostopno nareje-■eni vodopadi tik pod vznožji Karavank ležeče, 3 km od Jesenic oddaljeno. — Pet moderno oprem-ijenih stanovanji. potem 12 posameznih sob se čez poletni čaa odda, salon in kopelji v hi Si. Krasna lega, činti planinski zrak, izvrstna voda, veliki *enČ-nati vrt. Tennisprostor, kegljišče. Autogaiage, gojrd v neposredni bližini. Zanimivni sprehodi. Pojasnila daje lastn ik AL. SCHKET, Jesenice (Gorenjsko). g sisaste Hiša z vrtom v lepo ležečem trgu v zelenem Spodnjem Štajerskem je za K 6500 — na prodaj. posebno je za penzijoniste pa tudi za vsako obrt pripravno. Vprašati se je na „Inseratni oddelek „Edinosti" pod „Št. 674." Nezaslišano!! 800 kosov z žepno uro samo K 5-80 Krasna pozlačena, najfinejša S6 ur idoča anktr-re«r ontoir ura s 3-letnim jamstvom, skupaj z elegantno pozlačeno verižico, ki se ne da razločiti od pravega zlata, 1 krasna kravatna igla a imitiranim! briljanti, 1 pozlačen prstan za go4pode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječ« iz manSetnih ovratniških in prsnih gumbov 3% zlato donble, 6 kosov pristno platnenih robcev, 1 elegantna Žepna pisalna priprava, 1 krasno žepno »rcalo v etuiju, 72 fc-osov angl. petes, krasni slbum z najlepšimi slikami sveta in Se raznih 500 kosov, ki so nepogrešljivi v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna K 3 80. Poš lja po povzetju eksp. trgov. H. SPINGARN, Krakovo 184. — KeHevilo zahvalnih pisem ua razp lago. — V slučaju, da blago ne ugaja. se vrne denar. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramac cini TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Cene dogovorne. Plačilo na fibrett Sprejme sa popravljanje Šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja i8«l> olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabijent bivalne siroje. Rešitev1 Humbert Hanak Trst, Via Benedetto Marcello št 2 priti. vogal ulice Ti gor izdelovatelj biljardov prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert in sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmernejših cenah vsakovrstne poprave biljardov-palic in igralnih nrz ter vsako mizarsko delo za kavarne in zasebnike. Delo se z vrši točno in solidno. s sliko NOVOST! Isllit0 'J&T Ravnokar je izšel * 3. snopič „VEČ LUČI« je za mo^go bonikov elektrika, a vendar se jih tolifco poslužuje raznih sredstev, kopal ič, maaaže itd. in ne vedo da je g«lv. trajna elektriciteta sredstvo, ki v*pe5no deluje proti s?lošn1 oiibe'osti iivče^a, r~j"*n-tlzmu, glavobolu, nespečnosti, mrtvoudnčfnii stanju, nevraiglji, nervoznemu motenju pre-bavljanja, otožnostl, Šibkosti vsako vrste, malokrvnosti in raznim žen. boleznim itd. Opisali crno to metolo v jako interesantni brošuri, katero pošljemo vsakomur brezpSačno in po&tn. prosto ZELO akthelso ZELO AKTUELnO Še nikdar se ni nudila v Avstro-— Ogrstfi taka knjiga zastonj. — Eleitro terapevtičaa ordinacija Osnaj I., Sehwangasse it. I nolun^d odd 83. Halleje^ komet — ali — tfe bo nas Iz Konec 19. malo 19101 Cena 30, s poštnino 40 vinarjev. Dibtva se v vseh knjigarnah In trafikah ksker tudi v zaiožni tiskarni Iv. Pr. LAMPRETA v Kranju. Coupon za brezplačno knjigo. 81. 24/4 810 EletiTO-terspeTncna orfiMGija Bnaa) L SoIrarugasM it I mzzuiln o M. 83. Proa£Me le ii Slovenci in meščani! poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fou-tane 13, za kar ee Vam toplo pnporo&a udani A a ton Novak Svoji k svojim 1 tttSi tČPOfll službo iztirjevalca ali kaj »ličnega Zni koli CIII jen gem slovenskega in nem&kega jtsika v govoru in pifavi. Pisati je na Inseratni odd. Edinosti pod „čt3vilko 66H". _ ^ Rn^ttlnn 14 kuhinjo vred, imajnČ od litra, uU&ImIIU išče za mesec maj Posredovalci iz ključepi. Naslov pri upravniStvu „Edin1 sti". «C >-c« fio l>97nnhnn 8oba meblirana z dvem. rad ra4.|jUla!JU posteljama in s brano pri slovenski družini Ul. Farneto 12, I. n. 637 Josip TaoAah Trst, ulica Carpison fit. 16. I dVbdl Pekarna in a HALI OSLU JI E3 MALI OOLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelka. Pristna vina istrsko in o poletnem č .su kraški teian, priporoča slavnemu občinstvu Franc St'rancar, 'astnik gostilne ^Pri Vipavcu14 v ulici Ipdustria, zraven ulice Gulia^i. 375 V ulici Arcata 7 rednih cenah velika partija izgotovlienih oblek In hlač za delavce. Laatna krojačnica. ___ ^ Pekarna in slnSčičarna ^ pa-drožtiico v ulici Molin grande K«. 