Our Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE.
fAKODA

No. 168. — Stev. 168.
=_
_
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Uffrt mm ex-cud II— IblUt MHn*a 2Ut. UM3 at tta FM Office ■ N«ir VwL N. I.
Act «f C«»»rm al Harrfc Srd 187».
NEW YORK. FRIDAY, JULY 19, 1940—PETEK . 19. JULIJA, 1940
Volume XLVII1. — Letnik XLVIIL
Položaj v Evropi
PoljedeLtajnikizoranzapo
Nasvet predsed. Roosevelta vpoštevan . . . Bankhead se je umaknil Wallace-u
Vesti od vsepovsod
kandidata
Za p<ty>redsed nizkega kandidata in za svojega tovariša v voli t ven i borbi si je Roosevelt hrfbral poljedeljskega tajnika Henrvja Agarti Wallace i in je to svojo željo sporočil konvenciji. Konvencija pa se ni mogla naglo odločiti za Wallacea, kajti mnogo delegatov si je želelo kakega drugega pod pre« Ised 11 iškega kandidata in volitev se je zelo zavlekla.
Posebno so se delegati raznih južnih in zapadnih držav zavzemali za kongrešnika Wil-liama B. Bankheada kot )>od-predsedniškega kandidata, toda Bankhead je naznanil, tla se umakne Wallaceu, ker ga želi predsednik Roosevelt imeti za svojega tovariša pri volitvah.
Predsednik Roosevelt ^e bil namenjen govoriti |>o radio ob desetih zvečer, toda je govoril šele po polnoči, ko je bil iz voljen Wallace. Po izvolitvi je predsednik konvencije senator Barkley dal znamenje, luči so bile olbrnjene na veliko podobo predsednika Roosevelta in vsi delegati so utihnili. Kmalu nato pa je prišel Rooseveltov glas v konvencijski dvorano.
'Moja vest mi ne dovolil, da bi Obrnil hrbet klicu, da slu žim," je rekel.
Toda takoj je dodal:" Edino le narod more "draftati"»predsednika."
Konvenciji se je zahvalil, da je nominirala Wallacea ter poslal posebno prisrčne pozdrave "mojemu staremu prijatelju Jimu Farlevu."
Predsednikova soproga na konvenciji
Mrs. Eleouore Roosevelt, predsednikova soproga, se je včeraj na željo nekate. rih delegatov z aeroplanom pripeljala iz New Yorka v Chicago ter je bila predstavljena konvenciji ob 10.30 sredi glasnih debat za izvolitev podpredsedniškega kandidata. Med drugim se je tudi zahvalila doibremu prijatelju -predsednika in narodnemu l>orite-Iju James A. Farleyu, ki je kot' predsednik narodnega demokratskega odbora tako vestno in vztrajno deloval v prid stranke in ameriškega naroda.
ROOSEVELT JE SPREJEL NOMINACIJO
Predsednik Roosevelt je po- I)£njels ^ slogo
sprejel nominacijo	, „
ameriških držav
zno sinoči za predsedniškega kandidata, in sicer po radio iz Bele hiše. Roosevelt je prvi predsednik Združenih držav, ki je bil \ tretje nominiran in ki je sprejel tretjo nominacijo. &ele dva večera prej pa je konvenciji y Chicagu sporočil, tla ne namerava več kandidirati. Rekel pa je, da je vse nekaj drugega, a-ko je treba narodu služiti kot predsednik.
Odločitev je postavil popolnoma na podlago narodne o-tbrambe, za katero je zadnje čase posvetil vse svoje sile. Rekel je, tla ne bi mogel poklicati nikogar, da bi služil za domovino, ako bi sam ne hotel služiti, ko 'ga je poklical narod.
Kakor leta 1917, — je rekel Roosevelt, — je tudi sedaj potrebno, da narod izbere ljudi, ki naj vodijo njegovo usodo v teh težkih časih.
Henry A. Wallace, velik prijatelj amer. farmerja
Ameriški poslanik v Mehiki, Josephus Daniels, priporoča, da bi se vse ameriške države pridružile Združenim državam pri obrambi Monroe t lok trine ter se tako zavarovale preti napadom z onstran morja.
Alkohol in sonce nista prijatelja
Newyonska državna alkoholna oblast pravi, da alkohol in sonce nista posebna prijatelja. S tem hoče povedati, da v poletni vročini uživanje alkoholnih pijač ni priporočljivo.
— V hudi vročini ne jejte in ne pijte preveč. Ce ne moreU' prestajati breos alkohola, pijte namesto žganja vino ali pivo, — je rečeno v okrožni k u, ki ga je razposlala alkoholna oblast v brezštevilnih izvodih.
Hiša Rooseveltovega sina zastražena
Na\zlic dežju so včeraj nemški aeroplani bombardirali razne kraje ob obrežju Rokav-skega preliva pa do Škotske na severu. Skoro ves dan so bili nemški aeroplani neprestani! v zraku nad Anglijo.
Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so aeroplani bombardirali Tunbridge Wells, v grofiji Kent, malo zapadno od Londona, Aldershot in letališča, tovarne in pristanišča v južni in osrednji Angliji.
Ministri morajo spati v svojih uradih
Ministrski predsednik Winston Churchill je v poslanski zbornici naznanil, da je naprosil svoje imnistre, da se nastanejo in tudi spijo v svojih u-
radih, da so takoj pri rokah, kadar jih potrebuje. Rekel je, da mu je žal, da svojim tovarišem povzroča neprijetnosti, totla je potrebno, da je vsak minister stalno na svojem mestu.
Churchill sam spi zelo malo. Kot prvi lord admiralitete je spal po šest ur na dan, sedaj pa, ko je ministrski predsednik, pa spi samo pet ur. Pogosto ima konferenco s svojimi ministri sedeč v postelji. Mnogi ministri so že postavili v svojem uradu posteljo.
Wallace je velikega pomena xa farmarje.
Ko so razne osebe, ki so v stiku s predsednikom Roose-veltom v Washingtonu, sprejeli sporočilo iz Chicage, da s«? delegati ne morejo zediniti za Wallacea kot podpredsedniškega kandidata, so na vprašanje voditeljev v Chicagi, odgovorili, da predsednik morda ne bo sprejel nominacije, ako ne bi vpoštevali Wallacea kot podpredsedniškega kandidata.
WTallace je tesno zvezan s po-ljedeljskimi problemi, kot ni-kdo drugi. Kot poljedeljski tajnik skozi 7 let je Wallace zadel ob marsikatero zapreko, ko si je prizadeval, da zviša cene poljskim pridelkom in s tem dohodke fanner jem.
Wrallace je dosegel, da so dobili farmerji po<l|>oro in zvezna posojila, da so bile določene cene pridelkom in da je bilo uveljavljenih mnogo drugih odredb, ki »o bile v prid farmer jem. Nekateri so to nje govo delo imenovali "gospodarska pravica", drugi pa " regimentirano, socjalizirano pol jedel j »t vo.**
Wallace ja izšel is farma.
Wallace, ki bo 7. oktobra star 52 let, je mirnega, ljubeznivega značaja in je večino svojega življenja posvetil f>o-ljedeijstvn. Zraatel je na far-
kjer
se je vdejstvoval v poljedelj-skeni go.^podarstvu, v pridelovanju koruze in s pisateljevanjem.
Wallace skoro ves svoj čas posveti svojemu delu kot po-Ijedeljski tajnik. Mnogo piše o poljskih zadevali in ima govore. V Washingtonu zelo redko zahaja v družbo iu je najrajši doma pri svoji družini. Kako posebne zabave nima, kot da hodi peš v svoj urad in iz urada domov.
V svojem življenju je Wallace zelo skromen.
Wralace zelo rad nosi staro obleko. Nekoč je pričel z vegetacijsko dijeto, ki je obstojala največ iz koruze in iz izdelkov soja fižola. Toda to di jeto je kmalu opustil, ker je shujšal 12 funtov. Toda še vedno je zelo malo mesa.
V stopnjah svojega očeta.
Wallace je sedaj v istem u-radu, v katerem je bil njegov oče Henry Cantwell Wallace pod predsednikom Hardin go m. Njegov stari oče Henrv Wallace je bH iclan Country Life Commission predsednika Theodorja Roosevelta. Ta komisija je imela nalogo prouča-vati sredstva, kako izboljšati pol jedel jsk i položaj.
Vsi trije Wallace-i so bili uredniki pol jedel jskega maga-iLoi "Wallace's Farmer1
■i^Bi
Delavske Vesti
Za premembo Wagnerjeve postave
Unija transportnih delavcev (CIO) priporoča amend-mente k Wagnerjevj, postavi, "ki jih je predlagal William Green, predsednik Ameriške delavske federacije," ter poziva vlado naj napravi konec zahrbtnim napadom na delavstvo.
S tem misli unija protitru-stne postave, katere naperja državno pravdnlštvo proti nekaterim delavskim unijam.
Uradniki tajne službe so za-stražili v Nahant, Mass., hišo najmlajšega predsednikovega sina .Johna Roosevelta. Njegova žena je nedavno rodila sina. John Roosevelt pravi, tla j ni prosil za stražo oziroma varstvo in mu je vsledtega navzočnost detektivov nepo j -mljiva.
Zadnji član roparske tolpe na varnem
Vodja zvezne tajne službe J. Edgar Hoover je sporočil, tla se je njegovim agentom posrečilo prijeti 421etnega Patsya Cirtona, zadnjega člana roparske tolpe, ki je vpri-zorila napad na vlak v Suiu-mitville, N. Y.
Oče ustrelil hčer
V Valhalla, N. Y., je zavod
Aretacija sumljivega Nemca
V Los Angeles so zvezni a-gentje aretirali 28 letnega Nemca Herberta Hoehneja ker ni zadostil postavi, ki zahteva registracijo vseh agentov ino zemskih vlad. Hoehne govori samo nemško in se izdaja za zdravnika. V Californijo je dospel na nekem japonskem par-niku.
