TScJcuJfkL »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. ST. 23 TRBOVLJE, 1. JUNIJA mi CENA 20 DfN ODNOSI V KOMUNI VSEBINA OBČINSKIH KONFERENC Kov gospodarski istem in uvajanje upravljanja tudi v družbene 't^javnoeH, ki doslej niso bile za- v vlo-posle- Zveze kojiKinjstbv organizacij oblikovanju jaka upravljavca, zlasti ''a vioga predvsem________________ zveze pa je še v uveljavljanju čim boljših družbenih odnosov v komuni med vsemi čimtelji, ki jo tvorijo. 0’V|sod, kjer ae udejstvujejo. Poznavalci razmer trdijo, da je Rodina hrast niške občine med pr-lfni v ljubljunskem okraju s svo-izredno pisanim programom aela, obbbzi b n mom Je bik) po paradi mladosti skupno zborovanje udeležencev parade in trboveljskega prebivalstva. Predsednik ObK LMS Trbovlje Jano Koprivc je udeležencem zborovanja orisal lik in delo predsednika FLRJ tov. Tita. Približno 2400 najmlajših trboveljskih pev-! cev je nastopilo pod vodstvom :>f. 'VVcingerla in zapelo udele- žencem zborovanja nekaj mladinskih pesmi. Z zborovanja je trboveljska mladina poslala predsedni-'ru Titu brzojavno čestitko in mu zaželela še mnogo srečnih in zdra-] vih let, da bi še tako uspešno vodil jugoslovansko ljudstvo, kot ga je doslej. Istega dne so začeli mladinci tudi z deli pri gradnji trboveljske bolnišnice. Pri gradnji bolnišnice bo s prostovoljnim delom sodelovala vsa zasavska mladina. Akademija v Hrastniku Slovesne akademije v domu TVD Partizana so se med drugimi udeležili tudi vrhunski slovenski telovadci — Cerar, Trojan, Trugar in domača telovatfca Senica in Straža. Akademija v počastitev dneva mladosti Prejšnji teden, v četrtek 25. maja, je občinski komite LMS Litija organiziral v proslavo Dneva mladosti v Litija slavnostno akademijo. Po 'akademiji so nastopili tudi judoisti železničarskega športnega društva iz Ljubljane. Vsesplošno razpravo o vseh naštetih vprašanjih pa bo potrebno po konferencah SZDL spremeniti v delovno prakso v vseh organizacijah na področju Zasavja in tako vplivati na hitrejši razvoj ugodnih odnosov med komuno — podjetjem — šolo — zdravstveno ustanovo. SPORED PRIREDITEV NA IV. REVIJI AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN SLOVENIJE V ZAGORJU OB SAVI V soboto, 3. junija ob 20.uri: OTVORITEV REVIJE; Ivan Potrč: LACKO IN KREFLI; Tolminsko gledališče, Tolmin V nedeljo, 4. jun. ob 15.uri: Aleksander Marodic: OPERACIJA ALTMARK; Goriško gledališče, Nova Gorica — ob 20. uri: Tennessee Williams: ORFEJ SE SPUŠČA; DPD Svoboda »Prežihov Voranc«, Ravne na Koroškem. V ponedeljek, 5. juniia ob 16. uri: Ciril Brglez: CANKARJEV VEČER; DPD Svoboda, Vrhnika (v stekleni dvorani Delavskega doma) — ob 20.uri: Marirj Držič: TRIPCE DE UTOLCE; DPD Svoboda, Velenje. V torek, 6. junija ob 16. uri: Patrick Hamilton: PLINSKA LUC; DPD Svoboda »Dušan Jereb«, Novo mesto — ob 20.uri: James Gow-Amaud dTJsseau: GLOBOKO SO KORENINE; Gledališče »Tone Čufar«, Jesenice. V sredo, 7, junija ob 16. uri: Alejandro Casona: DREVESA UMIRAJO STOJE; Prešernovo gledališče, Kranj — ob 20. uri: Irma in Walter Fimer: KUKAVIČJE JAJCE; Delavski oder, Celje. V četrtek, 8. junija ob 16. uri: Mire Stefana« VČERAJ POPOLDNE; DPD Svoboda Kisovec, Zagorje — ob 20.uri: Marijan Matkovič: NA KONCU POTI; DPD Svoboda-Center, Trbovlje. Vse predstave bodo v Delavskem domu v Zagorju 1 i» P \ P 4 (», It Sl I SREČNO AMATERJEM - GLEDALIŠČNIKOM NA TV. REPUBLIŠKI DRAMSKI REVIJI V ZAGORJU Zasavski revirji pozdravljajo v svoj! sredi igrslce-amaterje; 11 gledaliških skupin, ki bodo nastopale v času od 3. do S. ju-H nija letos v novem Delavskem = domu v Zagorju na IV. republiki ški reviji amaterskih dramskih s skupin Slovenije. f§ Pozdrav revirjev velja tudi gj vsem ostalim Igralcem ama-| terskih dramskih skupin šili rom po Sloveniji, ki v Zagorju §j ne bodo prisotni, so pa na doli mačem odru prizadevno in z ve-g iškim veseljem večer za večeri rom vadili ter potem z naštudi- M ...........„ IBOIBUI Barantanji ali kal? Pred. dnevi mi je tovarišica — Ja, veste, vse sc je podražilo, •R. pripovedovala tole zgodbo: pa se je tudi to. ‘Ker večkrat rabim salmiak, — 2e res, toda vseeno ne razu-*pem Ponj v lekarno v Zagorju. mem, kako je to mogoče, da se je 0 talmiak grem zmeraj z isto podraiil salmiak kar za več kakor 'klenico. Vse do pred nedavnim 200 odstotkov. — plačala za salmiak zmeraj . Po*0 dinarjev. - Tako ,e! - _ »«4°rll lttlllil!llllll!lllli!ll!IHIilllllil!!llllllll!IU!l!llll!!llll!l!!l!lllllilllll!ll!llll!lllllilllllllllllllllUii OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V LITIJI Prvi rezultati v uvaPaniu eionsuiskih enot Občinska konferenca Zveze komunistov, ki je bila v soboto v Litiji, je zelo kritično razpravljala o razmerah v gospodarstvu, družbenih dejavnostih, o sodelovanju komunistov v upravnih organih m drugod. Največ so govorili predstavniki iz gospodarskih organizacij, in sicer že o prvih uspehih uveljavljanja ekonomskih enot. V Predilnici Litija so uvajali prve oblike ekonomskih enot že leta 1959, vendar so bili s prvimi rezultati nezadovoljni. V letošnjem oziroma lanskem letu pa so po izpo-polnitah ekonomskih enot opazili že prve znatne uspehe, ki so se izrazili v znatnem povečanju proizvodnje in tudi v drugih oblikah. Trenutno razpravljajo o oblikovanju svetov delovnih skupnosti, ki bodo predstavljali obliko delavskega upravljanja v smislu decentralizacij^ delavskih svetov. Podobne uspehe so dosegli v uveljavljanju ekonomskih enot tudi v Lesni industriji in Tovarni usnja. V Kmetijski zadrugi v Litiji so se tudi že odločili za formiranje treh ekonomskih enot — vendar je tukaj postopek težji zaradi nedavne združitve šestih NOVI SEKRETAR V HRASTNIKU Ker odhaja dosedanji sekretar občinskega komiteja ZKS v dveletno politično šolo, je Taji izvoljen za novega sekretarja ZKS — Hrastnik Janez Zahrastnik iz Radeč, znani mladinski aktivist in družbeno politični delavec. zadrug v eno in torej neizpeljanega dokončnega tehnološkega procesa in še nekaterih črnite!jev, specifičnih za kmetijstvo. Sekretar občinskega komiteja ZK tov. Tone Praprotnik je opozoril med drugim zlasti na pomanjkanje primerne širine in družbenega pogleda v razpravljanju članov občinskega zbora, ki so prevečkrat zastopniki zgolj interesov posameznih krajev, ne pa hkrati tudi vse komune. Poudaril pa je, da so se sorazmerno ugodno razvijali razni sveti ljudskega odbora, ki so se že znatno uveljavili. Zelo neugodno pa je ocenil tudi odnos do zborov volivcev, ki so bili prc-često vodeni od uslužbencev in ne od odbornikov, kot je tudi dejstvo, da so bili ti zbori sklicevanj največkrat le takrat, ko je zakon to zahteval. Ker je litijska občina v veliki meri kmetijska, je bilo na konferenci precej govora o vprašanjih, ki zadevajo zlasti vzgojo mladih komunistov, skrbi za družbeno in družabno življenje in zlasti za sodelovanje vseh političnih in družbenih organizacij pri uveljavljanju socialističnih odnosov v kmetijstvu. Tu gre predvsem za pomoč kmetijski zadrugi v prizadevanju, da bi kar v najkrajšem času ustvarila pogoje za napredno gospodarjenje, za kar so marsikje starejši kmetovalci še nedostopni. Med mladino pa je razpoloženje, ki jo Usmerja v proizvodnjo in vse bolj tudi v šole, kar pomeni, da je na vasi prav malo mladincev in mladink, ki bi se hoteli vrniti na vas in bi tam predstavljali jedro napredka. Razprava je v celoti zajela dogajanje v komuni v luči dejavnosti komunistov. V splošnem je bilo mnenje, da je potrebno še poglobiti že dokaj razvito vzgojo komunistov v vseh možnih oblikah s poudarkom na osebnem ideološkem Izobraževanju, da bodo v vsakdanjem delu čimbolj priprav- ljeni za napredno svojo okolico. vplivanje na Slavnostna sefa ObLO Trbovlje V okviru praznovanja občinskega praznika v Trbovljah bo 1. junija ob 15. uri v dvorani občinskega ljudskega odbora v Trbovljalf slavnostna seja. Po tej seji bo ob 17. url pred novo osemletko na Plev-čakovem hribu slavnostno zborovanje in otvoritev osemletke Tončke Čečeve. m oni po suem Dajal odstopil »Time of India« piše, da je posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN v Kongu Dajal odstopil in da je generalni sekretar ZN Hammanskjold njegov odstop sprejel. U*~ arniki pred vrati Luande V vsem severozahodnem delu Angole potekajo zelo ostri boji med kolonialnimi četami in padalskimi enotami, ki so ravnokar prispele s Portugalske na eni strani in silami osvobodilnega gibanja na drugi strani. Uporniki imajo osvobojeno ozemlje na severu kolonije trdno v svojih rokah. V zadnjih dneh so prodrli v neposredno bližino glavnega mesta Luande. t Obisk v notranjosti države Po uradnih pogovorih z zastopniki nizozemske vlade si je državni sekretar za zunanje zadeve- Koča Popovič ogledal to deželo na izletu, ki ga je zanj in za njegovo spremstvo priredila nizozemska vlada. Sporazum o dnevnem redu Na pogajanjih predstavnikov treh vodilnih laoških političnih struj v Na Momu so dosegli končni sporazum o dnevnem redu bodočih razgovorov, na katerih bodo razpravljali o ustanovitvi koalicijske laoške vlade. Ženevska konferenca o Laosu je bila zopet preložena za nekaj dni. Pogajanja v Evianu V hotelu »Park« se nadaljujejo francosko-alžirska pogajanja. Predmet razprave je vprašanje samoodločbe. Opazovalci v Ženevi poudarjajo enotnost in zrelost alžirske delegacije, ki je na vse napravila močan vtis. Sodni proces v Parizu Pred posebnim visokim vojaškim sodiščem se je začel proces proti bivšima generaloma francoske vojske, Mauriceu Challeu in Andreju Zellerju, voditeljema neuspelega generalskega upora v Alžiru. Obtožena sta, da sta nezakonito prevzela vojaško poveljstvo in organizirala uporniško gibanje. Kazen za to, je smrt. Obsodbe v Madridu Po vesteh dobro poučenih krogov je špansko sodišče obsodilo 35 ljudi, povečini kmetov iz pokrajine Sevilje, na časovne kazni do 15 let ječe, ker so »skušali ustanoviti partijske celice«. | Ljudje in dogodki Pravosodje rabljev Več kakor 14 dni je trajala v njo pa tudi ameriške obvešče- zionistov«. To so Tnk Jakova, odgovornega obravnavanja med- Tirani sodna farsa, ki ji ni pri- valne službe in da so biii mimo Bedri Spahiju, Dora Leka, Zija narodnih obveznosti, mere v zgodovini pravosodja, tega v zvezi z jugoslovansko ob- Dibra, Pajo Isljami, Plurab DH- y je j,jj0 tudi doslej Na insceniranem procesu, kjer vežčevalno službo. Važnejše je niča in drugi. Javni tožHec je na dosU pr0<.CS0Vj obsodb in strc-so »režiserji« porazdelili vloge, dejstvo, da obtožnica obtožuje tem procesu prvikrat odkril, da 1 Toda to so bili v glavnem kakor jim je najbolj odgovarjalo, pravzaprav tiste, ki so jo sestav- je bil v tem času tajni proces skrivnl prooesi, po skrajšanem so izrekli obsodbo skupini obto- ljali, ne pa tiste, ki so sedeli proti Tuku Jakovu, proti Bedriju postopku Sedanji proces in žencev, ki jč" baje pripravljala na zatožni klopi. Obtožence dol- Spahiju in proti drugim. Sodili »pubijctteta«, ki mu jo dajejo, oboroženo vstajo v Albaniji kot žijo, da so leta 1958 pripravljali so mu kot .»sovražniku partije pa govorj 0 jcm> da sta notranji uvod v »inozemsko intervencijo«, oboroženo vstajo, ker jim ni in naroda«. Toda kdaj in kje? p^j^j v Albaniji in njena zu-Izrek sodbe ln stroge kazni ka~ uspelo, da bi že leta 1956 zrušili Kakšna je bila sodba? Tožilcu nanjcpoiitična usmeritev zašla v žejo, da albansko inkvizicijsko Enverja Hodžo. Kakor meni ob- Aranitu Celju se ni zdelo potreb- (ako gl ulif<) da morljo pravosodje brez nadaljnjega po- tožnica, so se obtoženi odločili, no. da to pove albanskemu na- okrepiu teror fe ho^ejo napre stavlja obsojence pred puške, da bodo vstajo začeli na jesen rodu. s ^.ofo dosedanjo politiko. Ta čeprav ni dokazano, da so krivi. 