St. 106 (15.550) leto UL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7500 LIR
POSINUA PLAČANA V GOTOVIM SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
ČETRTEK, 9. MAJA 1996
Na potezi je zopet Ljubljam
Bojan Brezigar
Italija je torej vrnila prižgano vžigalico Sloveniji. Samo tako lahko razložimo včerajšnja dogajanja v rimskem parlamentu, kjer je Agnellijeva povedala, da sicer ceni odločitev slovenskega državnega zbora, ki bi lahko bistveno pospešila postopek za podpis pridruženega članstva Slovenije v EU, obenem pa je dejala, da mora sedaj slovenska vlada še izpolniti obljubo, da ob drugem branju predloži popravek zakonu z namenom, da v celoti izpolni pogoje Solanovega kompromisnega predloga. Ta popravek naj bi omogočal takojšen nakup nepremičnin tistim državljanom držav EU, ki so najmanj tri leta živeli na sedanjem ozemlju Slovenije.'
Italijanska diplomacija je torej še enkrat spretno zaigrala svojo karto. Po eni strani je mogoče po včerajšnji izjavi Agnellijeve trditi, da je podpis sporazuma sedaj bližji, saj na osnovi poročila Agnellijeve lahko v vsakem trenutku pride do podpisa in ni treba čakati na novo zasedanje zunanjepoUtičnega odbora, po drugi strani pa ostaja pričakovanje, da Thaler predloži obljubljeni popravek, pri čemer seveda ni jasno - odgovor na to si je italijansko zunanje ministrstvo pridržalo - ali mora pred podpisom ta popravek parlament tudi odobriti ah pa ne. To pa je bistveno vprašanje, kajti državni zbor verjetno ne bo mogel tega vprašanja vključiti na dnevni red pred koncem junija.
Tu pa smo že pri slovenski strani. Slovenija je včeraj požela velik mednarodni uspeh, ko jo je ocenjevalna agencija Moody’s vključila v svojo lestvico najvišje izmed vseh držav v tranziciji. Skratka, slovensko gospodarstvo je trdno, politično stanje pa je zadostno jamstvo, da bo ta trdnost tudi obstala. Tako bi lahko ocenili odločitev ameriške agencije. Vendar pa ta ocena Sloveniji ne bo pomagala, če ne bo postopek vključevanja v Evropo končno stekel. Na potezi je tu slovenska vlada, takoj za njo pa slovenski parlament. V Rimu - to je bilo včeraj razvidno tako iz poročila Agnellijeve kot tudi iz razprave - se bojijo, da bi ljubljanski politiki sklepati sporazume s figo v žepu. K tej bojazni prispevajo tudi krilatice o italijanski nevarnosti in o veliki prevari, ki temeljijo predvsem na ocenah nekaterih posameznikov, a naletijo na posluh javnega mnenja Učinek teh krilatic pa je povečanje nezaupanja pri rimskih politikih, ki prav zato zahtevajo od Ljubljane večja jamstva
I Koroški Slovenci narazen 1 o zastopstvu manjšine
LJUBLJANA - Trdne fronte med obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij, v vprašanju skupnega zastopstva in tudi zajamčenega mandata: s to situacijo je včeraj bil soočen odbor za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora, ki je prav zaradi teh, znotraj manjšine na Ko-
roškem spornih vprašanj, sklical poseben parlamentarni hearing o osnutku »Resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami, državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije«.
Na seji so tudi izvolili Lojzeta Peterleta za novega predsednika delovne skupine za manjšine.
Na 4. strani
1	Kažipot CGIL za razvoj
I	sociale in zaposlenosti
TRST - Sklenitev teritorialnega bil znova potrjen Bruno Zvech, pred-pakta za razvoj tržaškega območja in laga prikrojitev protokola o soglasju sestava socialne platforme, ki naj te- za gospodarski preporod Trsta, ki so melji na boju zoper brezposelnost: to ga predlanskim podpisale državna, je srž resolucije, ki so jo sprejeli ob deželna in mestna vlada, novim raz-zaključku devetega kongresa CGIL in meram, in poudarja neodložljivost na kateri bo tudi slonel delovni pro- pridružitve Slovenije k EU, ker je to gram novoizvoljenega vodstvenega bistvene važnosti za razmah teh odbora. Sindikat, na čelu katerega je krajev.
Na 5. strani
RIM / DANES UMESTITVENA SEJA NOVOIZVOLJENEGA PARLAMENTA
Spopad med desnico in levo sredino o predsedstvih domov
RIM / PO NEDAVNEM SKLEPU SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA
Agnellijeva za pospešitev podpisa pogodbe med Slovenijo in EU
Slovenija prejela laskave ocene treh največjih mednarodnih rating agencij
RIM - Zunanja ministrica Susanna Agnellijeva je včeraj v svojem mesečnem poročilu zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice poročala o odnosih med Slovenijo in EU. Dejala je, da je po zadnjem glasovanju v slovenskem državnem zboru podpis asociacijske pogodbe mnogo bližji, vendar mora slovenska vlada izpolniti obvezo, da bo predložila ustrezni popravek lastninski zakonodaji, kar bi omogočilo takojšen podpis asociacijske pogodbe. Stališče Agnellijeve je pozitivno ocenil poslanec D SL Fassino, ki prav tako upa v čimprejšnji podpis pogodbe, tržaška poslanka Vasco-nova pa z Agnellijevo ni soglašala.
Na 4. strani
LONDON - Slovenija je včeraj prejela kar tri laskave mednarodne ekonomske ocene, razveseljivo in za njen nadaljnji razvoj zelo pomembno pa je ze samo dejstvo, da so jo tri najveCje mednarodne ocenjevalne agencije sploh uvrstile na svoje lestvice. Agencija Moody’s je mladi državi prisodila oceno A3, Standard & Poor’s jo je ocenila z A, evropska rating agencija IBCA pa z A minus.
IBCA je Sloveniji za kakovost njenih vlaganj prisodila celo naj-visjo oceno med državami na prehodu, kakršno ima samo Se Češka, Sandard & Poor’s pa je pohvalila njen gospodarski menedžment in še zlasti »strogo monetarno in davčno politiko, ki je državi omogočila presenetljivo in
hitro stabilizacijo gospodarstva«. Moody’s je ocenila slovenski zunanji dolg in dolgoročne bančne depozite z razmeroma visoko oceno A3, kar postavlja Slovenijo na sedmo mesto njene lestvice, kjer se je znašla v družbi z Izraelom, Honkongom in Kitajsko. Za primerjavo naj povemo, da je Italija trenutno le dve stopnički pred Slovenijo (njena ocena je Al), za njo pa najdemo države, kot so Ceska, Grčija, Poljska, Slovaška, Južnoafriška republika, Madžarska, Mehika itd. V utemeljitvi svoje ocene je agencija Moody’s zapisala, da ima Slovenija zelo nizek zunanji dolg in visoke devizne rezerve. Njena podjetniška industrijska struktura je prožna, na evropskih trgih si
je ustvarila kompetitivne prednosti, za tržne reforme pa si je zagotovila politični konsenz, ugotavlja Moody’s, ki je pohvalila tudi previdno davčno politiko Slovenije in monetarno strogost njene centralne banke.
Ocena zunanjega dolga neke države je ključnega pomena za njen »ugled« na mednarodnih trgih, kar praktično pomeni, da ji trgi v primeru visoke ocene zaupajo in nimajo zadržkov pri podeljevanju posojil. V obdobjih finančnih stisk si namreč države za kritje notranjih dolgov navadno pomagajo z dodatnimi denarnimi emisijami, česar pa seveda ne morejo storiti za poravnavo svojih dolžniških obveznosti do tujine.
RIM - Novoizvoljeni parlament se bo danes sestal na umestitveni seji z nalogo, da izvoli predsednika senata in poslanske zbornice. Izbira kandidatov za predsedstvo obeh domov parlamenta je izzvala oster spopad med Oljko in Kartelom svoboščin. Oljka je včeraj zjutraj zavrnila predlog Kartela, ki je za senat kandidiral bivšega predsednika senata Francesca Cossigo, Kartel pa je nato ostro zavrnil ponudbo Oljke, naj bi senat vodil dosedanji predsednik Carlo Scogna-miglio, zbornico pa dosedanji podpredsednik Luciane Violante.
Danes bo jasno, ali je med levosredinsko večino in desničarsko opozicijo dogovor se možen, čeprav nič ne kaže, da bi se tekmeca lahko sporazumela.
Medtem ko Oljka in Kartel merita moči, je k zaostritvi politične klime prispeval tajnik Severne lige Umberto Bossi, ki je včeraj obljubljal »šest mesecev zlobe«. Bossijevih groženj s secesijo nihče ne podcenjuje več.
Na 2. in 3. strani
RIM / SODIŠČE ZAVRNILO UGOVORE OBRAMBE
Začetek procesa proti nacistu Erichu Priebkeju
RIM - Na vojaškem sodišču se je včeraj začel proces proti ese-sovcu Erichu Priebkeju, ki je obtožen, da je pred 52 leti sodeloval pri pokolu v Ardeatinskih jamah, v katerem je bilo umorjenih 335 nedolžnih talcev. Njegov odvetnik je že takoj na začetku vložil vrsto ugovorov: zahteval je, naj sodišče izključi iz procesa judovsko skupnost, ki se je prijavila kot prizadeta stranka, poleg tega pa je tudi zahteval, da bi sodišče ne smelo vzeti v poštev zahteve sorodnikov žr-
tev po odškodninah.
Vojaški tožilec in odvetniki prizadetih strank so se izrekli proti ugovorom. Vojaško sodišče je vse ugovore zavrnilo. Proces se je nato nadaljeval z branjem obtožnice, v petek pa bo vojaški tožilec nakazal hude obtožbe, ki bremenijo nekdanjega nacističnega častnika. Priebke naj bi svojemu odvetniku izjavil, da ga lahko le čudež reši pred obsodbo. Za zakrivljene zločine tvega dosmrtno ječo.
Na 2 strani
Danes v Primorskem dnevniku
Sto tisoč kmetov v Milanu
Sto tisoč kmetov se je odzvalo vabilu stanovskih organizacij in po milanskih ulicah zahtevalo dostojanstvo in razvoj za primarni sektor.
Stran 2
Trije obrati Salda v druge roke
Tako določa sporazum med podjetnikom Renatom De Masso in deželno finančno družbo Friulia, ki se pogaja z bankami, da bi grupo že spet finansirale.
Stran 5
Častno občanstvo vojakom
Podelitev častnega občanstva brigadi »Gorizia«, ki jo je na Goriški občini izsililo desno krilo večinske koalicije, je bilo povod za vroč spor v občinskem svetu.
StranS
Kritike MDS o italijanski bilanci
Italijanski bilančni postopek je nepregleden in nezanesljiv, zato je nujna njegova temeljita reforma, je ocenil Mednarodni denarni sklad.
Stran 9
Mediteranska glasba v Tržiču
Nastop skupine Hesperion XX je potrdil, da je tokratna izvedba mednarodnega glasbenega festivala na visoki kakovostni ravni.
Stran 10
RIM / PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM
Začetek procesa proti Erichu Priebkeju, esesovskemu krvniku iz Ardeatinskih jam
Sodišče zavrnilo zahtevo obrambe, ki je želela izločiti judovsko skupnost kot prizadeto stranko
Erich Priebke med včerajšnjo obravnavo (Ap)
RIM - Nekdanji esesovski Castnik_ Erich Priebke je stopil na zatožno klop rimskega vojaškega sodišča 52 let po pokolu pri Ardeatinskih jamah, pri katerem je sodeloval s Kapplerjem in drugimi nacisti. Rim se je v več kot pol stoletja spremenil, ni pa se spremenila zahteva svojcev 335 nedolžnih žrtev po pravični kazni za krvnika.
Priebke je stopil v sodno dvorano v družbi odvetnika Velia Di Rezzeja in tolmača. Prvi dan obravnave je prebil v popolnem molku. Odvetnik je novinarjem, ki so navalili na proces, povedal, da je zadnje dni mnogo molil. Dejal naj bi mu, da ga lahko le čudež reši kazni. Njegov zagovor je že dolgo znan: Priebke naj bi ne bil kriv, ker je le izvrševal ukaze nadrejenih. Znano pa je še nekaj drugega, kar je še najbolj razkačilo sorodnike žrtev: Priebke ni pokazal za svoje morilsko dejanje niti kančka kesanja.
Včerajšnje uvodne sodne obravnave se je udeležilo veliko število svojcev umorjenih v Ardeatinskih jamah. Pred sodno dvorano je manifestirala skupina pristašev Stranke komunistične preno-
ve. Na transparent so napisali, da je Priebke dočakal 80 let, njegovim žrtvam pa to ni bilo dano.
Uvod se je začel s proceduralnimi ugovori. Kot je bilo pričakovati, je Pri-ebkejev odvetnik zahteval, naj vojaško sodišče izključi s procesa judovsko skupnost, ki se je predstavila kot prizadeta stranka. Svojo zahtevo je zagovarjal z dejstvom, da so bili v Ardeatinskih jamah umorjeni italijanski državljani; dejstvo, da so bili nekateri Judje, naj bi bilo - po njegovem - le naključje. Svoje izvajanje je podkrepil rekoč, da na procesu proti Kapplerju ni bilo prizadetih strank.
Poleg tega je odvetnik Di Rezze zahteval tudi, naj bi sodišče ne upoštevalo zahtev po odškodnini, ker naj bi za tovrstve zahteve rok že zapadel. »Vem, da bo ena od prizadetih strank zahtevala tri milijarde lir odškodnine. To me skrbi: kakšna bo končna skupna zahteva?« se je vprašal.
Vojaški tožilec Antonino Intelisano in odvetniki prizadetih strank so nasprotovali ugovorom obrambe. Sodišče
je po krajšem posvetu v posvetovalni dvorani zavrnilo vse ugovore, zatem pa se je proces začel z branjem obtožnice. Priebke je obtožen množičnega poboja italijanskih državljanov, »ki se niso udeleževali vojaških akcij«. Nekdanji esesovec tvega obsodbo na dosmrtno ječo.
Proces se bo nadaljeval v petek, ko bo vojaški tožilec osvetlil okoliščine, ki so privedle do umorov v Ardeatinskih jamah, in vlogo, ki jo je imel Priebke pri poboju.
Včerajšnje obravnave se je udeležila tudi pisateljica Mary Pace, ki trdi, da je Priebke le izvrševal povelja nadrejenih. V prejšnjih dneh je nekajkrat obiskala 83-letnega obtoženca v zaporu in mu je tudi svetovala novega odvetnika Di Rezzeja. Po obravnavi je novinarjem povedala, da so ji svojci umorjenih v dvorani grozili, in da je morala zato zapustiti dvorano v spremstvu karabinjerjev. »Mar bi ostala doma in ne izzivala,« je jezno komentirala njeno prisotnost sorodnica enega od umorjenih talcev v Ardeatinskih jamah.
NOVICE
MILAN / OKOLI STO TISOČ KMETOV PREPLAVILO MESTNO SREDIŽCE
Preklicali oprostitev Cesareja Romitija
RIM - Lani je sodnik za predhodne preiskave Ade-le Rando oprostil Cesareja Romitija, bivšega povešenega upravitelja Fiat, sedaj pa se je odločil, da oprostitev prekliče in da preiskavo nadaljujejo. Poleg Romitija sta bila tedaj v okviru preiskave o podkupninah za rimsko podzemno železnico oproščena še Francesco Mattioli, bivši finančni direktor, ter Umberto Bebazzi, ki je odgovarjal za rimski sedež. Rando je sedaj sprejel zahtevo javnega tožilca Francesca Misianija, ki je že lani vložil priziv, vendar mu tako prizivno sodišče kot kasacijsko sodišče nista ugodila. Misiani je namreč predstavil nove dokaze, v prvi vrsti izjave komercialista Cre-scenza Bemardinija, ki naj bi potrjevale, da Romiti ni mogel »ne vedeti« za izplačilo domnevnih podkupnin. Romiti, ki je medtem postal predsednik Fiata, je izredno ostro komentiral novico ter izrazil dvom o »vedrini« rimskih sodnikov.
Že danes bodo sodili mlademu morilcu
VIDEM - Na tržaškem sodišču za mladoletne bo danes proces po hitrem postopku proti 17-letnemu nomadu M.L., ki je predsinočnjim s pestjo udaril 64-letnega upokojenca Azegba Coloricchia. Slednji je izgubil ravnotežje in z glavo udaril ob tla, kar mu je bilo usodno. Mladoletnik, ki je pravi hrust (visok je 1, 90 m), se je zatem sam predal karabinjerjem: pravijo, da je bil ves iz sebe in povsem skrušen. Tragični dogodek se je pripetil v Pozzuolu v videmski pokrajini, kjer že precej let živi večja skupina nomadov, ki si je tamkaj tudi kupila teren in postavila hiše. M.L. se je namreč rodil prav v Pozzuolu, kjer je obiskoval šolo. Coloricchio naj bi ga okregal, ker je s svojim motornim kolesom ogrožal varnost. Kaže, da so že imeh težave z nomadi, ki naj bi bili precej nasilni, in tako je po umoru napetost med prebivalstvom precej narastla, vendar se je že včeraj vzdušje umirilo.
Italijanski sodniki v ZDA o Ustici
RIM - Preiskovalni sodnik Rosario Priore ter javna tožilca Giovanni Salvi in Vincenzo Rosselh, ki vodijo preiskavo o tragediji pri Ustici, bodo danes dokončali svoje delo v ZDA, kjer so med drugim za-shšah nekaj visokih častnikov ter funkcionarjev. V središču zanimanja italijanskih preiskovalcev so zlasti radarski podatki, ki so jih tako 27. junija 1980, ko se je zrušilo letalo z 81 potniki na krovu, kot tudi naslednjega dne zbrati v raznih postajah po Italiji.
Polemike zaradi obračuna VSS
RIM - ObraCun Višjega sodneka sveta za lansko leto znaša dobrih 25 milijard tir, čemur so nekateri oporekali in niso glasovati zanj. Claudio Castelti (»Magistratura democratica«) je tako zadržanje označil za obstrukcionizem, ker nekateri nasprotujejo delovanju Sveta, ki se med drugim ukvarja z usposabljanjem sodnikov.
Kmetje glasno zahtevali, naj država spoštuje in ovrednoti delo na polju
Zborovanje na Trgu Duomo - Na manifestaciji tudi avtobus tržaških kmetov
MILAN - Italijanski kmetovalci zahtevajo spoštovanje in želijo imeti več besede v Italiji in v Evropi. To je bilo temeljno sporočilo manifestacije v Milanu, na kateri je sodelovalo okoli sto tisoč kmetovalcev iz vse Srednje in Severne Italije in ki so jo organizirale tri osrednje kmetijske organizacije Cia, Coldiretti in Confagricoltura. Manifestacije so se udeležiti tudi kmetje s Tržaškega. Iz Trsta je odpotoval avtobus, ki so ga skupno organizirali Kmečka zveza, Coldiretti in Unione agri-coltori.
Kmetje so se proti Trgu Duomo, kjer je bilo zaključno zborovanje, nameniti v dveh sprevodih. Eden je startal izpred osrednje Zelezni-
r RIM / PO OPREDELITVI ZA RAZPOROKO PO ČEŠKOSLOVAŠKEM VZORCU
Umberto Bossi neti ostre polemike
Gen. Incisa di Camerana napovedal, da bo tožil bivšega ministra Maronija
RIM - Opredelitev za razporoko po češoslovaškem vzorcu, za katero se je lider Severne lige Umberto Bossi ogrel v svojih zadnjih nastopih (Včeraj je »senatur« napovedal šest mesecev zlobe, na kar bo preveril dosežene rezultate) », še vedno povzroča polemike na italijanski politični sceni. »Zdi se mi, da Bossija muči nočna mora,« je izjavil predsednik zveze italijanskih občin in župan Catanie Enzo Bianco, saj po njegovem mnenju Padania ni na robu državljanske vojne, kot jo opisuje Bossi. »Italija se nedvomno spoprijema z dejstvom, da je kompozicija, ki potuje z različnimi hitrostmi, todu župani, tudi tisti, ki izhajajo iz lige, želimo samo bolj učinkovito državo, ne pa secesije«. Bos-
sijeva politika po Biancovi oceni samo poglablja razkorak med Severom in Jugom in vodi v slepo ulico, zato je lahko nevarna.
Zaničljivo je na Bossijeve napade reagirala tudi italijanska škofo-ska konferenca. »Ne bomo klonili pred grožnjo, da bi črtati prispevek 8 promil davka na osebni dohodek,« so poudariti včeraj predstavniki škofovske konference. Po besedah glasnika italijanskih škofov msgr. Renata Cortija imajo dušni pastirji dolžnost, da tolmačijo občutke ljudi in večina italijanskih državljanov je nedvomno proti secesiji. Corti je tudi očital dosedanji predsednici poslanske zbornice Irene Pivetti, ki je označila škofovsko konferenco za razsipno skrpucedo, nesprejemljiv in-
tegralizem.
Medtem pa je šef glavnega štaba italijanske vojske gen. Bonifa-zio Incisa di Camerana napovedal, da bo ovadil zaradi žalitve bivšega obrambnega ministra Roberta Maronija. Maroni je namreč ocenil kot »nesposobneža« in »pučista« generala, ki je v torek poudaril, da vsi italijanski vojaki prisegajo zvestobo enotni državi.
Na to ofenzivo Liga odgovarja s protiofenzivo. Maroni je napovedal, da bo stopil do šefa policije zaradi članka, po katerem naj bi Bossiju grozila mafija. Maroni je namreč prepričan, da se za tem člankom, ki ga je objavil II Gioma-le, časopis, ki se istoveti s pogledi Kartela svoboščin, skriva »hudo in nevrano sporočilo«.
ške postaje, drugi s Kor-za Lodi. Udeležba je bila nadpoprečna in je presegla tudi najbolj optimistična predvidevanja prirediteljev. Sprevoda, ki sta povzročila paralizo prometa v Milanu, sta se pomikala proti središču ob plapolanju zelenih in belih zastav kmetijskih organizacij in praporov občin, ki so pristopile k manifestaciji. Na Trgu Duomo je bilo parkiranih precej traktorjev, na enega od teh pa je eden od manifestantov položil krsto, ki naj bi opozorila na nevarnosdt smrti kmetijstva (Telefoto Ap).
Predsednik Coldiretti Paolo Micolini je v svojem posegu zahteval, naj vlada prisluhne kmetom, predvsem pa naj tudi organizacije kmetov prisedejo k mizi, pri kateri so skupaj s predstavniki vlade sindikati in zastopniki industrijcev. »Tudi mi smo gospodarski dejavnik, ki lahko konkretno prispeva k razvoju države, če nam to omogočijo,« je dejal Micolini in poudaril, da kmetijske organizacije želijo to povedati vladi, pa tudi sindikatom in industrijcem. Predsednik Cia Giuseppe Avolio je dodal, da mora nova vlada po umestitvi organizirati vsedržavno konferenco o kmetijstvu, na kateri naj bi preverili zdravstveno stanje sektorja in zastaviti ukrepe za njegovo utrditev, medtem ko je predsednik Confagricolture Augusto Bocchini zahteval pakt med državo in kmeti.
Cez dober tede bodo tri organizacije priredile podobno protestno zborovanje na Jugu.
UMESTITEV PARLAMENTA
Četrtek, 9. maja 1996
3
Začetek novega mandata v znamenju ostrega spopada med Oljko in Kartelom
RIM - Danes se bo sestal na umestitveni seji novoizvoljeni italijanski parlament, ki bo moral kot svoje prvo dejanje izvoliti nova predsednika senata in poslanske zbornice. Ce se ponoči ne bo kaj spremenilo, bosta izvolitvi zgornjega in spodnjega doma itabjanskega parlamenta Čelni spopad med večinskim levosredinskim zavezništvom Oljke in manjšinskim desničarskim Kartelom svoboščin. Včeraj je namreč spet spodletel poskus, da bi se večina in opozicija dogovorili o izvolitvi dveh predsednikov, ki bi morala biti - prav zaradi njune ustavne vloge drugega in tretjega človeka v državi - odraz in izraz kar najbolj široke palete političnih sil. Kartel svoboščin je vztrajal pri svoji prvotni kandidaturi in ponudil kot predsednika senata dosmrtnega senatorja in bivšega predsednika republika France-sca Cossigo, medtem ko je Oljka kot dokaz kontinuitete predlagala za . predsednika senata dosedanjega predsednika Carla Sco-gnamiglia in za predsednika poslanske zbornice dosedanjega podpredsednika Luciana Violanteja. Dialog je bil snoci prekinjen, čeprav v Kartelu svoboščin vsi niso bili enako ostri in odločni v zavračanju ponudbe Oljke.
Začetek nove mandatne dobe se v bistvu nadaljuje v znamenju volilne kampanje in z ostrim spopadom med levo sredino in desničarskim zavezništvom. Očitno je, da Kartelu svoboščin ni do dogovora in do bolj umirjenega vzdušja, Čeprav so v Berlusconijevem gibanju prevladale »golobice« z imenovanjem Giannija Lette za koordinatorja. Kartel je tudi skušal izkoristiti nerodnost Oljke, ki je svojo ponudbo, naj opozicija prevzame predsedstvo enega od dveh domov parlamenta predstavila tako, da je Kartelu svoboščin omogočila vsakršno kandidaturo, tudi tako izzivalno kot je tista o Francescu Cossigi. Vsem je bilo namreč očitno, da je Francesco Cos-siga, tudi mimo njegove volje, simbol kontinuitete z nekim obdobjem, ki je veliko večino komponent Oljke nesprejemljiv, saj je bil Cossiga predsednik, ki je razdvojil Italijo s svojim »krampanjem« po nekaterih temeljih italijanskih državnih ustanov (morda najbolj značilen je bil njegov spopad z Višjim sodnim svetom).
Kandidaturo Francesca Cossige je prvi ponudil Silvio Berlusconi, ne da bi se sploh posvetoval z zavezniki. Ob ostri reakciji Oljke so tudi zavezniki ocitah Berlusconiju, da se je prenaglil. Na prvem srečanju med Oljko in in Kartelom je predstavnik desne sredine Gianni Let-
ta poudaril, da niso predstavili nobene kandidature in marsikdo je to ocenil kot korak nazaj desničarskega zavezništva. Toda dan potem so očitno spet prevladali »jastrebi« in Kartel je formalno predložil kandidaturo bivšega predsednika republike. K zaostritvi je očitno prispeval tudi sam Cossiga z
izjavo, da sprejme kandidaturo, če ga vsi podprejo kot kandidata »super par-tes«.
Oljka je kandidaturo zavrnila in ob tem se je v torek prvič prekinil dialog. Levosredinska koalicija se je vCeraj spet zbrala, da bi preučila položaj. Kot posbrs zopetne navezave dialoga so po daljšem premisleku (na srečanju so bili poleg Romana Prodija in VValterja Veltro-nija prisotni vsi voditelji in sedanji predsednik vlade Lamberto Dini), predlagalo kot znak kontinuitete kandidaturo Carla Scognamiglia za senat (Scognamiglio je bil pred dvema letoma na predlog Kartela izvoljen za predsednika senata po ostrem spopadu in balotaži z Gio-vannijem Spadolinijem) in Luciana Violanteja za poslansko zbornico. Ponudbo je Kartel svoboščin zavrnil po krajšem sestanku na Berlusconijevem domu. »Ne« desne sredi-
ne ni bil presenečenje, saj so že ob prihodu na Berlusconijev dom predstavniki vseh komponent desničarskega zavezništva poudarili, da predlog Oljke ni sprejemljiv. Levosredinskemu zavezništvu so očitali, da vsiljuje svojega kandidata in ga skuša »pretihotapiti« kot predstavnika opozicije. »Cenimo prof. Scognamiglia, toda metoda, ki jo predlaga Oljka je nesprejemljiva,« je rečeno v sporočilu Kartela svoboščin, ki levi sredini očita, da je zavrnila »prestižno kandidaturo osebe (Cossiga, op. ur), ki je nedvomno nepristranska«. V tej neutemeljeni zavrnitvi Kartel vidi poskus »zasedbe države in njenih ustanov, medtem ko bi v tem trenutku potrebna uravnovešena prisotnost na vrhu države,« je zapisano še v sporočilu, ki očitno pozablja, da je Kartel najprej zavrnil ponudbo o predsedstvu enega od domov parlamenta,
Ceš »zmagali so, naj vladajo«.
Sporočilo Kartela je parlamentarcem prebral Silvio Berlusconi, ki je tudi poročal o telefonskem pogovoru s Carlom Sco-gnamigliom. Po njegovih besedah naj bi mu Scognamiglio povedal, da je vzel na znanje stališče desničarskega zavezništva.
Prva naloga je izvolitev predsednikov obeh domov
RIM - Danes se bo uradno zaCe-la trinajsta zakonodajna doba s prvo sejo novoizvoljenega parlamenta. Kot prvo dejanje morata senat in poslanska zbornica izvoliti svoja predsednika. Prvo sejo senata bo do izvolitve novega predsednika vodil najstarejši senator, medtem ko poslanski zbornici do izvolitve novega predsednika predseduje podpredsednik iz prejšnjega mandata, ki ima najdaljši parlamentarni staž. Postopnik narekuje, naj obe zbornici imenujeta začasno predsedstvo, nato se začnejo glasovanja za izvolitev dveh predsednikov, ki sta z ustavnega vidika drugi in tretji človek v državi takoj po predsedniku republike.
V poslanski zbornici poslanci
glasujejo, dokler kateri od kandidatov ne dobi predpisane večine. V prvem glasovanju je za izvolitev potrebna dvetretjinska večina poslancev, v drugem glasovanju dvetretjinska večina glasujočih, od četrtega glasovanja dalje pa je dovolj absolutna večina glasujočih.
V senatu, ki je bil krepko prenovljen, saj je polovica senatorjev prvič v palači Madama, je v prvih dveh glasovanjih potrebna absolutna večina senatorjev, v tretjem pa absolutna večina glasujočih. Ce nihče od kandidatov ne dobi predpisane večine, morajo v četrtem glasovanju senatorji izbrati predsednika med najbolje uvrščenima kandidatoma na tretjem glasovanju.
V poslanski zbornici morajo poslanci v roku dveh dni sporočiti tajniku spodnjega doma, h kateri skupini nameravajo pristopiti. Za oblikovanje poslanske skupine je potrebnih vsaj 20 poslancev, manjše skupine pa morajo pristopiti k takoimenovani mešani skupini. V senatu imajo senatorji nekaj dni več (sedem dni) za odločitev, h kateri skupini bodo pristopili, samostojna skupina pa mora šteti ti najmanj 10 senatorjev. Vsaka skupina mora nato izbrati iz svoje srede načelnika skupine. Doslej je SKP v zbornici potrdila Oli-viera Diliberta, demokratična levica, ki se združuje pod simbolom Oljke, Luigija Berlinguerja, NZ pa Giuseppeja Tatarello.
Vendar to nekaterim parlamentarcem Kartela ni bilo dovolj in nekateri so glasno zahtevali, naj dosedanji predsednik senata javno pove, da se ograjuje od predloga Oljke.
»Zal mi je, upam, da bo v interesu vseh prevladala treznost,« je Romano Prodi komentiral stališče Kartela svoboščin. Ostrejši je bil tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema. »Iskreno mi je žal, ker so zavrnili možnost dogovora. Očitno v Kartelu še vedno prevladuje razkol-niški duh najbolj ekstremističnih komponent, ki so v prejšnjih mesecih zavedle Berlusconija, da je zagrešil toliko napak,« je dejal D’Alema. Leva sredina se je sinoči zbrala na srečanju, da bi se dogovorila za novo potezo. Po še nepotrjenih novicah naj bi v Oljka za predsedstvo senata kan-didrala bivšega notranjega ministra in predstavnika Ljudske stranke Ni-colo Mancina, formalno pa je izjavila, da je Oljka še pripravljena preučiti nove morebitne predloge Kartela. V nasprotnem primeru pa se ne bo izneverila svoji dolžnosti večine, se pravi bo predlagala lastnega kandidata.
Leva sredina ima v senatu dovolj moči, da izvoli predsednika že v prvem glasovanju, medtem ko je nekoliko šibkejša v poslanski zbornici, kjer potrebuje pomoč Stranke komunistične prenove. Toda tudi v spodnjem domu ima dovolj glasov, da v tretjem ali četrtem glasovanju izvoli predsednika zbornice. Ce naj sodimo po sporu, ki se je vnel ob imenih predsednikov obeh domov parlamenta, ni težko napovedovati, da tudi dogovarjanje o ustavnih reformah ne bo lahko.
