UDK 808.6-313.2 Janko Jurančič Filozofska fakul te ta v L jub l jan i O PRIIMKIH PRI J U Ž N I H S L O V A N I H Priimki so pri Južnih Slovanih nas ta ja l i s tolet ja in v različnih zgodovinskih pogojih, zato so rezultat i razvoja zelo različni. V glavnem se naš pri imkovni fond, zlasti v zahodni ku l turn i sferi bistveno ne razločuje od evropskega raz- voja pri imkov, interni razvoj pa kaže opazne razlike, ki so poleg različne kul- tu rne t radic i je nas ta le tudi zaradi individualne jezikovne naravnanost i in raz- ličnih kul turn ih orientaci j pri našem ads t ra tu . Poleg zgodovinskih doga j an j je razločke zda j večal zda j izgiajeval. Moderni čas z naglim znanstvenim in teh- ničnim napredkom pa nezadržno razdira tradicionalni razvoj naših pr i imkov in ga u smer j a v brezbarvno izenačevanje. Ce jezikoslovje hoče razvoj naših pr i imkov uspešno razložiti, mora z raziskavami pohiteti, da ne bo prepozno. The South Slavic su rnames as existing today have developed in the course of centur ies and in varying historical circumstances, for which reason the results of that develolment a re indeed varied. The stock of surnames is essentially not d i f fe ren t f rom the overall European development, in par t icular not f rom tha t in the Western cul tural sphere, while the internal development exhibits notable dif ferences due to the d i f fe ren t cultural t radit ions and indi- vidual orienations of d i f fe rent languages. At one t ime the course of historical events was making these dif ferences more prominent , at other t ime again it was evening them up. The modern period, with its rapid scientific and techni- cal development, is bound to disrupt the t radi t ional development of our sur - names because the development is a l ready oriented towards a colourless levell- ing-out. If the development of our su rnames is to be adequate ly accounted for, then the cur rent linguistic science can no longer af ford to postpone this task. Južnos lovanski nase l i tveni prostor je bil že pred prihodom S lovanov na to ozemlje razdeljen na vzhodno ali grško ter zahodno ali r imsko kul - turno sfero. V obeh s ferah so se, tu prej tam pozneje, razvi le razl ične obl ike fevdal izma, poant ičnega družbenega reda, kakor so razvoj pogoje- vali notranji in vnanj i faktorji . Frankovska država in nato S v e t o r imsko cesarstvo n e m š k e narodnost i skupaj z Beneško republ iko in Ogrskim kra- l jes tvom kot sate l i toma Rimskega cesarstva na severozahodu ter bizan- t inska in njej s ledeča o tomanska državna tvorba na jugovzhodu, zraven pa še r imska in protestantska Cerkev v prvi ter pravos lavna in mus l i - manska vera v drugi kulturni sferi , vsi ti faktorj i so močno izdiferenciral i pogoje, v katerih so začeli nastajat i naši pri imki. Razvoj je bil do lgo- trajen in vzporeden z razvojem jezika. D a n e s i m a m o na južnos lovanskem jez ikovnem ozemlju več t ipov knj ižnega jezika in vsaj tol iko tudi t ipov v pr i imkovnem označevanju oseb, s podvrstami , ki so nastajale v kultur- nih zonah, v alpski na severu, v panonski na severovzhodu, v donavsko- balkanski na jugovzhodu ter jadranski na zahodu. Jeziki pa, ki predstav- ljajo naše današnje nac ionalne skupnost i , so: s lovenski , srbskohrvatski oziroma hrvatskosrbski , makedonski in bolgarski. Nasta janje naš ih in sp loh evropskih pr i imkov je torej do lgotrajen proces in sega do malega ce lo t i sočlet je v preteklost . V najstarejš ih časih je bil posameznik dovol j ident i f ic iran z osebnim imenom, ker je patriarhalna družbena uredi tev imela skromne zahteve do posameznika. Tu ne mis l im na v i soke pol i t ične, družbene in c e r k v e n e do- s tojanstvenike , kakor so bili knezi Borut, Hotimir, Kocelj , Rast is lav, Trpi- mir, Branimir, Tomis lav , Vlast imir , Caslav, Samuel , S imeon, Metodij , Konstant in-Ciri l , Kl iment , N a u m itd., ki j ih je že dovo l j ident i f ic iral v isok položaj v družbi. V mis l ih i m a m tiste družbeno b r e z p o m e m b n e romarje, katerih i m e n a so zapisana v Cedadskem evange l i ju : Dražič, Zlebor, N o - simir, Jelen, Ljuta, Hotimir, Sebidrag, Svetožizna, Cest imir itd.1, ali ka- terih imena beremo v Bratovski knjigi šentpetrskega samostana v Sa lz - burgu (9. stol.) in S e k o v s k i bratovski knjigi (12. stol.). Ob i s tem času je beneški dož Peter s v o j e m u i m e n u že dodajal pr idevek Orseolo, ker je misli l , da ga samo osebno ime n e ident i f ic ira dovolj . Razvoj pr i imkov je bil povsod po Evropi odvisen od gospodarskega napredka v sebi zak l jučene geografske , e k o n o m s k e in pol i t ične enote. Zato so najzgodnejš i zametki pr i imkov nastal i v