1960, to je na večer pred I\. kon- Ta famMni proce,, ki n proces n, samo da bi Štirje glavni obtoženci so obso- gresom albanske partije dela. Za mo- vzporcjati samo z redkimi njim opravičili dosedanje skrivne jeni na smrt z ustrelitvijo, ostali oboroženo vstajo so se torej do- ška4lda|oznimi sodnimi razprava- procese, da bi jih tako ali dru-pa na visoke zaporne kazni, menili ze pred dvema mi, tj ^ dobile posebno žalostno gače legalizirali. Ta proces j« Edinstven je izrek °bs e za o, ve e jeP v^kmetHstvii mcsto v zgodovini pravosodja, predvsem ustvarjanje poflHfnili ker so vse obsodbe ffokoncnc m ce oj» Planiranje v kmetstvu (M,kriva da so se njegovi orga. f„ sodnih taJ za nove procese. obsojenci nimajo pravice o pri rtndin Pni vedel kdai bo nlzatorJt razkrinkali pred lastno Proces naj bo opomin in opozo- tozbe. To pa je primer k, ga v Fnver Hodža n v«lel kdaj bo svet0VI>o javnostjo kot rilo državljanom Albanije, pred- sodni praksi na svetu le redko IV. kongres. Najprej so napove- . __.___ zasledimo - dali, da bo oktobra 1960, pozneje mninc prikazni, ki so popolno- vsem pa aktivistom iz narodno- Sam sodni proees in besede, M pa so ga dvakrat odpovedali. ločene od svojega naroda in osvobodilne vojne vsem tistim, so se slišale v sodni dvorani, Podobnih protislovij je v obtož- ki se zatekle k terorju kot ki so globoko zaskrbljeni za uso-niso vredne, da bi se ob njih nlei še več. glavnemu orodju svoje politike, do svoje domovine, da se bodo dolgo zadržavall, saj je bilo po- Na sojenju so omenili tudi več Tiranski proces razen tega od- znašli pred posebnimi Sodiš« dobnih procesov v albanski sodni osebnosti, ki so obtoženi »kot kriva, da se Je albanska vlada pod obtožbo, da so agenti zuna-praksi že več. Obtožnica na tem antipartljski elementi in sovraž- popolnoma oprijela nasilja nad nje obveščevalne službe, če bodo | uprizorjenem procesu je obtožila niki albanskega ljudstva« ter lastnim narodom, avanturistične kakorkoli kritizirali in izražab g deset oseb, da so agenti grške, z kot agenti »jugoslovanskih revi- ostritve odnosov s sosedi in ne- svoje nezadovoljstvo. iiiiiiiiiniiiiiMiiiiHiiinHiiiiiiiiiimMiiniHiiiiiiiiHiinniiiniiiiiiffliiinniiiiHniM^^^ I 1" **• ' - - : - - .M POJAV EKONOMSKIH ENOT V GRADBENIŠTVU izkušnje gradbenega podletla v Zagori« V Gradbenem podjetju v Zagor- »stalne in nizke cene v stanovanj- I so doslej dosegli tudi znižanje ski izgradnji. Te cene so nižje od stroškov za 8 odstotkov, za 4 od ju so že uvedli obliko delovanja po ekonomskih enotah. S tem, da so odpravili dosedanji način plačevanja po akordu in uvedli nov način gospodarjenja, so dosegli Pomembna pridobitev za Trbovlje in revirje ELEKTRO-RADIO SERVIS z današniim dnem o, daj, toa ge ;e čutila po- | terem bo posloval Elektro-radio I gije bodo v tem servisu lahko do-treba v Trbovljah, pa tudi v Za- servis in opravljal v glavnem | bili vse informacije glede^ cen bi pričel | usluge široke potrošnje, kot so gorju Hrastniku, poslovati v kraju servis, Id bi opravljal razne usluge, kot so popravila, instalacije in podobna dela. Podjetje Eloktro-Trbovlje je v stolpnici trboveljsko Elektrarne uredilo ličen lokal, v ka- popravila vseh gospodinjskih strojev in aparatov, radioapara-tov in televizorjev. Prav tako bo servis opravljal razno usluge za gospodarske organizacije. Vsi potrošniki električno erver- električne energije, pojasnila in nasvete glede nakupa električnih aparatov in strojev, seveda vse brezplačno. Servis bo sprejemal ■naročila za popravila električnih instalacij za široko potrošnjo. — Tudi na telefonsko številko 80-144 bo naročnik lahko naročil potrebno popravilo. Elektro-Trbovlje je osnovalo pcoebno instalacijsko grupo v Trbovljah in Zagorju, ki opravlja vse vrste električnih instalacij v stanovanjih, obrtnih in industrijah lokalih. V Trbovljah jc sedež servisa na Partizanski cesti št. 4, v Zagorju pa na Titovi cesti št. 14. Potreba po podobni instalacij-riti ekipi se je čutila že dalj časa, vendar so se porajale težave s kadri. Servisi danes že poslujejo in so opremljeni z najmodernejšimi aparati in napravami. Samo v Trbovljah je podjetje vložilo v investicije tega servisa 8 milijonov dinarjev. Pa še dve novosti sta: v podjetju dehije tudi mehanični servis na upravi podjetja za popravila elektromotorjev in transformatorjev ter večjih električnih strojev. Druga novost je pa, da bo servis urejeval reklamno neonsko razsvetljavo. To bo delal ntvoenzumno z Investicijskim birojem v Trbovljah. Urejevanje neonske reklamno razsvetljave bo pa brezdvom.no mnogo pripomoglo k lepši ureditvi in podobi revirskih krajev. Led je prebit - v četrtek, 1. junija, bo torej odprt servis v Trbovljah. slovenskega povprečja za 49 od stotkov, od jugoslovanskega povprečja pa za 31 odstotkov. Ekonomsko enoto vodi v tem podjetju šef ekonomske enote ob pomoči vodje te enote. Njuna vloga je v ekonomski enoti povsem podobna vlogi direktorja in računovodje v podjetju. Razen tega obstajajo v ekonomskih enotah še komisije v nekakšnem smislu zbora proizvajalcev. Vsi tl bodo podrobno seznanjeni z vsem, kar je potrebno vedeti o ekonomskih enotah, a njihovo poznavanje vloge takega gospodarjenja bo nadzoroval ali točneje preverjal, delavski svet. V podjetju so tudi odločeni nemudoma pripraviti za to potrebne pravilnike, čeprav Je lete treba pripraviti do konca letošnjega leta. Ker s tem osnovnih tarifnih postavk v podjetju ni več, delijo v ekonomski enoti osebni dohodek sami po vloženem delu posameznika do višine presežka 26 *,i>. — Proizvajalci v ekonomskih enotah dobijo vsak mesce od knjigovodstva v razpravo stroškovnike. Z uvedbo takih ekonomskih enot stoike pa bo KHžanje stroškov še sledilo. Tako ustvarjajo pogoje za dobro gospodarjenje po prizadevnosti posameznikov in celote. Menijo, da je zelo važno, da ekonomska enota sama ustvarja in sama odloča o ustvarjenem do- Mnenja okrog tega postopka * tem podjetju so naslednja: ds “ v gradbeništvu sorazmerno lak** določiti ekonomske enote, ker J* vsako gradbišče v eni izmeni e*01 n o niška enota, da pa je potreb®* pariti na to, da ekonomska en0** ne bo le računsko tehničen poje*®! temveč, da vsebuje obenem tu*1 hodku v nasprotju z mišljenjem,. vse elemente delavskega opravlj*4 da naj bi delili čisti dohodek v nja, da je v celoti organ npravU*4 centralnem delavskem svetu. nja. Nova šola v Trbovljah uspehi, kot bi sicer bdM, kajA * enem razredu je bilo tudi 46 55 učencev. Z novo šoio p» s_ bosta razbremenili obe dosed*" nji šoli. Solo Tončke Čečeve bo že )*“ tos obiskovalo 1100 učencev. t Sola ima 16 moderno opreri Ijenih učilnic. Vsak razred ** obiskovalo SO do 35 učencev. P* je šola res moderno opremU*“ na, nam govori tudi to, da l®1* že sodobno fizikalno predava nioo, kabinete, risalnico, peVš*0 sobo, delavnico za predelavo sa in papirja, delavnico za **” delavo kovin, telovadnico, ki “ je z najsodobnejšo opremo ori" dilo podjetje »Elan«, sodo®’" šolsko kuhinjo in kuhinjo 1 gospodinjski pouk. V četrtek. 1. junija, na dan občinskega praznika občine Trbovlje, bodo slovesno izročili mojemu namenu novo šolo Tončke Čečeve. Pomen nove šole je velik. Ze obstoječi šoli na Vodah Alojza Hohkrauta in osnovna šola Ivana Cankarja v Zg. Trbovljah sta tako obremenjeni, da je moral bili pouk kar v treh izmenah. To ni bli samo napor In veliko zavzemanje učiteljskega kadra, temveč tudi napor za same učence. — Kljub vsemu prt zadevanju učiteljev niso mogli hiti doseženi tisti »VESELI RUDARJI« ZA MLADE SVOBODARJE Več takih prireditev Za družbeni standard v hrastniški ebčini Za dvig družbenega standarda skrbijo tudi v občini Hrastnik kar je največ mogoče. Veliko potreb ee kaže prav na področju Za čas od 1. do 10. junija Predhodno Izboljšanje in deloma lepo vreme se pričakuje okrog 1„ 7. in 11. junija. V ostalem bo nestalno vreme s pogostimi padavinami in nevihtami. -Zasavski tednik«, glasilo SZDL litija. Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjelje -Gorenjaki tisk« * Kranju. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Sušlar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (lelefon 80-191), poštni predal 8?. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 660-79-1-146. -Letna naročnina 666 din. mesečna 50 din. -Posamezna številka 20 dinarjev. stanovanjske izgradnje, za kar naj bi letos porabili kar 217 mili- jonov din. Nekatere nepredvidene težave kažejo na morebitna od- stopanja od gradnje 90 stanovanj, vendar zato prizadevanje na tem področju ne bo manjše, temveč le večje. Predvidene nove gradnjo oo Se zdravstveni dom (začetek gradnje), prispevek h gradnji bolnišnice v Trbovljah in gradnja novega železniškega postajališča v Radečah. Ureditev samopostrežne trgovine, slaščičarne in mesnice v opodnjem delu Hrastnika je tudi pomembna naloga. — Prav tako dograditev ceste skozi Hrastnik in Radeče in regulacija potokov v Hrastniku in Radečah. Nemajhnega pomena je olepševanje krajev, javna razsvetljava, kanalizacija in podobna dela komunalnega značaja. Velike naloge s tem v zvezi imajo tudi stanovat: !rtke skupnosti — v Radečah in Zidanem mostu. Sredstva so potrebna tudi za urbanistični načrt Hrastnika in Radeč. To so dela s področja družbenega standarda, ki terjajo okrog 500 m*Ujenov dan. Haoumljivo je, da bodo prt teh delih sodelovali prebivalci sami • prostovoljnim delom. Kljub temu bo trriba s sredstvi varčevati, kar se le dš. Gradnja kopališča v Hrastniku za letošnje leto ni predvidena, razen pri pravi Jalnih dri. Tudi kulturni dom je vprašanje, o katerem Je treba govoriti in ob tem tudi nekaj storiti. Nadalje »e pripravljajo v Radečah in Hrastniku tudi na gradnjo šol. Ce ne bo izjemnih nevšečnosti, bodo vsa našteta dela nekje samo začeta, nekje tudi dokončana v toku leta. Razen tega je letos namenjena tudi večja skrb krajevnim odborom, ki lahko razpolagajo z 200 tisoč do skoraj dva milijona dinarjev sredstev za posamezni krajevni odbor. — S takim veseljem in užitkom pa še nisem nastopil in igral kot v četrtek, 25. maja, na Dan mladosti v dvorani doma Svobode II — je dejal rudar Miha Podlesnik, ki sodeluje v ansamblu »Veselih rudarjev«. In tako navdušenje kot tokrat, tudi ti godbeniki še niso doživeli. D PD Svoboda Trbovlje II se je odločila, da na dan 25. maja priredi nastop ansambla »Veselih rudarjev« za mlade Svobodarje iz šole Ivana Cankarja, ki so v društvu vključeni v raznih sekcijah. Bil Je prijeten večer, polna dvorana aplavza, kakršnega Sc ni bilo. GOSTOVANJE LJUBLJANSKIH PIONIRJEV V nedeljo, 8. junija, bodo na povabilo občinskega odbora Društva prjjatrijev mladine iz Trbovelj gostovali v Delavskem domu pionirji Pionirske knjižnice iz Ljubljane z izraznimi plesi. Izrazni plesi, ki Jih je pri nas uvedla Živa Kraigherjeva, so nova dejavnost ljubljanske Pionirske knjižnice. V to dejavnost vključujejo dečke in deklice od 4. do 14. leta starosti. Smoter tega dria pa je, razviti smisel za lepe kretnje in dar opazovanja ter ohraniti zmožnost doživljanja in lepoto ter neposrednost otroške fantazije in ustvarjalnosti. Nastop ljubljanskih pionirjev v Trbovljah bo v okviru Pionirskih iger. Izrazne plese bodo videli tudi zagorrici pionirji. -ph Zaključek večerne politične Sole v Radečah Pred dnevi je večerna politična šola v Radečah zaključila s svojim šestmesečnim delom. Vseh 18 gojencev je zaključne izpite opravilo zelo dobro. Presenetljivo dobro »o odgovarjali zlasti tisti tovariši, ki so iz proizvodnje. Splošno mnenje na odgovornih forumih Je zelo pohvalno ln je pričakovati, da bodo tudi v bodoče nadaljevali ■ Jo obliko izobraževanja. Stotine hvaležnih ročic je s ploskanjem dalo priznanj« godbenikom, pevcem in humoristu Tonetu Korenu. Sam nastop ansambla je bil na višini, saj so sodelujoči res zaigrali z veseljem in najmlajšim Svobodarjem nudili uro in pol prijetnega razvedrila. Se več takih prireditev in tako bomo tudi na ta način že pri najmlajših vzbudili veselje zn sodelovanje v raznih sekcijah društva. Pred telovadnico so in prhe. Sola ima tudi •** loprojektor za predvaj**®f be kinoprojektor šolskih in poljudnoznanstven" filmov. 15. julija bo pa dobila/, ozvočenje. Ves Inventar za niče in moderno zbornico J« ’* delalo Strojno mizarstvo v T*’ bovljah. Vsi učni pripomočki ** novi. Pobudnik In investitor za gradnjo šole Tončke Čečeve " bil ObtO Trbovlje. J»* Obrnite se na Delavsko univerzo Razumljivo je, da seminar za dosego kvalifikacije pri gradbenem podjetju »Gradbenik« v Litiji ni imel zaželenega uspeha, kakršnega je pač pričakovala sindikalna podružnica, če je ta preskočila prvo stopnjo izobrazbe. Iz članka pod naslovom »Kdo Nova cestna razsvetljava Na Cesti 9. avgusta v Zagorju so začeli to dni urejevati novo cestno razsvetljavo. Zdaj nameščajo drogove, na katere bodo namastili živosrebrna svetilna telesa, taka, kakor so na Cesti zmage in na Kidričevi cesti v Zagorju. Delavci SGP »Slovenija ceste« iz Ljubljane pa nadaljujejo z deli pri dokončni preureditvi in modernizaciji ceste v podaljšku Ceste 9. avgusta do Slačaaka. SPREJETI SO NOVI ODLOKI Na zadnji skupni seji obeh zborov ObLO Litija so bili sprejeti novi odloki: odlok o virih sredstev, ki gredo v družbeni sklad za šolstvo, odlok o določitvi pristojbin za uporabo kanalizacije na področju mesta Litije, odlok o položajnih plačah uslužbencev ObLO In finančno samostojnih zavodov, odlok o ožji rajonlzaciji sadjarske proizvodnje v Gabrovki in Kresnicah ter odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti Šmartno. Nadalje je bil sprejet odlok o povrnitvi stroškov uslužbencem, ki se vozijo v službo. Na podlagi tega odloka bodo uslužbencem za prevozne stroške povrnjeni stroški, kt presegajo znesek 600 din mesečno. IZDANE GARANCIJSKE IZJAVE Občinski ljudski odbor v Litijt jc na 27. skupni seji obeh zborov izdal garancijske izjave Kmetijskemu posestvu Ponovičo— Grmače za plačilo prirastka osnovne čredo v znesku 3.225.000 din ter v višini 4 milijone din za nakup mehanizacije. Nova trgovina z obutvijo Tovarna čevljev iz Borovega je pred nedavnim odprla svojo poslovalnico v novem lokalu pri pošti v Radečah. S tem so se uresničile dolgoletne želje domačinov, da je tudi njihov kraj dobil svojo prodajulnico z obutvijo. objavljen v prejšnji številki nika. Je razvidno, da je sindi^ »Gradbenika« prepozno oparil * * * * v žen moment, da ima med llficlranlmi delavci, katerirnjj bil seminar namenjen, tudi P1"00/ nepismenih delivcev. Zato je T> zumljivo, da je treba tem com nuditi najprej izobrazbo r ve stopnje, ker prav gotovo i"L ostali nepismeni po svoji kr'viV’ pač pa Jc zanesljivo tega *cf’ volni čas. V interesu »Gradisa« ozir0"/, njegove sindikalne podružnic da ima v svojem kolektivu **Lj„ slene kvalificirane in polke®;* j, cirane delavce, zato naj sin411 ^ v-na podružnica podjetja ri0!” „ st‘k z upravo Dzlavrite ,lTlivrftti<’ v Litiji, ki bo tem ljudem r*£ voljo posredovala potrebno ^ obrnzbo in vzgo|o v primerni liki. S prvim julijem se bo začelo Osla so v zaklju^1 tori V Strojni tovarni v Trb°v,^j|fii' vsa dela v pripravljanju pr®,,u(i’i kn osebnih dohodkov v ** aV)jš fazi. Tako se v tovarni pf*Pr tpf decentralizacija razde! jovanj® bodo zbori ekonomskih en0 yy ločevali merila delitve osebn1 hodkov. Ekonomske eno*® ^\o samostojno opravljale sV°ic.a I*1 tudi kar se tiče odpušča®! delo b* r- sprejemanja ljudi na pri' doline take zadeve. Vse J* j.1-prnvljeno, da bodo s 1. jubJ® jtij* sprovedli skupno kat« "!0'’, uvr dol v proizvodnji in & IJavljatl nov pravilnik o*«®1 hodkov. ŽST ■ Predsednik gradbenega odbora za gradnjo nove bolnišnice Milan Kožah govori ob slavnostnem pričetka gradnje brigadirjev, ld bodo poslej sodelovali pri gradnji bolnišnice, je prišla na gradbišče z zastavami in v prazničnem razpoloženju. Slavnosti so sc udeležili tudi gostje iz sosednih občin. Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik gradbenega odbora Milan Kožuh. Za njim so govorili še tov. direktor bolnišnice dr. Virgil Krasnik, dr. Ludovik Kramberger ter zastopnik mladine, ki je v imenu mladine ob- akcija sedaj dobila vidno obliko, kar ustvarja upanje na hitro rešitev tega perečega problema vseh treh revirskih občin, ki nastopajo pri tej gradnji kot investitorji. Mladina, ki je začela z gradnjo s prostovoljnim delom, se je obvezala, da bo delala poslej nenehno do zaključka gradnje. **o slavnostnem začetku gradnje so si gostje ogledali obstoječo bolnišnico. Spomini na 1. junij Praznik obline Trbovlje Ko praznuje trboveljska komuna letos svoj občinski praznik, ga obhaja že desetič v vrsti plodnih, ustvarjalnih let. Praznuje ga v okviru velikih dosežkov na vseh področjih dejavnosti. Letos ga pa praznuje še v znamenju proslavljanja 20-lctnice revolucije in vstaje naših narodov. Dan 1. junija, ko obhaja občina Trbovlje svoj praznik, je zgodovinskega pomena za delovne ljudi vse Jugoslavije. Na ta dan so se pred 37 leti rudarske udarne brigade postavile po robu pohodu Orjune, takratne nacionalistične napadalne organizacije, ki je hotela dne 1. junija Trbovljah. Zasavski PRED OBČINSKO KONFERENCO SZDL V TRBOVLJAH prav Komuna v novem sistemu (Po razgovoru s predsednikom občinskega odbora SZDL) Preden so se začele priprave na občinsko konferenco SZDL v trboveljski občini, smo obiskali predsednika občinskega odbora SZDL tov. Slavka Borštnarja. O vsebini občinske konference nam je rekel, da je naznačena z delovnim naslovom »-Komuna v novem sistemu«. Sicer bo pa konferenca v bistvu delovna. Osnovni namen priprav na konferenco pa je ta, da bi že zdaj vzbudili širše zanimanje državljanov za sodelovanje v družbenem dogajanju. Ker bo prav zaradi tega tudi referat predsednika na konferenci kratek, bo torej dovolj prostora za razprave, ki bodo imele po predhodnih razpravah z vseh področij družbenega dogajanja vsekakor že značaj predlaganja. KAKO ŠIROKO SO ZASNOVANE PRIPRAVE Občinsko vodstvo se je odločilo zajeti kar največ članov v šestih posvetovanjih, ki bodo zajela predvideno 230 tovarišev. Posvetovanja s področja gospodarstva so razdeljena v tri skupine: za predstavnike večje industrije I in večjih obrtnih proizvodnih podjetij, za trgovino in podjetja živilske stroke in za vsa ostala obrtna podjetja. Po eno skupino tvorijo predstavniki iz zdravstva in predstavniki iz šolstva. Klub odbornikov bo pa pripravil posvetovanje za odbornike ljudskega odbora in predsednike svetov vključno z vodilnimi uslužbenci. Vsi krajevni odbori bodo imeli razširjene seje, na katerih bodo razpravljali prav tako o vseh vprašanjih, ki sodijo na konferenco Socialistične zveze, KAKŠEN BO POUDAREK KONFERENCE? Med vsemi vprašanji, ki sodijo v temo »Komuna v novem sistemu«, je najpomembnejše vsekakor to, kako zagotoviti dejansko in ne le formalno upravljanje po delovnih kolektivih in ne samo delavskih svetih. Uveljavljanje upravljanja povsod, zlasti pa v šolah, kjer je to nekaj povsem novega, je naloga, ki terja od nas še dobršno mero prizadevanja, da ne dopustimo nobenih pojavov birokratizma. Tovariš predsednik je ob tem opozoril tudi rudarji so se odločno uprli zamisli Orjune, Trbovlje izbrala za svoj pohod. Prvi junij 1924. leta je pomemben datum v zgodovini delavskega gibanja revirjev, pomemben v celotnem okviru naše jugoslovanske skupnosti. Tistega dne je bil spopad neizbežen. Na čelu tedanje revolucionarne mladine so bili MIHA MARINKO, FRANCE KLOPČIČ, FARCNIK in FRANCE FAKIN, ki so povedli komunistično mladino v boj za uničenje fašistične Orjune. V tem zgodovinskem spopadu sta padla dva člana Komunistične stranke, trije ljudje so v tem spopadu padli po naključju. Orjunaši so pa istega dne odvedli zavednega rudarja Franca Fakina v trboveljski kamnolom, ga nečloveško mučili, nato pa ustrelili. Orjunaši so tisti dan zažgali tudi Rudarski dom v Trbovljah. Trboveljski streli in kri padlih revolucionarjev so nakazali pravilno pot delovnemu ljudstvu skozi vedno hujše nasilje v »tari Jugoslaviji. Rudar v našem črnem revirju, že od nekdaj pionir delavske samozavesti in delavske kulture, je bojeval na čelu slovenskega delavstva tisti boj, ki ga je tovariš Miha Marinko takole orisal v svojem poH-litičnem poročilu na II. kongresu KPS. — Treba jc naglasiti, da je bil partijski delavski kader na terenu v glavnem od vsega početka revolucionarno usmerjen. To nam dokazuje predvsem njegov sijajni odpor proti fašistični Orjuni, odpor, ki