Pri aretaciji so dobili pri njem več važnih dokumentov. Trdil je, da se namerava podati v Buenos Aires.
Velika izguba mehiških železnic
50 tisoč uslužbencev mehiških državnih železnic se bo moralo zadovoljiti z znižano
za zapuščena dekleta. Med go- j .plačo. Če bodo hotele železni-
izliaja v des Moines, Iowa.
Sedanji poljedeljski tajnik je obiskoval Iowa State College in ^e je posvetil polje-deljskemu gospodarstvu. Pisal je mnogo v list svojegp očeta in v njem razpravljal o polje-deljskih problemih in dajal farmerjem nauke. Kmalu po svetovni vojni je skušal doseči, da bi zvezna vlada izdala odredbe za povišanje poljskih pridelkov. Ker Cooligeova vlada njegovega nasveta ni izvedla, se je izneveril republikanski stranki in leta 1928 ni podpiral republikanskega predsedniškega kandidata Herberta Hooverja, temveč Alfreda Smitha. Leta 1932 je podpiral Franklina D. Roosevelta, ki ga je, ko je bil izvoljen za predsednika, imenoval za poljedelj-skega tajnika.
Wallace je leta 1914 poročil Ho Browne, s katero ima tri otroke, Henryja, Roberta in
ALCOA delavcem ponuja dva centa več na uro
Zrakoplovne tovarne so dobile ogromna naročila. Zašilo imajo na razpolago tudi dovolj i izvežbanili delavcev, če bi pa| izbruhnila preteča stavka pri Aluminum Company of America, bi tovarnam zmanjkalo a-lumiuija, ki je bistvene važnosti za gradnjo letal.
Pogajanja med kompanijo in delavci so se v začetku tedna še vedno v-nšile. *
N. A. Zona rich, predsednik Aluminium Workers unije CIO je delavcem »poročil, koliko je kompaiiija pripravljena dati.
— Aluminium Company of America (Alcoa), — je dejal, — vam ponuja dva centa več na uro. To je dosti premalo, toda pozivam vas, da sprejmete to žrtev v interen narodne obrambe.
Delavci so skomignili z rameni, kajti zahtevali so deset centov več na uro.
Obe -stranki sta izrazili prepričanje, da bo mogoče spor mirnim potom, to se pravi brez štrajka /poravnati.
Ko je dospelo tozadevno poročilo v Edge water, N. J., in v New Kensington, Pa., so de lavci strnili glave*
Iz Edge water je prišel od govor: — Mi nismo prav nič zadovoljni z izidom pogajanj.
Predsednik locala v Edge-water, Vincent McKenna (ki je bil ponovno izvoljen v petek, ko so se v Pittsburghu vr-
jenkami je bila tudi 15 letna Mellba Moshelle iz Philadephi-je.
Pred letom je živela pri svojem očetu Josephu Mo-shellu v PhiladeLphiji. Oče je bil ločen od njene matere in se je vdrugič poročil. Po nekaj mesecih se je ločil tudi od svoje druge žene. Mladinsko sodišče mu je hčerko vzelo, češ, tla zanjo primerno ne skrbi, in jo je poslalo v zavod.
Oče ji je pisaril in telefoniral, v četrtek je pa prišel v zavod ter prosil prednico, če sme s hčerko govoriti. Ko jo je prednica privedla, je potegnil revolver ter jo usmrtil s prvim strelom. Nato je nameril orožje nase in se smrtnone-vamo ranil. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer mu bodo zdravniki skušali rešiti življenje. Kaj ga je napotilo k temu strašnemu dejanju, ni znano.
Čedna zapušcirta
V Greenwich, Conn., je umrla Mrs. Isabel S. Rockefeller, vdova po Percevju A. Rocke-fellerju, članu znane milijo-narske družine. Zapustila je premoženje v vrednosti 4 milijonov 3$Q tisoč dolarjev.
šila pogajanja), je rekel, da se bodo njegovi ljudje sestali šele v četrtek zvečer. Vladni posredovalci so jih prosili, naj se sestanejo prej, toda vse prošnje so bile bob ob steno.
Nekaj sliČnega je bilo v Kensingtonu.
Tovarne, v katerih so delavci zapretili s stavko, produci-rajo nad petdeset odstotkov vsega ameriškega aluminija.
ce obratovati, bodo morale vsak mesec svojim delavcem znižati plače za 1 milijon 800 tisoč peso v (360 tisoč dolarjev). — Le to nas utegne rešiti preti finančnim polomom, — izjavlja generalni ljudski odbor železnic.
Leta 1938 je predsednik La-zaro Cardenas vzel železnice privatnim družbam ter jih nacionaliziral. Izza onega časa do dozdaj se je nabralo 13 milijonov pesov (2 milijona 600 tisoč dolarjev) dolga. Največji del te vsote predstavljajo neporavnane davčne obveznosti.
To poletje je imelo obiskati Mehiko najmanj deset tisoč a-merišklli učiteljev in študentov. Zaradi politične napetosti pa teh obiskovalcev ne bo, in mehiške železnice bodo prikrajšane za nadaljne stotiso-čake.
Odločen italijanski urednik
V	New Haven, Conn., je precej Italijanov, ki so skoro vsi za Mussolinija. V New Haven, Conn., pa tudi izhaja italijanski list "L'Independent*", ki sta mu fašizem in Mussolini trn v peti. Neoziraje se na politično mišljenje italijanskega prebivalstva, urednik Cobi-nandhi pove, kar mu je na sr cu.
V	zadnji številki je objavil članek, v katerem pravi: — Italijanski konzuli in italijanski fašistični agentje vodijo vso fažisticno propagando med ameriškimi Italijani. Največjo pozornost -posvečajo tistim, ki so postali ameriški državljani
Haile Selassie zbira
armado
Bivši abesinski cesar Haile Selassie, katerega je prejšnji
Nadaljevanje na 2. str.
Lindbergh dela za Forda
Neki zastopnik Ford Motor Company je izjavil, da je Lindbergh že šest mesecev v Fordovi službi kot strokovnjak za letala.
Inozemci so dosti potrošili
Trgovinski department poroča, da so ljudje iz drugih držav, ki so lani obiskali Združene države, potrošili v tej deželi 170 milijonov dolarjev. To je največja vsota izza leta 1929.
Kanadčani so potrošili 93 milijonov dolarjev, Mehikanci 14 milijonov dolarjev, obiskovalci iz drugih dežel pa 63 milijonov dolarjev. Kanadčani so potrosili osem milijonov dolarjev manj kakor leto poprei, zato je bilo pa lani toliko več obiskovalcev iz Južne Amerike in iz Evrope.
Amerikanci so lani potrošili za potovanja v inozemstvo 469 milijonov dolarjev. K temu je treba prišteti še 28 milijonov dolarjev, ki so jih plačali za vožnjo na ameriških iparnikih. Navzlic temu so pa potrošili 63 milijonov dolarjev manj kakor leta 1938.
Angleži o ameriških predsedniških volitvah
Te dni je bilo mogoče slišati v Združenih državah londonsko radio poročilo, ki je bil broadcastano v nemškem jeziku.
Z ozirom na predsedniške volitve v Združenih državah je rekel napovedovalec: —Za nas je brez pomena, če je prihodnji predsednik Združenih držav Roosevelt ali pa WTillkie. Ameriška vnanja politika bo tudi vbodoče prežeta z odloč-n ostjo, da je treba braniti demokracijo pred nemškim div-jaštvom ter preskibeti Anglijo z vsem mogočim vojnim ma-terijalom.
Londonska radio poročila v neškem jeziku so nekaj običajnega. Namenjena so predvsem Nemcem v Nemčiji in drugod po svetu.
V zameno pa broadcastajo iz Hamburga v angleškem jeziku. Posebno glasen je neki napo vedovaleč, ki je znan pod i-menom "lord Haw Haw". Govori angleščino z oxfordskim narečjem. V Angliji sodijo, da je "lord Haw Haw" neki bivši angleški častnik, ki je bil zaradi špijonaže zaprt, pa se mu je posrečilo Is Anglije pobegniti v Nemčijo..
_________________________________
______
___
"GLIB K A B Q D X"^ K«W JToiS
Friday, July 1$, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NAHODA"
, (A Corporation). Bee. — Place off basin«« at the 216 WEST 18th STREET. NBW YORK. N. T.
»
47th Year
•very daj except Botdiji tad holldaya. — Yearly H-. Advertisement on Agreuneet.
leto vetje H* aa iiilti In Kanado $6.— ; sa pol leta $3.—: Ista tU«. — ^ Ne« York m celo leto $7.— ; ss pol leta $SJ0.
Isto 97.— ; "ss pol leta 1MB.
NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKllSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
r «•
NEW YORK. N. Y.
S—1242
NAJVEČJA AMERIŠKA ZASTAVA
i*
«IOOSEV€sLT in WALLACE
Demokratska konvencija v Chicagu je postavila za svojega predsedniškega kandidata Franklina Delano Roose velta, in za -podpredsedniškega kandidata, Henryja A. Wallace-*, sedanjega pol jedeljakega tajnika v Rooseveltovdm kabinetu.
8in6či je v svojem govoru po radio sprejel predsednik nominacijo ter rekel, da se čuti primoranega, da sprejme nominacijo, ker ga narod zahteva.
Izv an redno resni časi so in vsled tega je tudi potreb no, da ostane na svojem mestu predsednik navzlic nepisani postavi in tradiciji, ki takorekoč odreka predsedniku pravico do tretjega termina.
Roosevelt je sicer v torek sporočil konvenciji, da pri letošnjih predsedniških volitvah ne namerava nastopiti kot kandidat, toda navzlic temu je sprejel nominacijo.