takrat gospodarsko najnapred- nejši pokrajini , v severn i Italiji, in k m a l u zatem tudi v naših deželah ob jadranski obali. Tu se je najprej pokazala potreba po določnejš i ident i f i - kacij i posameznika. S pokr i s t janjenjem so jadranski S lovan i začeli opu- ščati svoja poganska imena in pr ivzemat i krščanska, ki j ih je predpisovala Cerkev. Fond krščanskih i m e n pa je bil v pr imerjavi s prejšnjim, s lovan- skim, kjer je bila rodite l jska ustvarja lna domiš l j i ja in l jubezen do potom- stva popolnoma svobodna in zato izredno produktivna, ve l iko skromnejš i . Zato je bi lo vedno več l judi z e n a k i m imenom. To pa je bilo za družbo čedal je težje. Razvijala so se namreč mesta in večja nase l ja z močno kon- centraci jo prebivals tva , m e d kater im je bilo več l judi z e n a k i m imenom. Sočasen razvoj gospodarskih dejavnost i , obrti, trgovine , pomorstva itd. pa je bil zaradi nejasnih ident i f ikaci j pomembnih gospodarskih akterjev ob- čutno moten. Pa tudi s icer je ž iv l j enje zahteva lo čedal je večjo jasnost pri ugotav l janju istovetnosti . - P r v a dopolni la k i m e n o m so si dajali plemiči , po severnoi ta l i janskih in jugozahodnih nemšk ih mest ih že v 10. stol. P lemič i so bili gospodarsko naj - akt ivnejš i in družbeno najvišj i , skratka p o m e m b n e osebnosti . Razen tega j ih je še osebna neč imrnost s i l i la k natančni ident i f ikaci j i , da j ih ne bi kdo zamenjal s kakšnimi ničeti, ki poleg imena n imajo ne gradu, ne zeml je 1 Fr. Kos, Gradivo II, 250, 492/3. 2 »Wer allein ist, hat keinen Namen nötig, denn es ist keiner da, mit dem er verwechsel t werden könnte»" (Fr. Schiller). ni ne družbene ve l jave . P l emiče so posnemal i mestn i patriciji , predstavniki javnega ž iv l jenja , ki so bili navadno v ž ivahnih osebnih, rodbinskih, trgov- skih in kul turnih zvezah s predstavnik i drugih mest . Na podeže l ju je bil razvoj pr i imkov počasnejši , ker tam ni bi lo to l ikšne koncentrac i je prebi- vals tva . 3 K o pa je f evda l i zem že dokaj razvil svojo dejavnost in je Cerkev utrdila svojo past irsko službo, o b e n e m z mnog imi dajatvami , je tudi med podložniš tvom začel izginjati eno imenski s i s tem po imenovanja ljudi. Izven tega procesa so ostali samo reveži, l judje brez zeml je in družbenih pravic, za sve tno in duhovsko gospodo nezan imiva gmota . Reveže , h lapce in dekle so imenoval i kar po gospodarju. Jakob, h lapec pri gospodarju Janezu P e - tel inu, je bil kratko Pe te l inov Jakob. Kakor na Zahodu tako se tudi na Vzhodu poleg osebnih imen kmalu pojavi jo rodovne determinaci je . V 10. stol. so osebna imena Caslav, Muti - mir itd., ki jih navaja na primer Konstant in Porf irogenet v spisu D e admi- nistrando imperio, dovolj povedna, dves to let pozneje pa raški ve l ik i žu- pan S t e f a n svojemu imenu dodaja še rodovno ime Nemanja , da bi se za- nes l j ivo ločil od manj znanih in manj p o m e m b n i h Šte fanov , prednikov in sodobnikov. Enako sta ravnala S t e f a n Dragut in ali S t e f a n Uroš. P r v e m u imenu sta dodala še eno ime. K o niti drugo i m e ni več zadostovalo za jasno ident i f ikacijo , se je pojavi lo še tret je ime: S t e fa n Uroš Milutin. Z drugim in tretj im imenom dopolnjena ident i f ikaci ja pa ni bila dedna in zato ne predstavl ja pravega pri imka. Srbska, makedonska in bolgarska družba pred turško okupaci jo še ni dosegla takega razvoja, da bi se posa- mezne osebe na splošno ident i f ic ira le s pr i imkom. Izjema so bili plemiči: Crnojeviči v Zeti, Mrnjavčevic i v Makedonij i , Al tomanovič i v Srbij i in drugi. Pod turškim okupatorjem pa se je ba lkanska družba zaprla v svojo pravos lavno Cerkev, srbska še v patr iarhalno zadrugo. Raja je s turškimi oblastniki kontakt irala po vašk ih in zadružnih predstavnikih. Tak pred- s tavnik raje se imenuje kmet. 4 Pri krščanskem prebiva ls tvu Balkana so se v zadrugah začeli razvijat i patronimiki (Jovanovič , Petrovič , Dordevič) . Ta način ident i f ikac i je so sprejel i tudi balkanski mus l imani (Sel imovič , Se l imbegovič ) , ostali pa so tudi pri dvojnih imenih (Abdul Hamid, Abdul Melik), ali so o sebnemu imenu dodajal i razne druge pr idevke: Evlija Celebija, Čor Ali -paša, Hadži Mustafa-paša , Mustafa Hadži-kalfa . S kakšno počasnostjo so se pri m u - s l imanih razvijal i pri imki, nam pove dejstvo, da je turška republika pri- imke uradno uved la še le 19345. * V Die Schr i f ten des Waldschulmeisters poroča Pe te r Rosegger, da so v samotn ih alpskih kra j ih bili l j ud je brez pri imkov se v 19. stol. 4 Rečnik srpskohrv. knjiž . i narodnog jezika, SANU 9, 657. Ä dtv -Atlas zur Weltgeschichte, Band 2, str. 