Pod naslovom Luciano Violante (levo) in Carlo Scognamiglio (desno), spodaj pa Silvio Berlusconi in Romano Prodi
Od danes na Internetu »La buvelte«
RIM - Italijanski parlament se opremlja s sodobno tehnologijo. Danes bodo z začetkom nove mandatne dobe na Internetu odprli posebno okence z novicami in podatki o parlamentarcih, njihovem delu in nastopih. Telematski dnevnik »La bu-vette« (tako imenujejo kavarno in okrepčevalnico v zbornici) bo prva parlamentarna »-cyberkavarna«. Zanjo bodo skrbeli parlamentarni poročevalci skupaj, z družbo informatike, ki bodo poskrbeli, da bo tudi italijanski parlament »plaval« na najbolj razširjeni in obiskani telematski mreži na svetu.
V tiskovnem sporočilu poslanske zbornice je rečeno, da bodo navdušenci Interneta in uporabniki tele-matske mreže v okencu o italijanskem parlamentu našli kopico zanimivih statističnih podatkov, kurio-znih novic, popoln seznam parlamentarcev XIII. mandata, stranke, v katerih delujejo, in okrožja, v katerih so bili izvoljeni. Poleg tega bodo parlamentarci lahko pošiljali in dobivali sporočila prek elektronske pošte, uporabniki Interneta pa se bodo v virtualni kavarni lahko pogovarjali s poslanci in senatorji.
Ko bo uporabnik priklical na Internetu okonce italijanskega parlamenta, bo lahko izbral med raznimi možnostmi. Za začetek bodo na voljo »potovanje po pre-kooceanki (kot pravijo predverju poslanske zbornice in senata)«, izvedenec odgovarja, zadnja novica, elektronska pošta, dnevni red zasedanja komisij, dogodek tedna.
Zanimivo bo ugotoviti, ali bo okence italijanskega parlamenta dovolj obiskano in ali se bodo uporabniki poslužili elektronske pošte za komuniciranje z izvoljenimi predstavniki.
GLOSA
Ali moramo res spremeniti vzgojo otrok?
Jože Pirjevec
Na Katoliški univerzi v Milanu je oddelek za politične vede prejšnji torek organiziral celodnevni posvet posvečen bivši Jugoslaviji in njeni »neprijetni krizi«. Kot je že iz naslova očitno, so hoteli milanski kolegi poudariti predvsem mednarodno razsežnost srbske, hrvaške in bošnjaške tragedije in prikazati vso nerodnost, s katero se je mednarodna skupnost, v prvi vrsti seveda Evropska unija, soočala z izbruhom vojne v osrčju Balkana. Posvet, ki so se ga udeležili nekateri zanimivi ljudje (med drugim bivši hrvaški zunanji minister Z. Separovič, Z. Dizdarevič, bivši redaktor dnevnika Oslobodenje, msg. M. Simčič, podtajnik v Vatikanu za kongregacijo klera, A. Bizzotto, predsednik združenja »Blaženi graditelji miru«), me ni razočaral, kajti prispevki udeležencev so prinesli marsikateri nov podatek o cinični pohtiki, ki jo je vodila Evropska unija v zvezi z balkansko krizo. Tako cinični, da se je nek diskutant z upravičenostjo vprašal, ali je šlo le za vrsto napak, za nezmožnost ali pa za načrtno politiko, ki je izhajala iz imperialističnih ambicij nekaterih sil, v prvi vrsti Francije in Velike Britanije. Kako zelo so se zahodne države pregrešile proti Bosni, je podčrtal že v svojem uvodnem nastopu Dizdarevič, ko je opozoril na dejstvo, da niso hotele ločiti med napadalcem in žrtvijo in da še danes niso pripravljene ožigosati Slobodana Miloševiča kot vojnega zločinca, temveč v svoji moralni otopelosto celo z njim paktirajo. V isto smer je Sel tudi msg. Simčič, ki je označil Evropsko unijo za združbo trgovcev pripravljenih na vse v imenu dobička. Pri tem je spomnil na dejstvo, da sta imeli samo Francija in Anghja v svojih rokah leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne kar 71 odstotkov vse industrije v Jugoslaviji, in da sta leta 1991 tudi zaradi tega nasprotovali njenemu razpadu, saj sta upali, da se jima bo posrečilo s pomočjo Beograda dobiti svoje premoženje nazaj. V podkrepitev svojim besedam je navedel tudi, da je samo neka milanska tovarna izvozila v zadnjih letih v Bosno tri milijone min in da je Francija prodala - ni povedal kateri strani - kar 47 tankov najnovejšega tipa. Ko je vprašal nekega diplomata, kako je to mogoče, kljub embargu, ga je ta pogledal kot največjega naivneža in mu povedal, da je pač dovolj sporočiti ladjam, zadolženim za patruljiranje Jadrana, kdaj bo Sel mimo tovor, ki naj ga ne opazijo. Ob takih informacijah, se ni čuditi Dizdareviču, ki je na koncu svojega posega grenko dejal, da je treba spremeniti vzgojo naših otrok. Ne smemo jih prepričevati, da je treba na svetu graditi mir, temveč jih učiti, da moraš biti vedno pripravljen, vedno z orožjem v roki, da te kdo močnejši ne preseneti in pomendra.
RIM / ZUNANJA MINISTRICA AGNELLIJEVA O ODNOSIH MED SLOVENIJO IN EU
Sklep slovenskega DZ v smeri Solanovega dokumenta
Pričakovanje, da bo slovenska vlada predložila popravek o nepremičninah
RIM - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je včeraj na zadnji seji zunanjepolitične komisije poslanske zbornice pred začetkom zasedanja novoizvoljenega parlamenta poročala o svojem delu, predvsem o predsedovanju Evropski uniji od januarja letos. Agnellijeva je del svojega poročila namenila tudi odnosom s Slovenijo. Dejala je, da gre za pomembno vprašanje in da je tudi EU povoljno ocenila dokument, ki ga je Državni zbor odobril 11. aprila letos v zvezi z odnosi med Slovenijo in EU ter Natom, in s katerim je državni zbor pooblastil vlado, da podpise asociua-cijsko pogodbo na osnovi besedila, odobrenega na madridskem vrhu EU, poznanega kot »Solanov dokument«. Agnellijeva je pojasnila, da je vsebino tega dokumenta državni sekretar Golob obrazložil podtajniku Ferrarisu, katerega je obiskal v Rimu 16. aprila.
Agnellijeva je dejala, da slovenski predlog zadeva podpis asociacijske pogodbe in istočasno izmenjavo not, s katerimi bi slovenska vlada prevzela nekatere obveznosti, ki izhajajo iz »Solanovega paketa« v zvezi s sprostitvijo nepremičninskega tržišča za državljane članic EU. Na osnovi tega paketa bi se slovenska vlada obvezala, da v roku 4 let po začetku veljave asociacijske pogodbe dovoli državljanom EU dostop na nepremičninsko tržišče, obenem pa, da dovoli takojšen nakup nepremičnin tistim, ki so najmanj tri leta živeli na sedanjem ozemlju Slovenije. Agnel-
lijeva je povedala, da je o tem načrtu na nedavnem zasedanju EU v Luksemburgu obvestila partnerje in zadolžila pravno službo, da preveri, ah je predlog Slovenije v skladu s Solanovim dokumentom. Kar pa zadeva Italijo, je dejala Agnellijeva, je bilo vedno rečeno, da je sprejem Solanovega predloga s strani Slovenije bistvenega pomena za podpis asociacijske pogodbe.
Pravna služba EU pa je ocenila, da se stališče Slovenije sicer razlikuje od Solanovega dokumenta, vendar bodo bistvenega pomena jamstva, da bodo mednarodne obveze, ki jih bo Slovenija sprejela z EU, tudi takoj izvedljive v notranji zakonodaji. Agnellijeva je tu opozorila, da je minister Thaler sicer dejal,
da so po slovenski ustavi mednarodne obveze po rangu pred državno zakonodajo, vendar je zaskrbljujoče dejstvo, da je slovenski parlament 23. aprila pri prvem branju zakona o nepremičninah zavrnil popravek, s katerim bi sprejel tisti del Solanovega predloga, ki bi omogočil nakup nepremičnin tistim, ki so živeli tri leta na sedanjem ozemlju Slovenije, kar še zlasti zanima istrske ezule. Slovenski zunanji minister je, kot je dejala Agnellijeva, napovedal predložitev popravka za drugo branje, kar je vsekakor pozitiven korak. Agnellijeva je zaključila z upanjem, da bo nbapovedi sledilo »konkretno dejanje, ki bi ustvarilo možnosti za podpis asociacijske pogodbe.«
Fassino: Pospešiti podpis sporazuma
RIM - V razpravo o poročilu Agnellijeve je med drugimi posegel tudi poslanec DSL Piero Fassino, ki je dejal, da v zvezi z odnosom do Slovenije ceni politično linijo Agnellijeve, ki je bistveno drugačna od stalčišč njenega predhodnika Martina. Fassino je tudi poudaril, da je treba pospešiti. podpis asociacijske pogodbe med Slovenijo in EU, do katerega mora priti pred iztekom italijanskega predsedstva, kar pa zadeva Slovenijo je
izrazil željo, da bo vlada čimprej predložila popravek za drugo branje o lastninski zakonodaji, ki ga je minister Thaler napovedal, kar bi omogočilo takojšen podpis pogodbe.
Nekateri predstavniki desnice, med njimi predvsem poslanka Vasconova, ki je bila včeraj Se zadnjikrat v parlamentu, pa so ocenili, da je Solanov dokument že sam nezadosten za pristanek Italije na podpis pogodbe med Slovenijo in EU.
________LJUBLJANA / UMRL JE MATJA2 JANČAR________
Plemenit človek in sposoben diplomat
Jančar se je v zadnjem obdobju ukvarjal tudi z odnosi med Italijo in Slovenijo
LJUBLJANA - V 56-letu starosti je umrl Matjaž Jančar, plemenit človek, velik Slovenec in izredno sposoben diplomat. Nit življenja mu je pretrgala zahrbtna bolezen, ki mu je skoraj dve leti spodjedala zdravje. Jančarja je odlikovala izredna bistrost v dojemanju tekočih svetovnih problemov ter njihovih učinkov in posledic za Slovenijo in poseben posluh za slovensko nacionalno vprašanje in interese svoje države.
Matjaž Jančar je takoj po končani pravni fakulteti prevzel delo na odgovornih mestih, kot že prej v mladinskih in študentski organizaciji. Bil je sekretar za mednarodne zveze republiških sindikatov, vice konzul v Stuttgartu, svetovalec s skupščini SR' Slovenije, svetovalec in sekretar Sveta za mednarodne odnose predsedst-
va SRS, konzul in svetovalec veleposlaništva na Dunaju ter predsednik Slovenske izseljenske matice, kjer se je posebej uveljavil kot tehten poznavalec občutljivih problemov zdomcev, izseljencev in slovenske manjšine s sosednjih državah. Imel je Se poseben očutek za tisti del Slovencev, ki živi v tujini. Svoje globoko človeško razumevanje je temeljil na strogi nepristranosti, zanj so bili vsi Slovenci v tujini, ne glede na svetovne in politične nazore, le in predvsem Slovenci.
Srčno se je veselil osamosvojitve Slovenije in kot generalni konzul v Clevelandu dal to vedeti tako ameriški javnosti kot slovenskim izseljencem. Zato so tedanje jugoslovanske oblasti proti njemu drastično ukrepale, ga takoj kazensko odpustile in še
prve dni julija 1991 premestile v domovino. Po teh prelomnih dogodkih se je z nezmanjšano energijo zavzel pri mednarodnem uveljavljanju nove države Slovenije in zaščiti njenih interesov. V ministrstvu za zunanje zadeve je vodil sektor za sosednje države in kasneje sektor za Evropo in Severno Ameriko. Delo je nadaljeval v sektorju za analize in planiranje, kjer je med drugim natančno obdelal odnose med Slovenijo in Avstrijo. Čeprav ga je bolezen vse bolj izčrpavala, se je kot novoimenovani vodja sektorja za sosednje države in posebni pooblaščenec zunanjega ministra lotil urejanja nelahkih in zapletenih odnosov z Italijo. Med zadnjo fazo svoje bolezni je zmogel toliko moči, da je pripravil zanimivo Studijo s slovenski manjšini v zamejstvu.
LJUBLJANA / AVDICIJA KOROŠKIH SLOVENCEV V ODBORU ZA MEDNARODNE ODNOSE
Nobenega dogovora med NSKS in ZSO o vprašanju skupnega zastopstva manjšine
LJUBLJANA - Trdne fronte med obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij, v vprašanju skupnega zastopstva in tudi zajamčenega mandata. S to situacijo je včeraj bil soočen odbor za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora, ki je prav zaradi teh, znotraj manjšine na Koroškem spornih vprašanj, sklical poseben parlamentarni hearing o osnutku »Resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije«, ki ga je odbor 3. aprila letos soglasno sprejel.
Hearinga v Ljubljani so se s strani koroških Slovencev udeležili najvišji predstavniki NSKS, ZSO, SPZ, KKZ, SGZ, DPU in SZI, razburljiva in polemična razprava pa se je takoj vnela okrog (kompromisne) formulacije v resoluciji, v kateri Republika Slovenija »priznava avtonomnost in politično subjetktiviteto slovenskih
manjšin v sosednjih državah« in hkrati »pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih dražvah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo«. Nadalje Republika Slovenije -tako v osnutku - »podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov manjšin v zakonodajnih in drugih političnih in upravnih telesih«.
V obeh ključnih vprašanjih med obema političnima organizacijama koroških Slovencev tudi včeraj ni prišlo do nikakršnega približevanja stališč. Nasprotno. Člani parlamentarnega odbora so postali priča novega kroga »koroškega dvoboja« med obema osrednjima organizacijama. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v zvezi z osnutkom resolucije poudaril, da ZSO ne soglaša z zahtevo po zajamčenem manjšinskem zastopstvu in se je opredelila za politično integracijo, še posebej pa ne z odstavkom v resoluciji, ki predvideva demokra-
tično izvoljeno skupno zastopstvo manjšine. »Ta formulacija pomeni poseg Slovenije v notranjo organiziranost manjšine«, je poudaril Sturm in dejal, da sta obe osrednji politični organizaciji demokratično izvoljeni in priznani s strani avstrijske države. Za primer, da bi resolucija bila sprejeta v sedanji obliki, bi ZSO bila prisiljena sklicati izredni občni zbor, na katerem bi morali delegati celo razpravljati o možnosti, da ZSO prekine odnose z matico, je napovedal Sturm.
Predsednik NSKS Nanti Olip je poudaril, da je za njegovo organizacijo izvoljeno skupno zastopstvo ključnega pomena za nadaljno politiko koroških Slovencev in da NSKS od te zahteve ne bo odstopil. Podprl je tudi zahtevo po zajamčenem zastopstvu ter se izrekel za Temeljnji manjšinski zakon, ki ga je avstrijskemu parlamentu že posredoval Center avstrijskih narodnosti. Nadalje je podprl predlog Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, po katerem naj bi v prihodnje višino finančne
podpore manjšinam v zamejstvu sicer določala matica, razdelitev sredstev pa naj bil opravila manjšina sama - konkretno skupno zastopstvo.
Medtem ko so osnutek resolucije brez pridržkov podprli še predsednik Enotne liste Andrej VVakounig, predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer in zastopnik Slovenske gospodarske zveze Picej, je vodja slovenskega dušnopastirskega urada Jože Marketz v vprašanju skupnega zastopstva zavzel nevtralno pozicijo. Poudaril je, da Cerkev tu nima stališča in ga tudi noče imeti. Direktor Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Malle je menil, da na Koroškem do skupnega zastopstva ne bo prišlo v bližji prihodnosti, zato se slovenske organizacije pri svojem delu naj osredotočijo na področja, ki bodo dejansko zagotavljali ohranitev in širitev slovenskega jezika, kulture in identitete. Izrekel se je za poživitev notranjemanjšinskega dialoga s ciljem, da bi smernice v manjšinski politiki postavljala manjšina sama.
Tajnik SPZ Janko Malle je temu dodal, da je največji povezovalni člen med Slovenci skupni kulturni prostor in da je prav to dejstvo treba postaviti v ospredje.
S strani odbora za mednarodne odnose sta osnutek resolucije v sklenjeni obliki izrecno podprla predsednik krščanskih demokratov Peterle in zastopnik socialdemokratov Pukl, za vladajočo LDS pa je poslanec Šetinc napovedal, da bo parlamentarna komisija za manjšine Se enkrat temeljito analizirala položaj koroških Slovencev. Pri tem ni izključil dopolnitve k že sprejeti resoluciji, katero mora Se obravnavati in obobriti državni zbor Slovenije.
Zasedanje se je izteklo z glasovanjem o novemu poročevalcu delovne skupine za manjšine pri odboru za mednarodne odnose, funkcijo ki jo je doslej opravljala poslanka LDS Jadranka Sturm-Kocijan: za njenega naslednika je bil imenovan Lojze Peterle.
Ivan Lukan

KONGRES CGIL / RESOLUCIJA
KRIZA / OB POMOČI DRUŽBE FRIULIA
SREČANJE
Pristop Slovenije k EU je za Trst bistvene važnosti
Sindikat za območni razvojni pakt in trdno socialno politiko
Po tridnevni živi in poglobljeni debati se je včeraj konCal 9. pokrajinski kongres CGIL. Izvolili so 27 delegatov za deželni kongres, ki bo 29., 30. in 31. maja, za generalnega tajnika potrdili Bruna Zvecha ter za elana tajništva Riccarda Devesco-vija in Giuditto Lovullo, določili, da bo vodstveni odbor pod predsedstvom Giorgia Ubonija sredi junija v podrobnostih odobril delovni program, ki ga bo medtem tajništvo sestavilo na podlagi kongresne razprave, in izglasovali resolucijo, ki ta program nakazuje.
Resolucija osvaja strateške usmeritve poročila, s katerim je Zvecli uvedel kongres, sporočila iz diskusije in teze, ki sta jih razvila Angelo Airoldi iz državnega tajništva ter deželni generalni tajnik sindikata Paolo Pupulin. Kot glavna cilja, h katerih dosegi bo CGIL pritegnil CISL in UIL ter lokalne institucionalne in gospodarske komponente, navaja razvojni teritorialni pakt in socialno platformo.
Pakt, pri katerem naj bo sindikat enakopraven subjekt, bi moral pomeniti izpopolnjeno različico protokola o soglasju za preporod tržaškega območja (1994). Z njim naj bi dopolnili vso prometno (cestno, železniško in pomorsko, torej tudi luško) infrastrukturo, okrepili telematsko mrežo, preosnovali družbe z nekdanjo državno udeležbo ter prek finančnih naložb in ovrednotenja Človeškega potenciala utrdili industrijski in storitveni malopodjetniski sistem,
na katerem dejansko sloni lokalna proizvodna stvarnost; nad proizvajalnimi sredinami bi morali imeti organiCen pregled in jih obravnavati s pomočjo prednostne investicijske lestvice.
Resolucija s tem v zvezi izrecno poudarja, da s postopkom za pridružitev Slovenije k Evropski uniji in s sklepanjem novih dvostranskih gospodarskih sporazumov ni veC mogoče odlašati, saj predstavljajo osnovni pogoj za razmah Tržaškega, kar bi bilo tudi v korist vse Italije in Evrope.
S platformo socialnih zahtevkov na temeljih teritorialnega pogajalstva pa naj bi z ene strani ugodili žgočim potrebam starostnikov, na katere odpade že veC kakor polovica tukajšnjega prebivalstva, mladih in vseh tistih, ki so bili potisnjeni na rob družbe, in z druge strani pognali zaposlovanje. Skratka, izoblikovati gre socialno državo druge generacije, za kar sta nujno potrebni sodelovanje lokalnih ustanov in reorganizacija upravnega kolesja, kajti le na ta naCin bo mogoCe zares sprostiti vse razpoložljive finančne in človeške re-surze v optiki Čedalje širše decentralizacije. Napori za nova delovna mesta bodo morali vštric s kakovostno rastjo, zato jih bosta morala spremljati odločen boj zoper bolj ali manj prikrite naklepe o deregulaciji delovnega trga, hkrati pa brezpogojno uveljavljanje vsakogar-šnje pravice do poklicnega izobraževanja kot neizpodbitnega načela o socialni demokraciji, (dg)
Tovarnam Salda se obeta rešitev
Renato De Massa se umika, zato naj bi banke skupini že spet odprle mošnjiček
življenske razmere vojnih invalidov v Italiji in Sloveniji vse bolj težavne
Podjetnik Renato De Massa iz Previsa naj bi podpisal listino, s katero se odpoveduje upravljanju kovinsko-mehanske grupe Salda. Vest se je neuradno razširila včeraj popoldne in jo je kasneje potrdil predsednik deželne finančne družbe Friulia Flavio Pressac-co, vendar rekoč, da omenjenega dokumenta še ni videl in da se z De Masso tudi ni utegnil sestati.
Ce je sporazum med' dosedanjim pooblaščenim upraviteljem holdinga in deželno upravo resničen, to pomeni, da lahko skupina upniških bank, ki je bila zamrznila kreditne tokove v korist Salde, ta svoj sklep vsak trenutek prekliče. Kolikor nam je bilo dano zvedeti, dogovor predvideva likvidacijo družb, ki so doslej upravljale tovarne Salda caffe ter Salda carpenteria v Trstu (40 delavcev) in Sermet pri Tolmeču (80), oziroma ustanovitev novih treh družb; te bi zaupali drugim podjetnikom ali pa (v pričakovanju, da stiki, ki jih je navezala Friulia kot manjšinska delničarka Salde, obrodijo sadove) menedžerjem oziroma zadrugam, katerim bi finančna
družba nudila zaslombo.
Načrt bo vsekakor treba predložiti v odobritev sindikalnim organizacijam. Te so, kot je znano, oklicale stavko prizadetih uslužbencev za nedoločen Cas, ker že več kot tri mesece niso prejeli plače; Ce bodo zdaj sredstva res prišla, bodo protest prekinile. Križem rok so pravzaprav ostali le delavci in delavke Salde caffš, ki proizvaja ekspres aparate za kavo, in Salda carpenteria, ki se bavi s kovinskim tesarstvom in dobavlja svoje izdelke pretežno Fincantie-riju, medtem ko se delo v Sermetu redno odvija, ker je tam kriza likvidnosti manj zaznavna.
Po omenjenem sporazumu bi utegnili Saldo carpenteria preobraziti v zadrugo, kakor se je to zgodilo že s številnimi drugimi poddobavnimi podjetji, Saldo caffe in Sermet pa zaupati, kot rečeno, sposobnim menedžerjem, razen seveda v primeru, da se ne bi medtem pojavil kak verodostojen podjetnik. Friulia naj bi v njih ohranila najvišji možni delež, ki ji ga dopušča statut, to je 35% kapitala.
Na prvem obisku pri Zvezi vojnih invalidov NOB v Trstu se je v torek mudila delegacija Zveze društev vojaških invalidov Slovenije, ki jo je vodil predsednik zveze Miro Vesel, v njej pa sta bila še predsednik in tajnik Društva vojaških invalidov iz Kopra, Jože Colja in Karlo Udovič.
V daljšem prijateljskem pogovoru je predsednik Zveze društev vojaških invalidov Slovenije Miro Vesel delegacijo Zveze vojnih invalidov NOB, ki jo je vodil Srečko Colja, seznanil z novostmi na področju organiziranosti zveze kot z njenimi prizadevanji za zagotovitev pokojninskega in socialnega varstva vojnih invalidov, ki je v Sloveniji vse bolj ogroženo in
ZASKRBLJENOST SINDIKATA UIL / PO PROTESTU NEKATERIH TRGOVCEV
'Trst turistično mesto11 - dimna zavesa?
Podaljšanje urnikov trgovin naj bo le sestavni del širše politike za razmah turizma
Tržaška občina je izbojevala mestu status turističnega kraja, vprašanje pa je, kako ga bo izkoristila. Se bo zavzela za to, da privabi trume letoviščarjev, ali pa je pridobitev le sad obljube, ki jo je dala najbolj ihtavim trgovcem, ko so ti zagnali vik in krik zaradi prometnih omejitev v središču?
Vprašanje, ki ni od muh, so zastavili sindikalisti UIL na novinarski konferenci, na odgovor pa jim morda ne bo treba dolgo čakati. Sindikatov pokrajinski tajnik Gian-luigi Renna, ob katerem sta sedela član tajništva Daniele Marchesan in vodja organizacije delavcev na področju trgovskih in gostinsko-tu-ristiCnih dejavnosti UILTUCS Gabriele Fiorino, je pojasnil, da so se o zadevi že razgovarjali s predstav-
niki trgovcev in mestne vlade, da pa ti nimajo ravno Čistih pojmov. Kakor je znano, se vsa zadeva vrti okrog reforme deželnega zakona 37, ki ureja prodajne urnike. Drugje v Furlaniji-Julijski krajini, predvsem pa v sosednem Venetu, so trgovine odprte dalj Časa, tudi do poznega veCera in ob praznikih, tako da si lahko stranke nakupe bolje organizirajo, na Tržaškem pa smo ostali pri starem kljub temu, da si spremembo urnikov želi Čedalje več odjemalcev, predvsem žensk, ki službujejo in obenem gospodinjijo.
Status turističnega mesta omogoča podaljšanje delovnega časa v trgovinah in obenem drugačno razporejanje tedenskih počitkov. To bi razredčilo avtomobilski promet,
saj se naval kupcev ne bi več osredotočal v dozdajšnje časovne pasove, župan pa bi lahko omejevalne ukrepe ublažil. Ko omenjamo kupce, mislimo predvsem na goste z onkraj meje. Kaj bi se zgodilo, ko bi urnike prikrojili njihovim potrebam, a bi se oni postopoma izne-verjali Trstu, se je še vprašal tajnik Renna. Ravno zaradi te možnosti bi moralo biti upravljanje z urniki le delček širšega programa za turistično ovrednotenje mesta, ki zahteva ureditev prometnic, okrepitev hotelskih zmogljivosti, razmah agroturizma ter obogatitev muzejske in siceršnje kulturne ponudbe. Dovolj bi bilo uresničiti kopico načrtov, ki ležijo neizkoriščeni v občinskih predalih.
Drago Gašperlin
že na meji preživetja. Zveza vojnih invalidov je od leta 1962 do nedavnega delovala v sklopu Zveze združenj borcev NOV Slovenije, zdaj pa se je osamosvojila kot avtonomno juridično telo, da bi lažje in učinkoviteje ščitila življenjske interese te najbolj izpostavljene kategorije državljanov, tudi glede na novo zakonodajo, ki je pred kratkim začela veljati v Republiki Sloveniji. Predsednik Miro Vesel je pri tem izrecno poudaril, da Zveza društev vojaških invalidov Slovenije odločno želi obravnavati vojaške invalide, ki živijo izven meja v domovini, saj so se žrtvovali, borili in trpeli za iste cilje narodne osvoboditve in antifašizma. V tem smislu je tudi predlagal, naj bi našli ustrezne oblike povezovanja in sodelovanja.
Predstavniki Zveze vojnih invalidov NOB iz Trsta, ki so svoje goste prav tako seznanili z izredno težkim gmotnim, socialnim in zdravstveno varstvenim položajem velikega števila svojih članov, so izvajanje predsednika Mira Vesela vzeli z zadovoljstvom in zadoščenjem na znanje in se mu zahvalili za razumevanje in pripravljenost nuditi vso potrebno pomoC Zvezi vojnih invalidov NOB pri reševanju problemov zamejskih vojaških invalidov na Tržaškem, Goriškem, v Videmski pokrajini pa tudi tistih, ki živijo drugod v Italiji in so postali invalidi kot udeleženci narodnoosvobodilnega boja v slovenskih enotah NOV. (j.k.)
Delovna mesta pod vprašajem
Dolgemu seznamu podjetij, ustanov, ki jih zapirajo ali jim grozi zapora z odpuščanjem uslužbencev, se je pridružil tudi Laboratorij za morsko biologijo, kjer konec aprila niso obnovili pogodbe številnim raziskovalcem. V pismu, ki ga je podpisalo 15 raziskovalcev, je med drugim poudarjena velika škoda, ki bo nastala zaradi tega, saj Laboratorij opravlja pomembno delo in sedanji organik (namesto 26 uslužbencev jih je ostalo le 6) vsem obveznostim ne bo kos. Poleg tega bo upadel tudi ugled, ker verjetno ne bo več možno sodelovanje pri raznih mednarodnih načrtih in raziskavah.
O problemih Laboratorija je govor tudi v vprašanju, ki ga je postavila svetovalka SKP Elena Gobbi, ki med drugim sprašuje, zakaj ni bil dodeljen prispevek za leto 1996, čeprav je bil predviden v proračunu.
MIRAMAR / MORSKI PARK
WWF opozarja, da je Park izgubil pomembna sredstva
»Navedba Miramar-skega parka med tistimi, ki naj bi prejeli podpore, je zgolj materialna napaka.« Tako piše v Deželnem uradnem vestniku z dne 3. maja, pri čemer WWF v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da so morski naravni rezervat žal znova »odrezali«, Čeprav se je uveljavil tako na državni kot mednarodni ravni in se lahko pohvali, da ima 30 tisoč obiskovalcev letno ter široko razvejano dejavnost, saj na primer sodeluje celo z Unescom.
WWF trdi, da je sedaj gotovo, da zaščiteno območje ne more računati na finančna sredstva iz evropskega sklada, predvidena za posege pri valorizaciji okolja. Udarec je še toliko hujši, nadaljuje WWF, ker so bili prepričani, da bodo lahko črpali iz teh skladov: k temu so jih navajala razna srečanja in stiki z deželnimi fukncionarji in odborniki ter stališče
deželnega odbora, ki je prižgal zeleno luC programskemu dokumentu. Vse so torej lahko pričakovali, pravi še WWF, ne pa tega, da bo Dežela, do katere so se najprej obrnili in tudi prejeli ustrezna zagotovila, sporočila, da s prispevkom ne bo nič. Posledice bodo zelo hude, saj so prav v trenutku, ko bi morali utrditi in razširiti svojo dejavnost,' ostali brez inštrumenta, ki bi omogočil izvedbo pomembnih razvojnih načrtov. Zato WWF izraža upanje, da bodo »napako« Cimprej popravili, za kar se ponujata dve priložnosti. Prva je je odobritev deželnega prispevka za upravljanje Morskega parka, druga pa je prispevek iz Sklada za Trst. Poleg tega je Rezervat že vložil prošnjo za financiranje, s katerim bi uredil velik muzejski prostor ter didaktično dvorano, s čimer bi še bolj ovrednotil ter razširil svojo ponudbo.
NIZ PRIREDITEV / VČERAJ PREDAVANJE ROMANA
Krožek CCA slavi pol stoletja obstoja
Polemika med predsednikom Tombesijem in Cecovinijem o odnosu do Slovencev
S predavanjem Sergia Romana se je včeraj začel niz prireditev ob 50-letni-ci kulturnega krožka CCA (foto KROMA). Romano, ki je začel kariero v diplomatski službi leta ’54, je govoril na temo Preporod Srednje Evrrope. Med njegovimi najbolj prestižnimi zadolžitvami velja omeniti vsaj mesto generalnega direktorja za kulturne odnose na zunanjem ministrstvu, ambasadorja pri Natu in nato ambasadorja v Moskvi v zelo pomembnem obdobju ’85 - ’89. Sedaj Romano, ki je v Trstu opozoril tudi na nujnost, da se mesto primemo pripravi in opremi, če želi v spremenjenih okoliščinah odigrati pomembno vlogo na srednjeevropskem območju, sodeluje s številnimi italijanskimi in angleškimi mediji.
Na otvoritveni prireditvi je spregovoril tudi predsednik krožka Gior-gio Tombesi, ki je podčrtal nekdanjo in sedanjo
vlogo krožka CCA. VeCer je popestril nastop tržaškega pevskega zbora Illersberg, ki ga vodi Tul-lio Ricobon, isti zbor je pel tudi na prvi prireditvi krožka 17. junija ’47.
Glede krožka oz. v zvezi s programom, s katerim želi obeležiti pol stoletja
obstoja, se je med predsednikom Tombesijem in »modrecem« Manliom Cecovinijem (povabili so ga naj sodeluje pri izdelavi slavnostnega programa) vnela polemika. Manlio Cecovini je namreč ob predstavitvi programa pripomnil, da bi moral CCA
upoštevati tudi prisotnost Slovencev v Trstu in njihovo ustvarjalnost. Tombesi pa je odvrnil, da krožek ni bil in ni politično obarvan, temveč se je posvečal kulturi, še posebej danes pa so njegova obzorja nujno širša, se pravi evropska.
