I i i sredo Ž4» aprila t>1S Letnik XLIII. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta P^nikih. - Ur^n^vo Ulica sv. Frančiška AsiStega St 20, L nadstr. Dopisinajse P^M® uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi «e n«: vraeaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastni*JtOMOrtHHstt Edinosti". - Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadruge z »Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20. - Telefon uredniStva in uprave ftt. 11-57. - Naročnina znaša: U telo leto K 31*20, pol leta K 15150« mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za četo leto K 6 20, polieta K 3 60. EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin. Oglasi se računajo na nrittmetftt v širokosti ene kolone. Gene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 Ylaj •smrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm pa SO vin: Oglasi v teksta lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—- Mal oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek »Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo opravi lista. PlaSuje st Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ul.sv. FranSfka As. St. 20. PoStnohranilniSni račun it. 8*1.652. m AVSTRIJSKO. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki slavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na bojnih frontah je bito bojno delovanje omejeno od časa do časa na topovski boj in krajevne pehotne akcije. Angleška pehota je bila zlasti med Lensom in Aifcertcm jako d Javna. Poizvedovalni oddelki, ki so na številnih točkah napadli naše čile, so bili povsod odbiti. Sovražnik je z močnimi silam! zaman poizkuša! r ^oet osvoiiii dne 21. t. m. v gozdu Avoluyu tla in prisretl na obeh straneh ceste Boi:~ ?oart—Avo!uy do proge severao Alberta. V poi. , ih, lzKubonosnlh navalih še Izsubil več njetr-?hov. Na ostali froeti nič važn^za. V obeh jfjjpf. |e t«»0 sestreljenih 30 scvražnJh leta1. Poročnik Buckler je izvojeval 32.. poročnik WenckhoI! 25. letalsko zmago. Macedonska ironta. — Med Ohridskim In Prespansklm jezerom kakor tudi severozapad-no Bliolja topovsk! in rnlnovšhl boji. Nemški oddelki so prodrli zapadno Makova v francoske postojanke. Bolgarske čete so odbile južno Dojrana delne angleške napade. Par Francozov In Angležev je bilo ujetih. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFUA. 22. (Kor.) Zapadno Prespanskega jezera In v kolenu Černe obojestranski kratki topovsk! navali. Francoski pehotni oddelki so s« pail&ašatl približati našim postojankam južno Gjevgljelije, a so bili fervavo odbiti. Jugozapadno Dcjrana obojestransko zvtibmo topovsko delovanje. TURSKO. CARIGRAD. 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Od obale do Jordana le neznatno bojno delovanje. Na vzhodni breg Jordana dospeli angleški oklopni vozovi so bil! pregnani s topovskim ognjem. Proti Amanu in progi Bedšada naperjena akcija upornikov se le vsted odpora naših čet izjalovila. Naše na pomoč došle čete so pognale sovražne tolpe v beg in jim prizadejale velike izgube. — Kavkaška ironta: Med neprestanimi boji se približujejo naše čete mestu Karsu. OsurgetI, 30 km severno Eatuiua, je zavzet. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 22. aprila. — Na vsej fronti običajno topovsko delovanje. — V Macedoniji so naši s topovi podpirani oddelki dne 20. t. m. zjutraj prizadejali nemškim predstražam občutne izgube. Ena postojanka ]e bila uničena. Francosko poročilo. 22. aprila pop. — Nemški napad v zadnji noči vzhodno Avre pri Thennesu je bil odbit. Francozi so ujeli več mož. Nemški sunek vzhodno Reimsa je imel enak uspeh. Topništvo ie bilo na raznih delih fronte delavno. Angleško poročilo. 22. aprila opoldne. — V prvih jutranjih urah je izvršil sovražnik krajevni napad na naše postojanke v bližini Mesnila, severno Alberta. Po hudem boju, tekom katerega je sovražnik prodrl v naše sprednje postojanke, je bil napad odbit. Mi smo nekoliko izboljšali lastne postojanke. Tekom noči smo izvršili v odsekih Villers Brctoneuxa, Alberta, Rcbecqa In na raznih točkah južno in severno Lensa Številna uspešna poizvedovanja. Po raznih odsekih angleške fronte znatno obojestransko topovsko delovanje. Sovražnik je obstreljeval zlasti naše postojanke na obeh straneh Somme in Ancre, v odseku Lensa, v Festubertu in v gozdu Neppe. 22. aprila zvečer. — Sovražni napadi južno Somme pri Hamelu in južno prekopa La Bassee so bili odbiti. Severozapadno Festuberta je sovražnik pod zaščito močnega topovskega ognja zase del neko sprednjo postojanko, ki je že tekom zadnjih bojev ponovno menjala lastnika. Pri neki manjši akciji, ki smo jo izvršili v odseku Ro-beeza, smo pomaknili lastne črte nekoliko naprej in ujeli 68 mož. nje gladko, je bilo upati, da ie bil ritmojster Rtcht-hofen ujet. Toda iz Reuterjevega poročila izhaja nedvomno, da Je padel baron Richtbofen junaške smrti. Ker kot zasledovalec nI bil dobro zadet od nasprotnika, se zdi, da je postal žrtev slučajnega strela s tal. Po angleških poročilih je bil ritmojster Richihofen pokopan z vojaškimi častmi dne 22. aprila na pokopališču v bližini, kjer je pristal. Rajhstag. BEROLIN, 23. (Kor.) Rajhstag je začel danes prvo čitanje novih davčnih zakonskih načrtov. Državni tajnik grof Roedern je otvoril razpravo z ekspozejem. Glavni odsek. Vojn! minister Steln o vojnem položaju. BEROLIN, 23. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga je začel danes razpravo vojnega proračuna. Vojni minister Stein je najprvo pojasnieval položaj na frontah, perečal ie nato o velikih težkocah dovoza za hitro prodirajočo armado na zapadni fronti in izvajal: E:ika se nadaljuje in je še v polnem teku. V zaupanju v najvišje vojno vodstvo bomo počakali s potrpežljivostjo, kake uspehe bomo dosegli. Na Finskem in v Ukrajini se nadaljnjo operacije v začrtani smeri. Na italijanskem In ma-cedonskem bojišču je položaj neizpremenjen. Precejšnje dele sovražnih čet držimo tam v šahu. Na kavkaškl fronti so naši turški zavezniki zasedli pokrajine, pripadle jim po mirovni pogodbi. V Palestini so zavezniki zadržali angleški sunek, ki je ogrožal zvezo turške armadne skupine, ter so vrgli Angleže čez Jordan nazaj. Minister je nato poročal o uporabi nevidnega plina in o nemSkib tankih. — V debati je želel socijalni demokrat Noske, da se v sedanjih bojih z različnimi ukrepi tudi praktično