ni ostal sektaško izoliran na skupine ljudi, temveč jc razgibal najširše delavske plasti. Borba delavskega razreda Slovenije proti fašistični Orjuni, borba, ki jo je organizirala naša Partija, sodi zaradi tega med najslavnejše strani v zgodovini našega delavskega gibanja pred narodnoosvobodilno borbo. Sedemintrideset let je za nami in ko praznujemo v naši komuni že osmič naš ob” • ' praznik v spomin na velik revolucionarni dogodek dne 1. junija 1924, ga obhajamo istočasno kot spomin na odhod prvih partizanov v borbo proti okupatorju leta 1911. Prvi junij jc praznik borbenih Trbovelj — še več: jc praznik vseh naših delovnih Ijodl. Spominu vseh tistih, ki so sc neustrašeno borili za našo veliko stvar, gre ob praznovanju občinskega praznika naše najgloblje spoštovanje, kakor tudi vsem tistim, ki so darovali svoje življenje za našo svobodo. Naš smoter v bodoče naj bo, da Sc krepkeje združimo vse napore za nadaljnjo krepitev našega družbenega sistema, za razvoj in razcvet trboveljske komune v okviru jugoslovanske skupnosti, za lepše in srečnejše Trbovlje, za svetlejši in boljši Jutrišnji dan. Stanc Šuštar Iz malega • veliko podietie Podjetje »Veležiter« je bilo ustanovljeno leta 1960 pod imenom »Zitar«. »Veleli tar« oskrbuje sedaj s svojimi mlevukimi izdelki celotni okraj Celje, de! ljubljanskega in del novomeškega okraja’; prej je pa oskrbovalo le del sedanjega območja in imelo zmogljivost 1500 ton. Z združitvijo z mlinsko industrijo se jč povečala predelava v lastnih mlinih na 1200 ton. Iz Banata pa je nakupilo približno 1000 ton natovskih izdelkov. Ko so leta 1958 preuredili mlin Vrbje v predelovalnico močnih krmil in živinske hrane, se je začelo novo obdobje. Istočasno so se začele vključevati v podjetje pekarne v različnih krajih: Šoštanj, Velenje, Žalec, Vojnik, Dobrna, Gaborje, Trbovlje, Zagorje, Krško in Prebold. Kasneje pa še Mestna pekarna v Celju. Poleg že obstoječih skladišč, gradijo sedaj tudi skladišče v Colju z zmogljivostjo 5000 ton, ki bo predano svojemu namenu 1. junija 1.1. V Zagorju so zgradili moderno pekarno, v načrtu pa je še zgraditev sodobne pekarne v Trbovljah, ki bo lahko s kruhom in pecivom zadovoljila vse potrebe prebivalstva v Zasavju. Samostojne ekonomske enoto se ustanavljajo v Celju, Medlogu, Šempetru, Konjicah, Šmartnem ob Paki, Zagorju, Sevnici, Brežicah, Trbovljah in v. vseh pekarnah. Čeprav ima podjetje svoj vozni park, ta ne more zadovoljiti vseh potreb. Zlasti morajo vse pekarne čim-prej dobiti sodobna higienska vozila za razvažanje kruha in peciva. Podjetje »Vrfežitar« se trudi, da bi eimprej rešilo pereče stanovanjsko vprašanje. V Ankaranu je zgradilo weekend hišice za oddih članov kolektiva. Podjetje ima velike težave pri reševanju stanovanjskega problema, predvsem zaradi velike raricropljenosti svojih obratov in ker ima vsaka ekonomska enota svoje specifične potrebe. Iz majhnega podjetja »Zitar« se. je s prizadevanjem celotnega kolektiva razvilo veliko podjetje »Veležitar«, ki bo kmalu doseglo stopinjo kombinata. »Veležitar« čestita k občinskemu prazniku Trbovelj ter priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem svoje rotovške izdelke iz vseh vnst domačih in banaških mok in kruh ter pecivo iz svojih pekarn — pri Kocjanu, Vargi v Trbovljah in moderno zgrajene pekarne v Zagorju. na pomanjkljivo kadrovsko zasedbo v zdravstvu, o prilikah v gospodarstvu in upravi je pa omenil, da je določen razvoj že dosežen, v nekaterih primerih se pa razmere urejujejo. IN KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO OD KONFERENCE Po prvih razpravah med 250 člani in po drugi razpravi med 120 člani SZDL bomo vsekakor spoznali obseg opravljenih nalog, to je vse, s čimer smo pri tem zadovoljni in s čimer še ne moremo lriti zadovoljni. Videli bomo, kolikšna je nadaljnja pripravljenost naših članov in kolikšen je obseg njihovega razumevanja in poznavanja bistva novega gospodarskega sistema ter osnov misli V. kongresa SZDL in II. plenuma SZDL Jugoslavije. Ob zaključku razgovora s tovarišem predsednikom naj še enkrat poudarimo pomen razprave na konferenci in izrazimo njegovo željo, naj bo razprava sproščena in neposredna, saj bo sestav konference tak, da bodo enakomerno zastopani predstavniki vseh dejavnosti v občini. or Z gradnjo bolnišnice so pričeli Praznovanje Dneva mladosti ljubil, da bo le-ta prostovoljno v Trbovljah, je mladina in osta- delala na gradbišču, lo prebivalstvo kraja zaključilo Po pripravah na gradnjo nove 1 s slavnostjo otvoritve gradnje bolnišnice v Trbovljah, ki 1 nove bolnišnice. Četa mladih trajale od leta 1400 stalnih krvodajalcev (Pred dnevom krvodajalcev) V soboto, dne 3. junija ob 19. uri. bo v gledališki dvorani Delavskega doma svečana proslava dneva krvodajalcev. To proslavo Obisk S. razreda v Elektrarni V sredo, 17. maja 1961, smo si ogledali Elektrarno Trbovlje. Ko smo prispeli * njo, smo bili zelo lepo sprejeli. Potem, ko smo jim razložili, da smo napravili to ekskurzijo v okviru Pionirskih iger, so nas še topleje sprejeti. Razkazali so nam vse prostore in stroje in nam povedali, čemu služijo. Ko smo si ogledali vse prostore v Elektrarni, smo bili povabljeni v njihovo 'menzo. Tam smo dobili vsak svoj sendvič in oranžado. Med pogostitvijo nam je predsednik delavskega sveta pripovedoval o samoupravljanju podjetja. PRVI SO UVEDLI NOV NAČIN DELITVE DOHODKA Uspešno poslovanje Drugi mladinci 8. razreda so sc odpeljali domov, naš odbor za Pionirske igre: Anica Hvala, Ma- Nagrade »Dneva mladosti« Komisija za nagrade »Dneva mladosti« pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije je med telesno-vzgojniml organizacijami podelila prvo nagrado v znesku 500.000 din atletskemu klubu »Kladivar« iz Celja, drugo nagrado v znesku 300.000 dinarjev jc dobilo športno društvo »Rudar« iz Trbovelj in tretjo nagrado v vrednosti 200.000 dinarjev pa je dobilo TVD »Partizan« Spodnja Šiška. Med šolskimi športnimi društvi je dobilo prvo nagrado pionirsko športno društvo »Mladost« iz Murske Sobote, in sicer v znesku 300.000 dinarjev itd. Tinka Praznik, Marjana Jere, Rajko Erjavec, Alojz Zalokar in Silvo Lomovšek, je pa ostal še v Elektrarni. Tajnik delavskega sveta nam je povedal še zgodovino Elektrarne. Dobili smo tudi nekaj slik stare in nove Elektrarne. Za ta lep sprejem se vodstvu podjetja najprisrčneje zahvaljuje- SMRTNA NESREČA V RUDNIKU TRBOVLJE-HRASTNIK V torek, dne 30. maja ob 3. uri zjutraj, sta se smrtno ponesrečila v Rudniku Trbovlje — Hrastnik rudarja Viktor Marčen, star 25 Ie4, samski in Franc Mastnak II., star 41 let, poročen, oče enega otroka. Nanju se Je zrušil del Čela na koti 305. Podrobnosti, ko to pišemo, še niso znane. je pripravil občinski odbor Rdečega križa. Nastopil bo pevski zbor pod vodstvom tov. Škrinjarja. Tov. Jože dr. Kerstein pa bo govoril o pomenu krvodajalstva, obenem pa bo podelil tudi odlikovanja zaslužnim krvodajalcem. Zlate značke bodo sprejeli Anica Dolar, Vido Mrak in Viktor Tomc. Dvaindvajset krvodajalcev pa bo dobilo srebrne značke. Pri splošni bolnišnici Trbovlje je transfuzijska postaja zabeležila že 1400 stalnih krvodajalcev. OBISKALI SO JESENICE Pred dobrimi desetimi dnevi so člani DIRMIT Strojne tovarne Trbovlje obiskali kolektiv Železarne Jesenice. Inženirji in tehniki STT so Jeseničanom vrnili obisk, ki so pred kratkim obiskali Strojno tovarno v Trbovljah in tudi sam lkraj. Na Jesenicah so bili zasavski gostje lepo sprejeti. Ogledali so si Železarno in še druge jeseniške znamenitosti in v prijateljskih razgovorih izmenjali izkušnje o delu. Tovariš Jože Guna je v imenu Trbovelj naglasil, da prihajajo na Jesenice kot prijatelji in žele, da se bodo še večkrat videli, ali v Trbovljah ali na Jesenicah. Obdobje osmih let je ali kratko P« dolgo obdobje glede na “Špehe ali neuspehe v delovanju ■ Poslovanju kakega podjetja, i, ne. Perzijo in ZSSR, 69. težak <#<» za zemeljska dela, 71. pozove® 73. aparat za varjenje, 76. ost*n' ki po gorenju, 78. naziv za kopani papir, 80. dodana sestavina, J* negativna elektroda, 84. hrvašl0 mesto blizu slovenske . meje, preprosta vodna rastlina, 88. ari® riški skladatelj popularnih md0' dij (Jerome), 90. najmočneje barva kart, 92. ujčeva žena, 9i šaljivo ime za pisarja, 95. kratil za »Alpinistični odsek«, 97. pr>tr' dilnica, 99. nemški predlog, l®1, vzklik, 104. narod v CSSR, zajedavka v človeškem telo9® 108. mesne omake, 110. veliko me' sto v ZDA (Ohio), središče & marske industrije, 113. najb0*' znana znamka risalnih aparat«'’' 115. udarec, sunek, 117. ime Pisa' telja Cankarja, 119. veliko arij" sko jezero, 121. z veseljem T*1” prav)jeni, 123. znano beneško K® pališče, 124. veleblagovnica v Ljubljani, 125. pasja pasma, l2®' prejšnja kratica za ZKJ, 128. lr vama in strojna tovarna v Ljub" ljani, 129. velika hidrocentrab na Neretvi, 130. južnoamerM®0 grm iz katerega pridobivajo k°" kam, 131. oblika pomožnega g*3' gola, 133,. sovjetski zastopnik f*1 OZN, 134. obrtnik, ki popravlja strehe, 135. industrijski obr3 za pridelovanje močnega gori'® 137. slovensko pristanišče, l2® nadejam se, 139. pisarna, Ph okorne oblike, neokreten, 143. & glasnika iz besede mah, 145. slovenski tednik za razvedrilo, skriven, 149. izdelovalec sit, l^1 glavno mesto Krete, 153. žene*1® ime, 155. veliki nemški pisati) (Thomas). 