A- osamezna štev. 410 vin. Slev. 219. Poštnina -w - pavSallrana. V LjDDllafli, v sredo, dne 24. septembra 1919. Leto XLVI1. • SLO V CiNEC« velja 90 pošti u vsa strani Jugo- ■lavije lo v LJubljani: n oelo leto naprej.. & 84*— sa pol leta „ .. „ 42'— ■a četrt lata « ... 21-— sa ea mesec „ .. „ 7'— Za laosematvo oeloletno K 85-— a Sobotna izdaja: e Za oelo leto ..... K IS'— ea laosnutfo.... „ 20 — • 1 Inseratir Eaostotpna petltvrsta (53 mm široia ln 3 mm vleoia aii nje prostor) za enkrat ... pa K 1-20 uradni raznlasl . io K 180 Pri naročilu nad tO objav popust. ."Mraanjšl oglas j 9.9 mu; K V— 1 ■■ i Poslano: r—— Enostolpna petltvrata K 3-— izhaja rsih dan Izvzemal ponedeljek In dan po praznita, ob S. art alutrai. BV Uredništvo ]e v Kopltarlevi ultol atev. 8/lU. Bok opisi ae ne vračajo; nelranklrana pisma u M sprejemajo. Uredn. telet. štv. 00. apratra. itv. US. Političen list za slovenski mroi Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Hačnn poštne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino In št 349 za oglase, afstr. In češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uoro. 7j63. L Ignacij Borštnih. Ignacij Borštnik je včeraj opoldne uual Tako tuja in neresnična se nam zdi vest, da ji skoraj ne moremo verjeti. Še pred kratkim smo g a videli na odru v •vlogi Strindbergovega »Očeta« krepkega ia čilega in smo se divili njegovi umetnosti. želeč, da ostane še dolgo v naši sredi. Nenadna bolezen ga je s,pravila v bolnišnico. Komaj smo začuli prvo vest, & je težko obolel, jc sledila že druga, hujša, da ga ni več. Danes leži na mrtvaškem odru eden prvih in največjih slovenskih igralcev, ki so žrtvovali vse svoje življenje Taliji in pcmesli glas slovenskega imena izven naše ožje domovine. Rajni Ignacij Borštnik je igral najprvo v ljubljanski Čitalnici, kjer se jc porodila ta ah ona igralska moč. Kaj kmalu se je izvil iz diletantizma in šel po svetu, kjer se je šolal in izšolal ter se s pomočjo svojega odličnega talenta razvil v igralca-umetnika, ki bo zavzemal med imeni igralcev našega naroda eno najčastnejših mest. Borštnik je bil mnogo po svetu, mudil Se je svoječasno tudi v Belgradu in povsodi so ga pozdravljali s častjo in čislali lotegovo umetnost. On je vedno hrej>enel po doanu, dasi kot razvit in popoln umetnik ni preživel mnogo med nami. Ko je zadnje čase igral in živel v Zagrebu, je prav pogosto pohitel k nam v goste ter kazal Slovencem, kakšen bodi slovenski igralec in igralskemu naraščaju, kako resno je treba jemati svoj poklic. Živo se ga spominjamo iz »Kralja na Betajnovi«, ki 'ga je igral še vedno svež, čil in mladosten. — To leto je prišel v Ljubljano, da bi nftO&il dramsko gledališče z vso vnemo in veščo spretnostjo, kot zna le on, in učil v toliko potrebni in toliko zaželjeni dramatični šoli; žal, da mu je smrt prekrižala vse te načrte. Smrt nam je vzela z njim mnogo. Če pomislimo nanj, kot smo ga videli v Strindbergovemu »Očetu«, sc nam zdi nenadomestljiv. S kako sigurnostjo je igral funake, ki so v sponi s celim svetom in imajo vse proti sebi, kako silovito moč je dihala iz njegovih vlog; nikjer nismo čutili pretiranosti, vsako besedo in kretnjo je prevevalo mirno življenje, kri umetnika, ki igra in ki ve, kaj igra. Kakor nas zadene smrt v »Očetu« katastrofalno, tako nas je zadela hudo, da, še vse hujše njegova smrt, ki smo se ga razveselili v naši sredi. Ohranili ga bomo v častnem spominu! Nai stražo 8 Mnoga znamenja pri nas kažejo, da se počasi, a zanesljivo bližamo kulturnemu boju. V sosednih državah, na Nemškem, v Avstriji in na Češkem, se ta boj že bije. Če se je zakasnil, moramo lo pripisati le konservativnosti srbskega plemena, zakaj az-mere na Hrvatskem in v Sloveniji so za kulturni boj približno zrele. Hrvatsko časopisje, demokratsko in socialistično, svojih kulturnobojnih namenov nič več ne skriva; slovensko časopisje je za spoznanje boljše, a le za spoznanje. Pesem o sovražniku klerikalizmu sc v njem prepeva slednji dan in glasovi niso nič bolj uglajeni, nego so bili pred vojsko. »Naprej« oznanja, da hočemo katoličani uvesti srednji vek, straši kar naprej z mračnjaškim in reakcionarnim klerikaliz-mom in ne najde za nas dovolj surovih psovk, katerih gorostasnosti ne moremo tolmačiti drugače, kot če jih narekuje slepi srd do krščanstva. Pri tem se ne d idgne noben glas iz socialistične stranke, ki bi se temu početju uprl, kar je dokaz, ta so lam duše p.ipavljene, »Narod« ni tako izrazit, on pove le toliko, kolikor sme, a si vse drugo misli. Politično življenje nam potrjuje zgornja opažanja. Doživeli smo pred kratkim demokratsko - socialistični blok, Z/ežb1 kapitalizma in delavstva, nezmiseln st'or, ki ga v resnici ne more družiti nič pozitivnega, temveč lc notranji odpor proti skupnemu nasprotniku krščanstvu. Tudi ni zgolj slučaj, da je nastal oni famozni načrt šolskega zakona, in če se vsi njegovi nc-doslatki pripišejo na račun površnosti in lahkomiselnosti, nI mogoče pripisati njegovih proticerkvenih tendenc čemu drugemu kot kuliurr.obojni volji. V Celju je zborovala svobodomiselna mladina in 1; sklenila resolucije, ki jih potem ni bilo opor-tuno objaviti. In v včerajšnjem »Napreju« beremo lahko te-le zelo, recimo, mladostne, a baš zato značilne besede: »Zato pa moramo izpregovoriti dijaki sami, da bo vedela slovenska javnost, da se naši klerikalci motijo, oziroma — da odkrito povemo — da se žc zopet'lažejo, čeprav se šteje v katekizmu laž h grehom. Ali ni samo po sebi razumljivo, da je dijak 20. stoletja proti veronauku v šolah? Dijak, ki vendar dela z razumom, ki je zmožen misliti s svojo glavo, se gotovo ne zmeni za protilogično čvekanje popovo. Vse besedičenje papeževega hlapca zadene samo na posmeh. Sramotno bi bilo za dijaštvo, če bi še danes ne izprevidelo, da ta vera v izpreminjanje vina in kruha v boga, v brezštevilne svetnike in vdove božje, hudiče in ne vem, v kaj vse še, nima resne znanstvene podlage. Vse to si jc izmislila »mati cerkev« po Kristusovi mrl' Kar ua nima logične podlage, r;n.a pravice do obstoja. Danes potrebujemo vere- člcvekoluibnosti, enakosti, vere v izboljšanje serialnc in moralne bede, ne pe vere v hudiče in strahove. Seveda: če bo o tem sklepala rimska cerkev, bo gotovo misel za verouk »sijajno« zmagala. Če bodo pa o tem odločevali svobodni duhovi in dijaki sami, kar je edino pravično, bo pa prišla drugačna šiba na klerikalce, in dijak sc ne bo več mučil s »svetimi skrivnostmi«. Na Češkem in morda tudi na Dunaju mo katoličani mnogo sami zakrivili, čc se ftulturni boj ne bojuje tako, kakor bi se bojeval, če bi katoličani bili o pravem ča-mi na straži. Mi sj tega očitka — vsaj v ['lavnem — nc moremo očitati. Storili bi pa usodno napako, če bi znamenja novega lasa prezrli in nc ukrenili že sedaj vsega, kar je potrebno. » ■ i — i POSEBNI VLAK V DOBRLO VAS vozi v soboto dne 27, septembra takoj za r. dnin vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 41 minut. Udeleženci tabora v Dobrli vasi plačujejo polovično ccno. Več v »Orlovskem vestniku« v notranjosti lista. Iz con e i. Veliko je opravičenega, u šc več neopravičenega nezadovoljstva v naši Jugoslaviji. Vsak se ima nad čim pritoževati in misli, da bi se moralo to in ono drugače urediti. Čc pa pride kateri naših ljudi od zunaj domov, ne more dovolj zatrjevati, da so razmero v Jugoslaviji dosti boljše, nego kje drugje v svetu. Na vsak način smo v Jugoslaviji preskrbljeni s kruhom in mesom in drugimi živili v toliki meri, da bi bili na vojno pomanjkanje in vojne razmere žc davno pozabili, ako ne bi bilo draginje. Ta je pa po celem svetu in marsikje še večja nego pri nas. Italijani in Ncmci na Koroškem napenjajo vse piščali, da bi našim ljudem v krajih, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, omrzili Jugoslavijo, češ tam je tako in tako. a pri nas vse boljše. Kako je pa v resnici tam, kjer vladajo Italijani in Nemci, se vidi iz tega, da so tam še vedno v veljavi re-kvizicije, ki se izvajajo pod najstrožjim pritiskom oblasti s pomočjo orož-ništva in vojaštva. Kljub termi je toliko pomanjkanje mesa. da prete v večjih krajih nemiri. To dokazuje okrožnica n. a. okrajnega glavarstva v Beljaku dne U. avgusta t. 1. št. 16.378, naslovljena na vsa občinska predstoj-ništva, orožniške postaje in na kupo-valee živine. Okrožnica slove: »Vsepovsodi pojavljajoči se odpor proti oddaji živine v zvezi z nedelavnostjo mnogih odsekov za preskrbova-njc živine daje povod za najrcMtejše skrbi. Okrajno glavarstvo jc zato prisiljeno, da v interesu ohranitve javnega reda in miru ukrene naslednje odredbo: 1. Občine morajo nemudoma z vsem poudarkom odredili. e-mu treba se privadit', sprva sicer tačko gre! O naši duševni, skupni boli, o naši zapuščenosti in revščini rajši ne pišem. — Bralci ne bi verjeli, čeprav bi golo resnico pisal. Šc zdaj mi solze porose oči, ko sc spomnim na pn e sužnje dnove, ki smo jih preživeli v Litzlhofu--- Same enkrat bi morali, recimo, Ljubljančani brez razlike strank in stanov g'e-dati, kako smo šli ponižani, vsi pomešani, možki in ženske, inteligent in kmet, s po-bešenitni obrazi, drug za drugim po grižljaj slabe hrane, brez ugovora, toda s srdom in gnevom v srcu in duši. Če bi bili to videli in skusili sami naši narodni