Kaj so vzroki, da se more opravičiti, da je prezrl sta ro tradicijo t
Prvič: iSedaj je vojna v Evropi in Aziji in razne okol ščine, ki zelo prizadenejo tudi države, ki niso v vojni. Tako je predsednik tekom sedanje vojne že večkrat pokazal, kak šni so njegovi nazori o sedanji vojni. Govoril je o "kvaran-tini" za agresivne narode; priporočal je "združeno delova nje" za vst varjen je sistema za mednarodno varnost ter po-v dar j al potrdbo 4 4 sredstev brez vojne" za vzdrževanje mednarodne postave.
Tako republikanska, kot demokratska stranka sta v svojo platformo vzeli načelo, da se Združene države ne bo-cio vmešale niti v sedanjo, niti v kako drugo tujo vojno, temveč bodo šle v vojno le tedaj, kadar bodo napadene. In ameriški narod je tako zavzet za to načelo, da ga skoro ne more izvesti nikdo drugi—»lasti noben republikanski, kandidat — ket edino Roosevelt, ki je, — skoro bi rekli, — najmočnejši voditelj, ki ga je še kdaj imela Amerika.
Drugič: Stojimo pred velikim vprašanjem o narodni obrambi. In Roosevelt je pokaeal, da v tem oziru mnogo bolj gleda v (bodočnost, kot katerikoli drufgi mož v javnem življenju. V Kongresu je prodrl s svojim priporočilom, da je dovolil miljarde v obranibne namene.
Slednjič pa je še nerešen zelo važen delavski problem, ki ga bo treba rešiti z velikimi reformami. In Roosevelt se je do sedaj Se vedno pokazal, da je pripravljen izvesti tudi naj večje reforme, ako je treba priti do zaželjenega cilja.
To so tedaj okoliščine, v katerih se je Roosevelt odlo čil, da aprejme nominacijo, četudi mora prelomiti tradicijo. Gotovo je mnogo razmišljal, predno se je odločil, da sprej-ne nominacijo. In odločil se ni toliko časa, dokler se sam pred svojo vestjo ni prepričal, da je bil "draftan", da ga je narod poklical, da še dalje: v tretjem terminu, vodi njegovo usodo.
Izbira Henryja Wallacea za podpredsedniškega kandidata je tmdi srečna, ker sedanji poljedeljski tajnik je takorekoč 44s kmetov". Pozna vse križe in težav poljedelca v Ameriki. Pokazal je, da tmdi zna to vtpoštevati, in da farmer-ji vedo, da je storil dosti v njih prid. Predsednik Roosevelt tre veseli iflbire tajnika "Wallacea za podpredsedniškega kandidata in tfe je tndi o njegovi zmožnosti prepričal. Poljedelj-slvo igra važno vlogo v ameriškem življenju in je z industrijo v takem ožjem stiku, da je odvisno od pravega ravnoteža v teh dveh podjetjih prošperiteta in napredek dežele.
Na pročelju svoje velike trgo vine v Detroit«, Mirili., ima J. L. Hudson razobešeno največjo zastavo Združenih <1 ržav; dolga je 230 čevljev, vi soka pa 90 čevljev.
Iz Jugoslavije
Smrtna nesreča radi nepre-i	mišljenosti.
Hz Stare Osel ice poročajo 29. a<pr.: — Družina malega posestnika Mraka iz Stare Oseli-ce v Poljan>ki dolini je te dni na tragičen način izgubila svojo mater in gospodinjo. Mati
niško pisarno, s kmalu uveljavil pravnik.
katero se je kot odličen
Po neprevidnosti se je ustrelil.
(Družba oficirjev v hotelu 44Triglav" v Mojstrani je praz navala praznike. Med njimi
Marija je odšla s svojo 10-letno je bil tudi rezervni podporoč hčerko Štefko v Trebijo, vjnik Armin Grad, zet hotelirja, mflin. Pdt ju je vodila po hri-jin dvornega nadlovca Janeza boviti stezi nad katero se dvi-'Robiea v Mojstrani. Ko je pri-gajo obronki izredno strme šel okolo polnoči domov, je svo-
Položaj v
znala kot pravega vladarja A besinije, se nahaja v angie-ako-egipto vskem Sudanu, kjer zbira afcesinske vojake, da se bore proti Italiji.
Cesar se je s svojim sinom in dvema pribočnikoma odpeljal z aeroplanom čez zasedeno Francijo na Malto in od tam * ▼ Aleksandrijo v Egiptu.
V maju 1938 je Liga narodov odločila, da Afcesinija kot samostojno cesarstvo ne obstoji več. Za tozadevni predlog so glasovale vse države — tudi Anflija — razun Rusije, Kitajske in Nove Zelandije.
(Nadaljevanj« s 1. strani.)
> HfcVfctiO .
firžavni tajnik Čordeli Hull jp včeraj odpeljal ameriško delegacijo na panameriSko tonfemeo v HavanL To bo Se dnfea panameriška fcmftren-ca tekom sedanje evropske in je njen namen ddvr-vs*ko Jkcdo.
dela
V delegaciji so poleg uradnikov državnega departments vključeni trgovski, poljedeljski in finančni izvedenci. Jutri popoldne bodo delegati dospeli v Miami, Fla., od koder se bodo ponoči odpeljali v Ha-vano, kjer se prične konferenca vnanjih ministrov vseh a-meriških republik v nedeljo.
Zastopniki 21 ameriških držav bodo v prvi vrsti razprav ljali o posestvih na zapadni polobli onih držav, katere si je ▼ sedanji vojni Nemčija osvojila. Vse države soglašajo v tem, da nikakor ne bodo dovolile Nemčiji, da se aplob na kak način poslužuje teh pose stev.
planote, kjer je pa sel ovce 11-letni Ciril Jelovčan, ki pomaga pri delu posestniku Jožefu &ubiču. Mrakova in njena hčerka sta bili zatopljeni v svoj pogovor in nista opazili, da se vali proti njima z brega težka skala. Naključje je hotelo. da je zadel kamen 35-let-no mater Marijo naravnost v glavo za levim ušesom. iTda-rec je bil tako silen, d« se je na mestu zgrudila u.»tva. Kamen ji je bil zdrobil lobanjo. Preplašena hči je odhitela nazaj v vas, na kar so prišli na kraj nesreče so s« hI je, ki so prenesli truplo ubite Mrakove na dom in ga položili na mrtvaški oder. Dognali ^o. Ha je povzročil nesrečo mali Jelovčan. Otrok se je iirral s tem, tla j«' metal skale v dolino; Všeč mu je bilo, ko je opazoval, kako <e vale kan/ni v skoro 400 m globoko dolino. Ni mislil, da bi mogel iti kdo po spodnji poti. Sprva se je fantek nekaj izmo-kaval, potem pa je priznal, da je res valil skalovje v globino. Mala Štefka, ki je spremljala mater na poti v mlin, je izpovedala, da sta slišali sicer lrnčc nad seboj, nista pa pri-ipi-ovali temu nikake važnosti niti pogledali ni>,ta v ono smer. Malti zato kamna tudi ni videla in se mu tudi ni mogla umakniti. Pokojna Mrakova zapušča poleg moža 4 nepreskrbljene otroke.
jo soprogo podražil, da se bo ustrelil. Res je nameril samokres na senee, sprožil in se smrtno zadet zgrudil na *tla. Grad je ta čin storil v najboljšem razpoloženju, ker je bil prepričan, da samokres ni nabit. To ^e je dogodilo tako hitro, da mu soproga ni mogla preprečiti dejanja.
Kmc Pavle v Italiji
. po poročilu iz fiu&tka se kraljevi namestnik knez Pavle pelje Iz Beograda v Italijo. Xs tega se more sklepati, da bo imel važne razgovore z zastopniki italjanske vlade. .
(Ponesrečil se je kot letalec v Jugoslaviji.
(Pred leti je odšel v Jugoslavijo 24-letni Kamenšek Severin iz Rečinje. Ker ni mogel dobiti prave zaposlitve, se je po svetil letalstvu in stopil v voja ško službo. Kntalu se je raz vil v izbornega letalca in do fegel čin podčastnika. Posta je znan po ovojih drznih pole tih in akrobacijah. Zdi se. di ga je ravno njegova samoza vestna korajža zapeljala in ga pahnila v prezgodnji grob. Te dni je dobila njegova preizkušena uiati v Ročinju žalostno brzojavno obvestilo, da se je njen sin prejšnji dan pri letal-kih vajali smrtno ponesrečil.
Peter Zgaga
O KIMANJT IN KIMAVCIH
Na rvetu je posebna pasma kusil in ponudil meni, rekoč, ljudi—kimavci jim pravimo,— — Kisel je. Se mi je zdelo, da
cizij, doma iz Istre, v bližini Trsta. Slednji se baje v zadnjih dneh ni veliko vadil, in je >il slabo utrjen za nevarni na op. V začetku je napadal z veliko ogorčenostjo, in je nasprotnik odnesel marsikako silno bunko. Toda hitro je opešal. Že v sedmem spopadu je tazal veliko utrujenost in je težko so pel. Nasprotnik je iz-rafbil položaj in bil po njeni, car so mu dale moči. Pri 8. spopadu se je Disiol že koj v začetku zaradi močnega udarca zrušil na tla. Težko i^e je dvigal, vendar je še naskočil.
(Ko ga je pa nasprotnik še enkrat udaril, je bil končan. Zgrudil se je in so ga odnesti z odra. Prihiteli so zdravniki in ugotovili, da je njegovo stanje skrajno nevar-
ki si s kimanjein slajšajo trp kost vsakdanjega življenja in se jim zaradi kimanja znatno bolje godi kot pa prijateljem odkrite in poštene besede.
Kimanjc je izraz hlapčevstva, v splošnem se pa nekaterim jako izplača.
Posebno gospodarji imajo kimavce radi. Naj zatrjuje gospodar še tako gorostasnost, jih bo okoli njega nekaj, ki nm bodo vdano kimali. Ti so dobro zapisani pri njem. Tistim, ki mu nočejo kimati, pa že ob priložnosti po svoje poplača.