NOVICE
ŠOLSTVO / GLEDALIŠČE PREŠEREN
SALEŽ / PO OBČNEM ZBORU
Jutri v devinskem zavodu seminar o Madžarski
V devinskem Zavodu združenega sveta bo jutri na sporedu seminar, na katerem bodo ugledni madžarski gostje spregovorili o zgodovini in sedanjem položaju lastne države. Gostje zavoda bodo MikloS Vasarhely, eden najbolj znanih intelektualcev, ki je sodeloval v vstaji leta 1956 in bil elan prvega madžarskega parlamenta po padcu komunističnega režima, Laszlo Antal, ekonomist in izvedenec za vzhodnoevopske gospodarske sisteme, ter zgodovinar Andras Gero. Začetek seminarja ob 9. uri, zadnje predavanje (prof. Vasarhelyja) pa bo na sporedu ob 14. uri.
Skupščina DSL o volitvah
V	okviru povolilnih pobud tržaške feeracije Demokratične stranke levice bo danes ob 18. uri na sedežu v Ul. della Guardia 44 javna skupščina na temo »Po 21. aprilu: analiza volitev in nove perspektive za državo«. Spregovoril bo Glaudio Tonel, predsednik federalnega odbora tržaške DSL.
V	nedeljo v Vižovljah zbori pobratenih občin
Občina Devin - Nabrežina prireja v nedeljo, 12. maja, »Pevsko srečanje zborov pobratenih občin« v Športnem centru v Vižovljah. Sodelovali bodo MPZ Dragotin Kette, dekliški zbor Ilirska Bistrica in moški in ženski zbor Igo Gruden. Začetek prireditve ob 18. uri.
Spominsko obeležje Tržačanom, ki so padli za Avstrijo
Kulturno združenje Mitteleuropa bo v nedeljo, 12.maja na griču Sv.Justa odkrilo obeležje v spomin na Tržačane, ki so padli za avstroogrsko monarhijo. Ob 10.30 bodo pred bivšo Pomorsko postajo nastopile godbe na pihala, slovesnost se bo nato nadaljevala v cerkvi na Montuzzi, kjer bo maša v italijanščini, nemščini, slovenščini in latinščini. Spominsko obeležje bodo odkrili na griCu Sv.Justa ob zvokih žalostinke ”Ich hatt einen Ka-meraden".
Ljudsko peticijo za postavitev spominskega obeležja Tržačanom, ki so padli za Avstrijo, je podpisalo vec tisoC občanov.
Škedenjske pevke v klubu Rovis
Zenski pevski zbor »Ivan Grbec« iz Skednja se je v nedeljo popoldne predstavil povsem novemu občinstvu in zopet doživel lep uspeh. Na nastop ga je povabil italijanski klub Primo Rovis, ki ima svoje prostore v Ul. Ginnastica, tam, kjer redno deluje tudi istoimensko športno združenje. Škedenjske pevke so se predstavile s koncertom, ki je obsegal slovenske in tržaške pesmi, pa tudi pesmi drugih narodov in ob koncu požele velik aplavz občinstva, (ni)
Zastavice EU na avtobusih
Mestni avtobusi bodo danes razobesih plave zastavice z dvanajstimi zvezdami Evropske unije v spomin na obletnico začetka procesa evropske integracije.
Svetlana Makarovič na podelitvi bralnih značk v Boljuncu
Svetlana Makarovič z mladimi poslušalci v boljunskem gledališču (foto KROMA)
Novi odbor KD Rdeča zvezda se je že lotil dela
Novi predsednik Vladimir Budin na čelu razširjenega odbora
V občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu je bilo danes dopoldne živahno in napeto. Živahno, ko so uCenci osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva napolnili dvorano, da bi sledili podelitvi letošnjih bralnih značk, napeto, ko so sledili dogajanju, ki ga je'na odru z besedo, glasbo in petjem pričarala slovenska pisateljica in pevka Svetlana Makarovič.
Učence in učiteljice je najprej pozdravila didak-
tična ravnateljica Ksenija Dobrila, dolinski župan Boris Pangerc pa je zaželel »Zivahnikom« in »živah-nicam« obilo lepih trenutkov na prazniku lepe besede in branja.
Svetlana Makarovič j že takoj na začetku očarala male gledalce s pravljico o medvedku sladkosnedku, ki je Čebelici ukradel sat medu. Okrog medu se je spletel pravcat cirkus živalic, od radovedne miške do malega zajčka, od lepotičke lisičke in uglajenega jazbeca do vreščeče šoje.
Umetnica je vsako živa-lico posebej predstavila s pesmijo, kar je še najbolj pozabavalo šolsko občinstvo.
Najbolj slovesno je bilo seveda ob koncu, ko so prišli na svoj račun najmlajši knjižni molji iz dolinske in miljske občine. Najbolj vztrajni so prejeli zlate bralne značke za njihov trud pri branju slovenskih knjig, ostali pa priznanja in bodrilno besedo, naj posvetijo svoj prosti Cas lepi slovenski knjigi in jeziku.
Po razrešnici, ki jo je dosedanji odbor dobil na obenem zboru prejšnji petek, sta se širši upravni in nadzorni odbor Kulturnega društva RdeCa zvezda iz Saleža v ponedeljek zbrala na svoji prvi seji v novi zasedbi. Neobičajno visoko število prisotnih je bilo pomemben kazatelj prizadevanja in truda, ki so jih elani vložili v iskanje novih sodelavcev in zanimanja, ki ga delovanje v sklopu kulturnega društva ima za krajane. Osrednji točki seje sta bili dve: izvolitev novega vodstva in smernice delovanja društva za naslednji dve leti. Prisotni so na seji sklenili, da bo vodstvo odslej sestavljalo večje število elanov. To pa zato, da ne bi prekomerno bremeniti izključno ozkega števila odbornikov, ampak da bi cim enakomerneje porazdeliti delo med širše število posameznikov. Tako bo odslej funkcije predsednika, tajnika in blagajnika podpiral in ob potrebi nadomeščal po en elan. Izidi volitev novega vodstva so bili sledeči: za novega predsednika društva je bil izvoljen Vladimir Budin, podpredsednik bo dosedanji zaslužni odbornik Kristian Briscich, tajnica Ingrid Suhi, blagajničarka Ivana Colja. Vlogo gospo-
darja pa bo kot doslej opravljal Zvonko Rebula. ZapisniCarka bo Katja Terčelj, predsednikov pomočnik Žarko Budin, Debora Stegel pomožni tajnik, Srečko Sirca pomožni blagajnik, Eligij Kante pa odbornik za pevski zbor. Nadzorni odbor bodo sestavljali Nevia Kante, Darja Samar in Elena Samar.
Članom širšega upravnega odbora bo poverjena ena ali veC vlog, ki so bile določene glede na program društva in na obstoječe zahteve v vaseh zgoniške občine. Žarko Budin in Miloš Zidarič bosta odgovorna za stike z vasjo Salež, Erika Grilanc in Mirjam Rebula za jezikovne tečaje, Nevia Kante za stike s društvi in šolami, Alenka Obad za stike z občino ter za knjižnico, Igor Pegan za stike s pustno skupino, Silva Perčič za narodne noše in običaje, skupaj z Igrind Sulli pa tudi za dramsko skupino, Rado Milic za zborovske in glasbene dejavnosti, Sonja Rebula za stike z vasjo Repnic, Dean Verša za socialo, Marta Žigon pa za stike z vasjo Zgonik. Društvo RdeCa zvezda namerava namreč, in to je bila druga osrednja točka dnevnega reda, posveCah odslej posebno pozornost oživljanju slovenskih običajev in tradicionalnih dejavnosti ter vrednotenju naravnih in kultunih znamenitosti na tem delu Krasa. V tem smislu si bo prizadevalo doseči Cim tesnejše sodelovanje z občani in z ostalimi društvi na ozemlju zgoniške občine pa tudi izven njenih meja. (MIA)
Danes in jutri v Mieli Alma s Polono Vetrih
Na odru gledališča Mie- bude v okviru prireditve ski Cankarjev dom, be- la v Celju, njena domala bo danes in jutri Po- "Kdo so drugi", ki jo sedilo je napisala Uršu- vina pa je bil svet.
Iona Vetrih uprizorila prirejata Zveza slaven- la Cetinski, delo pa go- Monodramo bodo danes monodramo "Alma", ki skih kulturnih društev vori o življenju in delu prikazali v slovenščini, velja za izjemen gleda- in Zadruga Bonawentu- Alme Karlin, svojevrstne jutri pa v angleščini, liski dogodek in sodi ra. Monodramo je po- raziskovalke in svetovne Začetek obeh predstav med najzanimivejSe po- stavil na oder ljubljan- popotnice, ki se je rodi- ob 21.uri.
POSEBNA POZORNOST NAVEZOVANJU STIKOV S SORODNIMI ORGANIZACIJAMI
Razvejana dejavnost SKK
V. Slovenskem kulturnem klubu se med šolskim letom vsako soboto zbira višješolska in univerzitetna mladina. Eden izmed ciljev kluba je tudi ta, da povezuje mlade ne samo znotraj organizacije, paC pa tudi navzven, to se pravi, da goji stike s sovrstniki iz drugih sorodnih organizacij. Ta težnja je prišla še posebno do izraza v preteklem mesecu, ko so bili redni sestanki zaradi prazničnih dni ob veliki noči in volitvah okrnjeni in je v ospredje stopila družabnost z izleti in prijateljskimi srečanji z mladimi iz sosednjih dežel.
Prvo tako seCanje je bilo na Goriškem, ko so se mladi ob povratku z izleta v Palmanovo, kjer so si ogledali razstavo Picassovih risb in keramik, ustavili v Stan-drežu, kjer so se s sovrstniki iz PD Standrež razvedrili ob igranju košarke in namiznega tenisa ter ob prijetni družabnosti, ki se je razvila po večerji, ki so jo gostitelji sami pripravili. Odborniki kluba so si bili edini, da je bilo srečanje zelo pozitivno, saj so s tem razširili krog prijateljskih društev tudi na Goriško. Do sedaj so namreč imeli rednejše stike le z raznimi društvi
iz Slovenije, pogrešali pa so stike prav s tistimi društvi, ki bi jim morala biti po položaju in interesih najbližja, namreč z društvi naše manjšine na Koroškem in v Gorici. V letošnji sezoni pa je do tega le prišlo, saj so pozimi imeli srečanje z mladimi društva Planika iz Sel na Koroškem, sedaj pa je, kot reCeno, vzpostavljena vez še z madimi Goričani.
Kako pomembno je, da mladi gojijo take vrste sodelovanja s sovrstniki iz drugih pokrajin in s tem krepijo svojo samozavest, je le nekaj dni kasneje, ko je prišlo do srečanja s krožkom OZN iz Postojne, še posebej poudaril njegov mentor, profesor Zupan. Dejavnost tega krožka je po njegovi zaslugi že od vsega začetka usmerjena v zanimanje za slovenske manjšine in spoznavanje položaja slovenskih zamejcev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Zaradi tega njihovega zanimanja so že pred sedmimi leti poiskali na Tržaškem sogovornika; to je po naključju postal ravno SKK. Od takrat se mladi iz obeh društev redno obiskujejo. Prejšnji teden je tako ob koncu svoje delovne sezone prišla na izlet v naše kraje skupina sto petdesetih
dijakov Postojnske srednje šole. Na meji jih je sprejela mentorica Slovenskega kulturnega kluba prof. Lučka SusiC. Izletniki so se najprej ustavili na bazoviški gmajni, kjer so se pred spomenikom poklonili štirim junakom, žrtvam fašizma. Srečanje se je nadaljevalo v FinZgarjevem domu na Opčinah, kjer je goste pozdravila tudi predsednica SKK Miriam Čermelj, dr. Drago Stoka, dolgoletni deželni svetovalec Slovenske skupnosti in obenem tudi prvi predsednik SSK pa jim je posredoval kratek, a izčrpen pregled stanja slovenske manjšine v Italiji. Mladi pa so izvedli kratek kulturni program s petjem zbora in nastopom zelo spretne harmonikarke. Potem so izlet nadaljevali tako, da so si z Vejne ogledali vso obalo okoli Tržaškega zaliva od tam pa nadaljevali pot na Goriško, kjer so jih v popoldanskih urah sprejeli elani SKD Sedej iz Steverjana.
Zaenkrat je s tem konec srečanj. ZaCela so se spet redna sobotna srečanja na sedežu, v ul Donizetti 3. Ze dan po srečanju s Postojnčani jih je tam obiskal mladi pesnik Vladislav Stres iz Ljubljane. Stres je na originalen način predstavil
svoje delo, saj je sam podal nekaj svojih pesmi, spregovoril pa je tudi o svojem odnosu do likovne umetnosti, kateri se skuša približati s tem da se v umetnino poglobi in svoje doživljanje preoblikuje v verze; ob koncu je tudi zapel nekaj svojih pesmi, ki jih je tudi sam uglasbil.
Po lahkotnejšem premoru, ki ga je predstavljalo predvajanje filma La scuola, bo v soboto, 11. maja, spet na vrsti predavanje. Gotovo pa bo vzbudilo veliko radovednosti, predvsem med mladimi, bodisi zaradi tematike, bodisi zaradi strokovnosti predavatelja. Psihoanalitik dr. Hektor Jogan bo namreč govoril o skrivnostnem svetu sanj, to se pravi o tem, kdaj, kako in zakaj sanjamo.
S tem se klub približuje koncu sezone. Zadnje štiri sobote so posvečene najprej srečanju s papežem v Postojni, potem predavanju prof. Erike Košute, ki bo s pomočjo diapozitivov prikazala svet afriških gora od Atlantika do Indijskega oceana, koncertu mladega violinista Mateja Santija in koCno še veselemu slovesu od sezone z izletom v naravo in piknikom.	Breda SusiC
OB 20-lETNICI SMRTI
Pobudi v spomin na I. Ambrozeta in J. Lasič
Spominu pred 20 leti tragično preminulih klavirskih pedagogov Glasbene matice, Erminija Ambroseta in Jožice Lasič, bo posvečena prva od sedmih zasnovanih zaključnih akademij gojencev tržaške šole GM »Marij Kogoj«. Akademija kot izključno klavirski veCer bo jutri, v petek, 10. t. m., ob 20.30 v dvorani nemškega kulturnega inštituta Goethe v Ul. Coroneo 15. V 14 točkah se bodo predstavili mladi pianisti in sicer od vsakega klavirskega pedagoga Glasbene matice po en gojenec iz vseh šol v Trstu, Gorici, Spetru in v Zabnicah v Kanalski dolini.
Istega dne pred koncertom v Goethe inštitutu, pa bo na sedežu Glasbene matice v Ul. Ruggero Manna ob 19. uri kratka spominska svečanost ob poimenovanju ene od uCilnic po Erminiju Ambrosetu. S krajšim nagovorom bo osebnost pokojnega klavirskega pedagoga oživil njegov uCenec prof. Tomaž SimCiC. Ob tej priložnosti bosta na klavir, ki je bil Ambroseto-va last in ga je njegova mati pred leti darovala Glasbeni matici, prvič po njegovi temeljiti mehanski obnovi, zaigrali štiri-roCno profesorici klavirja Vesna Zuppin in Beatrice Zonta.
Prijatelji Glasbene matice in ljubitelji glasbene mladine so toplo vabljeni na akademijo v Goethe inštitutu, kot na spominsko svečanost na sedežu Glasbene matice, (j.k.)
SPREJEM NOVIH ČLANOV
Jurjevanje tržaških skavtov
V nedeljo, 28. aprila je Slovenska zamejska skavtska organizacija praznovala sv. Jurija, svojega zavetnika, ki velja za vzor poguma in vitestva. Ta dan pa je za skavte in skavtinje v zamejstvu še večji praznik, saj v svojo sredo s kratko slovesnostjo sprejmejo nove člane.
Na travniku med Sa-ležem in Gabrovcem, kjer je bilo predvideno Jurjevanje, se je že v jutranjih urah zbrala množica staršev in sorodnikov, ki so spremljali svoje otroke v tako doživetje.
Najprej je v skupnem zboru vse prisotne pozdravil načelnik Teo Kralj, sledila je sv. masa, ki jo je daroval skavtski duhovni vodja Tone Bedenčič. Načelnica Martina Grahonja je nato s kratkim govorom uvedla obred obljube. V SZSO je letos prestopilo 18 volčičev in veveric ter 27 izvidnikov in vodnic. Nato so še vsi ostah
člani obnovili svojo skavtsko obljubo in s tem zaključili slovesni del Jurjevanja.
Po kosilu, ki ga je za vse prisotne skuhala skupina skavtov, so sledile popoldanske igre po vejah. Volčiči in veverice so se spremenili v gusarsko tolpo in iskali skriti zaklad, izvidniki in vodnice pa so se pomerili v orientaciji in drugih skavtskih veščinah, ki jih je zahtevala orientacijska igra.
Ob 16.30 so vsi posedli okrog simboličnega tabornega ognja. Na programu so bili skeči, plesi in pesmi ter nagrajevanje. Pravo veselo vzdušje je Se povečalo nestrpno pričakovanje poletnih taborov, ki jih bo SZSO kot vsako leto priredila za svoje člane. Cisto na koncu so skavti in skavtinje tesno v krogu zapeli Se pesem slovesa, skrbno počisti-li travnik in se odpeljali nazaj v vsakdanjost. (MB)
______V GROČANI______
Nagradili zmagovalce ex-temporeja Saša Ota
Prejšnji teden je bilo v gročanski Srenjski hiši nagrajevanje drugega foto ex-temporeja Sasa Ota. Ex-tempore je bil 13. in 14. aprila v okviru manifestacije Odprta meja med občinama Dolina in Hrpelje-Kozina.
Najprej se je občinstvu predstavil harmonikarski duo Goran Ruzzier in Mojca Mihalič, ki sta s svojima frajtonaricama povedla številno občinstvo v svet muzike in fotografije. Sledila je uvodna misel in pozdrav s strani fotokrožkov, ki sta extempore organizirala in sicer Foto Trst ’80 in Foto skupina Zarek iz Sežane. Natečaj je bil razdeljen v dve skupini in si-
cer otroci do 12. leta in pa odrasli. Med otroki se je uveljavil Milan Ota (pet let in pol), pohvaljen pa je bil Dejan Faralja. Komisija se je zelo navdušeno izrazila nad deli, ki so jih predstavili otroci. Med odraslimi je prvo mesto zasedel Vlado Bemetič od Foto kluba Zarek, medtem ko sta druga in tretja nagrada odšli na Goriško. Dobitnika sta bila VValter Nanut in Fla-vio Mozetič. Posebno pohvalo sta Se prejela Klavdij Paulin iz Gorice in Damjana Strajn iz Trsta. Občinstvo si je Se ogledalo najboljše diapozitive in kratek dia-dokumentarec o Avstraliji, ki ga je pripravila Magda Sturman.
VCERAJ-DANES
na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana za British Film Club. Jutri: 17.45, 20.00, 22.15 »Ninfa Plebea«, r. Lina VVertmiiller, i. Lucia Gara, Stefania Sandrelli, Raoul Bova, prepovedan mladini pod 14. letom.
EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Niente di personale«, r. Thaddeus 0’Sullivan.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Specie mortale«. i. Ben Kingsley.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce Wil-lis, Jennifer Beals.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moon-light & Valentino«, i. VVhoopi Goldberg, Kath-leen Turner.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Dure voglie paesane p er mogli di citta«, poru., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Decisione critica«, i. Kurt Russell, Števen Sea-gal.
ALCIONE -	18.30,
21.30»Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson, i. Sophie Marceau.
LUMIERE - Samo danes:
17.00,	18.40, 20.20, 22.10 »Babe - maialino coraggio-so«.
H_____ ČESTITKE
Danes praznujeta Sonja in Edi Sirk 25-letnico poroke. Čestitata jima mama Marica in tata Vinko in jima želita mnogo ljubezni in sreče.
Pri Korošcih nad Miljami praznuje danes okrogel življenjski jubilej naša zvesta dolgoletna pevka PETRA. Pevci zbora Jadran in elani Društva Slovencev miljske občine ji prisrčno čestitamo in želimo, da bi ji nikoli ne zmanjkalo volje do lepega petja. Čestitkam se pridružujejo tudi cerkvene pevke od Sv.Barbare.
Danes, ČETRTEK,
9.	maja 1996
IRMA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 1.13 in zatone ob 11.36.
Jutri, PETEK,
10.	maja 1996
JANZE
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,4 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb narašča, veter severo-zahodnik 6 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Giulia Di Stefano.
UMRLI SO: 79-letna Eugenia Polacco, 59-letna Angela Sodomaco, 89-let-na Giacinta Giuriato, 93-letna Lidia Demi, 65-let-na Wilma Centuori, 54-letni Antonio Borello, 75-letna Vilma Mauri, 81-letni Mario Spetti, 73-let-
na Gioconda Ghersini, 70-letna Fidalma Bian-chin.
E LEKARNE
Od PONEDELJKA, 6., do SOBOTE, 11. maja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Mira-marski drevored 117 (tel. 410928).
BOLJUNEC	(tel.
228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1.
BOLJUNEC	(tel.
228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Za dostavljanje zdravil
^ PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST - Sola “Marij Kogoj “Trst. Jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, Ul. Coroneo 15 I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA - Klavirski veCer ob 20-let-nici smrti Erminija Ambro-seta in Jožice Lasič poklon gojencev GM iz Gorice, Spetra, Trsta in Zabnic in vabi na poimenovanje “male dvorane" po prof. E.Ambrosetu ob 19. uri na GM, Ul. R.Manna 29. Prisrčno vabljeni!
V PIVNICI III. GENE-
RAZIONE v Boljuncu bo jutri, 10. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Midni-ght Express Blues Band; v petek, 24. t. m. ansambel Back door Blues, 31. t.m pa ansambel Toxian.
GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: jutri, 10. t. m., ob 20.30 Goethe institut -Ul. Coroneo 15; 17., 20., 23., 27. in 29. t, m., ob 20.30 bazilika sv. Silvestra - trg S. Silvestra 1 in 6. junija, ob 20.30 evangelicansko-
ZSKD in ZADRUGA BONAWENTURA
ALMA
O življenju popotnice ALME KARLIN
Besedilo URŠULA CETINSKI Igra POLONA VETRIH Produkcija Cankarjevega doma - Ljubljana
Gledališče Miela v Trstu danes, 9. maja ’96, ob 21. uri v slovenščini jutri, 10. maja ’96, ob 21. uri v angleščini

i»|«H
Slovensko Stalno Gledališče
Maurizio Costanzo
IZPRAZNJENO VRNI
Igrata POLONA VETRIH in ADR1JAN RUSIJA, režija JAŠA JAMNIK
V soboto, 1 1 .t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C
OBČINA ZGONIK (Trst)
OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI ZA ZAKUP SLUŽBE ZA ČIŠČENJE OBČINSKIH STAVB
Občina ZGONIK razpisuje javno dražbo za dodelitev službe za CiSCenje občinskih stavb od 1.7.1966 do 30.06.1999 po postopku, ki ga predvideva čl.73 Črka c) incl.76 K.O. St.827/1924.
Višina zneska na osnovi dražbe podvržena znižanju znaša 70.000.000,- brez davka IVA.
Rok za predložitev ponudb zapade dne 06.06.1996 ob 14. uri; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 07.06.1996 od 10.30 do 11.30, ko bo dražba.
Razpis je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah.
Zgonik, 6. maja 1996
ZUPAN
(BLAZINA Tamara)
OBČINA ZGONIK (Trst)
OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI ZA ZAKUP SLUŽBE OBČINSKE ZAKLADNICE
Občina ZGONIK razpisuje javno dražbo za dodelitev službe občinske zakladnice od 1.7.1966 do 31.12.1999 po postopku, ki ga predvideva Cl.73 Črka c) in cl. 76 K.O. st. 827/1924. Zakup bo dodeljem najboljšemu ponudniku na podlagi vsote dodeljenih točk.
Rok za predložitev ponudb zapade dne 01.06.1996 ob 14. uri; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 03.06.1996 od 9. do lO.ure, ko bo dražba.
Razpis je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah.
Zgonik, 6. maja 1996
ZUPAN
(BLAZINA Tamara)
luteranska cerkev - Trg Panfili. Vljudno vabljeni!
ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV in Krožek za družbena vprašanja V. SCek prirejata jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah okroglo mizo ob izidu knjige POSVET O KRAŠKEM PARKU. Govorili bodo: Zoran Sosič, Karlo Grgič, inž. Vladimir Vremec, inž. Silvester Čehovin, dr. Rudi Simac in Ivo Jevnikar. Vljudno vabljeni!
VABIMO Vas na ogled razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji v prostore umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. . Razstava bo odprta Se danes, 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30.
SKD PRIMOREC -Trebče gostuje danes, 9. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu dramsko skupino SKD Rdeča zvezda iz Sa-leža v izvedbi prizora v narečju Gizele Budin PRIPRAVA NA ZLATO POROKO. Režija A.Petje.
OSREDNJA KNJIŽNICA S. Vilharja, Kulturni klub Istra in Klub katoliških izobražencev iz Kopra priredijo jutri, 10. t. m., ob 19.30 v prostorih koprske knjižnice predstavitev knjige Burna Volpija Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od 11. do 20. t. m. PRAZNIK LIBERAZIO-NE IN ISKRA. V soboto, 11. t. m. ples z ansamblom Long Zlunk, v nedeljo, 12. t. m. ples z ansamblom Happy day ter v torek, 14. t.m . ples z ansamblom Mama fa stala.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 11. t. m. na veCer z naslovom SKRIVNOSTNI SVET SANJ. Psihiater dr. Hektor Jogan za predaval o temi KDAJ, KAKO IN ZAKAJ SANJAMO. ZaCetek ob 18.30.
KD I. GRBEC - Škedenj-ska ul. 124 vabi svoje elane in prijatelje na ČLANSKI VECER, ki bo v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v društveni dvorani. VeCer bo popestril tamburaski ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca. Mentor Ervin Žerjal. Vabljeni, vabljeni, vabljeni!
GODBA NA PIHALA RICMANJE -PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba v nedeljo, 12. in 19. maja v Ricmanjih. ZaCetek ob 17. uri. Nastopajo: Mladinski pihalni orkester Glasbene šole VIV A Zagorje, Pihalni orkester Videm - KrSko, Godba Ricmanje in Delavska godba Trbovlje. V primeru slabega vremena bosta koncerta v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 13. t. m. v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige GORICA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI, ki jo je uredila prof. Lojzka Bratuž za Goriško Mohorjevo družbo. Delo bo predstavila prof. Marija Cenda Klinc. ZaCetek ob 20.30.
KDO SO DRUGI - ZSKD, BONAVVENTURA in ZALOŽBA DEVIN vabijo v torek, 14. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano (Trst, Ul. Sv. Frančiška 20) na predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja ODLOČITEV ZA SOŽITJE. Sodelujejo Rosel-la Pisciotta. Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci.
□ OBVESTILA
PD SLOVENEC iz Boršta vabi v ponedeljek, 13. t. m., ob 21. uri v Srenjsko hišo na sestanek v zvezi z organizacijo praznika vina, ki bo 1., 2. in 3. junija.
KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v treh 10- dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije od 6. do 15. maja na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. 3720062 ali 360072 vsak dan v uradnih urah razen sobot.
DANES, 9. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 pevska vaja za mladinsko pripravo na Papežev obisk. Vabljeni vsi maldi pevci in pevke.
ŠD PRIMOREC sklicuje jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV vabi v soboto, 11. t. m.od 10. ure dalje na športno srečanje zamejskih ter primorskih študentov v Ankaranu (hotel Adria) v sledečih panogah: tenis, ninigolf, mali nogomet in beach volley. Sledila bo zabava z rock skupino. Informacije dobite po 19. uri na tel. St. 0038667/73043 (Monika) ali 040/304315.
ODBOR za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji vabi mlade na dohovno pripravo na papežev obisk. Srečanje bo v nedeljo,12. t. m. v MarijaniSCu na Opčinah s pričetkom ob 19. uri. Srečanje bodo oblikovali mladi skupaj z odgovornim pripravljalnega odbora v Sloveniji, duhovnikom Primožem Krečičem iz Kopra. Vabljeni vsi, ki ste že vpisani in tisti, ki se Se želite udeležiti srečanja s Papežem v Postojni IS.t.m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj. ToCnejSe informacije dobite na srečanju v nedeljo.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr.
SKD TABOR se bo poklonilo spominu slikarja Vladimirja Ražma. Naprošamo lastnike njegovih slik, da nam jih posodijo. Sprejemamo po dogovoru. Tel. St. 040/213945 od 16. ure dalje.
MALI OGLASI
tel. 040-361888 _
ALFA ROMEO 75 2000 TS, letnik ’87 ugodno prodam. Tel. St. 299806 od 19. do 20. ure.
Y10 elite, junij ’93, prevoženih 66.000 km, sive kovinske barve, notranjost alcantara v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. St. 0481/412804.
V	PREDMESTJU prodam zelo dobro vpeljano Čistilnico, svetlo, z električnimi napeljavami CEE, stroji v odličnem stanju, zanimiva cena. Tel. St. 417937 - ob uri obedov.
V	CENTRU Nabrežine prodamo lepo hišo v gradnji z vrtom, že od 350 milijonov. Tel. St. 040/212267.
BAS kitaro VVarvick streamer v odličnem stanju prodam. Cena po dovogo-ru. Tel. St. 214527 od 13. do 14. ure ali po 17. uri.
PRODAM harmoniko Victoria 120 basov “sciol-ti“. Cena 2.500.000 lir po dogovoru. Tel. St. 200052.
PODARIM televizor potreben majhnih popravil. Tel. St. 040/44631.
ODDAM dve muci. Tel. St. 229528 od 16. do 18. ure.
IŠČEMO resni in pošteni zakonski par kot Čuvaj vile v Trstu.On šofer in vrtnar, ona kuharica in gospodinjska opravila. Pismene po-
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
Dobrodošel
Gregor!
Z mamico Prisko in očkom Igorjem se veselimo
Rada, Nada, Katja, Marko, David in Sandra
Našega tržaškega podtajnika odv. Andreja Berdona je osrečilo rojstvo drugorojenca
Aljoša
Njemu, ženi Vilmi in mali Juliji čestita
Slovenska skupnost
Andreju, Vilmi in Juliji Berdon se je pridružil mali
Aljoša
Staršema čestitajo vsi sorodniki, malemu Aljoši pa želijo vso srečo.
nudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst.
SKLADIŠČNIKA do 25
let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev iSCe slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24.maja 1, pod šifro “Skladiščnik".
SLUŽBO dobi slovenska izobraženka, starost 25/40 let Pogoji: dobro znanje italijanščine in slovenščine. Razpoložljivost tudi ob delavnikih. Službeni premiki Gorica-Rim, Ponudbe poslati na: ravnateljstvo Palače hotel, C.so Italia 63, 34170 Gorica-Gorizia.
URADNICA z večletno izkušnjo iSCe delo tudi part time. Tekst. 0481/539970 v večernih urah.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso vesca katerikoli uradniškega dela iSCe službo v jutranjih urah. Tekst. 812309.
GOSPA izkušena kot Čistilka, likanje, pomožna kuharca s sanitarno knjižico iSCe delo v dopoldanskem Času. Tek ob uri obedov na St. 040/225023.
OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tek St. 226568.
OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice.
BORIS LAURIHA ima odprto osmico v Dolini. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO ima odprto v Medje vasi Paolo Ferfolja.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina drage prijateljice Darinke Veljak Kralj daruje Tatjana Smuč Koren 50.000 lir za Zvezo invalidov NOB v Trstu.
V	spomin na drago Vanjo Turina darujeta Tatjana in Jože Koren
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk. V isti namen daruje Elvira Tence 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Vanjo Turina daruje Ladka Morelj
30.000	lir za TPPZ Finko Tomažič.
V	spomin na Valerijo Cuk in Pepko Pertot darujeta Irene in Edi Emili
20.000	lir za Krut.
Namesto cvetja na grob
Valerije Zuccoli daruje Anita Metelko 30.000 lir za prosesko cerkev.
V	spomin na Regino Ko-bau Fabian daruje mož Emil z družino 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na pokojne starše daruje sin Vinko Sirk z družino 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Ljudmilo Harey-BriSčak daruje Marija Cibic - Blazina 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz. Gabrovca.
GORICA / NA IZSILJEVANJE DESNICE NA OBČINI
GORICA / JUBILEJ REVIJE ZA OTROKE
Mehanizirana brigada sporen “častni občan”
Ostro opozicija Fiorellijo izzvalo poseg karabinjerjev
Pestro praznovanje Pastirčkovih 50 let
Jutri predstavitev treh publikacij, v nedeljo osrednja prireditev v Katoliškem domu
Mehanizirana brigada “Gorizia” je od včeraj ponoči “Častni občan mesta Gorica”. Tako je sredi vročih polemik z opozicijo in po ostrem spopadu z zelenim in antimilitari-stom Fiorellijem odločila desnosredinska večina na občini. Priznanje bodo podelili 24. maja, ob obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno.