prvaki in voditelji, prepričan sem, da bi takoj nehal ves nesrečni strankarski hoj! 6. Preiskovalne komisije v Litzlhoiu, Ko smo začeli godrnjali in sc pritoževali nad krivično internacijo, tedai so ras začeli žandarji tolažiti s preiskovalne '<•-misijo, ki bo ločila ljuliko od pSenic" — Tn it*i Prišla «c preiskovalna komki; i ;n pričela vejati zrno od plev. — Predsedoval ji jc sam dvorni svetnik deželne vlade gospod Henripucz. Čudna, smešna je bila ta komisija, v kateri je zavzemal častno mesto preiskovalnega sodnika tudi eden glavnih detektivov g. Dobernig iz Žreica. — Komisija ni nikomur povedala, zakaj je zaprt, obratno, vsakega je vprašala prvo, če on ve, zakaj jc zaprt in kdo ga je ovadil. Tudi pri meni je bi'o tako. — Nisem vedel, ali sc gospodje iz mene ali iz sebe norčujejo. Razgovor in zagovor z njimi popisovati bi bilo preobširno. Rekel sem komisiji in detektivu v obraz, če mi dokažejo kako nepostavno in ncdopus^liivo, kaznjivo pregreho in dejanje zoper Nemško Avstrijo, cla jim rad plačam par sto kron. In tega honorarja niso hoteli vzeti. Rajši so sramotno pobesili oči, 7. Dr. Breje in mojo internacija. (Politična korespondenca.) Ko rac je preiskovalna komisiji v Litzlhofu zasliševala, me je tudi vpraiaia, oziroma je trdila; da stojim v tajni pismeni zvezi z ljubljansko vlado in voiaški-ir.5 oblastmi SHS. Jaz sem to odločno zanikal. Kljub mojemu protestu jc dvorni svefnik Hcnriqucz svojeglavno venomer trdil, da sem v politični korespondenci z g. dr. Brcjcem. Na moja opetovana 'n odločna zanikanja, da lo ni res, jc vsieno ostal pri svoji t.c-itvi. Rekel mi jc: -Doka,"'te, da nislc v pismeni politični -w?zi v dr Rrejrcm m deželno vlado v Ljubkim, 're^ložite m' pisma, iz katerih je raz/d-io kdaj Pretrgali korespondenco z dr. P rejcem! Mene jc loii ila jeza, da bi mu bil naj-tajše — oprostite g. urednik — eno pošt* no prisuhl, da bi bil petem g. dvorni svetnik — bclj moder! — Rekel sem mu: Kako naj vam predložim politično korespondenco z dr. Brejcem, če pa si nikdar nisva niti politično niti privatno kores-pondirala razen običajnih rodbinskih pri-godnih čestitk ali smrtnih sožaljk? — Pred vojsko sva se politične zadeve v Celovcu osebno pogovorila; med vojsko oba nisva politično delovala, ker sva bila pri vojakih, in po vojski si nisva niti ene politične črkice pismeno sporočila.« Vsak trezen človek bi to verjel, samo gospod dvorni svetnik Henriquez tega ni mogel »zapopasti«. — Po končani izpovedi in prekinjeni opoldanski pa^zi me je še cn-kraL posebej poklical od kosila stran ter me rotil in dokazoval, da jaz moram imeti politično korespondenco z g. dr. Br. Ako mu lo dokažem, da je nimam, potem me izpusti na svobodo! Oj ti proklcla nemška hinavščina in zavralnosl! Ko mu dokažem to, kar zahteva, ko mu povem, da sc sam prereka s svojo lastno nelogiko, ko mu zatrdim s častno besedo, da nisem v nobeni tajni zvezi z g. dr. Br,, tedaj mi reče: Prosim, predložite mi pisma, iz katerih bo razvidno, da niste več v politični zvezi z dr. Br.' In še pristavi cinično: »Tudi ljubljanska \lada bi z Nemci nc ravnala drugače kol mi z vami,« Sem radoveden, čc jc res ljubljanska vlada jio vzorcu inkvizicije iskala tnine sovražne rolitičnf kerr rf> dcuce pri Ijublja"'' h Nemcih' Tako se godi Korošcem pod Nemci In Italijani šo leto dni po preobratu. V Jugoslaviji' rekvizicij že davno več ne poznamo, pri nas je kmet danes zopet sam gospodar svoje živine in svojega i molka. Za Je učni načrt, ki ga ie minister za prosveto predpisal za vsa naša učiteljišča, hud udarec. Samo zboljšane plače ne bodo zagotovile učiteljstvu potrebnega ugleda; le zadostna izobrazba, ga bo mogla obdržati in dvigniti. Celo bati se moramo, da bodo polagoma plače učiteljstvu zopet padle; kdo bi mogel verjeti da bo država hotela plačevati učiteljstvo sorazmerno drugemu uradništvu, ki ga pa učiteljstvo po izobrazbi ne bo doseglo. Da bodo letos izjemoma šli bivši gojenci in goi»nk» tretjega letnika na službo, (ni taka nesreča, ;Ti gojenci so večinoma.< bivši vojaki, precej nad 20 let slari, z tjobiJO predvojno ir> obrazbo, izkušeni v vojaih težavah. In gojenke lanskega tretjega .(letnika so tudi večinoma gospodične, ki so bile za vstop na učiteljišče dobro pripravljene in bodo, ker leta 1915/16 izjemoma ni bilo prvega letnika, odšle na službo zadostno dorasle. Poleg tega so te gojenke in gojenci žrtvovali počitnice, da so .v^sedemtedenskem tečaju vsaj deloma nadomestili to, kar bi morali storiti v četrtem Ifetftiku. Novi učni načrt pa uvaja kot p * i 1 o tri letnike za učiteljišča inuto1* času, ko prihajajo na učiteljišče --snaicer brez svoje krivde — učenci s silno pomanjkljivo pred-izobrazbo, to so tisti, ki so bili sredi ljud-skošolskc izobrazbe w najslabših vojnih letih, takrat ko mesece in mesece ni bilo šole. Ko bi sc morala poglobiti izobrazba učiteljskega naraščaja, se brez vzroka krči na tri leta. Raje naj se za kako leto na tej in oni šoli skrči pouk, ako manjka učnih moči, kot da bi se učiteljstvo pahnilo na.zaj za desetletje. In kako bodo oškodovani učiteliiščniki, ki bodo morali študirati po tem učnem načrtu! Za kakšno nadaljno izobrazbo naj bo sposoben učitelj, ki bo prišel z učiteljišča, na katerem se n, pr. za vso zgodovino vseh 3 letnikov porabijo le 4 in za vso fiziko le 3 tedenske ure. Dosledno izpeljan birokratični centralizem je za nas največja nesreča. — Najodločneje moramo zahtevati, da sc ta nakana, ki je našim razmeram popolnoma neprikladna in našemu šolstvu škodljiva, prepreči. ■V* 11 nedelfo na veliki Orlovski tabor u Hobrlivasi. u Načelstvo vinarske zadruge napoveduje zopet likvidacijo. V ta namen se jc sklical na ta četrtek 25. t. m. izredni občni zbor. Še predno se jc postavila razdružitev na dnevni red in predno se jc ta sklenila, naj se že obravnava o likvidaciji, in če ne bodeta pri tem izrednem zborovanju zastopani dve tretjini zadružnikov, naj sc v treh tednih veljavno sklepa brez ozira na število udeležnikov. Kakor da bi ne imeli sklepi zadnjega občnega zbora nobene veijave pred očmi načelstva! Protestiramo proti tej samovoljnosti sedanjega načelstva! Pri zadnjem občnem zboru se jc sklenilo, da ima zadruga naprej delovati jn da se ima času primerno pre-ustrojiti, da ima pred vsem nabirati nove člane in zanesti potrebno zanimanje za njene važne naloge med šir-Se sloje naših vinogradnikov. Kakor vemo, sc pa ni zgodilo nič v tem pogledu. Načelstvo se je lotilo le vprašanja Unionskc kleti iu ker je lo spodletelo, hoče sedaj zadrugo pokopati, kakor da bi sc šlo pri taki zadrugi edino le za oštarijsko delo. Saj to vendar ni glavna naloga zadruge! Nadrobno točenje vina je navsezadnje stvar gostiln, ki jih jc več kot dosti v Ljubljani, zadruga naj se pa poprime hva-ležnejšega dela, naj se loti pospeševanja in posredovanja vinske trgovine na debelo, in sicer za potrebe v deželi, zlasti pa za izvoz v vnanjc dežele. Seveda morajo sedeti v načelstvu drugi možje, ki bodo res iz vinogradniških krajev in ki bodo imeli potrebno voljo in sposobnost za take naloge. Sedanjemu načelstvu pa manjka tega. Zato naj pn dne 25. t. m. odstopi in prepusti posle sposobnejšim in za stvar v resnici vnetim možem. Danes jc vinarska zadruga bolj potrebna kakor kdaj poprej in nikakor ne gre, da bi jo pokopali ljudje, ki pruv zu prav po vsem svojem nastopanju danes nič več nc spadajo vanjo. Strankarski boji v Hmerlkf. V Združenih državah seveme Amerike so' se vnelj težki strankarski boji radi mirovne pogodbe v Parizu. Wilson je odpotoval 3, septembra ob 5. popoldne na agitacijsko potovanje, ki naj bi trajalo 27 dni. Vozi se križem države in prepričuje na javnih shodih ljudstvo o nujnosti in odrešilnosti svoje politike. Nasprotna stranka, to je republikanci, so odposlali za njim svoje najboljše može, da pobijejo in zavračajo sproti njegove nauke in so določili proračun 15.000 dolarjev za to pod-vretje. Republikanska stranka je protivna zvezi narodov, češ da nasprotuje doktrini Monroe, temu staremu in slavnemu političnemu načelu amerikanske zgodovine, Predsednik Monroe jc leta 1823. proglasil načelo, da se nobena evropska država ne sme vtikati v zadeve Amerike in da se obratno Amerika ne sme vtikati v politične in gospodarske boje Evrope. To načelo je omogočilo Ameriki, da sc je vzdržala vseh evropskih spopadov, da ni bila nikdar potegnjena v tekmo vojaškega oboroževanja in je tako brez bremen militarizma lahko posvetila svojo nedeljeno davčno moč lc gospodarskemu in kulturnemu prospehu. Živela je sama zase in je onstran velikega oce.aua v demokraciji in paci-fizmu dosegla vrhunec gospodarske in politične moči. Zveza narodov je pa naprava, ki stoji nad državami in ima moč ter pravico, sc vtikali po potrebi v notranje razmere vsakega včlanjenega državnega organizma. Suvereniteta in neomejena polnomoč posameznih držav je s to ustanovo pri kraju. Države nele da izgubijo suverenost, temveč se morajo udeležiti vsakega spora, ki nastane v mednarodni politiki. Vse to velja tudi za Ameriko in tako bi bilo načelo predsednika Monroe-ja po mnenju republikancev z zvezo narodov odpravljeno za vselej iz političnega življenja Združenih držav. Republikanci se izrecno ne izjavljajo proti zvezi narodov, pač pa stavijo zahteve, ki