Ker so pa ljudje v večini sebični in ker kima nje prav nič ne stane, raje prikimajo nego zanikajo, pa je mir besed in mogoče še kakšen dolar več v žepu.
Kdor pa hoče biti s svojo vestjo na čistem in na jasnem, naj se drži načela: Tistemu pritrdi, ki resnico govori, naravnost pa povej tistemu, ki trosi laž in dela krivico.
Ali pa molči, kajti molk se v mnogih slučajih najbolj obnese.
Toda tudi resnici prikimati ni vedno lahka stvar in utegne imeti zelo zle posledice.
Nekoč, med prohibicijo, me je povabil rojak v klet, in ko morali sva stopila k sodu, je rekel :— Ne vem, kakšen bo kaj ta. Sem ga spomladi pus-til dva dni odprtega, in se mi je že takrat
no. Odpeljali so ga takoj v malee	dozdeval.
Italijani zahtevajo od Jugoslavije 150 vagonov koruze.
Italijanski 'trgovinski delegat v Beogradu je na pristojnih mestilh interveniral, da bi izdali dovoljenje za izvoz 150 vagonov koruze za prehrano pre živalstva v Albaniji. Jugoslo-* M x	fvan<ske oblasti Iše niso dale
Dr. Ivan Sket 70-letmk. definitivilega odgovora, ker je
(Ugledni celjski odvetnik dr. jugoslov. vlada prepovedala že
bolnišnico, kjer je zdravnik spoznal, da je vsaka pomoč brezuspešna: zaradi težkih u-darcev mu je v glavi počila ži-ica in je nastopilo krvavenje v možganih. Po treh urah je nesrečni borec izdihnil.
'Hlad trgovec žrtev razbojnikov.
V Vrhoven, nedaleč od Slavonskega Broda, se je zgodilo grozovito razbojiiištvo, katerega žitoev.je postal mladi trgovec' Stjepaii Cvitkovič. Njegova mati je kot pose»stniea in trgovka znana daleč okoli po premoženju. Ko je mati zvečer legla k počitku, je nekdo potrkal na vrata. Gospa je sla pogledat in .je zagledala tri neznance. Takoj so jo popadli, in jo privezali k mizi, nato pa /.a(VIi nabirati plen. Neki so-sed je vendarle opazil, da v Cvitkovičevi lii-si nj vse v redu in je hitel klicdt Štjepana, ki je bival nedaleč stran. Stje
Rojak >?a je natočil oašo, po
pan je takoj prihitel s puško i in je zalotil razbojnike, ko so •pravkar zapuščali hišo. Pognali .so se v beg. Stjepan je ustrelil za njimi, razbojniki pa so tudi Streljali in je en strel smrtno zadel Stjepana. Prihiteli so sosedje in so rešili zvezano mater. Prebivalstvo daleč na okrog je si i no ogorčeno nad zločinci.
PBT3D SODIŠCTCM.
Več mladih ljudi iz Gilberta, Minn., je zadnje dni pred sodi-šče*mv Virginia, Minn, priznalo, da so r;e polastili ">0 ton železniških »tračnic pri rudnikih. Med temi so tudi 30-letni Marko Bjondič, 20-1 et ni Milan Bjondič, 24-letni Jack Klobučar, 20-lc^tni Feliks Novak in 19-letni Mike Ercegovič.
Ivan ISket je praznoval svoj 70-letni rojstni dan. Vse njegovo življenje je izpolnjeno e trdim delonj za obstanek. Rodil se je 11. utaja 1870 v Celovcu, v občini Šmarje pri Jelšah kot kmetski sin. Oimnazijo je obiskoval v Celju, pravo pa je študiral v Gradcu. Leta 1907 je odprl v Gorici lastno odvet-
PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi sa moški zbor. Pesmarica vSebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. T.
jeseni izvoz koruze, ker je bila slaba letina za koruzo.
Rokoborbna tekma s smrtnim iaidom.
(Italijanska boksarska zveza je priredila v Gorici velike ro-koborbne tekme, ki so imele na programu šest parov boksarjev, diletantov ^ in profesioni-stov, irted njimi nekaj znanih imen. Za prireditev je vladalo veliko (zanimanje, saj ima ta šport veliko vnetih pristašev; čeprav ni prav nič ljubezniv in za monge tudi ne zelo okusen, ker podžiga bolj grobe prvine nase brtno&i. Dvorana gori-skega gledališča, kjer se je boriba razvijala, je bila natrpana. Najprej so nastopili trije pari diletantov. Za njimi je tekmovala prva dvojica pro-fesionistov. Peta dvojica **a [bila profesioni-sta Pnnturi Sal-I vator iz Kima in Dfeiot Kar-
DARILNE POŠIUATVE ▼ JUGOSLAVIJO iti ITALIJO
1M	DIN.---$ 2.30
2M	DIN.---$ 4.40
300	DIN.---$ 6.50
4M	DIN.---$ 8.50
590	DIN.---$10.25
1000	DIN.---$20.—
2000	DIN.---$39.—
V DINARJIH
V LISAH
100	LIR---$ f JO
200	LIR---$1130
S00	LIR---$17.—
600	LIR---$28.—
1000	LIR---$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati

VmleS razmer v Italijo nakatSM
JogMfevU* ta
OT*
PUBLISHING CO.
rot^ilii OD^lLU t ti 1 **<* Yort

je tako. No, za piti bo pa lc. Pok tisi in povej!
Pokusil sem in »em bil povrni njegovega mnenja. Takole :-em pritrdil njegovim bi-sedam: — Je res kisel ko vrisk. Nihče ga ne bo pil z ve seljem. V najhujši potrebi in v najhujši žeji bi g:i tnoi;oČ4? opravil doli kozaree ali dva.
Pritrdil sem torej resnici, pritrdil njegovim besedam, pa kaj se je zgodilo?
Rojak je bil užaljen. Nj odprl sodčka v kotu, o katerem sem vedel, ila hrani najboljšo kapljo, pač je pa, kot sem pozneje zvedel, pripovedoval na-ok rog:
—	naj pa nikar nihče
ne ponuja piti. Kar je slabše kot šampanjec, ne prenese njegov sea rt an želodček. Zadnjv je bil pri meni in sem mu »lal vino pknsiti. Ni bilo ravno prvo vino, pač pa preševec, no, pa saj je presevee najboljši v poletni vročini. Pokupil je, za-mižal in tako stisnil in raztegnil usta, da bi mu na vratu kmalu skupaj prišla. In je rekel, nesnaga, da najbolje storim, če eel sod vina kar |>o kleti spustim. Kot sem reke!, kdor nima šampanjea, naj nikar Zgage ne vatbi. Ima dolg jezik in ti je zmožen kakšno povedati.
To je bil torej moj dobiček, ker sem resnici pritrdil in prikimal.
Naj povem še en slučaj. V veliki družbi sem imel smolo, da so me posadili poleg jezične ženske, ki me je prijela za rokav in začela stresati jezo na svojega moža. Kakor klopotee ji je šel jezik:
—	Saj ga poznaš, kaj ne7 Seveda ga poznaš. Pa mi povej, če je prav ali ne. Zdaj mi je že tri petke zaporedoma ves zaslužek zapil in zakvartal. Cele noči in eele dneve ga ni domov. Sest otrok nama je dal Bog, pa misliš, da se kaj briget zanje? Nič, prav nič. Samo da je zanj, pa je zadovoljen. Iu za vsako babo se o^re. Saj me je že ljudi sram. Oh, kaj bom reva počela! Rečem ti, da tako zanikrnega dedea ni na svetu kot je moj. Le kam se»?i gledala, ko sem ga vzela ? Samo karte in pijača, od jutra do večera. Ali si moreš misliti večjo zverino kot je on? Poglej te ojunje! To je vse, kar imam na sebi. Že dve leti mi ni kupil nobene stvari. Strgana hodim, da me je kar sram ? No, kaj rečeš na to?
Poznal sem ga kot velikega veseljaka in brezbrižnika. Vedel sem, da njegova žena pretirava in da ni vse tako kot pravi. Toda zdela se mi je razburjena in ji nisem skušal ugovarjati. Zato sem ji takole od strani pritrdil:
—	Je res hudo, če je tak. Za družino bi se pa le moral malo bolj brigati. Pijaifoa in kvar-tanje ga pa tudi ne bodta prav posebno daleč pripeljala.
To sem rekel in nobene besede več. Takrat bi jo pa morali videti. Vstala je, me sre-po pogledala in kar pene so ji šle iz ust, ko me je začela hru-Iiti:
—	Ti, kaj pa imaš z mojim Žovomf Kaj ti je pa moj Žov naredil, da mu pijačo in karte očitaš? Kdo pravi, da moj Žov ni olrajt in da za familjo ne skrbi T Le kje si vzel tak noif, da si meni, njegovi ženi, upa5 kaj takega reči? O, moj Žov je že olrajt, ampak ti nisi nič prida. Sram te bodi!
Vidite, tak dobiček ima vča-si človek, če resnico potrdi, če resnici prikima.
fQIiXS NABOB A" — New YorK



Friday. July <9, 1940
• •
Pri zdravniku
Olgi Kaulicliovi se je o praz-| ie odvrnila Olga vznemirjeno, ikrli pripetila nesreča. Beza- j kakor vse!ejf kadar so se za njo .ie po bregu za lešniki, na. zaprla zdravnikova vrata. Ta frmini ji je spodrsnilo in z ro- .-trog in umerjen mož, ki je nje-lowf je udarila ab skalo. Pred-jnemn prstu žrtvoval tedensko lo je prišla domov, ji je sredi-'celih dvajset minut, a za njo |<*c otekel in postal trd kakor ni imel niti nasmeha, ni'.i bese-:o'. Bolečina ni bila huda. to- dice, jo je nekako očaral- Imel
a roka se ji je zdela kakor i ne bila njena, kakor bi se bil agozdil med £tiri ddbre pri-atelje nadut tujec. H'ez nekaj dni, ko >e je vr-lila v me>t«x, je začutila v prst«. ^ri-zočo bolečino. Slekla e k zdravniku, ki je ugotovil 'netje pokostnice in jo pričel tdravfti z višinskim soncem.
