15. JUNIJ 1968
S m LETO Vil
W Št. 22
glasilo delovnega kolektiva zf ISKRA - INDU-SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Močni odmevi na Titovo izjavo
' V nedeljo zvečer (9. junija) 0? govoril po Televiziji predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip-Broz Tito in sicer o problemih, o katerih so isti dan razpravljali na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja ZKJ.
Že v uvodu je predsednik Tito povedal: »O problemih, ki so se v zadnjem času prepočasi reševali, smo razpravljali v marcu letos, vendar pa so se dogodki odvijali hitreje, zato smo morali pripraviti današnjo" sejo, . če govorimo o študentskih de- | monstracijah, potem moramo ugotoviti, da. je bil skrajen čas, da odpravimo zacpta-lost, ki se kaže pri reševan ju posameznih problemov.« Pri tem je predsednik Tito poudaril; da smo pri preučevanju ia sprejemanju sklepov vedno enotni,' ko pa je; Le-ie treba uresničiti v praksi, ta enotnost Splahni ih je vedno kup pripomb in drugačnih stališč. »Tako se na primer v reševanju šolstva že vrsto let vrtimo v krogu, že do danes nismo uspeli .to vpra-1 šanje1 rešiti,|zlasti na visokih šolah ... Mislim, da je predvsem dolžnost profesorjev in študentov, ki so na univerzah, da nam pomagajo pri razvijanju samoupravljanja,.
' Dogodki pri nas so odsev naših' slabosti, ki so. se kopičile in ki jih moramo danes odpravljati. Zato tega ni ..treba razlagati' kot 'rezultat uekih vplivov od zunaj.« .Predsednik Tito je izjavil, da so na zadnji soji (v ne-. deljo)« razpravljali o, rašava-olu študentovskih proble-mov>. materialnem stamjii i-n zaposlovanju mladih strokov-ujakov, o neupravičenem bogatenju nekaterih ljudi pri i o nekaterih nesociali-stičaih pojavih (graduja privatnih .tovarn). Ob tem je rekel:
, “Ml to najodločneje - obso-japip ter takšnih in podob-Sj“ stvari ne bomo dovoli-Pripravljamo smernice, kairei-ih bo ' vsakomur : jasno, da. za- tistega, ki se s teffl ne bi. strinjal, ki bi ®°rda hotel po drugi poti, namesto, da bi se zavzemal •^ izpolnjevanje, sklepov,, ne :-.Q rnesta . med -nami.«
da: Proizvajalcem je namreč treba olajšati položaj v podjetjih. Treba je rešita problem delitve sredstev, končati z ogromnimi razponi med dohodki itd. O vsem tem pa bo govora tudi v smernicah, ki so jih sprejeli na skupni seji.
»Srečen sem, da imamo tak delavski razred in -prepričan sem, da je naša mladina dobra, vendar pa ji moramo posvetiti več pozornosti,« je poudaril Tito. |
Nazadnje je tovariš- Tita dejal: »Obračam se k tovarišem to tovarišicam, delavcem in delavkam, k našim študentom, da nam pomagajo v konstruktivnem pristopanju in. reševanju vseh, teh problemov. Naj budno spremljajo, kar delamo — to je njihova pravica. In kadar jim to kaj jasno, naj pridejo k meni. Mislim pa da za to ne bo potrebno, ker bomo mi prihajali k njim.« .
Izjava tovariša Tita je naletela na močan odmev po vsej državi Na mnogih zborovanjih v delovnih organizacijah so v celoti podprli njegova stališča in oceno.
Iz montažne dvorane obrata avtomatskih telefonskih naprav v Kranju (k članku na 2. str.j
Predsedstvo slovenskih sindikatov o aktualnih problemih v delovnih organizacijah
Ljubljana, 11. jun. Aktualni problemi v delovnih organizacijah, med katere sodijo tudi sedanji pojavi prekinitev dela v podjetjih, so bili razen temeljnega vprašanja o tem, kaj je vloga in kakšne morajo biti metode dela sindikalne organizacije, osrednja nit razprave na današnji seji predsedstva republiškega sveta ZS Slovenije.
V izredno tehtni in razgibani razpravi je republiško predsedstvo § Sindikatov ocenilo sedanjo predkongresno dejavnost in razpravljalo zlasti o nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Nekatere raziskave kažejo in s tem se je treba tudi sprijazniti, da v naši družbi pa tudi v sa-
- moupravnem "sistemu obstajajo določeni konflikti. Eden bistvenih vzrokov takih po-.javev 'je tudi, razlika med ' načeloma danimi samoupravnimi pravicami -‘delavcev in njihovim konkretnim uresničevanj em. Člani predsedstva so se zedinili v tem, da je • treba v sedanjem položaju
Obisk samoupravnih organov podjetja PTT
V četrtek 6. junija so obiskali »Elektromehaniko« v Kranju predstavniki’. samoupravnih organov podjetja za PTT promet iz Ljubljane. V sejni sobi so jih sprejeli predstavniki . samoupravnih organov to vodstveni delavci kranjske tovarne
Po krajšem uvodu je predsednik UO »Elektromehani-ka« inž. Peter Kobal podal razvoj »Elektromehanike«, kakor tudi združenega podjetja ISKRA. Posebnojje goste zanimalo delovanje samoupravljanja na treh stopnjah (ZP, tovarna, obrat), ker imajo prt njih podobne probleme.
Telefonske naprave, imajo . pomembno mesto v PTT pod-. jetjih, zato je šef obrata inž. Jože itak obrazložil proizvodni program te panoge za naslednje obdobje. V razpravi je bilo največ govora o dobavah nekaterih naprav telefonije za ljubljansko področje,' ki ima še sorazmerno velike potrebe. Najprej bo dobavljena oprema za osrednjo tranzitno postajo v Ljubljani, kar bo omogočalo razširitev nekaterih vozliščnih central v okolici in nadaljnjo avtomatsko povezovanje telefonskih naročnikov.. Kljub nekaterim težavam, ki jih povzročajo predpisi za uvoženi repromaterial; so izgledi
za dobavo naročene opreme ugodni.
Po razgovorih so si gostje -z velikim, zanimanjem ogledali proizvodnjo v kranjski tovarni, obrat mehanizmov v Lipnici,. kot turistično zanimivost pa tudi kovaški muzej v Kropi. Z ogledom so bili zelo zadovoljni; ob tej ¿priliki so .povabili predstavnike »Elektromehanike«, da jim vrnejo obisk.
Stiki samoupravnih organov med podjetji, ki imajo tesne poslovne zveze so potrebni in koristni, saj se s ¿^poznavanjem problemov laž-,.je odločajo o poslovnih rešitvah:
F. F.
1 Na
‘da
seji so tudi ugotovili,
ne gre samo za probleme
študentov, ampak tudi za 'Prašanja delavskega razre-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiuiiiiiiliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiimiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiii
V SEMIČU — žarišču partizanske Bele krajine — bo Iskra
proslavila dan borca
Proslava bo 4. julija v brezovem gozdičku Brezje pri Mladici. — Prostor je idealen za masovne mitinge — Neomejen prostor za parkiranje v neposredni bližini — Pester kulturni in športni program — Čudoviti izleti v okolico — Proslave se bodo udeležili tudi člani kolektiva »RIZ« Zagreb
(Prispevek k dnevu borca »Lože in steljniki« berite na 3. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
stremeti za nadaljnjim, kakovostnim razvojem samoupravljanja.
.Kako.to doseči?. Kako naj-' hitreje in najučinkoviteje odpraviti posamezne . deformacije v našem- ,s,ahmMprav--nem,. sistemu? Ti ukrepi bi bili’ kot jih navajajo teze o katerih so razpravljali ■ predvsem v izvajanju samoupravne delitve dela, v legaliziran j u dej ahiskih pristo j -nbsti ..strokovnih služb v delovnih organizacijah, v bistveno povečani povezavi samoupravnih organov s ko-7 lekt ivi'. in ." podobn 6. To so ■ hkrati zahteve, ki jih .delavci zastavlj ajd tudi sindikalni organizaciji.
Kako naj jih sindikat doseže? Ni nobenega dvoma, in v tern • so si bili tudi člani predsedstva povsem enotni* da le s povečanim političnim vplivom v delovnih organizacijah in to na podlagi konkretne dejavnosti. Take dejavnosti, ki bo temeljila na demokratičnih notranjih odnosih v organizaciji. Slišali smo tudi mnenja, da bi moral sindikat oziroma sindikalna organizacija prevzeti ustrezno > politično odgovornost za sedanji, tu in tam .napeti položaj V delovnih organizacijah. Sindikat naj bi dalje tudi zahteval polno odgovornost za delo samoupravnih organov v- delovnih organizacijah in to pred cer lotnim kolektivom. In naposled, če ne bi po tej konstruktivni, seveda utemeljeni in dokumentirani poti, sindikat dosegel teh ciljev in tudi ne urejanja posameznih perečih problemov, naj bi navsezadnje tudi zahteval odstop samoupravnih organov-
Proizvodni problemi zahtevajo ustrezne rešitve
Obrat telefonskih naprav v »Elektromehaniki« v Kranju je imel v letu 1967 precej prostih kapacitet na liniji ploščatih relejev. Pojavile so se prekomerne zaloge. Dalj časa so bili razgovori z inozemskimi kupci za prodajo relejev, ki so jih dopuščale proste kapacitete. V začetku tega leta so dobili večja naročila od dveh kupcev, ki so jih sprejeli zaradi predhodnih ponudb, kakor tudi pomanjkanja konvertibilnih sredstev. Poslovna odločitev je bila jasna: »Gremo v izvoz«. Vsaka odločitev pa nosi v sebi tudi določen rizik_
Zaradi problemov v proizvodnji je skupina delavcev podala vodstvu ATN pismo z raznimi vprašanji.
Uredništvo je v zvezi s tem poslalo predsedniku upravnega odbora ATN v Kranju tov. Francu Fajmutu nekaj vprašanj, na katera smo dobili naslednji odgovor:
Proizvodna 'Balija ploščatega releja ni bila programirana tako, da bi lahko zadovoljila potrebe za izvoz in za sestavljanje enot. Tako se je pojavilo večje število čakalnih ur na liniji enot in central v ohišju. Po sedanjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je čas. čakanja plačan po osebni 'grupi. Osebna grupa je lahko tudi manjša, kakor takrat ko delavci opravljajo redno delo. Preseganje norm pa je v povprečju 30%, kar se v tem. primeru tudi ne upošteva. V večih primerih so opravljali pomožna dela ali pa so bili začasno premeščeni na druge linije, kjer so bili plačani po poprečju za preteklo obdobje.