bi iz zveze narodov napravile nekaj, kar bi — vsaj za Ameriko — pomenilo kos papirja. Zahtevajo namreč, da mora ostati doktrina Monroe v polni veljavi; drugič mora ostati nezmanjšana suverenost Aifie-rike v vseh zadevah notranje politike, tretjič mora biti Ameriki pridržana pravica, da odstopi brez naredbe vzrokov od zveze narodov. Slednjič naj imajo sklepi amerikanskih zastopnikov v zvezi narodov le tedaj veljavo, ako jih amerikanski senat odobri. Da bi Amerika mogla i-iveli v časih velekapitalizma, v časih svetovne trgovine sama zase, jc izključeno. Njeni gospodarski odnošaji jo spremljajo v stik z vsemi državami sveta, njeno gospodarsko in politično življenje je spojeno z gospodarskim in političnim življenjem vseh azijskih in evropskih držav in zato se m o r a Amerika brigati za politične razmere v Evropi in Aziji, se mora vanje vtikati, če hoče varovati interese svoje dežele. To je veljalo žc mnogo časa pred svetovno vojno in zato je načelo Monroe bilo od potreb praktičnega življenja že zdavnaj pred vojno premagano. Noben sklep amerikanskega parlamenta nc more spremeniti več tega dejstva. Monroe-jevo načelo je mrtvo. Zato se vsakdo vpraša: Čemu se republikanci drže tako trdovratno lega mrtvega načela, ki bi ga ne smeli, tudi če bi ga mogli, pod nobenim pogojem več udejstviti, ako nočejo oškodovanja svoje države. V resnici so si republikanci o tej stvari ravnotako na jasnem kakor Wilsonova stranka demokratov. Doktrina Monroe je le popularna pretveza za boj proti zvezi narodov, ki je v očeh republikancev nesreča za Ameriko iz sledečih razlogov: Mir, ki ga delajo v Parizu je mir nasilja. V sebi nosi nešteto kali bodočih sporov in mednarodnih spopadov. Nemčija sc bo bremenom s časom uprla in upirale sc bodo vse druge države, ki jih miro-vni sklep gospodarsko potlači in politično pogazi. Rusija in sploh cel vzhod jc v slanju trajnega nemira in socialni prevrati se bodo v tem delu svela v prihodnjem desetletju brez preslanka ponavljali. Ako se ustanovi zveza naredov kot najvišje razsodišče in najvišja vojaška sila na svetu, ki čuva nad svetovnim mirom, se bo morala Amerika brez prestanka mešat' v mednarodne spore. Ker je Amerika skoro najmočnejša in najbogatejša dežela na svetu, ho nosila ona največje breme v zvrzi narodov. Če bi Amerika nc bila vezana po zvozi narodov, bi se vtikala v spore Evrope in Azije le tedaj, ko bi bili ogroženi njeni neposredni interesi, ali ko bi se ji zdelo potrebno in koristno, da vrže svojo moč v nastale politične konflikte. Zveza narodov ic po republikanskem uaziranju za Ame- riko ogromno finančno breme in prava na- cionalna rtesreča. Stranka demokratov z WiJsonom na čelu si ludi ne dela posebnih iluzij glede mirovne pogodbe v Parizu. Wilson se do-hro zaveda, da je mir, ki se sedaj sklepa, poln krivic in težkih pogreškov in da sc vsled tega sedanja ureditev mednarodnih razmer ne bo vzdržala. Ve in vidi prav dobro, da naznanja bodoče desetletje nove socialne prevrate v velikih delih sveta. In kljub vsemu temu vztraja vendar z vso silo in strastjo na tem, da se podpiše mir. Mir fe mora podpisati radi zveze narodov. Ta naprava se zdi Wilsonu tako vaSna za ve« svet in za Ameriko tako neobhodna, da se mora radi nje žrtvovati vse. Re« je sicer, da bi bila ta pravna inltitueMa danes nekaka zveza zmagovalcev, ki kaznuje premagance in izrabita šibkejše včlanjene države. Iz tega pa nikakor ne sledi, da je ta naprava kot taka zgrešena in da bo za vselej orodje imperialističnega izkoriščanja. V to najvišjo mednarodno ustanovo, ki bo imela tako silno izvršeA'alno oblast, da bo z navadno razsodbo zapre-čila vsak krvavi spopad med narodi, bodo prišli v kratkem času demokratični in protikapitalistični zastopniki ljudstva. Razvoj demokracije in socializma se namreč ne bo dal zadržati v nobeni državi na dolgo. Vse države sveta sc bodo v prihodnjih letih korenito spremenile in državno oblast bedo zavojcvali zastopniki delavnih stanov; ti so pa proti mednarodnemu nasilni in proti vojski. Ko bodo sedeli ti novi ljudje v zvezi narodov, tedaj sc bo odkril ves blagoslov in vsa moč te naprave. Zveza demokratičnih jn orolvVmerijalističnih naredov bo brez novih vojsk z navadno razsodbo odstranila krivice, ki iih jc mir v Parizu storil nad malimi narodi. Z zvezo narodov zadobi vsa narod, na in mednarodna politika novo podlago. Splošna razorožba, ki bo šla roko v roki z okrepitvijo zveze narodov, je nujna in vsled gospodarske izmu-čenosti vseh držav neodložljiva. Če se ta ne izvrši, bodo nova in neznosna davčna bremena upropastila našo civilizacijo. Brez zveze narodov ne more biti razorožbe. Res da bi Amerika nosila v zvezi narodov velika bremena, toda njih teža se niti z da-leka ne da primerjati s silnimi gospodarskimi bremeni, ki jih bo morala nositi Amerika brez zveze narodov, Če se ta naprava ne ustanovi, bodo trajale namreč vojske šc nadalje in ker se v današnjih razmerah medsebojne gospodarske prepletenosti vseh držav vsaka vojska z lahkoto spremeni v svetovni požar, bo morala Amerika proti svoji volji segati z orožjem vmes. Če upoštevamo nadalje, da se je razvila Japonska tekom vojne vojaško malodane do druge Nemčije, bo morala Amerika proti vsem tradicijam svoje zgodovine vzdrževati in gojiti militarizem, če hoče biti varna pred svojim močnim in nevarnim sosedom. Amerika ne more trpeti v svoji bližini militaristične države, s katero se nahaja še povrhu v gospodarski tekmi. Ali ho zveza narodov razorožila vse in lako seveda tudi Japonsko, ali pa se mora tudi Amerika v interesu dežele militarizirali. S tem bi naložila svojemu ljudstvu nezaslišana finančna bremena, bi ga omejevala za vselej v njegovi osebni svobodi in postavila dosedanjo zgodovino in vse tradicije Amerike na glavo. Demokratična stranka je zato mnenja, da je zveza narodov rešitev človeštva in da pomenja svobodo Amerike, Strankarski boji, ki se vrše v Ameriki, so zato svetovnega pomena. V teh bojih se bo določila smer, na kateri se bo v prihodnjih desetletjih razvijala zgodovina človeštva. LDU Split, 23. sept. (DDU.) Opaža se neko sumljivo gibanje italijanske vojske v zasedenem pasu. Vasi in pozicije, ki so jih Italijani zapustili, so zadnje dni zopet zasedli. V Praprotnici, kjer vodi cesta v Tro-gir, sc koncentrirajo italijanske čete, istotako na Labinu, kamor so zopet pripeljali topništvo in oklopne. avtomobile na demarkacijsko črto. Ravno tako sc opaža ojačevanjc vojske zlasti proti Sinju. Iz okupiranega ozemlja prihajajo alarmantne vesti, o nameravanem vpadu proti Trogiru in Splitu. Med dalmatinskim prebivalstvom vlada veliko razburjenje. General Viora v Šibcniku jc izdal okrožnico na dalmatinsko prebivalstvo, v kateri pravi, da jc razpuščanje poveljstev in oddelkov stvar organične in nc politične narave. Ker so ta dejstva izzvala oziroma bi mogla izzvati razna domnevanja, obvešča svoje častnike in vojake, da sc dosedaj ni ničesar spremenilo v političnem položaju in da sc razen odpuščenih niti ena puška in niti ena sablja nc oddaljuje od Dalmacije. LDU Split, 23. septembra. (DDU.] Po gotovih vesteh so se Italijani nocoj približali Trogiru. Razširil »e je glas, da mislijo preko Labinu udarili na Split. Po vseli znakih iu pisanju italijanskega tiska misli- jo Italijani izzvati spor z Jugoslovani ter okupirati vso Dalmacijo. Nc ve se točno, kdo vprizarja ta umetni upor italijanske vojske, toda najbolj so vdeleženi neki višji italijanski častniki in dalmatinski italija-našj, LDU Split, 23. septembra. (DDU.) Dance zjutraj na vse zgodaj je italijanska četa, katere jakost jc i« nepoznana, z nekoliko oklopnimi avtomobili prekoračila nad Tro-girom demarkacijsko črto in vkorakala v Trogir. Po spopadu z desetorico ualih vojakov v Trogiru so sc naši vojaki umaknili. Amerikanci so z dvema vojnima ladjvna odpluli proti Trogiru, da ustavijo Italijane. Admiral Millo je javil uradno ameriškemu poveljniku, da gre za odpadnike, ki so pobegnili na svojo roko. V mestu vlada veliko razburjenje. Vrše sc manifestacije in se priglašajo vsi moški za prostovoljce, Vprašanje Reke. LDU. Curib, 23. sept. (ČTU.) Od italijanske meje poročajo: Razvoj ških dogodkov povzroča v Italiji veliko razburjenje. Vladna prepoved, da se ne smejo objavljati direktne vesti z Roke, je dala povod, da se razširjajo najrazličnejša poročila. Tako se razširja. vest, da jc D' Aununzijo sklenil odpovedati se rimski vladi in celo kralju. ako bi v reški zadevi ne zavzel patriotičnega Stališča. Neprestano prihajajo k D Annuziju novi prostovoljci-Italijanska vlada nc bo mogla D' Annuzija spoditi z Reke. Položaj vlade jc vsled reške akcije zelo težaven. — »Corriere della Sera« hudo napuda Nittija in mu očitu, da policijski uradniki ponoči preiskujejo uredništva časopisov in da plenijo članke in poročila o reških dogodkih. LDU. Liigano, 23, sept. (ČTU0 Zdi Se, da je med Nittijcm in Tlttonijem prišlo do resnega ncsporazumljenia vsled tega, ker Tittoni odločno kot prezgodnje graja Nittijevo prvo ostro obsodbo D' Annunzijevega početju. V, parlamentarnih krogih pervladuje nabiranje, cla reško vprašanje tako dolgo nc more biti rešeno, dokler ostane Nitti na krmilu. Časopisi izjavljajo, da jc Nittijevo stališče omajano. Vsa vojska jo proti ministrskemu predsedniku, ravnotako tudi kmetje ln delavci. Zanj so samo tisti poslanci, ki se boje, dri brez Nittijeve podpore ne bi bili zopet izvoljeni. Prt takih razmerah z napetostjo pričakujejo nadaljevanje zborničnih sej, ki se začno v sredo- LDU. Split, 23. sept. (DKU.) Po izjavah gdč. Gjli Rossi, italijanske predavateljice, ki sc je vrnila z Roke v Brescijo, je Reka pozvala D' Annunzl-ja, ki sc jc pokoril volji naroda. Rossi-jeva pravi: »Reka jc odločna, Rečani si nc delajo iluzij ju se tudi ne boje bodočnosti. Vse zgradbe so podmini-rane. V vsaki hiši jo pripravljen petrolej in gorljive snovi. Ako bi bila vsaka nada izgubljena, sc bo mesto upepelilo.