167. Uradna uzakoni tev pr i imkov pa tudi v deželah, kjer so se v praksi pri imki že da v no uporabljal i , ni bila prav zgodnja. N a D u n a j u na pr imer že ob koncu 13. stol. ni bilo več ljudi samo z osebnim imenom, vendar pa je Avstr i ja uradno uvedla pr i imke še le v 2. pol. 18. stol.,6 Beneška republ i - ka pa nekaj poprej. Na ozeml ju današnje S loveni je , zlasti zahodne, Istre, Da lmac i je in več - jega dela Hrvaške, so bili pogoji za nastajanje pr i imkov precej podobni severno i ta l i jansk im in pogojem v Srednj i Evropi. Ko v začetku 16. stol . s topijo na zgodovinski oder naši kulturni ustvarjalci , imajo vsi tudi pri- imke: Marko Marulič (Marko Pecinič, tudi Pečenič) , Š i ško Menčetič, Dore Držič, Marin Držič z v z d e v k o m Vidra, Mavro Vetranovič , Andri ja Cubra- novič, Petar Hektorovič , Hanibal Lucič, Petar Zoranič itd., na Kranjskem pa Primož Trubar, A d a m Bohorič, Jurij Dalmatin , Sebas t jan Krelj , v Istri S t j epan Konzul , Antun Dalmata , pri kaj kavčih Ivan Pergošič , Antun V r a - mec in drugi. Preveč trdni pa priimki, v z e m i m o pri nas na S lovenskem, tudi po l e - gal izacij i niso bili. N e k j e ob koncu 18. stol. je, kot poroča Anton Martin Slomšek 7 , poslal kmet Golež, podložnik Hotunjske grašč ine pri Ponikvi , svo jega s ina v šole v Ljubljano, kjer se je, da ga graščak ne bi našel, v p i - sal pod i m e n o m Jožef Riba. Sola je ta vpis spreje la in potrdila. Celo v 19. stol. so nekateri naši kulturni in nacionalni de lavci spreminjal i osebna imena in pr i imke po svoji volj i , oblasti pa so take s p r e m e m b e molče v z e l e na znanje. Matija Rajh na primer je bil pri oblasteh zapisan in v javnost i znan kot Božidar Raič. Dorde Popovič , rojen 1825 v N o v e m Sadu, je kot s lušate l j dunajske univerze zavrgel ime in pri imek in se za naprej imeno- val D u r o Daničič po s l a v n e m uskoškem vojvodu. Iz narodno prerodnih na- gibov je »popravil« svo je ime in pri imek Jakob Fras, ki se je nato imeno- val S tanko Vraz. Prav tako je ob is tem času iz Ludvika Farkaša postal Ljudevit Vukot inovič , iz Rudol fa Fröhl icha pa Vesel ic in iz Wiesnerja Li- vadič. Tudi ob koncu 1. svet . vo jne je v va lu navdušenja kakšno tuje ime š lo skozi sito s lavizacije . Predhodnik in zgled za podobne podomači tve tuj ih imen in pr i imkov je bil Pave l Ritter, ki je svoj nemški pri imek po- domači l v Vitezovič . V teku stolet i j so se pri Južnih S lovan ih razvil i pri imki, kakršne po- znamo danes. Rezultat i tega razvoja niso isti, ker tudi pogoji niso bili isti v vseh našh pokrajinah. V naših pri imkih se zrcali vsa naša zgodoivna, naš politični, gospodarski in kulturni razvoj. Pri ob l ikovanju našega pr i imko- v n e g a fonda so seveda občutno sodeloval i jez ikovni in kulturni vpl iv i iz 6 Kleine Enzyklopädie, Die deutsche Sprache 2, 662, Leipzig 1970. 7 A .M.S lomšek , Zbrani spisi III, 204—16. soseščine, na jugu grški in otomanski, na vzhodu romunski in madžarski, na severu germanski in na zahodu romanski. Zato je razumljivo, da se makedonski priimki močno razločujejo od slovenskih, da so pa le-ti v mnogočem podobni hrvaškim, ki pa se v svoji drugi obliki ujemajo s srb- skimi, bosanskimi, črnogorskimi. Iz te vel ike raznolikosti priimkov lahko ugotovimo, da so: 1. patronimiki in metronimiki postali pravi priimki, 2. da so priimki v mnogih primerih nastali iz vzdevkov, 3. da so označbe po poreklu, po rojstnem kraju, po plemenu postale zanesljivo sredstvo za identifikacijo posameznika, 4. da isto funkcijo opravlja tudi označba poklica in sploh dela, s ka- terim se kdo ukvarja, 5. da v redkih primerih kot priimek nastopa tudi zemljepisno ime in 6. da imajo mnogi naši sodržavljani, ki se danes čutijo kot del naše nacionalne skupnosti, drugojezične priimke. Po očetovem ali materinem imenu narejen priimek je najnaravnejši način identif ikacije posameznika. Tako narejeni priimki so v rabi po vsem južnoslovanskem ozemlju, pri nas manj pogosto kot drugod. V juž- nih pokrajinah prevladujejo. Slovenski priimki te vrste imajo ob očeto- vem ali materinem osebnem imenu obrazilo -ič (Janežič, Ambrožič, Bar- barič), ali -čič (Gustinčič, Martinčič), ali -ak (Jurak), ali -ec (Jurčec) in -ek (Janžek) ter -ček (Jurček) in -čič (Jurčič). Obrazila so lahko še druga. Priimki z obrazilom -ič so pogostnejši na vzhodu s lovenskega ozemlja v nekdanji Panoniji (Jurkovič, Jurjaševič, Markovič, Barbarič, Bogovič) in se nato nadaljujejo v sosedni Hrvaški, priimki z obrazilom -čič pa so na- vadnejši na nekdanjih karantanskih tleh (Antončič, Andrejčič, Ahačič, Be- nedičič, Ferjančič, Florjančič, Fabjančič, Gabrijelčič, Gregorčič, Lavren- čič, Lenarčič, Mihelčič, Miklavčič, Petrovčič, Simončič, Klemenčič, Lov- renčič. Zadnja