Zaradi takšnega stanja so se prizadeti delavci v mesecu aprilu pritožili na UO obrata ATN, ki se je konstituiral šele 24. maja in že na prvi seji obravnaval omenjeno pritožbo ter zadolžil komisijo za (M) v obratu ATN, da prouči možnosti drugačnega plačevanja. Komisija je ugotovila, da spričo določil v pravilniku za delitev OD ni mogoče čakalnih ur obračunavati drugače. Ugotovljeno je bilo tuidi večje število nadur, kar kaže na neskladno razporejanje delavcev. Kasneje,
3.	piraja pa je bila dana pritožba tudi na DS obrata ATM, ker niso videli izboljšanja. V obeh pritožbah je bilo precej opravičenih zahtev, vendar pa je treba povedati, da'tudi nekaj neprimernih. Narejen je bal pregled zaslužkov v letu 1-968 za vse podpisnike pritožbe, iz katerega je razvidno, da so bili nekateri prikrajšani celo za preko 200 ND zaradi čakanja, kar veliko pomeni za delavce z nižjimi prejemki. Po drugi strani pa je razvidno, da je med njimi polovica takšnih, ki so dribiilvali iz meseca v mesec večje OD. To pomeni, da niso bili vsi in v celoti upravičeni na pritožbo, razen če ne gre za solidarnost z ostalimi delavci. Kritičnih je bilo 19 primerov.
.Zaradi dosti napetega ozračja so predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij obrata ATN imeli razgovore z vodstvom obrata o nujnosti reševanja tega problema. Zadeva ni bila problematična samo zaradi nizkih OD, temveč tudi zaradi drugih proizvodnih težav. Zato je bila pritožha delavcev povsem opravičena in koristna. Na razširjenem proizvodnem sestanku je bila vsa problematika podrobno ob-
lIHIIHIllUlUiaDBUnilimDRMIIISlIllIUHIUI
RAZGLAS
IZIDA DOPOLNILNIH VOLITEV V DS ZP ISKRA KRANJ, KI SO BILE DNE 10. 6. 1968 V VOLILNI ENOTI RIZ ZAGREB
Dopolnilnih volitev se je od 2.192 volilnih upravičencev volilne enote RIZ-Zagreb udeležilo 1.986 volilnih upravičencev ah 90,696.
Volilna enota je imela 7 volišč.
Izvoljeni so bili naslednji kandidati:
Za dobo enega leta:
1. Božič Danilo, dipl. inž. (1932) pom. direktorja IETA Z Dolenčič Zdenko, dipl. oec. (1928) šef uvoz. sektorja 3. Kononenko Aleksej, dipl. inž. (1927) upravnik tovarne
VF
4.	Magdalenič Anton, dipl. inž. (1932) šef laborat. obrata TV
5.	Ramič Enes (1938) glavni ekonomist tov. elementov Za dobo dveh let:
1.	Bojič Kos ta, dipl. inž. (1927) upravnik tovarne TV
2.	-Čačič Franjo, dipl. inž. (1936) šef konstrukc. odd. tov. oddajnikov
3.	Jukič Josip, dipl. inž. (1922) upravnik tov. polprevodnikov
4.	Miljenovič Simo (1926) direktor serv. maloprod. službe
5.	Vrabec Viastimir, dipl. inž. (1932) šef tehnološko konstr. biroja tov. telekomunikacijskih naprav.
ravmavaaaa. Določena je bila posebna strokovna komisija, ki je morala v zelo kratkem času proučiti možnosti za povečanje izdelovanja ploščatega releja. S takšno- proizvodnjo bi zadostili trenutnim potrebam. Za izpolnitev proizvodnih obveznosti v naslednjih letih bo treba to proizvodnjo še bistveno povečati. Na ponovnem razširjanem proizvodnem sestanku je komisija podala
ustrezne predloge, hkrati so bili sprejeti tudi roki za posamezne ukrepe.
Največje ozko grlo predstavlja justiranje relejev, saj traja doba priučevanja 8 mesecev, mnogim delavkam pa spretnost ali vid ne dopuščata, da bi lahko opravljale to delo. Zaradi pomanjkanja ju-sterifl, nekatere delavke opravljajo to delo tudi na domu. Že sedaj so nekatere delavke po rednem delu (na domu) justirale večje število relejev. Sprejet je bil predlog, da se delavkam na domu doda še posebna nagrada po progresivni lestvici glede na števi- . lo justiraeih relejev. Seveda morajo o tem predlogu sklepati še samoupravni organi. Uskladiti bo treba tudi osta-
le faze dela. V uk bo sprejo to večje število justerk, » je predlog za dodatek začasna rešitev.
Na sestanku s prizadetimi delavci je pojasnjeno, kal» ri ukrepi so j>ili storjeni ¡j izboljšanje obstoječega sit nja. Nekateri med njimi so bili zaradi pomanjkanja d»
la za stalno premeščeni druga delovna mesta Ni smemo misliti, da so s si njimi ukrepi odstranjeni, vsi problemi. Veliko težav dvoma predstavlja redna pr» skrba lepromateriala iz uvaža. Poleg notranjih ukrep® morajo . tudi Zvezni organi stremeti za tem, da sprejemali takšne predpise ki ne bodo ovirali proizvod nje.
íe®®®©®e@©®®®©®®©®®@®®®®®©©®$©©©®@©®®®®#®®®®®®©®®®©@©®®©®®í/9ít(
Iz tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani
Ali sanacijski program obeta zanesljivo pot iz sedanjih težav?
<•
I
m
&
©
%
©
Glede na izredno stanje v naši sežanski tovarni radijskih sprejemnikov, je odbor za začasno upravo skupno s posebno komisijo izdelal sanacijski program, po katerem naj bi se tovarna, ob lastnih prizadevanjih, sanacijskih kreditih in vsestranski pomoči s strani strokovnih služb ZP in zunanjih činiteijev, do leta I97fl dokopala do ravni, na kateri bi s syfljo proizvodnjo zagotovila tolikšen dohodek, ki bi zagotavljat pokrivanje vseh njenih obveznosti in ji nudil vsaj minimalne možnosti za nadaljnjo rast. Ne bo torej odveč, če povzamemo nekatere ugotovitve iz analize kritičnega stanja v tovarni, zlasti pa se pomudimo ob programu sanaeije, saj težki položaj v Sežani ne more in ne sme ostati zgolj stvar sežanskega delovnega kolektiva.
Prav gotovo je, da do kritičnega stanja v tovarni radijskih sprejemnikov ni prišlo kar čez noč, saj je že nekaj let sem, leto za let-om prestajala' razne pretrese in z razpoložljivimi sredstvi skušala kljubovati vsem problemom, ki pa so se že lani, letos pa še tembolj zaostrili do take mere, da so zares potrebni odločni in zdravilni ■ukrepi, če hočemo, da bo ta delavni kolektiv slednjič le našel ustrezno pot iz zagat;
Razen tega, da se tovarna v Sežani, podobno kot tudi druge naše tovarne, že vsa leta bori s težavami, M jih ustvarjajo premajhna obratovalna sredstva (lani primanjkljaj v višini 3.548.343 N din!), so do kritičnega stanja svojte pptejpevale še 'Jdruge okoliščine. Našteli jih bomo, ne glede na njihov neugodni vpliv na poslovanje tovarne po vrstnem redu v analizi stanja v tovarni: gospodarska reforma, nezadostna obratovalna sredstva, nefcu-rantne' zaloge materiala in orodij iz prejšnjih let, nega-' tdvae razlliike, ki jih je povzročil lanskoletni izvoz (dosežena prodajna cena je dosegla komaj 63% .lastne cene!), pomanjkanje deviznih sredstev, prekinitev dobav zaradi nerednega poravnavanja ob-
veznosti, povečani stroški poslovanja zaradi nelikvidnosti in drugod
Za. nastalo kritično stanje tovarne je bilo torej dovolj objektivnih razlogov, ki pa so ob nekaterih tudi subjektivnih, ustvarjali zelo ugodna tla za vsakoletni porast težav.
Toda ne smemo se zadovoljiti le s temi ugotovitvami, pač pa najti učinkovito pot, ki bo delovni kolektiv tovarne radijskih .sprejemnikov v Sežani pripeljala skozi sedanje težave v uspešno poslova-
nje in v perspektivno obdobje; ko bodo tamkajšnji delavci z zaupanjem zrli v -pril»-aaost tovarne in lastno. Izd» lani sanacijski program naj bi torej bil tista pot, ki oi dosledmjem izvajanju in potrebni vsestranski pomoči dol lovnemu kolektivu zagotovi dosego tega cilja. Oglejmo ti ga podrobneje!
Po sanacijskem program naj bi bil proizvodni načrt za leta 1968, 1969 in 1970 realen in v celoti pokrit s potrebami tržišča, predvideva pa naslednje količine radijskih sprejemnikov: za letos: 75.600 (56.800 cevnih in 18-88) tranzistorskih), v letu 19®
75.000	(50.000 cevnih in 25.00! tranzistorskih) ter v teta 1970: 85.000 (35,000 cevnih ja
50.000	tranzistorskih). Nor-inja-Jna realizacija takšn^a proizvodnega načrta ( trete jo bo vsestransko zagotoviti in doseči tudi ustrezno, zaščito domače industrije pred uvozom sprejemnikov pa dumping cenah!) lahko zagotovi dohodek, ki ga tovarna
(Dalje na 7. strani)
S sestanka sindikalnega odbora
Ljubljana, 11. junija. — Danes se je sestal sindikalni odbor združenega podjetja Iskra, da bi razpravljal o naslednjih točkah dnevnega reda: 1.) izbira kandidatov za komi sije'upravnega odbora in delavskega sveta ZP Iskra; 2.) obravnava izida referenduma o integraciji ZP Iskra in RIZ Zagreb po organizacijah; 3.) proslava letošnjega dneva borca v Semiču; 4.) IV. poletne športne igre ZP Iskra v Novem mestu in 5.) razno.
Prisotni predsedniki sindikalnih podružnic so najprej.
čeprav bi o tem morali razpravljati že precej prej, govorili o rezultatih r-eferea# ma v posameznih organizao' ji. Prevladalo je mnenje, la je bil izid uspešnejši tam. kjer so bile priprave te integracijo politično bolj® in kjer so se politične orgv nizacije bolj potrudile kotev tfvom pojasniti eko-roM“-0 utemeljenost te združiihf Pomembno v tej razpravi J® bilo edino to, da so prteotej enotno sklenili predla®®1 samoupravaiim organom T*< da je treba nujno izdela« (Dalje na 8. strani)
Uspešen izvoz v maju
RAZPIS
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA. KRANJ
Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana
Razpisna* komisija- pri ZP ISKRA KRANJ, r azpi s;u ji e mesto
DIREKTORJA
organizacije: Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35.
