Slev. 78. V MIlani, v Cetrlek, 8. aprila isis. Leto Eni. ~ Velja po pošti: = Za oelo leto napre] . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naproj . . K 24'— sa en meieo „ . . „ 2'— V upravi prejeman meseSno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = sa celo leto....... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . , , . po 18 V za dvakrat . , . . „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnat. Poročna oznanili, zatirale, osmrtnice Iti: enostolpna p elit vrst a po 2J vin. ' Poslano: . , 1 f enoatolpna petitvrsta po 40 vin, Izha]a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop, Bedna letna priloga Vozni red. Ifcf Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškoga toleiona št. 188. Vojska z Hnsl. Karpstska bitka se nadaljuje. — Velik vojni pleu. Dunaj, 7. aprila. Uradno se poroča: Na fronti v Karpatih se boji nadaljujejo. Število na višinah vzhodno od doline Laborce ujetih Rusov se je zvišalo za 930 mož. V teh bojih smo zaplenili tudi dva topa, sedem strojnih pušk, veliko vojnega materijala, med drugim 5000 pušk. V jugovzhodni Galiciji se jc le na posameznih točkah vršil boj s topovi. V zahodni Galiciji in na Rusko-Polj-skem ni nobene izpremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Uničen ruski bataljon, Berlin, 7. aprila. Veliki glavni stan: Pri nekem vpadu na rusko ozemlje pri Andrcjevu, 30 km jugovzhodno ocl Memela, je naša konjenica uničila nek ruski bataljon, od katerega je poveljnik, pet častnikov in 360 mož ujetih, 120 ubitih in 150 težko ranjenih. Nek drugi bataljon, ki je hotel na pomoč, smo odbili. Ruski napadi vzhodno in južno od Kalvarije kakor tudi proti našim postojankam vzhodno od Avgustova so bili odbiti. Sicer se na vzhodni fronti ni zgodilo nič posebnega. Najvišje vojno vodstvo. KARPATSKA BITKA. Vojni poročevalski stan 7. aprila ob 7. uri zvečer: Kakor se je v zadnjih poročilih ponovno napovedovalo, se karpatska bitka nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Bojišče se ni razširilo. Sega kot včeraj od doline Ondave do ozemlja zahodno od Užoka. Med številnimi delnimi boji se posebno odlikuje uspeh naših čet na višinah vzhodno ocl doline Laborce. V vzhodnem delu Karpatov pred fronto nemške južne armade, kakor tudi na ostaliih delih bojišča je mir. »Pester Lloyd« poroča iz vojnega poročevalskega slana: Medtem, ko vlada ob Užoku in na sosednji vzhodni fronti naših čet mir in se sovražnosti v Bukovini omejujejo na krajevne spopade, pri čemur so Rusi zadnji čas doživeli težke poraze, divja v središču in na zahodnem krilu Karpatov že tedne trajajoča bitka s pomnoženo silovitostjo. Po skrajno neugodnem vremenu meseca marca je končno nastopila pomlad, kar ni ostalo brez vpliva na živahnost bojev. Posebno artiljerija je vsled boljšega razgleda dobila priliko za pomnoženo delovanje. Odločitve še ni mogoče pregledati, vendar boji v splošnem za nas ugodno potekajo. Major Morath, ki se je vrnil s Karpatov v Berlin, piše med drugim: Avstrijska armada je kljub osemmesečnim trdim bojem prejkoslej popolnoma sposobna, da zadrži ruski naval. K USPEHU VZHODNO OD LABOKŠKE DOLINE. ~ Dunaj, 7. aprila. (Kor. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Sredi marca jc stopila velika karpatska bitka., ki traja žc od 125. januarja, z nastopom silnih ruskih množic k sunku čez karpatski nasip, v novo fazo. Tako v duklanski globeli kakor tudi v prostoru med lupkovskim in užoškim prelazom so Rusi izvajali tihe napade; ogromne bojne izgube so neprestano nadomeščali z nadomestnimi formacijami, ki so imeli pripravljene o ozadju, zadnji čas so pa vrgli v ogromno borbo tudi oblegovalno armado izpred Prze-mysla, ki jo postala prosta. Napadom, ki so jih izvrševali Rusi na celi fronti brez vsakega ozira na človeški material, so bili seveda usojeni posamezni uspehi. Vendar pa zagrizena borba, ki traja seda j že i. tedne, nikakor ui dosegla uspeha, da bi se bili mogli Rusi polastiti onih postojank, iz katerih so jih bili pregnali naši napadi koncem januarja, pregnali kljub najsrditejšemu odporu in neugodnostim nenavadno ostre. zimo. Ocl užoškega prelaza dalje proti vzhodu so Karpati v naši posesti. Tudi zapadno od užoškega pre- jj laza izvajajo naše čete na prvih tostranskih grebenih in vrhovih krepak odpor. V laborški dolini in duklanski globeli se je sredi marca započeti poizkus, cla bi prodrli našo fronto, pod težkimi sovražnikovimi izgubami izjalovil. Tudi novi, mogočni sunek ni mogel prodreti naše fronte, in v zadnjih dneh se je naš protisunek vzhodno od laborške doline ne-lc vzdržal proti sovražnemu navalu, marveč je zavezniškemu orožju prinesel tudi velevažen uspeh, čegar obseg se kaže v velikem številu ujetnikov, zaplenjenih topov, strojnih pušk in številnem drugem vojnem orodju. LETALSKI BOJ V KARPATIH. Iz Budimpešte se poroča: V Karpatih so se najnovejši ruski navali zrušili v našem uničujočem ognju. 