dva priimka sta pogosta tudi na vzhodu, namesto zahod- nega Simončič pa je na vzhodu znan samo Simonič. Obrazilo -čič oz. -čič sega tudi na čakavsko jezikovno področje: Andrijančič, Frančič, Vrančič itd. Taki priimki živijo zlasti v Istri, ob Kvarnerju, v Dalmaciji in Hrva- škem primorju. V izbiri osebnih imen, ki služijo tem patronimikom za podstavo, se čuti kulturni vpliv sosednih narodov. Na zahodu imamo pod- stavna imena Benedikt, Gabrijel, Gregor, Klemen, Mihael itd. s priimki Benedičič, Benedetič, Gabrijelčič, Gregorčič, Klemenčič, Mihelčič, Miku- ličič, na vzhodu pa pogosto služijo za podstavo imena Antol, Andraš, Ba- laš, Balaž, Gabor, Janoš, Matjaž, Matjaš, Mihal, S e b j a n < m a d ž . Antal, Andras, Baläzs, Gabor, Jänos, Matyäs, Mihäly, Sebestyen in iz teh nare- jeni pri imki Antol ič , Andrašič , Balažič, Balaškovič , Gaborovič , Janoševič , Matjašič, Mihalič, Sebjanič . Pr i imke po ko ledarskih (krstnih) imenih pri S l o v e n c i h je, žal nepo- polno, obravnaval A. Breznik v razpravici Rodbinski pri imki iz starih sve tn i šk ih imen.*. Sedanj i s i s t em pr i imkov po oče tovem ali mater inem imenu, ki sloni na krščanskih koledarskih imenih , se je pri S lovenc ih in Hrvat ih začel razvijati po tr ident inskem konci lu. Konci l je namreč napovedal odločen boj os tankom starih poganskih i m e n pri nas, odpravi l je osebna imena iz s tare zaveze (Abraham, Abram, Samuel , David , Judita, Suzana, Adam 9 ) ter uvede l pr i imke tudi za podložnike, kol ikor j ih že niso imeli . Sklepi tri- dent inskega konci la so bili za pravos lavni sve t neobvezni , zato so na vzho- du ostala narodna osebna imena in z nj imi patronimiki (Dragoje, Drago- jevič) po leg koledarskih grških, ki jih je po v s e m Balkanu, pri Srbih, Makedoncih in Bolgarih forsirala grška Cerkev (Arsenije , Trifon, Hristo- for; od tod pri imki Arseni jevic , Arsenovic , Arsič, mak. Arsov; Tr i funo- vic, Trifkovič , mak. Tr i funovsk i ; Hristič, Ristič, mak. Ristovski , bolg. Hri- stov itd.). Na nekato l i škem Balkanu so ostala v rabi tudi hebrejska imena: Avram, Ilija, A k i m itd. s pri imki Avramovič , Ilič, Ačimovič , mak. A v r a - movski) . Vel ik del ba lkanskega podložništva, takrat že turška raja, pa je še dolgo časa ostal brez pr i imkov. Na h r v a š k e m in s rbskem š tokavskem ozemlju, v Bosni in Hercegovini , v Črni gori, Makedoni j i in Bolgari j i je očetovo i m e daleč najpomembnejš i e l ement , iz katerega nastajajo današnji pri imki, ne g l ede na to, ali je pod- s tava domačega ali tujega izvora: hrv. Preradovič , Marinkovič, Tadi jano- vič, Benkovič , Jurišič , Magdalenic , Ivšič, Jakšič; — srb. Andel ič , Aleksic , Bogdanov , Bogdanovič , Jakov l jev ič , Bordevič , Nikol ic , Jovanovič ; — mak. Arsov, Ivanovski , Grujev, Miladinov, Mojsov, Gl igorov, Kol iševski , Traj- kovski , Mihaj lovski , Nede lkovsk i , Vidoeski ; — bolg, Blagoev , Dimitrov , Georgiev , Konstant inov , Kostov, Trajanov, Š i šmanov , Z ivkov itd. Ob osebnih imenih nastajajo vzdevki , ki poudarjajo poz i t ivne ali nega - t ivne lastnosti opaznih osebnosti . Vzdevki so se kaj lahko spremeni l i v pri- s Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1942, 68—70. Pr i imek Dajnko, tudi Danjko, Danko izvaja Breznik iz imena Danijel . A. Murko v Slov.-nem. besed- niku, str. 37 razlaga: Danjko, dan j šek ein zehentf re ier Insasse oder Grund. Dan j - ški ad j . zehentfrei . Breznik poudar j a pomembnost š tudi ja pri imkov za ku l tu rno zgodovino. V tem oziru se doslej ni veliko naredilo. Prece j popoln seznam slo- venskih pri imkov so imeli imeniki ko ledar ja Mohor jeve družbe, ko j e bila le-ta na vrhuncu razvoja. P o m a n j k l j i v j e tudi Začasni s lovar slovenskih pri imkov, ki ga je izdala et imološko-onomastična sekcija Inšt i tuta za slovenski jezik, SAZU, L j u b l j a n a 1974. B Adam Bohorič je svoje ime dobil pred koncilom. imke, ker je vzdevek tako ali tako znači lnejš i za osebo kot pri imek, ker bi sicer v zdev ek n e nastal . Naš i vzdevki označujejo osebo g l ede na njeno pozit ivno lastnost (Dobrovoljec, Dobrota), še raje pa povedo kaj n e g a t i v - nega o osebi (Ošaben, Prešeren, Pozne, Zmazek, Drobnič). Te lesne pomanj - klj ivost i in h ibe posebno privlačujejo krit iko soljudi. Tako nastajajo vzdevki kot Grbec (in variante) , Gerbič, Hromeč, Pukl , Puklavec , Krevs , Lajovec, Narag lav (Posavje) , Ritonja (Pomurje) , Rituper (Pomurje) . Kot vzdevki so bila pr i l jubl jena ž iva lska imena, ki so nato prevze la funkc i jo pr i imkov: Gams, Jazbec, Jelen, Jež, Koder, Kozorog, Krt, Kuščar, K o s m a - tin, Medved, Merjasec, Maček, Oven, Ovca, Polh, Volk, Zver itd. — in ime- na skoraj v seh bolj znanih pt ičev: Gosak, Brglez, Jereb, Kokot, Orel, P e t e - lin, Kragel j , Senica, Sokol, Strnad, Šč inkavec , Škrjanec, Skrlec (»škrjan- ček«), Žerjav itd., da ne naš t evamo še vseh drobnih živalic, hroščev, rib, kakor so: Bolha, Čebela, Cirič; Kobilica, Komar, Muha, Ostriž, Pajk, Pajek, Rak, Ščuka, Žižek itd. Ta ž ivalski zbor predstav l ja opazne č loveške last- nosti, na primer moč, pogum, zvijačnost , s trahopetnost , spretnost , dosto- janstvenost in kdo ve kaj še vse . Nagnjenos t š tokavcev in čakavcev k dajanju v z d e v k o v je znana. Celo galer i jo v z d e v k o v nam je podal S i m a Matavul j v romanu Bakonja fra Brne1 0 , iz ku l turne zgodovine n a m je znan Matija Grbič11 iz Labina in prav tako v Gorskem v i j encu nastopa Grbičič1 2 . V Prv i in Drugi srbski vstaji sta se bojevala tudi dva junaka, ki sta bolj znana po v z d e v k i h kot pa s prav im imenom, prvi je Guzonja1 3 , so imenjak s lovenskega Ritonje, in Stanoje Glavaš. 1 4 V z d e v k o v iz ž ivalskih imen je pri š tokavcih in čakavc ih najbrž manj kot pri S lovencih, so pa m e d njimi prav nevarne živali , naj- pogosteje volk (Vukovič, Vukčič , Vukičevič , Vukotič , Vukan, Vučenov, Vučenovič , Vukaš in itd.), pa lisjak, zmaj, orel, sokol in mirol jubni go lob ter gavran s š tev i ln imi izpel jankami. Volk je imenotvoren tudi v mus l i - m a n s k e m okolju (Kurtovič, t. kurt »volk«) in v soseds tvu madžarskega jezika (Farkaš, farkas »volk«). Drugi vzdevki , ki so si na srbskohrvaškem jez ikovnem področju priboril i čast pri imka, so: S t e v a n Visoki ali Uzun Mirko ter Kara-Dorde . T e m epskim osebam se pridružujejo pri imki iz zakladnice vzdevkov: Bjelobrk, Cutura, Crnkovič, Bradica, Britvica, D e - 10 Vzdevki prebivalcev samostana Viševac so: Bakonja , Duvalo, Čimavica, Kenjo, Mačak, Liso, Načvar, Vr t i rep itd. 11 Mat th ias Garbi t ius Il lyricus (o. 1508—59), slaven humanis t , je svoj vzde- vek s ponosom prenesel v latin i zi ran pri imek. 12 Grbičič Zane, s pravim imenom Grbičič Ivan, iz plemiške rodbine Bolica v Kotorju, beneški upravi te l j na Cet inju 1688—92, Gorski v. verz 1440. 13 Durd i j e Mihaj lovič-Guzonja iz Zeleznika pri Beogradu. 14 S tanoje Stamatovič Glavaš, ha jduk , iz Glibovca pri Palanki . beljak, Dobrota, Dobrovoljac , Glavaš, Dobrozdravič, Grubišič, Plet ikosič , Pogorelac, Rukavina , Smičiklas , Trbojevič , Zelenkapa, Zutič itd.15. Kdor z dodajanjem oče tovega imena s v o j e m u ni bil dovolj identi f ic iran, si je lahko pomaga l tako, da je naznači l kraj, od kod je doma. V u k S te - fano vič je na pr imer s v o j e p l e m e n s k o i m e pogosto opuščal , ker je misli l , da je ime Srbije , n j e g o v e prave domovine , bo l j povedno kakor pa ime takrat malo znanega črnogorskega p l emena Karadžičev. 1 6 Z navedbo rojst- nega kraja so se ident i f ic iral i tudi Johannes de Rakespurga (konec 14. stol.), i m e n o v a n tudi Aqui la , in Johannes concivis in Laybaco (sredi 15. stol.), pa Juraj Da lmat inac (Georgius Dalmat icus , q u o n d a m Mathei de J a - der, začetek 15. stol.) ter Jurij Dalmatin , ki ni bil pravi Dalmat inec , samo njegov rod je izviral iz Dalmaci je , kakor je tudi Istran A n t u n Da lmata bil Dalmat inec zgolj po prednikih. A d a m Bohorič ima svoj pr i imek po gori Bohor v s l o v e n s k e m Posavju . Ivan Cesmički je pri imek privzel po rojst- nem kraju Cesmica blizu Cazme, kot humani s t pa se je imenova l J a n u s Pannonius . Po rojstni vasi Birč v Bosni j e dobil i m e Ilija Birčanin in po domači vas i Kolari v s m e d e r e v s k e m okraju je nastal pr i imek Kolarac za Ilija Milosavl jeviča , ki je ž ive l v začetku 19. stol. N a enak način so nare- jene osebne ident i f ikac i je pri nes lovansk ih narodih: Dietr ich v o n Bern, Wol fram von Eschenbach, Walter von der Voge lwe ide , Hartmann von Aue, Ludwig van Bethoven , Chret ien de Troyes, Antonio di Padua itd. Na n e m i r n e m ozemlju, ki ga nase l juje jo Južni S lovani , se je prebiva l - s tvo v e s čas naše zgodov ine prese l jeva lo v raznih smereh. T e migrac i j ske tokove so povzročal i medsebojn i spopadi domačih in tuj ih fevdalcev , na- padi imperia l i s t ičnih sosedov, turški roparski pohodi in vo jne proti Tur- kom, socialne s t i ske in najrazl ičnejš i drugi moment i . Največkrat je š lo za prese l i tev posameznika, ki so ga v n o v e m kraju imenoval i po deželi , po- krajini, od koder je prišel , in zato je na primer pri imek Bosanac najbolj pogost v Slavonij i , i zven Bosne, in Sremac v Bački ter v Srbiji . Kdor se je prisel i l iz Hercegovine , Posavine , iz