Podelitev Častnega obcanstva je izsililo desno krilo koalicije, predsednik občinskega sveta Busobni pa ga je naknadno vključil v dnevni red že sklicane seje, Ceš da gre za “nujno in neodložljivo zadevo”. Predlog o podelitvi Častnega obcanstva vojaški enoti, ki sicer nima slavne tradicije (ustanovljena je bila leta 1975) in predstavlja nekakšen ostanek že razredčene vojaške prisotnosti v Gorici, je utemeljil načelnik Nacionalnega zavezništva Luigi Coana. Njegovo militaristično retoriko je Fiorelli, ki je pred tem že poldrugo uro govoril proti podelitvi, večkrat glasno prekinil z vzkliki proti “fašistom” v občinskem svetu.
Protest je izzval reakcijo: Busolini je varnostnikom velel, naj Fioreltija odvedejo iz dvorane. Svetovalec Zelenih je reagiral, kot dobro zna, s pasivnim upiranjem, tako da so ga morali odvleci s silo. A niti zunaj ni dal miru: celih 20 minut je v ušesa karabinjerjev, ki so mu branili vstop v dvorano, vpil, da je seja javna in da je ilegalno, da se mu kot izvoljenemu svetovalcu onemogoča vstop v dvorano. Predsednik občinskega sveta se je naposled zbal hujših posledic in Fiorel-
liju dovolil povratek v dvorano.
Sledilo je ponovno prerekanje o umestnosti nadaljevanja seje. Svetovalca leve opozicije Crocetti in Ban, pa tudi načelnik KDC Glessi so obsodili tako Fiorellijevo izzivanje kot reakcijo svetovalcev večine, ki so neokusno ploskali in vzklikali njegovi nasilni odstranitvi. Predlog, naj bi razpravo spričo razgretega vzdušja odložili, pa je načelnik Forza Italia Fomasirzavr-nil.
Fiorellijev protest se je odtlej nadaljeval v bolj umirjeni obliki, z dolgimi govorniškimi posegi in predložitvijo vrste amandmajev, ki so še cele štiri ure priklenili svetovalce večine na klopi, tako da
so Sele krepko po polnoči odobrili sporno Častno obcanstvo: za je glasovalo 23 svetovalcev večinske koalicije in MSI, proti trije Zeleni in Špacapan (SSk), vzdržala sta se Komel (DSL) in Glessi (KDC), vsi ostali svetovalci opozicije pa so že pred tem zapustili sejo.
Čeprav ostro Fiorellijevo nasprotovanje ni zaleglo, je kljub vsemu obrodilo nekaj rezultatov, saj je razgalilo “politični naboj” spornega Častnega obcanstva vojaški enoti, ki nima drugih posebnih zaslug kot te, da je nameščena v Gorici, da nosi njeno ime in da njeni pripadniki prispevajo, sicer vedno v manjši meri, k poslovanju pizzerij in drugih javnih lokalov. Večinska koali-
cija je tako ostalaosamlje-na v družbi MSI, kar seveda močno zmanjšuje pomen Častnega obcanstva, saj gre za sklep, ki bi nekaj pomenil le ob soglasni podpori vseh političnih sil. Tako pa je izzvenel le kot politični davek desnici, od katere so se ogradile tudi sredinske komponente večine. Zappala (CDU) je sicer podprl sklep, toda zavrnil Coanove utemeljitve in dejal, da ga je treba razumeti le kot “simbolično dejanje, ki naj pomeni konec nekega obdobja vojaške prisotnosti v mestu”. Se ostrejši je bil Glessi (KDC), ki je dejal, da na tak način podeljeno Častno obcanstvo nima nobene vrednosti in da bi se mu moral poveljnik brigade “Gorizia”, Ce mu je do Časti odreda, odpovedati.
Praznovanje petdesetletnice izhajanja in delovanja revije za otroke Pastirček dosega te dni svoj višek, posebno v Gorici. Jutri ob 18. uri bo v Katoliški knjigarni v Gorici predstavitev treh publikacij in sicer ponatisa Ivcka Nagajivčka nekdanjega urednika Srečka Gregorca z ilustracijami Jožeta Vrtovca; pravljice Marize Pe-rat Kraljična z ledenim srcem z ilustracijami Danile Komjanc; brošure 50-let Pastricka, ki prinaša pregled dosedanjega delovanja, podatke, utrinke in navedbo vseh najpomembnejših sodelavcev. Knjige bodo predstavili Olga Tavčar, Barbara Rustja in Marjan Markežic.
Osrednja prireditev ob
Pastirčkovi 50-letnici bo v nedeljo, 12. maja, in bo trajala cel dan. Najprej se bodo mali in veliki Pastirčkovi prijatelji zbrali pri maši na Placu-ti. Nato se bodo preselili v Katoliški dom in se vključili v razne Pastirčkove delavnice do skupnega kosila in iger. Ob 15.30 bo v prenovljenih prostorih Katoliškega doma odprtje razstave mladinskih ilustratorjev: Vesna BenedetiC, Magda Tavčar, Jasna Merku, Luisa Tomasetig, Hija-cint Jussa, Danila Komjanc, VValter Grudi-na in Jože Vrtovec.
Ob 16. uri bo zaključna slovesna prireditev v telovadnici, kjer bo nastopilo veC kot 250 otrok s pozdravi, zborovskimi, recitacijskimi in instru-
mentalnimi točkami. Zaslužni odrasli sodelavci in skupine pridnih otrok bodo primerno nagrajeni. Vsi sodelujoči bodo na koncu zapeli Pastirčkovo himno, ki jo je za to priložnost na besedilo Janeza Povšeta zložil Ivo Bolčina. Presenečenje za vse prisotne bodo trije priložnostni spominčki. V telovadnici bodo razstavljeni vsi letniki Pastirčka, vse njegove publikacije, ki jih je trenutno 12, najlepše pobarvani letošnji izvodi revije in otroške risbice za natečaj Naslovna stran Pastirčka za šolsko leto 1996/97. Na vse Pastirčkove prireditve so seveda vljudno vabljeni vsi njegovi mali in veliki prijatelji.
_______________KINO
GORICA
KULTURNI DOM Gorica kinema, 20.45 »Palermo -Milano solo andata«.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »La lettera scarlatta«.
ti PRIREDITVE
PO ZSSDI za Goriško vabi športnike in trenerje na predavanje psihologa Mateja Tuška iz Ljubljane o psihološki pripravi mladega športnika za doseganje vrhunskih dosežkov, ki bo v Kulturnem domu danes ob 18. uri.
KD SOVODNJE vabi na ogled igre Temni pajčolan v izvedbi dramske družine SKPD SEDEJ iz Steverjana. Predstava bo jutri ob 20.30.
NA PECI bosta v soboto, 11. t.m., ob 20.30 nastopila moški pevski zbor Skala iz Gabrij in dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Koncert bo na dvorišču domačije Cantoni (Nardinkina hiša).
TRŽIČ / POSVET NA POBUDO WWF
Kakšen razvoj v zalivu
V Gorici jutri razprava o terminalu SNAM
Vprašanje terminala SNAM pri Tržiču bo danes predmet razprave na dveh javnih srečanjih. Sklad za okolje WWF prireja ob 15.30 v glasbeni šoli Vivaldi (Ul. Galilei 93) v Tržiču posvet o možnostih razvoja Tržaškega zaliva. Uvedel bo državni predstavnik WWF dr. Gaetano Benedetto, poročali pa bodo Gra-ziano Benedetti (WWf Tržič), dr. Giorgio Demarchi (podpredsednik Friulie) dr. Andrea Ferraretto (WWF/Italia) in prof. Stefano Bo ato (fakulteta za arhitekturo v Benetkah). Napovedani so posegi še drugih izvedencev za okolje, biologov in gospodar-stevnikov. Namen srečanja je predvideti možnosti ekokompatibilnega razvoja obalnega pasu od Milja do Gradeža in preveriti učinke, ki bi jih s tem v zvezi imeli nekateri sporni industrijski načrt, predvsem pa uplinjevalnik SNAM.
O plinskem terminalu bo ob 20.30 govor tudi v Gorici, na sedežu Pokrajine, na posvetu, ki ga prirejajo Zeleni. Govorili bodo Luciano Giorgi (Želeni-Tržic), prof. Pierluigi Selvelli (odbor “No terminal”) in dr. Alessandro Brollo (WWF-Tržic).
CGIL o zamenjavi tajnika bodo odločali na kongresu
Danes ob 15. uri se bo na goriškem gradu začel 13. pokrajinski kongres CGIL, najpomembnjše sindikalne zveze na Goriškem. Današnje zasedanje bo namenjeno poročilu tajnika Giuliana Bona, pozdravom gostov in uvodnim obveznostim, nakar se bo kongresna razprava jutri in v soboto dopoldne nadaljevala v avditoriju bolnišnice San Polo v Tržiču.
Z izbiro dvojnega sedeža so hoteli pri CGIL simbolično poudariti potrebo po tesnejši povezanosti med Gorico in Tržičem in po bolj usklajenem razvoju gospodarskih dejavnosti v pokrajini. Glavne teme, ki jih bo tajnik Giuliano Bon predložil v razpravo 136 delegatom, zadevajo zaposlovanje, varovanje pridobitev socialne države, sindikalno enotnost, terito-
rialni pakt in perspektive goriške pokrajine.
Kongres bo moral tudi razrešiti vprašanje morebitne zamenjave pokrajinskega tajnika. Bon zaključuje svoj drugi mandat in, Čeprav statut izjemoma dopušča tudi tretjega, je že pred dvema letoma napovedal, da se namerava na naslednjem kongresu umakniti. V zadnjem Času ga menda mnogi prepričujejo, naj bi spet kandidiral. Včeraj nam je izjavil:»Nisem se premislil, obljubil pa sem, da bom o stvari še razmislil«. Svojo dokončno odločitev bo sporočil danes na kongresu, pričakovati pa je, da se bo umaknil. Igre za izbiro naslednika so še odprte, med favoriti za Bonovo nasledstvo pa naj bi bil dosedanji tajnik tekstilcev VValter Papais.
NOVICE
VZPI: Občina naj prevzame skrb za spomenik v Štandrežu
Predstavniki mestnega odbora VZPI so pisati županu Valentiju in ga pozvati, naj občina prevzame skrb za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu, kot že skrbi za druge spomenike v Gorici. Gre za stroške za razsvetljavo, ki je nekoč bila javna, potem pa so stroške naprtiti štandreški sekciji VZPI. Prav bi bilo tudi, pišejo borci, da bi občina prevzela lastništvo zemljišča in skrb za vzdrževanje spomenika in zelenja ob njem.
Družabno srečanje v Rupi
»Ce te kje srbi, kaj skrbi, lisci ati celo boli, pridi se pozdravit v osmico k Salamonu v Rupo«. Tako piše na vabilu sovodenjskega Zupana, ki vabi občane na družabno srečanje jutri zvečer ob 20.30 v osmici Salamona TomsiCa v Rupi. Zupan bo dal “za en buC domačega”, srečanje pa bo popestril nastop deklet-pevk tržaške folklorne skupine Stu ledi.
Srečanje evropeistov v Krminu
V enoteki na Trgu 24. maja v Krminu bo danes ob 17.30 srečanje ob dnevu združene Evrope. Sodelovali bodo predsednik EvropeistiCne akademije FJk Fabio Musi, župan Maurizio Paselli, pokrajinski odbornik Paolo Petiziol in bivši evroposlanec Martino Scovacricchi. V kulturnem delu bo nastopil Trio Syrinx iz Romunije, odprti pa bodo tudi foto-razstavo Marcella Messinata: Istra, evropska dežela.
Jutri stavka avtobusnih šoferjev
Avtobusno podjetje APT sporoča, da bodo jutri zaradi državne stavke prekiniti vožnje medkrajevnih avtobusov med 9.30 in 12. uro. Pred in potem bodo avtobusi peljati po običajnem voznem redu.
GORICA / VANDALI V OTROŠKEM VRTCU
Otrokom so razbili tobogan
Pobalini tudi v Dijaškem domu razrili gredice in razbili okno
Neznanci so te dni, po vsej verjetnosti v nedeljo, vdrli na vrt slovenskega otroškega vrtca in občinskih otroških jasli v Ul. Max Fabiani. Za sabo so pustili razdejanje, ki so ga odkrile v ponedeljek zjutraj vzgojiteljice: med drugim so razbili konstrukcijo s tobogani in drugimi igrami (na stiki - foto Bumbaca), ki so jo s samoprispevkom v prejšnjih letih kupili starši. Zadevo so prijavili občini, od katere pričakujejo večje nadzorstvo in skrb za vzdrževanje
vrtca. Nekoliko odmaknjeno poslopje sredi zelenja je bilo v preteklosti že večkrat prizorišče pobalinskih dejanj, ki naj bi jih preprečili z nočno razsvetljavo in rednejšim nadzorstvom.
Sicer to ni edini podoben primer vandalskega dejanja v zadnjih tednih. Le nekaj dni po volitvah so neznanci razgrajali na vrtu Dijaškega doma, potrgali cvetje, razriti gredice in razbiti šipo. Zadevo je uprava doma prijavila karabinjerjem.
_________PEVMA_____________
Zadnje slovo od Milana Paulina
Na pokopališču v Pevmi se bodo svojci danes zadnjic poslovili od Milana Paulina, Cigar posmrtne ostanke so upepelili. Glavna pogrebna svečanost pa je bila že v ponedeljek z verskim obredom v cerkvi v Pevmi, kjer se je od pokojnika poslovila velika množica znancev in prijateljev. Se posebno številni so bili upokojenci, elani Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ki jim je Paulin bil prvi predsednik, in elani društev iz Solkana, Nove Gorice in Trsta. Po verskem obredu so pokojnika v navzočnosti praporov VZPI in društva upokojencev pozdravili Silvino Po-letto, ki je poudaril njegovo antifašistično prepričanje in dosledno delovanje, predstavnik novogoriške Zveze borcev Beltram in predsednik društva upokojencev Miladin Černe. Milanu Paulinu v slovo sta na žalni svečanosti zapela tudi moški pevski zbor iz Nove Gorice in zbor društva upokojencev.
Pokojnika se je predsinoCi na seji goriskega občinskega sveta javno spomnil tudi svetovalec Igor Komel, ki je v kratkem nagovoru spomnil na dragoceno Paulinovo družbeno in politično delo tudi v svojstvu občinskega svetovalca v dveh mandatnih dobah.
□ OBVESTILA
SPOMINSKI POHOD Ste-verjan-Gonjace-Steverjan bo v nedeljo, 12. t.m., s startom ob 9.30 na Humu. ZSSDI in KD Briški grič vabita k množični udeležbi. Tudi Društvo slovenskih upokojencev vabi na pohod in sporoča, da bo vpisovanje za elane od 8.30 dalje na križišču pri Sovenci (bivša gost. Koršič). SPD Gorica se bo tudi organizirano udeležilo pohoda: predstavniki društva bodo sprejemali prijave od 8.30 dalje na Humu.
V DOMU A. BUDAL v Štandrežu bo jutri ob 20.30 tekmovanje v briskoli. Bogate gastronomske nagrade.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 11.00, Carlo Brescia iz kapele Standrezkega pokopališča v tamkajšnjo cerkev in na pokopališče: 11.00, Bogomil Paulin prihod žare na pokopališče v Pevmo.
•FARCO
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS 1TALY
FARCO.
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMa
COSMETICS ITALV
JAVNE FINANCE / NEGATIVNA OCENA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Italijanski javnobilančni postopek je nepregleden in potreben reforme
Posebno kritiko namenja MDS parlamentu, ki pogosto popači finančne ukrepe
VVASHINGTON - Italijanski proračunski postopek je premalo pregleden v vseh svojih fazah in trpi za pretiranim zatekanjem k formalnim pravilom, pravilnikom in kontrolam, ocenjuje Mednarodni denarni sklad (MBS), ki dodaja, da bo do prave reforme težko priti brez daljnosežnih zakonodajnih posegov, po možnosti kar na ustavni ravni.
»Razsodba« MDS, ki je utemeljena v 18 strani dolgem dokumentu, postavlja torej v ospredje eno velikih nerešenih vprašanj italijanskih javnih financ. V zadnjih letih so se te teme lotile Številne komisije izvedencev, svoje predloge pa je dalo tudi veliko uglednih ekonomistov (kot npr. Mario Monti in Rainer Mašera), vendar se celovita
in razciscevalna reforma ni nikoli začela. Študija MDS prinaša pregled vseh glavnih rešitev, ki so bile predlagane (od ustanovitve ekonomskega superministrstva do raznih verzij »neprepustnega« finančnega zakona) za poenostavitev zapletenega bilančnega postopka, prvi zaključek pa je zelo jasen: »Reforme bodo lahko obrodile kak uspeh pri krepitvi fiskalne discipline samo v primeru, Ce bodo prispevale k povečanju odgovornosti v vseh fazah bilančnega postopka, od priprave budžeta v vladi prek parlamentarnega itra do izvajanja finančnih ukrepov.« Izvedenci MDS praktično pravijo, da ni potrebno veliko spreminjati v fazi oblikovanja bilance, Ce so potem ukrepi z lahkoto spremenljivi (in celo po-
pačeni) v teku njenega sprejemanja.
Mednarodni denarni sklad posebno vztraja pri pomanjkanju transparence v bilančnem postopku, ki da pogosto odpira pot za »kreativne« računske posege. Skromna jasnost bilančnih dokumentov pa za MDS ni naključna: politiki jo pogosto uporabljajo za to, da davkoplačevalcem skrijejo prave stroške in učinke odločitev na področju davkov in izdatkov.
Italija je v Evropski uniji na zadnjem mestu lestvice preglednosti, saj se na veliko zateka k uporabi zunajbilancnih skladov. Najbolj racionalni in pregledni so javni raCuni Nemčije, Francije in Velike Britanije. Pri tem MDS opozarja na še eno italijansko anomalijo: pri načrtovanju porabe so v bilančnih
dokumentih vedno oznaCene«po-trebe države«, ne pa neposredno »potrebe javne uprave«, ki so pravzaprav kriterij za merjenje primanjkljaja po maastrichtskem sporazumu. MDS zato predlaga preselitev vrste izdatkov iz državnega sektorja, s Čemer bi prišli do ko-rektnejšega zneska primanjkljaja.
V zvezi z javnimi financami naj omenimo, da so se včeraj v palači Chigi sestali ekonomski ministri in tehniki, ki pripravljajo prihodnji ekonomsko finančni programski dokument in se dogovarjajo o morebitnem korektivnem manevru. Kdo ga bo pripravil, pa še vedno ni jasno, Čeprav je minister za družino Ossicini včeraj izjavil, da ga bo morala Dinijeva vlada zaradi pomanjkanja Časa prepustiti Prodiju.
LIRA
15675 1564,9
PON TOR SRE
1559,7	15585 15615
Rahlo nazadovanje lire in zastoj na borzi
MILAN - Lira je včeraj nekoliko popustila v tečaju z dolarjem in marko, vendar se vseeno drži pozicij, ki jih je dosegla v zadnjih tednih. Včerajšnje rahlo nazadovanje gre pripisati predvsem nihanjem ravnovesja med marko in dolarjem, Čeprav je na dlani, da je italijanski bankovec izgubil zalet iz povolilnega obdobja. Podobno velja tudi za borzni trg, ki je vCeraj doživel nov, prepričljiv zastoj, ki pa je sicer vzporeden z negativnimi izidi na veropskih trgih in s šibkim odprtjem na Wall Streetu. Zadnji Mibtel je nazadoval za odstotek, Mb-30 pa je izgubil 1,18 odstotka, medtem ko so bili posli vredni 660 milijard lir.
Evropa izgublja kompetitivnost
Prof, Dominick Salvatore v Trstu
TRST - Recept za Italijo? Stabilna vlada. In za Evropo? Pozor na njeno širjenje proti vzhodu in na proženjsi trg dela, zraven pa tudi veliko previdnosti pri predlogih za veliko skupno devizo. Kaj pa mednarodni gospodarski sistem? Velika pozornost na kitajsko trgovinsko eskplozijo, ki jo je treba normativno zavirati.
Profesor Dominick Salavtore, rektor ekonomske fakultete na newyorški Fordham University in eden naj-vecjih svetovnih izvedencev za mednarodno ekonomijo (med drugim je svetovalec OZN, Svetovne banke in italijanskega zakladnega ministrstva), je vCeraj v Trstu razvil svoje teorije »zmernega lib.eralista« o prihodnosti svetovnega gospodarstva in Evropske unije.
Poleg velikih pomislekov o skupnem evropskem bankovcu je Sal-
vatore zelo skeptičen tudi do možnosti reševanja problema brezposelnosti: Evropa se bo v naslednjem desetletju le težko spustila pod 10-odstotno stopnjo, kajti danes velike investicije in rast bruto domačega proizvoda ne zadostujejo več. V obdobju 1970-1994 je BDP rasel s približno enako stopnjo v ZDA in Evropi, vendar so onstran Atlantika v tem Času ustvarili 30 milijonov novih delovnih mest, v Evropi pa zgolj 5 milijonov. Zakaj? Ker so v ZDA denar vlagali v nova delovna mesta, v Evropi pa so višali plače. V takih razmerah se mora Evropa, bolj kot ZDA, bati predvsem kompetitivnosti in globalizacije trgov, kajti pojavljajo se nove ekonomske sile (Koreja, Kitajska, Singapur, Hongkong) in marsikdo že načrtuje, da bo tja presehl svoje kapitele in tehnologijo.
TREV1SO / POSVET ZAVODA ICE O SODELOVANJU PRI POVOJNI OBNOVI
Veliko zanimanje italijanskih podjetnikov za sodelovanje pri obnovi Bosne in Hercegovine
Priložnosti za vlaganje v projekte zanima i 70 podjetij, kar povica iz dežele Veneto
TREVISO - Svetovna banka je odobrila že enajst okvirnih načrtov za temeljito obnovo Bosne in Hercegovine, in to v skupni vrednosti 996 milijonov dolarjev. 2e letos je od tega denarja na voljo 350 milijonov dolarjev. Načrti, ki jih je odobrila svetovna banka pa niso edini, prišteti jim je treba še dodatne projekte in sredstva Evropske unije. Teh je za 800 milijonov dolarjev, od katerih je polovico zagotovila Evropska komisija, drugo polovico pa Članice Evropske unije. Italija je skupaj z Nizozemsko glede na zmogljivosti svojega gospodarstva nudila največ: 70 milijonov dolarjev, skoraj 100 milijard lir. Kljub temu pa v teh mednarodnih načrtih italijanska podjetja zaostajajo. To je v sredo v Trevisu ugotovil italijanski minister za zunanjo trgovino Antonio Tarelli, ki se je udeležil posveta o priložnostih za obnovo Bosne in Hercegovine. SreCanje je priredila podružnica ICE iz Benetk v sodelovanju s trgovskimi zbornicami v deželi Veneto.
Zakaj Treviso, smo vprašali bosansko-hercegovskega mini-
stra za gospodarstvo Enverja Kresa, ki je na tem posvetu govoril o današnjem položaju v tej državi, ki se je komaj otresla vojne. »To je naš prvi tovrstni nastop v Italiji,« nam je odgovoril minister, »Treviso pa smo izbrali zato, ker nam je dobro znano, da gre za eno najbolj gospodarsko in izvozno uspešnih italijanskih pokrajin in tudi zato, ker smo dobili zagotovila, da so tukajšnji podjetniki pripravljeni sodelovati pri obnovi naše države.« Nekdanji sarajevski župan Tarik Kupuso-vic, danes poslovni Človek, pa je dodal, da je bilo kar veliko stikov med ljudmi vzpostavljenih že za Časa vojne, ko so prav ljudje iz Veneta najbolj množično prihajali v Bosno in prinašali humanitarno pomoč.
V prepolni dvorani trgovinske zbornice - prišlo je veC kot sto podjetnikov iz vsega Veneta in tudi iz Furlanije - Julijske krajine - smo lahko slišali, kaj vse potrebujejo v Bosni in Hercegovini (poleg Kresa in Kupu-sovica je govoril še minister za zunanjo trgovino Reuf Hadzi-begic). Najprej je treba obnoviti celoten sistem komunikacij, od
železnic in cest pa do telekomunikacij, je bilo rečeno. Veliko bo treba narediti na področju vodovodov in drugih komunalnih naprav. S tem v zvezi so italijanska občinska podjetja za komunalne storitve že izdelala ustrezne načrte. Potrebna bo izgradnja stanovanj in tovarn. »Prepričan.sem, da se bo domov vrnilo sedemdeset odstotkov ljudi, ki so v teh letih morali v izgnanstvo. Nadejam se, da bodo nazaj prišli predvsem strokovnjaki,« nam je dejal minister Krešo.
Skratka, treba bo narediti vse, potrebno bo veliko denarja, strokovne pomoči, vrsto let in zvrhana mera dobre volje, so povedali bosanski gostje. Razni italijanski strokovnjaki pa so s svoje strani pojasnili, na kakšno domačo pomoč lahko računajo italijanski podjetniki, ki so - vsaj po zastavljenih vprašanjih sodec -pokazali veliko zanimanje za ta izredni posel. Povedano pa je bilo tudi, da je še vedno veliko nejasnosti na področju zakonodaje. Zakoni o privatizaciji bodo pripravljeni šele Cez nekaj mesecev, prav tako je
v zamudi vsa ostala sodobna zakonodaja. Urejene pa so že tri proste carinske cone, v katerih velja cela vrsta ugodnosti za tuje vlagatelje, v pripravi so še druge tri take cone. Predstavljeno je bilo že veC kot sto projektov večje razsežnosti za obnovitvena dela po vsej Bosni in Hercegovini. Posamezni podjetniki so se seznanili z njimi. Prav tako so se domači podjetniki seznanili tudi z nekaterimi bosanskimi kolegi, ki so prišli na ta posvet. Tudi zastopniki družb Simest in Finesi ter drugih ustanov so povedali, kakšne so možnosti za italijansko sodelovanje pri obnovi.
Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE je sedaj zelo aktiven na tem področju. Po srečanju v Trevisu bo prihodnji teden v Trstu podoben posvet o poslovnih stikih s Srbijo oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo. Teh stikov je že kar precej, saj z Jatovimi letali, ki trikrat tedensko letijo na relaciji Beograd - Ronke, prihajajo v Italijo tudi številni poslovni ljudje.
Marko VValtritsch
		8 MAJ 1996	v LIRAH	
	5 s	valuta	nakupni	prodajni
	|	ameriški dolar	153900	1580,00
		nemška marka	1010,00	1037,00
	1	francoski frank	298,00	307,00
	st	holandski gulden	901,00	926,00
	2 o	belgijski frank	48,70	50,70
	It	funt šterling	2320,00	2391,00
	s*> S>	irski šterling	2402,00	2476,00
	_	danska krona	261,00	269,00
	|1	grška drahma	6,20	6,60
		kanadski dolar	1125,00	1159,00
		japonski jen	14,50	15,10
	9 a	švicarski frank	1234,00	1271,00
	II H	avstrijski šiling	143,10	147,50
		norveška krona švedska krona	234.00 225.00	241.00 232.00
		portugalski escudo	9,70	10,10
	—	španska pezeta	12,00	12,60
		avstralski dolar	1231,00	1268,00
	I	madžarski florint	11,00	14,00
	5	slovenski tolar	11,20	11,70
	a	hrvaška kuna	265,00	290,00
								
8. MAJ 1996	v LIRAH			8. MAJ 1996	v LIRAH			
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni	
ameriški dolar	1544,00	1574,00		ameriški dolar ECU	—	1561,600 1925,140		—
nemška marka	1015,00	1033,00		nemška marka		1025,350		
francoski frank	297,00	307,00		francoski frank	—	303,010		—
holandski gulden	899,00	924,00		funt šterling	—	2363,790		—
belgijski frank	48,84	50,64		holandski gulden	—	917,290		—
funt šterling	2315,00	2395,00		belgijski frank španska pezeta		49,871 12,314		
irski šterling	2397,00	2492,00		danska krona	—	265,620		—
danska krona	260,00	270,00		irski funt	—	2448,120		—
grška drahma	6,23	6,83		grška drahma	—	6,446		—
kanadski dolar	1123,00	1158,00		portugalski escudo kanadski dolar japonski jen	—	9,980 1144,870 14,796		—
švicarski frank	1238,00	1263,00							
avstrijski šiling	142,77	147,27		švicarski frank	—	1258,750		—
slovenski tolar	11,10	.11,60		avstrijski šiling	—	145,730		—
				norveška krona	—	238,270		—
				švedska krona	—	228,640		—
				finska marka	—	326,590		—
				avstralski dolar		1252,720		
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt šterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
________LAHKA GLASBA / VILA MANIN_
Sfing navdušil s starimi in novimi skladbami
Večer se je začel z nastopom Antonelle Ruggero
Sting in Gayton Carver ned torkovim nastopom v parku vile Manin (foto AWS)
Poletna sezona koncertov na odprtem se je v torek začela na najboljši način. V parku prekrasne vile Manin je skoraj Sest-tisoč ljudi sledilo edinemu italijanskemu severovzhodnemu nastopu angleškega glasbenika Stinga.
Večer se je začel nekaj minut pred deveto z nastopom pevke Antonelle Ruggero in njene skupine. Talentirana vokalistka, ki je bila dolga leta steber skupine Matia Bazar, je nastop začela s starim hitom Ti avro, nakar je v dvajsetih minutah podala štiri pesmi z njenega zadnjega albuma. Antonella Ruggero je številno publiko, za katero so bili končno poskrbljeni sedeži, z nastopom zadovoljila. Vsi pa so seveda pričakovali Gordona Mattevvsa Sumnerja, človeka ki je v zadnjih dvajsetih letih, prej s skupino Police in potem z lastnimi bendi napisal vrsto nepozabnih skladb modeme glasbene scene.
Sting je že na samem začetku nastopa pokazal, da je intimistična doba mimo. Pred leti je delno zašel v krizo, polemiziral s svetom rock glasbe in izbral precej svojevrstno pot, ki ga je oddaljila od široke publike. No, vse to je stvar zgodovine, Sting pa je, hvala tudi odličnemu spremnemu bendu, še vedno vreden poklona in posluha.
Koncert se je začel s skladbo z zadnjega albuma The hounds of win-ter, kateri so sledile I hung my head, Ali this ti-
me, Let your soul be your pilot. Nove skladbe je Sting oživel z glasbeno spremljavo, ki je na plošči brezhibna, vendar brez pravega veselega vzdušja, ki ga je z nastopom v živo lažje doseči. Temu so seveda pripomogli dolgoletni Stingovi spremljevalci, kitarist Domine Miller, bobnar Vinnie »Vincenzo« Colaiuta in klaviaturist Kenny Kirk-land, predvsem pa nova člana saksofonist Gayton Carver in trombetač Con-rad Thomas II, ki sta z odra tudi vodila splošno zabavo.
Spored koncerta je bil precej raznolik. Po začetnih novostih je Sting z dobro izbiro skakal od starih
uspešnic do novih skladb in obratno. Tako smo že v prvi pol uri lahko slišali stare hite If you need so-mebody (z novo, povsem različno glasbeno spremljavo) Every little thing she does is magic, Falling in your heart, Ali for season, Mad about you, 25 to midnight in druge do dvajsetih minut, ki so same veljale vstopnice na koncert: Roxanne, prvi uspeh Policov in When the world is run-ning down sta številno občinstvo, ki je medtem zapustilo sedeže in se zgrnilo pod odrom popolnoma prevzlela. Glasbeno pripravljeni za »live« nastop, s številnimi solo trenutki, med katerimi so iz-
stopale klaviature in pihala, sta z naslednjimi skladbi, Demolition Man in Englishman in New York popeljale poslušalce v potovanje skozi številne glasbene stile: prvotni rock je s soulom, bluesom, reg-gaejem, afriškimi ritmi in rap intermezzu Gaytona Carverja pokazala glasbeno pot bodočnosti, t.j. svetovne glasbe, oz. world mušic, prvina katere je prav kontaminacija različnih stilov. Koncert se je počasi bližal koncu, časa pa je bilo dovolj za nekaj drugih skladb, med katerimi slavna Every Breath You Take in zaključna Fragile, ki jo je Sting zaigral na akustični kitari.