Dvakrat na teden je hodila Uga v bolnišnico. Na dvori-Sču je srečavala bolničarke v belih čepicah in zdravnike v belih platnenih pK*3ih. &la jo mimo temnega poslopja z zamreženimi okni, do dolirih hod ni kov, ter utekla v čakalnico kirurškega oddelka.
^u ie rada čakala. Tu ni bi-o dišati nobenega vzdiha, nobenega krika in ni bilo videli črvi. Sem prihajali ljudje, ki so jih zdravili s pomočjo elektrike. i;wtsaže, z ultravio-<*nimi žarki. Tu je bilo v>e Či-to l>-lo, b!esfc«V in gladko. ^41! Vo* i m, gospo« Hčna. *1 Olga je vstala, šla preko čakalnice in stopila skozi hda vrata. Ob oknu je stal asistent Slavik, nervozen kakor vni zdravniki, ki znajo ceniti vsako minuto časa. Ko «i je Olga slačila pfašč in rokavice, je kakor običajno vprašal: * "No. kako je s prstom V* •"Ne vetn, gosftod asistent,**
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kriliteih tel» J« Mialdji 4ne«nik vrati U prt ratal ATLAS. Id |
»H x 1414
48 velikih strani;
82 barva nI h semljevldov tnjih d rta v to ® semljevldov Zdr. d rta t to Matov vodilnih dr-lav;
4fi svetovnih aH k popolnoou o-snajteaib;
Zanimivi twUval ilofodkL NajnovejSt semljevld kale cell •vet to tudi:
RAZDELITEV POIJSKI MU)
NEHČUO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE j PRIKLJUČITEV ČHffOSLOVA-
AKE K NEMČIJI NOVA FTOKKO RUSKA
Polljlts avote »
po 3
oa. po 2 cesta.
Posebnost:
8AM SEBE POPRAVLJA •KUPON, ki «a dobite a atlasom
to ko ga izpolnite to poMJeto k ladajatelja xenljevida. Van daje praetoo. da dobite dodata« oeeaUe-tlde s novimi ntejaail vojaku j o čfb m drlav.
Ada® prt:
GLAS NARODA "
j;- ostro rezan profil, goste lase in v njegovih očeh se je menjavala modra barva s sivo in energija s pl&fiostjo. strast z melanholijo.
Ko se je asistent ukvarjal z njenim bolnim pr-tom, sklanjajoč* se na«i njeno roko, je obšla Olgo hhvzna želja, da bi se dotaknila njegovega sklonjenega vn*u. A' tej ž«lji je bilo nekaj tako milnega, da se je lahno sklonila naprej, kakor da »*e je težišče njen**ga telesa preneslo v srce. Tjf* tako, da je naglo zaprla o<"i, se je ubranila veliki neumnosti. Ko pa jih je znova odprla, je videla vase uprt a-i-tentov pogled, ki je v njem piavkar ugašal izraz začudenja in morda še eesa več, kakor zgolj začudenj«.
'Prišla je bolničarka, zastrla * črno zaveso okno in prižgala višinsko sonce. Ves spodnji «lel sobe je naglo zalila mrae-na vijoličasta senca. V svetlobi oirromne obločnice je strašila Olgina roka z velikim' Črnim madežem na členku ranjenega prsta.
A^i-tent je pravkar odhajal.
44 Ne glejte v svetlobo, pokvarili si 'lK*te vid." je še dejal med vrati.
Ostala je sama. V zraku se je "širil čudovit vonj in v tišini je Hiktakala ura. Na mizi «o ležali razln-ni predmeti, gumijaste rokavice v epruvet ih je črtne I a človečka kri, vsepovsod r stalo |H>lno steklenic in epruvet.
(Električna ura se je oglasila. Olga je odmaknila roko s svetlobe. Vstopil je asistent z bolničarko, zavil Olgi prst s tra-kem in jo odslovil.
144Kdaj naj zopet pridem?" je vprašala Olga.
J" V petek, gospodična." je odgovoril dr. Slavik hladno in kratko.
iLjt^bezen ne potrebuje besed1. [Mesto nje govore pogledi, trepeti, fluid, ki kakor nevidna nit ovije dvojico v usodno spono.
Odkar je bila Olga opazila na sebi bežne poglede dr. Slavi-ka, je čutila, kako jo je zajel čudovk fluid in hodila je v bolnišnico kakor v najlepši in najljubši kraj.
Tokrat se niti vsesti ne utegnila, ko so se žeodprla vrata kabineta.
•"Prosim, gospodična," se je oglasil neljubezniv glas a^isten->ta 81avika. Tn ko ei je Olga •dačila plašč in rokavice, je zdravnik nadaljeval pikro in očitajoče:
4 * Zakasnili ste se za deset minut; moj čas je dragocen, gospodična. Dragic ne bom mogel čakati na vas."
t*'(Oprostite, gospod doktor, pravkar prihajam s predavanja."
*4Torej hitro, pokažite prsi!'
Bnel ji je obvezo, pogledat členek prsta in rekel nekako ztafino.
*V četrtek pridete zadnji?"
t4 Zadnji?" je vprašal« Olga presenečeno. Zdravnik je še vedno držal njeno roko v svoji, potčhi pa jo je naglo, ka-kar bi Ae zavedel, istrga), prižgal višinsko sonce in rekel "Sbotfom."
V fcrfrtek je prifts Olg* pel mtorat prezgodaj. •4 Da," ee je otf*eilo Atttf
Olgi je zastal dih. Začudeno se je ozrla.
*4Da, čez kake četrt tre," je dejal dr. Slavik bolničarki, ki je odhajala. Nato je poklical Olgo. ji pomagat sleci plašč, snel nato obvezo in začel pregledovati prst.
"Ozdravljena," je rekel na-sjlo. 44 Poskusite, ali lahko spravite tale prstan preko členka."
Šel je k mizi, vzel z nje majhno škatljico s krasnim smaragdnim prstanom, ki ga je nalahno nataknil na Olgin pr*t. Njune oči ro se srečale.
'"Ali hi imeli kaj proti temu, da ostane prstan na vaši roki ?"
*4Ali," je rekla Olga vznemirjeno, ne vedo, ali je v«e to res, ali samo sanje.
44 Zaljubil sem se v vaš prst,
v vaše foke--" je zaslišala
tih, mehak glas.44Ne smem vas videti danes zadnjič . . ."
Živali ob robu bitke
•Nemški poročevalec Curt že slišali marsikateri pok, so J^rohinever piše, da se voj-j ostali popolnoma mirni. Steni mu poročevalcu db zapadni^o učinkovali pomirjevalno tu-
«11 na može rezerviste, ki so po
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
ner Ho
O ŠTEVILU NEMCEV NA HRVATSKEM
(Pred nekaj časa je novi nemški senator <h\ Filip P«>pp dal zagrebškim "Novostim" izjavo, kjer govori med drugim *u-<li o številu Nemcev na Hrvatskem. Pravi, da je na Hrvatskem nad 100.000 Nemcev. Sedaj je iašla nova številka lista "Ravnopravno^t", ki se peča z vprašanji narodne obramft»e. Ta li«t o<lgovarja senatorju dr. Poppu ter pravi: 4*Število 100,000, ki ga navaja senator dr. Popp, je pretirano. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1934 je bilo v savski banovini vsega skupaj 2,6^2.150 Jugo--IfA-anov ali 94.7f» odst. ter ft5.501 Neme?. od tega števila odštejemo 6791 državljanov nenlške državo ter 2778 Judov, ostane le še 70,222 Nemcev. V 69 okrajih ter 17. mejili predstavljajo Nemci le v enent okraju 20 odst-. prebivalcev ter v enem moistn. Tu-
liti žival skoraj vsiljuje. Ne gr»* samb za sočutje, ki ga imaš s kravami, ki jih v zapuščenih vaseh heži mleko, da naravnost pretresljivo mukajo, in s psi. ki se potepajo zapuščeni po gozdovih in poljih ter »e od gladu gnani vračajo v zapuščene domove. Gre tudi «a skupna doživetja z živalmi, ki kažejo, da sta človek in žival tudi v tej najntndernejsi vojni navezana drug na drugega.
»Napučno je misliti,_ da je .^roj odrinil konja. Časi konjeniških navalov so sicer minuli. to«hi zadnjič je Strohme-yer severno o«l Pambraia videl mladega poro<"nika od izviilni-Ške čete, ki je s solzami v očeh stal pre«l svojim težko ranj«*-nim konjem, ki mu je granatni drol>ec razparal trebuh. Ne jezdec, ne novinar nista imela poguma, da l>i mu z milostnim itrelom končala nftike. Neki vojak kolesar, ki je prišel mimo, je izvrši! to deio -sočutja.
Motorji in konji prevažajo material in vojske v bojne črte. Zg«»di se, <la motor ne vz«lrži napora in obstane ob poti. Xa stotine se jih pase ob kraju in v repih ali grivah imajo listke. Na teh listkih je točno zapisano, kateremu oddelku pripa«lajo živali in zakaj so jih izpregli. Bolne in oku-ž«-ne živali označujejo z rdečimi ali zelenimi t raki. Zbiralne kolono, ki sledijo, vodijo potem Še konje <lo zbirališč, kjer jih zdravijo in kjer si lahko o«lpo-čijejo.
O«! živali >o pogostoma tudi vojaki m'e bojevanja. X^*koč je novinar videl, kako se nasprotnikovo granate udarile v bližino neke baterije. Konji te baterije, ki so očitno spadali med 44aktivm*" in ki so go-tovo
Iz slovenskih naselbin
NDVK1R IZ MFNiNESr>TK.