izvede enotna fronta od Severnega morja do Soče. — Glede omejitve napadov na utrjena mesta je nato poročal zastopnik vojnega ministrstva, da s sovražne strani še nI bila podana inicijativa. Dokler sovražnik ne napravi tega koraka. Nemčija ne more prevzeti kake take obveznosti. Posl. Muller-Meiningen (napredna stranka) je naglašai zahtevo posl. Noskeia, da naj sedaj tudi Avstrija udari na južnem bojišču. — Končno se je seja odgodila na jutri. Poslanska zbornica. Brambni odsek. DUNAJ, 23. (Kor.) V brambnem odseku poslanske zbornice je sporočil predsednik vitez Pogačnik, da je bila odkazana odseku vladna predloga o sulošni delavni dolžnosti o vojni ter je zaprosil za določitev poročevalca. Posl. Seitz je predlagal, da se imenuje pododsek, z nalogo, da izdela mesto zakonske predloge o splošni dolžnosti, katero ie predložila skl zbornici, ki pa nikakor načrtu zakona o vojno-službeni bilo soglasno sklenjeno, da stranka odločno vztraja na podlagi volilne predloge, da ne odneha od nje niti pičice in Izraža vsakemu, ki bo poizkušal sestaviti vlado na podlagi kakega kompromisa glede volilne predloge, nezaupnico. Po naziranju stranke ni nobene druge rešitve, kakor volilna pravica in nove volitve. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Trgovinski minister Szterenyi nadaljuje po naročilu vladarja pogajanja glede sestavo novega kabineta, ki se bodo vršila Še par dni. Bolgarska — Ukrajina. SOFIJA, 22. (Kor.) Za pooblaščenega ministra v Kijevu imenovani prof. Sišmanov in generalni konzul Nejkov sta včeraj odpotovala v Kijev. SOFIJA, 22. (Kor.) Bolgarski parnik »Bulgarla« je prispel včeraj iz Odese v Varno; parnik »Varna« pričakujejo v kratkem. Pomorska zveza med Rusijo in Bolgarsko s9 zopet "popolnoma obnovljena. Demisija besarabskega kabineta. BUKAREŠT, 23. (Kor.) Glasom poročil iz Jaša bo sedanji besarabski kabinet v kratkem odstopil in mu bo sledila nova vlada, ki |o sestavi Pelivan. Besarabski ministrski predsednik in prvi predsednik deželnega sveta stopita v romunski kabinet brez portfelja. Te izpremembe se bodo izvršile takoj po podpisu mirovne pogodbe. 1 t. Zborniške volitve » Danskem. KOPENHAGEN, 23. (Kor.) Pri novih volitvah je bilo izvoljenih: 71 pristašev sedaaiega ministrstva, 32 radikalcev in 39 socialistov, 68 nasprotnikov ministrstva, med njim: 23 koaaervativcev in 45 pripadnikov levice. Rezultat volitev na otokih Faroer Se ni znan. zavračal Seitza na sestavitelja zakonskega jali temelj za zdravi ra-voj natega naroda, med- in na birokrati zem DOGODKI NA MORJU. DUNAJ, 23. (Kor.) Meseca marca le bilo uničenih skupno 6S9.000 ton sovražne ladijske prostornine. Sovražniki so zgubili torei od pričetka svetovne vojne skupno 16,469.000 ton. Junaška smrt letalca barona Richthofna. BEROLIN, 23. (Kor.) Dne 21. aprila se ritmojster, baron Richthofen Manfred, s poleta ob Som-mi ni več vrnil. Po soglasnih opazovanjih njegovih spremljevalcev in drugih opazovalcev se je spusti! Richthofen na zasledovanju nekega sovražnega lovskega letala jako nizko, ko je dozdevno nenadoma odpovedal motor in je moralo sovražno letal pristati v sovražnih vrstah. Ker je bilo prista- delovni vlada poslan-ne odgovarja dolžnosti, zakonski načrt, ki ureja delovne razmere vpoklicanih k javni službi na civilnopravni podlag., ter meri na to. da se dvignejo vsi ukrepi, ki so dosedai znani pod imenom »militarizlranja«. Minister za deželno brambo pl. Czapp je napade posl načrta o delovni dolžnosti sploh; zagovarjal je svoje dolžnosti zavedajoče se uradništvo, ki upravlja svoje delo pod najtežjimi razmerami in ie poročal nato v tajni seji o vojaškem položaju, ki nujno zahteva, da se ostane pri dosedanji meji najstarejših črnovojmških letnikov, ter končno o ukrepih, tičočih se skorajšnjega povratka naših ujetnikov iz Rusije in Ukrajine. Končno ie poročal minister o ukrepih, tičočih se ublaženja dosedanjega stanja ujetnikov, določenih za izmenjavo. Nato je odsek sprejel predlog posl. Seitza z dodatnim predlogom posl. Teufla, da se imenuje že za pododsek poročevalec in soporo-čevalec. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 23. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Seidlerja ministrski svet. Seldler v avdijencL DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je sprejel včeraj dopoldne ministrskega predsednika dr. Seidlerja v posebni avdijencL Ob 2 popoldne sta se odpeljala cesar in cesarica na Dunaj, da prisostvujeta predavanju v veliki dvorani »Musikvereina« na korist okrevanim častnikom in vojakom. Nato se je odpeljal cesar v dvorni grad, kjer je sprejel notranjega ministra Toggenburga in ogrskega ministra za prehrano, princa Windischgraetza- Ogrska kabinetna kriza. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Po poročilih listov le bila trgovinskemu ministru Szterenyu poverjena naloga, naj poizkusi sestaviti novo vlado in se pogaja tozadevno z voditelji strank. Sztereny bo poročal o uspehih svojih pogajanj vladarju v sredo. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Neodvisna stranka 48-nikov (Karolyeva skupina) je imela pod pred sedstvom groia Rarolya konferenco, na kateri je Proti dr. taKlčeolm podtikanjem. (Kunec.) Poslanec dr. RybaP je nadaljeval v svojem govoru: Kal nam očitajo naši domači sovražniki, kako se pa oni borijo proti nam? Prav isto, kakor naši narodni nasprotniki, prav enako, kakor Iz-vestni državniški krogi. V neki točki resolucije, sprejete na sestanku dr. Šusteršičevih pristašev, se obsojajo nekateri Jugoslovani, ki da so vuhežall iz svoje domovine da spletkarijo z našimi sovražniki ter s tem izdajalskim in hudodelskim početjem podaljšujejo voj-no«, pravijo dobesedno: »To izdajstvo se razvila čim dalje bolj v pravo narodno prokletstvo, ker ogroia temelje našega narodi* esa obstanka. Tetb in Učne je obČfetlino, da razni činitelji, ki si prisvajajo v sedaniih časih vodstvo našega naroda, niso našli niti besede obsodbe za tako podlo, za naš narod skrajno kvarno in sramotno početje, mesto tega pa preklinjajo može, -ki so osiveli v mnogoletaem zvestem in značajno — doslednem ljudskem delu in ustvar- PODLISTEK. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Ura je bila polnoči. Kdor bi se bil tedaj skril na velikem vrtu za palačo, bi bil opazil, da ste bili v vsej palači razsvetljeni samo dve okni: eno na desnem koncu poslopja, in to je bilo markijevo, drugo pa na nasprotni strani, in to je bilo Luizino. Ko so udarci ure z zvonika ccrkvc sv. Tomaža Akvinskega počasi odzvenevali v nočno tišino, katero je le poredkoma motil tupatam kak zapoznel voz, je smuknila človeška postava, ki je prišla iz pritličja palače, v uličico, ki je vodila ob vrtni zidani ograji, in se je kmalu vrnila z lestvico, ki n je prislonila k zičn. Takoj nato je splezal oni človek po lestvici na mali Železni balkon, ki se }c nahainl pred Luizinom oknom, se skrbno skril v senco in trikrat nalahno potrkal na okno. Okno se je odprlo takoj. Oni človek je spleza! skozi okno. Bil je Marciial de Preaulx. Luiza je nosila dolgo belo obleko. Lase je Imela spuščene po hrbtu. Videlo se ji ie, da je dolgo časa jokala, kajti rdeče, zatekle veke so se ji v oči zbadajoče ločile od modrikasto belih Ha Marcijal je zaprl okno, stopil potem k Luizi ter jo hotel objeti in poljubiti; toda deklica se mu je umekniia, in rekla z odločnim glasom: — Sedi, Marciial, in poslušaj me. Marcijal je ubogal, toda njegove črne obrvi so se zgrbarčile, kar je podalo njegovemu itak mrkemu obrazu še mračnejši izraz. — Poslušam, — je dejal. — Hotel si priti nocoj, — je nadaljevala Luiza — in vdala sem se še enkrat tvoji volji. Spustila pa sem te v sobo samo zato, kar sem hotela govoriti s teboj____o resnih, svečanih stvareh pred Bogom, ki naju čuje, pred Križanim, ki naju čuje in tokrat ni zakrit Pokazala je razpelo, ki je stalo na klečalniku. — Tvoje besede me pripravljajo v strah in mi napovedujejo neko nesrečo, — jo je prekinil Marcijal; — toda ne razumem te. tem ko so drugi uživali la še danes uživajo zrele sadove njihovega težkega truda.« Resolucija poživlja nato slovensko ljudstvo. c"a naj zavrne od sebe »vsako podtikanje zveze krivoprisežnimi uskoki.« Ali ni to isto* kar }e dejal v onem znanem govoru dunajskim šplsbnrgarjem zloglasni grof Czernln. Ali ni v onih besedah resolucije isti smisel, kakor se nahaja v hujskanjih proslulega spodnješta-jerskega poslanca Marckhla, ali ni isto, kar srn o neštetokrat že čitali v zloglasnem graškem »Tag-blattu«, vTagesposti« in drugih nemškonacijonalm:! listih? Torej ono, kar smo čitali v najsovražnejših nam listih, so postavili v svojo resolucijo. Vp.i šamo torej: Zaka! delajo tako? Ali Je to opravičiji- Da so ta podtikanja popolnoma krivična, popolnoma neosnovana, je že zdavnaj prej dokazala naša do najskrajnejših naših moči segajoča udeležba v sedanji vojni. Ne, to obrekovanje se ne tiče nas in se ne more uporabljati za nas. Torej je bilo treba najti kal drugega, kar so tudi Pravijo namreč, da so na slovenskem jugu nekateri, ki ne soglašajo popolnoma z našo majniško deklaracijo, ki hočejo še korak naprej, ki zahtevrje večjo svobodo, kot jo zahtevamo mi. Nastopajo torej proti tem in spravljajo nas v zvezo žnjimi, da bi tako diskreditirali nas in naše zahteve. Z ozirom na to početje pa vprašujemo: ali je treba, da ravno slovenski politik dela tako? Ali nima Avstrija dovolj žandarjev in policajev, .K naj zanjo slovenski politik opravlja službo špiclja! Ce so taki ljudje pri nas, pač ni stvar slovenskega politika, da bi jih zasledoval in ovajal. Slo venski politik ima' druge naloge, ne pa da bi se postavljal v službo redarstva in orožništva, kakor je storil dr. Susteršlč te dni v Ljubljani. Storimo pa še korak naprej. Preiščinfo naš po- Luiza je skomizgnila z ramami, kar bi bilo moglo pomenjati slabo zakrivano preziranje, in je nadaljevala, ne da bi mu odgovarjala na njegovo pripombo: _Ne morem, ne smem in nočem več živeti tega življenja, ki si ga kriv tf, kajti to ni življenje, Marcijal, temveč smrt, grozna smrt, neprestano umiranje---- _Luiza____— lo je zopet prekinil Marcijal. _Pusti me, da govorim, Marcijal, — Je dejala Luiza pogumno; — prosim te, ne prekinjaj me; če hočeš, aH pravzaprav, če moreš, mi odgovori pozneje. — N6J bo, — le pošepetal de Preaulx, prekrl-Žavšl roke in povesivši glavo, kakor Človek; ki se uklanja mučnemu pritisku, kateremu se ne more izogniti. — Ko si prišel v našo hišo, — le nadaljevala Luiza, — sem bila srečna, o, kako srečna! In naj ti povem, kaj si naredil Iz moje sreče---- Ko je opazila, da se Je Marcijal zgenfl, le hitro nadaljevala? (Dalje.) loža] in preudarimo, ali je res tako grozno ono, kar se nam očita, da bi morali obupavati zato :a izobčiti take ljudi iz svoje srede. Spomnimo s? tisočletnega robstva, v katero so nas vkovali naši sosedje, spomnimo se, kako so postopali z naini, kaj so delali z nami stoletja in stoletja nemški grofje In njihovi valptl, kako so trpinčili naše ljudstvo, da se je večkrat zbralo in pripravljalo r.a upor, da si zopet pribori svojo staro pravdo, da jc planilo na gradove ter požigalo, ropalo in morilo. Bil je to v resnici predvsem gospodarski boj proti gospodi, proti tlačiteljem, toda bil pa je obenem tudi narodni boj, kajti kmet-tlačan je bil Slovenec, grof - tlačite!] pa Nemec, nemškega plemena. In nas narod nI pozabil grozot tlačanstva, ni jih pozabil nikdar in je vedno videl v Nemcu svojega tlačitelja, ki mu ni bil samo gGspcd, temveč tudi predstavnik državne moči. AH pa je danes morda drugače? Ne, nič drugače. Izprerrenila se je samo oblika nekdanjega robovanja. Danes sicer ne more več nemški grt.f upregati slovenskega kmeta v svoj plug, danes mu ne more gospodovati Nemec s svojih gradov, kakor mu je gospodoval v prošlih časih; zato pa imajo Nemci druga sredstva, s katerimi pogubljajo veliko več našega naroda, kot pa so ga pogubili nemški grofi in njihovi valpti. Nemška tovarni, nemško uradništvo, nemška šola, in v kratkem je ves okoliš nemški. Poglejmo le na Spodnje Štajersko, na Koroško, kjer se stoletja ni pftmeknila narodna meja, kjer so pa Nemci v zadnjem časj napredovali, kakor naše čete proti Rusom. Vse to pa vidi in čuti naš narod, in vidi tudi, da njegovi izsesovalci in tlačitelji uživajo vso podporo in protekcijo vlade na Dunaju. In to je, kar je moralo toliko ogorčiti naš narod, da mora pa5 plačevati davek v blagu in krvi, da, v krvi ce!o veliko več kot drugI, da pa vzlic temu nima enakih pravic z drugimi, in ne samo, da za vse te večje žrtve ne nahaja nobenega sočutja in hva ležnosti, temveč je nasprotno naš narod na milost in nemilost Izročen svojim nasprotnikom! In kaj vidimo pri Hrvatih in Srbih? Stoletja-so brani'! Evropo pred napadi azijskih Turkov, bili so živi zid, za katerim je Evropa lahko miruo spala in se razvijala in napredovala. Edino \2 njim se je treba zahvaliti, da niso Turki popolnoma razdejali Madžarske in Avstrije. A kakšna je bila zahvala? Se leta 1848. sta ban Jelačić in general Stratiir.irović obranila državo pred madžarskimi puntarii. In kakšno je bilo plačilo? N i milost In nemilost je bil izročen narod Madžarom, ki so ravnali še huje žnjim, kot pa so ravnali z našimi predniki Turki in Hunl. Potem se pa čudilo, da nI v nas ljubezni do naših sosedov! Ne, čudno bi bilo v resnici, čo bi b!!a po vsem tem res taka liubezen v nas* in prav nič čudno bi ne bilo, ko b? ne bila ^ nas Samo 1!