Karlovca, Sarajeva, je v n o v e m kraju dobil v zdevek in nato pri imek Hercegovac, Ercegovac, Ercegovič, Posavac, Karlovčanin , Saraj l i ja itd. Po n o v e m kraju bivanja in po gradu Zrinj v spodnjem P o u n j u so dobili pr i imek g r o f j e Zrinjski, ki so se do 31. VII. 1347 imenova l i Subiči . Na s l o v e n s k e m ozemlju so dobil i pr i imke po prejšnjem kraju b ivanja tisti, ki so se prisel i l i z Gorenjskega, z Do- lenjskega, s Koroškega ali Kranjskega, iz Bohinja, iz Rovt, od Sčavnice , iz 15 P r im. Leksik prezimena Socijalist ičke republ ike Hrvatske, Zagreb 197(5. str. X. Pismenica serbskoga jezika po govoru prostoga naroda, napisana Vukom Stefanovičem Serbi jancem, 1814. Haloz, z Goričkega, s Posavja , s Krasa, iz Vipave , iz Tolmina, iz Kočevja , s Pohorja, iz dola ali z gore, s planin. Tak prise l jenec je bil v n o v e m kraju za domačine Gorenjec, Gorenc, Dolenjec , Dolenc, Korošec, Kranjec, Kranjc, Bohinjec , Bohinc, Rovtar, Sčavničar , Haložan, Goričan, Gorčan, Posavec , Kraševec , Krašovec, Vipavec , Ipavec, Ipavic, Tolminec , Tominc, Kočevar, Hočevar, Pohorec, Dular, Dol inšek, Gorinšek, Planinec , P la - ninšek. Kdor je uskoČil iz južnih krajev, je bil v n o v e m kraju Skok. Ob ribniku je ž ive l Ribnikar, ob potoku Potokar, Potočnik, ob Drav i Dravec , za Dravo pa Zadravec, na bogat i kmet i j i S l o m je gospodari l S lomšek. Pre - bivalec ob jezeru je bil Jezeršek in Jezernik, ob reki pa Rekar. Iz Laške deže le je prišel Lah ali Furlan, z Ogrskega pa Vogrin, Voger, Vogrinec , Ogrin in Ogrinec. Po atmosferskih in nebesn ih pojav ih so pri imki Oblak, Meglič , Mesec, Sunč ič in Sunčič. V vzhodni S loven i j i in po S lavoni j i ter Zagorju pogost pri imek Ceh ne govor i za češko narodnost . Ape la t iv Čeh, čehak pomeni v vzhodnos lov . narečju deček, fant. Za to razlago govor i tudi f rekventnos t pri imka Ceh. Po vsej S loveni j i počez in podolž razširjeni pr i imek N o v a k ni češkega izvora — kl jub t emu da je Vjences lav N. bil zares Ceh — tako se je imenova l podložnik, ki ga je f evda lec nase l i l na no - vino. N j e g o v a enačica je Ledinek. Pr i imek Fras, ki ga je polna vzhodna S loveni ja skupaj s ka jkavsko Hrvaško, je nastal iz Freisaß.1 7 Prva dva zapisa, v katerih je povedano, kaj ident i f ic irana oseba dela, s č im se ukvarja , i m a m o ob koncu 12. stol. Prepisovalec Miros lavovega Evangel i ja se je na koncu rokopisa podpisal: pisa grešny Gligorie dijakö, a pismo Kul ina bana dubrovn i škemu knezu Krvašu in dubrovnišk im m e - ščanom je na pove l je banovo napisal »Radoje dijak banj«. Ljudska pesem pripisuje neko opravi lo tudi Musi Kesedžij i 1 8 in raznim drugim junakom. Opravl janje poklica, obrti, kmetovanja ipd. je osebi dalo pri imek. P o - trebnost in pomembnos t pokl icev pa je bila v dežel i s tako raznol iko gospodarsko in kul turno s trukturo zelo različna, zato se ponekod ti, dru- god drugi poklici odražajo v pri imkih. Vprašanje je tudi, katere obrti in pokl ice je zemlj iški gospod in mestn i obrtniški ceh dovoli l . Donosnejše obrti so bi le pridržane za cehovske , na turškem ozeml ju e snafske obrtnike, kmečki podložnik pa je lahko bil kovač, kolar, tkalec, krojač itd., torej obrtnik, ki ga je kmet nujno potreboval . N a k a k š n e m mes tu so bili za razvoj določene obrti posebno ugodni pogoji , zato se je t am množično raz- vila. V vzhodni Slovenij i , H r v a š k e m zagorju in Podravini so imeli izvrstno glino, zato so se tam od nekdaj ce le vasi pečale z lončarstvom. In tako je tam zelo f r e k v e n t e n pr i imek Lončar, Lončarec, LonČarek, Lončarevič, Lon- 17 M. Cigale, Deutsch-slov. Wtb. I, 546. 18 Kesedžija, t. kesidži »tisti, ki seka«. čarič itd. Drugod je bila goj i tev lanu in pr ipravl janje platna po membna gospodarska panoga. S t e m v zvezi je nas tanek pr i imkov Prelec, Prevc, Preac, Predeč (vzh. slov.) in Prelec, Prelčec (hrv.). P la tno izdeluje tkalec, ki je potem postal Tkalac, Tkalčevič , Tkalč ič in Tkalec , Kavčič . Da je se l jak postal Sel jak, je razumlj ivo . Na H r v a š k e m je dokaj pogosten pri- imek Krajačič, na S l o v e n s k e m Sivec , S iv i c znatno manj, ker ga je izpodri- nil Znidar, Znidarič, Znidaršič in na Ba lkanu Terzija (srb., mak., bolg.) in Terzič (t. terzi »krojač«). Po ape la t ivu kovač so nastal i pri imki Kovač, Kovačec , Kovačič , Kovačič, Kovačevič , po ape la t ivu kolar pa Kolar, Kola - rič, Kolarič, Kolarov in po izde lovalcu rešet Rešetar. Tujo jez ikovno pod- s tavo i m a m o v pr i imkih Tišlar, Tischler (n. Tischler) , Flegar, Flegarič, F l e - garič (srvn. phlegaere) , Gortnar (n. Gärtner), Bognar (n. Wagner) , Boršt - nar, Borštner, Borštnik, Boršnik, Forstner, Forstnerič, Foršner (slov., hrv.) (n. dial. Forstner), Jager (n. Jäger), Mežnar (stvn. mesinari , lat. mans iona- rius), Padar (n. Bader), Pintar, Pinter, Pintarič, Pinterič (n. Binder), Safar, Safarič, Safarič, Safarek , Safarik (n. Schaffer , Schaf fner) , Soštar, Soš ta - rič, Soštarič, Sušterš ič (n. Schuster , srvn. schuochsutoere) , Slosar, S loser (n. Schlosser) , Span, Spanič, Spanovič , Spaniček (n. Gespann) , Vavpotič , Vavpet ič , Vaupotič , Vaupet ič (srvn. waltbote) , Sotlar, Sot ler (n. Satt ler); — madž. Sabo, Szabo, Sabol, Sabolov ič (madž. szabö), Pi lko, P i lkov ič (lat. vespi l lo); — tur. Kujundžija , Kujundž ič (t. kujumdžu) , Rabadžija, Rabadi- ja, Rabadjija (t. arabadžy) , Tufegdži ja , Tufegdžič , Tufekč ič (t. ttifekči). Od madžarske pods tave je tudi pri imek Pohar (madž. pohär »steklo, kozarec«). Zanimiv je še pri imek Švajger , Schweiger , ki ni »molčečnik«, marveč je v n jem bav. osnova S c h w a i g e r »planšar«1 9 ter pri imek Kuhelj , tu pa tam tudi hrv. kot Kuhe l j in Kuhi, nastal po kraju Kuchl na Koroškem. 2 0 Zaradi n izozemske oddaljenost i je manj verjetno, da bi Kopitar nastalo iz zveze Jakob und Peter Copieters;2 1 pr i imek Kotar pa je go tovo iz nemščine. 2 2 Zemljepisna imena redkokdaj postanejo pri imki, nekaj pa tega v e n - darle je: Ve lebi t (hrv.), Metl ika (slov.), Leskovac (srb.), Planina (slov.). Po nazivih za drevesa so narejeni pri imki: Breskvar, Brezac, Brezec, Brežic, Brezovački , Brezovec , Breznik, Cešnovar, Grmič, Hrast, Hrastar, Hraste, Hrastič, Hrastič, Hrastovčan, Hrastovič, Kostanjevac , Kostanjevec , Ko- stanjšek, Leskovar, Leskovšek, Lipovec, S l ivn ik itd. Vsi našteti priimki z var iantami pripadajo s lovenski in hrvaški antroponimij i z iz jemo Cešno- var, ki je plod s l o v e n s k e fonet ike . 19 Wahrig, Deutsches Wörterbuch, 3201. 20 Fr. Kos, Gradivo V, 486. 21 A. Bach, Deutsche Namenkunde Die deutschen Personennamen I, 144. : s Srvn. kote »koča«, Lexer, Mit te lhochdeutsches Taschenwtb. , 113. Sorodstveni in podobni nazivi se kot priimki redko uporabljajo: Nečak (slov.), Nečak, Sinko, Sinovac, Sinovec (hrv.); Prijatelj. Zgodovinski razvoj je med nas pripeljal tudi mnoge tujce, ki so se posamezno ali v skupinah naseljevali po mestih in vaseh kot obrtniki, uradniki, vojaki, trgovci, fevdalci, duhovniki, zdravniki itd., na podeželju predvsem kot kolonizatorji. Na s lovenskih tleh je bilo največ nemških na- seljencev, tuji zemljiški gospodje, svetni in cerkveni so jih v davnih sto- letjih trumoma naseljevali . Med s lovenskim prebivalstvom so se poslove- nili, od njih so ostali samo nemški priimki (Intihar — Innicher, Hafner. Sifrer, Logonder, Kuralt, Oman idr.). Poslovenil i so se večinoma tudi ne- kdanji graščinski uradniki, uradniki državne administracije, podjetniki itd. (Kronegger, Kronvogel, Kronabethvogel idr.). Na zahodni meji poznamo beneške in furlanske priseljence, prav tako danes do malega vse poslove- njene (Legiša, Lconardi, Leoni, Macarol, Simoniti , Zamolo, Zaneti, Gra- selli, Garzarolli, Morosini itd.), na obmejnih območjih proti Madžarski pa je nekaj madžarskih priimkov (Banfi, Gomboši, Fekete, Kis, Kiralj, Pustai, Ratkai, Toth), kot spomin na težke čase turških vpadov pa so ostali med nami redki turški priimki (Sagadin, Šalamun, Murat) in priimek Turk, Turek. Meje med slovenskimi in hrvaškimi priimki, zlasti na meji s kajkav- skim Zagorjem, dejansko ni. Kakor oba jezika neopazno prehajata drug v drugega, tako se tudi zagorski in hrvaškopodravski priimki nadaljujejo v Slovenskih goricah in na Murskem polju, ali narobe, s lovenski priimki vzhodne Štajerske, ki se sicer ostro razlikujejo od karantansko-slo- venskih, se nadaljujejo daleč v Hrvaško Zagorje in Podravino. Navedel bom nekaj skupnih s lovensko-hrvaških (kajkavskih) priimkov, ki zahodno od črte Maribor—Ptuj—Rogatec izginejo: Arnuš, Balažič, Balaškovič, Bezjak, Brumen (srvn. vrum, vrom), Cafuta, Cigula, Cipot, Duh, Farkaš, Fekonja, Golibar, Golnar, Gomboc (madž. gomboc »cmok«), Grof, Hujs, Kajnih, Karba, Kocbek, Korošak, Kokolj, Kukolj, Kukovec, Kiizmič, Kuz- mič, Makoter, Nemeš (madž. nemes »plemenit«), Ozvatič, Ozvatič. Ostre, Osterc, Picek, Pignar, Prelog, Puconja, Rantaša, Ropoša, Ropuša, Strah, Segula, Sertiga, Seruga, Sipek, Stebih, Sümak, Sumak, Tivadar, Žižek. Seznam skupnih slov.-kajk. priimkov pa z zgornjim še zdaleč ni izčr- pan, zlasti ne njegove variante. Pisne variante pa so nastale, ker se na- rečja rahlo spreminjajo od kraja do kraja in ker so priimke zapisovali različni ljudje, z različno izobrazbo in idejno usmerjenostjo, v različnih krajih in ob različnih časih. Za primer naj nam služi, kako je pri nas zapi- san priimek Sagmeister: Zagmestar (Zagreb, Marija Gorica, Sisak), Zag- mester (Zagreb), Zagmeštar (Bukovje—Zagreb, Marija Gorica, D. Stubica, Zagreb), Zagmešter (Zagreb), Zagmeis ter (Lj.