Dne 28. junija sta med Klv-jem in Wintonom trčila avto,
prvih pokih bili 7.elo v skrbeli'J*	Matt Brula- in
za svoje konje in svoj material. Ob Aisni je videl pogostoma, da so krave v vojnem trušču spoč<*tka tekale sicer malo razburjeno okrog, potem pa so mirno nadaljevale svojo pašo, |knr jim je silna pe^em bitko trajala gotovo predolgo. «la bi se zavoljo tega stalno vznoni'ir iale.
Rkoraj smešno učinkuje ko koš ob robu bitko. V zapuščenih va-eh je kokoš dejansko etlfcio fait je, ki opravlja v.v' 11 c kakor prej svojo nalogo. Ko jo Stroll mover nekoč v Oisvju obstal preil nekim kumikom, ki ga je bil poškodoval izstrelek iz topa, jo zagle<lal kokoši, ki so v svojih gnezdili pokojno mvle jajca. Možem so se takšna sveža jajca po vročeni l>o-ju kaj dfibro prih^gla.
Tudi v tej vojni skoraj 111 vojaka, ki bi ne prihajal v dotik z živaljo. Ne gre za ti?=ro ži-valtce, ki so jih vsi vojaki tako boje. toda nSižje iz mesta niso gotoA-o nikoli prebujali tako veseli in le]»i ptičji koncerti, kakor v |»om]a<lni pokrajini francoske nižine. Vsak vojak si prizadeva izraziti na kakš«-n način svojo ljubezen do živali. Do sna«i utrujeni vojaki jemljejo nase še zadnji napor, da bi svojim konjem priskrbeli še malo hrane. Drugi se zavz«*ma-jo z vso skrbjo za psi<~'ko. ki <0 jih našli pol mrtve od gla-dn v zapuščenih hišah.
avtotruk, ki ga je vodil .John (Kj iilj, alta iz Blvja. Enajst oseb je bilo ranjenih, med katerimi sta oba vozitelja. Kra-ljeva žena, Mollie Meden, Julija Meden. Frank Tomiši«'*, John Tomšič in Fr. Dejak sta težko ranjona in sta bila odpeljana v bolnišnico.
Ka"! ič in (iooige Boro-vac sta pred nekaj dnevi pred sodnikom v Hibbingu prizna
lar da sta ukradla nekemu farma rju dva prašiča. Obsojena -ta bila v denarno kazen.
A. J. ('erjanee, novoizvoljeni «lovenski šolski odbfirnik v Kvolothu, je (». julija prevzel svoj urad.
(Poročeni so bili za«lnje dni Frank tSehlev in Jennie Sfepič ter "Rudolf J. (tazvo<la in Mae Tomšič iz Phisholma John ŠTefanio iz T<>\ver;a se j?* prod kratkim oženi! s Heleno Želko iz Joliot. lil.
Poučni spisi
di i)o mestih je odstotek nemškega probivalstva zelo nizek. Tako živi na pr. v Osijeku 9721 Nemcev med' 40,327 prebivalci. V Vinkovcih jih je 3141 med 12.267 prebivalci. V Zagrebu jih je 6287 me«l 186.000 prebivalci. Ta položaj se ni spremenil niti potem, ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska. ker je -število Nemcov v priključenih okrajih le malenkostno."
LEP DOM ZA D R U 2 I N O
Pnxlam farmo, ki ima 20 a-krov lepega gozda, 20 akrov zemlje je posejane z ovsom, krompirjem, koruzo in vsem drugim. Lep zi«lan hlev, garaža za dve kari; dve kravi, <lva prašiča, 100 kokoši; hiša s še j stimi sobami; gas in elektrika, vroča in mrzla voda; vse v lepem re«lu. Nahaja se samo dve milji od Kane, Pa. Prodam za radi starosti in poceni.
Koigar veseli, naj pride pogledat. — ANTON KOLIH, R. D. 2, Box 29, KANE, PA.
7—19, 20,22
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poles uaaiora ie rasviduo do kdaj imate plačano naročnina Prva tvllka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prlhre-nepotrebnega dela in strofikov, Vaa proaimo, da skuiate narofial-bo pravočasno poravnati. Fowljite naroCnino naravnost nam aU )o pa plačajte naftemu sastopnlac ▼ Vafiem kraja aU pa kateremu ismed tastopulkoT, ko jib imena ao tiskana s debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati turn druge naselbine, kjer J« kaj aaiib rojakov nsij 1 jenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo sa plačano naročnino.
Salti«
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob
X>1A>BAIX>: Pueblo, Peter Cullg, Wslsentrarg, M. J.
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. BevOk deero. J. Fshtss (Chicago, (Mm
kn Illinois) Joilet, letini« Bamblcb La BaUe. J. BpeUcb Masi lutah. Frank Aagnsttn Nortb Chicago trn Wsukecsa.
Vodopu
^AjKZLAND: Kltaniller, Fr.
MICHIGAN: Detroit. L. PMkr
WIWNKBOTA: Chlstvoim, J. Lukanlcb
Joa. J. tttfctk, LOuls .Gilbert, Louis Vossel Hlbbing. John Pevga Virginia. Frank HrvatSch
MONTANA: Konndvp. M. M. Panlaa Washoe, L Champs
NEBRASKA : Omaha, F.
NBW TORK:
OHIO-Barberton,
Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Resnlk, Jot-. Slapniš Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Bala nt, John 1 foungstown, Anton KlkaU
OREGON:
Oregon CItj, J. Koblar
PENNSYLVANIA:
John Jemikar J. Breseeec
Coverdsle In okoiiea. Mrs.
Export, LooSa FarreU. Jerry Okorn
Fr. Blodnikar Frank Novak City. Fr. Ferenchak Johnstown, Mm Polaats Kram. Ant. Tauielj Laserne, Frank BaUoeh Midway, Joua Stat Pittsburgh in okoUca, FMUp
V TEH VROČIH DNEH . .
'V teh vročih dneh se pojavljajo muhe. Jedilno shrambo rešimo te«*a mrčesa, če prelepimo njene šipe z mod-rim papirjem.
iMaslo hranimo najbolje v lončeni posodi, ki jo hladi voda, mast pa v loncih iz kamenine.
tČe bomo meso uporabili šele dan pozneje, ga moramo od vreli strani dobro prepeči in postaviti na hladno. Lahko zavijemo tudi v či?tto krpo. ki «mo jo namočili v oki?ano vodo in zavitek obesimo potem na hladen in zračen prostor.
Kvežo zelenjavo najbolje po-raibimo še isti dan. Belnše zavijemo do poraibe v vlažno cnnjo, vso ostalo zelenjavo zavijemo v papir in jo postavimo v hladen in zračen prostor. [Predvsem moramo tako rav-naSti s solato, eicer njeni listi ovenejo.
Turtle Creak, Fr. West Newton, Joseph Jovaa
WISCONSIN. Milwaukee. Weat AIlls, Fr. Bhttofgin,
WTOfclNG:
150 kmetov je bilo obsojenih
zaradi motenja posesti grško-krftoliške škofije v Križevcih. Kaikor smo poročali, so si prebivalci samolastno prisvojili velike dele gozdov in livad vlastelina Klepacha in gTŠko-katoliške škofije. Prva pravda je bila že rešena, zdaj pa se je rešila tudi druga pravda proti 151 kmetom, iz vasi Ti-kalca, ki so morali 174 oralov škofijskih livad1 in gozdov vrniti ekofiji, sicer bodo plaSali "v«5ak po 5000 din kazni, ali pre-sedeii 30 ^Ri zapora.
AWJI.KSKO SLOVENSKO HKR1LO. Sertsvll dr.
F. J. Keru. Vezana	Cena $2.00
ltOIKl^l DRŽAVLJANI naj naroč- knjttiee — "Dew to beeeme a »Uizeo of Ue United States".
V tej knjigi so vas pojasnila ln sako-ul ss naseljen'"	Cena 3&C-
13KNAR. Spisal dr. Kari EnglUL Sm strani
Denarni prolilt-m Je zelo zapleten In tefaven in ga ni mogoče storili vsakomur Jannega. Plsalelj. ki je rnsn (eftkl nartMlno-gospodar-skl strokovnjak, je razftiril gfuu delo tako. ds bo slutilo slehernemu kot orientaCnl spis 9 denarju.
O"® 50C
DOMAfI ZDRAVNIK. Spisal S.l.a-tijan Knei|»p. 240 struni.
$1.25
DOMAČE ŽIVALI. — Spi-al I>amlr F*-IBi*I. —
71! strani.
.50c
DOMAČI ŽIVINO/DRAVNIK, iplnl Frsnjo T>tj
Isr. 278 strani. Ona tr.la vez Cena $1.50 Zelo korlntns knjljra za vsakega Sivluorejra; opis raznih bolezni tn zdravljenje; slike.
UOVBUORBJA S sllksi**'
Spisal K. • <egva rt. 143 stranL
Cena
$1 —
KOKO^JEREJA. Sestavil Valentin Ruzinger. 62 strani. Urod.
C*— 50C
KNJIGA O I.EPEM VEDENJU. (ITrbsnl.l Ves.
,76c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA.
Cena 50c.
68 strsnl
Cena 30c.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami 168 strani.
Knjiga aa mlekarje ln Ijobttelje mlekarstva splob.
Crtfa .50c
NAJVEČJI SPISOVNIK. — lf>G strani.
Cena 50c
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nc-jnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c.
%AftE AKOMJIVE ŽIVALI s PODOBI In BB-
SEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 stranL Broi.
Cena .25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 stranL Ves... Knjiga je namenjena t prvi vrsti rs stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo *«r lele-aoUvsrstvo.