5. t. m. je pa prišlo do boja v zraku med tremi našimi in tremi ruskimi letali. Eden naših pilotov je pogodil enega ruskega, nakar je letalo padlo iz višine 1500 m; dva druga sovražna aero-plana sta zašla v močno zračno strujo in padla na tla. Te dni so naši izstrelili tudi še neki drug ruski aeroplan. GALIŠKE BEGUNCE PRESELIJO Z OGRSKEGA V AVSTRIJO. »Pesti Naplo« piše: Ko so prišli na Ogrsko številni begunci iz Galicije, jih je ogrska vlada na tisoče gostoljubno sprejela in jim dala vso potrebno pomoč. Medtem je avstrijska vlada vse potrebno uredila za te begunce. Avstrijski notranji minister je dal napraviti cele naselbine za begunce in naznanil mažarskemu notranjemu ministru, naj vse gališke begunce odpravi v Avstrijo, Na željo avstrijske vlade se torej vsi gališki begunci, ki se nahajajo na ogrskem teritoriju, odpremijo v Avstrijo, začenši z dnem 7. t, m. Najprej se odpravijo begunci iz gornje Ogrske, nato pa pridejo na vrsto begunci v Budimpešti, kar sc zgodi vsekakor po 15. aprilu. Ogrski notranji minister je poslal oblastem navodilo, da pri odpravi beguncev humano po- S \ K V« 5 ^ Leutirha: \ / vA i j Kestna>~!t i o Leutechaj H0.np.7rd ■C . jprohobk V OK rfeflM Sfolettblec/F\ir, A ffoscbsitf M I /Sšrnralia - Z&Saivva ' .-CTJLUEtsrrvjcraBVKHBE I Zemljevid k bojem med Užokom in Lupkovom. stopajo in se pri svojih zahtevah ozirajo na ljudstvo. Bolni begunci ostanejo tudi poslej na Ogrskem ter se bodo dalje podpirali. Tisti begunci, ki dobivajo državno podporo, ostanejo lahko, kjer hočejo. Na vsak način pa se morajo preseliti v Avstrijo tisti premožni begunci, ki so se udeleževali kakršnihkoli trgovskih poslov in posredovanj ter takih podjetij, ki so na škodo občinstva. Mažarski minister je dovolil, da se potom zasebne dobrodelne akcije v Miškolcu, Debrecinu in Velikem Varadinu osnujejo postaje, na katerih se bo begunccm ob prevozu v Avstrijo delila hrana in živila za na pot. Ministrska naredba nalaga oblastem, da izvedejo odpravo beguncev z največjo obzirnostjo in v najlepšem redu. Ako bi se kaka oblast ne ravnala po tem navodilu, se more vsakdo pritožiti na ministrstvo. BOJI PRI ZALESZCYKYJU. Črnovice, 7. aprila. 4. t. m. je bil odbit sovražni napad pri Zaleszczykyju. Naše obstreljevanje jc ruske utrdbe zelo poškodovalo. Osvojili smo zopet več važnih točk. RUSI IZPUSTILI ČRNOVIŠKE TALNIKE. Stockholm, 7. aprila. Rusi izpuste avstrijske državljane nadguvernerja Dusin-kie%vicza, državnega pravdnika Norberta Lazariusa, drž. posl. Spenula, župana Weixelberga in odvetnika dr. Filipa Mene-zeia, ki so jih zaprli, ko so Rusi zasedli Črnovice. Talnike so prepeljali v Kijev in smejo čez Rumnijo potovati v Avstrijo nazaj. XXX IZ PRZEMYSLA. Dunaj, 7. aprila. Ruski listi poročajo, da je zdaj v Przemyslu mirno. Notranje mesto, ki je po vojski le malo trpelo, izgleda zopet kakor navadno. Odprte so zopet vse trgovine, kavarne in gostilne. Bodoči teden pričakujejo velikega kneza Nikolaja. Še ta mesec porazdclc nove upravne okraje. Przcmysl postane najbrže glavno mesto četrte gališke gubernije, ki so ji naložili 10 milijonov rubljev vojnega davka. KO SO RUSI VKORAKALI V TRDNJAVO PRZEMYSL. Rusa trdnjavo Przemysl zopet zgrade. V Bukarešt odposlani posebni poročevalec »A Napa« je tamkaj srečal nekega italijanskega časnikarja, ki jc bil dodeljen ruski fronti in ki je ravno prišel iz Prze-mysla. Ta časnikar je bil dne 23. marca v Lvovu, odkoder je odpotoval v Przemysl, od tam pa je zaradi šikaniranja ruske cenzure odpotoval v Bukarešt, da od tukaj ne- v sgsmlD. Bilo je clne 19. marca tega leta, ko je pretresla gornjo Istro tuŽna novica: Monsignor Rogač, dekan in župnik v Hrušici pri Podgradu, predsednik posojilnice v Podgradu, gospodarske zadruge in »Mlekarne« v Hrušici jc umrl. Nismo hoteli izprva verjeti, a bilo jc res. Ta dogodek jc šc bolj upognil naše glave, še bolj obsenčil upanje do boljše prihodnosti v našem ljudstvu. In čudo ni — sai je umrl krušni oče celega podgrajskega okraja. To je dokazal zlasti veličasten pogreb dne 21. marca, ko jc privrela iz vseh vasi j hrušiške župnije ter iz sosednjih farn množica ljudstva, da spremi svojega dobrotnika k večnemu počitku. Zgodilo se je, kar mu je nekdo pohodom odlikovanja z viteškim križcem Pranc-Jožefovega reda zatrdil, da bo ljudstvo vedelo najbolj ceniti njegovo ljubezen in njegovo delo ter bo solze hvaležnosti prelivrvlo nad njegovim trrn| om. Spoznalo bo, cla je bil on, ki ie ljudstvu holol