-okol.), Zagmeis ter (Ljub- ljana), Sagmajs t er (Laško, Dravograd, S lovenjgradec) , Sagmeis ter (Dra- vograd, Celje-okol . , Lj.-okol., Maribor). V času h u m a n i z m a in renesanse tako m o d e r n e lat inizacije naših pri- imkov, npr. Cerva, Pannonius , Flacius, Gallus, Sartorius, Molitor, Faber itd., so do danes razen redkih, npr. Pistor (Dravograd, Maribor, Kupinec, Vukovar) , Mol i tor (Ptuj) in Agrico la (Celje), popo lnoma pozabljene. To kratko poročilo podaja samo nekaj najvažnejš ih pr ipomb o pri- imkih pri Južnih S lovanih . Naloga je obširna in se o njej lahko napišejo obš irne knjige . N a l o g e se bo treba lotiti č im prej, kajti današnji migra- cijski nemir temel j i to spreminja geograf sko s trukturo naših pri imkov. Pri imki so del našega življenja, naše kulture, naše zgodov ine in zato za- s lužijo pozornost jez ikos lovca, sociologa, zgodovinarja in zlasti onomasta. LITERATURA Fr. Bezlaj, Začasni slovar slovenskih pri imkov, SAZU L j u b l j a n a 1974. Inst i tut za jezik. Leksik prezimena Socijalist ičke republ ike Hrvatske, Zagreb 1976. Milica Grkovič. Rečnik ličnih imena kod Srba, Beograd 1977. Pavle Ivič i Milica Grkovič. Dečanske hrisovulje . Inst i tut za lingvistiku. Novi Sad 1976. Fr. Jakopin, Slovenski pri imki, NR 28. I. 1977. A. Breznik, Ž iv l jen je besed, Mar ibor 1967. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev II, L j u b l j a n a 1906, V Lj. 1928. D. Daničič, Rječnik iz knj iževnih s tar ina srpskih I—III, Beograd 1963—64. Kleine Enzyklopädie, Die deutsche Sprache 2, Leipzig 1970. Adolf Bach, Deutsche N a m e n k u n d e I, Die deutschen Personennamen 1—2, Hei- delberg 1952/3. Max Gotschald, Deutsche Namenkunde , 4. izd., Berlin 1971. K. Jireček, Die Romanen in den Städten Dalmatiens während des Mittelalters, Sitzungsb. I—III, 48 1902, 49 1904. M. Maretič, O narodnim imenima i prezimena u Hrva ta i Srba, JAZU. Rad 81, 82. P E 3 K D M E IO>KHbie c/iaBHHe B K0p0TK0e Bpewn noc/ie HaceneHMR Ha HOBOM TeppnTopnn ÖblCTpO BK/LTOHM/lMCb B npOLjeCC CpeOAanH3aUMM OÖlHeCTBeHHblX OTHOlUeHWä, HT0 TpeÖOBa/io OT HMX Me*Ay nposuM M Bee 6onee m 6o/iee TonHyio perncTpai*mo Hace/ieHMH. KawAbiü MenoseK B oTAenbnocTn Aon>KeH 6bin 3aperwcTpoBaH TaK, HTO 6bi ero perMCTpauMH o6ecneHHBa/ia 6e3ycnoBHoe BbinonHeHne TpeöoBaHMiä uepKOB- HOIŽI M CB6TCKOM B/13CTM. B ceBepo-3anaAHbix M 3anaAHbix cipaHax TorAawHeM EBponbi B Hasane Hoßoro Bexa ynoTpeÖ/ieHMe c^aMnnnii Bouino y>Ke npoHHO B oöbixoA — ocoöeHHO B ropoAax c 6onee cocpeAOToneHHbiM HaceneHneM. HapflAy c PA3BMTNEM B 3anaAHoü Eßpone pa3BbiBanncb M cnoBeHCKue CTpaHbi, McTpa M flanMaunn c nonmuHecKM He3aBncn- MbiM /ly6p0BHMK0M. nocKO/ibKy 3Toro pa3BMTMfl He 3aAep>KMBana nnaHOMepHa« nonuTMKa BeHeunn. Ha BOCTOKe CJDEBAANN3M AO TypeuKcro HaiuecTBun He AOCTMT TaKofi cieneHii pa3BHTMfl, KOTOpan TpeöoBa/ia 6bi 6onee MJIM MeHee AeTa/ibHyra perncTpaumo hace/ieHMH, a noc/ie TypeuKOM OKKynaunn HOBan no/iMTusecKa« BnacTb, co3Aaßan CBOIO o6mecTBeHHyK) M rocyAapcTBeHHyio CTpyKTypy Ha nonse pejinni03H0M M pa- COBOIŽI AMCKpnMUHaunn, Jimuwia MecTHoe Hacenenne Bcex npaB B oö/iacTM no- /lMTMKM H 3K0H0MMKM. M3-3a yKa3aHHOM npMHMHbl npOljeCC CpOpMUpOBaHMH cfjaMunb- hbix HaMMeHOBaHUM Ha «TypeuKOM>» TeppuTopMM min coBceM npeKpaTuncR urin PA3BMBANCN O S E H B MEAJIEHHO. Ha TeppuTopMM c 3anaAHOiži Ky/ibTypHOM opweHTauiteM Ham (£OHA cfraMM/ibHbix HanMeHOBaHMM Bbipa>KeH oneHb neTKo BctoAy c xapaKTepHbiMM oco6eHHocTb«Mn CBoero Kpan. CBoero Ana/ieKTa M 3X0H0MHHecK0r0 pa3BHTHH, 0C06eHH0 npMMesa- Te/lbHblMM RBHHIOTCH M BJ1MHHMH COCeAHUX HapOAOB, Ha 3anaAe pOMaHCKMX HapOAOB, NA ceBepe R E P M A H U E S H B MeHbiuePi Mepe BEHRPOB, Ha B0CT0Ky M HA »ore BH33H- TUMueB m DnocneACTBMM TypoK. B 16 m 17 Bexax 06pa30BaHMe c£aMM/ibHbix HanMe- HOBaHMM oneHb ycununocb, Ha ceBepe n 3anaAe STO ycn/ieHne npoM3oumo öbiCTpee u c ynoTpeöneHneM Tex s/ieweHTOB, KOTopbie xapaKTepHbi AHA Haiunx cfraMMnbHbix HanMeHOBaHMM n Tenepb. 3TO cneAyiOLUMe 3/ieMeHTbi: ceMefiHoe (OTsecBo) M AO- M0B0e nponcxo^AeHne, cfc>K3MHecKMe M ncMXMHecKne 0C06eHH0CTn, 3aHHTMe M npo- 4>eccnn HanMeHOBaHHoro rmua. Teorpac})MHecKan CTpyiaypa HaiuHX cfc>aMM/iMM öbiCTpo MeHneTcn B yc/ioBunx cospeMeHHoro xo3RiiCTBa, MHAycTpnajiM3auMM CTpaHbi n MexaHM3aunM cenbCKoro X03RMCTBa, M OCOČeHHO B yCJlOBMHX HOBblX OÖmeCTBeHHblX OTHOWeHWM. Bee 3T0 TpeÖyeT OT H3biK03HaHiiH HeweA^eHHOM aKUMM, ec/iM OHO xoneT o6"b«CHeHne K»KHOC/iaBRHCKMX (fcaMMJlbHblX HBHMeHOBaHHM npOM3BeCTM Ha HaAe>KHOM MCTOpH- MeCKOM OCHOBe.