Aleš VVlatritsch
TRŽIČ / FESTIVAL MEDITERANSKE GLASBE
Skupina Hesperion XX ponovno prevzela številno občinstvo
Izvajala je predvsem špansko glasbo
Mednarodni festival Mediteran in glasba, ki se odvija v tržiskem občinskem gledališču, predstavlja letos številne koncerte na zelo visoki kakovostni ravni. Po Četrtkovem koncertu, na katerem se je predstavil francoski pianist Michel Dalberto, je bila v ponedeljek na vrsti španska skupina Hesperion XX, ki se ukvarja s staro glasbo. Ansambel, ki je sicer gostoval -celo dvakrat - Ze na lanskem trziškem festivalu, ima zavidljiv glasbeni ku-rikulum in seveda njemu prikladno izvajalsko veščino. Skupina Hesperion XX se ze več kot dvajset let posveča stari glasbi; ustanovili so jo vio-lagambist Jordi Savall, pevka Mont-serrat Figueras, tolkalec in pihalec Lorenzo Alpert ter Hopkinson Smith, ki igra na instrumente s strunami. Jedro skupine vsekakor sestavljata Ka-talanca Jordi Savall in Montserrat Figueras, ki sta se predstavila na trziškem odru skupaj z angleškim harfistom Andrew Lawrencom-Kin-gom. Oba Katalanca sta svojo glasbeno pripravo izpolnila tudi na Scholi Cantorum Basileiensis, ki je ena med najboljšimi didaktičnimi inštitucijami za staro glasbo; njun angleški sodelavec Andrew Lawrence-King pa se je v glavnem formiral na angleških glasbenih šolah in je obenem samostojno raziskoval baročno harfo. Posebej lahko poudarimo, da je glasheno-muziko-loška raziskava temeljni element, s katerim se ukvarjajo vse skupine in posmezniki, ki se na resnejši način posvečajo stari glasbi. Tako je tudi skupina Hesperion XX utrla nepoznane poti, ko je na koncertih vrednotila katalansko in špansko zapuščino. Njim dolgujemo tudi številne posnetke, ki dosegajo izredno raven; sem sodijo npr. skladbe iz ti. Rdeče knjige samostana Montserrat, skladbe španskega baroka, skladbe iz ti. Can-coniera de Palacio, tj. zbor skladb, ki so jih izvajali na španskih dvorcih, itd.
Tudi tokratni tržiški koncertni spored je bil v glavnem posvečen španski glasbi. Izvajalci so že od samega začetka pritegnili pozornost občinst-
va, ki je zelo pazljivo sledilo celotnemu koncertu; ta pa je trajal veC kot dve uri. Najprej sta gambist in harfist predstavila zgolj instrumentalno skladbo Diega Ortiza, ki sodi med najvažnejše traktatiste svojega časa, saj nam je zaputil zanimiv spis o možnostih in načinih diminucije (tj. o tisti izvajalski praksi, preko katere lahko »olepšamo« in obogatimo skoraj vsako skladbo). Izvajalci so nato predstavili trojico pesmi, ki jih oblikovno lahko označimo kot villancicose; ti pa so bili vodilna oblika v španski glasbi. Sopranistka Figuerasova je zelo vživeto podala predvsem počasnejši Tria-nov »Dinos madre del Donsel«. Po mojstrsko izvedeni solistični »Fanta-siji« Luysa de Mila za dvojno harfo je Figuerasova spet nastopila s trojico anonimnih pesmi; kot je Savall povedal so te pesmi sad tiste posebne zmesi med arabsko, krščansko in židovsko prvino, kije bila do 15. stoletja značilna za špansko kulturo sožitja. Prvi del sproeda so izvajalci dopolnili še z Or-tizovimi virtuozisticnimi »Folias e Romanescas« in s tremi posvetnimi pesmimi Juana Hidalga.
V drugem delu se je najprej solistično predstavil harfist Lawrence -King, ki je podal tri skladbe Luisa Ruiza de Ribayaza iz tiste zbirke, v kateri je le-ta obrazložil nekatere principe stare izvajalske prakse na baročni harfi. Posebno zanimive so nato bile »Improvisacion sobre las Folias« Antonia Martina, v katerih je virtuo-zistično izstopal violagambist Savall. Spored večera se je zaključil s štirimi katalonskimi pesmimi v priredbi Jor-dija Savalla. S tem koncertom so tako vrhunski izvajalci dokazali, da filološka »čistost« ne pomeni dolgočasje, ampak da je lahko stara glasba izredno zanimiva za vsakogar; v tem glasbenem svetu ne bomo sicer nikoli imeli pretirano ali kričečo gesto, na katero nas je navadla naša družbena stvarnost, lahko pa odkrijemo bolj intimno, komorno dimenzijo, do katere smo verjetno dandanes premalo pozorni.
Luisa Antoni
Velik uspeh harmonikarja Conada Rojaca v Prahi
Slovenski tržaški harmonikar Corrado Rojac je pred kratkim v Pratu pri Firencah odprl mul-timedialno sezono z naslovom »10 incontri«. Projekt organizira kulturni center Dopotutto v sodelovanju s kulturnim odborom občine Prato.
Sezona obsega deset srečanj z glasbo, literaturo, filmom in multi-medialno umetnostjo sploh, soudeležuje pa vrhunske umetnike, kakršni so godalni kvartet Quartetto di Fiesole, orkester I solisti di Fiesole, ali pa organist Giuseppe Chiari; med literati izstopata Eugenio Miccini, oče t. i. »vizualne poezije« in Alain Arias-Misson, med režiserji pa Saren-co (ki se sicer označuje za »totalnega umetnika«).
Sezono je uvedel naš harmonikar Corrado Rojac, in sicer s koncertom 12. aprila, srečanja pa se bodo nadaljevala do junija. Projekt »zase-
ga« kar celo mesto, saj je Eugenio Miccini 26. aprila nastopal v gledališču S. Caterina, Alain Arias-Misson bo 31. maja svojo performance opravil kar na trgu Sv. Frančiška, I solisti di Fiesole pa bodo 14. junija igrali v Collegiu Ci-cognini, da omenimo le nekatere.
Ge se povrnemo k ot-voritvemu koncertu, moramo povedati, da je Corrado Rojac nastopil v baziliki Santo Spirito in predstavil program, ki je naši publiki sicer že znan, saj je z istim programom nastopal februarja lani v tržaškem Kulturnem domu. Pričel je s Frescobaldijevo Drugo toccato iz Druge knjige; igral je iz originalnega zapisa in se tako približal poetiki, ki tolmači harmoniko kot »instrument s tipkami«. S tem se harmonika pri-bliža Frescobaldijevi oznaki in se izven zgodovinske opredeljenosti spremeni v popolnoma nov glasbeni medij;
poklon pozni romantiki je bila sledeča Komorna suita (1965) ruskega skladatelja Vladislava Zo-lotarjova; Metamorfoze (1965) Švedskega skladatelja Lundquista so s svojo »dvojezično« govorico med sodobno in jazz-glasbo predstavile harmoniko v popolnoma drugačni luči; prvi del koncerta se je zaključil z Rojčevo skladbo Drammatico, ki je nastala ravno za lansko koncertno sezono Glasbene matice.
Drugi del koncerta je predstavil rusko sodobno glasbeno literaturo z maniristično, masivno sonato Anatolija Ku-sjakova, ki se v tem svojem delu zgleduje po Šostakoviču, in eksperimentalno skladbo De profundis skladateljice Sofije Gubajduline; le-ta umetnina odpira harmoniki v sodobni glasbi nesluteno dimenzijo.
Corrado Rojac je žel velik uspeh; obeta se mu sodelovanje s skupino I solisti di Fiesole.
GLEDALIŠČE / V TR2AŽKI DVORANI ROSSETTI
Shakespeare v Albertazzijevi izvedbi
Z znanim igralcem nastopata v delu Shakesperiana Blanca Toccafondi in Laura Centi
V preobilici gledaliških pobud, ki nam jih v tem času ponuja Trst, nastopa v gledališču Rossetti znani italijanski igralec Giorgio Alber-tazzi v predstavi Shakespeariana, ki si jo je sam zamislil kot poklon velikemu angleškemu dramatiku.
Predstava prikazuje vajo dveh ostarelih igralcev za recitatorski večer. Na neurejenem odru med rekviziti iz druge predstave on in ona bereta odlomke iz Romea in Julije, iz Antonia in Kleopatre,
Riharda tretjega, vmes pa so pomešani spomini na tovariše iz mladosti, pomenki o boleznih, ki jih tarejo, omenjanje znancev, ki so umrli pred kratkim ali pa že pred mnogimi leti. V tej nekoliko, a ne preveč melanholični starosti, je kot žarek sonca prisotnost mladega dekleta - morda je to njuna hči - ki predstavo dopolnjuje s pesmimi Giorgia Galsinija in Duka Ellingtona, ameriški glasbenik je velikemu dramatiku posvetil vrsto ga pretirane obsedenosti. Albertaz- so bili v večini v sicer precej praz-skladb.	zijeva solidna porofesionalnost je ni dvorani.
To je igriva predstava za pozna- izzvala mnogo aplavzov ob odprti Poleg Albertazzija je nastopala valce in ljubitelje gledališča, lahko sceni, denimo v Antonijevem go- Bianca Toccafondi (oba na sliki) bi rekli za sladokusce, ki imajo ve- voru na Cezarjevem pogrebu, v kot njegova rahlo betežnejsa part-lika dela takorekoč v mezincu in prizoru iz Riharda tretjega, zlasti nerica, ki pa si kdaj pa kdaj do-polno uživajo v s patosom poda- pa v zgoščeni lepljenki po Hamle- voljuje porogljiv upor proti neko-nih vrhunskih scenah, v katerih tu, v kateri seveda ni manjkal slo- liko gospodovalnemu gledališč-kanec ironije, včasih celo zvrhana viti monolog. Vendar predstava ni niku, Laura Conti pa je bila mlada mera burkaštva, dokazuje, da se ravno navdušila bolj tradicionalno protiutež in zlasti učinkovita v interpret zaveda svoje za marsiko- usmerjenih starejših gledalcev, ki pevskih delih, (bov)
NEMČIJA / PROTEST ZARADJ PREVOZA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV
Več ranjenih v spopadih med policisti in demonstranti
Kljub protestu je tovor okoli 13. ure prispel v odlagališče
BONN - Vec ranjenih na obeh straneh in približno trideset evidentiranih oseb: to je prvi obračun spopadov med policijo in demonstranti, do katerih je prišlo med prevozom, radioaktivnih odpadkov, ki so jih iz Francije prepeljali v Gorleben ob bivši meji med Nemcijama. Do protestov je prišlo že prejšnje dni, najostrejši pa je izbruhnil vCeraj, ko so radioaktivni odpadki z vlakom prispeli iz Francije v Dannenberg.
V	tem kraju, ki je oddaljen približno 20 kilometrov od odlagališča, so nevaren tovor preložili na tovornjak. Vendar pa so številni ostri nasprotniki nukleark na cesti postavili blokade, se posedli po križiščih in podobno. Policija je skušala odstraniti vse ovire, tako da je nastopila s pendreki, solzilci in brizgalkami. Na oster nastop policistov so demonstranti odgovorili s fračami in signalnimi pištolami.
V	poročilu policija govori o pravcati vojni, v kateri je veC ranjencev - točnega števila še niso javili - na obeh strani, policija pa je zaenkrat zadržala trideset oseb.
Kljub ostremu protestu pa je tovor včeraj okrog 13.ure prispel do odlagališča. Za zadnjih 20 kilometrov je sicer radioaktivni tovor potreboval dobrih šest ur, saj je bilo približno tri tisoč demonstrantov zelo uspešnih v zadrževanju tovornjaka in spremstva. Policija, ki je pričakovala protest, pa je na cestni odsek Dannenberg-Gorleben poslala kar devet tisoC mož.
SMRT DALJ ČASA JE BOLEHAL
Umrl jo Luis Dominguin, eden največjih bikoborcev
MADRID - V zlatih Časih je med bikoborbami v španskih arenah prelil na litre bikovske krvi, včeraj je umrl zaradi krvavitve v možganih. Luis Miguel Dominguin, eden največjih španskih bikoborcev v petdesetih in šestdesetih letih, je umrl v 69. letu starosti po dolgi bolezni. V letih slave se je porodi z italijansko igralko Lucio Bose, ki mu je povila sina, pevca Migue-la Boseja, sedaj pa je živel v Cadicu z novo družico Rosario Primo de Rivera. Med prvimi, ki so se mu poklonili, je bil svak Antonio Ordonez, bikoborec, s katerim je večkrat tekmoval v areni. Njrmo rivalstvo je Hemingwayu navdihnilo roman Krvavo poletje.
ZDA / MED PAVZO NA PROCESU
»Doktor smrti« je spet asistiral pri samomoru
NEW YORK - »Doktor smrti« nadaljuje svoj boj za uzakonitev asistiranih samomorov. Med pavzo na procesu v Michiganu, na katerem je obtožen, da je pomagal dvema hudo bolnima ženskama pri samomoru, je zdravnik Jack Kevorkian »pomagal« pri smrti kanadskega obrtnika, 5 3-letnega Austina Bastabla, ki je bil že leta zelo hudo bolan (zaradi skleroze je lahko pregibal le glavo in levo roko). Ba-stable je zdravnika zaprosil, naj mu asistira. Kevorkian mu je s sku-
pino drugih zdravnikov priskrbel strupeni ogljikov oksid, s katerim si je bolnik vzel življenje. Novico je sporočil Thammis An-no, glasnik združenja iz Toronta, ki se bori za »pravico do smrti«.
Kevorkian je na procesu priznal, da je od leta 1990 do letos asistiral pri 27 samomorih neozdravljivih bolnikov. Doslej so ga že trikrat obtožili, a je bil še vsakič oproščen. Na sedanjem procesu tvega obsodbo na pet let zapora. Razsodba bo znana jutri.
ZDA /V DR2AVI NEW MEXICO
Opustošenje po požaru
Požar v ameriški državi New Mexico je uničil ogromne povešine gozda (Telefoto AP)
LONDON / V PREDELU CLERKENVVELL
Velik preplah zaradi nočnega požara Policija izključila možnost atentata
Gorelo je štirinadstropno poslopje, ki go obnavljajo - Žrtev ni bilo
LONDON - Britanska policija in gasilci so zaprli del londonskega predela Clerkemvell, v kateri je prejšnjo noč gorelo štirinadstropno poslopje. Policijski inšpektor David Tucker je izjavil, da požar ni bil podtaknjen. Zaenkrat še ni znano, zakaj je začelo goreti v tretjem in Četrtem nadstropju poslopja, vendar pa so bili ognjeni zublji daleC naokoli opazni, ljudi pa so predvsem prestrašile tri močne eksplozije. Kot je kasneje pojasnila policija, so eksplodirale plinske jeklenke, ki niso zdržale pritiska zaradi moCno zvišane temperature.
Vsekakor so policijski agenti evakuirali najbližjo okolico gorečega poslopja. Kot že rečeno,
je bil požar izredno opazen in zato so številni prestrašeni Londončani telefonirali gasilcem. Veliko se jih je obrnilo tudi na policijo v skrbi, da ne gre za terorističen napad. Vendar pa je po oceni policije najverjetnejša možnost, da gre za nesrečo.
Po veC urah naprezanj je gasilcem uspelo omejiti obseg požara, tako da se ni širil vec. V požaru ni bil ranjen nihče, gmotne škode pa zaenkrat še ni mogoCe točno izračunati. Po velikem nočnem preplahu so se tako policisti kot prebivalci oddahnili, predvsem po spoznanju, da požar ne sodi med napade Ire, ki se je po večmesečnem premirju v začetku februarja spet večkrat oglasila z raznimi atentati.
NOVICE
V jezeru utonilo 13 albanskih dijakov
TIRANA - S profesorjem so odšli na izlet na Pre-spansko jezero, na meji med Albanijo, Makedonijo in Grčijo, od koder pa se ni nihče vec vrnil in sedaj policija in potapljači iščejo njihova trupla. Čoln, v katerega se je vkrcalo je bilo 13 srednješolcev (stari so bili 15-16 let), se je namreč iz doslej neugotovljenih razlogov prevrnil in vsi so utonili.
Več kot 23.000 Kitajcev umrlo v nesrečah pri delu
PEKING - Po uradnih podatkih je lani vec kot 23 tisoC Kitajcev izgubilo življenje pri delu. V tovarnah ali v rudnikih je umrlo 18.160 delavcev, 4.879 je zbolelo in zatem podleglo bolezni, ki jo je povzročilo vdihavanje strupenega prahu, 148 se jih je zastrupilo. Po pisanju dnevnika China daily znaša materialna škoda veC milijonov yuanov. Vlada je sklenila, da bo v prihodnjih petih letihposodobila okrog sto ukrepov, ki se nanašajo na varnost.
Sporazum ZDA-Mehika proti riciklaži denarja
CIUDAD DE MENICO - Po zadnjih polemikah med ZDA in Mehiko (slednja naj bi bila »premehka« v boju proti prekupčevalcem z mamiti, na ZDA pa so letele obtožbe, da se brutalno obnaša proti ilegalnim priseljencem) sta ameriški državni tajnik Chri-stopher in mehiški zunanji minister Guma le zgladila spore. Podpisala sta tudi sporazum za odločnejšo akcijo proti riciklaži denarja, ki izhaja iz prekupčevanja z mamiti ter za večjo zaščito človekovih pravic priseljencev.
Ameriški neonacist na zatožni klopi
BONN - V Hamburgu bodo danes zaceli soditi ameriškemu neonacistu Garyju Rexu Laucku, ki ga obtožujejo ščuvanja k narodnostni mržnji. V obtožnici je navedenih še nadaljnjih 37 prekrškov. Lauck je znan kot eden od najbolj aktivnih neonacistov na mednarodni ravni. Policiji je padel v. roke marca lani na Danskem, septembra so ga izročili |i; nemškim oblastem. V zadnjem desetletju je namreč v Nemčijo pošiljal propagandni material z rasistično vsebino, s čimer je kršil nemške zakone.
Najvarnejši je Singapur
SINGAPUR - Najvarnejša država v Aziji je Singapur, kjer nihče niti ponoči ne tvega, da bi ga napadli ali oropali. Tako izhaja iz ankete, ki jo je opravila Political and Economic Risk Consultancy iz Hong Konga. Pri anketi so sodelovali tuji menedžerji iz 12 azijskih držav. Na 2. mesto se je uvrstila Japonska, sledijo Hong Kong, Malezija, Tajvan in Južna Koreja. Na vrhu lestvice najbolj rizičnih držav so Filipini pred Indonezijo, Kitajsko in Vietnamom, sredi lestvice med Singapurom in Filipini pa sta Indija in Tajska.
Potres pri Kurilih
MOSKVA - Nedaleč od Sihotana, enega od kuril-skih otokov, so vCeraj zaznali močan potresni sunek, ki je dosegel 7. stopnjo po Richterjevi lestvici. Kljub jakosti pa ne poročajo o Človeških žrtvah in hujši materialni škodi.
SVET
Četrtek, 9. maja 1996
NOVICE
Arkan pozdravil odprtje avotceste Beograd-Zagreb
BEOGRAD (M. M.) - »Hrvatje so naši sosedje, zato kot borec v tej vojni pozdravljam odprtje avtoceste Beograd-Zagreb,« je včeraj v srbski prestolnici izjavil Željko RažnjatoviC Arkan, predsednik Stranke srbske enotnosti (SSE) in komandant srbske garde prostovoljcev, ki je imela med vojno oporišče v Erdutu. Arkan je se dejal, da je mir edina rešitev, zaradi Cesar so po njegovem mnenju najnovejši dogodki zelo pozitivni. Predsednik SSE je na novinarski konferenci v beograjskem tiskovnem centru govoril tudi o nedavnih terorističnih napadih na Kosovu in dejal, da teroristi uživajo podporo albanskega vodstva. Dejal je še, da je to sicer njegovo mnenje in da te trditve ne more podpreti z dokazi. Arkan tudi meni, da bo najpozneje naslednje leto na Kosovu prišlo do resnih spopadov.
Rusi trdijo, da so zavzeli Gojsko
MOSKVA (STA, dpa) - Ruske enote so po lastnih navedbah zavzele Čečensko mesto Gojsko in pri tem ubile 40 upornikov. V spopadih naj bi bili ranjeni samo štirje ruski vojaki, je sporočila tiskovna agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poveljnika ruskih enot Vjačeslava Tihomirova. Gojsko, ki leži 15 kilometrov južno od čečenske prestolnice Grozni, je ruska vojska že pred Časom obkolila in nenehno obstreljavala s topniškim orožjem. Novic o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom ni.
Protestniki izgubili vojno za jedrske odpadke
DANNENBERG (Reuter, J. V.) - Nemški protijedrski aktivisti so se v zadnjem poskusu, da bi preprecih prevoz radioaktivnih odpadkov do skladišča na severu države, tudi včeraj spopadali s policijo. »Dogodke bi lahko označili kar kot vojno,« je povedal tiskovni predstavnik lokalne policije v Dannenbergu. Pohcisti, opremljeni za spopade z demonstranti, so z vodnimi topovi in psi razgnali približno tri tisoč aktivistov, ki so poskušah ustaviti tovornjak, s katerim naj bi radioaktivne odpadke odpeljali z železniške postaje v Dannenbergu do skladišča v Grolebnu, 120 kilometrov vzhodno od Hannovra. Tiskovni predstavnik je razmere označil kot zelo resne, saj so demonstranti zažigali barikade ter policiste obmetavali s kamenjem in pirotehničnimi sredstvi. »To niso več mirne demonstracije,« je še povedal predstavnik policije. Protestniki so začasno sicer ustavili tovornjak, Id pa je nato nemoteno nadaljeval pot. Demonstranti so se s policijo spopadah že v torek popoldne, ko so skušali poškodovati železniške tire. Vlak, ki je iz francoskega jedrskega obrata La Hague v torek opoldne pripeljal radioaktivne odpadke, je kljub temu neovirano pripeljal na svojo končno postajo. Opazovalci ocenjujejo, da je akcija varovanja tovora z jedrskimi odpadki doslej največja mobilizacija pripadnikov policijskih enot iz nemških dežel in zvezne policije, saj je v njej sodelovalo petnajst tisoC uniformirancev z oklepnimi vozili, vodnimi topovi in helikopterji. Operacija je bila uspešna, saj je demonstrantom uspelo ustaviti vlak samo takrat, ko so sedli na železniške tire. Po pogovoru s pohcisti so se mimo razšU. Drugje prepričevanje ni potekalo tako mimo. Nemški notranji minister Manfred Kanther je namreč zveznim policistom dal navodila, ki jim dajejo dokaj proste roke pri uporabi sile, če bi demonstranti poskušah poškodovati železniške objekte.
NADALJEVANJE PROCESA V HAAGU
Dr. Gowe podal zgodovinski okvir zločinov
HAAG (Reuter, B. S.) - Drugi dan sojenja na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je tožilstvo zaslišalo britanskega vojaškega zgodovinarja dr. Jamesa Gowa. Ta je opisal razpad SFRJ, ki je pripeljal do vojne med srbskimi separatisti in večinsko muslimansko vlado v Sarajevu.
Haaško sodišče sodi prvemu in enemu od treh od skupno 57 osumljencev, ki so v pripora sodišča - bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču, obtoženemu ubijanja, posiljevanja in mučenja Muslimanov in Hrvatov na območju mesta Prijedor, in sicer »v okvira« srbske politike etničnega čiščenja. James Gow, profesor za vojna vprašanja na londonski univerzi in strokovnjak za
zgodovino Jugoslavije, je domnevne zločine skušal postaviti v zgodovinski in politični kontekst regije. Tožilec Grant Niemarm je dejal, da so grozljivi zločini, ki jih je zakrivil Tadič, del sistematične srbske vladavine nasilja, katere cilj je bil izgon Muslimanov in Hrvatov s tega območja. Gow je dokazoval, da sta razpad Jugoslavije in vzpon nacionalizma v za-
Haaški sodniki bodo še do konca tega tedna poslušali razlage strokovnih prič (Reuter)
četku 90. let privedla do izbruha vojne. »Jugoslovanska federacija se je maja leta 1980, ko je umrl Tito, srečala z družbenimi, političnimi in ustavnimi težavami, republike pa so se začele razhajati v pogledih na prihodnost,« je dejal
Gow in dejal, da je dokončni razpad federacije posledica rahljanja komunističnega nadzora, ki je republikam dalo moč, da so odšle vsaka po svoji pod.
Gow je svoje pričanje nadaljeval včeraj, do konca tedna pa se bodo zvrstile
še druge strokovne priče; prve izpovedi očividcev strahotnih dogodkov v taborišču Omarska in v okolici mesta Prijedor bodo na vrsti šele čez tri tedne, zaslišanja pred skupino treh sodnikov in brez porote pa naj bi trajala več mescev.
RUSKO-BRITANSKA VOHUNSKA AFERA ZA ZDAJ OSTAJA BREZ EPILOGA
Mtiično iskanje častnega izhoda
Minister Portillo (na sliki levo) ostaja optimist (Reuter)
MOSKVA (Reuter, M. S.) - Rusija in Britanija sta včeraj skušah doseči kompromis, s katerim bi zaključili vohunski škandal, ki je resno ogrozil dobre odnose med državama. Čeprav do stikov med višjimi uradnimi predstavniki obeh držav včeraj ni prišlo, je britanski obrambni minister Michael Portillo izrazil upanje, da Moskva ne bo zahtevala izgona devetih britanskih diplomatov, ki naj bi se v Rusiji ukvarjali z vohunjenjem.
Predstavniki Ruske varnostne službe (FSB) so včeraj sporočih, da se z Britanci pogajajo le o številu diplomatov, ki naj bi jih izgnali. »Vprašanje je le, koliko in kdaj jih bomo izgnali,« je izjavil neimenovani vir pri FSB. »Naš posel je opravljen. Zdaj je žogica pri politildh. Ti bodo morali poiskah rešitev, ki bo najugodnejša za interese Ruske federacije,« je še dodal. V Moskvi trenutno službuje približno osemdeset britanskih diplomatov.
Rusko zunanje ministrstvo skuša omejih diplomat-
sko škodo, ki jo je diplomatski zaplet povzročil Jelcinovim odnosom z Zahodom, zato ugotovite-v FSB tudi včeraj še ni potrdilo. »Odločitev o izgonu je predvsem politične narave,« je za neodvisno moskovsko televizijo NTV izjavil nekdanji general KGB Nikolaj Leonov. »Protiobveščevalna služba le odkriva primere vohunjenja in rezultate preda političnemu vodstvu, ki se bo odločilo, ali naj pridobljene informacije izkoristi za javni škandal.«
V Londonu upajo, da do tega ne bo prišlo. Portillo
priznava, da za zdaj ne ve ničesar o namerah Moskve. »Po srečanjih veleposlanika VVooda z ruskim zunanjim ministrom Primakovom in njegovim namestnikom Krilovom se ni zgodilo nič, kar bi dalo slutiti, da bo do izgona prišlo. Zelo si želimo, da Moskva ne bi nadaljevala postopka.«
Rusija je včeraj ukazala tudi enemu od estonskih diplomatov, naj zapush državo, saj naj bi FSB odkrila, da se je ukvarjal z »dejavnostmi, neprimernimi njegovemu statusu«. V Talinu so se na odločitev Moskve odzvali z izgonom ruskega diplomata. »Nobene drage izbire nimamo, kot da potrdimo, da bo moral ruski diplomat zapustiti našo državo,« je izjavila tiskovna predstavnica estonskega zunanjega ministrstva.
NORVEŠKO-NEMŠ
■■■■■■■■■■■■■■■■■j

Različni pogledi na ruske negotovosti
Karl Fledmever, Frankfurter Allgemeine Zeitung
KIRKENES - Konec spora med Vzhodom in Zahodom je dal srednji Evropi povsem novo podobo. Spremembe na severu Stare celine so bile veliko manjše. Tam namreč niso izginile ne države ne meje. Toda tudi tam je prišlo do Številnih sprememb. Dolgoročni obeti te regije so tudi pet let po razpadu Sovjetske zveze Se zelo negotovi -enako kot prihodnost Rusije.
Strokovnjaki se zato pospešeno ukvarjajo z razčlenjevanjem in napovedovanjem dogodkov. To se je pokazalo tudi na nemško-norveškem srečanju, ki so se ga udeležili politiki, diplomah in novinarji - med njimi državna sekretarka v norveškem zunanjem ministrstvu Bjerkeva, nemški državni sekretar von Ploetz in njegova nekdanja kolega Riihl in Undega-ard. Srečanje je nedavno potekalo na skrajnem noveškem severu, v mestu Kirkenes, ki meji na Rusijo. Negoto-vosti, povezane z Rusijo, so bile osrednja tema nemških in tudi norveških razmišljanj - seveda na povsem različen, če ne celo nasprotujoč si način.
Nemška razmišljanja so se dotikala zlasti vamosh in stabilnosti. Von Ploetz je skušal prikazati koordinatni sistem, ki doloCa politiko do Vzhoda in varnostne politike. Vnovično vzpostavitev Sovjetske zveze je von Ploetz izključil, hkrati pa je prepričan, da bo Rusija se naprej velika in vplivna država, ki bo svojo vlogo velesile v prihodnje določila v odnosu do ZDA. Po von Ploetzovih besedah so težave zelo velike, kljub temu pa ne nerešljive. Po njegovih besedah v Rusiji Se ni kon-sensa o tem, kdo naj bi v prihodnje veljal za sovražnika in kdo za prijatelja Rusije. Najbolje bi seveda bilo, če bi Rusija nadaljevala pot proti tržnemu gospodarstvu in demokraciji.
Vprašanje evropske varnosti
To pa ne spreminja dejstva, da Evropa potrebuje zagotovila za svojo varnost. Prav ta zagotovila in širitev Nata na vzhod kot elementa evropske varnosti so bili osrednja tema pogovorov v Kirkenesu. Neposrednemu vprašanju, ali bi lahko Širitev na vzhod kljub ruskemu naspro-
tovanju koristila evropski vamosh, so se udeleženci izognili. Namesto tega so pretehtali različne možnosti, ki bi bile za Rusijo morda Se sprejemljive. Pretehtali in primerjali so dve možni različici za širitev zveze Nato. Po prvi naj bi se Nato razširil na vse države Varšavskega sporazuma, ki niso spadale k Sovjetski zvezi, po dragi pa bi Nato sprejel v svoje vrste le visegrajske države, torej Poljsko, Cesko, Madžarsko in Slovaško. Udeleženci srečanja so pretehtali tudi možnost, da se Nato ne bi razširil na vzhod, namesto tega pa bi se proti vzhodu hkrati razširili Evropska unija in Zahodnoevropska unija (ZEU). Poleg tega so obravnavali možnost sprejetja Poljske v zvezo Nato in ustanovitev baltskega varnostnega območja, ki bi zunaj Nata povezalo Finsko, Švedsko in baltske države. S tem se je razprava v Kirkenesu približala najbolj boleči točki teh razmišljanj, torej spoznanju, da je možno vseevropsko varnost zagotoviti le z Rusijo - in ne proti njej. Približali so se tudi dvo-
mu, ki ga večina nerada izgovori, torej dvomu v to, da bo Rusija tudi v prihodnje spoštovala neodvisnost baltskih držav. Ena od glavnih zaslug tega srečanja je, da so udeleženci vsaj opozorili na to skrb.
Rusko-norveško sodelovanje
Sredi 80. let se je začelo krepiti sodelovanje med Norveško in Rusijo. Na rusko regijo na polotoku Kola meji redko poseljeno norveško območje Finnmark. Na ruski strani, kjer živi milijon ljudi, so velika indushijska središča ter pristanišči Murmansk in Arhangelsk. Ruski metalurški koncem GNK, ki stoji na norveški meji, je eden najvecjih svetovnih proizvajalcev žlahtnih kovin: koncem GNK ima v svojih rokah dve tretjini svetovne proizvodnje niklja in kobalta ter tretjino svetovne proizvodnje bakra. Talilnico niklja so leta 1936 zgradili Kanadčani, ta pa dela še danes - temu primeren je tudi njen videz. Vsako leto v njej porabijo 265 tisoč ton žvepla. Skoda, ki jo zaradi tega utrpi narava, zadeva tudi Norveško. To je eden od
razlogov, zakaj se Norvežani zavzemajo za modernizacijo ruskih naprav. Ta projekt je le eden od primerov nor-veško-raskega sodelovanja. Poleg tega načrtujejo gradnjo ceste do Murmanska in novo železniško povezavo Kir-kenesa in Murmanska.
Tudi shranjevanje jedrskih odpadkov na polotoku Kola je tema pogovorov med Rusi in Norvežani. Na tem polotoku je namreč tudi stara ruska jedrska elektrarna in sedemdeset jedrskih podmornic, ki niso vec v uporabi. Po koncu hladne vojne je na polotoku Kola nastalo vec kot sto norveško-ru-skih podjehj. V Murmansku in Arhangelsku imajo predstavništva tudi številna ameriška in nemška podjetja. Sever Norveške, ki so ga nekoč poseljevali zaradi političnih razlogov, v zadnjem Času kaže čedalje večjo samozavest. Lokalni predstavniki vse pogosteje zahtevajo večjo samostojnost, celo lastno zunanjo polihko območja Finnmark. Govor je tudi o tesnejši povezavi polotoka Kola in Finnmarka. Politična pomlad na skrajnem severa očitno navdušuje njegove prebivalce.