in skušal oslacliti življenje, vzbuditi samozavest, oploditi duha s podjetnostjo ter mu zagotoviti lepše clni na rodni zemlji. Nad grobom Tvojim, Monsignor, ljudstvo zdaj Tvoje delo hvaležno spoznava in priznava. Stoletni trpin brkinskih hribov in čičskcga Krasa blagoslavlja Tvoj spomin, pošilja prošnje k večnemu Sodniku za Te naj bo ml-lostljiv Tvoji duši. Torišče delovanja Monsignorja Rogača jo župnija Hrušica pri Podgradu, kulturno gospodarsko delovanje obsega celi novograjski sodnijski okraj. Kdor bi posegel v pretekle čase ter iskal zgodovino tega ozemlja, ki mu pravimo gornja Istra, bi našel samo sledi pustošenja, suženistva, ropov — sploh le sledi tugo in obupa. Benečanski boji, ki so se tukaj odigrali so uničili vsako sled blagostanja. Zemlja pol kraška pol brdna, deli jo cesta iz Trsta v Reko, malo rodna, je pos ala še bolj pusta, cla ni bila v stanu prehraniti svojih otrok, ki so zašli na nepoštena pota. Živeli so od tatvine in ropa. Francozi so se z vislicami in drugim podobnim »človekoljubnim« orodjem trudili, da bi odpravili to rokodelstvo in so marsikoga poslali po vislicah na drugi svet. Skrbeli so za varnost cest iz Reke in Trsta v notranjost. Vendar so malo uspeli in je šele v polpreteklem času ropanje prenehalo. Ljudstvo jc bilo izročeno na milost in nemilost različnim oderuhom, ki so neomejeno paševali po vaseh. Zdelo se je, cla zanj ni rešitve ter da. ga čaka gospodarski pogin ter beraška palica. Žalostno sliko polpretekle dobe nam podaja še žalostneje nagnenje naših Brkinov do »šnopsa«. Vse gorje, onemoglost, ponižanje, obup nad bodočnostjo so vtapljali v »frakeljnu«. V takih razmerah je nastopil Monsignor Rogač svoje mesto kot župnik v Hrušici. Doma je iz vasi Grintovec fara Zagradec na Dolenjskem. Rojen je bil 18. maja 1840 ter jc z 6 let starejšim bratom Jožefom, ki i o postal doktor sv. pisma ter je leta 1874. kot vpokojeni duhovnik Ijublj. škofije umrl pri njemu v Pogradu, izvolil duhovski stan. Po končanih gimnazijskih študijah v Ljubljani je vstopil v centralno semenišče v Gorici ter bil v mašnika posvečen leta 1866. Po mnogih skušnjah ki jih jc nabral kot kooperator v Jelšanah in Pred-loki, potem kot. ekspozit v Dragi in Podgradu in slednjič kot župnik na Katinari pri Trstu, je začel svojo delo. V družbi s tedanjim poslancem in župnikom podgrajskim Jenkom ter ekspozitom v Podgradu sedaj vpokoje-nim župnikom g. Antonom Štemberger jc ustanovil najprej posojilnico, kateri jc načeloval do smrti. Zanimivo bi bilo popisati ljute boje mladega zavoda z nasprotniki vseh vrst. Vsi oderuhi iz Krasa, Čičarije in Brkinov so skočili na noge. Ljudstvo je bilo usužnjeno, nasprotniki mogočni in podpirani od vladajoče italijanske stranke. Vendar je šlo. Zmagala je ljubezen in požrtvovalnost. Nasprotniki so omagali, ljudstvo se jih jc začelo reševati in vstaja — počasi, trudno ocl stoletne omotice a vstaja. Zdaj je posojilnica v Podgradu denarna centrala gornje Istre in podlaga vsemu kulturnogospo-darskemu delovanju v sodnem okraju podgrajskemu. Monsignor Rogač je videl, da Je ljudstvo potrebno poduka in podpore v kmetijstvu, zlasti v sadjarstvu in živinoreji. Ustanovil je gospodarsko zadrugo v Podgradu, ki je podružnica »deželnega kulturnega sveta« za Istro. Zlasti so jc zavzel za živinorejo, kor je spoznal, cla more tukajšnje ljudstvo le na tem polju upati dohodkov in lepše prl-hodnjosti. Monsignor je šel dalje. Spoznal Jc primerno lego ozemlja v podgrajskem okraju, ki ima na obeh straneh pot k moriu in ob njem svetovni mesti Trst in Roko. Uviclei jc, da si ljudstvo lahko pomaga in svoje pridelke proda. Kmetijskih pridelkov more prodati le malo, moteno odpošlje svoje poročilo, ki kot prvo vsebuje podrobnosti o ruskem gospodstvu v Przemvslu. Ruski glavni časnikarski urad je hil v zadnjem času ponajveč v Lvovu. Iidjan. časnikar pripoveduje, da jc moralo rusko vojno vodstvo na vsak način vedeti, da se nahaja trdnjava neposredno pred padcem. O bojih okoli Przenvysla nam ni biio dovoljeno pisati; samo redko smo s.neli izustiti ime trdnjave. Ako smo se za to vprašanje zanimali, smo dobili nezadostne odgovore. Izhajati so smeli samo inspirirani članki, kot n. pr. Trdnjava je nezavzetna, trdnjava je za nekoliko let z živežem preskrbljena, ne sme se na noben način računati z njenim padcem; predstoječi padec trdnjave je samo gola kombinacija, neumno klepetanje. Takrat še nismo vedeli, ali danes sem popolnoma prepričan, da se je to delalo zaradi tega, da vzbudi padec Przemy-sla v Rusiji čim večjo senzacijo in veselje. Z napačnim opisovanjem stvari sc je hotelo povzročiti veliko iznenadenje, 15, marca smo bili vsi v Lvovu. Potem ni bilo druge teme nego