157. slovenski kipar, ^ je ustvaril Prešernov spomenikv Ljubljani, 158. ptica pevka, 1®®’ vijak pri sadni sitskalnici, l®2, krajevni prislov, 165. predlog, l®®-medmet. Nagradna križanka »PRVI J®” NI J« Rešitev križanke, ki jo obja'“ ljamo v današnji številki, pro»' mo, pošljite najkasneje do 15. j’*' nija tega leta na Uredništvo Z8' savskega tednika. — Izžrebaa®*1 bo pet rešiteljev križanke, od K8' terih bo vsak prejel knjigo »Zg®-dovina Trbovelj, Hrastnika Dola«. POZDRAV TRBOVLJAM ob občinskem prazniku -1. juniju Ob letošnjem občinskem prazniku obiine Trbovelj, ki ga slavimo v znameniu novih gospodarskih dosežkov in v pogojih novega gospodarskega sistema, je praznovanje tega dne že toliko pomembnejše, ker ga obhajamo ob 20-letnici revolucionarne vstaje jugoslovanskih narodov. Ob tej priliki pozdravljamo vse obžane Trbovelj in jim toplo čestitamo k doseženim uspehom na področju socialistične graditve z želio, da bi tudi nadaljnje marljivo delo in prizadevanje občanov rodilo bogate sadove za razvoj, napredek in razcvet trboveljske komune v veliki Jugoslovanski socialistični skupnosti Občinski ljudski , odbor Trbovlje — Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski odbor ZB NOV — Občinski odbor 7.ROP — Občinski sindikalni svet —• Občinski svet Svobod in prosvetnih društev — Občinski odbor DPM — Občinski odbor RK — Občinska gasilska zveza — Delavska univerza Trbovlje ter vse ostale množične organizacije in društva v občini Trbovlje, nadalje gospod, organizacije in ustanove: Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastntk — Elektrarna Trbovlje — Strojna tovarna Trbovlje — Cementarna Trbovlje — Vcležftar Celje-Trbovlje — Splošno gradbeno podjetje »Zasavje«, Trbovlje — Trgovsko podjetje »Prvi Junij«, Trbovlje — investicijski biro Trbovlje — Elektro-Trbovlje — Strojna mizarstvo Trbovlje — Kino Svoboda Trbovlje II — RUDIS Trbovlje (Rudarska industrijska skupnost) — Dalmatinska klet Trbovlje — Gostišče »Pod Klečko«, Trbovlje II sc priporoča z domačimi specialitetami — Gostinsko podjetje MAJOLKA, Trbovlje — Gostilna »Zasavje« sc priporoča — Mehanika Trbovlje — Stanovanjska skupnost Trbovlje II — Stanovanjska skupnost Trbovlje-Center — Podjetje »Meso«, Trbovlje — Slikarstvo in pleskarstvo Trbovlje — Krojaštvo Trbovlje — Komunala Trbovlje — Gostilna Ditnnlk Trbovlje — Zdravstveni dom Trbovlje — Komunalna banka Trbovlje — Kmetijska zadruga Trbovlje — Avtoprevoznlštvo Trbovlje — »Foto«, Trbovlje — Obrtno nabavno-prodajna zadruga Trbovlje — Trgovsko podjetje »Tobak«, Trbovlje — Tapetništvo Trbovlje — Cankarjeva založba, knjigarna In mplrnlca Trbovlje — VARTEKS - obleke, prodajalna Trbovlje — ELIT (Elektro Standard) Trbovlje — Gostišče »Partizan« Trbovlje — Splošno čevljarstvo Trbovlje — Gostišče »Na hribčku«, Miro Srlbar — Slaščičarna Trbovlje — Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, Trbovlje Iz revolucionarnih revirjev JE RASLO PARTIZANSTVO NA ŠTAJERSKEM Ob 20. obletnici revolucije Jugoslovanskih narodov objavljamo članek »Iz revolucionarnih revirjev je raslo partizanstvo na Štajerskem«. Kakor v naših revirjih in na Štajerskem, tako so nastajali na Dolenjskem, Gorenjskem, Primorskem, Koroškem, v Hrvat-skl, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji in Črni gori, partizanski odredi, bataljoni, brigade, divizije in korpusi, vse do ustanovitve redne Jugoslovanske armade, ki praznuje letos 22. decembra 20-Iet-nico svojega rojstva. Tovariš Sergej Kraigher, ki se je zadrževal v začetkih upora proti okupatorju, leta 1941, v našita revirjih, je pripovedoval: »NAJTEŽJE MI JE BILO 1. MAJA 1941 V TRBOVLJAH...« Vzdolž ceste, ki drži skozi razvlečene Trbovlje, so bili postavljeni številni mlaji, s hiš pa so visele zastave s kljukastim križem; po cestah je mrgolelo nemškega vojaštva, na trgih so igrale godbe. Tudi mnogo Trboveljčanov je bilo na zborovanju, ki so ga Nemci organizirali v proslavo 1. maja 1941. leta. Ali so to tiste Trbovlje, ki smo jih vedno Imeli za središče revolucionarnega vrvenja? Ali so res to tiste Trbovlje, ki so s svojo trdo knapovsko besedo neštetokrat povedale, da hočejo konec izkoriščanja? Ali so to tiste Trbovlje, ki so bile leta 1924 obrizgane s proletarsko krvjo Fakina in tovarišev, ki so kalili svoje značaje v mnogih stavkah? »To je bil eden mojih najtežjih dni,« je dejal tovariš Sergej Kraigher, ko je odgrinjal to stran začetka osvobodilne borbe v revirjih. Razen teh po nemških demago-Sklh obljubah zapeljanih Trbovelj pa so takrat še močno utripale druge Trbovlje — Trbovlje' proletarskih revolucionarjev, ki jih je vezala skupna naloga: borba proti okupatorju. POT CEZ PREPADE..; Že pred kapitulacijo stare Jugoslavije je Partija v revirjih povezala vse napredne, poštene ljudi; komunisti so imeli stike z nacionalisti, socialnimi demokrati, krščanskimi socialisti. Takoj po kapitulaciji Jc bil ustanovljen okrožni komite Osvobodilne fronte, v katerem so bili med drugimi sekretar Sergej Kraigher, Lojze Ribič in Erič Keršič. V Trbovljah, Zagorju In Hrastniku so bili okrajni odbori OF, od Hrastnika do Paškega pa so bili v vsaki vasi krajevni odbori OF. Od Medlje-tziak pa do Hude Jame Je bilo vse dn maja 1942 ozemlje, po katc-rcm so se partizani lahko (udi podnevi svobodno gibali. Prve dni nemške okupacije so dobili vsi odbori OF nalogo, da zbirajo orožje in pripravljajo vse Potrebno za organiziranje oboro-*onlh vojaških skupin. V rudniških obratih so bili postavljeni odbori Delavske enotnosti, s kateri-n,l Je posebno mnogo delal Fric Keršič, član okrožnega komiteja. Je bil »tar revolucionar, drlav-®kl zaupnik, ki Je vodil stavko le- 1940. Keršič Je večkrat pričakal Odarje pred Jamo, ko so odhajali z dela in jih pozival na upor (ta 1942 prišel v zasedo, kjer je padel). V tistih časih jc bila ustvarjena v revirjih prvikrat taka enotnost, da ni nihče vpraševal, kakšnega prepričanja si, temveč le, ali si za okupatorja ali proti njemu. Za delo Osvobodilne fronte Je bila pomembna povezava s skupino krščanskih socialistov v Hudi jami, ki so jo vodili Lešnik, Križnik in Dl-accl. in z levim krilom socialnih demokratov, ki sta .jih predstavljala Alič fti Vrtačnik. Skupina krščanskih socialistov je imela zveze z vsemi okoliškimi hribi (Gozdnik. Šmohor, Mrzlica) ter z vsemi vasmi od Laškega do Hrastnika. OD DROBNIH AKCIJ DO REVIRSKE ČETE Že meseca maja so se v revirjih pojavili razni letaki, ki so pozivali na upor. Posamezno skupine, ki so jih vodili komunisti, so spovedno z akcijo v Savinjski dolini tudi v revirjih odstranjevale nemške napise, na raznih točkah razobesile slovenske zastave itd. Od junija dalje je bila v Trbovljah pri Franci Camrovi v Gabrskem tehnika, ki je razmnoževala in širila različen material iz Slovenskega poročevalca, ki so ga dobivali čez Trojane in preko Sv. Križa na Dolenjskem. Pri Franci Camrovi, ki so jo poznali partizani pod imenom »mati Brigita«, so bili tudi večkrat sestanki; bila je sploh hiša, v katero se je lahko partizan vedno zatekel. Tovarišica Cararova jc že pred vojno sodelovala v delavskem gibanju. Ker je bila skoraj vedno oborožena, so ji partizani nadeli tud! Ime »ženska s puško«. Prve dni julija se je tov. Sergej Kraigher napotil v Ljubljano, kjer se je sešel s tov. Kardeljem. Trbovlje so bile takrat vezane direktno na Centralni komite. Na tem sestanku je dobil navodila glede pričetka oboroženega upora, ki se je pričel 22. julija. Okoli 15. julija je bil sestanek na Ostrožnem pri Celju, ki so se ga udeležili vodilni komunisti iz Savinjskega področja, med katerimi jc bil tudi Slavko Šlander: na tem sestanku so predelali navodila konference v Ljubljani. Slavko Šlander je odšel nato na Pohorje organizirat prve partizanske enote. Zc ob zlomu Jugoslavije so sestavili po rudniških obratih organizirane vojaške skupine, v katerih so bili predvsem komunisti in najboljši sindikalni člani. Ti so že imeli zbranih okrog 30 pušk in nekaj puškomitraljezov. Nekateri so se morali kmalu umakniti in so sestavljali prvo revirsko partizansko enoto. V njej so bili med drugimi Hohkraut, Keše, Janc, Vresk, Keršič, Baloh itd. Podobno je bilo tudi v Zagorju, slabši pa je bil položaj v Hrastniku. Na (o prvo večjo akcijo so Nemci začeli s hujšim terorjem. V partizane je šla nova skupina okoli 39 komunistov in nekaj Sokolov. Tudi iz Zagorja je odšlo v gozdove okrog 30 ljudi, tako da je trboveljska četa štela konec julija 64 mož. Ta četa se je gibala okoli Sv. Planine, Trojan, Zagorja in Sipka; bila je slabo oborožena. Da bi se oskrbela z orožjem, je 8. avgusta napadla žandarmerijo v Zagorju, kjer je bilo osem sovražnikov ubitih. Zaradi sovražne premoči in pomanjkanja orožja je četa napadla z bombami, sovražnik pa jih je prehitel in opazil, zato nišo mogii zapleniti orožja. To je bil prvi ognjeni krst trboveljske čete; kljub delnemu uspehu je bil napad velike moralne koristi. Sovražnik je vidci, da bo moral s partizansko enoto računati, zato so Nemci raztresli letake, naj se vsi, ki so v partizanih, .javijo oblastem. Iz Zagorja so se Nemcem prijavili 4 mladinci in neki radar iz Kisovca. Kljub obljubam so Nemci vseh pet zaprli in Jih nečloveško mučili. V Zagorju so se vsi dobro držali. Rudar je bil pozneje v Zagorju obešen, mladinci pa ustreljeni kot talci. Po napadu na žandarmenjsko postajo v Zagorju so Nemci začeli sistematično zasledovati trboveljsko četo. Četa se je razdelila na tri vode; en vod je odšel na Dolenjsko. Drugi vod se je zadrževal v okolici Kuma nad Dobovcem in jc imel nalogo mobilizirati nove ljudi; ta rod pa je bil izdan in so ga Nemci napadli. Vod 12 ljudi, ki mu je poveljeval Lojze Hohkraut, pa je ostal nad Trbovljami; ta je bil slabo oborožen, zato je šel tov. Sergej Kraigher ponovno v Ljubljano, kjer se je dogovoril s tov. Kidričem in Tomšičem glede nadaljnje- Kozjansko, kjer so takrat Nemci na veliko selili. S tem pa se je začela nova epopeja štajerskega bataljona, v katerem je bilo mnogo tovarišev iz revirske čete. Iz revirskih partizanskih enot so izšli mnogi partizanski komandirji, junaški borci in politični delavci. Ko je bil v leta 1942 v revirjih položaj najtežji, so revirski partizani prenesli težišče dela v litijsko okrožje, kjer je bilo oporišče zasavskega partizanstva vse do osvoboditve. Del ljudi iz prvih partizanskih čet je odšel na Koroško, nekateri, med njimi: Modras, Svark, Baloh, Pa-, vel Antonescu pa so odšli na Kozjansko. Partizanske enote pa so laliko rasle, sc razvijale 1* dosegale uspehe tudi zaradi tega, ker so imele za seboj pomoč mnogih zavednih ljudi, kot n. pr. Franco Camerjevo v Trbovljah, Olgo Kastelčevo, družino Babičevo, Franca Kozarja v Hrastniku. Posebno zgledna je bila mladina v Hrastniku, ki je dala za svobodo mnogo življenj. Taka je bila beseda revolucionarnih revirjev leta 1941. Ta beseda se je glasila: Boj na življenje in smrt! Okolica Trbovelj pod Partizanskim Gostinci se ne strinjajo z nvedbo postrežnine Posfcrežnina ? Pereče vprašanje za geste v gostinskih lokalih, še težji problem pa za gostišča. Po sporazumu z Državnim sekretariatom za blagovni promet LRS, Državnim sekretariatom za finan-, , ce LRS, Republiškim tržnim In— ga dela. Vrhovno povel jstvo par-1 &pektaratom m Republiškim od tizanskih čet je poslalo na Sta-1 borom sindikatov trgovskih go-jersko pokojnega Staneta Rozmana, s katerim bi se morala trboveljska, mcravško-rašlčka in J savinjska četa, ki je delovala zelo J uspešno pod vodstvom člana J okrožnega komiteja Pečnika, Le-f tonje in Albina Vipotnika. Morav-i ško-rašiška četa bi morala preskrbeti orožje in se sestati na Gol-čaju. To je bilo konec oktobra, sttnskih in turističnih delavcev je Gostinska zbornica okraja Ljubljana izdala odredbe, in pojasnila gostinskim gospodarskim organizacijam, ki bodo zaračunavala za gostinske storitve posebno postrežnino. Glede na pravila odredbe postrežnine ni treba uvesti v manjših gostinskih obratih in PuSa 196! m osmič Prejšnji teden je bila v Pulju zaključena orgamizacdjcka kon-11 , ' ferenca o pripravah na osmi