$1.—
ODKRITJE AMERIKK, spisal ri. MAJ AIL Trljs
deli: 162. 141, 1XJ strani. Cena mebko ves Poljuden ln natančen opis odkriti« novega sveta. Spis se Clta kakor zanimiva pof«St ter je sestavljen po naJboljSIb rlrlb.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. 251 sr.„ Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu In prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJ*
Spisal dr. F. Veber. 341 strsnl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k) ss hoče seznaniti s glavnimi čt-vami sodobne* fllosoflje.
c«« 50c
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani.
o- $1.25
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani.
$1.—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil F PodkrajSek. — 437 Strani.
$1."
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 stranL
Zblrks sanhnlvlb in krstkočasntb sptefaao-stl; barke ln Šaljivi poskusi: vcdeievalna tn-bela; panktlranje; zastavice.
n—
ZDRAVILNA ŽKLlftČA. «2 stranL
.25c
KNJIGARNA
"GLAS NARODA"
216 Weat 18th STREET NEW YORK
i . ... —. i. • ■.. i
"0LXS If ABO D A"-New Tot«
Friday, July 19, 1940

SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
VA2NO MESTO V BES ARABIJI
KRIVNOSTNI
TUDENE^J
Soman: Spisal P. Keller. — Poslovenil L D.
« In začel je poučevati svojo spremljevalko, da biva v peni gosenica, ki se zabablja. Navrtala je bilko, prežvečila čisti rastlinski sok, ki te"*e iz bilke, v peno, kakor naredi kuharica iz mleka sneg. In v Hem gradiču iz pene živi eedaj živalica.
"Zanimivo," je rekla Ema.
»"Da, zanimivo," je dejal Karel z ognjem, "in najbolj za uimivo je, da >lkiaiica ne ljubi le te travniške penmše, ampak tudi druge rastline, kukavice, vrbe, kisliee."
. |Ti i-ain si taka kitica — mu je prišlo na um in nenadoma se je zazdel samemu sebi tako lesen, kakor je bil njegov profesor za botaniko, ki je vsako novo predavanje začel z besedami: "Sedaj vam bom pa pokazal nekaj prav zelo zanimivega."
i iTudi Ona ni mogla najti nobene zveze. Končno je iz-pregovorila:
V našem parku je mnoga Ščinkaveev. Rada jih imam. Imajo tako lepo pisano perje in so tako 'lični in zali kakor ka-valirji iz dobe rokoko."
. "Da, taki so," je pritrdil Karel. "In vendar so le vrabci."
I Vrabci!"
*"Da, v družino vrabcev spadajo, ker imajo šilast kljun."
Ti sa trn-i šilast kljun — si je mislil in je začel sovražiti samega sebe. Končno pa se je vendar spomnil nekaj zelo zanimivega.
"Ali ete — ali smo — ali so že kdaj našli tu pozlačeno ali posrebreno ščinkavčevo gnezdeee?"
i Potlačeno ščinkavčevo gnezdeče? Še nikoli!"
'^Pa so! Ko *o pred pustom hrumeli ljudje po eesti in metali tlrug v drugega konfeti. so bile ceste vse posute ž njim. Ljudje so opazovali, kako so ščinkavci z zanimanjem gledali z vej *e konfeti se pustili na tla, nal>odli s kljunčki papirčke in odleteli. Ščinkavec pa nikoli ne pobere nkčega. modrega ali rumenega papirčka. Hem več vedno le zlatega ali srebrnega. In kaj napravi ž njimi ? S "temi papirčki si prevleče na zunanji strani svoje gnezdeče, tako da svetlikajoči se nakit prilepi."
' Ema je ploskniia z rokami.
"Srčkano! Ali je to ali pa je to izmišljeno?"
"Res je. V muzejih lahko vidiš taka jjnezdeea, ki so iih našli v gozdovih in po vrtovih."
i ''Srčkano! In zakaj dela ščinkavec tako!"
(Karel je bil v zadregi..
"Pač zaradi — zaradi tega, da privabi samico."
' Zelo lifu je bilo nerodno, dn se je *var obrnila na to stran.
' (Ema se je -nasmejala.
44Da, da, zgradi si zlato hišico, nato pa reče svoji izvo-ljenki: priči! Vzemi me! Kajti. glej. zelo l»ogat sem!"
Sedaj se je zi*nejal tudi Karel. \'a poutladanskem soncu pa je sede! ščinkavec v -vuji pisani praznični obleki in pel veliko bolj. na glas kakor pa se Ščinkavcu spodobi.
"Drugo 4eto." -e rekla Ema "bom na cvetno nedeljo na-* rodila po parku konf«*?i.*'
PRI SrWDHNOT.
V pet«* k je seli la <tara (solohovka pri Čolnarjevem stu-de3cu. Bila n«»po nebu je vHter podil črne oblake. Ko je tako >edfla in d«*!ala križ«' in <lruga >krivnostna znamenja nad svojimi bolnimi nogami, se ji je bližala postava. Ip Stara žena je pridržala sapo. Previdno, boječe je prihajal proti studenca naoški. Čepico si je bil potisnil globoko na oči, brado in usta je imel zavita v ruto. Veter je pihal tako glasno, da ni bilo slišati njenrh stopinj.
Moški je obstal pri studencu — se previdno ozrl — prisluhnil — se pripognil, napolnil z vodo Steklenico, jo zamašil in jo skril pod plašč. Nato se je obrnil, da bi odšel.
I "Stoj!"
. "Kdo — kdo — kdo?"
Moški se je zelo prestrašil.
i '"Kdo govori iz teme?" 1
»"Meden, duh rajnice, duh umorjene tiodi tukaj okrog studenca."
'"Jaz nikogar nisem umoril!"	' •
"Lažeš! — Morilec!"
. jTedaj je starka stopila izza drevja. Meden je hotel zbe-žati, toda glasen smeh je zadonel za njim.	'
"Bojazlivec beži pred staro Golobovko!"
In zopet se je posmehljivo zasmejala.
' IMoškemu se je ustavila noga.
"Počakaj, če no, bodo naščuvali go»?i za teboj, ti mevža."
iZena je govorila tako glasno, da tse je mo£ki zbal, hrup povabi še ljudi iz Ime. • Prišel je bliže. Ko je videl, da ima res opraviti le s staro Golobovko, ne pa s kakšno prikaznijo, fe je spremenil. Nahru'il je starko,.
t ''Kaj pa kričiš T Č-esa pa spldh iščeš ti tukaj?"
<"fn česa i*ee Meden pri studencu? Hahaha, o polnoči. AJi iščeš plavolm*) Katrico! Na pokopališču jo bos na£el." » "Kaj »briga mene Kstrica?" "Mnogo!	te briga!"
**Ne govori tako na gias, pojdi z menoj na cesto." 1
Starka je &la zj njim. x
• Na cesti je reklo:
•"Ali nisi utopil Katrico. ničvrednei?"
"'Znorela Ml Nikoli nisem storil tega jaz! Pri Bogu lahko prisežem!"
"Priseži rajši pri hudiča, i njim its si večja znanes. Ti aam si bil Kaftrici vedno za petami, toda tvoja kriva rata in tvoje hudobne oči ji niso bile všeč, tudi tvoje noge ne zaradi katerih te bkk>	k vojakom."
Po ustih te bom oplazil, jezikavka ti hudobna!"
"Le kar! Jaz pa znam praskati. Ali ne slišiš, da nekdo frviiga po cesti?"
"Obrakljirka si, ničvredna!"
Pogled na Soroco v Besarabi ji, ki leži ob Dnjestru, ki ga je prekoračila ruska rdeča armada, ko je zasedla Be sa rabijo.
Ti
★
knjiga, ki Vas bo
r;
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar ^
(184 strani.) l'ove>t j** prevalent.
rr
O
o
h
h #<
8 8
iz češčine. Ob či turi ju se čila tel; vživi v življenje nam sorodnega k »»ga človeka. Baar je priznan (Všk pisatelj, iu boljšega prevoda si ske ^
o
ro ne moremo želeti. Cena ..............
ti
85t
OPOMBA: Knjige označene z sr v platnu vezane.
zanimala!
<;ORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE PKI:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREKT	NEW YORK, N. *.
ZAPELJIVA MOŽKA OBLEKA.
Kakor ixtjrlavjc iz kriminalnega romana je viddti p«»lM'g neke Sebestvonove iz neke bu-dimpeištanske ženske kaznilnice. Jet niča je bila že dalj časa v preiskovalnem zaporu in med njena dela je spadalo f»o-spravljanje v stanovanju kaz-nilniškcga upravitelja. Upravitelja je obiskal za nekoliko dni nejgov tast in v zvezi s tem dogodkom >i je Selwstyonova izdelala rvoj načrt za pobeir
Nekega jutra je prišla name-to ob 8. že ob jmiI fi. v upraviteljevo stanovanje. Povprašala je | »azili k a, ki je imel dežurno -služIki, ali je upraviteljev ta>t že o<lpotoval in ko je paznik odgovori', da ne. je dejala. da je prišla zato tako zgodaj, ker mora i»oma«raTi pri pripravah za potovanj«*. I~r« po tem pogovoru j«* zapustil upraviteljevo stanovanje moški v plašču, z dvignjenim o-vratnikom. lovskim klobukom na glavi in cigareto v ussili. V vsaki roki je imel elegant* n potni kovčefj. Paznik, ki je mislil, da je *to upraviteljev tast, je vljudno pozdravil. |h»-spremil gospoda do vrat in um iih odprl. Po S. uri je prišel k njemu upravitelj in ga vprašal. zakaj Seln styonove ni.
da bi popravila stanovanje, m i . • - ! i i • • * .nieira i renin Ka Tedaj se je izkazalo, da je jet- . .	„
J	.	, - I n ia ie bil «lus<
mca v nagliei stlaeila v kovre-\.	v.,
ga vse, kar jo mogla <lol»iti v roke, se oblekla v tatovo obleko in uš>la. Dolgo pa se je svobode ni veselila, kajti že popoldne .io je policija izsledila, popolnoma pijano v neki gostilni.
ics živel mož, ki je skoraj celili 100 let služil vojake. Ta pač po službenih letih najstarejši vojak na svetu je bil Matija Schroeder, rojen 20. dec. 1707 v Koelnu ob Renu. Že ko mu je bilo 10 let je oblekel vojaško suknjo v avstrij-ki armadi. Pod lialft-burško zastavo se je udeležil vojne v Srbiji, Bta'iji, ob gornjem Renu. na reškem in v Sleziji. Udeležil se je pa Hudi manj srečnih vojn, ki jih je takrat Avstrija vodila proti Frideriku Velik mu.