Przemysl, in ni se nam zatajevalo, da bo trdnjava še v marcu padla. To smo mogli sklenati iz dejstev, ker so bili vsi časnikarji poklicani v Lvov. Sedaj nam niso več tajili predstoječega padca Pr-zemys!a. O težkem položaju braniteljev so pripovedovali romane, ali ničesar se ni smelo pisati. Nowoje Wremja«, »Ruskoje Slovo« in »Rječ« so še 20. marca poročale, gotovo po višji zapovedi, da se o padcu Przemvsla sploh niti govoriti ne more. Dne 19. marca, na dan izpada, se je o polnoči pripovedovalo, da je Przemysl padel, da so Rusi ujeli veliko ljudi, da moramo biti vsi pripravljeni, da tja odpotujemo. Dne 22. marca opoldne smo odpotovali iz Lvova in okoli 6. ure zvečer prišli v Przemysl. Med potjo smo srečali veliko ujetnikov. Ti niso prišli pri predaji trdnjave Rusom v roke, ampak so pripadali tistim četam, ki so izpadle iz Przemysla. Ti vojaki so bili pravi junaki, a Rusi so z njimi zelo dobro postopali. V velikih loncih se je za njih kuhal čaj, a dobili so tudi slanino in krompir. Ti vojaki še niso vedeli, da je Przemysl padel. Ruski častniki so pripovedovali avstrijskim ujetnikom, da smo mi že na poti proti Przemyslu in so rekli: »Trdnjava je zjutraj kapitulirala.« V Mickiewiczevi ulici, v trdnjavskem povelj-ništvu smo se zbrali. Tukaj se je general Kusmanek še vedno nahajal v tistem uradu, v katerem je preje uradoval. Avstrijske zastave in nemški napisi so bili še povsod na svojih mestih. Častniki so imeli vsi svoje meče. Sploh se ni videlo, da so to ujetniki. V trdnjavskem poveljstvu so vršili še vedno isto delo, kakor ko je bila trdnjava še v redu. Avstrijski štabni častniki so letali s spisi po stopnjicah gori in doli. Častniki na povelistvu so bili neizmerno elegantni, pa čeprav so pripovedovali o svojem junaškem trpljenju, vendar se jim je od vsega tega malo poznalo. Tudi moštvo je bilo čisto dobro razpoloženo, njihove uniforme so bile v najlepšem redu, kakor tudi čevlji. V mesto so na vozeh vozili živež, na raznih krajih mesta so bile postavljene kuhinje, iz katerih se je delila hrana prebivalstvu. Ruski vojaki so se mešali med avstrijske in z začudenjem poslušali pripovedovanje obleganih. Tri dni sem bil v Przemyslu. Ujeti častniki, katerim so pustili meče, so bili v avtomobilih odpeljani v Lvov, O pogojih predaje trdnjave nam niso ničesar sporočili. Povedalo se nam je toliko, da se bo z ujetniki posebno humano postopalo in da se jih ne bo poslalo v Sibirijo. Prebivalstva je ostalo v Przemyslu, kakor pravijo 16.800 civilnih oseb. Rusi so preskrbeli, da jim dajo dovolj živeža. Premožnejšim meščanom jc dovoljeno sc preseliti v Lvov. Že drugi dan so pričeli graditi železniško progo. O ruskih načrtih sem zvedel, da mislijo zopet sezidati utrdbe in da mislijo na vsak način postavili trdnjavo Przemysl. V PRZEMYSLU UJETI AVSTROOGRSKI GENERALI. Pctrograjska agentura objavlja imena v Przenvyslu ujetih generalov, in sicer; general pehote Kusmanek, podmaršali Ta-massv, Weizcndorfer in Nickel ter general-majorji Alfred Weber, Rudolf Seidl, Artur Kalisker, Jurij Komma in Friderik Kloiber. POJASNILA O PRZEMYSLSKIK VOJNIH UJETNIKIH. Dunaj, 7. aprila. (Kor. u.) Skupna osrednja poizvedovalnica Rdečega križa (Poizvedovalnica vojnih ujetnikov) objavlja: Pri nas kakor tudi na Ogrskem je zahtevalo veliko oseb pojasnil o svojcih, ki so bili ujeti v Przemyslu. Avstrijski in ogrski Rdeči križ sta zato ruski Rdeči križ v Petrogradu nujno prosila, naj bi poročal o ujetnikih in naj jih podpira, kolikor mogoče. Iz Petrograda je došel danes sledeči odgovor: Odgovarjajoč na Vašo brzojavko obveščamo, da smo vse ukrenili, da zberemo podatke o przemyslskih ujetnikih. Kadar jih dobimo, Vas takoj obvestimo. Kolikor mogoče, jih hočemo podpirati. Predsednik osrednje pisarne: Po-činkov. — Samoposebi umevno je tukajšnja posredovalnica dolžna, da takoj,, ko dobi pojasnila, obvesti o tem svojce ujetnikov. XXX DOPISOVANJE Z PREBIVALCI V ZASEDENIH DELIH GALICIJE NI DOVOLJENO. Kodanj, 7. aprila. Glavna uprava pe-trograjskega Rdečega križa je na prošnjo avstrijskega Rdečega križa prosila gališke-da gubernatorja, naj dopusti, da smejo prebivalci Avstroogrske dopisovati s prebivalci v po Rusih zasedenih delih Galicije. Najvišji poveljnik severnozahodne bojne črte je odklonil prošnjo glede na možnost vohunstva. SMRT POLKOVNIKA SPIESSA. Dunaj, 7. aprila. (Kor. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: I Povel jnik 3. armade, general pehote pl. Boroevič je izdal 5. t. m. sledeče armadno povelje: »Polkovnik Silvo Spiess, poveljnik pešp. št. 39. je padel med napadom na Čelu svojih hrabrih vojakov in je umrl hrabre smrti. S polkovnikom p?. Spiessom, ki si je po svoji hrabrosti pridobil že red železne krone tretjega razreda z bojno dekoracijo in viteški križ Leopoldovega reda z bojno dekoracijo, izgubi armada enega svojega najhrabrejših vojakov in vojskovodij.