ŠitpatfIa. temveč mržnja proti našim - tlačiteljem! Če poiulsllmo !e, kaj so vse uganjali proti nam v teh itiilh vojnih letih, kako so delali z nami zla sH v prvih mesecih vojne, ko!iko naših ljudi so zvlekll v zapore, v Ječe, kako so jih obešali, streljal!. Izsanfall iz domovine, kaj so počenjali z w-Simi uradniki, z našimi železničarji, ki se še danes nahajajo v pregnanstvu na Češkem, Tirolskem, povsod, samo ne v svoji domovini, kaj vse se »e dogajalo v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, če pomislimo, kaj vse še danes zahtevajo naši nasprotniki od vlade proti nam: potem Je naravnost velikansko čudo, da Je naš narod še ohranil zvestobo do avstrijske monarhije! (Viharno odobravanje.) Vkljub vsemu temu pa smo, kar Je treba poudarjati prav posebno, v resnici ostali zvesti in smo storiSI vso svojo dolžnost; zato pa moramo tudi tembolj obsojati, da so se našli med nami ljudje, ki so stopili v službo naših tlačlteljev, ki niso rašll niti besedice v obrambo naših ljudi, kateri so trpeli pod tem režimom, ki so bili toliko mučeal, da so končno Izgubili potrpljenje! Kdor je res navdušen za majniško deklaracijo, kdor je prepričan, da je n£§ edini spas v majniški deklaraciji, da se le tako osvobodimo tuje nadylade, da se le tako res otresemo tujega jarma, ki nas Je žulil in gulil stoletja; tisti, ki res želi to, ki res misli tako, ne bo iskal onega, kar nas loči, temveč Ie ono, kar nas druži! In kdor misli tako, bo tiste naše neprevidne, zapeljane ljudi, ki bi hoteli rešiti naše vprašanje drugje, prepričaval z lepo besedo, da je naše stališče pravo, in jih bo skušal pripeljati v naš krog, ne bo pa hodil na Dunaj, k našim nasprotnikom, in ne bo obrekoval nas, ki stojimo neomajno na stališču majniške deklaracije. Oni gospodje so sicer izjavili, da so tudi oni zvesti pristaši majniške deklaracije; toda kako pa naj dosežemo cilje majniške deklaracije, če se bomo prepirali in obrekovali med seboj! Saj moremo doseči svoj cilj, ko nas je itak malo, le tedaj, če bomo složni, če pa bomo zasajali drug drugemu nož v hrbet, potem bodo imeli naši nasprotniki lahko igro, potem ostane tako, kakor je bilo dosedaj, to se pravi, bo le še huje, ker bodo naši nasprotniki imeli večjo moč. Potem mora polagoma izginiti tudi naš narod, kakor so Izginili polabskl Slovani in druga naša plemena! Zato pa je tudi potreben odločen nastop proti dr. Susteršičevema počenjanju, in potrebno je zato, da to počenjanje imenujemo tako, kakor se mora v resnici imenovati! Prepričani pa smo, da so okoli dr. SusteršiČa tudi ljudje, ki so se mu priključili v dobri veri. Posebno na tiste ljudi apeliramo, da naj pomislijo, kaj delajo, da naj se ne odcepljajo od celote naroda, da naj spoznajo, da je le v edinosti moč, da more zmagati naša stvar le tedaj, če bomo složni in edini in Če bomo postavljali v drugo vrsto vse, kar bi nas moglo ločiti. S tistimi pa. ki vedo, kaj delajo, s tistimi, ki zavestno služijo tujim Interesom, pa moramo jasno obračunati, kakor je obračunal srbski narod z Vukom Brankovlčem kot izdajico naroda, la lim povedati prav tako Jasno ln odločno, da za Izdajice nI mesta med našim narodom! Po dolgotrajnem burnem odobravanju, ki je sledilo tem izvajanjem, je govornik predlagal te objavljeno resolucijo. K besedi se je oglasil nato kapelan Anton Čok, ki je Izjavil, da sicer ni izrecno pooblaščen po svojih duhovniških tovariših, da bi govoril v njihovem imenu, pač pa da je prepričan, da govori iz srca vseh, ako izjavi, da se Iz vsega srca pridružuje predgovornikovim izvajanjem, obsojrjoč in obžalujoč, kar se je zgodilo v Ljubliaui. (Odobravanje.) Bili so časi, je dejal, ko se je duhovščini marsikaj očitalo, ali nikdar se ji ni moglo očitati, da bi bila proti svojemu narodu. Saj je duhovnik izšel iz naroda, živi med narodom in čuti z narodom. Čudno je torej, da je na Kranjskem del duhovščine, ki ne čuti z narodom, temveč hlapčuje rajši Czerninu. Tudi pri nas* na Primorskem nas ie bila večina duhovščine na strani dr. SusteršiČa, ker ga nismo poznali. Ko se je Da povedalo nam na pogrebu našega nepozabnega, nesebičnega dr. Kreka (Klici: Slava mu!), da ga je ubil dr. Susteršič, potem, ko je podal ljubljanski škof natančno njegovo sliko, tedaj pa je primorska duhovščina do zadnjega stopila s senčne na soln-čno stran, in se le čudimo, da je še duhovnikov, ki stoje na strani dr. SusteršiČa, čigar protinarod-no delovanje, ponavljam, obsojamo in obžalujemo. Tudi mi slovenski duhovniki na Primorskem in posebno na Tržaškem se pridružujemo vsem ostalim slojem našega naroda, ko gre za n!ega svobodo in rešitev. (2lvahno odobravanje.) Govoril je nato še g. Bulon, ki je želel, da naj bi zborovanje izreklo svoj protest tudi proti škodljivcem naroda v socijalnodemokratskih vrstah, a je pozneje umeknil svoj predlog, po pojasnilu, da se bo o tej stvari govorilo na drugem zborovanju, pri Čemer pa Je treba priznavati, đa je itak v socijalnodemokraiski stranki sami vstal močan odpor proti oni protinarodni struil Nato Jc bila po posl. dr. Rybarti predlagana resolucija sprejeta soglasno ob splošnem odobravanju, nakar je predsednik dr. Wilian. spominjajoč se vznesene naše Ideje, ki nam vsem gori v srcih, izra/al una-nje, da iz globokih brazd naše narodne njive, ki jih je moral izorati železni plug vojne, vzklilo Krekovo seme obudi bogati plod. ki ga obeta, in poživljal, da naj nam bodi nad vse državne ozire človeška Čast, ter zaključil zborovanje z vzklikom : Bog živi naš« jugoslovansko domovino! masna p^iltlž^e Bl'anea vojne. Kontrolna komisija državnih dolgov je razposlala ravnokar poročilo o državnih dolgovih. Stanje vojnih doigov se more računal na "kakih 60 milijard na kapitalu in 3 milijarde ua obrestih. Ko