■ anorama
TURIZEM - Predsednik države Milan KuCan se bo danes v predsedniški palači pogovarjal s predstavniki državnega zbora, vlade, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije o aktualnih vprašanjih na področju turizma. Popoldne bo predsednik priredil sprejem za predstavnike turističnih krajev, ki so lani dosegh najboljše izide v tekmovanju Moja dežela - lepa, urejena in Cista.
KAKOVOST - Odbor državnega zbora za znanost, tehnologijo in razvoj je včeraj pripravil za drugo obravnavo v DZ predlog zakona o priznanju RS za kakovost, za tretjo obravnavo pa nacionalni program statističnih raziskovanj. Podprl je tudi pobudo za podpis desetih novih memorandumov o soglasju za sodelovanje Slovenije v projektih evropskega programa COST.
NOVINARJI - Na današnji seji bo Sindikat novinarjev Slovenije razpravljal o pripravah na pogajanja o kolektivni pogodbi. Združenje za tisk pri GZS je namreč ugotovilo, da je treba kolektivno pogodbo za novinarje v nekaterih členih uskladiti s splošno kolektivno pogodbo. Postopek usklajevanja naj bi zaceli konec maja.
DREVOREDI - Ljubljanski občinski odbor zelenih je na včerajšnji novinarski konferenci ugotovil, da so prizadevanja stranke pri preprečevanju nadaljnjega podiranja dreves v Plečnikovem drevoredu obrodila sadove, saj so delavci javnega podjetja Rast dela v drevoredu ustavili.
VIDEM KRŠKO - Komisija DZ za spremljaje in nadzor nad lastninskim preoblikovanjem je na včerajšnji seji sprejela sklep, s katerim bodo zahtevali sklic izredne seje o položaju podjetja Videm Krško. Komisija je ugotovila, da je predlog zakona o skupnem upravljanju lastnine nekdanje Zveze sindikatov Slovenije primerna osnova za pridobitev stališč sindikalnih organizacij o kriterijih za delitev premoženja.
POVOJNI POBOJI -
Preiskovalna komisija DZ za raziskovanje povojnih množičnih pobojev je med pripravami na oblikovanje poročila o dosedanjem poteku preiskave z obravnavo preostalih dodatnih dokumentov o dogajanju v povojnem Času sklenila postopek izvajanja dokazov po razširitvi dokaznega sklepa. Komisija naj bi kmalu pripravila sklepni del vmesnega poročila.
SEJA ODPADLA - Napovedano nadaljevanje torkove seje odbora DZ za notranjo politiko in pravosodje je včeraj odpadlo. Na seji naj bi se opredelili do štirih zakonskih predlogov in dveh zahtev za oceno ustavnosti nekaterih zakonskih določb. Seja se bo nadaljevala, ko bo znano, kako bo 38. plenarno zasedanje nadaljeval DZ.
SLOVENSKA VOJSKA -
Danes bo minister za obrambo Jelko Kacin na novinarski konferenci javnosti predstavil program prireditev ob počastitvi dneva Slovenske vojske, ki ga bomo praznovali 15. maja.
POSLANCI IN POSLANKE SO KONČNO ZAKLJUČILI DRUGO BRANJE ZAKONA O POPRAVI KRIVIC
Volilna zakonodaja po izredni seji
Najprej je namreč potrebno razčistiti še o vprašanjih, ki se tičejo zahteve za razpis referenduma
LJUBLJANA - V nadaljevanju 38. redne seje državnega zbora so poslanci in poslanke konCno uspeli dokončati drugo branje zakona o popravi krivic, glede zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor pa so se odločili, da odločanje preložijo. O tem vprašanju bodo spet spregovorih po končani izredni seji državnega zbora, ki se bo začela v torek, 14. maja.
Predstavniki posameznih poslanskih skupin so se sestali že včeraj dopoldne, da bi nadaljevali z usklajevanjem stališč glede volilne zakonodaje. Vendar se o vsebinskih stvareh niso mogli uskladiti, paC pa so se dogovorili, da bodo o tem razpravljali v nadaljevanju seje po končani izredni seji, katera bo namenjena vprašanjem glede zahtevka za razpis referenduma, ki ga je vložila skupina 35 poslancev. Sele ko bodo razjasnjene te zadeve, bo smiselno sprejemati nadaljne odločitve, je bil komentar vodje poslanske skupine Demokratov Slovenije Toneta
Peršaka. Takšen predlog je na zasedanju sprejel tudi državni zbor, zato so poslanci nadaljevali z edino preostalo točko dnevnega reda, to je drugo branje zakona o popravi krivic. Razprave o dopolnilih in posameznih Členih praktično ni bilo. Med zanimivejša dopolnila je sodil amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, s katerim bi med politične zapornike uvrstili tudi tiste slovenske državljane, ki so jim bile neupravičeno iz političnih razlogov odvzete državljanske pravice ali so morali pod vplivom sile ali resne grožnje za dalj Časa
zapustiti stalno prebivališče na ozemlju sedanje republike Slovenije, ker niso imeli drugih možnosti. Dopolnilo, ki ga je poslanska skupi-
na SKD vložila tik pred odločanjem, je državni zbor zavrnil. Zato pa so poslanci sprejeli oba sklepa poslanske skupine SKD. S prvim
sklepom so vladi naložili, naj do konca letošnjega leta pripravi seznam grobišč po vojni pobitih oseb ter jih primemo uredi in označi. Z
dragim sklepom pa so vlado zavezali, da pripravi in javno objavi število in seznam po vojni pobitih oseb. »Morda je kje skrit ta zaklad,« je glede seznama imen dejal Nace Polajnar (-SKD) . Pomisleke v zvezi z javnim objavljanjem imen je imel poslanec združene liste Miran Potre, ki je menil, da bi takšno dejanje lahko bilo v neskladju z zakonom o tajnosti osebnih podatkov. Zakon o popravi krivic naj bi uredil pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja nekdanjim političnim zapornikom in svojcem pobitih oseb, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki določajo te pravice. S tem zakonom bi bili določeni tudi posebni pogoji in postopek za spremembo pravnomočne in kazenske sodbe.
Bernard Pesjak
Kljub zavrnjenemu dopolnilu so bili v SKD dobro razpoloženi (Foto: Barbara Reya)
STRANKE / LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
MESTNA OBČINA LJUBLJANA / MESTNI SVET
Bo Peterie dokončno razbil koalicijo?
LDS od SKD pričakuje utemeljitev napovedane interpelacije zoper Thalerja
Spreminjanje urbanističnega plana
Svetniki so preložili odločanje o območju potniške postaje
LJUBLJANA - Na torkovem skupnem sestanku poslanske skupine in izvršilnega odbora SKD so vnovič potrdih sklep, da bodo podprli interpelacijo zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja, ki naj bi bila na dnevnem redu že v začetku naslednjega tedna.
Sklep je razburil LDS, ki je že napovedala možnost prekinitve koalicijske pogodbe, Ce bi poslanci iz vrst SKD podprli interpelacijo. Glavni tajnik LDS Gregor Golobic je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da se bodo naslednji teden pred odločanjem o interpelaciji znova sešli predstavniki koalicijskih partneric. Golobic je ocenil, da predloga o razrešitvi predsednika državnega zbora Jožefa Školča ter interpelaciji o delu in odgovornosti ministra Thalerja, ki sta na pobudo opozicije skupaj priromala v državni zbor, ne merita
konkretno na njuno delo, marveč da gre za pohtiCno vsebino, saj skušata vnesti dodatno nestabilnost in razbiti koalicijo. »Vlagatelji predlogov so dregniU v nezaceljeni rani Lojzeta Peterleta, ki je po imenovanju SkolCa za predsednika državnega zbora odstopil z mesta zunanjega ministra,« je pripomnil Golobic. LDS pričakuje, da bodo krščanski demokrati utemeljili napovedano podporo interpelaciji. Golobic je opozoril na pomembno dejstvo - sprejetje španske pobude v državnem zboru - in s tem potrditev konsistentnosti in
kredibilnosti slovenske zunanje politike. Interpelacija po njegovem prepričanju ne bo uspešna, ker bi si s tem iznicih položaj, ki ga je Slovenija dobila s sprejetjem te pobude.
Očitki zoper Thalerja po njegovem mnenju kažejo na to, da je vprašanje zunanje politike in ministra podvrženo dnevnopolitičnim in notranjepolitičnim dogajanjem. Očitki, navedeni v interpelaciji, so po njegovem mnenju neargumentirani, SKD oziroma Peterle pa pri interpelaciji vztraja zgolj zaradi osebne užaljenosti. »Peterle namreč še vedno ni prebolel Ogleja, zato se mu zdi, da je treba nenehno dokazovati, da bi z Oglejem rešiti vse probleme,« je pripomnil Gregor Golobic.
Vesna Vukovič
LJUBLJANA - Poleg strategije primarnega zdravstva in osnutka statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih je ljubljanski mestni svet na torkovi seji sprejel Se predlog odloka o organiziranju ljubljanske gasilske brigade in delno tudi osnutek odloka o spremembah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje od 1986 do 2000.
S spremembo namembnosti območja potniške postaje, ki vključuje območje med Masarykovo cesto, Gospodarskim razstaviščem in Vilharjevo cesto in je bila zdaj rezervirana za gradnjo prometnih objektov, se svetniki niso strinjati - zaradi bojazni pred prenagljenimi odločitvami. Od oddelka za urbanizem in okolje, ki je spremembe odloka pripravil, so zahtevali izdelavo podrobnejših dokumentov o ureditvi tega območja, na temelju katerih naj bi se vnovič odločali
na eni od naslednjih sej. Sprejeti so le spremembo namembnosti za območja Agrostroj in Koseški bajer ter Dolgi most v zemljišča, namenjena za stanovanjsko gradnjo oziroma rekreacijske površine.
Brez večjih pripomb so sprejeti tudi osnutek odloka o zazidalnem naCrtu za območje Litostroja, ki ga omejujejo Litostrojska, Ve-rovškova in Magistrova cesta ter železnica. Dušan Kumer (ZLSD) je predlagal, da bi namembnost nekaterih površin, kjer stojijo objekti v fazi lastninje-
nja, spreminjati pozneje. Občutno več prahu je dvignil osnutek odloka o pro-storskoureditvenih pogojih za območje Pediatrične klinike, Kliničnega centra, parka ob Zaloški in Pletenine. V skladu s tem osnutkom naj bi namreč Zaloško cesto na območju Kliničnega centra zaprli, promet pa bi preusmeriti na bodoči notranji ring oziroma iz smeri Most na GrabloviCevo in Poljansko. Zato so nekateri svetniki, med njimi Janez Žagar (SLS) , predlagali poglobitev Zaloške ceste, vendar je Vasilij Cerar (-ZLSD) opozoril, da bi bilo to težko izvedljivo, ker pod Zaloško že zdaj za potrebe Kliničnega centra potekajo podzemni predori. Kljub pripombam je bil osnutek sprejet. (T. U.)
PREDSTAVITEV KNJIGE VELIKA PREVARA NA SLOVENSKI ZAHODNI MEJI - DOSJE ITALIJA
Itaiijonski novinar in publicist Paolo G. Porove! knjigo posveča ljudem, ki so posredno ali neposredno bili žrtve jadranskega iredentizma
LJUBLJANA - »Ko so se slovensko-italijanski odnosi poslabšati, sem uvidela, kako lahko pomanjkanje zgodovinskega znanja vpliva na razraščanje spora,« je dejala Mojca DrCar-Murko na včerajšnji predstavitvi knjige italijanskega novinarja in publicista Paola G. Parovela z naslovom Velika prevara na slovenski zahodni meji - Dosje Italija. Knjiga, ki je v Sloveniji izšla v nakladi dva tisoC izvodov, je posvečena spominu vseh Slovencev, Hrvatov, Furlanov, Italijanov in drugih, ki so bili neposredno ati posredno Žrtve jadranskega iredentizma, fašističnega fanatizma, kise je izdajal za italijanski patriotizem.
Po mnenju Murkove, prevajalke in urednice knjige, naj bi delo prispevalo k razjasnitvi dela zgodovine, o katerem v Italiji vedo premalo, hkrati pa opozorilo, da skrajne sile v Italiji prispevajo k zaostrovanju odnosov med Slovenijo, Hrvaško in Italijo. To ni delo, ki naj bi netilo sovraštvo med narodi, paC pa naj bi ga odpravljalo. »Cenimo demokratično italijansko javnost in kulturo, veliko pomislekov pa se pojavlja, ker skrajni neoiredentisti-
Cni krogi skorajda nemoteno pridejo do sredstev javnega obveščanja in o dogajanju poročajo enostransko,« je med dragim dejala Murkova.
Avtor pa je poudaril, da napetosti med Slovenijo, Hrvaško in Italijo predstavljajo eno nevarnejših žarišč v srednji Evropi. Odnosi med državami niso tako zapleteni, kot morda kaže, meni Paro vel, ki poudarja, da je ustvarjanje napetosti med državami cilj samo skrajnih sil v Italiji, ki pa jim je poleg de-
zinformiranosti italijanskega javnega mnenja o zgodovini območja ob meji s Slovenijo uspelo vplivati na politični vrh in vlado, cesar Hrvaška in Slovenija še nedavno nista razumeti.
S knjigo, ki opozarja na genocid nad Hrvati in Slovenci na ozemlju, ki je bilo leta 1918 priključeno kraljevini Italiji, naj bi tako vplivali na javno mnenje in politiko. Avtor poudarja, da je prijateljstvo med narodi mogoče graditi samo na jasnih dejstvih. Nedavne politične spremembe v Italiji sicer odpirajo možnosti za izboljšanje odnosov med državami, vendar se to ne bo zgodilo samo od sebe. Da bi se odnosi res lahko izboljšati, je treba doseči popolno jasnost v obveščanju, na vrsti pa je seveda tudi politika.
Jana Petkovšek
Knjigo v spomin vsem žrtvam italijanskega fašističnega fanatizma (Foto: Uroš Potočnik)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - V soboto, 11. t.m., ob 20.30 (abonma red B): Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jaša Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
Ponovitev v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red C); TSFestival: odrezek F4.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V torek, 21. t.m., ob 20. uri (red A) - G. Verdi »La Traviata«. Dirigent Tiziano Severini. Režija Ulisse Santicchi. Predstave bodo trajale do 2. junija
Gledališče Rossetti
Danes, 9. t. m., ob 20.30 (red Četrtek): »Shakespeariana«, tekst in režija Giorgio Al-bertazzi. Predstava v abonmaju: osrezek 10 rumen.
Danes, 9. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Vstop prost.
Spazio Rossetti: danes, 9. t. m., ob 16. uri video; ob 17. uri Internet.
V teku je predprodaja vstopnic za predstavo P.P. Pasolinija »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063).
TS FESTIVAL Gledališča dei fabbri
Danes, 9. t. m., ob 21. uri (red prost): Stalno gledališča F-JK »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbiri).
Gledališče Miela »Kdo so drugi?»
Danes, 9. t.m., ob 21.00 - monodrama »Al-ma« v slovenščini in v petek, 10. t.m., ob 21.00 v angleščini. Igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjevega doma iz Ljubljane.
Avditorium Muzeja Revoltella
Danes, 9. t. m., ob 21. uri: Moby Dick Teatri della Riviera »Racconto del Vajont« Marca Paolinija in Gabrieleja Vacisa. TSFestival: odrezek F8.
KOROŠKA
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: jutri, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje: v soboto, 11. t. m., ob 16. uri družinski popoldan. Nastopajo MoPZ Borovlje, ženski kvartet, otroška skupina in uCenci Glasbene šole. Kletna dvorana Posojilnice-Bank: v torek, 14. t. m., ob 19.30 informacijski večer »Varčevalni pakte - kako in kaj?« - predava davčni svetovalec Hermann Klokar.
TINJE
Dom prosvete: juhi, 10. t. m., ob 20. uri koncert godalnega kvarteta Feguš.
Dom prosvete Sodalitas: v torek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje Klausa Zellhoferja »Desničarski teror v Avstriji«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: v sredo, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave.
ŽITARA VAS
V Ljudski Soli: v soboto, 11. t. m., ob 20. mi vigredni koncert.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Kdo so drugi« - Gregorčičeva dvorana v Ul. sv. Frančiška 20: v torek, 14. t. m., ob 18. uri predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«. Sodelujeta Rosella Pisciotta, Ace Mermolja,
Andrej Furlan in Marino Vocci.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 9. t.m., ob 20.45 - Goricakinema bo na sporedu film »Palermo - Milano solo an-data», v priredbi Kinoateljeja.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva I. Liubliana tel: 061/221-511
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE.
DRAMA
i J j J ____
Sobota, 11. maja, ob 19. uri:
W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN in KONTO.
ZADNJC V SEZONI!
Mala drama
P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Danes, 9. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
StOVINSKfOA NAfOCNK* GCEHMlSC* V UUSLiM*
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Danes, 9. maja, ob 20. uri. PREMIERA.
Sobota, 11. maja, ob 19.30, za abonma SOBOTA.
Torek, 14. maja, ob 19.30, za abonma TOREK.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA .Danes, 9. maja, ob 20. uri, za abonma RED B in IZVEN.
A. Jarry: KRALJ UBIJ Jutri, 10. maja, ob 20. uri, za abonma K in IZVEN.
ZADNJIC V SEZONI!
Sobota, 11. maja, ob 20. uri:
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI RAZPRODANO!
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Petek, 10. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
I Ccinkcir"
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA Sobota, 11. maja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962
Veliki oder
E. Umek: CAPEK IN KLARA
Danes, 9. maja, ob 17. uri.
Sobota, 11. maja, ob 11. in 17. uri. Nedelja, 12. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
F. Sehovič: KURBE Jutri, 10. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Izoli.
Sobota, 11. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Ajdovščini. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Jutri, 10. maja, ob 19.30, v Minoritski cerkvi v Mariboru: Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca: T. Dorst: EVGEN, za otroke od sedmega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Sobota, 11. maja, ob 10. uri:
Bina Stampe-Zmavc:
URE KRALJA MINA, za otroke od petega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Nedelja, 12. maja, ob 15. uri: TEATRO MUF, MENICO CITZY:
LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED,
za otroke od tretjega leta naprej. ODPRTJE 7. MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA
POLETNI LUTKOVNI PRISTAN '96
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
Danes, 9. maja, ob 20. uri:
J. Strauss: PLES KADETOV, za abonente in IZVEN.
G. Donizetti:
LUCIA Dl LAMMERMOOR Nedelja, 12. maja, ob 18. uri, za abonente in IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Mary Chase: HARVEY Jutri, 10. maja, ob 14.30.
Gostovanje v Kopru.
Sobota, 11. maja, ob 20.30, ji za abonma SOBOTA A in IZVEN. PRERDSTAVA ZARADI BOLEZNI V ANSAMBLU ODPADE! Nadomestna predstava:	i
Miro Gavran:	I
PACIENT DOKTORJA FREUDA Ponedeljek, 13. maja, / ob 9.30 in 10.45: Z. Krilič: JAJCE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
tel.: 064/222-681. 222-701
G. Lešnjak - B. Kobal:
DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA Danes, 9. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Jutri, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Zijah A. Sokolovid: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ
Sobota, 11. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494
Torek, 14. maja, ob 20. uri: SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST: G. Tabori: MEIN KAMPE.
GLASBA
TRST
Gledališče Miela Glasbena mladina Italije Koncertna sezona 1996
V	četrtek, 16. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Nicoletta Sanzin (harfa) in Nicola Bulfone (klarinet).
V	Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria.
Koncertna sezona se bo zaključila 13. junija s koncertom Kvarteta iz Veneta.
Rossetti
V	torek, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
Avditorij Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti - V nedeljo, 12. t.m., ob
11. uri - nastop »L’ensemble strumentale».
VIŽOVUE
V	nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri bo v športnem
centru »Pevsko srečanje zborov pobratenih občin«. Nastopili bodo MoPZ Dragotin Kette, DZ Ilirska Bistrica ter MoPZ in 2PZ Igo Gruden.
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
Jutri, 10. t.m., ob 21. uri bo nastopila skupina Midnight Express Blues Band; v petek, 24. t. m. ansambel Back door Blues; 31. t.m. pa ansambel Toxian.
RICMANJE
V nedeljo, 12. in 19. t.m., ob 17.00 - 10. izvedba Promenadnih koncertov. Nastopajo Mladinski pihalni orkester Glasbene Sole Vi-va - Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba - Trbovlje.
CANKARJEV DOM
Glasba
Danes, 9., in jutri,
10. maja, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum. Dirigent Uroš Lajovic. Zborovodja: Mirko Cuderman. Solisti: Ernst Kovačič, violina; Robert VrCon, Marjan TrCek, Juan Vasle, Irena Baar, Sabira Hajdarovič,
Jure Kušar in drugi. Sobota, 11. maja, ob 11. uri: OTROŠKA
MATINEJA: Otroški musical VESELI KABARE
Film
Slovenska premiera filma UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica.
Od petka, 10., do petka, 17. maja, ob 20. uri. Razstave
Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman.
Galerija Rettori Tribbio 2: do 10.5. razstavlja
Trgu Unita: do 13. t. m. je na ogled fotografska razstava o CSCenju mlak in kraških jam »SOS Ambiente«. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1. nadstr.): jutri, 10. t.m. bo razstavljal Paolo Ravalico Scerri. Razstava bo trajala en dan.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
BOUUNEC
V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare.
Kulturni dom: jutri, 10. t. m., ob 18.30 - Otvoritev razstave goriške slikarke Laure Gru-sovin.
Giuseppe Senigaglia.
Občinska galerija n
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: Se danes, 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
BEUAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 12.5. razstavlja Hugo Wulz.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZIUI
Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik -Oki.
SPITAL OB PRAVI
Galerija v gradu Porcia: do 12.5. razstavlja Ceski slikar Jan Pistek.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, od sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Sejmišče 4. Kroni
Jutri, 10. maja, ob 20. uri
v avli Zavarovalnice Triglav Kranj: LETNI KONCERT: MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ. Zborovodja Milan Bajžel. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER Verdijeva 3
Jutri, 10. maja, ob 20.30, večerni koncert: BACALA BLUES BAND.
GRAND HOTEL UNION Miklošičeva I. Liubliana
Nedelja, 12. maja: Slovenski baročni trio: Irena Baar, Tomaž Lorene, Maks StrmiCnik.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Jutri, 10. maja:
HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Franco Gnili, violina;
Enrica Cavallo, klavir; KVARTET TARTINI, Ljubljana.
KLUB SKUC Stari trg 21. Ljubljana
Danes, 9. maja, ob 20. uri: EPPUR SI ROLA
Nastop znanega slovenskega tenorsaksofonista Primoža Schmidta. Na električni baskitari ga bo ob izvajanju skladb Schmidta, Coltranea, Volariča, Cagea in Puc-ha spremljal Aleš Jošt.
DISKOTEKA PC-3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana
Ponedeljek, 13. maja, ob 21. uri:
ACCORDION PROJECT 1996. Guy Klucevsek (ZDA), Maria Kalaniemi (Finska), Bratko Bibič (Slovenija), Otto Lec-hner (Avstrija), Lars Hollmer (Švedska).
RAZSTAVE
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
Getulio Alviani Slike
Otvoritev razstave bo danes, 9. maja ob 18. uri. Na fotografiji Fifty-fifty, sitotisk, 1962.
GALERIJA ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJO KRVI šlajmerieva 6. Ljubljana Jože Ciuha Razstava slik bo na ogled do 3. junija. SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC V galeriji je do 16. maja na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Franca Košca Karasa.
DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7.
Novo mesto
Drago Tršar Bronaste in keramične skulpture. Razstava bo na ogled do 19. maja.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2, Liubliana
Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska razstava iz cikla Očetje in sinovi, matere in hčere (do 17. maja). GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
Rajko Bizjak: Fotografije Razstava bo na ogled do
21. maja.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Marjan Gregorič Rock izre(a)zi Razstava bo na ogled do 20. maja.
AVLA OBČINE LITIJA Jerebova 4
Leopold Kerne: Slike Razstava bo na ogled do 17. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana
'HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848-1951
Razstava bo na ogled do 16. junija.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Eva Heimer Slike Razstava bo na ogled do 15. maja.
GORENJSKI MUZEJ. MESTNA HIŠA Glavni trg 4. Kranl
Dr. Janez Blehveis Publicist, politik, začetnik slovenskega časnikarstva in veterinarstva. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
NOGOMET / POKALNI ZMAGOVALCI
PSG z zmago nad Rapidom osvoji svoj prvi pokal
Pariš Saint Germain - Rapid Dunaj 1:0 (1:0)
Strelec: N’Gotty v 29. minuti
PSG: Lama, Fournier ( od 78. min. Llacer), N’Gotty, Roche, Le Guen, Colleter, Bravo, Guerin, Djorkaeff, Rai (od 15. min. Dely Valdes), Loko.
RAPID: Konsel, Hatz, Guggi. Ivanov, Schottel, Stoger, Stump (od 46. min. Barisič), Marasek, Jancker, Kuhbauer, Heraf.
Sodnik: Pairetto (Italija)
BRUSELJ - Na prenovljenem bruseljskem stadionu Heysel je smoci Pariš Saint Germain v svojem prvem nastopu v kakem evropskem nogometnem finalu premagal dunajski Rapid ih zasluženo osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. Odločitev je padla že v 29. minuti prvega polčasa, ko je branilec N’Gotty po prostem strelu silovito sheljal proti golu, srednji krilec Rapida Schottel pa je žogi nekoliko spremenil smer in Konsel je bil brez moCi. V nadaljevanju prvega dela so imeli Francozi Se precej veC od igre. Drugi polčas je minil v znamenju premoti Rapida, toda PSG je imel v protinapadih nekaj izrednih priložnosti. Za zmago francoske ekipe pa je zaslužen tudi vratar Lama, ki Je nekajkrat izvrstno posredoval.
Pred srečanjem so belgijski policisti zadržali približno 90 navijačev obeh moštev zaradi razgrajanja, pijanosti in posesti nedovoljenega orožja ter drog.
KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE
Benetton je brez težav poravnal stanje v boju s Team$ystemom
Tretja tekma bo že jutri v Bologni
Benetton - Teamsystem 78:67 (41:36)
BENETTON: Bonora 8, Gracis 3, Pit-tis 14, Ambrassa 3, Rebrača 6, Vianini 4, Pessina 6, Williams 34, Bon, Chiacig
TEAMSYSTEM: DjordjeviC 18, Blasi, Pilutti 6, Ruggeri, Myers 29, Gay 10, Frosini 4, Ferroni, Grossi, Barbieri.
PM: Benetton 21:27, Teamsystem 16:20; 3T Benetton 7:16 (Bonora 0:1, Gracis 1:2, Ambrassa 1:3, VVilliams 5:10); Teamsystem 7:17 (DjordjeviC 1:4, Pilutti 2:5, Myers 4:7, Ferroni 0:1).
TREVISO - Benettonu je tudi brez kaznovanega Rusconija uspelo, da je izenačil stanje v polfinalnem dvoboju končnice italijanskega prvenstva s Teamsystemom iz Bologne. Domači so takoj dobro zaceli in že v 9. minuti vodili s 26:19. Ob odmoru je sicer Team-system zmanjšal zaostanek na 5 točk (41:36), toda v prvih minutah nadaljevanja je Benetton najprej povedel za 9 nato pa za 12 točk (57:45 v 32. minuti). Teamsystem se je pet minut pred koncem še uspel približati na 61:57, toda v zadnjih petih minutah so bili domačini spet boljši in so zasluženo slavili z
78:67. Najboljša strelca sta bila Wil-liams pri Benettonu s 34 in Myers pri Teamsystemu z 29 točkami.
Tretje srečanje med tema ekipama bo jutri v Casalecchiu di Renu (Bo), Četrta pa spet v nedeljo v Trevisu.
Danes v Bologni 3. tekma
Buckler - Stefenel
Danes se bosta v Bologni že tretjič pomerila Buckler in Stefanel. Po dveh srečanjih vodi z 2:0 v zmagah Tanje-vičev Stefanel in glede na igro v prvih dveh tekmah ne bi bilo tako Čudno, Ce bi si Stefanel že drevi zagoptovil nastop v finalu. Buckler namreč igra slabo, letos je že petkrat izgubil proti Stefanelu in na tekmi v Milanu bi lahklo Stefanel slavil tudi s 40 točkami razlike, če bi hotel.
Proti Bucklerju govori tudi statistika zadnjih končnic. Doslej ni namreč nobeni ekipi, ki je v polfinalu zgubljala z 2:0, uspela nadoknaditi takega zaostanka in tak Buckler, kot smo ga videli na prvih dveh tekmah, tega prav gotovo ni sposoben. V primeru zmage Buck-lerja bo Četrta tekma v soboto v Milanu.
NOVICE
Kolesarska dirka Po Sloveniji: druga etapa Marcu di Renzu
RADENCI - Včerajšnjo drugo etapo zelo zanimive in razburljive kolesarske dirke Po Sloveniji med Podčetrtkom in Radenci v razdalji 146 kilometrov je dobil Italijan Marco di Renzo, elan profesionalnega moštva Cantina Tollo Co. Bo. iz Kranja. Izkušeni Italijan je ob pomoči tovarišev iz ekipe zmagal v zadnjih kilometrih dirke, saj je na gorskem cilju v Kobilščaku tik pred Radenci zmagal njegov klubski kolega Borut Rovšček pred še dvema moštvenima kolegoma Di Silvestrom in Hvastijo. Kljub temu pa je rumeno majico vodilnega v skupni razvrstitvi obdržal zmagovalec prve etape Stefano Giraldi.
Danes ob 9. uri bo 20 km dolg posamični kronometer med Radenci in Ljutomerom, popoldne pa še 4. etapa med Ljutomerom in Beltinci.
Izidi 2. etape: 1. Marco di Renzo (Cantina Tollo) 3:31.12, 2. Marcel Luppes (Niz) + 0.12, 3. Michele Bedin (Bonaldo de Nardi), 4. Karsten Kroon (Niz), 5. Alan Piolotto (Bonaldo de Nardi), 6. Andrej Hauptman (Rog), 7. Tadej Križnar (Sava Kranj), 8. Boštjan Mervar (Krka Novo mesto) vsi isti čas.
Na teniškem turnirju v Rimu brez velikih presenečenj
RIM - Tretji dan teniškega prvenstva Italije v Rimu je edino presenečenje pripravila Italijanka Perfetti, ki je iozlocila 13. nosilko Američanko Leejevo. Rezultati 2. kola, ženske: Paula Suarez (Spa) - Jana Kandarr (Nem) 6:2, 6:2, Sandra Cecchini (Ita) - Glo-ria Pizzichini (Ita) 6:4, 6:4, Magdalena Maleeva (Bolg/5) - Maria A. Sanchez Lorenzo (Spa) 6:1 6-3, Arantxa Sanchez (Spa/ 3) - Alexandra Fusai (Fra) 6:2, 6:3, Judith VViesner (Avt/9) - Francesca Lubiani (Ita) 6:4, 6:1, Steffi Graf (Nem/l) - Alexia Dechau-me-Balleret (Fra) 6:3, 7:6 (8/6), Flora Perfetti (Ita) -Lindsay Lee (ZDA/13) 5:7, 6:4, 6:2.
KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE V NBA
MLADINSKA KOŠARKARSKA PRVENSTVA / PROPAGANDA
Chicago že drugič premagal New York
NEW YORK - Košarkarji severnoameriške profesionalne lige NBA so v torek ponoči odigrali dve polfinalni srečanji posameznih konferenc. Na vzhodu so Chicago Bulls ugnali New York Knicks z 91:80 in vodijo z 2:0 v zmagah, Utah Jazz pa je na zahodu presenetil San Antonio Spurs s 95:75 in vodi z 1:0.
Tekma med Chicagom in New Yorkom je bila odločena v zadnji četrtini, ko so si Bullsi z delnim izidom 12:0 zagotovili neulovljivih 13 točk prednosti. V moštvu bikov je bil tudi na drugi tekmi najuspešnejši Michael Jordan z 29 koši, Scottie Pippen jih je dosegel 19, nekoliko slabše pa je nastopil Hrvat Toni KukoC, ki je v 25 minutah dosegel šest točk. V moštvu New Yorka je bil najboljši Patrick Evving s 23 točkami in desetimi skoki, John Starks pa jih je dose-
gel 12. Naslednja tekma bo v soboto v Madison Square Gardnu. Pred tekmo je bil trener Bullsov Phil Jackson proglašen za trenerja leta, saj so Bullsi pod njegovim vodstvom v letošnjem tekmovanju dosegli 72 zmag.