Kandidati morajo, poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko aii višjo izobrazbo in 3-tetno ustrezno prakso (ustrezna praksa pomeni praksa na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu);
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo m S-letno prakso na vodilnem delovnem mestu — v gospodarstvu.
Vloge z življenjepisom ra dokazili o izpolnjevanj ut splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija (v zaprti ovojnici) pod- oznako »za- razpisno komisijo« na naslov: ZP Iskra Kranj — Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Linhartova 35.
Razpis velja od 10. do' 27. junija 1968.
ZiS naj predlaga konkretne rešitve za vrste perečih vprašanj
posegli smo vrednost ¡15,250 dolarjev os. 25% več, kot je predvideval plan Za ffitmali mesec maj je ¡¡a za vse organizacije predviden skdpni izvoz v vredno--«i 569.588 dolarjev. Izvozna operativa PSO ga je realizirala v višini 715.250 dolarjev in s tam presegla planirano »rednost za 25,57 odstotka. Cisti izvoz samo tovarn je znašal 581.893 dolarjev, to je 2,16 odstotka več kot je pred-
Dosedanje redne seje odbora ZZB PSO se nekako niso mogle iznebiti atmosfere •komisjoriarjenja« ih pričakovanja, da bo njihove probleme rešil nekdo izven podjetja in mimo problemov, ki so prisotni v celotnem kolektivu. Sčasoma pa se je vedno močneje izkristaliziralo stališče, da bivši borci in aktivisti niso nobena, »privilegirana kasta«, temveč skupina ljudi z revolucionarnimi tradicijami,. ■ morajo -n- vsaj. dokler so v rednem delovnem razmerju — potrjevati svojo borbenost in poštenost v vsakodnevnih dogajanjih in. kon-
videval majski plan izvoza. Tako je skupni rezultat zelo ugoden, izvoz pa poteka bolje od prvotno zamišljene- dinamike.
Tudi glede realizacije1 na posamezna valutna področja je bil izvoz v maju zelo ugoden. Na konvertibilno področje držav sao namreč izvozih kar 67 odstotkov vse vrednosti, ostali 33-od3tot.nl dlelež p» je bil usmerjen v
fliktih in- na tej podlagi gra-diti svoj. položaj v družbi in podjetju. Vsi poizkusi posameznikov obiti ta revolucionarna načela in si zagotoviti privilegije s pomočjo udi-nja n ja tej ¡ali oni »veličini« v podjetju, set izpuhteli v prazno in v najboljšem primera v poceni obljube.
To spoznanje je prišlo do vidnega izraza na zadnji seje odbora ZZB PSO, na kateri so posamezni člani odbora trezno prerešetali lastno delo, posebno pa še delo posameznih - komisij, ki so zadolžene' za. reševanje no-
(Dalje na 7. strani)
države vzhodnega področja SEV,
Presenetljivo jie le,, da se je v minulem 'mesecu znižalo število držav, kamor bolj ali. manj redno prodajamo izdelke. Komaj 16 jih je na i* voziti listi, to je komaj polovico običajnega števila. Morda je to znak, da smo slednjič prešli v obdobje izvoza k potencialnim kupcem, kjer bo, izvoz dolgoročen in me bo- izpostavljen tako Velikim: nihanjem.
Od posameznih držav j,e največ nakupila prt nas Nemška demokratična, republika, — le nekoliko manj.— Zahodna Nemčija in na tretjem mestu pa so ZDA. Letenj slede po padajoči vrednosti Romunija, Anglija, Italija, Švica in Švedska. Delež preostalih držav je bil manjši in torej manj. pomemben.
Posamezne proizvodne organizacije so takole realizirate izvoz v maju:
Organizacija izpolni- udelež-tev v ®/á. ba v %
Aparati	m,is	6,90
Avtoelektrika	245,37	5,35
Avtomatika	101,09	5,50
FJektro-		
mehanika	«1,72	22,39
Elektro-		
motorji	74,38	11,42
Elektronika	96,80	0,76
Elementi	80,26	7,59
Instrumenti	104,83	2,33
Kondenzatorji	93,0-1	7X7
Polprevodniki	175,48	7,77
BAŽ (biro za		
avtomatizacijo		
železnic)	100,00	4,11
PSO	100,00	18,64
Pri izvozni	realizaciji 'za	
minul; mesec hišo sodelovali: MIKRON — Prilep, NAPRAVE — Stegne, SPREJEMNIKI (Dalje na 7. strani)
Beograd, lt. jun. (Tanjug). Po mnenju odborov zveznega zbora za delo in- gospodarskega zbora za samoupravljanje bi bilo treba naložiti ZIS, da hkrati s svojim rednim delom za dolgoročnejše- rešitve na področju zaposlovanja že julija predloži skupščinskim telesom konkretne rešitve za omejitev deta upoko jencev,! o tem, da morajo po zakonu- prenehati delati tisti, ki si pridobijo- pravico do starostne pokojnine, o prepovedi- ali dosledni omejitvi dopolnilne-
ga dela vseh vrst ter o možnosti, da se predčasna upokojitev z dokupom pokojninske dobe razen rudarjem omogoči tudi- drugim delavcem določenih kategorij. Od ZIS naj bi tudi zahtevali, da hkrati zavzame konkretno stališče do nasvetov in predlogov za skrajšanje sedanje pokojninske dobe, o čemer že dalj časa debatirajo, in da poda določenejše smernice za morebitno izpopolnitev seznama tistih delovnih mest, nakaterih se zavarovalnemu stažu prišteje določeno število let.
HHMiHHinunnHanminna»iBiinnnn
Razgibana seja odbora ZZB PSO
Pod vplivom smernic IV .plenuma ZKJ ra tekočih nalog,, ki jih zadaja gospodarska in družbeno-politrčna reforma, se organizacija bivših borcev in aktivistov PSO čedalje bolj odtujuje »komisijskemu«* ukvarjanju z lastno problematiko ter aktivno* posega v gospodarska in družbena dogajanja- sredine, v kateri se nahaja im-od; katere lahko pričakuje dejansko- rešitev perečih zadev.

Lože in steljniki
Z dovoljenjem avtorja tov. Radka Poliča, objavljamo krajši izvleček odlomka iz I-I. dela njegove trilogije »čudežna pomlad« z naslovom »Žita zorijo« in sicer »Leze in steljniki«.
Upamo,, da bomo s tem odlomkom ustregli udeležencem »rskre« na proslavi dneva borca ,v Semiču dne 4. julija, tako, da si bodo lahko osvežili spomin na Selo krajino v času NOB, ko j.e bila ta pokrajina osvobojeno- ozemlje v okupirani Sloveniji,
Zadnje dneve, ki mana Pugledu, sem- prav ten hj* nestrpen. Save« je tudi pomlad, ki se j-paselila.v- srca- in kri, i njenimi .utripi in pod vsako vlakno mladega Kako- * tudi ne bi v tel testnih majniških dne je sonce tako rade ® razkošno. Bukve in to že bolj sočno temno: ?°t(i okrog našega doc ves zaživel in ni redko Prhne čez pot srnjak s ko se vračaš iz vaši,
.. Ali se bom res moral TOi od tega prijetnega hi dragih tovarišev, s- : sam preživel tri ne
ne mesce? Bili smo prava »oaza miru«, ko je- povsod naokrog bučalo in bobnelo pošastno, črno morje vojne, sovraštva, smrti, strahu. Iz te svečane in blagodejne tišine- i» zbranosti smo odhajali kot apostoli, da bi pripovedovali prestrašenim in razdvojenim- ljudem o svobodi, miru in navadnem, vsakdanjem življenju, ki bo spet prišlo..
še posebej sem spet začutil željo- po političnem delu pred' šti-ranajstiimi dnevi, ko je bilo-, na Pugledu zborovanje aktivistov Osvobodilne fronte; iz okrožij Ljubljanske pokrajine in sem se spat' srečal s številnimi znanci in so-
delavci, ki šo prihiteli na Rog od vseh strani.
Potem sem bdi pred tednom dni,- v Bali krajini na Mavec-lanu. Tam me je dokončno zagrabilo; moram spet mod ljudi, bodi za aktivista, bodi za komisarja v vojsko, kar si bodi, aimpak v »vodo« je treba.
Toliko večje in prijetnejše je bilo. presenečenje, ko sem se po deseturni hoji vrnil iz Bete krajine na Pugled; in mi je. Karf i jana-Uroš- svečano izročil. odprto pismo s tole vsebino: »Po sklepu- CK si premeščeni v OK Kočevje. Počakaj na Bazi 14, kjer se bo- komite v kratkem sestal in konstituiral. — Luka.«
Ra, ta Ma-verlem! In- Stružni vrh in Roblieka gora! če je Bela kraj ma- pravi partizanski paradiž, so to vinogradi, zidanice, breskovi gaji in brezove lbzice pravljične dežele. Kako tudi ne! Pripoveduj partizanu z Notranjskega ali Dolenjskega, štajerskega ali Gorenjskega, da greš po kamniti poti brezskrbno med vinogradi, ki jih obliva s-otnce, prideš mimo ljubke
zidanice, kjer čujaš klokot vina, ki ga pretakajo, im zaslišiš glas iz temačne kleti, ki te zapeljivo- vabi: Hote poit, hotel Spiješ enega, že nataka gospodar drugega im od nekod izza soda potegne hlebec rumeno zapečenega kruha in ko® -slanine,, da ti nož v roko in- odrežeš si, kolikor ti srce zaželi -in. vljudnost prenese. Zahvališ se stokrat in zaželiš dobremu gostitelju srečo in dobro letino, odpraviš se dalje vkreber, ko pri prihodnjem hramu, ki je še bolj ljubek, spet ne moreš mimo, saj ti prihaja že nasproti prešerno vabilo na kozarec. Spiješ spet enega, dva, tri in! kolovratiš- naprej-.- Zdaj je ves -svet okrog- tebe še lepši in svetlejši. In če imaš posebno srečo in si naletel na takšen dam, ko imajo v gori ljudje neodložljive opravke in so- pri vsaki zidanici vrata odprta, se ga boš nalezel, da bo veselje.
Pa ne samo to! če še nisi bil na tem prisojnem, vinorodnem pobočju zadnjih-, jn-1 govzhodnih obronkov Roga, ki se lahko prelivajo v ravni-
no, im zrl ob prvem svitu v dfaijp, ko je Bela krajama mlada nevesta, oblečena v čisto zlato, afc ob poznem pop®ld-nSgU!, ko se že steeajo- dolge sence čez travnike in njiva in se zavijajo brezovi gaji v lahne, sinje- tančice,' pa bil na Stražaem vrhu- ali Maver-lenu ali Dobličlsii gori, potem je skoraj pretežko, če že ne nemogoče, opisati-, im- oansajti to podobo. Treba- jo je videti raa- lastne oči- in doživeti s svojim! 'srcem!