so morali Francozi plačati NemČN« 5 milijard vojne odškodnine, je bil uverjen ves svet. da je Francija za nedogleden Čas financijelno ruinirana. A kako smešen je ta znesek napram sedanjim vojnim troškom Nemčije, ki so še veliko ve-či, nego naši. Toda z vojnimi dolgovi v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel še niso poravnani vojni troškl monarhije. Odrska im? svoja posebna vojna posojila. Po sedanjem nagodbenem zakonu se vojni troški monarhije repartirajo na ta način, da naša polovica prispeva s b3'6%, osrrka pa s 36*4%. Vojno potrebščino monarhije se more torej do konca prvega polletja 1918 proračuna1.! na 90 do 100 miiijard! To so porazne številke, ki pa zaostajajo v primeri z ogromnimi žrtvami na Človeškem življenju, a zdi se, da se s tem ka :ta-lom v vojni še manje štedi, neco pri izgubah, J:l dobivajo izraza v milijardahl Praška .Union ccrM človeške izgube vojskujočih narodov na 7 niM'io-noNadaljnc izgube vojne so v neznanskem številu vojnih poškodovancev. Del teh sc bo mogel sicer reaktivirati za i!elo in zarlužek. ali vetl-ko bo število tistih, ki bodo oslabljeni v svoji =no-sobnosti za zaslužek, ali pa bodo popolnoma nesposobni. Nadaljnc človeške izgube princa beda kot spremljevalka vojne: poslabšanje žlvljenskih pogojev. Pomožne akcije in odredbe v pokoro rodbin tistih, ki so na bojišču, blažijo siccr ne: liko, vendar bo število žrtev veliko in bo račmiaM z velikim odstotkom oslabelih otrok, žena in starcev. Sledile bodo še druga drugi generacije, prodno bo možno zadobiti pregled o gosoodars! a n drugih žrtvah te ogromne vojne in najti nio/no: t da se človeštvo vsaj približno dovede nazaj k razmeram, kakršnje so bile pred vojno. Od s< .nje generacije utegnejo le tisti, k! so danes v otroški dobi. doživeti ta čas. Veči del posledic zapu-mo kot dedščino bodočim rodovom. V naši knjiii dolgov imamo še postavke iz vojen ob prehodu ii. osemnajstega v devetnajsto stoletje. Štejejo ie po stotisočih. Naši zanamci po sto in nekaj letih bodo morali za vojno tega stoletja plačevati ne-razmerno več. Tu imamo — vsklika »Union* — napram zanamcem dolžnost: da napravimo red! Znatno poslabšanje vojnih posledic pomenja pri nas perijoda absolutizma, ki bi — če se oni- .iino na številke zadnjega izkaza kontrolne komisije dr žavnih dolgov - ostavil 42 milijard visečih, torti nekonsolidiranih dolgov. Proti temu bremenu moramo zavarovati sebe in naše zanamce, da nas ne — zaduši! Pred novim prevratom v Rusiji? Francoski li.^ti razširjajo te dni vesti, glasom katerih jc v Rusij pričakovati novega prevrata. Anarhistično gibanje da narašča bolj in bolj po vseh mestih in zadobiva katastrofalen obseg. Delavstvo da zapušča boljševike in prehaja v trumah k anarhistom. Anarhistične organizacije so se zdrulile v veliko zvezo, katere središče je v Petrogradu. Vojska anarhistov da tvori črno gardo. Orožje zb'rajo v velikih množinah. Sodijo, da se pripravlja revolucija v strašnem obsegu. Vprašanje samouprave na Irskem ln v Avstriji. Irsko vprašanje ie že od davna rana na državnem telesu Anglije. Rana, ki se pa doslej ni dala izlc-čiti. Ne morda zato, ker bi bil problem tako težko razrešljiv, ampak zato, ker se je mogočna stranka angleških konservativcev srdito in neizprosno upirala zahtevani samostojnosti Irske. Veliki annl^"ki državnik in vodiielj liberalne stranke Gladst • e je sicer vedno odločno boril za to, naj se i: u ta zahteva Irske; in ko je bil zadnjič ministrski predsednik, je bil problem že blizu rešitve. In Gladst on Je vedno naglašai, da rešitev irskega Stran II. „LiiinOM* ste v. urj V Tstu dne 24. apma >»ia vprašanja v smislu zahteve Ircev ni te postulat ( s' t mora, ker je socijalist, biti obenem pravičnosti iti svobodoljubna, marveč da bi bila tu- ' nemškutar. Posledica teh razmer je biia. da so l di v emineutnem interesu države s?me. in kakor strokovne in gospodarske organizacije moč _ . . . . . „ na 1-rnilM.sti ter brezpomembna-. nacrt bococe planmske stavlie na crniprsu icr tuOi»iivijeuju. ^ uo\£ffiu delovanju. Poročilo omenja , bile razna zaznamovana pota, napise, kažipote, ki so v močne, z.'dniih letih sl.orai vsi izginili in'bili uničeni, dalje J ie že naš nemški liberalizem vsikdar silno navdu- stranka pa politično popolnoma -----vi «i, cnreW odbor v svoi Sen za enako pravico in svobodo, če se ima pode-1 In ta stranka se je tudi sedaj, ko se rusuo države razne d,ESe naprave, k. Jih je sprese! odbor v s.oj "vm om viiunu !'iuvi\.u 111 -j t w ---- - . . liti — kje druvje, tako je politika naših Nemcev i in vstajajo narodi, stisnila godrnjaje v kot m gie-danes na strani zahteve Ircev, smatra njih zahte- j da, kaj delajo — drugi. Mladi inteligentje v struii- vo PO samostojnosti za najsvetejšo stvar na svetu ki so že davno uvideli, da mora stranka živeti v in se zgraža nad krutostjo in krivičnostjn Angležev, ki še danes odrekajo Ircem samostojnost! — Seveda mora biti na strani Ircev vsak pravičen in svobodoljuben človek. Toda pravičen in svobodoljuben je le tisti, ki ni le za svobodo in spoštovanje do zahtev narodov drugod in v drugih krajih, marveč bo zahteval, naj se princip pravičnosti svobode in neodvisnosti izvede najprej in do zadnjih konsekvcnc v njegovi lastni hiši, v njegovi deželi. Lah' o si generozen in navdušen za najširšo svobodo drugod, kjer tebe to nič ne stane in si zavarovan pred možnostjo, da bi moral kaj žrtvovati od svojega na žrtvenik svobode in pravičnosti! Taki »pravičniki« in »svobodoljubi« so naši Nctnci. To je njih karakteristikom Tudi avstrijski naredi zahtevajo samostojnost, samoupravo. In kdo nasprotuje srdito in neizprosno tej zahtevi njihovi? Nemci — tisti Nemci, ki se silno navdušujejo za samoupravo na — Irskem in se zgražajo nad kriviČnostjo in nasilnostjo Angležev. Tudi pri nas je ta zahteva narodov postulat najnarav-neje pravičnosti in ob enem bi bila rešitev našega problema v smislu želja narodov v najvišem interesu države same! Danes priznavajo to tudi pro-svitljeni duhovi nemškega naroda. In vendar so v taboru naših Nemcev vse strehe v plamenu radi take zahteve narodov. Kar bi radi in z navdušenjem privolili na Irskctn — pa Še to le seda], kajti Čim bi prišlo po vojni do druge konstelacije v Evropi in bi prišli naši Nemci morda v dobre odno-gaje z Angleži, bi tudi to navdušenje za pravičnost na Irskem skopnelo kot sneg na pomladanskem solncu — proti temu se upirajo v lastni državi z zobmi in nohti! Seveda: na Angleškem bi pravičnost nje nič ne stala; tukaj doma bi pa morali tudi oni kaj prispevati, kaj oddati, ali ne od -— to treba posebno podčrtati — od svoiih pravic. ne od svoje legitimne posesti, ampak le od svojih krivičnih In na krivičen način pridobljenih predDravlc, od privilegijev, uzurracij — povrniti bi Ie morali narodom, kar so jim vzeli z zvijačo In nasiljem, z nemoralnimi sredstvi. Da, to }e karal' teristika naših Nemcev: vse. prav vse so pripravljeni dovoliti narodom kje v kaki nepoznan" deveti deželi, samo ne zahtevajte od njih da naj bodo pravični napram narodom — v Avstriji? Kdor kaj takega zahteva od njih, je sovražnik, je ruš;iec — države, je veleizdajalec, kajti drŽava so le oni sami. Kakor francoski kralj Ludovik XIV, ki je bil na stališču: L* etat c' est moi! Država sem — jaz!! V tem je pojasnilo, zakaj je avstrijski problem nerazrešliiv. In onj se ne upognejo... Zato Jih bodo morali narodi upognltl! To je veliki pomen in cilj borbe, kl so jo zapričell avstrijski narodi! narodu in za narod, ako sploh hoče živeti, in občutijo tem živeje to sedaj, ko se razlega po vsem svetu klic po samoodločevanju narodov, po demokratizaciji narodnih držav. Kotcli so prodreti z novimi cilji in mladimi idejami, toda stran' je zamrmrala in mrmra še vedno, da lio^e najpop;ej demokratizacijo monarhije in Evrope potem šele da se bo dalo govoriti o jugoslovanski državi. — Stianka hoče imeti najprej lepo urejeno in osnaženo sobo, potem šele si hoče zgraditi hišo, d->-čim so mladi socijalisti pravega naziranja. da ie treba najprej doma, ki si ga urede potem svoje. Na vsak način pa je slovenski narod v velikanski večini pokazal, da je zrel za svobodo In lasten dom. Le tujci in potuičenci so nas delali dosedai majhne in slabe, da smo že skoro sami obupavali nad seboj. Silni svetovni vihar nam je opral duše in srca, nas pomladil in dvignil kvišku in zato ie naš narod vreden novega, svetlega življenja. Predavanju pisatelja je sledilo seveda viharna ploskanje in je napravilo globok vtis na vse poslušalce. Društvu »Ljudski oder* zamoremo le čestitati k zanimivemu predavanju. Očišćenje in pomirenje. (Predavanje Ivana Cankarja v »Delavskem domu« v Trstu.) Pred nabito polno veliko dvorano Delavskega doma v Trstu je predaval v soboto zvečer naš naiodličnejŠi sodobni pisatelj. Ivan Cankar, o predmetu »Očiščenje in poir.lajcnie«. Jako lepo število slušateljev vseh slojev, posebno mladine, se je zbralo, da čuie iz ust umetnika-proroka. prerojenega iz groznice In blodenj vzdran.liencga. preroške besede o stanju in usodi v jekleni kopeli očiščenega in pomlajenega malega slovenskega naroda. Siini vihar, ki buči preko trpeče zemlje, preko človeštva, v krčih in vročici poblaznelega, ki zahteva neštetih žrtev tudi od drobnega, komaj iz popja vzklilega cvetja na mladikah, je nedvomno mogočno vplival na dušo pisatelja-umetnika. Sijajni razmah slovenskega naroda v zadnjih dveh letih vojne je očistil in pomladil tudi njega in zato kliče s srčno radostjo narodu, ki ga Iskreno ljubi, a ga poprej — ni poznal: Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In res nikomur ni bilo žal, ki je poslušal v soboto Cankarja. Nasprotno. Veseli in pomlajeni so odšli vsi s predavanja, zaupajoč s pisateljem vred v zarjo jutra in pomladi, trdno prepričani ž njim vred, da se dvigne naš narod Iz ponižanja, sramote in bede v novo svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih. Sedanja krvava poizkušnja, ie naglašal predavatelj. Je bila za naš narod potrebna, da so njegove razbolele oči ugledale zarjo novega, poglobljenega spoznanja. Najprej je potrebno spoznanje zmot in grehov preteklosti, šele potem zamore slediti spoznanje poti. ki vodi iz jutra v dan, Iz sedanjosti v bodočnosti. In naš narod Je pokazal, da se zaveda resnih časov, v katerih živi, spoznal Je takoj, da si morajo_ njegovi sinovi na tleh. pognojenih s solzami in "krvjo, ustvariti lepši dom in umeriti — novo pot. Vse politično življenje, delovanje in snovanje se je izpremenilo po naši majhni domovini. Narod je pozabil na svojo preteklost in se zamislil v prihodnjost in zato ni čuda, da so se zdramile iz mrtvila preteklih dni tudi njegove stranke, ki so si poiskale novih poti za prihodnjost. Najmočnejša stranka »Slovenska ljudska stranka«, se je postavila na odločno demokratično in narodno stališče in vodi s posnemanja vredno energijo in doslednostjo to svojo politiko. Njene neznatne manjšine (Šusteršičijanci, op. ured.) vojna, kakor se kaže, ni ničesar naučila; ti ljudje so v narodnem oziru še vedno Indiferentni. Potrebo pnmlalcnja je začutila tudi »Narodna napredna stranka«, ki se je izpremenila v »Slovensko demokratsko stranko«. Socijalno demokratična stranka se je razcepila v dvoje struj — v »starine« in »mladine«. Okrog prvih (sedanjih »Naprejevcev«, op. ured.) se zbirajo še vedno pristaši naukov marksizma, prepojeni s čisto materijalnim mišljenjem, in prijatelji raznih »šlageriev* in fraz. Jugoslovanska socijalno-demokratična stranka je še vedno, kar je bila pred vojno, namreč navadna strokovna in gospodarska organizacija. Vsa nekdanja prizadevanja Etbina Kristana, da bi jo iz-premenil v politično stranko, so se popolnoma izjalovila. Prvi naši bojevniki za socijalistično idejo, ki ser imeli sicer po svojem prepričanju najboljše namene, so bili kakor proroki iz tuje dežele. Debli so na domačih tleh, v mislih pa živeli v bosjato razvitih nemških industrijskih pokrajinah. Po rodu in kolikor toliko po jeziku so bili Slovenci, po vzgoji in svojem mišljenju pa pristni Nemci. Se dandanašnji se žalibog premnogokrat primeri, da socijalistično organiziran delavec mi- Prodaia kimva. Oglje. 10 kg na rumene Izkaznice. Sv. Vid: št. 1—200 (ob. št. 6) 24. 4. ul. Econo-mo 2, št* 201-^00 (ob. št. 6) 24. 4. ul. D. Braman-te 12, (S4 vin. za kg). — Staro mesto: št. 1—200 (ob. Št. 6) 24. 4. ul. Capitelii 14, št. 201—690 (ob. št. 6) 24. 4. ul. Fontanone 18, (84 vin. za kg). — Novo mesto: št. 1—250 (ob. Št. 6) 24. 4. uL Sque-ro nuovo 15, (84 vin. za kg). —» Nova mitnica: št. 1—300 (ob. št. 6) 24. 4. uL Carpison 10, Št. 301—390 (ob. št. 6) 24. 4. ul. L. Ricci 4, št. 391— 540 (ob. št. 6) 24. 4. ul. Cologna 2, št. 541—1040-(ob. Št. 6) 24. 4. ul. Scussa 1, št. 1041—1120 (ob. št. 6) 24. 