Utah Jazz je na gostovanju povsem nadigral San Antonio Spurs, na koncu je bila razlika kar 20 točk. Poraz San Antonia je bil povsem zaslužen, pri poražencih pa je z 29 točkami izstopal le David Robinson, Sean Elliot pa jih je dosegel 14. Pri Utahu je bil najucinkovitejši Karl Malone s 23 točkami, Jeff Homacek jih je dosegel 17, John Stockton pa 13 in zbral neverjetnih 19 asistenc. Naslednja tekma bo danes v San Antoniu.
Izidi: polfinale - vzhod: Chicago -New York 91:80 (2:0 v zmagah); zahod: San Antonio - Utah 75:95 (0:1).
Jadran izgubil proti Libertasu
Kontovel tretji na Turnirju Obersnel
Propaganda
Skupina A
Jadran - Libertas 57:58 (22:23)
JADRAN: Guštin 2, Ferluga 2 (0:2), Matjaž Suhadolc 4, Mitja Suhadolc 4 (0:2), Grilanc 8 (0:2), Piccini 5 (3:8), Pa-vat 2, Ferfolja 6, Peric 7, Švab 17 (1:4), Jerman, Belicic,
3T: Peric 1, PON Grilanc in Ferfolja.
Tudi tokrat so jadra-novci naleteli na enakovrednega nasprotnika in ponovno potegnili krajši konec. Treba je takoj povedati, da so naši odigra-
li večji del tekme precej slabo. Bili so nepazljivi v obrambi, slabo pa so tudi zapirali pot do koša. V zadnji Četrtini, ko so zaostajali za osem točk, pa je prišlo do preobrata. S hitrimi protinapadi so ja-dranovci nadoknadili zamujeno, v zadnji minuti pa celo povedli. Gostje pa so bili prisebnejši in eno sekundo pred koncem uspešno izvedli dva prosta meta ter tako tudi zmagali. (Andrej Pavlica) MJNIBASKET Turnir Obersnel Pred kratkim se je s tekmico Ali star in na-
ŠOLSKI ŠPORT / MED DVEMA OGNJEMA V ZGONIKU
Zagrizeni boji preko sto osnovnošolcev
Finale 16. kraškega pokala za osnovne šole bo na sporedu 31. maja v Zgoniku
Val Zadružna banka drevi vSovodnjah proti Sattecu
Drevi ob 20. uri Čaka odbojkarice Vala Zadružne banke zelo važno srečanje s Sattecom iz Pordenona v boju za napredovanje v žensko odbojkarsko C2 ligo. Po porazu v Vidmu si JerončiCeve varovanke novega spodrsljaja ne smejo privoščiti. Očitno je, da bo Cetveroboj za napredovanje zelo izenačen, Sattec pa je v prvem kolu s 3:2 premagal Gonars
V družino Gombač je privekal
Gregor
Priski in Igorju iskrene Čestitke, malemu Gregorju pa veliko sreCo v življenju želi
Odbojkarsko društvo Bor
Prejšnji teden je bilo v športno-kulturnem centru v Zgoniku še posebno živo. Preko sto osnovnošolcev je merilo svojo spretnost v igri med dvema ognjema. V izločilni fazi turnirja za
16. Kraški pokal so sodelovali učenci osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva iz Nabrežine in Opčin. Ekipe so bile razvrščene v dve tekmovalni skupini po pet ekip. V skupini A je premočno
zmagala osnovna šola iz Sempolaja. Na drugem mestu je pristala osnovna šola Josip Jurčič - Devin, tretje mesto je zasedla osnovna šola Pinko Tomažič - Trebče, Četrta je bila COS 1. maj
1945 iz Zgonika, peto mesto je pripadlo B ekipi osnovne šole s Proseka. V skupini B je po ogorčenem boju pripadlo prvo mesto osnovni šoli s Proseka - ekipa A, sledile so osnovna šola Alojz Gradnik - Repenta-bor, osnovna šola Bazoviški junaki iz Bazovice, osnovna šola Virgil Scek - Nabrežina in B ekipa COS 1. maj 1945 - Zgonik. Prvo in drugouvrščena ekipa se bo potegovala za prvo mesto v zaključni fazi turnirja, ki se bo odvijal vedno v zgoniški telovadnici ob priliki občinske razstave vin v petek, 31.5, s pričetkom ob 17. uri. Tradicionalni turnir je pripravil in izvedel odsek za otroško telovadbo pri SK Kras. Vodil ga je Roberto Milic ob pomoči učiteljev vseh navedenih šol. (J.J.)
Ekipa Jadranove »propagande« (Foto Balbi/Kroma)
grajevanjem zaključil drugi turnir Obersnel v organizaciji Don Bosca, ki ga je tretjič osvojila SGT in tako dobila v trajno last velik pokal. Letos je barve Kontovela branila združena ekipa Kontovel - Sokol, saj je bilo pri obeh društvih premalo otrok za samostojen nastop na tem turnirju. Tako se je sestavila izredna kompetitivna ekipa, ki je presenetljivo dosegla končno tretje mesto na lestvici. Naši so namreč izgubili le tri tekme, proti prvouvršCeni Ginnastici, proti Don Boscu in za las proti Intermuggi, ko je manjkal odločilni Peter Hrovatin. Poleg tega so organizatorji dodelili Kontovelu poraz z 2:0 proti Barcolani (izid je bil sicer 43:8 za naše), ker so na tekmo prišli le z devetimi igralci. Kontovel se je tako znašel na lestvici z istimi točkami kot Ferroviario in Miljča-ni, vendar je zaradi boljše razlike v koših dosegel omenjeno tretje mesto. S tem sta bili nagrajeni trud in požrtvovalnost malih igralcev, ki redno obiskujejo treninge in so tako pokazali znaten napredek. Zato pohvalo zasluzijo prav vsi igralci, posebno pa bi omenili sokolovca Hrovatina in Rogeljo, ter Kontovelca Coljo in Šušteršiča, ki so bili večkrat odločilni za zmago. (C.B.)
Turnir Zini SGT - Bor 62:33 BOR: Oblak, Černigoj
1, Morelj, Furlani, Kralj 21, Ferluga, Novak 1, Udovič 10; vaditelj S. Corbatti
Proti morda najboljši ekipi prvenstva so Borovi minikošarkarji zasluženo izgubili. Povrh tega so nastopili tudi v okrnjeni postavi, tako da je bil visok poraz neizbežen. SvetoivanCani so bili boljši od nasprotnikov le v tretji Četrtini, vse ostale pa so visoko izgubili, nasprotniki pa so bili tokrat res premočni. Domačinom sta se dobro upirala le Kralj in Udovič. Solidno pa je zaigral tudi Marko Novak, (mat)
Prvi koši
Bor - Dardi 35:16
BOR: Ukmar 2, Marconi 2, Batič 2, Celano 2, Sgarro, Malalan 4, Samec, Sosič 2, Klobas, Ferluga, Kovač 3, Nad-lišek 12, OzbiC, Bernetti, Trevisan in Crevatin 6; vaditelj Jogan M.
Borovi najmlajši nadaljujejo z uspešnimi nastopi na tem turnirju. Plavi so namreč zmagali že Četrto tekmo zapored, treba pa je poudariti, da so tokrat naleteli na dobrega nasprotnika, ki se ni z lahkoto vdal. Tekma je bila namreč vseskozi izenačena, v tretji Četrtini pa je stopil v ospredje Matej Nadlišek in s pomočjo celotne ekipe spravil rezultat na varno. Tokrat zaslužijo pohvalo tudi Marconi in Malalan za igro v napadu ter Kovač za dobro obrambo, (mat)
LOKOSTRELSTVO / NA TROFEJI LE MURA V PALMANOVI
Uspešen nastop strelcev Zarje
M, Granzotto in K. Rožmova le to nedeljo v kombinirani reprezentanci Italije za pokal AA
Na 2. trofeji mednarodnega lokostrelskega tekmovanja »Le mura« v Palmanovi je Zarjin lokostrelec Moreno Granzotto med 32 člani osvojil zelo dobro drugo mesto, uspeSna pa je bila tudi njegova klubska kolegica Katja Ražem, ki je bila prva med mladinkami, kjer je sicer nastopala sama, toda njen rezultat je bil v ženski kategoriji, kjer so nastopile tudi članice, absolutno najboljši.
Granzotto je s tem rezultatom dokončno izpolnil normo za nastop na absolutnem državnem prvenstvu, ki bo od 12. do 14. julija v bližini Pescare, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da bosta Moreno Granzotto in Katja Ražem na podlagi rezultatov iz Palmanove branila barve Italije na naslednjih tekmovanjih Alpe Adria. Prva
_______________________i
Moreno Granzotto
tekma bo že to nedeljo v Tolmeču, naslednji dve pa bosta septembra na Hrvaškem in v Avstriji. Pri tem je treba povedati, da tu ne gre za prvo italijansko
reprezentanco, toda selekciji so se odločili, da na teh tekmovanjih Italijo zastopa ekipa, ki jo bodo sestavljali najboljši člani in članice iz Treh Benečij.
Ce se povrnemo k nedeljskemu tekmovanju v Palmanovi, velja povedati, da je bilo tekmovališče izredno zahtevno, zato imajo tudi doseženi rezultati toliko večjo vrednost. Poleg omenjenih Zarjinih tekmovalcev so zamejske barve zastopali še Bogdan Stopar in Stojan Ražem (oba Zarja) ter Silvia Quintana (zmagala je med deklicami, vendar je tekmovala sama) in Luca Capelotti (oba Naš prapor), ki pa je imel pri svojem nastopu nekaj težav. V ekipni konkurenci, kjer so štele tri najboljše uvrstitve med člani, je Zarja osvojila drugo mesto.
Katja Ražem
Rezultati, člani: 1. Vladimir Rosa (Ankaran) 316 (161+155), 2. Moreno Granzotto (Zarja) 302 (156+146), 3. Vighesso (Vi-cenza) 300 (146+154),...9. Bogdan	Stopar 278
(141+137),...15. Stojan Ražem (oba Zarja) 263 (131+132) itd.; mladinke: 1. Katja Ražem (Zarja) 249 (122+127); deklice: Silvia Quintana (Naš prapor) 219 (104+115); člani com-pound: 1. Lojze Mrak (Škofja	Loka)	315
(159+156),...16. Luca Capelotti (Naš prapor) 184 (127+57).
Društveni vrstni red: 1.
Vicenza 855, 2. Zarja 843, Ascat Trst 824.
TENIS / MOŠKA IN ZENSKA C LIGA
Cordenons in Triestino za Gajo premočna
MOŠKA GUGA
TC Triestino - Gaja 5:1
B. Plesničar - Leva 7:5, predaja; Ravalico -Franco 6:3, 6:2, Petrini - Stoka 6:1, 6:1, Zac-chigna - Puglia 6:1, 6:3, Poduie/Zacchigna -Franco/Plesničar 6:3, 4:6, 6:4; Petrini/Rava-lico - FuCka/Stoka 6:1,6:4.
Gaja je proti favoriziranemu TC Triestino dosegla le eno zmago, v najboljšem primem pa bi lahko dosegla dve, težje pa bi lahko prišla do točke. Edino zmago je dosegel Borat Plesničar proti Levi, ki je predal dvoboj po prvem setu. Plesničar je slabo pričel (1:3), nato osvojil tri zaporedne igre, zamudil priložnost za 5:3, na koncu pa slavil v dvanajsti igri.
V prihodnjem kolu Čaka gajevce važna tekma v boju za drago mesto proti Pordenonu, ki je na papirju rahlo v prednosti.
Ostala izida: Martignacco - TC Danieli 4:2, Campagnuzza - Pordenone 0:6 brez boja. Vrstni red B skupine: TC Triestino 6, TC Pordenone 5, Gaja 4, Martignacco 3, Danieli in Campagnuzza 0.
Vrstni red A skupine: TC Garden 6, Zac-carelli 5, Latisana 4, San Vito 3, Morena in Muggia 0.
ZENSKA C LIGA
Gaja - Cordenons 0:3
D. Grgič - Bertuzzi 3:6, 0:6, Vattovani -Vianello 7:6,1:6,1:6, Grgic/Vattovani - Ber-tuzzi/Vianello 3:6,3:6.
Igralki Cordenonsa (Bertuzzi Cl, Vianello C2) sta bili po pričakovanjih premočni za gajevke..
Ostali izid: Fiumicello - Campagnuzza 2:1. Vrstni red: Fiumicello 6, Cordenons in Campagnuzza 4, Gaja in Monfalcone 2.
Vrstni red A skupine: TC Garden 6, Obe-lisco 4, Citta di Udine 2, Ganeva 0.
MOŠKI ITALIJANSKI POKAL
Gaja - ATO 3:3
Vidovič - Emili 7:5, 4:6, 6:0, Cannone -Carli 6:2, 2:6, 4:6, Cabdela - Danielut 7:5, 2:6, 4:6), Calzi - Galasso 6:2, 6:0, Calzi/Can-none - Emili/Grazioli 7:6, 2:6, 2:6, Corbo/Baldissin - Carli/Reggente 6:4,6:4.
Gajevci so proti openskemu Atu dosegli točko, kar vsekakor po zmagi s Ferriero predstavlja uspeh.
ZENSKI ITALIJANSKI POKAL
ATO - Gaja 2:1
Polese - Cac 5:7, 4:6, Della Zonca - Gojca 6:2, 7:6, Meola/Lippot - Mira in Neva Grgič 6:2,6:4.
Tekma se je odločila v igri dvojic po izenačenih dvobojih posameznic, v katerih je Gaji točko priborila Tatjana Cac.
NOGOMET / DODATNE TEKME V 3. AL
MLADINSKI NOGOMET / ZAČETNIKI PRIMORJA TELITAL V TRICESIMU TRETJI
Breg za eno od treh mest v 2. AL
Kros bo igrolzo noslov prvoko 3. AL
Nogometaši Brega so si v zadnjem kolu 3. amaterske lige zagotovili drugo mesto in s tem pravico do dodatnih srečanj za napredovanje v 2. amatersko ligo. Deželna nogometna zveza je včeraj objavila razpored tekem. Sedem ekip se bo tako potegovalo še za tri prosta mesta v 2. amaterski ligi.
Ob Bregu so si pravico do dodatnih tekem zagotovili še Savognese, Ma-niagolibero, Sagrado, Pordenone Aurora, Muzza-
Obvestila
SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ov 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR.
JKCUPA
vabi elane, da se udeležijo delovne akcije za ureditev društvenega sedeža, ki bo v soboto, 11. t. m., s pš-ricetkom ob 10. uri.
SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA
sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci. Javijo naj se na sedežu društva ali naj pokličejo na tel. St. 227044 v večernih urah.
SK DEVIN
vabi na 22. OBČNI ZBOR, ki bo na sedežu v Ce-rovljah v petek, 10. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora, 2) izvolitev delovnega predsedstav, 3) predsedniško poročilo, 4) tajniško poročilo, 5) blagajniško poročilo, 6) poročilo raznih odsekov, 7) razreS-nica nadzornega odbora, 8) pozdravi gostov, 9) razprava in 10) vohtve. Člane pozivamo, da se občnega zbora udeležijo in predlagajo kandidate za novi izvršni in nadzorni odbor.
nese in zmagovalec srečanja Tagliamento -Majanese. To miniprven-stvo se bo začelo že to nedeljo, končalo pa se bo v nedeljo 9. junija. Vsekakor bodo Brežani za svojo usodo vedeli že prej, saj bodo v zadnjem kolu prosti. Tekme bodo vsako nedeljo, 2. (15. maja) in 5. kolo (29. maja) pa bo na sporedu ob sredah.
Breg bo v nedeljo igral v gosteh pri Savogneseju, nato bo 12. maja ob 20. uri gostil Maniagolibero, v 3. kolu (19, maja) se bo v gosteh pomeril z zmagovalcem srečanja Tagliamento - Majanese, v četrtem (26. maja) bo igral doma z Muzzanesejem, v petem (29. maja) bo gostoval pri Aurori iz Pordenona, v šestem (2. junija) pa bo v Dolini igral proti Sagradu, ki je v zadnjem kolu goriške skupine prehitel Mladost. Glede na pokazane igre v zadnjem delu prvenstva imajo Brežani povsem realne možnosti za uvrstitev med prve tri ekipe in s tem za napredovanje v
2.	amatersko ligo.
Zmagovalec Bregove
skupine 3. AL Kras pa se bo skupaj z ostalimi šestimi zmagovalci posameznih skupin potegoval za naslov deželnega prvaka
3.	amaterske lige. Ekipe so bile razdelejene v dve skupine. V prvi so Vajont, San Antonio Porcia, Nati-sone in Ancona, v drugi pa Morsano, Torre in Kras.
Kras se bo v nedeljo (12. 5.) v gosteh pomeril s Torrejem, 26. maja pa bo gostil Morsano. Zmagovalca skupin se bosta nato na nevtralnem igrišču pomerila za naslov prvaka 3. amaterske lige.
Obe goriški združeni ekipi tokrat osvojili po tri točke
Ciciboni Brego in Primorjo še noprej zelo uspešni
NAJMLAJSI
Martin Cheber (Breg) je dosegel 3 gole (F. Balbi/Kroma)
Sovodnje - Pro Ramans 2:1 (2:0)
Strelca za Sovodnje: Simšič in Pagon
SOVODNJE: Gergolet, Pi-ras, Cotič, Tomšič R. Pavšič, Pagon, Mauri, Assi, Todde (Tomšič D.) Tomšič S., Simšič
Proti skromnemu Pro Ro-mansu so Sovodnje zasluženo dosegle tri zelo važne točke, čeprav so igrale brez dveh standardnih igralcev. V prvem delu igre so Sovodenjci zaigrah zelo dobro in v desetih minutah dosegli dva zadetka. V dragem delu igre so domači nekoliko popustiliin Pro Romans je uspel zmanjšati zaostanek, toda zmaga je ostala v Sovodnjah. Ce Staran-zano izgubi proti drugouvrščenemu Audaxu, bo slovenska ekipa zaključila prvenstvo na odličnem 3. mestu.
Na splošno je bila sezono uspešna, slovenska ekipa pa je igrala zelo dobro. Pohvalo si zasluži trener Beč, vodstvo, ki sta ga sestavljala Rudi Devetak in Luciano Piras, ter vsa ekipa. (Pavšič Aljoša)
ZAČETNIKI
NA GORIŠKEM
Real Isonzo - Mladost 0:2 (0:2)
Strelca: Lavrenčič in T. Devetak
MLADOST: Francescotto, Vižintin, Galiussi, Roner, Spacal, T. Devetak, Terpin (I. Devetak), Stepanovič, Černič (Cefarin), Špacapan, Lavrenčič.
Začetniki Mladosti so do-
segli drago zaporedno zmago. Tokrat so v gosteh premagati Real Isonzo, ki ima na lestvici deset točk več kot Doberdob-ci. Ti so še posebej v prvem delu igrati dobro, posledica tega pa je bilo zasluženo in zanesljivo vodtsvo. Najprej je Erik Lavrenčič dosegel zelo lep gol, nato pa je Se Tadej Devetak izkoristil enajstme-trovko.V dragem delu je Mladost zaigrala nekoliko bolj obrambno in ni dovolila domačinom, da bi biti nevarni. Za dobro igro zasluži pohvalo cela ekipa, posebej pa se Erik Lavrenčič.
TURNIR SGARBON
Tekma za 3. mesto
Tricesimo - Primorje Telita! 6:4 po ll-m (1:2, 3:3)
STRELCA ZA PRIMORJE: Merlak (2), Kante.
PRIMORJE: Furlan, Cauter, I. Križmančič, V. Križmančič, Pilat, Milič, Kante, Švara, Merlak, Pavletič, Strajn. (A. Gregori, D. Gregori, Milkovič, Pipan, Suc)
Začetniki Primorja Tehtal so na turnirju »Sgarbon« v organizaciji Tricesima pristali na končnem 4. mestu v konkurenci 12 ekip, mimo pa lahko rečemo, da bi bili lahko tudi prvi, če vemo, da je turnir osvojil Portuale, ki so ga naši fantje letos v prvenstvu in na prijateljskih tekmah vedno premagati.
V tekmi za 3. mestro proti ekipi organizatorja so imeli igralci Primorja Telita! precej smole, saj so biti stalno v vodstvu (1:0, 2:1, 3:2), nasprot-
nika so povsem potisnili v njegov kazenski prostor, vse gole pa je Tricesimo dosegel iz nasprotnih napadov. Zelo razpoloženi Mitja Merlak je že v prvem polčasu dosegel dva lepa zadetka, prevlada Primorja pa se je nadaljevala tudi v dragem delu. Potem ko je Kante dosegel vodstvo s 3:2, je imelo Primorje še dosti priložnosti. Sodnik je v zadnjih minutah preveč pomagal domačinom. Spregledal je očitno enajstmetrovko v korist Primorja in zavlekel trajanje tekme, dokler ni Tricesimo izenačil dve minuti po izteku. Primorje bi kljub temu lahko zmagalo, saj je Pavletič v zadnji akciji namesto v prazna vrata streljal v vratnico.
CICIBANI
Primoije Telita! - Opidna 1:0 (1:0)
STRELEC: Batti.
PRIMORJE: Kante, Clau-dio, Furlan, Pilat, Stoka, Pipan, Batti, Sciccardi, Jovanovič, Cozzutto, D’ Oronzio.
Z zelo lepim zadetkom izven kazenskega prostora, ki ga je dosegel Dimitrij Batti v prvem polčasu, je proseško moštvo zasluženo premagalo Opicino. Razen zadetka so namreč Prosecani stalno imeti pobudo v svojih rokah in tudi več priložnosti za gol.
San Giovarmi B - Breg Grmada 0:0
BREG GRMADA: Bemetič, Franco, Sancin, Ota, lozza, Milic, Mihelčič, Klun, Cej
V izenačenem srečanju so Brežani remizirali brez zadetkov. Obe ekipi sta imeli nekaj priložnosti za zadetek, vrata pa so bila za oboje začarana. Med Brežani bi tokrat pohvalili Sancina in Mitiča. (E.B.)
MLAJŠI aOBANI
Breg Grmada - Altura Muggia 6:2 (2:0,3:1)
Strelca za Breg: Carli in Cheber 3
BREG GRMADA: Slavec, Romano, Ghezzo, Merlak, Ke-
ber, Lovrečič, Carli, Kraljič, Segulin, Didonato
Mladi Brežani so brez večjih težav odpraviti ekipo Alture. Posebno razigrana sta bila Carli in Cheber, saj sta oba dosegla po tri zadetke. Tudi ostali so igrali dobro. (E.B.)
Fani Olimpia - Primorje Telita! 4:9 (2:1,3:3)
STRELCI ZA PRIMORJE: Pipan 4, Ziani 3, Kante 12.
PRIMORJE: Regent, Dobra-novic, Di Maria, Zuppin, Kante, Pipan, Ziani, Lucchesi.
Primorjaši nadaljujejo z uspešnimi nastopi: v zadnjih petih tekmah so namreč štirikrat zmagali, enkrat pa igrali neodločeno. Proti Olimpii so imeli težave le v prvem polčasu, medtem ko so v dragem stanje izenačili. V tretjem pa so se razigrali, dosegli še 6 golov in tudi zasluzeno zmagati.
PO ZSŠDI za Goriško
vabi
Športnike in njihove trenerje na srečanje s priznanim Športnim psihologom, Matejem Tuškom iz Ljubljane, ki bo predaval o važnosti psihološke piipmve mladega Športnika za doseganje vrhunskih tekmovalnih dosežkov. Ob teoretskem izvajanju bodo na večeru prikazane tudi nekatere praktične vaje.
Srečanje bo v mali dvomni Kulturnega doma v Gorici, v četrtek, 9.5.1996 s pričetkom ob 18. uri
Dolina izgubila v zadnji minuti
Poprvenstvo v 3. AL Dolina - Solese 1:2 (0:1)
Strelec za Dolino Marussi v 69. minuti DOLINA: G. D’agno-lo, Botteri, Babudri, Scibilia, Pečar (Roc-chetti), Curzolo, Flego (Russo), S. D’Agnolo, Marussi, Udovičič, Kozina.
V prvem kolu popr-venstva so Dolinčani izgubili šele v 90. minuti in povrh vsega še iz 11-metrovke. Srečanje se je takoj
pričelo slabo za domačine, saj je ekipa iz Pordenona povedla že po treh minutah igre. Varovanci trenerja Trona pa so nato igrali dobro in 20 minut pred koncem izenačili z Marussijem. Srečanje bi se tako zaključilo s pravično delitvijo točk, v 90. minuti pa je sodnik opazil dotik z roko igralca Doline v lastnem kazenskem prostoru in dosodil 11-metrovko, ki je gostje niso zgrešili. (E.B.)
UMETNOSTNO KOTALKANJE / V PORDENONU
PLAVANJE / NA TEKMOVANJU V RAVENNI
Poletovka Maja Berzi deželna prvakinja
Konec tedna še Tanja Romano
Petnajstletna Poletova kotalkarica Maja Berzi se je letos odločila za nastop v deželni B kategoriji s trdnim namenom, da po nekaj sezonah v senci večne tekmice Cristiane Merlo pokaže končno, kaj zmore. In uspelo ji je! Na deželnem prvenstvu, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Pordenonu, je osvojila naslov v kombinaciji in prostem programu, v obveznih likih pa je dosegla drugo mesto. S tem uspehom si je hkrati zagotovila tudi nastop na državnem prvenstvu v tej kategoriji, ki bo julija v Riminiju.
Nastop Berzijeve v Pordenonu je bil skoraj brezhiben in dovršen. Tekmovala je sproščeno
in pokazala, da bi lahko glede na znanje in sposobnosti že v prihodnji sezoni z dobrimi obeti spet tekmovala v kategoriji jeunesse. Uspeh je za Majo še toliko bolj sladek, če vemo, da se je le nekaj dni pred deželno fazo poškodovala in je bil njen nastop celo pod vprašajem.
Rezultati, obvezni liki: 1 Pascolutti (Pol. Opicina), 2. Berzi (Polet), 3. Micelli (Videm); prosti program: 1. Berzi, 2. Mauri (Ferroviario TS), 3. Pascolutti; kombinacija: 1. Berzi, 2. Pascolutti, 3. Micelli.
Konec tedna se bodo na deželnem prvenstvu (spet v Pordenonu) pomerile še kadetinje. Po-letove barve bo branila trinajstletna Tanja Ro-
Maja Berzi (v sredini) v Pordenonu na zmagovalnem odru
mano. Čeprav šele prvo ne skriva želje, da bi po-leto nastopa v tej kate- segla po naslovu pr-goriji, naša kotalkarica vakinje.
Borovi plavalci v ostri konkurenci opravili zelo spodbuden nastop
Mladi člani plavalne šole Bora Folija plast pa so uspešno sodelovali tudi na tekmovanju v Tržiču
Dvodnevni državni plavalni miting »Michele Zaccaria« v absolutni kategoriji v Ravenni je bil za mlado šestčlansko Borovo ekipo spet ena tistih priložnosti, da meri moči v zelo kakovostni konkurenci. Nastop v 50-metrskem bazenu z elektronskim merjenjem časov je pomenil veliko vabo za vse plavalce, ki »lovijo« normo za nastop na državnem prvenstvu, zato ni čudno, da so v Ravenni nastopili tekmovalci kar 71 društev iz vse Italije. Kljub izredno ostri konkurenci so borovci dosegli zadovoljive rezultate. Najboljšo uvrstitev - trinajsto mesto v konkurenci 36 tekmovalcev - je na razdalji 100 m prsno med dečki dosegel Matteo Feruglio (1:18, 52), pomembno pa je, da je bil tretji med plavalci letnika 1982, kar še enkrat potrjuje njegovo vrednost. Zelo dober rezultat je dosegla tudi Biserka Cesar na razdalji 100 m prosto. Uvrstila se je na 45. mesto (1:09, 46), a v konkurenci 85 tekmovalk in to v disciplini, kjer je konkurenca najbolj ostra. Solidni so bili tudi dosežki Miloša Kalca, Christiana Chiranija, Nicolette
Corossez in Micol Rose. Vsi so v svojih disciplinah pustili za sabo precej tekmecev.
Pozitiven nastop torej, pa še prijetno bivanje in obilo zabave.
Plavalni klub Bor Folijaplast pa se je tudi letos udeležil tradicionalne plavalne priredtive za šole plavanja v Tržiču. Nastopilo je skupno sedem društev iz naše dežele. Najbolje se je od najmlajših Borovih plavalcev odrezal Roberto Chirani, ki se je uvrstil v finale bodisi na razdalji 50 m hrbtno (6. mesto) bodisi na 50 m prosto (7. mesto). Mesto v finalu (50 m prsno) si je priboril tudi Davide Lisjak, ki pa zaradi slabosti v finalu ni mogel nastopiti. Aleksia Colsani in Luka Zidarič sta bila nagrajena kot najmlajša udeleženca tekmovanja (oba letnik 1990), nista pa bila tudi najbolj počasna. Prav nasprotno! Poleg omenjenih so nastopili še Ivana Zidarič, Aliče Crepaldi, Federico Zuljan, Boris Kalc, Ervin Taučer, Gregor Žnidaršič, Vanja Kalc in Matija Timeus in vsi so s svojim nastopom zadovoljili.
PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET
Množica planincev na Kuclju
Res se je zbralo veliko število planincev,
željnih, da si po dolgih mesecih zimske neaktivnosti nekoliko pretegnejo deljskem spomladanskem izletu na Kucelj
neaktivnosti nekoliko
noge na ne-
(na sliki, foto L. Abram) v priredbi SPDT. Z zbirališča pri Danevu na Opčinah se je kar 43 izletnikov v 17 avtomobilih odpeljalo do
zagrizli v strmino ter se vzpenjali po še golem bukovem gozdu, se ozirali naokrog v iskanju pomladnega cvetja in se začudeno zastrmeli v komaj sedaj cvetoče zvončke. Zima je letos dolgo gospodarila in tu pa tam so še vidne zaplate snega, zato ni čudno, da še ni zacvetelo pomladno cvetje.
Po dolgi uri vzpona se je vesela planinska druščina za kratek čas odpočila pred kočo A. Bavčarja na Čavnu in nadaljevala nato pot na Kucelj. Tričetrturna hoja po smrekovem in borovem gozdu in že so se tržaški planinci vzepnjali po strmem, s plavim sviščem posejanem pobočju na vrh, s katerega je bil prečudovit razgled na vso Vipavsko dolino do Gorice, do Tržiča in Gradeža in viden je bil tudi Tržaški zaliv tja do Pirana. Proti severu pa se je širil pogled na Golake in na še gol Trnovski gozd. Pravi užitek.
Na Kuclju je bilo lepo, a treba se je bilo vrniti, ker je planince čakala še dolga pot. Vračali so se po isti poti do Predmeje, kjer se je skupina razdelila. Zbirali so se deževni oblaki, a večja skupina se je vendarle napotila po robu planote Otlice, se naužila lepote cvetočih travnikov in čeprav jo je nekoliko zalil dež, nadaljevala pot do Okna ter se nato
daljnjih treh urah hoje. Utrujeni in zadovoljni so potem planinci po sedemurnem potepanju uživali zasluženi počitek pred tak-majšnjo gostilno.
Manjša skupina izletnikov pa je izlet na Kucelj zaključila že na Predmeji. Odpeljala se je mimo Ajdovščine v Vipavski Križ, kjer si je v novi šoli ogledala razstavo starih raz-
glednic goriškega fotografa Jerkiča in obiskala kapucinski samostan, v katerem je deloval domačin, pisatlej in pridigar Janez Svetok-riški, ki je proti koncu 17. stoletja v slo-
venščini napisal »Sveti priročnik« in vrsto pridig. Tržaški planinci so si v samostanu ogledani izredno bogato knjižnico starinskih knjig, med katerimi je tudi tiskan primerek iz začetka 16. stoletja.
Po tej kulturni obogatitvi se je skupina izletnikov pridružila ostalim pri izviru Hublja, kjer se je uspešno zaključil nedeljski majniški izlet SPDT. Zaradi pozne ure je odpadel obisk v vasi GoCe.
Spremembe v programu izletov 1996
Nastale težave in zadržki v zvezi z vodenjem izletov in pohodov so prisilile SPDT, da je v letošnji program prireditev vneslo več sprememb. Člane planince zato prosi za razumevanje in jih istočasno poziva, naj upoštevajo nov razpored društvenih izletov, o katerih bodo pravočasno obveščeni z objavo v tej rubriki. V bistvu ge za spremembe datumov, odpade le zvpon na Viš, ki pa bo prišel na vrsto v sklopu tedenskega pohoda.
Za 19. maj napovedani izlet na Učko bo 2. junija, zato bo izlet v Borovniški Pekel 21. julija. 4. avgusta bo izlet na Stol po avstrijski strani, ki bi moral biti 21. julija. Za mesec dni je SPDT preneslo tradicionalni tedenski
varovanja, kasneje pa bodo sledila predavanja o zgodovini alpinizma, osnovah f)rve pomoči in odnosa plezalcev do okolja ter njihovega vpliva na naravo in njene prebivalce.