« XXX PODPORNA AKCIJA ZA RUSKO POLJSKO. Poznanjski Poljaki so organizirali tri komisije, ki so sredi marca obiskale Rusko Poljsko, zasedeno od Avstrije in Nemčije. Komisije so zbirale informacije o bedi, stopile v stik s prebivalstvom in osnovale krajevne podporne odbore, kjer jih še ni, posvetovale se s krajevnimi vladnimi krogi ter kupovale in razdeljevale živila. Prva komisija je obiskala severni del Rusko Poljske. V Kališu so si zagotovili podpore nemškega okrožnega načelnika ter organizirali pomožno akcijo, ustanovili ljudsko kuhinjo ter v ta namen izročili 2300 rubljev in tisoč mark. Nadalje so obiskali Kole, Vloclavek, Kutno, Lovič, Lask, Sie-radz in nekatera druga mpsta. Na deželi n; posebne bede, po mestih pa jc strašna revščina. Velika in mala obit je popolnoma zastala. Tisoči delavcev so brez zaslužka. Mali obrtniki nc dobijo potrebnih sirovin. V veliki bedi so žene poljskih rezervistov, ki so v ruski vojski, in družine bivših ruskih uradnikov. Premožnejše prebivalstvo je zbežalo proti vzhodu oziroma v Varšavo. Največ bede in razdejanja jc v okolici Lo-viča in Lodza. Veliko vasi in cerkva je popolnoma porušenih in opuc-tošenih. Druga komisija je obiskala južni del Ruske Poljske, torej mesta in kraje, zasedene deloma od Avstrijcev deloma od Nemcev. Čcnstohova, Bendzin, Sosnoviec je pod nemško upravo, Dombrcva, Zavierce in Piotrkov pa pod avstrijsko. Ta razdelitev dela pomožni akciji precej težav, ker je avstrijska uprava prepovedala izvoz živil. ZEPPELIN NAD PARIZOM. Današnja slika nam kaže razvaline hiše v Parizu, ki jo je porušila bomba s Zeppelina ob zadnjem napadu. Slika jasno predpčujo, kakšen strah in škodo povzročajo nemški Zeppelini, ki sc jih sovražniki zelo boje. zemlja je malo rodovitna. Sel je na delo in ustanovil »mlekarsko zadrugo« v Hrušici z namenom, da ljudstvu pokaže pot do dohodkov. Kdor pozna skepso našega ljudstva proti vsaki no-votariji, kdor pozna žalostne pretekle dni, boječnost, nezaupljivost ljudstva, le tisti bo vedel ceniti delo pokojnega Monsignorja in si predstaviti težave pri tem podjetju. Bili so časi, ko je šlo iz mlekarne komaj 30 litrov mleka. Bili so časi, ko je pokojni monsignor sam šel v Trst, nese] lonček z maslom kot vzorec s seboj, skliceval po Trstu shode ter delavcem razkazoval produkte svoje mlekarne ter jih vabil, da od nje kupujejo. Bili so tudi časi, ko so prijatelji Monsignorju nujno prigovarjali, naj likvidira, naj se ne podaja v pogubo -— bilo je na mlekarni čez 30.000 K dolga. Monsignor se ni uklonil. Vedel je, da jo to ideja, ki mora zmagati, vedel je, da je to kruh, ki jc pogoj življenja brkinskih hribov. In prišli so časi, ko jo mlekarna premagala rojstno krizo, ko jo postala aktivna, ko jo njeno ime po Trstu prišlo do veljave. Še več; vagone živil in krmil je potom mlekarne poceni prišlo v roke njenim udom. Lota 1913. j pride na dan. 1. novembra je bila otvorjena potlruž- ; In res, šele zdaj občutimo, kako niča mlekarne v Brezovici pri Ilerpp- i smo ga ljubili; mlajši in starejši tova-Ijah. Članov je do blizu 800. Ljudstvo j riši brez razlike. Njegova oseba nas je se jc vedno bolj oklepa, spoznava njeno ' vezala v prijateljsko vez in bratovsko vrednost, ker vidi, cla z mlekarno raste tudi njega vrednost, ker vidi, da jo vsega clola motiv ljubezen, ki prekvaša sva ko podjetje, ki zmaguje vsa nasprot-stva in ki bo v prah strla tudi tiste, ki kot krokarji čakajo, da Monsignorjevo delo ž njim tudi v grob pade. Sedaj mlekarska zadruga izvršuje najlepše svojo nalogo in jc prva in največja mlekarna cele Istre. Po dejanju se človek spozna. In iz njegovih del odseva njegov kremenit, za vse dobro odločen značaj, ki ne pozna zaprek ne nasprotslev, temveč koraka k cilju in ga tudi doseže. Iz mon-signorjeviii del odseva tista ljubezen, ki je porojena v globinah verne, duhovniške duše, ki vse daruje, vse žrtvuje, vse prenese iz ljubezni do Boga in iz korelativa — ljubezni do bližnjega. Iz njegovih del spoznavamo moža globokega urna, jasne sodbe in velike izobrazbe. Seveda, v skrbi za telesni blagor svojega ljudstva ni pozabil na njih duše — nasprotno — vse njegovo delovanje v gmotnem oziru je imelo edini smoter privesti izročeno ljudstvo čim bližje k Bogu. Resnica jo, da ljubezen do ljubljene osebo velikokrat šele po njeni smrti ljubezen. In čudno, v idejnem oziru .jc bil pokojni Monsignor veliko naprednejši kakor marsikdo izmecl mlajših, čeravno je bil blizu osemdesetih. Njemu se ima gornja Istra zahvaliti, da liberalna