4. uL Toro 14, (84 vin. za kg). — Stara mitnica: št. 1—200 (ob. št. 6) 24. 4. ul. Media 8. (S4 vin. za kg). — Sv. Jakob: ši 1--300 (ob. št. 6) 24. 4. ul. Concordia 17, št. 301—500 (ob. št. 6) 24. 4. ul. Rigutti 11, Št. 501—803 (ob. Št. 6) 24. 4. ul. D. Bramante 12, (84 vin. za kg). Premog (fosslle). 20 kg na modre Izkaznic«. Nova mitnica: št. 357—787 (ob. št. 40) 24. 4. ul. Torricelli 1, (K 1*46 za 10 kg). — Stara mitnica: št. 1—2S0 (ob. št. 34) 24. 4. uL Acquedotto 94. (K V46 za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 501—630 (ob. št. 32) 24. 4. ul. Ouardia 9, (K 1*66 za 10 kg). — Skedenj: št. 1—110 (ob. št. 14) 24. 4. Skedenj 129, (K 1*66 za 10 kg). Oglje. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 457—820 (ob. št. 29) 24. 4. ul. D. Bramante 12, (20 vin. za kg). — Staro mesto: $t. 1—200 (ob. Št. 33) 24. 4. ul. della Corte 4, (20 vin. za kg). Zaplenievanje živil v vsakdanom prometu. Na-mestništvo nam sporoča: Z ozirom na to, da so v zadnjem času organi živilskega nadzorstva ponovno zaplenjali manjše količine živil, ki so Jih imeli s seboj potniki, je smatralo namestništvo za potrebno, da je ponovno opozorilo dotične organe da se ne smelo zaplenjati živil, ki jih imajo pri sebi potniki očividno samo za svojo aH svojih rodbinskih članov osebno porabo in za olajšanje sedaj izredno težavnega preživljanja, ne pa v pre-kupčevalne namene. Pritožba kmetovalcev pri Sv. M. M. Spodnji. Prejeli smo: Leta 1912 ie tržaška občina kupila velik kos zemljišča pri Sv. M. M. spodnji, kl ga je dala v naiem g. Cerkveniču istotam. Bilo je vse dobro. Predlansko leto (1916) Je pa občina vzela ono zemljišče v svojo upravo ter Je postavila kot oskrbnika nekega goriškega begunca, sedaj občinskega uradnika Turek-a. Zemljišče Je podolga-sto in veliko. Črez to zemljišče vodijo pota, ker imajo kmetje iz Sv. M. M., Ricmanj in Loga na r! e strani svoja zemljišča, kl od pamtiveka dovabio in odvažajo pridelke po onih potih. Glavna je takoimenovana Boliunška pot, ki Je bila nekdaj glavna v Dolino-Boljunc. Tisti gospod Turek ie pa lansko jesen meni nič tebi nič kar prepovedal peš-pot. ki vodi Črez to občinsko zemljišče in ki je označena kot javna. Kmetovalci so jo porabljali od nekdaj, da so hodili na svoja zemljišča, donašali iz mesta, kar so nakupili ln odnašali v mesto svoje pridelke. Je torej, kakor rečeno, Javna peš-pot. In sedaj se ie mož domislil, da Je prepovedal tud. vozne poti. Dal Je napraviti globok Jarek preko poti, od druge strani pa zid črez pot, tako, da smo sedaj odrezani od svojih zemljišč. Prebivalci Sv M. M. ne morejo na svoja zemljišča od ene, Ricmanj -n Loga pa ne od druge stranL Kaj naj stnri-mor Zemljišča so sedaj obdelana, večina poti pJ zaprta. Ne smemo po njih. In sedaj Je še redarstvo na uslugo tistemu Tureku. Nadzornik |e te dni ustavU "-udi, veleč Jim: mari ne vidijo, da Je napravljen iarek in da Je pot prepovedana?! Ljudje so naravnesc potrti, kajti ta prepoved pomenia za nlih hud udarec, ker so nam ona zemljišča dajala glavni prihodek. Obračamo se do bivših mestnih svetovalcev našega okraja, proseč Ju, naj se zavzameta za nas in naj Intervenirata na pristojnem mestu, da se nam one pot! zopet odpro! Saj smo vendar tudi mi davkoplačevalci, ki Jim pa občina že dolgo let ni nič popravila. Glavna pot je v skraino slabem stanju. Vsaj nekoliko naj se p >-pravi. — Peter Zabric v imenu 33 podpisancev Brzojavke vojnih ujetnikov z Rusije. V pometu z Rusijo so odsedai zanaprej zonet dopu«ccne br-zolavke vojnih ujetnikov pod splošnimi pogoji, ki veljajo za bržojavni promet vojnih ujetnikov. Pri-stoibuia znaša 1 K za vsako besedo. Dovoljena jc/ika sta nemščina in francoščina. Brzojavke s piaianim od.govorom so dirustne Občni zbor tržaške podružnice Slovenskega planiaskega društva. Polni prostori, z odobravanjem sprejeta poročila in veselo razpoloženje: to bodi glavni oris tega res lepo uspelega večera. Planinci so ostali zvesti dani obljubi in so nas popeljali v pravo domačo planinsko zabavo. Zbo rovanje Je otvori! podružnični načelnik, dr. M. Pretner, pozdravil navzoče zborovalce in očrtal v kratkem podružnično delovanje zadnjih let. Temu je sledilo tajnikovo poročilo, ki iz njega posnem-liemo, da je morala podružnica vsled vojnih viharjev prebiti marsikatere težkotc, a vstala je s pomladjo in v njej z občnim zborem k novemu delo: rog. Tu bo treba začetnega dela. Vsled vpoklice.. premestitev, smrti itd. se ie zmanjša'o število članov, ki pa R*tovo vzraste zopet do mogoči;. H nekdanjega šte\ila. Društveni izleti so moral, radi izrednih razmer po bližnjih krajih izostati. vendar pa so pohiteli posamezni člani na Karri' ike, Savin \c planine, Gorjance itd. Poročilo se spominja umrlih članov ter končno zahvaljuje vse, ki so podpirali podružnico v težkih časih, zlas+i časopisje ter zaključuje z iskrenim pozivom. d? naj bi se združevali v veličastvu prirode kjer vlada življenje in radost ter edina prava sreča, zlata svoboda. O »Divaški jami« in jami Dimnice« v Sliviah sta poročala jamska oskrbnika. Mnogo, deloma po nevedni a tudi zlobni roki so trpeli nekateri oddelki teh krasnih podzemskih domov, a še je ohranjena njih skupna krasota. Zlasti kar se tiče ohranitve »Dimnic«, gre pred vsem najtopleja zahvala požrtvovalnemu zaupniku g župniku A. HrešČaku. ki mu Jo Je izrekel občni zbor ensglasno. Skrbno sestavljeno blagaj-ničarjevo poročilo Je bilo enoglasno sprejeto in sledi o tem poročilo bozneje. Bistvene izpremem-be pdružničnih pravil ni bilo. Le točka glede članarine fi K, ki se ni zvišala, pač pa bodo člani sami n lročali »Planinski Vestnlk«, ki pričenja, če ne bo ovir. izhajati v jeseni. Nato se Je vršila volitev novega odbora. Dosedanji načelnik Je izjavil, da vsled preobilih poslov ne more več sprejeti tega mesta, nakar Je bil izvoljen na njegov predlog sledeči odbor: načelnik: Miroslav Pretner, tajnik: Janko Malenšek. blagajnik: Karel Mahkota, odborniki: Ivan Bandel in Joško Hočevar, namestnika: Avg. VVaschte in Ivan Tavčar, pregledoval-ca računov: Niče Stepančič, Val. Marusič, odborniki zaupniki, predlagani po zborovalcih: dr. Leop. Boštjančič, Joško Cvek, Slav. Dimnik, Ant. Hreščak, dr. M. Pretner, Fran Rus. Izmed zboro-valccv se Je oglasil dr. C. Slavik ter Izrekel v njih imenu odstopivšemu načelniku ln odboru toplo zahvalo za njuno delovanje a novemu želel najlepše uspehe. S tem Je bil prvi del zaključen