festival jugoslovanskega filma v zna-' f Zapadel je visok sneg. Zaradi ne-? meniti puljski Areni. Sestanka so se razen novega direktorja festi-* previdnosti so jih Nemci obkolili: vaLa, Branka Bekiča, udeležili propagandisti vseh jugoslovanskih ter so vsi, razen šestih, padli. podučen tekih podjetij. Letošnji filmski festival prinaša v organi- i ,. janje v Areni odbere 16 celovečernih umetniških filmov. Filmi, ki ET ~ - ■? ■*«.» ..i-iu,, vaaffcoietnifi nagrad, a jih bodo kijub temu skozi vse festivalske\ stani in di-žili dn 23 trgovske predstavnike pa bodo organizatorji poskrbeli f , , ' tako, da jim bodo omogočili gledanje filmov v dvorani kina* BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Ta prva skupina Je 22. julija na treh mestih minirala železniško progo med Zagorjem in Hrastnikom, napadla municijsko skladišče v Trbovljah, od koder so odnesli vžigalnike in dinamit. se je umaknila na C reti nad Dobrovljami se je raz-i , vila dotlej najvrčja bitka. Partl-|l ” zani so ves dan zadrževali mnogo# močnejšega sovražnika, ki Je vi tem boju zgubil 20 vojakov. Po-J noči se Jc Stanetov štajerski bata-4 ljon umaknil in s taktičnim poho-(i dom obšel sovražnika, prečkal Sa-|| | vinjsko dolino in sc pomaknil na(i (» Pismo iz Veržeja V peti številki letošnjega letnika Zasavskega tednika smo objavili pismo gojencev osemletke v vzgajališču v Veržeju. Pravkar so nam od tamkaj poslali drugo pismo, ki je naslovljeno na vse Za-savčane. Ustrezamo želji in prošnji mladincev, ki so v Veržeju, in v celoti objavljamo njihovo pismo, ki govori o življenju v t»em-letki vzgajališča Veržej: — Po nekaj tednih se zopet oglašamo. Zelo smo zadovoljni, da »te objavili naše pozdrave v Tedniku. Mislim, da v a*, kakor tudi vse Zasnvčane, zanima, kako poteka noše življenje v mladinskem domu. Godi »e nam zelo dobro. V domu imamo precej strogo disciplino. ki vpliva na red in snago. Naš dom Je velika stavba — nekdanji samostan. V njem je okoli 89 gojencev, od tega 14 deklet. — Naše življenje v domu se razvija vsak dan bolj veselo in phamo. Solo imamo v stavbi. — Dnevno lir-mo okoli I) ur ohvrzno- I' ) sta z učnimi urami. Ob pol enih# imamo kosilo. Ker 'je po razredu f parket, ga je treba vsak dan čistiti. Za to so določene skupino, ;1 Ce nismo dežurni, gremo do polj1 štirih k Muri. Tam imamo nogo-l1 metno igrišče. (• Tudi na rokomet ne smemo po-11 zabiti. Poleg stavbe imamo igrišče. Kapetan moštva je Zasavčan Silvo Tomše s Terezije (Trbovlje). Ravno prejšnjo nedeljo mio igrali • TVD Partizan iz Ljutomera in zmagali s 17:9. Pri vajah za rokomet nam pomaga učitelj telovadbe Jože Puldavcc. , Lep pozdrav vsem Zasavčanom. 5 uredništvu pa mnogo uspeha! ? Jože Voje, Silvo Totnše,' Stanko Brinar tn Franc \ Prosvetni delavci 4 litijske občine so se sešli ' Sindikat prosvetnih In znanstvenih delavcev litijske občine Je imel spet svoj redni sestanek. V prvem delu dnevnega roda so govorili o Zborniku »Moj kraj včeraj«, o organizaciji prosvetrio-pc-dagoške stužbe, o gibljivem delu plač in še o marsičem. Meseca Junija bo zadnji sestanek, združen z izletom na PoUnik. Tega izleta naj bi se udeležili vsi prosvetni delavci. Drugi del dnevnega reda obsegal predavanje dr. Ivo love z nadevom »Humanizacija, naše šole«. Predavanje Je bilo iz-, redno doživetje. V tem šolskem letu je organizacija imela nekaj zares kvalitetnih predavanj, ki dvigajo šolsko delo, v vzgojnem in učnem procesu Na naše sestanke vedno vabimo predstavnike ObLO. Do sedaj ni bilo udeležbe, akoravno bi bilo] Je y naravi, seveda če Je lepo vreme: ali juvajalo Jnt lenafep lefcrt j pravili I ni ki bolj zanimali za delo in liv-^ Do sedaj naj večji problem puljskega festivala je doslej pred-11 stavi jalo -dejstvo, da ni bilo prostoru za vse gosto zaradi premerom-1' nega šbcvtja hotelov in Je brit Pulj že v resni nevarnosti, da izgubi i1 svojo veliko edino šanso im da jo zamenjajo z Bledom. Vendar pa 11 1° Paf so aa za letos izognili tej novama*« in začeli na triko imenovani i1 Se*u"f »Bahordjani« gradit* 7 stavb z 216 ležiš«, restavracijo s 740 prostori 11 in kavarno, ki bo lahko sprejela 120 gostov. »Sakord jamo« "bodo |i odprli že 1. julija. <1 Uprava filmskega festivala je na. pobudo zavoda »Primorske, l prireditve« v Kopru in ob soglasnosti opatijske »LJetne pozorni ce« ii pri volila na turnejo nagrajenih filmov v Kopru in Opatiji, tako, da d bo koprsko občinstvo neposredno po končanem festivalu, t. j. že v j i začetku avgusta, lahko gledalo vsaj tri najboljše jugoslovanske fil-11 me tega leta. Hkrati s prikazovanjem teh filmov pa »e bodo občin- < i stvu predstavili tudi režiserji in nosilci glavnih vlog. Enega od teh prvonagrajenih filmov pa bodo »Primorske prireditve« posredovale pravilno d. bi se ljudski odbor-, tud, -mo dejali udeleženci izleta. 7/e.H- gort, ki )« vedno bolj obiskan« mo, d« bi bilo takih izletov še Iz Zagorja ob Savi UCENCI ZAGORSKE SOLE NA ODRU V DELAVSKEM DOMU Zadnji petek so se predstavili Zagorjanom spet učenci osnovne šole 1a. Zagorja oh Savi. Uprizorili so igro »Lepota in zver«. Za uspešen nastop gre prtangnje prav vsem, tako pionirjem, ki so nastopali, kot vrnem tistim, ki so pomagali pri uprizoritvi. l-RVI OKUSNO UREJEN KIOSK V ZAGORJU Na Cesti 9. avgusta, med poslopjem samopostrežno trgovine ter stavbo družbenih organizacij, so te (tal uredili lično urejen kiosk oziroma paviljon, v katerem bo podjetje » Ljubljanske mlekarne« iz Ljubljane prodajalo bjdeRce za ljubitelje sladkarij. USPELA PARADA MLADOSTI Ob zaključku prireditev ob prazniku mladosti jo bila v četrtek popoldan po ulicah Zagorja uspela poroda mladosti, v ka- teri Je sodelovalo nekaj tisoč udeležencev. Občinstvo je udeležence parade mladosti navdušeno pozdravilo. Po porodi mladosti, Id jo šla od Bori Alta, Je bilo na letnem telovadišču Partizana Zborovanje vseh udoložanoev (»prevoda. Zvočer je bil v Delavtdcem domu mladinski ples. MARLJIVI GASILCI V KAN- DRfiAH Prostovoljno gusdrico društvo v KandrSah pri Mlim&ah nad Zagorjem doslej ni imelo gasilskega doma. S prizadevnostjo gasilcev pa bo tudi to področje kmalu imelo gasilski dom. Gasilci iz Kandrš gradijo gasilski dom na Trati. Doslej so Bczi-dali stavbo že toliko, d« jo bodo mogli prekrivati s tramovi, ki bodo nosili streho. Ce bo šlo vse po uroči, bo nov dom kandršklh gasilcev do jeseni pod streho. voč. Zalo naj bi.se pri občinskem mladinskem komiteju v Litiji osnovala izletniška sekcija, ki bi poskrbela, da bi se organi zbralo Se več takih izletov v naravo. K. L. Popraviti nameravajo nekaj stanovanj, ki zaradi starosti niso potrebna samo popravila, ampak postajajo za stanovalce življenjsko nevarna. Izginile bodo zadnje ruševine, znamenje poslednje vojne vihre pri nas. Pri vseh navedenih delih so volivci pripravljeni pomagati, zlasti s prostovoljnim delom pri popravilih in olepšanjn kraja. Vsi domačini upajo, da bo ta načrt izveden, nato bodo pa začeli z drugimi, prav tako potrebnimi deli. Mišo Obisk v Cmem potokn Črni potok je grad blizu Smart-na. V tem gradu danes živi 06 starejših ljudi, ki so našli tu topel dom in lepo oskrbo na sl ara leta. Mnogi od njih še radi in lahko delajo, a nekateri so bolehni in ne morejo. Zelo so veseli, če jih kdo obišče in o takih obiskih govore še- dolgo časa. Organizacija RK v Smartnu in vodstvo šole sta v tednu Rdečega križa organizirala obisk tem oskrbovancem v Črnem potoku. Več kot 200 učencev s pevskim zborom, recitatorji in učitelji je krenilo proti Črnemu potoku. Tam so oskrbovancem peii in recitirali, terenska organizacija Rit jim je pa kupila pomaranč, bonbonov in cigaret. Našega obiska so bili ti stari ljudje veseli in so bdi mnogi ganjeni do solz. Spomnili so se na svojo mladost, ki ni bila tako. lepa, kot je naša. In prav zato. roso sklenili, da njihovo življenje fcep" šamo Jn razveselimo ter Jih prav v kratkem spot obiščemo. „Mstura“ v TrbovijiaSi Dramska ookcija V. gimnazije Čebulo (Janez Berce), profesorico Ljutotjana-Sontvid Je v oredo, j latinščine (Marija Mavec), preu-24. maja gostovala v Trbovljah j darnoga ravnatelja ženske gin** (v dvorani Svobodo II) z Ladi- I nazijo (Milan Aleš) ibj. slava Fodcrja igro »Matura«. | Skratka: zadetek v tempera- Ob pol dvanajstih jo bula prod- mentu in vživitev v vlogo, kar jj’ stava za trboveljsko Gimnazijo in Ekomomško šolo, ob 15. uri je bila pa še ena uprizoritev. Prav rfss lahko trdimo, da so igralci uspeli in zadovoljili občinstvo. Posebno je izstopni lik obupanega dekleta, ki v svojem tako nedolžnem življenju zabrede v neljube »zablode«, a so vendarle srečno pretolče do svoje mature (ievTstnn igra Katjo Mavec). Tudi ostali igralci so bili zelo dobro izbrani, saj m oprijemljivo predstavili mod seboj tako različne karakterje — od histerične dr. Klotiklo Moeoljo (Metka Tičar), razburljivega profesorja matematike (Zvonimir Tanko), »filozofskega« filozofa dr. prof. Tečaj prve pomoči na Vačah V okviru tedna RK M Je pričel na Vočeh teče] za prvo pomoč Znčel ee ]e v eprilu In bo trajal do konca mesen maja. Predavanja so po dvakrat teden-sko. Zanje Je poskrbele zdravstven1: nluthe. Tako smo slišali kr nekaj kvalitetnih predavanj. Tečaj obiskuje 40 tečajnikov. Vel smo z organizacijo zelo zadovoljni In ae zahvaljujemo predavateljem In organizatorjem za trud. Taktnih tečajev at le želimo. '-D. izredno prikazala Katja Mnv«J ki je zargrala s pravimi solzam* v očeh. Trboveljska publika Je bila t»~ dovdjnn in si šc želi gostovanj* šentviških gimnazijcev. P T,nl*(Č i..zii:..c„cn' 50-lelnlk A*1’^ alt. ki Je. praznoval P‘2’1 ■—■ ** rojstni tdcgJ » Vici. Kortmšek nji teden svoj 50. Njegovi prijatelji, kolegi delavci mu iskreno čcgtMta* ©ID SREDE DO SRED — Obveščevalec — Kozolec v dobrem stanju (4 okna) je poceni naprodaj. Naprodaj je par lepotičnih drevesc v Posodah in 2 palmi, vse primemo za okras vhodov hiš, balkonov ali gostilniških vrtov. — Poizvedbe: Valentin Jan, Trbovlje, Trg Spanca Fakina 45. Krojaškega vajenca (ko) sprejmem. Stanovanje in hrana preskrbljena. — Jože Krivec, kroja-štvo, Zagorje. • Izgubil se je pes — bel, istrski, resasti brak, sliši na ime Brzi. Kdor bi kaj vodel o njem, naj sporoči na naslov: Sušnik, Trbovlje, Bevško 1. Prodam žensko ‘športno kolo. — Sprogar, Trg revolucije 20, Trbovlje. PREKLIC Preklicujem obdolžitev zoper Franca Perparja, Trbovlje, Hoh-krautova 14. — Franc Hrušovar, Pod ostrim vrhom 2. »Delavski dom« v Trbovljah: 1. junija sovjetski barvni film NEBO KLICE; 2.-5. junija amer. barvni CS film SEDMO SINBA-DOVO POTOVANJE; 6.-8. junija slovaški film POSLEDNJA VH-NITEV; 9. do 12. junija nemški barvni film KRALJ ČARDAŠA »Svoboda — Trbovlje n«: 2.-5. junija francoski W film ULICA DE PRAIRIE; 6.