kuga, ki sc jo pred leti pod firmo »sloge« širila po Istri, ni mogla neomejeno zagospodovati in da v Istri sploh še ni tako, kakor bi marsikdo želel. In zclaj blagi Monsignor, oče in prijatelj naš! Počivaj v miru! Iz blaženih nebes boš gledal doli kako raste in klije Tvoje v solzah in bridkostih posejano seme. V hribih naših vstaja novo življenje — iz bojev in bolečin sc poraja nov rod, ki bo sledil Tvojim stopinjam, ki bo branil Tvojo zapuščino, ki bo mogoče videl v daljnji bodočnosti uspehe Tvojih trUdov. Tvojo telo sicer počiva skupno v enem grobu z Tvojim dragim bratom Jožefom, a Tvoj duh je in bo med nami. Zdaj, ko si, kakor trdno upamo, prejel obilno plačilo za svoje delo pri svojem Stvarniku, prosimo, da pri Njemu izprosiš blagoslova za naš rod, za našo hribe, za nas vse, da dospemo do Tvojega vzora, ko sc bo ljudstvo naše svobodno na svobodnem domu veselilo svobode in življenja. Spomin Tvoj pa bodi blagoslovljen! A. K. Tietja komisija je v zvezi s prvo in drugo preiskala Lodz in okolico. Tukaj je beda najhujša, ker so ti kraji najbolj obrtni in so se tod vršile ljuto. bitko. Pomožna akcija poznanjskih Poljakov se bo nadaljevala. PRESKRBA Z ŽIVALI NA RUSKEM POLJSKEM. Dunaj, 7. aprila. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Najvažnejša in najnujnejša zadeva prebivalstva zasedenega ozemlja na Ruskem Poljskem je zdaj vprašnje preskrbe z živili. Etapno poveljstvo je izdalo okrožnim poveljstvom in armadnim etapnim poveljstvom predpise, ki naj zagotove zadostno preskrbo z živili v zasedenem ozemlju Ruske Poljske. Začasno se ne pošiljajo živila v zaledje, zapro se naj važnejše znlcgc živeža, popišejo se vse zaloge živeža in se vzravnajo množine v posameznih okrajih in občinah. Uredi se s strogimi predpisi poraba živil. Prevzete zaloge se morajo takoj plačati. Priporoča se, naj se ustanavljajo skladišča živil in naj se sestavljajo preskrbovalne komisije. Res potrebni in revni ljudje dobe živila zastonj. Ustanavljati in pospeševati sc morajo iz-kuhi. Vsi oklici glede na preskrbo z živili se morajo razglasiti poljsko in se naglaša, da smatra avstroogrska«vojna uprava za svojo glavno dolžnost ščititi reveže in slabotne in pomagati z vsemi močmi bednemu prebivalstvu. IZ LODZA. V velikem industrijskem mestu. Lodz v Rusko Poljski izhaja poluradna »Deutsche Lodzer Zeitung« v 40.000 izvodih. Iz tega je razvidno, da vlada v mestu velika beda. Jc pa tudi mnogo veselih pojavov. Odprla se je nova poljska šola; mnoge tovarne so zopet začele z delom. Mesto je imelo pod rusko vlado nemški značaj, ker je ruska vlada nemški jezik tolerirala, poljskega pa preganjala. Sedaj pa ima mesto poljski značaj. Prvikrat po 53 letih zopet odmevajo domoljubne poljske pesmi. Uradni jezik je povsod poljski. Nemški časopis svari Nemce, naj se ne dajo premagati po poljski invaziji. Poljska »Gazeta Loclzka« piše, da jc v prejšnji Rusko Poljski za vedno konec rusko vlade in da je med Poljaki rusofilstvo le izjema. Nemško vlado poživlja, naj se ozira na poljske narodne zahteve. XXX GENERAL RUSKIJ. O tem znamenitem ruskem poveljnika piše »Tagliche Rundschau« od 3. aprila: »General Ruskij, poveljnik 3. ruske armade, je prosil za odpust in ga tudi dobi). Med ruskimi generali je on nedvomno eden najboljših. Spominjamo se še dobro angleških in francoskih poročil, da je bil on po prvih Hindenburgovih zmagah poslan na Poljsko, da bi stal na meji najboljši mož. General Ruskij je pokazal v bojih za Lvov, da je "odločen in pameten mož. Ko se je pojavil Hindenburg, ki je zadaja! ruskim četam udarec za udarcem, je veljal Ruskij kot edini mož, ki more rešiti rusko armado (? op. ur.). General Rennenkampf je bi! odpuščen in na njegovo mesto je stopil Ruskij. Takrat so francoski in angleški listi vriskali veselja in rekli, cla bo Hindenburg naletel na jednskovrednega nasprotnika, ■n zares generala Ruskega ni bilo podcenjevati. Že pred vojsko je slovel kot izbo-ren teoretik; zlasti se je odlikoval kot poveljnik 21. ruskega annadnega zbora v Kijevu. V tej vojski je poveljeval pred Varšavo in pred Prasznyszem. Mogoče bi si bil pridobil nesmrtno slavo, če mu ne bi bil nasproti stal Hindenburg. Dejstvo pa, da ni premogel Hinden* burga, pa še ni dokaz, da ni mož izvanred-nih zmožnostij; gotovo je med ruskimi poveljniki najboljša glava. Sedaj je odstopil iz »zdravstvenih ozirov«. Ti »zdravstveni oziri« so predobro znani in nihče jim ne verjame. Bili so morali pač prav posebni dogodki v ruskem glavnem stanu, ki so tega velezaslužnega moža prisilili na odstop. Pravijo, da je bil odkrit nasprotnik zistema velikega kneza Nikolaja Nikolaje-viča. To dejstvo je zadoščalo, neuspeh njegove armade mu je pa zadal smrten udarec.