Dodajmo še to; da Italijanov im belogardistov iz Črnomlja-, Otovca in- Dragaibuša-, ala, pa iz Koprivnika za hrbtom, tako rekoč rukoli ni blizu in. da se zadovoljijo te s tem, da pošljejo to pa tam iz Črnomlja salvo granat, če se jim zazdi partizanski vrvež ma ma-verlemski cesti le prežlvahem in- že kar žaljiv za njihovo vojaško čast.
Ali se bomo torej- čudirB partizanom Belokranjcem), če jih je hrepenenje po njihovi deželici dn domačiji, kadar se jih je prijete, privzdignilo kot žerjave, in so, kjer so že biči, v tistem trenutku od-
Iz našega Zavoda za avtomatizacijo
Oddelek za telemehaniko je dal v uporabo že za nad 600 milijonov starih dinarjev aparatur za daljinsko upravljanje
Novinarska radovednost je to pot segla v oddelek za telemehaniko, katerega dejavnost bom skušal prikazati v kratkem zapisu. Ker pa razen tega v oddelku za telemehaniko uspešno delujejo tudi na področju avtomatizacije v industriji, so mi svetovali, naj bi o tej dejavnosti spregovorili prihodnjič. Njihov nasvet sem upošteval — zato danes o napravah im projektiranju daljinskega upravljanja, ki se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas.
Prvi začetki tega marljivega in uspešnega oddelka Zavoda za avtomatizacijo segajo pravzaprav še "v bivšo tovarno »Telekomunikacije« na Pržanu. Že tam, preden je prišlo do formiranja današnjega Zavoda, je delovala skupina strokovnjakov, ki je zrčela z, razvijanjem digitalnih enot in projektiranjem telemehanskega sistema s polprevodniškimi elementi.
V tem obdobju so prvi prototip takšnih aparatur in telemehanskega sistema preizkusili pri Elesu, na relaciji Ljubljana—Divača in, ker se je aparatura v poskusnem obratovanju dobro izkazala, je kmalu sledila aparatura, prva v tem sistemu, za Železarno Jesenice, kj uspešno še danes služi za odpiranje in zapiranje'vrat pri globinskih pečeh v novi valjarni. Oddelek za telemehaniko, čigar kolektiv šteje 35 zaposlenih, zaposluje 8 inženirjev in 8 tehnikov in se v letih svojega obstoja lahko
mi in uspehi. Naprave za daljinsko upravljanje sami razvijajo,' ■: projektirajo in tudi izdelujejo, ker vse doslej naše proizvodne organizacije za to perspektivno proizvodnjo niso kazale posebnega posluha. V ZZA bi bilo zanimanje tovarn, te ali one, dobrodošlo zlasti takrat, ko je bilo treba zagotoviti financiranje razvoja teh aparatur. In ker tega zanimanja pač ni bilo, so se morali sami znajti in poskrbeti za čim bolj ugoden plasman že razvitih in izdelanih aparatur.
Pri tej lastni pobudi so vsekakor v obdobju po formiranju ZZA do danes opravili dokaj obsežno nalogo; saj so doslej razvili in izdelali-že za nad 600 milijonov starih dinarjev raznih teiemehanskih aparatur, s katerimi pa se posamezni naročniki zelo pohvalijo, saj le-te odlično služijo za namene, za ka tere so bile izdelane. Samoiniciativno so si torej ustvarjali sredstva za življenje in delo oddelka, hkrati pa nabirali strokovne izkušnje, tako dragocene za nadaljnji razvoj te pomembne tehniške panoge.
Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da morajo vse te naprave, ki že obratujejo pri naročnikih, sami tudi servisirati in vzdrževati, tako v garancijskem roku, kakor pač tudi po njegovem izteku. Oddelek za telemehaniko pri tem zaposluje tudi Montažni sektor
z Birojem za avtomatizacijo 1 železnic, saj je predviden velik delež oddelka tudi pri modernizaciji našega železniškega prometa.
V aparaturah za daljinsko upravljanje, ki jih izdelujejo v tem oddelku ZZA uporabijo okrog 90% domačega materiala, pri čemer je nad polovico elementov iz proizvodnega programa naših, torej Iskrinih tovarn. Tako na primer v svojih teiemehanskih napravah uporablja-
jo precejšnje količine uporov, kondenzatorjev, tiskanih vezij:, diod, elektrolitskih kondenzatorjev, instrumente in merilne pretvornike'. Šarili pa pri tem izdelujejo tudi komandne plošče v mozaik izvedbi in komandna stikala.
Ob množici podatkov o teni, kje povsod so že montirane in obratujejo teleme-hanske naprave iz našega ZZA, sem prepričan, da s svojim naštevanjem ne bom uspel podati pravega vrstnega reda, za kar mi morajo tovariši v oddelku za telemehaniko ZZA pač oprostiti. Kljub temu pa bom skušal prikazati vsaj , najbolj bistvene stvaritve na tem področju.
Prav gotovo najbogatejši je delež oddelka za teieme-haniko na področju elektro-distrifoucije. Med prve, ki so uvedli daljinsko upravljanje,
center Elektro Celje, h, daljinsko upravljajo z apj turami ZZA svoje razdeli ne transformatorske posta» Tak center nastaja tudi i Ljubljani, kjer daljinski upravljajo že dve transfo, matorski . postaji, postopa, pa bodo tovrstno upravljan» uvedli tudi za vse razdelila,
' postaje na območju Ljubi) ne. V petah letih bo ZZA, celoti opremil z aparaturami za daljinsko upravljanje tudi, center distribucijskega poj. jetja »Elektra« v Zagrebu, Nadalje je pomembna tud, telemehansfka oprema za ¡» djetje Dravske elektrarne i Mariboru. V centru na sed» žu podjetja v Mariboru bodo zbirali ,registrirali in objel lovali vse važnejše podati« j iz-7 hidrocentral in treh 11) j KV transformatorskih postaj, I (Dalje na 7. strani) I
pohvali z bogatimi izkušnja- PSO, sodeluje pa tudi Komandna plošča za distribucijsko podjetje Elektro Kranj

leteli jz svoje brigade proti vzhodu na Maverlen?
V soboto (8. maja) sva z Još toen-J ožetom	Slapničar-
jem odšla na pot. Jošt je bolj poznal roške steze in pota in mi je rade volje ustregel, da me pospremi do sončnih vinogradov na drugi strani očaka Roga. Sicer pa je tudi njemu dišalo malo spremembe.
Vso pot od Pugleda čez Podstenice, Ribnik in Travnik, nato po zapuščenih sledeh nekdanje gozdne železnice do Sredgore naju je pral dež, pomladanski, vztrajen, gost. Megle so se vlačile med smrekami in jelkami; da' je bilo temno in čemerno, pusto in žalostno pa je bilo tudi na planem, kjer so stale nekoč vasi.-
Sele na Sredgori, kjer vidiš po sedemurni hoji že prvo živo bitje — iv-1—travniku pod vasjo se pase krava — začne dež ponehavati. Ustaviva se pri prvi hiši, da si pod streho in na toplem malo odpočijeva in poprašava kako je kaj položaj proti Rodinam. »Najbrž teko kot
po navadi,« se smeji Vesela ženska, »kaj bi pa naj bilo.« Ko ji poveva, da prihajava prav iz nasprotne strani Roga, tam od Starega loga, in da razmer na tej strani ne poznava dobro, se manj čudi najini nepoučenosti o tako vsakdanjih rečeh. Postreže nama z vročim mlekom od opoldanske molže, ki ga je pravkar zavrela; ko nama ga naliva v široke skodele, se opravičuje, češ s čim boljšim varna bomo postregli na Rodinah, tu v Sredgori nimamo vina.
Ko se spuščava po razritem, kamnitem kolovozu čez Lahinjo proti Rodinam, dež povsem preneha, megle se hitro trgajo in izginjajo in se topijo na gozdnih rebreh; vse svetleje je in kaže, da bo zdaj Zdaj posijalo sonce. To bo res naj lepše darilo, če bova Videla Belo krajino oblito s soncem! In glej, kot bi nekdo uravnaval najine korake s koraki belih oblakov, ki v višavah hitijo čez Mirno goro na Rog, ko prideva do stare, lesene cerkvice na Rodinah — Mariahilf — se usu-
je z Mirne gore zlata reka in se po široki strugi med Ov-čjakom ih Vinsko goro zliva v belokranjsko jezero, ki zažari v vsem svojem razkošju. Z Joštom se ustaviva in nekaj trenutkov presunjeno strmiva v to čudovito podobo..
Ni se zmotila vesela Sred-gorka, na Rodinah sva kmalu pod belim hramom, iz katerega se razliva smeh, in to naju kar samodejno potegne v hišo. Okrog mize, s katere se smehljata bel hlebec in rumen Štefan, sedijo gospodinja z dvema dekletoma in trije partizani. Povabijo .še ■naju — ni nama treba dvakrat reči in potem sedimo do mraka in rodinska belina se kar topi po naših žilah. V mraku se spusti partizanska druščina do Naklega; tu bova z Joštom prenočila in se zgodaj zjutraj odpravila proti Maverlenu.
Ob bleščečem nedeljskem jutru sva z Joštom že zgodaj na nogah. Ko prideva iz kostanjevih gajev med vinograde in se napotiva proti Stražnemu vrhu, se nama zdi
da sva italijanskim vojakom na otovškem mostu neprestano na očeh in da bo zdaj zdaj. počilo. Nisva navajena takšne sovražnikove bližine
—	kaže, da naju je pugleška vama samota pomehkužila
—	zato -se venomer prav nemirno ozirava proti Otovcu.