« To je sama konstatirala. LDU. Split, 23. sept, (DKU.) — D' Annunzijo jc poslal »Veneziji« proglas, v katerem poživlja prebivalstvo k vstaji in pravi, da je absoluten gospodar Reke, brodovja v Inki in ozemlja v enem delu premirnc črte. Vojaki cla ne poslušajo drugega kakor njega. Na koncu: »Ako ne vstanete, njste vredni, da ste Italijani. Italijani na Reki so proti vsemu in proti vsem. Na Reki se bo osnovala nova domovina.« puste Jadral® morje. LDU. Split, 22. sept. (DKU.) Iz Benetk poročajo, da so angleške, francoske in ameriške ladje, zasidrano od dne premirja ob obali Sv. Marka, dobile nalog, naj se združijo z ostalim brodovjem v reških vodah ter odpio-vejo iz Jadranskega morja. sta LDU. Dunaj, 23. sept. (DKU.) »Ar« bciter Zeitung« prinaša izycstilo drž. urada za javna dela o premogovni stiski. Položaj je trajno resen in pripužča najhujšo bojazen, da ni upanja na izboljšanje. Južna železnica danes ni mogla, spraviti na Dunaj desot vlakov živil. Tudi v najugodnejšem primeru, ako bi ententa takoj pomagala, ae ne more precl enim tednom misliti na to, da bi sc odpravile ostre odredbe glede štedenja s kurivom. Ravno tako tužno sc glasijo vesti, ki so jih včeraj izdali v mestni hiši. Položaj dunajskega mesta se je prej poslabšal kakor zboljšal Cestna železnica jc snoči komaj zvozila na trge živila, ki su došla na kolo dvore. Pri PaSICu. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 21. sept. Popoldne ob štirih se podam na stanovanje bivšega ministrskega predsednika Protiča na Kneza Mihajla ulici, kjor se je kot Protičev gost nastanil naš prvi delegat v Parizu, Pašič. Oddam posetnico. Bil sem takoj sprejet, čeravno sta pred mano čakala dva mladeniča, najbrž časnikarja. Ko vstopim, mi pride g. Pašič nasproti in se z dobrohotno smehljajočim se obrazom zahvali za pozdrav, podavši mi roko. Ponudi mi naslonjač in takoj vpraša po g. dr. Korošcu. Povem mu. da ga poseti jutri. »Samo da se zopet, vidiva.« Medtem sem premotril Pašicev obraz. Po njegovih slikah, ki sem jih videl že pred leti v časopisju, bi ga takoj spoznal tudi na ulici, že po njegovi bradi in Čelu, vendar sem si ga predstavljal malo drugačnega. Njegove oči prav nič niso kazale moža z burno politično preteklostjo, iz njih ne bi sklepal, da sedi precl menoj mož, ki je v najburnejših in najtežjih časih z občudovanja vredno vztrajnostjo vodil usodo Srbije in se — kakor so^ pisali evropejski dnevniki — z veliko premetenostjo kljub hudim nasprotstvom v domovini obdržal na krmilu. Takoj je povprašal o razvoju vladne krize in naglasih da se delegati brzo vrnejo v Pariz. Izrazil je upanje, čala. »Malo stranpoti ste prišli v da se bo kriza ugodno in kmalu kon-zbornici,« je dejal. »Po moji sodbi se je strankarsko vpredeljevanje prehitro začelo, ker še naše vprašanje v Parizu ni rešeno, kakor Vam je znano.« — »To jo tudi mišljenje .Tug. kluba,« mu pritrdim. »Najnujnejše.« je nadaljeval, »je ureditev komunikacije. Dokler to vprašanje ne bo dobro rešeno, bo tudi vse drugo težko urediti, ravno tako nujna je ureditev naših financ; vse drugo bi se dalo odložiti, to dvoje pa ne.« »Upravo smo si prej malo drugače zamislili, kakor veste, je bila prej v posameznih pokrajinah naše države raz- lična uprava z različno zakonodajo, pri Vas druga nego v Bosni, druga v Hrvatski, druga v Srbiji. Zato smo menili, da bi se posamezne pokrajine pod kraljevimi komisarji same po dosedanjih zakonih upravljale, dokler se no zenačijo zakoni.« Tu naznani sluga g. dr. Spinčiča.. Da izrabim čas, vprašam, kako da je mogla ententa tako hitro pozabiti na vojne cilje, na popolno osvoboditev in ravnopravnost malih narodov? »S temi idejami,« je odgovoril,« je ententa zmagala; ko pa so se začela mirovna pogajanja, so bile tc ideje več ali manj pozabljene, ker so prevladovali le interesi posameznih velikih držav.« »Pa tudi VVilson je popustil od \\ točk svojega programa,« dostavim. »Tudi on dela vsled danih razmer kompromise,« pritrdi g. Pašič. Omenim mu ententno komisijo v Celovcu, ki biva v Celovcu, nima stika s slovenskim narodom in je vsled tega enostransko orijentirana. Ista komisija bo menda vodila plebiscit. »Znano nam je to,« odgovori na to, narahlo mahnivši z roko. »V Parizu smo se mnogo trudili in vsaj to dosegli, da se glasuje v dveh odsekih. Kljub vsem naporom Celovca žal nismo mogli držati.« Ker sem bil razmeroma dolgo pri g. Pašiču in je čakal na avdijenco že drugi tovariš, sem vstal jn so mu za informacije zahvalil. »Veseli me, da smo se spoznali,« je dejal z isto izredno ljubeznivostjo, ki jo je kazal ves čas med pogovorom, podal mi roko in me spremil do sredi sobe. Občudujem moža, ki je kljub svoji starosti ostal duševno tako čil; ves čas je govoril gladko in premišljeno, nobena misel mu ni zastajala in nikdar se ni lovil za nobenim izrazom, znak, da se ni lovil za diplomatskimi frazami, ampak govoril iskreno, kakor jc mislil. Z (Izvirno poročilo »Slovencu«.) G. dr Rybar, član naše pariške delegacije, je po svojem prihodu v Belgrad sprejel našega poročevalca in mu je po svoji znani ljubeznivosti na šestero vprašanj odgovoril sledeče: Je-li še kakšno upanje, da rešimo Primorsko ali vsaj en del? Po Wilsonovi črti spada k Jugoslaviji vzhodni del Istre, to je del vzhodno od reke Raše, Učke gore in občina podgrajska a na Goriškem največji del cerkljanskega okraja, V glavnem vzdržuje amerikanska delegacija še vedno to črto. Da je ta meja v nacijonalnem oziru za nas skrajno krivična, ker daje preko 400.000 Slovanov Italiji, je jasno; no v jadranskem vprašanju ne odločuje pravica, temveč moč, kateri dela koncesije tudi Wilsonov idealizem. Nekateri belgrajski listi so dolžili delegacijo, da se ni držala navodil vlade, ker je podpis pod mirovno pogodbo z Avstrijo zavlekla in ni ali takoj podpisala ali takoj podpis odklonila. Ali odgovarja to resnici? Odgovor na to vprašanje bi se našel V brzojavni korespondenci in v sejnih zapisnikih naše delegacije, Ti spisi pa so danes še uradna tajnost. Je-li naša delegacija v Parizu odklonila plebiscit samo za Koroško in je-li v tem oziru dobila od belgrajske vlade kako navodilo? Delegacija je bila ponudila plebiscit za rešenje banatskega in jadranskega vprašanja. V obeh slučajih je bila ponudba od do-tičnih delegacij odbita. Na Koroškem nam je bil plebiscit pa vsiljen. Vsi protesti so bili brezuspešni, akoravno je delegacija posebno povdarjala krivico, ki tiči v tem, da se nam vsiljuje plebiscit proti sovražniku na terenu, ki ga je on s svOjo germanizatorično politiko narodu deloma odtujil in kjer torej plebiscit znači nagrado za prisilno germanizaci-jo, dočim se nam isti odreka napram zaveznikom in na ozemlju, kjer je ogromna večina prebivalstva naše narodnosti in zavedna. V tem smo bili z vlado enih misli. Kakšno podporo je pričakovala naša delegacija od domovine in je ni dobila? Ugled diplomatskega zastopstva v inozemstvu je odvisen od ugleda in moči do-tične države. Nekonsolidirane razmere v domovini in slabost vplivajo torej skrajno neugodno na položaj v inozemstvu. To je morala tudi naša delegacija izkusiti. Šc danes je v inozemstvu in tudi med zavezniki razširjeno prepričanje, da ze-dinjenje nc odgovarja pravi volji naroda in da Slovc/icj in Hrvatje nc bodo Belgrad, 21. septembra 1919. mogli s Srbi izhajati. Na politikih v domovini je bilo, da dajo protidokaz in s tem ojačijo pozicijo delegacije na konferenci. V kolikor so to storili, prepuščam sodbi javnosti. Le to bi še omenil, d?, je iskati vzroka laški nepopustljivosti v prepričanju laških merodajnih krogov, kakor tudi cele njihove javnosti, da naša država v kratkem razpade ali vsaj, da smo vsled notranjih težav brez vsake odporne moči. Z velikim zadovoljstvom so beležili vse pojave nezadovoljstva, vsa separatistična gibanja (Radič, Črna gora, Makedonija) ia ict.i tudi podpirali. Zatrjevanju pa, ki je čitamo v tolikih resolucijah, da bomo branili vsako ped svoje zemlje do zadnje kaplje krvi, seveda niso verjeli, ker so videli, kako se listi, ki bi mogli braniti, odtegujejo cclo novačenju. Oborožena pest imponira Lahom več nego še tako insistentno sklicevanje na Wilsonova načela. Kakšni vzroki so napotili entento, da je pozabila na cilj svetovne vojne in je z našo državo postopala pri določevanju mej slabše nego z Nemško Avstrijo? Mi imamo med velikimi silami nasprotnika (Italijo), kateremu je bilo združenje naših treh plemen skrajno neljubo, kateremu je torej že obstanek naše države trn v peti, in ki nam zato skuša povsod škoditi in nas slabiti. Nek laški diplomat se je v tem oziru izrazil: »Dokler nc popustite, bomo pritiskali povsod, kjer vemo, da Vas boli.