« RUSKI POLKOVNIK VOHUN OBEŠEN. Rotterdam, 7, aprila. Ruski generalni štab poroča o že znani vohunski zadevi 3. t. m.: Polkovnika Mjasojedova, ki je bil kot tolmač pridcijen generalnemu štabu 10. ruske armade, so zaprli. Ker je preiskava dognala njegovo izdajalsko krivdo, so ga obesili. XXX JAPONSKI LETALCI V RUSKI VOJSKI. Stockholm, 7. apriia. Japonski vojnškl letalci so se prostovoljno priglasili k rusiu armadi, kjer primanjkuje letalcev. Kodanj, 7. aprila. Iz Petrograda poročajo: Japonska vojaška letalca Wakauki tn Saito sta kot prostovoljca vstopila v rusko armade« OBSEDNO STANJE V RUSIJI PODALJŠANO. Korespondenca »Rundschau« poroča iz Stockholma: S carskim ukazom se obsedno stanje v Rusiji podaljšuje do 4. (17) septembra 1915. X X X VOJNE PRIPRAVE V RUSIJI. Roda Roda poroča v »N. Fr. Pr.«: Govoril sem z odličnim strokovnjakom, ki mi je dal jako zanimive podatke o ruski vojski. G. Leon Goebel je bil več let, in sicer do polovice avgusta 1914., generalni ravnatelj »Crucible Steel Company of Amerika « v ruskem oddelku s sedežem v Petrogradu, Ta družba ima največjo tvornico jekla na svetu, Začetkom vojne je ruska vlada odstavila Goebla z njegovega mesta, ker je avstro-ogrski državljan, Goebel je sedaj rezervni častnik pri našem topništvu. »Bil sem vojaški dobavitelj« — pripoveduje Goebel — »ter sem zato lahko precej natančno presojal vojne priprave v Rusiji. In mogel sem se prepričati, da Rusija spomladi 1. 1914. ni mislila na vojno. Neštete pogodbe glede dobav, ki so se sklenile z mojo in drugimi tvrdkami, so se glasile na poznejše roke, večinoma na 1. 1915. in 1916. Moja tvrdka je imela dobaviti surovo jeklo za topovske cevi, municijo in osi. Koncem 1. 1913, mi je vlada ponudila, najprej po posredovalcih, dva milijona za zgradbo tvornice jekla in koncesijo za tvornico magnetnega železa v južnem Uralu s potrebnim zemljiščem vred. Razen tega mi je ruska vlada ponudila večletno davčno prostost ter 40% predujma za vsako od nje prejeto naročbo. Protiusluga za vse te ugodnosti bi bila, da bi v slučaju vojne prepustil tovarno na razpolago vojni upravi, V letih 1912. in 1913. je angleška tvrdka Armstrong & Bichlers pod sličnimi ali pa še boljšimi pogoji zgradila veliko tvornico pri Caričinu v guberniji Saratov na južnem toku Volge. V tej tovarni sc izdeluje material za topovsko municijo. Mesto, v katerem je tovarna zgrajena, leži jako ugodno sredi rudniškega območja v Uralu in južno od ruskih premogovnikov. Tri leta pred vojno se je industrija v Rusiji silno dvignila. Vlada je podpirala vsako koristno podjetje, izdalo se je mnogo milijonov za napredek industrije, ki proizvaja material za vojsko. Zlasti so se podpirale tovarne za streljivo. Glede streljiva pa stavi ruska vojna uprava najvišje zahteve glede dobrote materiala.« »Toda brezvestna intendanca?« mu padem v besedo. »Vzemite, da izda Rusija za vsak milijon našega vojnega proračuna milijon rubljev, Razmerje 722 milijonov rubljev proti 733 milijonom kron bi približno odgovarjal dejanskim razmeram. Četudi torej petina brambnih stroškov ostane v žepih in-tendance, so stroški Rusije za vojsko in mornarico še enkrat tako visoki nego v naši državi, V resnici se ruska intendanca zadovoljuje z manjšo posredovalno takso. Izdati vam hočem običajno provizijo: Osem po sto. To ni preveč.« »Ali smem bili nediskreten?« »Ni vam treba ničesar zamolčati od tega, kar vam pripovedujem. Rusija ima na razpolago trikrat več praznih topovskih izstrelkov nego jih potrebuje. Primanjkuje le eksplozivnih snovi. Material je prvovrsten.« »Obroči krog izstrelkov dokazujejo, da so topovske cevi izrabljene. Zareze so plošnate in tope,« »Kaj hočete, vsak ruski top je izstrelil poprečno 3000 strelov. — L. 1913. se je pri varšavski tvrdki L. I. Borkowski in pri Arturju Kopel v Rigi naročilo na deset-tisoče kilometrov tračnic za poljske železnice. Tudi za optični material je Rusija potrošila neizmerne svote. Vsaka ruska baterija ima daljnogled, ki 25 krat povečava.« »Kako je pa z zemljevidi?« ».Trovrstna* karta je izvrstna. Razen tega je petrograjski državni urad ponatisnil naše generalne in specialne karte.« »Vem, gospod ravnatelj. Videl sem poedine liste. Topografična izvedba je slaba, a končno je ta pogreška kvarna samo lepoti. Na teh kartah je zaznamovan teren vse do Zagreba, toda po zastarelem načinu.« ( »Resnica. To je značilno za Rusa, da delo veličastno začne, a slabo izvede.« »Je-li to vaša splošna sodba o ruskih pripravah?« »Približno. Rusije se ne sme podcenjevati. Avstrijec in Mažar sklepata rada, ako gre za zunanje države, po premisah, ki so odgovarjale pravemu stanju stvari pred 20—30 leti in ne upoštevata, kako je sedaj onstran meje. Potem nam pa manjka pravega pogleda za veličino Rusije. Rusija ie imela 1. 