Pod staro, mogočno, košato lipo na križišču na Ma-verlaniu me je čakal terenec Ernest, kot sva se dogovorila z Miljevo v pismu — in naju odpeljal nekaj sto metrov navzdol po cesti proti Stražnemu vrhu in že smo bili pri lepi; novi zidanici, kjer so imeli glavno bazo , aktivisti podokrožja Črnomelj. (Okrožje Bela krajina je bilo takrat razdeljeno na dvoje pod-okrožij, ki ju je ločila železniška proga — severno ali metliško in južno ali čmo-meljško,)
Dva dni sem ostal maver-lenski gost in užival njegove čare in dobrote. Polagoma sem začel doumevati, zakaj ga pustijo Italijani tako rekoč popolnoma pri' miru in le redko poskušajo prodreti iz Črnomlja preko
Svifonika ali čez Kanižarico in Dobliče na vinorodna pobočja. Od Rodin do Dobličke gore in še naprej do -anče gore se ta pobočja stečejo v- lepe, ravne 'doline; z njivami in travniki, ki se potem prelivajo v nežne, brezove lože. Sovražnik, ki pride iz Črnomlja, se mora nujno najprej pojaviti na planem pod vinogradi, kjer je partizanom, ki se po ta ji jo ob vznožju hriba med trtami, za skalama in grmičevjem, po slivovih in breskovih sadežih, po kostanjevih gozdičku) in leščevju kot na. gladki, bleščeči mizi. Ko pridejo zeleni italijanski vojaki in njihovi pajdaši belogardisti- •» rjavih uniformah na primerno razdaljo, jih lahko tako rekoč z dvema, tremi puškam1 prikuješ k tlom. Če so le preveč številni in vsiljivi in 23 ceno izgub silijo v hrib, se branilec lahko prav lagodno tunika po stezah in poten med vinogradi, kjer ne manjka najboljših zaklonov in zaslonov, na nove, primerne položaje, kjer spet nekaj ea' sa brezskrbno strelja na cfr
Iz tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu
Vlagamo napore, da postanemo rentabiinejša organiz
ija ZP Iskre
Na postavljena vprašanja uredništva časopisa »Iskra« in v želji, da informiramo člane ZP ISKRA, objavljamo nekaj podatkov o poteku sanacije v naši tovarni. Ne nameravamo navajati suhih podatkov o delu odbora začasne uprave v preteklih 11 mesecih s pomočjo naštevanja števila sej, sprejetih sklepov, ker menimo, da bodo nazorneje prikazali oceno dela konkretno doseženi rezultati posameznih
panog gospodarjenja.
Da se tovarna reši težav, je DS tovarne predložil spomladi 1967 uvedbo začasne uprave predvsem zaradi nied-sebojnih skaljenih odnosov v tovarni sami, zaradi odnosov s Prodajno, servisno organizacijo ter Zavodom za avtomatizacijo. Vzrok: poostrene zahteve gospodarske reforme po strokovne j šem in racionalnejšem . gospodarjenju. ,Ž drugimi besedami: človek kot proizvodni činit.elj se ni' .uspel. dvigiiatV; iznad svojih 'na jbžjihi interesov." /Začasna .uprava .je imela značaj .intervencije v tovarni sami, Kot tudi v okviru združenega podjetja na relaciji TEI-ZZA-PSO. V tovarn! je bilo treba spremeniti strukturo kadra/ začasni upravi je kljub Specifičnosti lokacije tovarne Uspelo zaposliti 42 novih strokovnejših ljudi; v tem času je”zapustilo tovarno 43 starih Članov kolektiva. S temi spremembami se -je bistveno popravila strokovna Struktura zaposlenih, zato je dana možnost nadaljhe specializacije tovarne.
’/ -.Novi ukrepi;: so ; povrnili ‘ Kblektivu samozavest in vero v rešitev tovarne iz težav z lastnimi močmi. Prvi uspehi 'pri 'aktiviranju proizvodnje iso se pokazali šele v tretjem mesecu po uvedbi začasne uprave,-- ko je proizvodnja presegla 24% povprečne mesečne proizvodnje prvega
polletja 1967. Mesečna proizvodnja je stalno rastla ih sicer v oktobru za 125 %, v novembru 195 %, v decembru 287 % v primerjavi s povprečjem mesečne proizvodnje v prvem polletju. Proces izboljšanja kvalifikacijske strukture kadra je podaljšan v leto 1968, ki pa žal še hi uspel dvigniti proizvodnje na planiranih 180 % lanskoletnega povprečja prvega polletja; temveč samo 157 %, kar predstavlja 88% realizacije kumulativnega plana- za prvih pet mesecev 1968. letal Navedeni rezultati so že ob koncu prvega četrtletja nakazali potrebo za nadaljnjimi kadrovskimi spremembami, Z ■ doseženimi rezultati se kaže 'uspešnost organizacijskih ■ sprememb, čeprav smo v tovarni šele sedaj uspeli izvesti novo sistemizacijo, ki je v-osnovi zmanjšala odstotek režijskih delovnih mest in omogočila ¿višanje učinkovitosti organizacije tovarne.
Drugi — pomemben faktor sanacije je predvsem v opuščanju tržno neinterešantnih izdelkov. Trdimo lahko, da temelji proizvodni plan za * leto 1968 na izsledkih zahtev tržišča, 80 % proizvodnje je že pogodbeno vezano na končnega kupca, ostali del proizvodnega plana pa predstavlja dokompletiranje asor-timana elektronske meme tehnike, ki jo lahko plasira-

lade ¡n barete, ki se preveč predrzno kažejo izza skal, zidov im dreves. V maiislabšem primeru so partizaini in te-.renci zapustila Stražni vrh im Maverlen ih se umaknili v gozd proti Sv. Križu, ni bila na vrsti kakšna večja hajka, jih sovražnik tja
,prav gotovo ni zasledoval. Te da trmastega napadalca, ki s Je nazadnje le povzpel n Maverlen in se razkropil p zidanicah in vinogradih, d haj de'kaj za pod zob in grl
“? v maščevalni ihti zažgi dajte in zidanice partizanski! “Judi, je čakal najmeprijet aejši del šele, ko se je vra dal- Ko so se začele njihovi kolone spet hitro spuščati i dolino, so jim bili takoj z; Petami partizanski strelci ii Jih začeli zbadati v hrbet najhuje je bilo, ko so se mo tab čez piano v dolini doko Pati do gozda, kakor je kd< vedel in znal.' Prav do te ne arne in zahrbtne jase pot u:evim dolom in ob D obli 'ck.so začeli gojiti v črno ®dljskem’ sovražnem garni ,onu Posebno spoštovanje ii
o se raje odrekli sprehodi raaverlenske gorice. Sča
soma pa partizanski vrvež na Maverlenu ni več vznemirjal niti italijanskih topničarjev na gričku pri Sv. Jožefu v Črnomlju in so se prebudili in poslali nekaj granat na Maverlen le takrat, če je bil njihov ugled preveč omajan na primer 1. maja ali ob podobnem prazniku, ko so na maiverlemskd šoli ali Gasilskem domu ali na vrhu lipe izobesili veliko rdečo zastavo; ali pa je partizanska brigada, ki se je trenutno mudila na Maverlenu, le preveč vneto »ekšercirala« na ma-verlenski cesti, da so se vzdigovali kar celi oblaki prahu.
V ponedeljek sem stopil s Pavlom — Francem Koširjem, komandirjem postaje TV 8, na njihovo karavlo, skrito v gostem grmovju, ki je zraslo iz posekovja ob opuščanj roški gozdni železnici nad Rožič vrhom. Pavle je moral drugo jutro z nujno pošto na TV 15 na Pogorelcu, pa se mu bom pridružil do Podstenic; od» tam čez Rog na Pugled pa hodim že kar po bližnjicah! Na kurirski postaji sta doma le dva kurirja, pa še m dva, se
mo na tržišče v roku nekaj mesecev in je iste nerenta-. bilno proizvajati v manjših serijah od 50 do 100 kosov.
Sodobnejši način poslovanja vsekakor sloni na zmanjšanju razreda 3 (zaloge re-promatefiala), razreda 5 (polproizvodi) ter razreda 6 (gotovi izdelki). Potek zmanjšanja navedenih razredov kaže stalno upadanje, čeprav rezultati še niso v mejah zaželenih vrednosti.
s prvim polletjem L 1987. Zavedajoč se, da je. mogoče povrniti prosperiteto tovarne samo z nadaljnim znižanjem proizvodnih stroškov je kolektiv vložil dodatne napore, zato rezultati tudi niso izostali. Doseženo je nadaljnje znižanje lastne cene izdela v-ne ure za 49 % v četrtem kvartalu v primerjavi s prvim polletjem. Zaradi že prej navedenih vzrokov subjektivnega karakterja, pa se v prvem kvartalu 1968 kaže
konta 112. V začetku leta 1968 je bila formirana posebna grupa prodaje za našo tovaarMi, ki posluje po novih konceptih diviziomaino organizirane prodaje. Vkljub povečanju proizvodnje v preteklih mesecih za več kot 60% je ta grupa uspela plasirati lut tržišče v celoti redno mesečno proizvodnjo, kar je že videti uspeh. Doseženi so še tudi minimalni rezultati v pogledu znižanja celokupnih zalog. Neprodane
Pogled na našo tovarno elektronskih instrumentov v Horjulu
V okviru operativnega dela začasne Uprave v tovarni je postavljena kot najvažnejša naloga, zmanjšanje proizvodnih stroškov. Vrednost izde-lavhe ure je v tretjem trimesečju oz. neposredno po uvedbi začasne uprave — znižana za 21 % v- primerjavi
pravkar odpravljata čez železnico na stik s TV 7, ki ima postajo v bližini sedeža belokranjskega okrožja okrog Suhorja. TV 8 ima sicer še redno, dnevno zvezo s TV 9 na Bojancih, od koder drži linija dalje preko Kolpe na Hrvaško in je najvažnejša zveza Slovenije z Vrhovnim štabom, in enkrat tedensko s kurirji TV 13, ki je pri sedežu kočevskega okrožja, pri cerkvici na Tanči gori nad Koprivnikom! Glavna linija teče torej v smeri TV 9 na Bojancih, TV 8 na Rožič vrhu, TV 15 na Pogorelcu in naprej v smeri Rog (TV 14), Travna gora (TV 11), Iška (TV 10), Krim in dalje v Polhograjske Dolomite, kjer so bili do aprila 1943 vodilni organi osvobodilnega boja v Sloveniji, ali pa čez Dolenjsko TV 5 — TV 4 — TV 3 — TV 2 proti Ljubljani. Ko se je Izvršni odbor OF spet naselil na Rogu na Bazi 20 nad Rampoho in Glavno poveljstvo na sosednji Bazi 21, je postala TV 15, ki se je preselila v Topli-ško dolino v Poljane, centralna poštna postaja za vso Slovenijo.
tendenca porasta izdelavne ure, vendar je še vedno za 38,3% nižja od povprečja v prvem polletju 1967.
• Kot večini organizacij v ZP ISKRA, tako tudi v naši tovarni primanjkuje obratnih sredstev, zato smo morali vložiti precej naporov pri vodenju finančne politike. Tako nam je uspelo znižati na razredu 6 zaloge v tretjem kvartalu na 74 %, v četrtem kvartalu na .70 % in v prvem kvartalu 1968 na 44% od povprečja prvega polletja 1967.