ISehroeder je služi! kot najemni vojak. Leta 17<»0 je prišel v prusko ujetništvo. Bilo niu je sicer že ."»:» let. pa ir:t njdtništvo ni prav nič imtrlo. Nasprotno, takoj j«' pr»sedlal v prusko vojsko in se Imril proti Avstrijcem enako hrabro kn-
aprila. "Hardy" se je potopil v borbi z nemškimi vojnimi ladjami. Poveljnik ladje je v tej bitki umrl junaške sntrti in zdaj je sprejel odlikovanje. Zapušča vdovo in l.*?-letnega sina.
KAJ MOKA VEDETI MLADA MATI.
tu. in
IXovi družinski član * je Pre«Wravil se je z jokom zdaj spi. Mlada mati s srečnim smehljajem občuduje to drobno bitje. Atakoj, že v prvih dnevih otrokovega življenja -e mora lilati lotiti težavne naloge: vzgoje. Že od vse-ira zač«4rka iibora vaditi dojenčka na red in disciplino.
drži pdt minut na soncu, naslednji dan deset minut, itd. Po solnčenju naimiži otrokovo kožo z vaaelinom.
iNapačno je preveč toplo oblačiti otroka; zadostuje srajca in plenica (ki naj bo iz flanela ali pletena). Sploh se za obroke W j priporočajo pletene stvari, ker so bolj raztegljive in ne ovirajo pri pok ret i h. Več toplote {Mitrobuje .-lab in predčasno rojen ot rok.
VSI LJUDJE SMO VEGE TARIJANCI.
Vi. ki imate vsak. ali vsaj vsak drusri dan na mizi j»ečen-ko, boste ugovarjali. Ali zadnjo besedo ima znanost in ta Ko si orroka nahranila. «ra pravi, tla r*mo vsi ljudje, tudi v posteljico, kjer t i-t i. ki
iniiiiii|liiiiiiiiiiii|hiiiiiiiiiii|liiiiiMiiii|ll.ii
KiiiilM' *II|||||||I' 'izumili*...............
•ur
takoj ]»oIoži naj ostane do n:b-le«lnjega obroka. Otrok mora -pati sit. in
dobivajo svojo hrano iz živalskega kraljestva, vegetarijanci. (iovedo, katereg:i n(eso uživamo, živi izključno
ko j«' prišel ča- novega obroka. ira zbudi in ira nahrani. ihI ra.^linske hrane in do-le.| kor ]>rei ni av-tri "v k i -trani l^»j«*nček i •otrebii je običajno 20 (no temu živimo tudi mi od ze prrrfi Prusonu Tudi |K> ~klci,,r^,nj;1 dnevm*. Spi naj na [lene t ni ve pašnikov.
(VltoJ Jelene t
Ve^fca Devica Orirmmtkm
Dubevni kaj (Lotmc HcnpoUl
Baraa Tmh
(UJaro Paadnrte)
trdem !«•/.!•^"•u. ne na |H»rju. kj«-r m ta lirifcenica ne l»i mo-irla pravilno razvijati. Vzirla-vje ni pri|n»r«M*Ijivo.
4 V otrok jo«*-«*. pr» išči naj-
V4. peš|mlka. k> r i.- -lu/il	™ k	joka. Ik>-
|„ I 17-|;*. ko i«, di-1 da \*»-*'Ti. ali žejen i ker k žandnrmeri j-'v "»»terinen« mleku nahaja -la«lk<»r> al pa je moker. L-
nit vi habsburške«^ miru je o-stal v pru-ki armadi, v kateri so služili takrat naiemni v«»ja-ki iz v-eh dežel. P<< kraljevi «*mrti j»- l»il stnri vojak «b»«l 1 jen
uri pr<»vijantu «!«• bil Jtrellie.-«Vl1
-kemu i*olku. Si'hrowl»T je umrl 22. marca 1^17. ko je l»i! rt ar 110 let. <» b-tiirti j* - u žil pri prvem Zii}Kidno pruskem j
j Xič druirače ni niti z zvermi, i ki se hranijo z mesom druirih živali. Lisica, ki žre zajce, u-živa meso. masti in irlikoiren. ki ira je zajček v teku rvojeira življenja zgradi! iz zeljnntili jrlnv in driisre z«-letijave. In če I |io«rf»|tne krta. ki je tn«|i hm-» I j«*«!*^. >:»i -e hrani «» črvi. o^rci oku-nimi živalien-
I«.
n. 22.
24.
rnlk» k !iij ima težave v /.••I«h1-
,	4	... itn -lienmh
en. kar pa mu mamiee tako ra-' . . . . .	. , . ..
. ....	mi. te<laj j*'ves |N»lek isti.-amo
de |»npi-ujej«».
otldelkn $andamierij>keSra pr»l-i «'V otr,^a U' *'nkra.<- ko ka v Bisdiofswenle. Do z:„lJ brez vzroka, vzame, na roke
njega trenutka svojeira življe-
ivno in teb sno
I 94 LET VOJAK.
(Neverjetno se sliši, da bi mogel biti človek skozi 94 let vojak, pa je vendar re«s. V arhivu nemškega vojnega mini-tfrstva je spravljen star oru-meneli list, ki pnttrjuje, da je
izredno čil.
PRVI KRIŽEC KRALJICE t VIKTORIJE.
(Najvišje angleško vojno odlikovanje je križec kraljice Viktorije. Ž njim je bil v 'sedanji vojni odlikovan en sam angleški vojak, in še ta po svoji smrti. Junak je kapetan Warbutfon Lee, poveljnik rušil ca "Hardy.**
Wartburton Lee je poveljeval drugi flotilji britskih ru-šilcev pri Narviku dne 10.
(da joč- brez vzroka, ugotoviš po tem. če na rokah tftihne), ^i bo to dobro zaponfriil in bo skušal s ponovnim jokom doseči isto in tako se bo navadil na pestovanje in te imel popolnoma v svoji oblasti.
Po rojstvu okoplješ otroka samo enkralt, potem pa tako dolgo ne več, dokler mu ne zaraste popek. Mesto kopanja ga briši s prekulianim oljem in ga dobro otri, ker >se pri tem lahko prav tako hitro prehladi kakor pri kopanju.
lOtroka moraš polagoma nositi na zrak in sonce. Prve dni odpiraj samo okno. Potem ga
da je malce daljši, kajti s črvi in ogrci emo že >pet pri ra*tlini »j«Hlei h.
Vsa živalska hrana izhaja torej nepo-redno ali po ovinkih iz rastlinskega kraljestva. To dejstvo sloni na gotovih resnih vzrokih, o katerih pa bi 'bilo predolgo razpravljati na tem mestu.
iKako debela in gosta je mreža kapilar ( tenkih žilic v našem telesu) nam pove naslednji račun: Ce bi vzeli iz mišic enega samega človeka vse kapilare in jih položili drugo poleg druge, bi dobili kapilaro, dolgo 100,000 km in bi jo lahko dva in polkra»t ovili okoli zemeljskega ekvatorja.
A
R
n.
4«.
48.
49.
s:.
M.
57.
n.
Korejska Brata.	#rtlea Is misija
Mf v Koreii	(Juaef Splllmaui
Mroija	, m. jegite»
■Ma Srreas.	|H>ve«tl la
^.latllao	«KMIOT Urikui
Mans, krila—i	il detek s Lika
Ok »Lctslri dr. Jwcu Sv.	
Kreka	
rartiki Zlatar	
Patria. Potni	Is Irske liiooMe
doke	tli Inlrlrt«
Pipilaikl, Mtrir km »fllr	
1M Ilea 1	Pa«rtJ|
Pratljiro	IB. Maiari
IVailJM fta pr	Ipavedkr ta sol*
dhso	|P. Kučntalk)
Povesil In m«	iKsaver Me«ka>
Pioifcl Piiii k	(Juolp V«rfr>
Preganjanje In	HJanaklk nMJt
	(Jmmtt S|4llaaal
Revohaelja na 1	
Sisto • SeoCo	t H. Federer)
Spi al Križlola t	
Student naj ka	(8. rtotgari
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLE0PATRA. Spisal Rider Hagard.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-nien" je ena njegovih najboljših povesti.
Gena
8pisal Janko Kač. (117 strani.) Sta-
jerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemn svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
MOLOH. Spisal Janko Kad. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vae vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
$100 T*gA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DDCAd. Spisal Jack Lon-
čar. (548 s trani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
.(Nadaljevanja prihodnjič.)
I
Slovenic Publishing Company
Suneškl Invalid (S. Kofiutnlk)
Volk Spokornik In drag« »•▼«•11 sa mladino ( Kun ver Meflkol
Vojni mir all hoganstv« in krni
(Josip Ogrlnec
Zbrani spisi sa mladino
(Engelbert Gaugl)
•s. Zlntokopl	4Josef Spillman)
t Vezava nekaterih knjig Je od letenja nekoliko Izkaiena.)
Ako ima kaka knjiga vtč zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR 1
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
	I-
J GLAS NARODA" $ pošiljamo v staro doji m o vino Kdor ga Ko-j Se naročiti za svoje j sorodnike ali prijatc-
II	je, to lahko stori. — J Naročnina za >s t a r i S Vraj stane ^F- V p halifo lista ne poii
■ •*»mr»

■».■»M'^ a«*,'