in razvilo se je med veselim petjem narodnih pesmi in navdušenimi pozdravi veselje, da si se počutil ne le prijatelja med prijatelji temveč brata med brati. Med gosti tega večera Je bil tudi naš slovenski pisatelj Ivan Cankar, ki se je zahvaljujoč napitnici, izrazil, da je čul o delovanju tržaških Slovencev, a take medsebojne iskrenosti, take pri srčnosti v družbi ni pričakoval. Omenjati nam Je krasno napitnlco dr. J. Wi!fana slovenskemu domu in stremljenju slovenskega naroda, in načelnika navzočim damam planinkam. Ne smemo pa ob zaključku pozabiti skrbno založenega okrepče-valiŠča, kjer so vrle planinke .ljubeznivo stregle članom in gostom z dobro kapllico In prigrizkom. Tu smo čuli tudi Imeni dveh rodoljubnih rok. ki ju beležimo gospic Alojzije in Angele BratuŠ. Vsa ^^^ _____ _ čast jima ln njunemu rodoliubju. K tako veselemu | y mfaian J1602.' razpoloženju so pripomogli mnogoštevilni gostje in prijatelji slovenskih planincev. Planinski večer in zborovanje Je posetil z obiteljo naš državni poslanec dr. O. Ryfcaf. zvest podpornik naših narod nih in kulturnih prireditev. Res veselo in krasno | riera št. 25. ie bilo, kot pod domačim krovom In vsa čast pla- BOGOMIL SCKEIMEfš računski revitient c. kr. višjega dietnega sodišta Je včeraj zvečer, v svojem 35. letu, po kratki muki, v naročiu svojih dragih izdahnil s ojo blago dušo. _ . Globoke žalosti potrta soproga Valerija roj. Starec, hčerki Darin ). Kremser nI. Torrente L'8. 2'30 vsake vrete kupuje Babić Fran Moliuo grande 20. 2017 Vreče Stroeitice, cigaretni papir in druge potrebščine za tobakame dobi se v veliki zalogi ANTONA SiARY, Trst, i lica deli' Istria št. 12 Pošiljatve na deželo po povzetju. — i ■ m i m|ii *"" I CaAaAmmC Anton JerkiČ posluje v svojem ateljeia nincem in planinkam. ki so nas združili v tako fgiOJJfUl T Trstu. Via delle Poste St 10. 40 domačem, neprisiljenem, prijateljskem večeru, ki upamo, da ni bil zadnil. Podružnica Glasbene Matice v Trstu. Pevske vaje se bodo vršile ta teden v sredo. Četrtek in soboto. Začetek ob 7. Ker Je koncert v nedeljo, dne 5. majnika, vljudno prosim vse p. pevke in pevce, da se pevskih val redno ln točno udeležujejo. Torei na svidenje danes ob 7 zvečer. Pevovodja. Kdo ve kaj? Vinko Ko*anc se Je nahajal kot vojni ujetnik v Rusiji, besarabski tuberniji, aker-manski ujezd, selo Serije, evgemgemski votoz. Ce ki kdo iz Rusije se vračaječih vojnih ujetnikov vedel kaj o nJem, naj bi sporočil na naslov: Ko-šanc, Skedenj št. 659, pri Trstu. Tedensko zdravstveno poročilo. Mestni flzikat je v času od 13. do 20. t m. ugotovil 16 novih slu-čajev nalezljivih bolezni in sicer: davlce 6 (Stara mitnica 3, Sv. Vid, Skedenj- Sv. Ana po 1), škrla-tlce 2 (Novo mesto, Stara mitnica), lesarja 7 (Nova mitnica 1. Sv. Jakob 2, Sv. Ivan 4), vnetia možganske mrene I (Sv. Ivan).Umrli ste 2 osebi, v bolnišnici (1 za davico, 1 za povodno mrzlico). Svojega moža ustrelila. V Rossettiievi ulici se je včeraj zjutraj dogodil zločin, kateremu |e pač predvsem treba zopet iskati prvi vir v neznosnih vojnih razmerah. Uradnik v mestni bolnišnici 37-letni Marij CecconI, ki je stanoval s svojo rodbino, 34letr.o ženo Elizo In štirimi majhnimi otroki, v Rossettijevi ulid št 26. se ni dosti briga! za svojo rodbino, ker se !e seznanil z eno onih žensk, ki jih Je v Trstu vsak dau in več, onih namreč, ki hočejo živeti udobno na tule stroške. Večina svojih prejmkov Je izdajal za to »ljubimko«, tako da le rodbina Izhajala le z največjo težavo. 2ena je zaradi tega večkrat karala soproga. In bilo Je večkrat v hiši prepira lr krika in vika. Končno pa Je bilo ubogi 2eni le preveč. Od nekih ruskih ujetnikov je kupila revolver In včeraj zjutraj le ustrelila svojega moža. ko Je še ležal v postelji, ▼ desno sence. Nato Je vzela otroke, ki niso nič vedeli, kai se Je zgodilo. Jih odpeljala k neki prijateljski rodbini in nato sama šla na redarstveni pomisarijat in se ovadila. Po oblastvenem Izvidu so umorjen-Čevo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu, nesrečnico pa v preiskovalni zapor. Odborova seja podružnice Trst L Z. J. Z. se vrši danes, 24. t. rtu, ob 7 !n pol zvečer v društveni gostilni ▼ ulici Lazzaretto vecchio št 31. Ker je dnevni red izredno važen, so odborniki napro-šeni. da se polnoštevilno in točno udeleže seje. Mellissti splrl destiliran Iz imi po zlitemu Rarmeiitance«, Izdeluje In prodeja lekarno RA0&SIE Hazza fcliii Stadione Steu. S. r ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecclile 12 vogal ulice delle Posle. Izdirsnje zobov brez. bolečin. — Plombiranje. UMETNI ZOBJE — 1 1 U vsaki vočer ob9V, % || wi\\m " vffla Mig® piia i t jfiiif VstO|»A«A* K 1" f* Ji 1X11 Trst - Olo Stadion 10 - Trst Oflpgt od 8* 2 zggčgg naprai | Vstopnina R Z Zlntarnlca ^ G. PIno v Trstu s« je preselila na Corso 4t. 13 v b?v*o zlatarnico (l Zerc- wltz & FljfHo. Ve!1kr Izbera srebrnih \n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceue zmerne. Cene zmerne. PEaff Stro] za šivanje In vezanje, pravi nem-SKl nzerd. SeM8l&lleiiaiinloj!asBi"R2sUter Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878« — FRANCESCO BEDNAR Trst. ulica Ca m Danile it. 19. L „ , „ „. OcJasL osmrtnice, zahvale in vsakovrstna Mestna zasUvltoWca. v eetrtek, ^^„^ „aznamia reklamne vsebine, naj se oošW bodo prodajale na javni dražbi razne zastavljene meseca mar<;a leta 1917. na zastavne listke ser. 141 in sicer od £t. 208.501 do St 212 400. Seme mesečne redkvice. Tržaška kmetijska družba naznanja, da Je prejela večjo množino semena mesečne redkvice, krmilne pese In dragih semen. Kmetovalci, ki potrebujejo to seme, naj se oglase od 8 tri pol do 12 opoldne v nradu Kmetijske družbe, Dunajska ulica 5t. 10. DAROVI. — V veseli čefiko-sloven^ki družbi nabrala v Amiovi gostilni v Sežani ^^a. Adela Amfova 80 K za Krekov spomenik. Dcnnr Kani oprava. — Za ubegt slovenske ginv J;:e ie zbralo omizje pri »Ozbiču« 29 K. — Magda!cnski podružnici CMD ie daroval g. Ivan K-ekič Sv. M M. Spodnja 2 K. Ijaio na »Inseratni oddelek Edinosti« -Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20. pritličje. Novo pogrebno podjetje T rs«. Corso UL 47. (pri Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje, države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t* d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via detla Tesa St 31. Brzojavi« NOVO POGRzBN» PO.)JITH -