Naša prodaja je vezana na specifičnost predaje v ZP Iskra. Pretekla poslovna politika je pripeljala PSO v dokaj monopolističen, ali dokaj nezaviden položaj s po-javo zapiranja tržišča. Tako je naša tovarna prikazovala na kontu 112 zaloge v višini polletne proizvodnje.' Pogodbene obveznosti PSO do tovarne niso bile določene do konca tretjega kvartala 1967, kar se je nujno odražalo v višini nerealizirane prodaje, čeprav so proizvodni programi med partnerji okvirno vsklajeni. Takratni .položaj PSO ni dovoljeval tovarni nekih posebnih .samostojnih iniciativ ha tržišču kljub temu, da je bila potencialna prodajna moč PSO za proizvodni program naše tovarne preslaba, . prerazdrobljena in premalo agresivna v dotedanji organizaciji. S pogodbo za leto 1968 smo preprečili neuspešnost tako organizirane prodaje in s tem poskušali znižati nadaljnji porast
zaloge izdelkov pri PSO so vplivale na redno pomanjkanje. finančnih sredstev. Tako je PSO v preteklem letu redno avansiral tovarno s finančnimi sredstvi na račun neprodanih zalog. V prvem 'kvartalu 1968 je uspel prodati del starih zalog. Poleg tega pa je. letošnji proizvodni asortiman tržno interesanten in tako novi izdelki ne zastajajo v skladiščih, zato tudi PSO ni več v občasnem preplačilu do tovarne. Pogodbene obveznosti postajajo realnost, kar omogoča boljše; sodelovanje in razvijanje novih sodobnejših odnosov na osnovi tržnih konceptov. "
Da bo tovarna lahko dosegla stalno likvidnost je nujno potrebno rešiti problem direktnega priliva denarnih sredstev v tovarno, ker je v nasprotnem primeru nemogoče reševati tekoče finančne obveznosti. Kljub temu nam je uspelo zmanjšati obveznosti do dobaviteljev za 31 % v obdobju tretjega kvartala 1967, za 44% v obdobju četrtega kvartala in za 58 % v prvem kvartalu 1968 v primerjavi na višino dolgovanja dobaviteljem v prvem polletju 1967. Tovarno tarejo še dolgovi žiro računa enotnemu podjetju ZP ISKRA, ki izvirajo iz premalo dodeljenih obratnih sredstev že ob osamosvojitvi tovarne leta 1962. Kljub navedenim dejstvom je tovarni uspelo, da v okviru akcije kliringa zmanjša svoj dolg do starega žiro računa za 37 %, kar pa (Dalje na 7. strani)
Razpis štipendij
Za šolsko leto 1968/69 razpisujemo naslednje štipendije:
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIC-NIH IZDELKOV KRANJ
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
2	štipendiji — smer telekomunikacije
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija
—	fakulteta za strojništvo
6 štipendij — tehnološka smer
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
1	štipendija — tehnična matematika
—	ekonomska fakulteta
3	štipendije
—	tehniška .šola — elektro stroke 3 štipendije — šibki tok
—	tehniška šola za strojništvo 5 štipendij
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA, PRŽAN
—	fakulteta za strojništvo
3	štipendije —tehnološka smer
—	ekonomska fakulteta
2	štipendiji
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — kemijska tehnologija
—	tehniška šola za strojništvo
3	štipendije
TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
1 štipendija — smer splošna elektronika
—	fakulteta za strojništvo
1	štipendija — tehnološka smer
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
2	štipendiji — tehnična fizika
—	ekonomska fakulteta
1	štipendija
—	tehniška šola — elektro stroke
2	štipendiji — šibki tok
—	tehniška šola za strojništvo 1 štipendija
—	višja administrativna šola 1 štipendija
TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA, STEGNE
—	ekonomska fakulteta 1 štipendija
—	ekonomska šola 1 štipendija
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL
—	ekonomska šola 1 štipendija
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok
3	štipendije
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija
—	fakulteta za strojništvo 1 štipendija
—	ekonomska fakulteta
•	1 štipendija
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — smer telekomunikacije
1	štipendija p-j smer splošna elektronika in mikrovali
—	ekonomska fakulteta
2	štipendiji
NABAVNA ORGANIZACIJA, KRANJ
—	ekonomska fakulteta — zunanjetrgovinska, smer
1	štipendija
—	višja ekonomsko-komercialna šola (Maribor)
2	štipendiji — zunanjetrgovinska smer TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI
—	fakulteta za strojništvo 1 štipendija
Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov Združeno podjetje Iskra Kranj — Strokovne službe — referat za štipendije, Ljubljana — Trg prekomorskih brigad 1.
Prednost pri dodelitvi štipendije bodo seveda imeli kandidati, ki stanujejo čim bližje organizacijam, v kateri bodo po končani šoli delali in ki bodo imeli boljši učni uspeh.
Vlogi naj pril ožijo potrdilo o vseh dosedanjih opravljenih izpitih z ocenami ali zadnje spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in o višini osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero tovarno Želi kandidat biti štipendiran.
Rok za vložitev prijave je 30.6.1968. Kandidati bodo obveščeni o'sklepu komisije za štipendije do 1.8.1968.
■i
■
■
■
B
m
a
M
n
B
B
■
H
B
B
B
B
Vlagamo napore, da postanemo rentabilnega organizacija ZP Iskre
(Nadaljevanje s 5. strani) predstavlja za tovarno precejšnji znesek.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je sanacija v polnem teku, da je produktivnost porasla, da so gornji rezultati doseženi skoraj z istim številom zaposlenih, novi kadrovski sestav pa je bil sposoben zaustaviti izgU-bo oz. je do konča leta 1967 pokril tekoči deficit ter- izravnal zaključni račun brez izgube. Zavedamo se, da je proces sanacije sedaj v najmočnejšem teku. Poskušali bomo 100 % realizirati;, po-, stavljeni plan ter tako z lastnimi močmi postati ren-taibilnejša organizacija v združenem podjetju.
Na drugo postavljeno vprašanje, kakšna je perspektivnost naše tovarne — je/ po 11 mesecih življenja s tovarniškimi problemi že mogoče navesti dokaj realno oceno. Tovarna ni zabredla v; težave samo zaradi pomanjkanja nedoločenega programa, temveč tudi iz že, navedenih razlogov. Zaostreni pogoji gospodarjenja' so samo pospešili krizo neurejenih .odnosov v trikotu tovarna, ŽZA in PSO. Na mednarodnem in domačem tržišču je dovolj prostora za proizvodne kapaciteto naše tovarne, seveda samo pod ^pogojem ekono-mičnejšega gospodarjenja. To potrjuje dejstvo da je program tovarne za letošnje leto v višini 80 % naročen s strani domačih in ' tujih kupcev. V bodoče pa pričakujemo trajnejša rešen ja s strani programgko-tehmčnega področja, marketing " službe in PSO.
Na vprašanje, kakšno pomoč so nudile skupne službe ZP začasni upravi — je odgovor takle: Začasna uprava je sprejela splošne direktive od upravnega . odbora in DS ZP Iskra in istim občasnd poročala o poteku sanacije. Z generalnim direktorjem ZP Iskre so obravnavana organizacijska, poslovna in druga vprašanja. Zaključki so v večini primerov izvršeni, v celoti. Finančno računsko področje je v vsakem primeru v . hajvečji meri nudilo potrebno pomoč v vodenju finančne politike tovarne. Ravno tako je programsko tehnično področje, nudilo to-, varni . pomoč -— V Okviru svojih možnosti.. Razumevanja smo bili deležni, tudi od nekaterih tovarn ZP v smislu razčiščevanja 'zastarelih problemov. Težka dediščina nerešene prodaje je bila predmet., dolgotrajnih razprav. Prepričani smo, da je na tem področju nerešeno še mnogo problemov, vendar nas doseženi uspehi prodajne grupe hrabre ih odpirajo pot do končnega rešenja,/.
Podobnih odnosov in medj sebojnega razumevanja pa žal, nismo dosegli z večino sektor jev ,ZZ A, Glavni kamen spotike so predstavljale neiz-
polnjene pogodbene obveze ZZA do tovarne, ki izhajajo celo iz 1962 leta, večina njih pa iz 1964. leta. Kljub odločbi DS ZP, ki je zahtevala od vseh organizacij ZP najtesnejše sodelovanje v naporih za premostitev težav v katere je tovarna zašla, menimo, da ZZA ni nudil pričakovane pomoči. Večmesečno vztrajanje. odbora začasne uprave, da ZZA izpolni svoje'obveze/ ki so že - kasnile več let, so šele te dni s težavo sprejete. Posledice takih kasnitev so. jasne, da ne .navajamo primerov razvojnih nalog, ki so razvijame s tako malo posluha za tržni princip gospodarjenja, da so že vnaprej obsojene na odpis im samo še bremene tovarno. Nesprejemljiva je praksa, da se razvojne naloge, katerih stroške nosi tovarna, koristijo v reprodukcijske namerne ZZA, in to v času, ko je tovarni stalno primanjkovalo konjunk-tumifa proizvodov. • Karakteristični primeri so igniskop in SSP preklopniki. Upamo, da bo tudi ZZA našel rešitev
za svoje probleme in sledu zahtevam reforme.
Na vprašanje, kako ureditj odnose med ZZA, PSO in tovarno — je odbor začasna uprave odgovoril že oib začetku sanacijskega načrta, ta) je poudaril nujnost najožja godelave znotraj tega trikota,' Zaprta v svoje lastne proMe. me je vsaka organizacija preveč iskala le svoj lastni ekonomski interes, brez ozira na učinkovitost skupnih akcij, na tržišču. Izhod iz dane 'situacije, ki' je vsekakor kompleks še nerešenih vprašanj organizacije ZP, je mogoč le v tesnejši sodelavi in prilagoditvi tržišču pod enia samim pogojem, da se proizvodni napori nagrajujejo edino le po vloženem delu,
Vse navedeno v grobem prikazuje stanje v naši tovarni, gledano iz zornega kota »Elektronike«. z eno samo zeijo, da postanemo renr tabilnejša organizacija ZP j Iskre.