9 Popo'nooi'4 aa novo urejena. Svež kruh v.čkrat na dan. Postrežba točna na dom._677 qP 17-Ietni pomočnic sa prodajalnico je-milnega blaga. Zahteva se snauje italijanščine. Hrana m stanovanje v hiti. Naslov po^o Inseratni oddelek E ii-nuti. 68i išče Ma n^nd^ i **pod u«"daimi pog°j' dobr^- I**' »®*,*®t'J| idoČa trgovina * hiSo ua g'avat cesti blizu mesta. Posredovalci isključeni. Naslon pove Inseratui od 1. Edinosti. V* H ša z zemljiščem Naalov pove Inser. rdd Eldinosti. 636 Ansolvent imviijuke fi'le z dobrim spr^p-\ai< m m veČielno jn'akso i i ŽJe sl-žbe. Naslov i»ova Edrost.____6 3 ima vsakdo na vrtn go- ________ ______Htilne „Pri treh rožth" v uliri S. Marco št. 19, kjer vodi gostilno Viktor Koaič. 64' UiciPO * dvema »ob^ma, vodo in kuainjo, po i lllglbd st ešjem ne da v najem ali pa proda. — Vrdela, na Žkolju 400;____ SPRITŽER - WEIN ae Imennle balo Štajersko Tino, ki je elia? pripravan pij»4a i niiueratuimi Todami in sif^oom. Prodajata tudi t tmt'lltaa priat.no «iuo Opollo is Visa, Rolo sladko ia VUa. istrako la teraa Priporočam taii i?oj l Kroa 3 ia 4. Sladki reMk po K Uhorao žganje po K 31-40 bultl bt oa EJurcev, Acguedotto 9 Pekarna i sladčičarna VTsu" Trst, via Ca*ana it. 17 (nasproti NodiŠču). Znlaguteli driiš >a „S cleta Co5ierstlv< fra imph'gatl privat *■ v Trstu. — Tovarna mo-na*"-kih biškotino-'. Pr poroč » pvoi velik izbor .ve !ao h ežega kruha in sladČic. — Zaloga vsakovrstnih lik rov in vin v stekleuicati Sprejfma'0 nar čaine tort (n krjkantov za v«ai stotink, za dopisnice 10 atotink' Globus I čistilni izvleček Najboljše čistilo za kovine na s;er Cen^nizke .Alt© brezjconkur^^ Velika zaloga z manifakturnim blagom ■li« Iim it. ief ?tg»l «L a Lunn, e podnisiM uL 0. Luun • •i dovaljujs obi—tiU davao oMastt* im an^a asajaaa o4j—alas, da Ja Jaka pomsoiila res j o nalogo kakor ta& pwiftfc |i» a tana, da jft aateaoftfa agonrj amnirinaa gMniMno sate, 4s nora v fahd Mri nadoatM nitma caoj. i^inHM. V sbsh prodajalaicak Mira a« mmm hfcco bogi* kakavoa« te mijmttomMt ia rnnfk teran posebno g noiin^Mbb IhHfct nkhfa^.....i^m. urifcrihs, ^jvmcao^i laka? tiS? obaski aa IMtt> kMMk tSi^ NAl^^'llf^St SAJE8KE ZASPATIHT %kMOMIH T&AKOT Zi lOMt VgMBlMAfe Kupljeno blago, katoro itua^no nI ugajalo, sa zamanja aU pa aa vrne denar brez nikaklh zadrftkov. Faafcmiati le aa praprltetL Hrvat.-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst » TKST, ulica Sv. Sebastijana Štev. 6. ===== Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade trgovske pisarne, šole, občine, denarne zavode, Župne urade, gospodarske zadruge itd Najveti izbor najlepiih razglednic in vizitnic. - Cene zmerne. Q«f|«ii l# OilOlim 1 Postrežba točna. — Zunanje naroČbe se izvršujejo isti dan. O w UJI K oVUJI ITI : OTOoooaaooooooooo^ Ker sem prisiljen v kratkem fcr^* se preseliti prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. ■H po čudežno nizkih cenah. : ulica Nuova štev. 36 Trgovina posameznih partij Sigmund Vamos EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TET ! UGODNI PRILIKI! K Glas gre po deželi! Praktične gospodinje kupijo dobro zanesljivo belo blago (perilo) le pod znamko: Cesarsko, Papeževo, Ciril-Metodovo, Škofovo, Madono, Štefanie, Giorgina, GIo-ria, Holland, Austria, Primorsko, Creas, Consum, Wassertuch, Jekleno, Narodno, Kneipovo platno itd. Celo opremo (balo) za neveste (novice) kakor tudi razno drugo modne in manufakturno blago v veliki izberi in nizkih cenah priporoča slavnemu občinstvu : tvrdka Hedžet & Koritnik: Vzorci no razpoluso- VZorcl no razMo. V novem kine-matografu 99 ORF2SO" Jrst, via piazzs piccoU (za magistratao palačo, trst. Od sobote 24. co torka 26. aprila: Ueleinferesanten program. ::: ZNAMENITA ::: VODA (nntiseptikon) : pasta in prak : ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena iz neškodljivih aoori, ki ne pokvarijo sobne beline, marveč jo olep£ ijo fn ji dajo po-sat.no naravno avetloat. Delujejo anti:iepti