Drugi, praktični del tečaja, bo najprej potekal na umetni steni v telovadnici osnovne šole Mara Samsa v Domju, kjer so idealni pogoji, da si tečajniki s pomočjo kvalificiranih inštruktorjev naberejo prve izkušnje gibanja v vertikali in varovanja, tako da se bodo lahko pozneje popolnoma posvetili plezanju v skali. Kasneje bodo tečajniki s svojimi inštruktorji obiskah stene Doline Glinščice, tiste nad Napoleonsko cesto in
in njegovimi užitki. Vsi tečajniki bodo zavarovani in v ceno tečaja je vključena tudi izposoja osnovne plezalne opreme (plezalni pas in copate). Tečaj plezanja bo maja in junija in seoo zaldjučil z dvodnevnim izletom v hribe; primeren je za vse, tudi za tiste, ki niso prepričani v svoje plezalske sposobnosti. Vsi zainteresirani naj pridejo na prvo srečanje, 15. t.m., ob 20.30 v Dolini, za nujne informacije pa lahko kičete n telefonsko številko 274449. (Enk Švab)
ožjem območju dežele Furlanije Julijske krajine. Podali se bodo po društveni Vertikali od Peči na tromeji do Zrda v Reziji in sicer od 25. do 31. avgusta. Na tem pohodu bodo imeli alpinisti možnost za vzpone na vrhove zahodnih Julijcev in ponuja se še možnost obnavljanja markacij Vertikale. Prenesen je tudi izlet na Vogel, ki bo 18. namesto 25. avgusta, vzpon na Antelao v Dolomitih pa bo teden dni kasneje kot napovedano in sicer 8. in 9. septembra.
SPDT upa, da bo kljub spremembam ugodilo vsem zvestim planincem izletnikom, ki radi prihajo na društvene izlete in jih bo v splošno zadovoljstvo in zadoščenje popeljalo na vse navedene cilje.
Občni zbor SK Devin
Na sedežu v Cerovljah bo jutri občni zbor Smučarskega kluba Devin. Klub se sicer ukvarja pretežno s smučarskim športom, vendar v klubu deluje tudi planinski odsek, katerega načelnik bo na občnem zboru podal obračun opravljenega dela in doseženih uspehov. Občni zbor se bo pričel ob 20.30. (L.A.)
Tečaj plezanja
Alpinistični odsek SPDT organizira tečaj plezanja s pomočjo društva Valentin Vodnik. Tečaj se bo začel v sredo, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih društva V. Vodnik v Dolini (v prostorih stare pošte nad Torklo) in bo sestavljen iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. Prvi bo potekal ob sredah v Dolini in tečajniki bodo najprej dobili nekaj osnovnih informaci] o plezanju, o raznih zvrsteh alpinizma, o vozlih in varovanju; za uvod bo prikazanih nekaj diapozitivov o plezanju v domačih in tujih gora. Naslednja predavanja bodo služila za poglabljanje teoretičnega znanja, predvsem kar se tiče tehnike plezanja in
Prvomajski izlet mladincev SPDT
Mladinci Slovenskega planinskega društva Trst so za 1. maj priredili izlet v Rezijo in organi-zirali srečanje z Rezijani. Z osebnimi avtomobih se jih je trinajst odpeljalo iz Trsta do vasi Bila, od koder so se povzpeli na hrib Stavlica, kjer pogled sega na rezijansko in belsko dohno. Po sestopu so si ogledali vas Stolbica, kjer so se še ohranile stare tipične rezijanske hiše po potresu in zapuščeno vas Korita ob vznožju Kanina. Popoldne sta jih na Ravenci pričakali Luigia Negro in Silvana Paletti, prva predstavnica ZSKD v Reziji, druga pa kulturna delavka. Z njima so se spustili v pogovor ob krajšem sprehodu. Tako so udeleženci bliže spoznali rezijansko stvarnost, zgodovino, navade in imeli možnost poslušati rezijansko narečje. Ob slovesu so jima predstavniki MO SPDT podarili nekaj knjig in zastavico SPDT ter se domenih za še druge oblike sodelovanja.
Uspel tečaj turnega smučanja
Konec aprila se je skupina smučarjev SPDT udeležila tridnevnega tečaja turnega smučanja na Komni nad Bohinjskim jezerom. Tečaj bi bil moral potekati že za Veliko noč, vendar so obilne snežne padavine preprečile izvedbo te pobu-
de. Toda tudi tokrat niso bile vremenske razmere nič bolj ugodne. Smučarje so ovirah dež, megla in moker sneg. Kljub temu je skupina šestih tečajnikov pod vodstvom dveh vaditeljev Planinske zveze Slovenije v celoti opravila program dela in se tako seznanila z veščinami tega čudovitega športa. Zato so se nekateri že domenih, da se bodo tudi naslednjo zimo podali na ne-prehojena smučišča naših hribov. (R.D.)
Spominski pohod Števerjan - Gonjače
V Brdih, med Steverjanom in Gonjačami, bo v nedeljo, 12. maja vsakoletni Spominski pohod, ki ga na tej strani meje prireja KD Briški grič v sodelovanju z ZSSDI in združenjem borcev. Pohod bo v glavnem potekal v dosedanjih okvirih. Udeleženci bodo šli na pot izpred Dvora. SPD Gorica, ki že od vsega začetka organizirano sodeluje pri pobudi in je po številu udeležencev zmeraj pri vrhu lestvice, vabi člane, da se tudi tokrat udeležijo pomembne manifestacije. Predstavniki društva bodo sprejemali prijave na Startu in sicer eno uro pred pričetkom pohoda.
Avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju planincev
Nekajkrat smo že poročali o jubilejnem srečanju zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, 9. junija na Matajurju. Srečanje bo pri planinskem zavetišču, kjer bo tudi priložnostni kulturni spored. Ker je manifestacija planinskega značaja, bo v dopoldanskem času tudi pohod na vrh Matajurja. Hoje (do vrha) je približno 45 minut, po travnikih in pašnikih. SPD Gorica vabi, tudi z ozirom da gre za jubilejno srečanje, na množično udeležbo. Društvo je organiziralo prevoz z avtobusom. Prijave že sprejemajo na sedežu društva in sicer ob sredah med 11. in 12. uro ter ob četrtkih med 19. in 20. uro.
Junija bo izlet na Koroško z vzponom na Peco ali Olševo
Sredi junija bo dvodnevni izlet na Koroško. Datum še ni bil dokončno določen, ker je zadeva vezana na rezervacijo prenočišča. Vsekakor se bo zadeva medila v prihodnjih dneh. Ob zadostnem številu prijav bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz (minibus). Hoje do vrha Pece je skupaj okrog pet m. Dobri dve mi je do planinskega zavetišča, kjer naj bi prenočili, dve mi pa od tu do vrha.
V primeru da bo izlet na Olševo (znano po podzemni jami Potočki zijalki) in sicer iz Logarske doline, bo pešačenja nekaj manj. Iz Podolševe (do tu se lahko pripeljemo z avtomobilom ali kombijem) je do Potočke zijalke poldruga ura, od jame do vrha pa še dobra ura hoje.
Članarino poravnati pred glavno sezono
SPDG naproša člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1996, da to medijo do konca maja, vsekakor pa pred začetkom glavne sezone planinskih izletov in tur. Članarina znaša 15 tisoč lir za odrasle in 10 tisoč lir za dijake.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Četrtek, 9. maja 1996
f	^
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: S prizadevanjem po uspehu na poslovnem področju se umikate odgovornostim, ki vam jih nalaga ljubezensko gnezdece. Zmaga na enem tim na račun poraza na drugem zares ni nobena zmaga.
BIK 21.4.- 20. 5.: Pod vplivom dosedanjih uspehov ste že tolikanj otopeli, da ste skoraj povsem izgubili moč kritičnega uma. Brez kritične distance pa boste videli le tisto, kar vam riše moč domišljije.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Ljubezenske zadeve boste odrinih v kot svoje duše, saj boste prepričani, da se odvijajo tako, kot so jih zarisale vase želje. Ampak nobena roža ne cveti dolgo, če je ne zahvale.
RAK 22. 6, - 22. 7.: Obhajalo vas bo razpoloženje brezskrbnega otroka, nato pa se boste na lepem pogreznih v brezno, iz katerega bo vse videti silno nejasno in temačno. Nov žarek bo topel in trajen.
LEV 23.7. - 23.8.: Izmazali se boste iz godlje in se znova postaviti na noge. Zahvalite se usodi, da vam je nastavila preizkušnjo, ki si je v bojazni pred usodnim padcem sami ne bi nikdar izbrali.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Na svoje življenje boste danes gledali z nekoliko višje ravni kot ohičajno. Prevrednotiti boste marsikako staro vrednoto in se odločili, da boste odslej budnejsi in previdnejši.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Povsem dovolj sposobni in močni ste, da zmorete napredovati brez pretirane pomoči tistih, ki so dobri samo tedaj, kadar računajo na mastno plačilo, sicer pa za hrbtom držijo figo.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11,: Zbali se boste, da vas bo čustveni vrtinec onesposobil, zato se boste na vse kriplje truditi, da bi ohranili videz vestnega in nepogrešljivega delavca. Tudi videz nekaj velja.
STRELEC 23.11.-21.12.: Spomnili se boste visokoleteče obljube, s katero ste se* pred kratkim obsipavati svojega partnerja, jo uresničili in poželi uspeh, kakršnega si niste mogli pričarati niti v sanjah.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Spoznati boste, da je hoja po tleh zanesljivejša, zato se boste pogumno spustili z oblakov, utrdili svoj korak in nadaljevati počasneje, a zato varneje in z jasnim ciljem pred seboj.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Prepričani boste, da so ljudje pravzaprav volkovi, ki jim je mar zgolj za kratkoročne interese, medtem ko ignorirajo sleherni znak lastnega propada. Pa se prav imate; v boj torej!
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nihče vam ne bo zameril, ce boste izrazili svoja stališča; pazite le, da še dodatno ne obtožujete tistih, na katere ste potihem računati, naglas pa kritizirali njihovo brezdušnost.
CHRISTIAN SLATER
Filmski junak je junak tudi v resnici
Iz goreče hiše je rešil svojo prijateljico
Christian Slater, junak napetega akcijskega filma Zlomljena puščica, je dokazal, da je junak tudi zasebno. Iz objema goreče hiše je rešil prijateljico Nino Huang.
Šestindvajsetletni igralec in dvaintridesetletna scenaristka sta se zbudila v goreči hiši. Sosedje so razbijali po vratih, alarm je divje tulil, Christian pa je po nekaj trenutkih zme-
de odločno razbil okno spalnice in Nino odnesel na varno. Nato se je pogumno vrnil in rešil še njena psa. Požar, ki je izbruhnil zaradi napake v električni napeljavi, je do prihoda gasilcev uničil več kot polovico Ninine hiše.
Slater je že kot deček sanjaril, da je pogumen junak, ki rešuje prebivalce gorečih poslopij. »O sebi rad razmišljam kot o člo-
veku, ki je na pravem mestu ob pravem času.«
Nina je njegova prijateljica že pet let. Lani sta imela nekaj težav, saj je Slater tekal za drugimi krili. Najhuje je bilo mesec potem, ko sta najavila poroko - Christian je Nino za nekaj časa zapustil. Morda se bo po tej dogodivščini popolnoma odkupil za svoja pretekla dejanja.
Maček našel 1500 dolarjev
TOKIO - V mestu Sate severno od Tokia licija. Triinsedemdesetleten gospodar Ke-je maček Peru na veliko presenečenje njo Fukai je najdbo svojega mačka javil svojega gospodarja domov prinesel plasti- pohciji. Ce se lastnik vrečice ne bo javil v čno vrečko, v kateri je bilo 160 tisoč jenov šestih mesecih, bo maček kot najditelj de-(1500 dolarjev), je sporočila japonska po- nar lahko porabil v lastne namene.
Christianu je za junaštvo čestital tudi eden izmed gasilcev
Clintovi medeni tedni minili v znamenju golfa
NOvoporočenca Clint Eastvvood in Dina Ruiz sta medene tedne preživela na Havajih. Njun čas pa ni bil namenjen samo poležavanju na soncu, primemo ohlajeni pijači in preprosti zabavi, ampak tudi golfu. Clint je že dolga leta izjemno navdušen igralec golfa in uspelo mu je, da je svojo strast prenesel tudi na Bino. Dina je izvrstna učenka, tako da je zelo hitro postala enakovredna partnerica.
Da Clint golf jemlje zelo resno, pričata tudi izjavi: »Da je medeni teden brez golfa prav tak kot medeni teden brez žene,« in »Dina mi ni samo polepšala življenja, temveč je tudi prispevala k temu, da sem postal boljši igralec golfa.«
To pa še ni vse. Razširile so se govorice, da par prav kmalu načrtuje povečanje družine. Dmina babica pravi, da vnukinja ljubi otroke in komaj čaka, da bi postala mati.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	PREBIVALEC MARIBORA	VEDAO IRANSKEM JEZIKU IN KULTURI	SKOTSKA PEVKA EASTON	SILIČU	SLOVENSKA IGRALKA RINA	REKA V SEVERNI FRANCIJI	SKALOVJE (STAR.)	PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA	PLUTONU	ZAMENJAVA STARIH IN POŠKODOVAN. STVARI	ANG. PISATELJ FLEMING	AVTOR: MARKO OREŠČEK	KULTUREN ČLOVEK	ARTILERUSKO OROŽJE	DALMATINSKO ZIME	A	KRAJ PRI VELIKIH LAŠČAH	ION Z NEGATIV. NABOJEM	OKLEPNO VOZILO	/
NAJDALJŠA REKA S. AMERIKE												MEŠČANSKA BABICA				ARABSKO MAMILO				OGULIN
																STEBLO DREVES				
UMETNOST OBLIKOVANJA PROSTORA												OTOK V FILIPINIH								
												NIZ. SLIKAR MIGOVANDFRI								
JEZERO V KANADSKI POKRAJINI MACKENZIE				OTOČJE V TUAM0TU					INŽENIRING											
				LJUDSTVO V AZIJI					ERBU											
SPANSKO ZENSKO IME					AMER. FILMSKI IGRALEC (W00DY1		-				ORGAN VIDA				VELIKA STANOVANJ. ZGRADBA					ZADETEK PRI NOGOMETU
											VOJAŠKA OVIRA									
SLOVENSKI (ARIKATURISI ROGEU					NADZORNIKI POSLOPIJ V STAREM RIMU	STARI KRAU IZRAELA									KAMB. POLITIK ILON)				PLOŠČATA, ZAPRTA POSODA ZA TEKOČINE	AMER. IGRALEC (RYAN)
						AVST. PESNIK INIKOLAUSI									SL. ŠPORTNIK (MIRO)					
OSAMUENA VZPETINAMA RAVNINI									RUS. SLIKAR (VIKTOR M.)									KAREL OŠTIR		
									DAN. IGR. NIELSEN									JADRANSKI OTOK		
SKRAJNI KONEC POLOTOKA			DNEVI V RIM. KOLEDARJU				OZNAKA AVSTRUSKE VALUTE	GOROVJE V ALŽIRIJI				FIGURA PRI ČETVORKI				HRV. PISAT. RAOS				
			RIBJA KOSCICA									ZORANA ZEMLJA				STAR SLOVAN				
STANJE BREZ MOTNOSTI								SLOV. IGRALKA (EMA)						FR. DRAMATIK (J,-BAPTISTE)						
														KRŠKO						
NADOMESTILO ZA STEKLO								MASA, KI PRITISKA NA PODLAGO					REMUU PODOBNA IGRAŠ KARTAMI							
PERJE PRI REPI				PRAVO (LAT.)				MENIČNO JAMSTVO V TRGOV, POSLIH					PODZEMNI ŽUŽKOJED				/	ALUMINIJ		
TV
‘ItDi
‘TVAV
‘sni
'1VN
‘VJSVNVŠ
‘vm
‘ivrmv
‘3NDVH
‘3WIS
‘VNLLSD
‘NVAI
‘3J3
‘HIV
‘Hcn
‘m
‘OH
'A033NSVA
‘3aT3PWSO
‘NOT
'iwaaonaI
‘3NM
‘HOia
‘OHO
‘NHTTV
‘S3NI
'ONiaaaNiONa
‘WNV
‘avti
‘OVNVONDN
‘VtniLHaiHHV
‘1VH
‘VMO
‘iddississiiH
:OUABJOpOy\
:A3JJS3X
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Kotiček: Baltazar TV DNEVNIK TV mozaik (ponovitev)
® RAI 1
6.30
9.35
11.15
12.25
12.35
13.30
14.10
15.55
17.30
17.50 18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.50
22.35 22.40
0.00
0.30
1.00
1.15
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giu-rato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Napoletani a Milano (kom., It. ’53, r.-i. E. De Filippo, A.M. Ferrero) Aktualno: Verdemattina -Nasveti, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem -Nočni posel (i. Angela Lansbury, George Brovvn) Dnevnik, 13.55 rubrika Business, gospodarstvo TV film: Una gita dome-nicale (kom., ZDA '86, i. T. Randall, C. Fisher) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) TV film: Positano (kom., It. '95, i. A. Giordana, M. Carlucci, A. Sandrelli) Dnevnik
Glasba: Koncert za Evropo
Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma
Film: Ero uno sposo di guerra (kom., ZDA '49, i. C. Grant, Ann Sheridan)
RAI 2
7.00
8.15
9.40 10.55
11.45
12.00
13.00
14.15
14.40
16.00 16.05
17.15 18.00
18.15
18.45 19.35
19.50 20.30
20.50
22.30
23.30
0.10
0.20
Otroški variete Nan.: Blossom, 8.35 Družina Drombush Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 Dnevnik
Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, Zdravje, rubrika o knjigah Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash TV film: Mare forza 7 (dram., ZDA ’92)
Dnevnik
Sereno Variabile - O izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 TV film: Chi ha ucciso mi a figlia? (dram., ZDA '93, i. P. Duke, M. VVelsh) Aktualno: Top Secret Dnevnik, vreme, rubrika N eon
Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte
M, RAI 3
6.00
8.55
10.30
12.00
12.15
14.00 14.45
15.00
18.00
19.00
20.00 20.10
20.30
23.15
23.30 0.30 1.10 1.20
Jutranji dnevnik, Drobci Film: L’ astronave degli esseri perduti (fant. VB ’68, i. J. Donald, A. Keir)) Videosapere: Vstop prost. Hic sunt leones, Me-dia/Mente, Zdravje, 9. maj, praznik Evrope, Potovanje po Italiji, itd. Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Športno popoldne: tenis Nan.: Faber 1’ investiga-tore - Ciao Paula Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minuti Variete: Blob Aktualno: Temporeale (vodi Michele Santoro) Dnevnik, deželne vesti Šport: tenis Dnevnik, pregled tiska Fuori orario
Film v originalu: Stage door (dram., ZDA ’37, i. K. Hepburn, G. Rogers)
S? RETE 4
ITALIA 1
fr* Slovenija 1
IB Koper
	Nan.: Avvocati a Los		Otroški variete Ciao ciao
	Angeles, 9.00 nad. Un		mattina, vmes risanke
	volto, due donne, 10.00		Nan.: Super Vicky, 9.45
	Zingara, 10.30 Renzo in		Genitori in blue jeans,
	Lucia, 11.45 La forza		10.20 MacGyver
	deli’ amore, vmes (11.30)		Aktualno: Planet
	dnevnik	mm	Nan.: T.J. Hooker
	Nan.: Hiša v preriji	Ima	Odprti studio, Fatti e mi-
	Dnevnik Tg 4		sfatti, 12.50 Šport studio
	Rubrika o lepoti		Variete za najmlajse,
	Nad.: Sentieri		vmes risanke, 13.20 Ciao
	Film: Dono d’ amore		ciao parade
	(dram., ZDA ’58, i. L. Ba-		Varieteja: Colpo di fulmi-
	call, Robert Stack)		ne, 15.05 Generazione X
	Aktualno: Dan za dnem		Aktualno: Planet
H	Dnevnik in vreme		Nan.: Bayside School,
	Variete: Game Boat		16.45 Beverly Hills
MM	Aktualno: Forum di sera		Nan.: Primi baci
	- Večerni Forum (vodita		Odprti studio, vreme,
	Rita Dalla Chiesa, Sante		18.45 Secondo noi, 18.50
	Licheri) '		Šport studio
	Film: La bionda (dram.,		Nan.: Baywatch, 20.00
	It. ’93, i. S. Rubini, N.		Mr. Cooper - Ljubosumje
	Kinski), vmes (23.30) dnevnik, 1.15 filmske novosti, 1.45 pregled tiska		Nan.: Flipper - Začetna pustolovščina (i. J. Alba, P. Haas, C. Flynn, 1. del)
			Film: Rapina del secolo a Beverly Hills (pust, ZDA
			
US CANALE 5			'91, i. Robert' Davi, Wil-liam Prince)
			Aktualno: Fatti e misfatti
			Italija 1 šport
	Na prvi strani, vreme		Aktualno: Planet, 2.00
	Variete: Maurizio Costan-		Ciak - Filmske novosti
	zo Show (ponovitev)		Nanizanka
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Ri-		
	ta Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5	S TELE 4	
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo)		17.45, 19.30, 22.00, 0.05
	Nan.: Robinsonovi -		Dogodki in odmevi
	Zadnji romantiki (i. Bill		Nad.: Fiori d’ arancio
	Cosby, K. K. Pullman)		Dokumentarec
	Variete: Časa Castagna		Film: Le due sorelle
	Oboški variete Bim Bum		(dram., ’78, i. S. VVinters)
	Bam in risanke		Gospodarstvo
	Nan.: 11 villaggio dei cor-		Aktualno: Filo diretto
	šari		Filmske novosti
	Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanič-		
	chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike	($) MONTECARLO	
	Bongiorno, A. Elia)		
	Dnevnik TG 5	um	
	Variete: Striscia la noti-		20.00, 22.50, 0.15 Dnev-
	zia (vodita Lello Arena,		nik, 13.30,19.50 Šport
	Enzo lacchetti)	IBM	Nan.: Charlie’s Angels
	Nogomet: Derby del		Film: Telefonata a tre
	«Cuore» , dobrodelna		mogli (dram., ZDA ’52)
	tekma igralcev in pevcev		Varieteja: Tappeto volan-
	Milan-Inter		te, 18.00 Zap Zap
	Dnevnik		The Lion Trophy Shovv
	Variete: Maurizio Costan-		Film: Da mezzogiorno al-
	zo Shovv, vmes (0.30)		le tre (dram., ZDA 75, i.
	nočni dnevnik TG 5		Charles Bronson)
	Sgarbi quotidiani		Film: Roxanne (kom..
	Striscia la notizia		ZDA ’87, i. D. Hannah)
Videostrani
Pravljica o mali Marjetici in pomladi Batman, 30. del Vrnitev kraljevega pingvina. kanadska poljudnoznanstvena oddaja Po domače Poročila
Kolo sreCe, pon. tv igrice Tibetantske zgodbe,
2. del
16.00
17.00 17.10
18.00
18.35
19.05
19.15
19.30
Pro et contra TV Dnevnik 1 Otroški program: Živ Zav Fallerjevi, 13. del nemške, nanizanke Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2
20.05
20.30
Seinfeld, 4. del Tednik
21.25
22.25 22.35 22.40 23.20 0.05
Moški, zenske
Nikar, oddaja o prometu Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 SeaQuest, 19. del Poročila
Slovenija 2
9.00 11.05
11.35
12.35
14.15
15.50
16.15
17.00
18.00 18.45
19.15
Euronevvs Papež iz puščave, nemška dok. oddaja Zgodovina Vatikana Finale PPZ v nogometu: PSG - Rapid, posnetek Poletna noC na zemlji, švedski film Seinfeld, 3. del SeaQuest, 18. del Pekovski mojstri, 2. del Po Sloveniji
Poslujemo - je to za vas? Tok tok
20.05
'V žarišču
20.35
21.25
22.15
23.10
0.10
Vsemu navkljub, 1. del
Podoba podobe Aragon, 2. del dok. serije Dediščina Sogunov, 2. del angleške dok. oddaje Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
16.00
16.30
17.30 18.00
18,45
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
22.00
22.15
Euronevvs
Piranski glasbeni večeri Vesolje je...
Slovenski program Primorski forum Primorska kronika Vsedanes TV dnevnik Vesolje je...
Slovenski magazin
Četrtkova športna oddaja
Meridiani,
aktualna tema
Vsedanes
TV dnevnik
Euronevvs
22.30
Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja,
zabavno-glasbena oddaja
OtO Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1252. del
Dobro jutro
Poročila
Slikarstvo
Gostje v studiu
Kanada
Lepote čabarskega področja
Otroški program Poročila
Ljubezen, 241. del Cartouche, francoski film Otroški program Mladi Robin Hood Poročila ZDA, pon.
Lepote Čabarskega področja
Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 116. del nadaljevanke Kolo sreče Moč denarja Klub D. D.
Dnevnik
Ruska mafija, dok. film
Željka Ogresta in gostje
Dnevnik
Slika na sliko
Trilček
Poročila
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.20 Za prijeten konec dneva.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio most: Koper-Ljubljana-Maribor; 9.35 Popevkai tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 19.30 Proti etru; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Pogovori proti etru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Mladi mladim; 14.05
^^Izobraževalni program; 14.45 O jeziku;
15.00	Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RJV Slovenija; 22.05 Večeni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo.,.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.10.30,	13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva;
9.45	Zdravnikovi nasveti; 10.40 Power play;
10.45	Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borza; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir
d'ltaly; 11,00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;.8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 4.); 10,30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Prvo medn. tekmovanje v komornem petju v Gorici; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18,15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož -Podjuna-Zila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
r	CDcr
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE

6
66
6A6
VREMENSKA SUKA
1030
Nad Alpami in Sredozemljem je plitvo območje nizkega zra- _ Cnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel in razmeroma vlažen zrak.
AMSTERDAM 7/14 —LONDONo	o
4/12
ŽENEVA12/19 ° MILANO °14/22
SPLIT 16/23	OSOFIJA
“^^^SKOPJEO A JMO
18/25	^
- ^ A	’ - C
X .	• <„ATENE21/26
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.37 in zašlo ob 20.21 Dan bo dolg 14 ur in 44 minut.
miNINE MENE
Luna bo vzšla ob 1.11 in zašla ob 11.31. Zadnji krajec bo jutri. 10. maja. oo 7. uri in 04 minut
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje
Ribniško Pohorje
Golte
Vogel
Krvavec
Velika Planina
Kanin
Rogla
v

A V^^4/;
__	V-r X ,	• '..ATENE21/26 .
:.n;
PLIMOVANJE
Danes : ob 1.22 najvisje 20 cm, ob 8.37 najnižje -37, ob 16.14 najvisje 25 cm, ob 22.24 najnižje -1 cm.
lutri: ob 2.57 najvisje 10 cm, ob 10.02 najnižje -30 cm, ob 17.40 najvisje 30 cm, ob 23.25 najnižje -10 cm.
BIOPROGNOZA
Veliko ljudi bo občutilo vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, povečan nemir, utrujenost, razdražljivost in potrtost.
60
30
30
90
35
TEMPERATURE IN Snežna odeja je dokaj sesedena in
VIŠINE SNEGA V GORAH ^,^6	^
C	zamrzne, tako da zjutraj in del dopol-
500 m	19	dneva drži človeško tezo. Na območjih,
1000 m	14	kjer so se večje količine napihnjenega
1500 m	11	snega, je nevarnost proženja snežnih
2000 m	7	plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost
2500 m	3	220 minimalna, 1. stopnje.
2864 m	1
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
"M"MN. C
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Razpršilec proti zaudarjanju
NEW YORK - S srajc, hlač, jopičev in majic, a tudi s kuhinjskih krp, preprog in delovnih oprav (da le nimajo madežev) bo mogoče odstranjevati slab vonj z razpršilcem Febreze. To obljublja multinacionalka Procter & Gamble, ki ga je izdelala. Medtem ko zdajšnji pripravki vonj le prikrijejo, saj tkanino, ki zaudarja, odišavijo, naj bi ga Febreze zadržal znotraj blaga. Razpršilec bo stal 2.000 dolarjev.
Evropsko pomokrižarjenje
LA SPEZIA - Stockholmska multinacionalka je najela potniško ladjo Beau port, ki so jo lani uporabili za humanitarno misijo v Bosni, da bi organizirala križarjenje. V soboto bo odplula iz La Spezie, pristala v Cannesu, Barceloni, Lizboni, Calaisu in Amsterdamu ter zaključila potovanje v Hamburgu. To bo pravi potujoči festival seksi predstav v živo, pomofihnov in erotičnih igric. Organizator je najel najvidnejše pomo igralce in pomoigralke, ki bodo 20 dni zabavali 612 petičnežev.
Sfinga naj bi imela šteta leta
TOKIO - Arheologi z univerze v Kyotu so opozorili egiptovskega ministra za kulturo Ali Hasana, da utegne puščava Cez 150-200 let pogoltniti znamenito 20 metrov visoko in 74 metrov dolgo sfingo v Gizi, Ce ne bodo ustavili korozije apnenca, iz katerega je izdelana, in utrdili njene podlage. Sfingo naj bi trethali s kemikalijami, da bi podnevi zadržala vlago, ki jo vsrka ponoči, kajti izhlapevanje povzroča, da se sfinga pogrezne za 3 do 5 milimetrov letno.
Pedofilija prodrla v Internet
PARIZ - Dve izmed najpomembnejših francoskih družb, ki nudijo ključ za vstop v mrežo Internet -VVorldNet in FranceNet - sta bili obtoženi Sirjenja pornografskih posnetkov, uglašenih na pedofilijo. Njuna voditelja sta začasno na prostosti, tvegata pa zaporno kazen do treh let. Decembra lani je ameriška CompuServe zaradi enakega prekrška suspendirala kar 200 privatnih skupin.
Lezbijke razdejale jetnišnico
BUENOS AIRES - Zgodilo se je v Cordobi, kjer so razbile nic koliko pohištva in sip. Zakaj? Zaradi tega, ker je uprava jetnisnice kaznovala zapornici, ki ju je bil stražar zasačil skupaj v postelji. V argentinskih ječah je ljubljenje med ženskami sicer strogo prepovedano, vendar tolerirano.
Seksanje sploh ne škoduje srcu
VVASHINGTON - Prof. James Muller s harvardske univerze je dognal, da spolni odnosi niso nevarni moškim, ki so že imeli srCno kap. Seksanju pripisuje samo 1% infarktov, sunkoviti prebuditvi iz sna ali razburjenju pa 2%.
Kar 79 lepotic z vsega sveta se poteguje za naslov Miss Universe 1996, ki ga bodo podelili 17. maja v Las Vegasu (Telefoto AR)
Zaradi ljubezni do orangutanov se je morala ameriška znanstvenica odpovedati možu in sinu
HONGKONG - Po Diani Fossey, sloviti avtorici knjige Gorile v megli, ki so jo ubili leta 1985 v Ruandi, si zdaj s kampanjo za zaščito Človeku najbolj podobnih živali utira pot do svetovnega slovesa Američanka Birute Galdikas. Raziskovalka baltiškega izvora se je ze pred 25 leti odločila, da bo posvetila svoje življenjeorangutanom na Borneu, ki jih skuša z vsemi silami rešiti pred izumrtjem.
Za te primate z rdečkasto dlako in pro-dirnim pogledom (v malazijskem jeziku pomeni orang utan človeka iz džungle) se
je Galdikasova napotila na turnejo po vsem svetu, na kateri predava in zbira denar. Kot je povedala med postankom v Hongkongu, je trenutno v jugovzhodni Aziji manj kot 35 tisoč primerkov orangutana, kar pomeni, da se je njihovo število v zadnjih 50 letih zmanjšalo za plo-vico. Veliko krivde za to nosi tudi človek, kajti pogosto se dogaja, da male opice ugrabijo iz njihovega okolja in jih uporabijo za poskusne živali v znanstvenih laboratorijih. Nemalokrat končajo tudi v cirkusu ali pa v prodajalnah živali, kjer jih ponujajo kot domače živali.
Svojo ljubezen do opic je znanstvenica že večkrat drago plačala, nenazadnje z ločitvijo od moža, ki se je naveličal neugodnosti in nevarnosti življenja v džungli in ni sprejel, da bi njun sin rasel z orangutani. Zdaj je ima drugega moža, domorodca Dayako, ki je v zakon privolil le pod pogojem, da bo imela družina prednost pred opicami in da te ne bodo smele vec v hišo. Kdo ve, ali bo zenski uspelo držati obljubo, kajti tudi med kratkim postankom v Hongkongu je prvo prosto minuto izrabila za to, da je stekla v bližnji živalski vrt.