Predsednik odbora S
začasne uprave:
Stanislav Pavlin
Razglas
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša prosta delovna mesta
—	v obratu »števci«
1.	MOJSTER I. v vrtálnici (obdel. števcev)
2.	MOJSTER IÍI. (2 prosti del. mesti) ir vrtalnici .3. MOJSTER IÍI, na Stiskalnicah (ohdel. števcev)
4.	MOJSTER II. v kontroli obdelovalnice
5.	SAMOSTOJNI KONTROLOR II. v kontr. obdelov.
6.	VIŠJI ANALITIK II. V GPP *
7.	SAMOSTOJNI SKLADIŠČNIK (2 prošti delovni mesti) v GPP
8.	SAMOSTOJNI ANALITIK I. v TPP
—	v Vzdrževanju
9.	VODJA KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE POGOJI:
pod L: strojni' tehnik :$'6-letno prakso; pod 2.; visoko kvalificiran delavec ■ kovinarske stroke s 6-letno prakso;
pod 3.: visoko kvalificiran delavec kovinarske stroke s 6-letno prakso; -	1
pod 4.: visoko kvalificiran delavec kovinarske.stroke z 8-letno prakso;
pod 5.: visoko kvalificiran delavec kovinarske stroke s 4-letno prakso;
pod 6.: dipl. ekonomist s 4-letno prakso; pod 7.: kvalificiran delavec z 2-letno prakso; pod 8.: strojni inženir I. st. s 4-letno prakso, zaželeno poznavanje WF-sistema; pod 9.: strojni inženir I. st. s 4-letno prakso ali strojni tehnik s 7-letno prakso;
Pismene prijave pošljite do 22. junija 1968 na kadrovski oddelek naše tovarne.
Razglas
.ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA«
TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ
razglaša, prosta delovna mesta
1.	VIŠJE MEDICINSKE SESTRE
Pogoji: dokončana višja šola ža. medicinske sestre ' in 2-leina praksa v ambulantah delovnih organizacij;
2.	OTROŠKE NEGOVALKE
Pogoji: -šola za otroške negovalke. Zaželena je enoletna praksa;
3.	Kuharice
. Pogoji: KV. 'kuharica ih 2 leti prakse.. v Prijave, sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi.
Oddelek za telemehaniko...
Uspešen izvoz
(Nadaljevanje s 4. strani)
kjer so teleanehanske naprave v celoti že montirane in bodo redno začele obratovati do konca letošnjega julija.
S tem pa seveda nalog oddelka za’ telemehaniko še daleč ni konec. Trenutno za Elektro Kranj izdelujejo naprave za daljinsko upravljanje, ki bodo v kratkem- že montirane, do konca leta, ali v začetku prihodnjega bo Elektro Maribor že upravljalo s pomočjo telemehanskih aparatur svojo transformatorsko postajo Studenci, pozneje pa bodo sledile še druge. Elektro Ljubljana je naročilo aparature in projektiranje daljinkega. upravljanja za-novi transformatorski postaji v Šiški in na Mirju, pričakovati pa je, da bodo sledila nadaljnja naročila tudi za vse tiste, ki bodo še na novo zgrajene. Na uvedbo daljinskega upravljanja se resno pripravljajo tudi pri Elektro Nova Gorica, v zaključni fazi pa je pri ZZA tudi že naročilo za Elektro Makedonija v Skoplju, kjer čakajo še na zgraditev transformatorske postaje.
Nedvomno pomenijo dosežki oddelka za ' telemehaniko ZZA na področju našega elektro gospodarstva, pa tudi v industriji viden uspeh naših strokovnjakov, ki so s svojo vztrajnostjo in lastno pobudo zares iz nič ustvarili ’že toliko pomembnih rezultatov.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, tat. 333.
|B
Omeniti je končno potrebno tudi uvajanje telemehan-skega sistema na področje železniškega prometa. Trenutno pripravljajo daljinsko upravljanje prometa na postajah Javornik in Žirovnica iz centra na Jesenicah. Center za daljinsko upravljanje v Herpeljah pa bo upravljal promet na vmesnih postajah na relaciji Koper—Divača. Pripravljen; pa so tudi projekti za daljinsko upravljanje glavnih železniških vozlišč v državi.
Glede na zanesljivo funkcioniranje teh aparatur in njihovo trajnost, opravičeno narašča zanimanje zanje tudi drugod, kar obeta oddelku za telemehaniko ZZA dobro prihodnost.
Za dpsežene dosedanje uspehe na številnih področjih strokovnjaki oddelka za telemehaniko ZZA prav gotovo zaslužijo vse priznanje. ? Prihodnjič pa še o njihovih.uspehih na področju avtomatizacije v industriji.
— J. C. —
(Nadaljevanje z 2. strani) potrebuje za pokrivanje vseh svojih obveznosti.
Seveda pa bo k sanaciji tovarne prispeval. tudi dopolnilni proizvodni program, to je proizvodnja in vgradnja avtomobilskih sprejemnikov, TV stabilizatorjev, fconverte-rjev za II. program (ki se bo v tern obdobju gotovo razširjal občutneje kot doslej), transformatorjev, vžigalnikov za plin, kakor tudi razne usluge in podobno.
Razpoložljive zmogljivosti takšen proizvodni in dopol-
(Nadaljevahje s 3. strani)
— Sežana, (z minimalno vrednostjo) in USMERNIKI — Novo mesto.
(Nadaljevanje s 3. strani)
tranjih problemov članov ZZB potom sindikata ali na druge načine. Medtem, ko so komisije za stanovanjska in socialna vprašanja še nekako opravičile. odborniško zaupanje, je doživela kadrovska komisija precejšnjo kritiko zaradi svoje nedejavnosti in nenačrtnega pristopa k reševanju tega vprašanja. Komisija je obljubila, da se bo lotila svojih nalog bolj resno in da bo v bodoče opravičila zaupanje članstva, v nasprotnem primeru pa je obveljalo stališča, da bo treba sklicati izreden zbor, na katerem bo pač treba podati odgovor o objektivnih in subjektivnih vzrokih, ki zavirajo delo komisij in po potrebi predlagati zamenjavo.
V diskusijah je prevladovalo stališče, da se morajo bivši
nilni program dovoljujejo brez večjega naraščanja števila zaposlenih, saj je po sanacijskem načrtu predvideno, da bo do leta 1970 le-to le za 43 delavcev večje, kar pa se sklada le z izpopolnitvijo delovnih mest, katere je predvidela sistematizacija v J. 1966, oz. toliko, da bo dosežen ustrezen kvalifikacijski sestav, ki bo zagotavljal uspešnejše in ekonomičnejše poslovanje tovarne.
Sanacijski program predvideva da bo poslovanje tovar-
Struktura izvoza po posameznih izdelkih se domala ni izpremenila. Prevladovali pa so v prvi vrsti sestavni deli
v maju
kot releji, polprevodniki, upori, kondenzatorji, potenciometri in magneti, nato mali elektromotorji, avtoelek. trični deli, kinoprojektorji, telefonski aparati, ATC, vrtalni stroji, električni gramofoni in brivniki, signalne naprave in elektronski ter kazalčni inštrumenti.
Posamezni regioni izvoznega oddelka PSO so takole-izpolnili planirane obveznosti:
Region	izpolni- udelež-
tev v % ba v %
Afrika Latinska	—	—
Amerika			
Azija Severna	211,87	1,47
Evropa Srednja	92,27	9,36
Evropa	162,69	19,29
Južna Evropa	111,66	6.65
SEV I	89,86	8,89
SEV II	95,85	17,90
SEV III	146,70	6,26
Turčija	—		 ■
ZDA	78,42	11,51
PSO	100,00	18,64
Vzlic zelo ugodnemu izvoznemu rezultatu, bi izvozna operativa PSO lahko izvozila še več izdelkov, Poglavitni zadržek je bil, da nekateri kupci niso odpoklicali naročenih in izgotovljenih izdelkov ali pa tovarne le-teh niso mogle fiealizirati zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Zlasti prizadete so bile pri tem tovarne ELEK-TROMEHANIKA — Kranj, ELEKTROMOTORJI — Železniki im ELEMENTI — Ljubljana.
V petih mesecih letošnjega leta je združena ISKRA izvozila v celoti izdelkov v vrednosti 3,344.692 dolarjev oz. 37 odstotkov letnega plana, kar je po kumulativni vrednosti manj kot je bilo predvideno. Glede na rastočo dinamiko izvoza, ki je najmočnejša v zadnjem trimesečju leta pa je dosežena vrednost ugodna in sledi predvideni dinamiki. Da pa naša izvozna dejavnost v splošnem zelo napreduje dokazuje še najbolj primerjava, po kateri smo letos v istem obdobju petih mesecev izvozili kar za 62 odstotkov več izdelkov kot lani.
Marjan Kralj
UPOKOJENCI TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO NA IZLETU
Vodstvo Iskrine tovarne elementov za elektroniko Ljubljana, je tudi letos povabilo bivše sodelavce — sedaj upokojence na prijateljsko srečanje. 25. maja je organiziralo izlet z avtobusom v Portorož. Srečanje je bilo nadvse prisrčno jn v veselem razpoloženju. Za prijeten izlet, pogostitev in obdarovanje se vsi udeleženci vodstvu tovarne in organizatorjem toplo zahvaljujemo in želimo mnogo poslovnih uspehov.
Ali sanacijski program...?
Razgibana seja odbora ZZB PSO
borci lotevati tekočih nalog v podjetju s tišto neposrednostjo in odločnostjo, ki so je bili sposobni v času boja' z okupatorjem. Predvsem gre tu za uveljavljanje demokratičnih odnosov v podjetju, za dosledno uveljavljanje samoupravnih načel v praksi in sprotno ukrepanje pri reševanju vseh problemov, ki jih prinaša reforma. V teh prizadevanjih imajo člani ZZB priročnega zaveznika v članih Zveze komunistov podjetja, s katerimi jih vežejo ista. načela .in ,isti' cilji. To stališče je prišlo do izraza na seji ZZB, na kateri so odborniki'obljubili-polno podporo vodstvu organizacije ZK PSO ter sklenili, da se aktivno vključijo v stremljenja za dosego boljših medsebojnih odnosov v kolektivu in za povečanje gospodarskih rezultatov PSO.	M. L.
ne v Sežani v letih 1968-70 potekalo na osnovi fizičnega oblega proizvodnje, oz. gospodarjenja tovarne. Že letošnji gospodarski plan predvideva pozitiven zaključek, oz. določen ostanek dohodka, v kolikor bodo končno rešene posledice poslovanja v preteklih letih. Vendar pa letošnji ostanek dohodka še ne bo zadoščal za pokritje vseh obveznosti iz anuitet za dosedanje kredite za osnovna in obratovalna sredstva.
Dopolnilni proizvodni program zlasti v j 1969 in 1970 bo lahko bistveno izboljšal finančni položaj tovarne.