-7. junija amer. barvni CS film OD PEKLA DO TEKSASA; 4. junija matineja POT V BANSDORF; od 9. da 12. junija MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI - igra Elizabet Tajrlor »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 2.-5. junija barvni jugoslo-vansko-češki film ZVEZDA POTUJE NA JUG; 9. do 12. junija ameriški barvni CS film VIDELI SE BOMO V LAS VEGASU TRGOVSKO PODJETJE z upravo in skladiščem .TOBAK«, TRBOVLJE se je preselilo v nove prostore na Partizanski cesll št. 38 — (Razborškova hiša). RAZPIS Razpisna komisija pri DS Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Savi razpisuje delovno mesto skladiščnika v lesni stroki Interesenti s kvalifikacijo, po možnosti iz lesne ali sorodne stroke ali nižjo strokovno izobrazbo naj se ustmeno ali pismeno zglasijo na upravi podjetja. RAZPIS Razpisna komisija pri Industrijski kovinarski šoli Strojne to-vame Trbovlje objavlja natečaj za vpis v oddelek enoletne Industrijske kovinarske šole STT Trbovlje za odrasle za šolsko leto 1961/62. Pogoji: popolna osemletka ln 3-letna zaposlitev kot polkvallfl-ciranl delavec. Kandidati naj v razpisanem roku od 1. do 13. junija dostavijo na upravo Industrijske kovinarske šole STT Trbovlje pismene prošnje, kolkovane s 50 din državne takse; zadnje šolsko spričevalo; , n, potrdilo o polkvallfikacljl In triletni zaposlitvi; pismeno Izjavo (osebno ali gospodarske organizacije) o plačevanju šolnine. Pričetek pouka je 3. septembra. Vse nadaljnje Informacije v zvezi z vpisom ali šolanjem daje Uprava šole, Trbovlje, Novi dom 60, telefon št. 80-213. RADIO Četrtek, i. junija 1961 8.35 Poje zbor »Branko Krsma-novič«, dirigent Bogdan Babič; 10.15 Kaleidoskop zabavnih melodij; 12.00 Gašper Dermota poje slovenske narodne v priredbi Tončke Maroltove; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zalivanje in dognojevanje; ob 13.30 Zvočna panorama; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Se Vedno jih radi poslušate; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.30 Poje Anica Zubovič; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 2. junija 1961 8.30 Majhna prodajalna plošč; 9.20 Vesele narodne v zborovski priredbi; 10.35 Ob zvokih zabavne glasbe; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Dalmatinske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Slavko Stan te: Nagrajevanje delavcev v poljedelstvu iz čistega dohodka; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Orgle in orglice; 17.25 Od plesišča do plesišča; 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 18.15 Zabavni orkester Alfred Scholz; 20.00 Tipke in godala; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. i SOBOTA, 3. junija 1961 9.25 Za vsakogar nekaj; 10.55 Harfa in mandolina; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Škropljenje proti krompirjevi plesni; 13.30 Na ohceti. . . (narodne in domače viže); 14.20 Šport in športniki; 16.00 Vedri zvoki; 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.30 Pozdrav z gora; 20.00 Jugoslovanski ljudski plesi; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za izseljence. NEDELJA, 4. junija 1961 7.35 Holandska vojaška godba igra mednarodne koračnice: 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Posadka oklepnega vlaka; 8.50 Matineja za zabavo: 10.00 Se pomnite, tovariši... Drago Suhi: Pokol) pri Cešči vasi; 10.30 Lepe melodije; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino: 12.00 Neši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del; 15.30 Arije, ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna - J. Stephens: Nosorog, dame in konj; 18.20 Dunajski valčki; 16.40 »Peli so ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 Aktiva BRIVNICE TRBOVLJE Pasiva Posta”ka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 3,15? Sklad osnovnih sredstev . . . 2,028 Denarna sredstva osn. sredstev 470 Drugi viri osnovnih sredstev . . 81 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... - Sklad skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva Sklad obratnih sredstev .... 995 Skupna obratna sredstva . . . . 2,666 Drugi viri obratnih sredstev . . D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad In drugi skladi . 100 da in drugih skladov .... 100 Viri nerazporejenih sredstev . . - Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev *• druga pasiva E. Sredstva v obračunu In dru- Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva sredstva Kupci in druge terjatve .... — Dobavitelji ln druge obveznosti . 861 Druga aktiva — Druga pasiva 2,324 Skupaj . . . 6,393 Skupaj . . . 6,393 mumm piteiiuatSTtm vrSBS . - LITIJA Rojstva: Sanja Zupančič, Jese-nje 13 — sina. Poroke: Stanislav Zaman, delavec, Dvor 12 in Frančiška Zadružnik, tovar, delavka, Šmartno 33; Jožef Kolesa, delavec, Mulhi št. 6 in Antonija Bevc, posestnica, Volčja jama 6; Miroslav Ranči ga j, pečar, Zagorje. Eberlova 5 in Olga Simončič, delavka, Litija, Graška 3; Karel Kastelec, gozdni delavec, Dolgo brdo, Litija in Olga Avbelj, gospodinjska pomočnica, Kal pri Dolah 5; Pavel Bregar, avtomehanik, Zagrič 6, Litija in Frančiška Pohar, delavka, Zgoše 34, Radovljica; Janez Medved, železničar, Mali Gaber št. 3, Grosuplje in Roza Rezina, delavka, Sevno 8, Litija; Jakob Obreza, predilec, Vače 10, Litija in Frančiška Grobeljšek, delavka, Zg. Jablanica 4, Litija. Smrti: Valentin Jakoš, K rami -ce 27 — star 64 let; Franc Kukoviča, Kresnički vrh 26 — star 83 let; Marija Venecija, Litija, Rudarska 3 — stara 72 let. TRBOVLJE Rojstva: Antonija Resman, Hrastnik — sina; Mihaela Krevl, Trbovlje — hčerko; Pavla Razpotnik, Zagorje — sina; Albina Traunšek, Trbovlje — cina; Ljudmila Pajk, Zagorje — hčerko; Julija Barlič, Trbovlje — hčerko; Ivana Cvar, Zagorje — dvojčka (sinova); Erika Kovač, Trbovlje — sina; Ljudmila Velikonja, Hrastnik — sina; Silva Mirt, Zavine, Boštanj — sina; Marija Golob, Hrastnik — sina; Zlata Šmit, Trbovlje — hčerko; Frančiška Benko, Zagorje — hčerko. Poroke: Zoltan Lucu, kovač, Trbovlje in Štefanija Cizelj, natakarica, Trbovlje; Martina Rataj, trg. pomočnica, Trbovlje in Stanislava Železnik, delavka, Trbovlje. jih mati moja; 18.34 Polke in valčki domačih vižarjev; 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. PONEDELJEK, 5. junija 1961 8.40 Popevke se vrstijo; 10.15 Orkestri tega tedna; 12.00 Kvintet. Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Masten: Zatiranje jabolčnega zavijača; 12.28 Sedem pevcev - sedem popevk; 13.50 Godala in vokalni ansambli; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.15 Šoferjem na pot; 18.00 Soortni tednik; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietč. TOREK, 6. junija 1961 9.40 Zenski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Li-1 parja; 10.55 Klavir v ritmu; 12.00 Pesmi ob spremljavi harmonike; Smrti: Alojz Šuligoj, upokojenec, Trbovlje — star 75 let; Franc Tolar, upokojenec, Trbovlje — star 73 let; Anton Cosgr, upokojenec, Trbovlje — star 75 let; Anton Sušnik, upokojenec, Trbovlje — star 59 let; Karel Golkanda, upokojenec, Trbovlje — star 65 let. ZAGORJE Rojstva: Marija Herman, Zagorje, Cesta zmage — sina. Poroke: Leopold Tofoiind, ključavničar, Zagorje, Polje 4 — in Štefanija Povše, delavk^, Zagorje, Cankarjev trg 3; Mirko Kožar, šofer, Podlipovica *I2 in Vi-ljemina Škrinjar, delavka, Razpotje 4; Franc Ocepek, posestnik, Roviše 1 in Marija Bajec, delavka, Tima 11; Franc Drnovšek, mizar, Tima 13 in Jerica Klem-bas, gospodinjska pomočnica, Dolenja vas 63. Smrti: Frančiška Arh, rojena Grošelj, gospodinja, Kisovec 107 — stara 46 let. HRASTNIK Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Zdenko Padar, kovač, Sedraž 29 in Danijela Mejač, gospodinjska pomočnica, Brdce 22; Martin Povše, mesarski pomočnik, Radeče 22 in Veronika Hri-beršek, uslužbenka, Radeče št. 22; Milan Laknar, rudar, Prapretao št. 31 in Angela Krajnc, delavka, Hrastnik 218; Filip Pavlič, rudar. Hrastnik 338 in Viktorija Bevc, delavka, Hrastnik 333. Smrti ni bilo. BREŽICE Rojstva: Marija Sulc, Podsreda 27 — hčerko; Marija Hribar, Brezje 31 — sina; Frančiška Unetič, Gazice 4 — hčerko; Helena Prah, Podbočje 70 — hčerko; Antonija Golobič, Bregan&ko selo 9 — sina; Marija Novak, Zadovinek 4 »- sina; Frančiška Skoberne, Senovo št. 15 — sina; Karlina Golobič, Litija — sina; Alojzija Pfajfar, Pot na Litino 4 — sina; Ana Mlakar. Rovišče 11 — hčerko; Marija Pa-pac, Bukošek 3 a — sina; Helena Aleksander Kravos: Namakanje sadovnjakov v naši praksi; 12:45 Vaški kvintet s pevci; 13.30 Ob zvokih zabavnih melodij; 15.40 Listi iz domače književnosti — Saša Vuga: Ubijalec; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.45 Izobraževalni obzornik; 20.00 Poljski narodni ansambel pesmi in plesov Mazovvsze. SREDA, 7. junija 1961 9.00 Jazilrpvnj pogovori: .11.30 Oddaja za .cicibane;' 12,00 Til Av* gosta Stanka; 12.13 Kmetijiški nasveti — in» Nada Pupis: Rejska smer za mclznost krav; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Zgodba o kmetijskih strojih; 14.40 Partizanske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Trio orglic Ranner; 18.45 Četrt ure z ansamblom Mojmirja Sepeta; 22.15 Plesni zvoki in popevke. SPLOSNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto blagajnika. - Pogoj: srednja ekonomska šola ali njej enaka strokovna izobrazba. Nastop službe takoj. Razpis velja do izpolnitve delovnega mesta. Vodja računovodstva: v. d. Josipuna Jan 1. r. Predsednik UO: Jelka Kartuš 1. r. Direktor: Milan Bumeta 1. r. Aktiva TAPETNIŠTVO TRBOVLJE Pasiva Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osn. sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . i ! D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- da ln drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih »redstev ...................... K. Sredstva v obračunu In dru (a aktiva f^Pcl in druge terjatve . . aktiva....................... Skupaj Znesek Postavka Znesek (v 000 din) (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev 556 Sklad osnovnih sredstev . . 1,841 78 Drugi viri osnovnih sredstev . - B. Viri sredstev skupne porabe __ Sklad skupne porabe 61 2 Drugi viri sredstev skupno porabe — 8,284 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . 1 1,667 Drugi viri obratnih sredstev . . 931 D. Rez. sklad in drugi »kladi Rezervni sklad in drugi skladi . 152 125 Viri nerazporejenih sredstev . . - E. Viri sredstev v obračunu in 25 druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 2,087 4,360 Dobavitelji ln druge obveznosti . 5.489 158 Druga pasiva 1,340 13,588 Skupaj . . . 