« Na drugi strani pa ni med temi državami nobene, ki bi jo lastni interesi silili, da bi se za nas eksponirala Ne smemo zabiti, da nas je v sporu z Italijo izdala celo slovanska Rusija. Podpora Amerike v jadranskem vprašanju izvira le iz idejalizma ene same osebe, velikega njenega predsednika Wilsona; ostale velesile pa nočejo se radi nas zameriti Italiji, akoravno treba priznali, da so nas v teritorialnih vprašanjih, ki se ne tičejo laške meje, mnogokrat in uspešno branile. Kar se tiče Avstrije, je ententa, izvzemši Italijo, hotela na vsak način preprečili njeno združenje z Nemčijo in je zato bila pripravljena na precejšnje koncesije. Da so te v teritorijalnem oziru bile dane edinole na našo škodo, je po gori-rečenem samo ob sebi razumljivo. Kakšno razmerje do avstrijskih Nemcev bi bilo za našo državo najkoristnejše? Na tisoče gospodarskih vezi veže nas in avstrijske dežele. Avstrija je nam najbližja industrijska država, a ob enem naj-bližio sprejemno ozemlje za. eksnort naših poljedelskih pridelkov. V političnem oziru nam je za sedaj najmanj nevarna. Z ozirom na izgubo južnega Tirola s svojimi 800,000 Nemcev sta pravzaprav Jugoslavija in Avstrija naravna zaveznika proti tisti državi, ki tudi nam vzame 400.000 do 500.000 naših najzavednejših rojakov. Vse nas torej sili na prijateljske ali vsaj znosljive odnošaje z Avstrijo. lomu cilju pa se mora prilagoditi tudi postopanje proti tistim Nemcem, ki so ostali v naši državi. Njihove pritožbe, če bi bile opravičene, bi zastrupljale naše odnošaje do Avstrije. Jaz do neke meje razumem, da sc je v prvih momentih po našem oslobojenju porajala tu pa tam želja, da se Nemcem vsaj v mali meri povrnejo vsa nasilstva in vse krivice, ki so jih oni nam v tako obilni meri storili skozi dolga stoletja; no danes, ko se povrnemo k mirovnemu življenju in delu, ko so tisti Nemci postali naši državljani, bilo bi maščevanje ne samo neple-menito, temveč za nas same škodljivo. Gotovo treba z vso eneržijo pobijali vsako morebitno iredentovsko gibanje: Nemci morajo spoznati, cla živijo na slovanski zemlji. Istotako ne sme se dovoliti, da. bi se nadaljevala germanizacija: na nemšku-tarje nimajo Nemci nikakih pravic. Pristnim Nemcem pa ne smemo kratiti njihovih naravnih pravic. Predolgo smo bili zatirani in smo trpeli krivice, da ne bi znali, kako to boli in — ogorčuje. Bodimo torej tolerantni! Dokažimo jim, da smo boljš: nego so bili oni! Rekel sem, da je tako postopanje tudi v našem interesu. Nemški narod ostane vkljub porazu velik in kmalu bo zonet mečan. Bolje bo, da bomo ž njim živeli v dobrih odnoša'ih, nego da bi morali noč in dan stati na obmejni straži, Nemci sami, v Avstriji in Nemčiji, ne bodo hoteli imeti sitnosti radi malega števila Nemcev v naših krajih; napram opravičenim pritožbam pa ne bi mogli mašiti ušesa in, kar je še važnejše, slične pritožbe bi našle posluha tudi pri — društvu narodov. + Br, Tavčar glavni urednik ^Slovenskega Naroda«. Kakor poročajo hrvatski listi iz Ljubljane, bo po odstopu dr. Knafli-ča prevzel glavno uredništvo > Slovenskega Naroda« župan dr, Tavčar sam. Kako je z javnimi obtožbami? Mftogokral nam prihajajo dopisi, ki v krepkih besedah opisujejo državi nevarno delovanje kakega političnega uradnika, sodnika, trgovca ali kogarkoli že, Prepričali smo se ponovno, da mnogi leh napadov ne izvirajo iz skrbi za blagor države, marveč iz nagibov, ki sj daleč od patriotizma, m da so razen tega mnogokrat brez vsake podlage ali pa i'clo pretirani. Zato menimr, naj se tisti, ki hočejo v kakem posameznem slučaju obvarovati državo nevarnosti, obrnejo s svojo obtožbo na dotično mesto, ki mora skrbeti, da uradništvo zvesto služi državnim interesom ali da kateri državljan ne ruje proti njej. Javnosti v časopisih se je, po našem mnenju, poslužiti tedaj, kadar redna pol. nc pomaga, a v tem slučaju mora tožnik biti pripravljen s svojim imenom in pričevanjem kriti svoje trditve. Z javnimi anonimnimi in slepo v svet vrženimi obtožbami bomo sicer kmalu dosegli kar na;-višji kaliber v razvoju revolverske žurnali-slike, ni pa pričakovati od njih nobenega drugega napredka. D'Annunz;o hoče umreti. D'An-nunzio je imel v Reki razgovor z dopisnikom »Corriere della Sera«. Izrazil je svoje obžalovanje, da ni mogel pozdraviti zavezniškega vojaštva ob odhodu iz Reke. Ima pa v mislih, objaviti tozadevno pro-klamacijo. Glede svojega strategičnega položaja je izjavil: »General Robilant je videti še vedno odločen, nas popolnoma obkoliti in potem napasti, toda preverjen sem, da ne bo uspel. Kajti njegova v se ne bo spustila pod nobenim pogojem v sovražnosti z mojimi četami. Jaz bom brezpogojno vztrajal. Hočem vzdržati do konca. Prišel sem, da tukaj umrjem.« Zelo smo radovedni, čc ho res v Reki umrl. -j- Ženska volilna pravica v Franciji. »Temps« od 20. septembra t. 1. poroča: »Komisija v senatu, ki ji je bila naložena naloga, premotriti različne vložene načrte glede ženske volilne pravice, sc je zbrala pod predsedstvom g. Regismanset-a k seji in sklenila, da sprejme predlog Aleksandra Birard-a in zavrže načrt parlamenta, ki podeljuje ženskam pravico, da smejo voliti in voljene biti. Komisija jc zavrgla tudi predlog, da sc podeli volilna pravica vojnim vdovam.« Napredna in demokratična Francija ima, kakor kaže, v senatu ljudi, ki spominjajo na člane avstrijske gosposke zbornice. K sreči bodo dobile ženske volilno pravico tudi brez dovoljenja senatorjev. crzmmizzii_m_icziizzjczd v Širite »Slovenca"! i ni icuimc Dnevne novic«. — Osebne vesti. Imenujeta se dežel-no-vladna koncipista dr. Josip Munih, dodeljen okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, m dr. Stanko Majcen pri višjem šolskem svetu, okrajnim komisarjem. V državno službo pri deželni vladi za Slovenijo sc sprejme za višjega državnega živinozdrav. nika h rane Martelanc, višji državni živino-zdravnik v Tolminu, prideli se začasno oddelku za kmetijstvo, in za državnega ži-vinozdravnika Jože Čeh, bivši državni ži~ vinozdravnik pri namestništvu v Trstu, prideli se začasno deželnemu veterinarskemu uradu v Ljubljani. Državni živino-zdravmk na Brdu pri Lukovici Ignacij Slajpah se imenuje" za drugega živino-zdravnika v žrebčarni na Selu. Anton Sok veterinarski asistent v Slov. Bistrici, se imenuje za provizbričnega državnega živi-nozdravnika v X.d«jn. razredu na dosedanjem službenem mestu, Franc Barš, zasebni živinozdravnik * Celju, pa za provizor-nega državnega-živinozdravnika v X. čin. razredu pri deželnem veterinarskem uradu. Odpuščeni profesor višje državne obrtne šole Oton Grebene se spet sprejme v državno službo z neprikrajšanimi prejemki s pravomočnostjo z dne 1. februarja 1919. Na razpisana''učna mesta na višji državni obrtni šoli sc imenujejo za učite- ju razreda- inž- Franc Kregar, Ru- dolt Skof in suplent Joško Čopič. i-Vanc Devetak, bivši namestni učitelj na državni gimnaziji v Gorici, se sprejme provizorično v državno šolsko službo s prejemki IX. čin. razreda na gimnaziji v Ptuju. Asistent na državni hcejski knjižnici Alojzij Glonar p6 P0.1?31"16 v IX- čin razred, 2. stopnja, t ogodbeno sc sprejmo v državno službo za šolsko leto 1919—20 profesorji dr. Alojzij Boh m, Ludovik Lang. dr. Franc Lor-ger, dr. Bn-.no Steltinger, dr. Rudolf vitez Zahony, dr. Aleksander Kolenc, Ferdi-nan Lang, vladni svetnik v pokoju Leon Lcugebauer. Kapitan 1. razreda Ivan Sedlar se imenuje za stalnega upravitelja v »Vojaškem domu« v Rogaški Slatini v IX. čin. razredu, 3. stopnja. Jmenuje sc pristav pri višjem šolskem svetu Ivan Abram za ravnatelja pomožnih uradov v VIII. čin. razredu, orožniški stražmojster Ignacij Zima za kancelista pri višjem šolskem svetu in Justina Kavčič, pisarniška pomočnica pri predsedstvu deželne vhde za pisarniško oficijantko. Vpokoji se od-slovljeni primanj ginekološkega oddelka deželne bolnišnice dr. Alfred pl. Valenta, ki se mu všteje službena doba od 1, aprila 1898 do dne vpokojitve. — Čudna mara. Kakor doznavaino, zadržujejo nekateri poveljniki rezervne častnike, ki služijo že od državnega preobrata, še vedno v vojaški službi, kljub temu, da je bilo že začetkom julija izdano povelje od Komando dravske divizijske oblasti, da take častnike odpusti, ako to želijo. Marsikateremu se s tem prizadeva velikanska materijalna škoda, dočim drugi njegovi tovariši mirno vrše svoj poklic in se jih ne pozove niti na orožno vajo. —. Povelje glede izenačenja plač sprejetim in nesprejetim častnikom je bilo izdano že koncem avgusta. Kljub temu se še danes zavlačuje izplačilo, dočim so enake plače v Zagrebu že davno izplačane. — Mi smo gotovo zadnji, ki bi nasprotovali v sedanjih razmerah krepki armadi. Da se pa taka ohrani in vzgoji, je treba pravičnosti in enako mere na vse strani, sicer se vzgaja nezadovoljnost. — Važno za begunce. Kakor so nam poroča, sprejema pošta sedaj pisma ludi za zasedeno ozemlje. Na navadno pismo je treba prilepiti znamko za 70 vinarjev, na dopisnice pa 30 vinarjev. — Duplje pri Tržiču. Igralski odsek priredi dne 28. t. m. dramatično predstavo, na kateri se bo igral nov igrokaz »Li-harda s Kaurna«. — Hrvatska Tiskara d. d. Prijc dvije godinc udovoljilo se u Sarajevu jednoj pri-jekoj potrebi osnutkom Hrvatske Knjiža-rc Benkovič, Ostojič i d.