Z dosedanjimi krediti, ki jih je tovarna dobila v KB Koper je lani reševala, ni pa mogla še rešiti primanjkljaja obratnih sredstev glede na doseženi fizični obseg proizvodnje. Takšno finančno stanje zmanjšanje možnosti za najemanje novih blagovnih, ali drugih kreditov, kajti KB Koper veže dodelitev novih kreditov tovarni, na zahtevo, da ZP ISKRA najprej pokrije izgubo tovarne po zaključnem računu za 1. 1967. To’ pa je nedvomno zelo težka naloga, za katero pa bo le treba najti kako ustrezno rešitev in tako omogočiti delovnemu kolektivu v Sežani, da z vsemi svojimi napori in danimi pogoji slednjič le pride na pot, ki vodi k ekonomi-čnejšemu poslovanju in nadaljnjemu razvoju te naše tovarne.	-C-
športne igre Iskre že teko
m iirai ^jPIgpi ArlvH-	-i-r
Nogometna ekipa tovarne električnih aparatov
Lep uspeh nogometašev ZZA
IV. poletne
Čeprav bodo letošnje Športne igre Iskre 29. in 30. junija na igriščih v Novem mestu, so se le-te praktično že začele in sicer na nogometnih igriščih v Ljubljani, Kranju in v Novi Gorici. ¡Do tega ja
namreč prišlo za to, ker se je za sodelovanje na tekmah prijavilo kar 13 nogometnih ekip, katere pa v diveh dneh ne bi mogle odigrati vseh predvidenih tekem ih se je zato vodstvo tekmovanja v
posvetu Z vodji sindikalnih ekip dogovorilo za predtekmovanja
Tekmovanje v nogometu torej poteka po skupinah, katerih nosilci so ekipe, ki so, se na lanskih igrah v Ljubjahi plasirale na prva štiri mesta. Tako bo v Novem mestu samo finale. V prvi skupini, katere nosilec, je ekipa ZZA sta bili v soboto 8. junija odigrani že dve tekmi in sicer med ekipama RTŽ in ekipo tovarne elementov (dopoldne), popoldne pa med ekipama ZZA in RIZ, medtem ko je' tretja tekma med ZZA in - ekipo »Elementi« na sporedu 13. junija.
Vse te tekme bodo odigrane na igrišču kluba »Sava« v Tacnu. V prvi tekmi so nogometaši. RIZ prav za prav zlahka obračunali z ekipo »Elementi« z rezultatom 3:1 (2:0), pa čeprav jih je sodnik, prav tako kot tudi v popoldanski tekmi z ekipo ZZA, oškodoval za en gol. Ekipa RIZ je za razliko od obeh nasprotnikov igrala v copatah, pri čemer je bila zlasti popoldne ko je bil teren razmočen in blaten, v slabšem položaju nasproti močnemu nasprotniku. Prav tako se je gostom iz Zagreba poznalo, da so v enem dnevu odigrali kar dve tekmi, saj so pred 'močnejšimi nogometaši ZZA morali kloniti z rezultatom 0:3 (0:2).
Obe tekmi sta bili fair in brez večjih prekrškov, pogrešali smo le objektivnej še sojenje glavnega sodnika.
Na nogometnem igrišču ŠD Ljubljana v šiški pa sta bili 10 in 11. junija odigrani nadaljnji dve- tekmi ih sicer med ekipama »Aparati« in »Elektromotorji« ter »Aparati« in »Elektronika«. Pry a tekma se je končala z visokim porazom enajsterice iz »Aparatov« 2:5 (1:3), medtem ko pa je v drugi tekmi zmagala močnejša ekipa tovarne »Aparati« z rezultatom 6:1 (1:0).
O tekmah v skupini,, katere nosilec je Nova Gorica in bodo odigrane 15. junija v Novi Gorici, bomo poročali prihodnjič, prav tako. po tekmah v Kranju.	-C-
Doslej smo že večkrat pisali o lepih uspehih, ki jih' dosegajo športniki Zavoda za avtomatizacijo v . mnogih športnih disciplinah na raznih sindikalnih tekmovanjih. To pot spregovorimo o nogometni ekipi ZZA.
Le-ta je, tako kot že tudi lani; ' sodelovala in uspešno zaključila 'spomladanski del tekmovanja v ljubljanski sindikalni nogometni ligi, v kateri je sodelovala tudi nogometna ekipa iz tovarne električnih aparatov, vendar slednja manj uspešno. Nogometaši ZZA sp si v tam delu tekmovanja priborili 19 točk, torej le dve manj od. zmagovalne ekipe tovarne Saturnus, s katero so tudi izgubili edino tekmo v tem delu prvenstva.
S sestanka smdika nega odbora ZP
(Nadaljevanje z 2. strani) program in začeti delo na vsklajevanju proizvodnega programa v tovarnah, kjer je proizvodnja medsebojno pokriva, oz. pri orgariizacjii •servisne in trgovske mreže v okviru ZP in ob obstoječih možnostih.
V nadaljevanju sestanka so bili predlagani kandidati za komisije UO in DS ZP Iskra, prisotni pa so bili končno tudi informirani o poteku priprav na proslavo dneva borca v Semiču in na IV. letne športne igre v Novem mestu, o čemer pa smo že in še sproti poročamo v našem tedniku.
-J-
Končni vrstni rad spomladanskega dela j ljubljanske sindikalne nogometne lige ja bil. naslednji: 1. »Šatunmiss 21, 2. Zavod za avtomatizmi® jo 19, 3. ŽTP-/.e!ezniška postaja 16, 4. Kartonažna tovarna 11, . ČZP »Delo« 10, lij »Mercator« 6, 7. Iskra »Aparati« 3, 8. Tiskarna gluho-, nemnih 0 točk.
Ekipo nogometašev Zavoda ^ za avtomatizacijo glede na uspehe opravičeno štejemo za najbolj resnega kandidata na letošnjih poletnih šprotaih igrah’ Iskre 29: in 30. junija v Novem mestu, \na katerih letos sodeluje kar 13 ekip iz naših organizacij»	-ko
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame;
LUCIJE VOVK se iskreno zahvaljujem se: delavcem šolskega centra za izraženo sožalje, poklonjeni veneč in spremstvo na njeni zadnji poti;
Janez Vovk
ZAHVALA
Delovnemu kolektivu PSO »MONTAŽNI SEKTOR« so iskreno zahvaljujem za w nec in izrečeno sožalje ob smrti mojega očeta. Prisrčna hvala vsem sodelavcem, ki so ga pospremili na nje govi zadnji poti.
Jože Šober ISKRA — PSO montažni sektor
ZAHVALA
Ob tragični smrti najinega dragega očeta
KARLA GRUDNA se iskreno zahvaljujeva sp' delavcem v »Aparatih« "p* »Magnetih« za izraženo sozo lje, darovane vence.in spremstvo na njegovi zadhji; Potl; Inž. Drago in Janez Gruden
ISKRA- glasilo delovno ga kolektiva Iskra industrij* za elektromehaniko telekO munikacije elektroniko p1 j avtomatiko — Urejuje nredni J ški odbor — Glavni uredn«- j Pavel Gantar — odgovor® j urednik: Igor Slavec — ¡?j:| Ja tedensko — Rokopisov n j vračamo — Tisk in khsej' I ►CP Gorenjaki tisk* *ir
Nogometna ekipa tovarne v Horjulu
Premantura vabi
Letovišče Počitniške zveze Kranj leži 10 km jugovzhodne od Pule, ob meduiinskem zalivu pri vasi Premantura.
železniške in avtobusne zveze do Pule, kakor tudi redne avtobusne zveze so zelo ugodne. Do Premanture vodi asfaltirana cesta.
Letovišče ima novo pokrito jedilnico, urejene sanitarije in odlično založen buffet. Tu letuje predvsem mladina Gorenjske po 14 dni v štirih izmenah, križe šest let z navdušenjem gradi in ureja to letovišče. Slučajno razpoložljiva prosta mesta odda članom PZJ in ostali mladini. Del prostih mest je na voljo tudi starejšim članom družbenih organizacij, ki ljubijo in razumejo mladino in se znajo v letovišču zavestno.prilago-' diti hišnemu redu. Posebno zaželeni so gostje z lastno opremo za kampiranje.
Opomba: v 'letovišče sprejemamo samo goste, ki koristijo naše usluge in se -abonirajo na tri dnevne obroke hrane. Priporočamo rezervacijo!
Izmene so vsakih 14. dni in sicer:
1.	izmena od vključno 1. jul. do 14. jul.
2.	izmena od vključno 15. jul. do 28. jul.
3.	izmena od vključno 29. jul. do 11. avg.
4.	izmena od vključno 12. avg. do 25. avg.
Skupinskih prevozov ne organiziramo, vendar lahko
skupine s-pet ali več člani PZJ'dobijo objavo; s katero lahko koristijo 60% popust na železnici.
Oprema letovišča:
140 ležišč v šotorih in delno v lesenih provizorijih s po dve do tri postelje. — Primeren prostor za kampiranje z lastnimi šotori. — Jedilnica na pokriti terasi z razgledom na morje. — Hrana 3 krat dnevno — okusna in kalorična — Urejena samopostrežba. — Buffet-— pijače, jedi in slaščice (hladilnik 500 1) —» Sanitarije — ločeno za moške in ženske. ^ Prha in dodatni umivalniki na prostem. — Električna razsvetljava — 220 V — britje. — -Televizija, • radio, gramofon in ozvočenje. — Redne avtobusne zveze s Pulo — Večkrat dnevno.-
Zabava in šport:
igrišče za odbojko, igrišče za rokomet, košarko in, mali nogomet, balinišče,-badmingion, pikado, šah podvodne maske,, čoln, 6-sedežhi, plastični z motorjem »Lariib«- — Dvakrat tedensko pleš na terasi.
Izleti in zanimivosti:
Kamenjak, Banjole Pomer, Medulin, Pula — amfiteater, Zlata, vrata, Avgustov hram, itd.
Cene dnevnega penziona:
za člane PZJ do 25. leta starosti	11,00 ND
ža nečlane PZJ do 25. leta starosti	15,00 ND
za člane družbenih organizacij nad 25 let 20,00 ND
Prijave in rezervacije sprejema do 30. junija: Zorka Adlešič, Kranj, Planina 15, tel.: 21-790. Od 1. julija dalje posreduje informacije: Turistično društvo Kranj, Koroška 19, tel.: 21-361.
Rezervacije 3,00 ND, akontacija 50,00 ND.
V letovišču posreduje vse informacije recepcija letovišča (od 1.7. — 25.8.). Brez predhodne rezervacije ne jamčimo za prostor in hrano. Cena vozovnice za vlak v obe smeri Kranj—Pula—Kranj 42,00 ND; doplačilo za brzi vlak 5,00 ND; popust na vlaku (s 5 ali več člani PZJ) ž veljavno objavo je 60 %.
Nogometna ekipa tovarne elektromotorjev