13,588 Vodja računovodstva: (Goleč Erika L rj Predsednik UO: (Solina Jože L r.) Direktor: (Boter Alojz L r.) RAZPIS Razpisna komisija pri Industrijski kovinarski šoli STT Trbovlje objavlja natečaj za vpis učencev v I. letnik v šolskem letu 1961/62. Sola bo sprejela 60 učencev. Pogoji: Dokončana osemletka, oziroma šest razredov osnovne šole, starost največ 18 let. Kandidat mora Imeti veselje do kovinske stroke; biti mora duševno In telesno sposoben za Izbrani poklic, in biti pripravljen, da se zaposli po končanem šolanju v Strojni tovarni Trbovlje vsaj 3 leta. Kandidat mora pri vpisu predložiti naslednje; a) lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din dri. takse; b) rojstni Ust; c) zaključno šolsko izpričevalo; č) mnenje osnovne šole o sposobnosti In nagnjenjih kandidata; d) potrdilo o premoženjskem stanju; • ) zdravniško spričevalo, da Je sposoben za poklic r kovinski stroki. Kandidati bodo opravljali sprejemne Izpite lz slovenščine, matematike In psihološko praktične preizkušnje. V času šolanja sprejemajo učenci rede*: *» h* nngrade po učnem uspehu, In sicer; I. letnik od 25D0 do 350« din; II. letnik od 3000 do 5100 din; III. letnik od 3500 do 6400 din. Pouk je teoretičen In praktičen ter traja 3 leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca kovinske stroke. Zb kandidate, ki nimajo popolne osemletke, bo šola organizirala posebni pripravljalni tečaj. Kandidat se lahko vpiše osebno sli ps pošlje prošnjo z vsemi pripadajočimi dokumenti po pošti. Nckolkovanlh prošenj in prošenj brez potrebnih dokumentov ne bomo upoitevaU ln se bodo smatrale, kot da se kandidat ni vpisal. Za otroke padlih borcev NOV Je priložiti potrdilo organizacije Zveze borcev NOV. Redni vpis je od 1. Junija do 31. julija. Naknadni vpis pa od 20. do 26. avgusta. šola nima svojega Internata In pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki Imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu z enakimi sprejemnimi pogoji Imajo otroci padlih borcev NOV. Vse nadaljnje Informacije v zvezi z vpisom ali šolanjem daje Uprava šole Trbovlje, Novi dom 60, telefon It. 80-213. Popovič, Beograd — hčerko; Adela A žič, Zdole 50 — sinji: Ivanka Račič, Mrtvice 35 — sina; Natalija Zorič, Zupeča vas 39 — Gina; Vera Farič, Log 48 — Gina; Jožefa Zupan, Osredek 13 — sina; Marija Ferenčak, Zupelevec 34 — hčerko; Ljudmila Urek, Brežina št. 108 — hčerko. Poroke: Djordje Višnjič, oficir JLA, Brežice in Cecilija Kog, im-strumentarka, Brežice. Smrti: Janez Škoflek, delavec, Videm-Krško — star 65 let. iliilllillllllilitlUlinUUHllllIli!llllllHilillillrttil!i!!llll!IIUUimiil!l!l!lllll!ill!!l!ll!lll ci Hvasti (Mladost, Kranj) — isti čas. — Turisti: Jože Gider (PrekJ murje) 1 ura 34 min.; Hubert Ko- ritnik (Hrastnik) 1 ura 35 min. 6 sek. Skupno je dirkalo 14 tekmovalcev. Po končanem tekmovanju so bili podeljeni najboljšim pokali ih praktične nagrade. Posebna zanimivost na tem tekmovanju je bil vsekakor 62-Ielni Kranjčan Alojz Perife. V razgovoru je povedal, da sodeluje pri vseh lažjih dirkah, za katere sc zanima in ga vesele. Zanimivo je, da j« začel dirkati šele, ko je bil star že 49 let, pravi pa, da bo dirkal, dokler bo lahko vozil kolo. S tem hoče dati svojim mlajšim vrstnikom spodbudo, češ: — Ce jaz zdržim, morate tudi vi — kakor se je izrazil. Zasmeh Brez besed Plošče po željah Sodobna Ina Ritter: Cf I!) 1 ,e.»evi tsui j.Ciaki so omncvali po hiši. Po sobah še ni bilo pohištva, pač pa je ležalo veliko slame po tleh. Rildiger je našel Sliko v zadnji sobi, v katero je planil. Siliča je stala s hrbtom, obrnjenim proti njemu, in gledala skozi okno. »Silka!« Fant je bil z nekaj koraki pri njej, jo prijel za ramena In jo obrnil. Njegove oči so se bliskale kakor očetove, kadar je bil razjarjen. Ta trenutek je bil ves podoben staremu polkovniku. »Kaj se tukaj dogaja?« je zavpil nad dekletom. Sllkin obraz pa je bil miren, kot da sc ni prav nič zgodilo. »Kaj naj bi bilo, gos'u»d baron?« ga je ravnodušno vprašala in se otresla njegovih rok na ramenih. »Silka, nekaj se je moralo pripetiti! Ne igraj komedije z menoj! Tvoji ljudje mi enostavno niso pustili, da vstopim v hišo ...« Silka je prikimala. »Jaz sem Jim tako naročila,« Jc rekla. Bila je dostojanstvena in hladna. Neka globoka žalost ji jc sijala iz oči, neka bolečina, ki jc pa Rlidlgcr ni razumel. Stal jc pred njo In ni vedel, kaj naj stori. Dekle ne vede proti njemu, ket da bi ji bil popolnoma tuj človek. »Oprostite mi, da grem. gospod baron,« mu Je rekla lil cdšla !z sobe. Vikala ga jc In ga celo ogovorila po n Je.-, o vm dostojanstvu, čeprav sta se že precej časa tikala. »Saj vendar nl-em otrok, da boš z menoj delala, kar se ti bo /ljubilo,« ji jc zaklical, skočil za njo in jo pograbil za roko. »Ne maram vas več videti tukaj,« mu Je rekla. »Kaj ne razumete tega? Sedaj pa pojdite, preden vas ne dam vreči Iz hiše. VI stojite na moji zemlji, gospod baron!« Rildigerju »c jc zdelo, kot da bi mu bila prisolila klofuto. Njegova roka, s katero jo je držal, mu je omahnila. »Ah, tako!« jc dejal tiho. »Sedaj me več ne potrebuješ. Hiša jo narejena in semensko žilo si udi že dobila, sedaj... sedaj mi pa kažeš svoj pravi obraz ...« »Sedaj kažem svoj pravi obraz.« je ponovila Silka s trpkim glasom. Pustila ga jc enostavno stati in odšla z zravnano glavo iz sobe. Hildi ger ni in ni mogel razumeti. Sliko Je poznal kot dobrosrčno tn pametno dekle. Večkrat se je čudi), kako zrelo je znala presojati življenje. Sedaj ga pa meče iz hiše, ne da bi mu pojasnila vzrok. »Ce je tako, pa ne, gospodična Silka Teukltten,« je rekel sam pri sebi, si segel s prsti v lase, potem pa odšel. Ne da bi še pogledal na desno ali levo, je vzel vajrli konja v roke in »e pognal v sedlo. Ljudje so prenehali delati in gleilr.ll za njim. Petem so sc pa obm-li k svoji gospodarici, kt Je stala vsa trudna, naslonjena na zid hiše, In gledala nemo v daljavo. 14. RjiJMger je sedel doma ob svojem knmnu ter tuhtal in tuhtal. Na mizici Je stala na pol izpraznjena steklenica in kozarce, ki st ga Je žc večkrat napolnil. Zaman jc študiral In sl razb'jal glavo, od kod naenkrat to sovraštvo. Vzroka ni megel najti. Slabe volje je vzdignil glavo, ko jc sli-al od zunaj bližajoče se korake. .Najbrž bo mati,' si jc mislil. In res se ni motil. Bila Jc gospa Fellrita, ki Je sedaj vstopila, mu prikimala in sedli) /raven njega. Bila je videli utruicna, toda to Je R^dčger šele oparil, ko jc videl, da ima vrat zavit v ruto. »Najbrž som »e prehladile,« 'e rck’a st-ra gosia s hripavim glasom. »Vrat me bol!, mislim pa, da ne bo nič rcsnbga.« Njene oči so žarele, njena lica so pa bila tako sveža tu rožnata, da se IlUdlger ai prav itlč bal zanjo. V lem vlažnem .jesenskem vremenu se človek lahko hitro prehladi. On si je spet natočil kozarec, njegova roka, ki jc držala steklenico, pa ni bila mirna kot sicer. Mati je vznemirjeno zmajala z glavo. »Ti si od včeraj tako čudno spremenjen, Rildiger,« je začela obzirno spraševati fanta. »Oh, mama, ti incmla vidiš strahove, ji je sin odgovoril. »Kaj mi pa manjka? Sicer je pa res, da sc človek ne more vedno smejati.« Njegov odgovor je bil za njeno rahlo, obzirno vprašanje preoster in jc dal materi slutiti, da ga nekaj resno teži, Ker jc bila izkušena žena, ji ni bilo težko uganiti, kje fanta žuli čevelj. Zadnje ledne Je bil sin skoraj vsak dan o-Noten tn jc tujim ljudem pomagal pri gradnji hiše, pa tudi pri izsuševanju zemlje. Tudi včeraj je odjaha!, a se Je kmalu vrnil. Mati jc opazila, da je fant popolnoma spremenjen. Ko jc prišel (lomov, jc zaloputnil hišna vrata za seboj, potem pa edšel v svojo soho. In sedaj je pil, kakor da sc hoče s pijač« omamiti In pezab’ti tisto, kar ga boli. Ze spet si j« Riid'grr nalil kozarec, toda preden ra je necel k ustom, ga Je mati nežno prijela za reko. -Pusti lo, Jiadigir« ga Je tiho prosila. »Alkohol ne pnme.ru Boljše je, če 'odkrito poveš, kaj ti levi na srcu. Povej: ali Je v zvezi s tistim tujim dekletom?« Rildiger je vzravnal glavo in betel tudi roko po'.e-n'li z mize. ‘ted* materini prsti so ga iJria.ll. Bill so vroči, suhi prsti in Rildiger Je zaskrbljeno pogledal mater. »Ali se ne počutiš dobro?« Jo je vprašal, ne do bi ji odgovoril na tisto, kar je želela vedeti. Bil je rosno zaskrbljen zaradi maicre. Gospa Feliaita se Je pa hripavo zasmejala In odkimalo. »Zdi so ml. -da imam ncKo”ko vRJo temperaturo, (oda tn bo najbrž v zvezi z vnetjem vreli'. Spila tem potem vroč čaj In so krepko spo''1?:, jutri bo pa že spet vse dobro.« Njene besede so zvoncle res y ku ' * 'lito, da Jc Ml fant spet popolnoma nilrcu In se je lahko vda«'.! svojim mislim. Mati sl Je z reko pogladila vroče čelo, njene so gorele. Menda jc spet predolgo brala. Toda skrb za sina ji jc bila več kot pa njeno trenutno zdravstveno stanje. »Ali sl se morda z dekletom sprl?« Redkokdaj se je zgodilo, da bi vztrajala pri svojem, kadar *e JI jc sin Izmikal s kakim odgovorom. »Sprl?« Je ponovil fant s trpkim glasom. »Dobesedno vrgla me Je iz hiše! Njeni ljudje so 1,1 rekli, da Je to njihova zemlja in da pri njih O'5* zaželen.« . »To vendar ni mogoče, Rildiger!« Njegova n*11' Je bila nad sinovimi besedami skrajno zniudeHO-»To vendar ne more biti res, kar praviš! Na način mora bili kak neljub nesporazum po sr ,,'.c Ona je Ec davno opazila, da Jc Imelo to de« njenega sina rado, meda Jo to celo ljubezen. Prav tako Je pa stara žena dobro vedela, njen »!n ni zahajal k tujim ljudem Iz golo človc ljuba) osti. j Nepopisno trpek nasmeh Je zaigral ra fantov obrazu. »Mama, mislim, da bo najbolje, če niču'1* , lemo In govoriva kaj drugega. Tl ljudje »i ** , lahko sami pomagajo !n nas več ne potrebuje’9'^ pa* tudi veš ne marajo... Ali te ne veseli, m1 . da bi sz pcljaln v gledališče? V časopisih sem da Im na spo-clu ,A:’.i'.« —Jžl Fant pa s svoj'm r.i • nevrona, da bi pogovor s' ^ 1 'n 1 na drug |!r. tokrat ni us-el. Gospa EcUw‘* . fe vodni razm'-1'sla, fc"J Je mc.'lo n*prliil da Je bila !rko č:r' '' z n'«n'm »'nom. To Se * bolj, ker je suma bilko vzljubil:). (Dalje prihodflJ" dck,f' Janez, Peter, Marija, Janko, Ferdo, Anica, Drago si želijo, da bi enkrat zaigrali eno, ki jo žc zadnje tri dni nismo slišali Kranjčevi v četrtem nadstropju 6e prlto/iijojo, ker prepušča streha dež. Vprašujejo, koliko časa bo to še trajalo. Kako naj jaz vem to? — Jaz sem liižni predsednik in n* vremenoslovce! »l judje Imn’o sedaj vsaj streho nad glavo,« i* rekla mati. »Tako ponosna sam nate, da »i J'111 pomagal. Nekdo mora začeti, da tujcem zgladi P®* In da se zakoreninijo tukaj.« Ril d'ger je stiskal vstnice in zagrizeno slrruej v kamin. Molčal Je. gospa FtTcila je pa v svoj' tankočutnost! slu ti’a, da sc je včeraj moralo nekaj zgoditi, kar Je fanta hudo prizadelo.