«, jer jc do toga vremena bilo u Sarajevu pet židovskih, dvije srpske, jedna socijalistička i jedna njemačka knjižara, a hrvatske nijedna, jer i one dvije srpske nosile su njemačke i madžarske natpise. Iza dvije godine ti isti ljudi osnivaju »Hrvatsku Tiskarn d. d.« i raspisuju dionice. Prospekt je u ovom bro-ju megju oglasima. Utemeljitelji su kupili dvije tiskare, nabavili več priličnu količi-nu papira, a drugi je dio na putu. Več u martu o, g. počeli su s gradnjom posebne kuče za tiskani, koja se ovih dana dovr-šuje, tako da če najkasnijc za mjesec dana početi tiskara raditi u novoj zgradi. I sada tek pozivju utemeljitelji, da tko ima uloži svoj novac u jedno poduzeče, koje če i njemu nosili korist, a koristiti če i hrvatskom plemenu. — Medicinski fondi. Sprejeta je naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo in zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, s katero se izdaja ustanovilo za medicinske fonde in se osnavlja uprav na komisija medicinskih fondov. V ^pravno komisijo se imenujejo v smislu člena 5, lit. a) naredbe kot zastopnik deželne vlade dr. Ivan Karlin za poverjeništvo za uk in bogočastje, dr. Bogdan Žužek za poverjeništvo za socijalno skrb in dr. Lovro Bogataj, okrajni komisar pri predsedstvu. VladLa prispeva 200.000 K za medicinske fonde. r— Odškodnine za rekvizicije. Vsi ioni, katerim jc vojaštvo ob ofenzivnem pohodu srbske vojske v letu 1918. rekviriralo v svrho vzdrževanja vojske kake predmete ali živila, naj vložo s tozadevnimi dokazili opremljene prošnje za odškodnino pri polkovni okrožni komandi (vojno dopolnilno poveljstvo) do vštetega 1. oktobra 1919. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. — Pokrajinski pokojninski sk'a svoje vloge rešili prav dobro, tudi začetnikom, ki so bili prvič na odru, vsa hvala. Posebno so ljudem ugajalo ua- rodne noše, kl tako lepo pristojajo našim čvrstim igralcem in igralkam. Stari znanci igralci gg. akademiki: Slivnik kot »Juzuf paša«, Vrovc Fr. kot »Dihur«, Vrcvc Andrej kot »Štri-galca«, tudi ostali »Turki« so nam nad vse ugajali. Pa tudi gdč. Zupanovi kot Uršuli vsa čast za tako lepo rešeno vlogo Uršule. — Le tako naprej fantje blejski in dekleta. Na vrsto pride letos večje število predstav, obsegajoče naše domače igre, pri katerih nastopi tudi na novo oživljajoči se tamburaški zbor. Blejci, možje in žene, fantje in dekleta, vpišite se v »prosvetno društvo«. da bo Bled tudi v tem oziru prednjačil ostalim prosvetnim društvom in jim za zgled. Na splošno se ljudje pritožujejo, da so Blejci v družabnem oziru zelo zanikarni, svoje-štvom in jim bo za zgled. Splošno se Zato pa Blejci, posebno fantje, operite ta madež, in pridružite sc. Z Bogom za narod! Kf&issousišai poročila. (Naše telefonsko poročilo.) POSVETOVANJA O ZUNANJEPOLITIČNEM POLOŽAJU. Beigrad, 23. sept, Danes ob 4. uri popoldne se je zopet vršila seja načelnikov parlamentarnih strank, v kateri so delegati poročali o zunanjepolitičnem položaju. Dosedaj so sc teh sej udeleževale samo opozicijonalne stranke, danes pa so prišli zraven tudi demokrati in Črnogorci. Manjkali pa so socijalni demokrati, ki jih ni v Belgradu. Seja je trajala do pol 8. ure zvečer. Ves čas je govoril minister za zunanje stvari dr. A. Trumbič. Med sejo jc prišla iz Splita nujna brzojavka na poslanca Jugoslovanskega kluba, Stanka Baniča, v kateri se poroča: »Danes zjutraj so Italijani zasedli Trogir. Split je v nevarnosti. Tukaj vlada veliko razburjenje. Vse prodajalne so zaprte.« Brzojavka na člana Jugoslovanskega kluba je zbudila strašno ogorčenje. REŠEVANJE MINISTRSKE KRIZE. Beigrad, 23. septembra. Danes se ni storil glede rešitve krize noben korak naprej. Demokrati so samo zatrjevali, da ne stopijo v noben kabinet, ki bi mu načelo-val Protič. Iz tega se sklepa, da Pašič odbija sestavo nove vlade in da bo še nadalje ostal šef naše mirovne delegacije v Parizu. Sklepa se tudi, da je propadla kandidatura dr. Draže Pavloviča. POT ZA REŠITEV KRIZE — PROSTA. Beigrad, 23. septembra. Ker so sedaj delegati pojasnili kroni in načelnikom strank zunanje politični položaj, zato jc sedaj dolžnost predsednika začasnega narodnega predstavništva, da pove regentu, da je sedaj postala pot za rešitev krize prosta. PODPIS MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO. Zagreb, 23, septembra. »Jutranji list« poroča iz Belgrada, da sc je včeraj ponovno posvetoval kronski svet o našem sporu z Italijo, Sklenjeno je bilo glede, mirovne pogodbe z Avstrijo, da se počaka na odgovor Grške glede varstva manjšin, ker Grška, kakor znano, ne pristaje na mirovno pogodbo z Bolgarsko, v kateri se istotako nahaja klavzula o varstvu manjšin, ki krši našo suverenost. Zaradi tega je potrebno, da počakamo na demaršo Grške. BOLGARSKA MIROVNA POGODBA IN JUGOSLAVIJA. Pariz, 23. Naš delegat na mirovni konferenci Vcsnič je izjavil dopisniku »Matina« nastopno o mirovni pogodbi z Bolgarijo: Moja država nikakor nc bo zadovoljna s pogodbo, ki je predložena bolgarski delegaciji. Dolgotrajno trpljenje in plenjenje našega naroda jc ostalo nekaznovano in nismo dobili nobene odškodnine. Bojim se. da bo to vplivalo na razpoloženje naših bodočih generacij. Nadalje je izjavil, da bi skupno z drugimi tovariši imel zelo težko nalogo, ako bi moral to pogodbo zagovarjati pred parlamentom in pred javnim mnenjem. PODPREDSEDNIK POKRAJINSKE VLADE V DALMACIJI. Beigrad, 23. sept. Za podpredsednika pokrajinske vlade v Dalmaciji je imenovan dr, Ante Mokale, » • • PROTEST TIROLCEV. LDU Inomost, 23. septembra. (DKU) Tirolski deželni zbor jc v svoji današnji seji sklenil, da odgodi prvotno določeni dnevni red in da vzame v pretres predlogo, ki so jo stavile soglasno vse tri tirolske stranke in kjer ustavodajni tirolski deželni zbor zavzema svoje stališče napram St. germainski mirovni pogodbi. V tej predlogi izjavlja ustavodajni tirolski deželni zbor, da smatra omenjeno mirovno pogodbo, ki jo je v ostalem odobrila nemško-avstrijska narodna skupščina, za nezaslišano nasilje proti Tirolski. Mirovna pogodba presega šc cclo določbe premirja z dne 3. novembra 1918 in tc nahaja v naj- ostrejšem nasprotju s slovesno proglašenimi in od vseh sovražnih držav priznanimi 14 točkami predsednika Wilsona. Ustavodajni tirolski deželni zbor slovesno izjavlja pred Bogom in pred vsem svetom, da ne bo miroval in počival, dokler ne bo dežela zopet popolnoma osvobojena in ne bosta sever in jug dežele zopet združena v skupni državi in v vzajemnem kulturnem delu. Ustavodajni tirolski deželni zbor se nadalje odločno protivi vsakršnemu poizkusu, preprečiti s pomočjo papirnatih paragrafov mirovne pogodbe uje-dinjenje vseh nemških plemen osrednje Evrope. V gospodarskih in finančnih bremenih, ki jih nalaga mirovni pogodba Nemški Avstriji, vidi neupravičeno oškodovanje Nemške Avstrije na korist drugih nasledstvenih držav ter nedvomljiv namen, nagraditi izdajstvo in kaznovati zvestobo. Ustavodajni tirolski deželni zbor pooblašča tirolsko deželno vlado in deželni svet, da ukrenejo vse, kar je v njihovih močeh, da se nesrečna dežela osvoji iz svojih verig in da se ujedinjeni in osvobojeni Tirolski omogočijo mirni odnošaji s sosednjimi kulturnimi narodi. —■- Predloga je bila sprejeta soglasno in brez razprave. Prihodnja seja bo v četrtek; na dnevnem redu bo vprašanje prehrane. POVRATEK ČEHOV IZ SIBIRIJE. LDU Belmar, 23. sept. (DunKU. Brezžično.) »Morning Sun« piše glede sklepa vrhovftega sveta, da se pošlje 65.000 Čehov iz Sibirije v domovino, da so se ti hrabri dezerterji avstrijske armade bojevali proti Nemcem in potom proti boljševikom in da sedaj že dalje časa stražijc sibirsko železnico. Voznina bo znašala 300 dolarjev na osebo. Denar bodo posodili zavezniki in ga bo čehoslovaška republika vrnila kot posojilo. Predvsem pridejo v poštev ameriške ladje. Ni šc gotovo, ali bodo napravili vso vožnjo po morju, ali pa bodo potovali preko Zedinjenih držav. VRNITEV NEMŠKIH VOJNIH UJETNI-KOV IZ AMERIKE. LDU Berlin, 23. sept. (DunKU) Ame-rikanska vlada je sklenila, da pošlje vse nemške vojne ujetnike, ki sc nahajajo v Zedinjenih državah, nemudoma v domovino, PRIZNANJE MAŽARSKE VLADE. LDU Pariz, 23. sept. (DunKU) »Chicago Tribune« poroča: Trdovratno sc vzdržuje govorica, da namerava vrhovni zavezniški svet priznati vlado Friedricha v Budimpešti ter ji v najkrajšem času izročiti mirovne pogoje. d©§p©cf^rske novice. g Nabava premoga v inozemstvu. Glasom poročila ccntralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu sc bodo izdajala velikim in solidnim industrijskim podjetjem dovoljenja za nabavo premoga v inozemstvu. Ker je za denar težko nabaviti premog v inozemstvu, bo centralna uprava odobravala tudi kompenzacijske kupčije za premog, a samo onim industrijskim podjetjem. Iti bodo pošiljala tozadevne prošnje potom pristojnih trgovskih zbornic in če bodo prošnje od pristojne trgovske zbornicc priporočene in utemeljene, g Oddaja smodnika in razstreljiva. Industrijskim tvrdkam, ki rabijo razstreljiva in lovskim društvom, ki rabijo smodnika, jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled naredba vojnega ministrstva, ki vsebuje predpise glede na-. kupa smodnika in razstreljiva. g Dobava pisarniškega materija'a in časopisnega papirja za vojno ministrstvo in mornarico. Interesentom je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled razglas vojnega ministrstva o nakupu rajnega konceptncga, čisto-pisnega, strojepisnega in ovojnega papirja, papirja za diplome itd., dalje za nakup kuvert, svinčnikov, črnila, peresnikov, sukanca, motvoza itd. Kupna pogedba sc bo sklenila dne 1. oktobra t. L VESTMI^ MOTE ZVEZE Posebni vlak v Dobrloves vozi v soboto, 27. septembra 1919, takoj za rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 41 min, t. n. pr. Iz Litije ob 11.22, iz Zagorja ob 11.43, iz Trbovelj ob 11.51, iz Zidanega mosta ob 12.28, iz Celja ob 13.02, iz Pragerskega ob 14,23, iz Maribora ob 15.04. V Sinčovas pride ob 18.44 zv. Na vseh progah južne železnicc kakor tudi na progi Vrhnika-Ljubljana in Špiljc-Ljutomcr polovične vozne cene, legitimacije izdaja O. Z. v Ljubljani (Jugoslovanska tiskarna.) Na taboru sodelujejo tri godbe, vojaška iz Maribora, orlovski iz Sele in Višnjegore, Zastave vzamejo Orli s seboj, to jc posebna želja koroških bratov in sester, da yi t^šg prauerc. Trobentači sc polnoštevilno ude-J?,oe tabora, ne pustite trobent doma. Telovadci vzamejo telovadno obleko v vrečkah seboj. Zastavic malih ne pozabimo, da bo naš pozdrav prisrčnejši, tudi zelenje viemimo eeboj, Prispevek k režijskim s t r o-S k o m je sledeči; za Orle-telovadce 20 K, Orle-netelovadce v krojih 40 K, za Orlice telovadkinje 30, v tem znesku je uračunjc-na vožnja sem in tja, prehrana v nedeljo in prenočišče, vsi drugi plačajo polovično Vožnjo in 10 K Zvezni blagajni. Do Ljubljano kupi eden za vso vozne listke, prosite skupni vozni list, v Ljubljani dobite povrnjeno, ravnotako tudi odseki ob južni progi. Zbirališče gorenjskih, dolenjskih in notranjskih Orlov te v Ljudskem domu takoj po prihodu vla-cov, ter dobe vozne listke iz Ljubljane na- f>rej. Dolenjci izstopijo na dolenjskem ko-odvoru. Ob tričetrt na 10. uro odkorakajo potem vsi udeleženci skozi mesto oa glav-. . pi kolodvor z godbama in zastavami. Vsi 11 t na zbirališče! Orli iz ljublj.' okolice, točno ob pol 9. uri na zbirališču. Kar velja za Orle velja tudi 4 a Orlico. Orlice nastopijo s prostimi vajami za 1. 1919, s češkimi ia 1. 1920 in z vajami s šerpami (v svetli obleki). Oblecite sc dobro, nekaj prehrane vzemite seboj kakor tudi jedilno orodje. Prvič stopamo na sveta koroška tla, zato naj bo naš nastop vzoren. Red in točnost nad vse! Orliška Zveza. Prekmurski Orel jc pričel rodno delovati. V nedeljo 21. septembra je bila v Črensovcih prva orlovska prireditev. Ustanovili so so tudi novi odseki. »Novine«, političen list za Prekmurske Slovence, so otvorile poseben razprecleleli pod naslovom »Orel«. — Skupno zborovanje prekmurskih Orlov je bilo 10. septembra v Beltincih. Tiskarski škrat nam jo napravil včeraj v poročilu iz Jožice »v prostem razg-ovoru z damami« toliko neprijetnosti, da to danos popravljamo, da bi se moralo tam trati »v prostem razgovoru z domačin I«. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA priporoča: Cirilica. Navod za čitanje in pisanje srbščine v cirilici. Cena 2 K 70 vin. Knjižica sc. dobi v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. — Znanje srbščine je vsakemu potrebno; naši javni funkcijonarji brez nje v prihodnjo ne bodo mogli poslovati, kajti vedno več srbskih dopisov pisanih v cirilici dohaja k nam. Uradniki, učitelji, orožniki, poštni jn železniški uslužbenci, trgovci, obrtniki itd. morajo brati in pisati srbščino v cirilici, za katero se kaže sedaj večja potreba nego svoj čas za nemščino. Naša izobraževalna društva bodo skrbela v prvi vrsti za to, da seznanijo svojo člane s srbskim jezikom in z razmerami v Srbiji, prirejala bodo posebno tečaje za srbščino, ki je v javnem življenju brezpogojno potrebna. Tudi mladeniči, ki gredo k vojakom, bodo brez znanja srb*čire težko i zh al i. Kdor bo to jasno in temeljito knjižico e malim trudom pr"čital, bo glnd-ko bral cirilico in «e bo tudi privadil jeziku, da bo lahko čital srbske knjige in dopise. Tudi šolskim potrebam bo ta knji- žica dobro ustrezala in bo služila pri jezikovnem, kakor tudi lepopisnem pouku. Suhe gobe, '■umno, laneno seme in vse druge deželne pridelke kfapuje Wolfova ulica 12. 1 Mm s? sprejmejo ss; upravniSIvu „S!ovenca". i SVj 'jT -t, ■> i na Koasorcij slovenskega narodnega gledališča v Ljub jani javlja, da je gospod profesor I. jugoslovanskega konserva« torija v Ljubljani, član kraljevega hrvatskega zemal'skega kazališ a v Zagrebu, bivši dolgoletni član m režiser ter učitelj dramatične šole slovenskega gledališča v Ljubljani i. t. d. i. t. d. v torek, dne 23. septembra opoldne v deželni bolnici ljubljanski, po kratki bolezni preminuL Poqrcb bode v četrtek dne 25. t. m. ob uri popoldne iz Dramskega gledišča na pokopališče k Sv. Križu. Slovenska drama jc izgubila z njim svojega prvega umetnika. V LJUBLJANI, dne 23. septembra 1919. Blizu firiiierisKe vejice Dunajski certi se je 23. t. m. ob pol 4 pop. izgubil rujav moški klobuk. Pošteni najditelj dobi nasliv v upravništvu »Slovenca«. Dobra nagrada. InniiEvj. jo rn jO v ponedeljek 22. t. m. iL 'j-Ji (! i3(j jb nrebrna zoreat.nica. Pošteni najditelj nai jo odda proti primerni natradi na državni policiji. hi liZ&SKe niesie uMlm izdelane lota 1914, kupim. O/erte pismeno s pogoji i od »A. A.« na upravo. flns 17 nnrn? temnoruiava se je izsu-JlUU IL UKIKJ, bila v ponedeljek zvečer mod 8. in 9. uro na poti iz Šiške, črez Tivoli do Narodnega doma. Tred nakupom sc svari. Pošteni najditelj nai jo proti nagradi odda Karlovsfea c. 26. prodaj. Več se ra^e v ekolji ulic' štev. 7. II. nadstropje, desno novejSega sistema dobro ohranien se po ueodni ccni proda. Pojasnila v Anončni ekspe-deciii AL. MATEL1Č, Ljubljana, Kongresni trg D. Hp|/|jra se na hrano in stano- IluniltU vanio. Na«lov se poizve pri upravništvu tega lista pod štev. 5629. MnriCliniil 8Pretna stenografinia P.UHIUI I5IHIJD, v sloveščini in nemšč. ter stroiepiska te spreime v tramo službo za takojšnji nastop. Ponudbo z navedbo nlače pod Ljubljana poštni predal 123. Doiira išaSsS išče za župnišče na Dolenjskem. Plača po dog.ivr.ru. Če le mogoče, takojšen na«top. Ponudbe na upravništvo „Slo-venca;< pod znamko »Župn^ar«:«. Pisalni slroi »AUuu««.. Vsem svojim znancem in prijateljem, vsem Jugoslovanskim kolegom in koleginjam naznanjam pretužno vest, da je moj predragi soprog, gospod danes opoldne mirno preminil. Ljubljana, 23. septembra 1919. Zofija Borštnik-] m\\K Zapustil nas jc 23 vedno naš predobri soprog odnosno sin in očem, gospod FRANJO IGLIČ trgovec in posestnik ki je sinoči ob 1/410. po kratki bolezni, v starosti 37 let, previden s tolažili sv. vere, izdihnil v Leonišču. Ni mu bilo dano vživati mir, ki si ga je tako zaželel. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta vila „Mojmir", na pokopališče k Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo darovale v raznih cerkvah. Bodi mu prijazen spomin. V LJUBLJANI, dne 23. septembra 1919. Pepica Iglic roj. Cotman, soproga. Ivana Iglič, mati. Zinka Podvornlk, rejenka. dobro ohranjeno moško Rolo.1 sc v trgovini Čadež. Kolodvorska ul. št. 35. «fpp!na vruira (Zundschnur), pisalni ailCHiU Ul ViLu Stroi. lepi ribniški škafi in iaboikase prodajo. Ponudbe pod ,,Stve>na vrvica'' na anonmo ekspedlcijo Alojzij Matelič, Ljubljana. !fe¥"S«Č0 ;fmaa,r,S°ofr°ormk Nastop takoj. Plača 80 {n 1C0 K. Ponudbe na naslov Vilma 3ač c, Osljek I Kapucinska ulica. Slavouija. Josip Flringer, župnik in zač. kanonik v Osljeko, dol. gradu, išče dobro iu pošteno DEKLICO za vsaki posel in koja zna nekoliko kuhati. Ptača po pogodbi. V službo se sprejme zdravo krepko dekle kot 20T sobarica ! nlliP (za treslo) smrekovo, lepo suh", LUUjb Ictošnic. več vagonov je naprodaj. Ponudbe na I. Gernc v Kranjski 1 gori. (Gorenjsko). Spa ne Sfi jedilne šote, 0P stelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. — Vabimo na ogled! ?|j|lP fil^a kupuje vedno po naivišji i)!3IIC UUuti ceni FRANC POGAČNiK v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 36. Trase Me)88 dobivv«aki nova ulica št. 11. Žini L/ubljana. Jera- jjrez posebnega obvestila. )^arol ^Mavric, nadučitelj, ; y\nica jMavrič, roj. Ciuha, uSleljica, poročena dne 24. sept. 1919. : Gor. Radgona, Sy.puh na St. g- Selnica, ---'i Ženitna ponudba. Trgovsko ka.or tudi v gostilniški obrti izobraženi, slo\. in nemšč. zmob.i 25 letni mladenič z nrkaj tisoč premoženja, se želi seznaniti z gesnoduno ali vdovo v mestu ali na deželi s primernim premoženjem. Resne ponudbe s sliko pod šifro .Jesen 5020" na upravo „S ove-, ca". — Tajnost za amčena. — Prednost imajo dekleta z dežele. Oglasi naj se osebno ali pismeno v Ljubljani Erjavčeva c. st. 12, Potlak. Gospodarska komisija za stvarno do* mobilizacijo v Ljubljani oddaja razno čevljarske stroje in Pl ki se nanajajo v tovarni Pliich v Ptuiu. loteresontl naj predložc do 10. oktobra svoje ponudbe Gospodarski komisiji, kjer dobe tudi potrebna pojasnila. Gospodarska komisha za stvarno demobilizacijo v Ljiioljnni naznanja, da se nahaja državna m lačna v Šiški v likvidaciji in nima nobenega mila več na prodaj. Vsled tega se oporarlajo vse stranKc, da ne naroca;o več mili? v dr avni mliarnl, ker bodo ostali vsi dopisi nerešeni. Samostojen knjigovodja ali knjigovodkinja bilance vešč, zmožen slovenskega iu nemškega jezika, se sprejme v stavbnem podjetju G. Tčun.es, L;nbtiana, Pristen, domač borovničar je najboljše sre.istvo proti griži. Dobi se pri vcležganjami sadja tioticrt Dieiil Co'je. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 1 dalje. Imatti naprodaj več centov lopega V ga« Svarilo. Nekatori g&. dimnikarji rujejo pri raznih strankah proti meni, češ da nimam konce6iie Ker pa sem oblastveno opravičen izvrševat svojo obrt. iz av-ljam, da bodem proti vsakemu takemu sodnijsko nastopal. Luka Šetina, dimnikarski moister. LJUBLJANA. Vel. čolnarska ql. 7. Javna dražba. V nedeljo dne 28. t. m. po-poludne ob 3 h prodal se bode v Črni vasi na javni dražbi velik travnik, ki leži tik Drelsevih travnikov. Gospod in gospa Dr. Kasuraovič v Koprivnici na Hrvatskem išče dobro iu samot*talno kuharico ki so more izkazati z dobrimi spričevali, proti plači 100— 120 K mesečno, in dobro, 3V SOBARICO deklico iz boljše hiše, ki zna tudi roč na dela m l kati, Pla\a 81—100 K in dobra oskrba. Nastopi so lahko takoj. Potni strošek se povrne, Ponudbe na iv^arUo Majerle, Start trg pri hoccvju. Občinski tajnik orgamst z boljJo glazb. naobrazbo, poso-jiiničar. zadrugar z nad 20letno prakso, vešč slovenskega nemškega, srbohrvat-skega in zasilno italijanskega jeziKa. Samski, tie/en, žel ptemeniti službo v primeren slov. krai. Ponudbe blago-hotno nu upravo. Slovenca pod št. 5607. Jsčem treznega in zauesljivega hlapca za konje z dobro plačo iu hrano. Isti mora biti *ajen tudi vožnje i/, gozda, t rane Ravnikar, mest tes. mojster, — Lju-iljanu, Linhartova ulica 25. KONTRABAS kupi takoj Ljubil, gnrn s. sodba. Ponudbe na kapet Ur Carina, Ljubljana, Gosposvctska cesta 14, J. („Novi Svet') Večja množina blaga za moike in ženske obleke se na debelo in drobno proda. — Ogleda in prodaja se pri agenturi J«žck v Stritaricvi ul ci št 7, 111. nadstropje od 10,—12. in od 2,-4. ure. Zmožna kontoristinia, todalesprakso pcrfoktnavstrojei**u, zmožna "lovenskega ni nemškega j»»iku v govoru in pisavi, so takoi sp>ejme pri uxan»8k> tvorn ct železne i bta-varsHe robe v Kamniku. V ponudbah naj se natančno označijo zahteve. — X posestvo 11 oral veliKo, obstoječe iz niv, travnikov in gozda, hiše in go*p. posl op a, živine ter orodja. Leži ob dr/avni cesti, 11 km od železniške postajo oddaljeno. Pismene ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: »POSiSSTVO L. 24.< Uradnik samec išče s 1. oktobrom ovent. s 1. novembrom pridno hišno oskrbnico 36 do 46 let staro, ki ima svoje lastno stanovanje po možnosti v sredini mesta. Plača dobro. fonudbe pod šifro ^Oskrbnica" na upravništvo ,Slovenca". Naročajie »Slovenca"! pisalni stroj M. Aib, Jurčičev trg št, 3. II.. via:a 3. Dobro kuharico katera zna samostojno opravljati kuhinjo in druga domača dela v malem gospr'din>stvu za ono osebo, se išče. Sprejme se le zdrava snažna in zelo zanesljiva oseba. Starost lahko -10 let. Auoli Hauptman, Sv. Petra cesta 39. Iščem GOSPODIČNO k troje otrokom v starosti 5., 9., m 11. let za poučevanje nemškega in francoskega jeziku, mlado energičuo moč. Cenjene ponudbe na nasl: Iv. Reitter, železarna. PUŽEGA. 7420 gjOF* Kupi sc vsaka množina bnkooili in hrastooib drv, ftnlioo. ssgSfa m tesan les. Množina in cene je v ponudbah označiti, maienSeh m., Maribor. Kupim več vagonov raznega sortiranego SADJA ? engros manufakturno trgovino s e sprejme. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod »Starejša moč 5609« Vse vrste slamnikov in klobukov se sprejmejo v snaženje in predelo* vanje. tfriU, LJubljana Hesljevac. 22, L Ant. Tršan, hranj. Ponudbe za vagonsko oddajo frank<, vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi Fr. Sire, Kranj. Prosim tudi za ponudbe subib gob in vseh drugih deželnih pridelkov. Nudim dokler zaloga cementno (zarezno in okroglo), plosce za tlak, cevi in razne druge cementne izdelke. Odvetnik Dr. Viktor Sušnik naznan/a, da /e otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guštanjska cesta štev. 7. 3"Concipijenta, po možnosti s substitucijsko pravico sprejme odvetnik dr. Jos. A.T omšič v Ljubljani. St. 15G94. RAZGLAS. Licitacija. in kremo za zobe Kalodont priporoča Štefan Strmolt, Ljubljana, Pod Trančo 1. KROMPIR, pšenico, rž, oves, ilžol itd., proda n na debelo po ugodnih cenah Franc Alajdlč, Kranj, trgovina z deželnimi pridelki. 5439 - Vreče ■ vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Prvovrstna vozna kolesa plašče»cevi ter in vaa zraven spadajoča dela priporoča IGN. VOK speci; aina trgovina s šivalnimi stroji in kolesi LJubljana, Sodna ulica 7. Lepe sveže LIMONE popolnoma zdravo blago v zabojih po 300 in 360 kosov ima v zalogi tvrdka A. ŠARABON, Ljubljana. Lepo črno letoSnje 61 SJ oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan {elačin, Ljubljana, imonska cesta Stev. 2. PRVA JUGOSLOVANSKA prometna pisarna, Dalmatinova ulica Stev. 3, I. nadstr. prevzame izvrševanje vseh vrst reklamacij, revizijo tovornih listov, daje informacije v vseh strokah železn. prometa. Gospodarski promet. Pristni lirnež, oijnafe barve lastnega izdelka kakor suhe barvo, lase in barve za obleke nudi po najnižji ceni tvrdka Jančar & Co. Ljubljana, SlomsKova ulica 19. 4964 ! JABOLKA ! in vseh drugih vrst sadje se v današnjih neugodnih prometnih razmerah najbolje prevažajo v lesenih sodcih, kijih dobavlja samo na cele vagone v velikosti po 100 kg vsebine Banka i mjenjačnica Brdarič i drug, Brod na Savi, Slavonija. ** *** Naznanilo! Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem Pavel Štele. I Poziv na suushripeilu dionica » Me liste" Društvena osnova. 5634 .Litom.«« i Prostovoljna javna dražba moke ln sicer: 2500 kg pšenične moke za kruh, 500 kg pšenične moke st. 2 in 3369 kg pšenične moke št. 0 in Banat, se vrši dne 27. septembra 1919 dop. ob 9 uri v skladišču na Rimski cesti št. 19. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. septembra 1919. Dražba, Dne 30. septembra 1919 ob 10. uri bo javna dražba enega PT žrebca ^m soriške pasme na jahalnici drž. žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Državna žrebčarna na Selu. V sredo 1. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne se vrši v „Spe-diciji Balkan" dražba 40,000—50.000 kg premoga. Kupovalci se vabijo. Plača se na licu mesta. Uprava stalnog prof. slagališta Dravske diviz. oblasti. Došei je karara marmor Iz Italije v vseh velikostih za sobne oprave in strojarje. Dobi se pri Alojziju Vodn.k Kamnosek v Liubljau*. 4545 oglje, smrekov les--- deske in trame kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljubljani, Mar. Terezije cesta 2. Potpisani utemeljitelji osnivaju „Hrvatsku Tiskaru d. d. u Sarajevu i to uz ove uvjete: 1.) Temeljna glavnica društva iznosi 600.000 K (šeststotina hiljada kruna), koja je razdjeljena na 3.000 komada dionica po 200 K nominalne vrijednosti. Dionice glase na ime, te se unašaju u knjigu dioničara. Dionice če se izdati kao jedinice petice i desetice. Ako se upiše više od odregjenog broja dionica, utemeljitelji imaju pravo slobodne podjele dionica. 2.) Trajanje društva opredjeljeno je na neizvjesno vrijeme. 3.) Predmet je poduzeča da se bavi: a) tiskarskim i nakladnim poslovilna; b) knjigoveškim obrtom; c) grafičko-artističkim obrtom. 4. Kod upisa dionica valja položiti odinah 50o/0 nominalne vrijednosti i 5% od cijele svote za troškove oko osnutka društva, Ostatak od 50% upisane svote treba platiti najkasuije do 31 oktobra 1919. Tko ne plati ostatak upisanog udjela do konca septem. 1919., gubi več uplačeni iznos u korist hrvatskog potpornog društva „Napredak" u Sarajevu, a neiskupljene dionice prodat če se putem javne subskripcije. 5). Uplatu dionica prima „IIrvatska poljodjelska banka, podružnica u Sarajevu", a može se upisati osobno i poštom. 6). Od čistog godišnjeg društvenog dobitka dijelit če se jedan dio, koji odredi glavna skupština, činovništvu i radništvu tiskare. 7). Na potpuno uplačeni udjel izdat če se megjutomnice koje če se najkas-nije tri mjeseca kasnije objave da je društvo upisano u trgov, registar izmijeniti dionicama. 8. Upisivanje dionica počuje 1. septembra 1919, a svršava 30. septembra 1919. 9. Utemeljitelji pridržavaju sebi pravo, da imenuju prvo ravnateljstvo na 3 godine. U Sarajevu, dne 1. septembra 1919. Dr. Ivan šarič, biskup za vrhbos. kaptol. O. fra Bonifacije Vidovič, provincijal za bos. franj. provinciju. Mato Bekavac, gradski župnik. Dr. Ivan Pavičič, odvjetnik. Dr. Ivan Dujmušič, katelieta. Franjo Poznič, posjednik. Nikola Ostojič, posjednik. Ambrozije Benkovič, upravitelj ..Jugoslavije". I/ Parketne deščice hrastove dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi po-kladanje ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Josip Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22. 5041 JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z. mt | V Ljubljani, Marijin Trg 8, WoSfova ulica 1. Poštni čekovni račun št. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana. Telefon št. 54. sprelema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 41 čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. ■ .m?*.. s .•