1912. 76.000 km železniških Prog na 22 milijonih kvadratnih kilometrov zemljišča, Nemčija pa tudi 76.000 km železniških prog na 05 milijona km- zern-'l^sca. Ako se odbije sibirska ■ posest, je nemško železniško omrežje še vedno dva-na)stkrat gostejše nego rusko. To jc samo cna primeru za presojanje sovražnikovih pomočnih vrelcev,« PERISKOP V STRELSKEM JARKU. Na današnji sliki vidimo daljno-gledno napravo, ki vojakom v strelskem jarku omogočuje, da opazujejo okolico, ne da bi se jim bilo treba dvigniti iznad jarka in izpostavljati sovražnim kroglam. Naprava odgovarja periskopu na podmorskih čolnih. RUSKA AGRARNA POLITIKA V GALICIJI. Frankobrod, 7. aprila. »Frankf. Ztg.« poroča: »Golos Moskvi« poroča, da so poslali uradnika zunanjega ministrstva Pu-riškina v Galicijo, da prouči gališke razmere. Puriškin se peča predvsem s kmet-skinn razmerami in je izjavil, da se more kmetsko vprašanje v Galiciji rešiti le na račun veleposestva, ki ga imajo eno tretino judi v rokah. Dejansko so pričeli likvidirati judovska veleposestva. RAZMESTITEV TUJIH KOLONISTOV V RUSIJI. »Rječ« poroča: Odkar je izšel izkaz vseh nemških, avstrijskih in turških podanikov, skušajo mnogi izmed njih pridobiti si rusko državljanstvo. Ministrstvo je sestavilo načrt, po katerem se bodo tuji kolonisti, ki si pridobe rusko državljanstvo, pa stanujejo v večjem številu skupaj v posebnih nemških kolonijah, razmestili med čisto rusko prebivalstvo. Obstreljevanje Beloratia. Dunaj, 7, aprila. Uradno se poroča: JNa južnem bojišču so Srbi dne 6. aprila vnovič obstreljevali odprto mesto Oršovo, na kar smo odgovorili s kratkim obstreljevanjem Belgrada. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. fopoDCi io Kitojci. London, 7. aprila. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Pekinga 4. t. m.: Včerajšnja konferenca se je pečala s podrobnosti o pogodbi glede na Mandžurijo. Seja se je izvršila mirno. Dopisnik pristavlja, da Reuter-jevo poročilo o razgovoru z grofom Okumo nasprotuje dejstvom in da se mora zato dvomiti o istinitosti. Jasno je, da se japonske Kitajski stavljene zahteve ne ujemajo z načelom odprtih vrat in enakopravnosti in da škodujejo angleškim koristim. Pričakuje se, da Japonska izpremeni svoje stališče in upajo, cla so poročila o Okumo-vem stališču vsaj približno korektna. Na Kitajskem so medtem postali časi bolj kritični, Vlada je strogo ukazala civilnim in vojaškim oblastim, naj se vsega izogibajo, kar bi moglo povzročiti, da se prične Japonska prepirati. Dosedanji protijaponski izgredi so bili malenkostni in so jih takoj potlačili. Navzočnost japonskih čet v štirih različnih deželah lahko trajno povzroča nevarnost. Dokler ne odpokličejo novih čet, ni pričakovati, da napetost odneha, Napelosl v vzhodni Aziji pete London, 7, aprila. (Kor. ur.) Dopisnik > Daily Telegrapha« poroča iz Pekinga: Najnevarnejšo točko med japonsko kitaj- skimi pogajanji so, kakor sodijo, srečno premostili. Da se razmere ugodno razvijajo, dokazuje dejstvo, ker neki v Taku določeni transportni parnik ni odplul na Kitajsko in je zopet izkrcal vojake. Turčija v vojski. NA TURŠKIH BOJIŠČIH NIČ NOVEGA. Carigrad, 7. aprila. (Kor. u.) Glasom komunikeja glavnega stana se danes na različnih bojiščih ni nič posebnega pripetilo. VPOKLICANJE POD OROŽJE V TURČIJI. Carigrad, 7. aprila. (Kor. u.) Izdali sla se dve začasni postavi, po katerih se lahko pozovejo pod orožje vsi moški, ki ne spadajo pod vojaško postavo, če so za orožje sposobni z 19. do 20. letnimi državljani. Pod orožje so pozovejo lahko tudi vsi, ki so že ali ki še pobegnejo v Turčijo. SULTAN O POLOŽAJU. Berlin, 7. aprila. (Kor. ur.) »Berliner iageblatt« objavlja vsebino razgovora njegovega sotrudnika s sultanom, ki je med drugim izjavil: Zelo občudujem hrabrost nemških in avstroogrskih čet. Nemški častniki se tudi tu v Dardanelah srčno udeležujejo straže. Sultan je nadaljeval obrnjen k svoji okolici: Ni li kričeča krivica, da hoče imeti Rusija Carigrad samo zato, da more izvažati žito? Ne posreči se jim to, o tem sem trdno uverjen. Sami ste videli, da Dardanel ni mogoče vzeti. Razgovor se je nato obrnil na Goltz pašo in sultan je rekel »Pravkar mi je brzojavil, da mi je nemški cesar podelil železni križ I. in II. razreda. Zelo sem vesel tega, Čujem, da mu gre dobro, med tem ko časopisi entente trdijo nasprotno,« RUSKE TROFEJE. Carigrad, 7. aprila. (Kor. urad.) Agen-ce telegr. Milli objavlja naslednje naznanilo: V svojem poročilu z dne 1. aprila trdijo Rusi, da so na kavkaški fronti uplenili dva topova. To sta bila dva nerabna poljska topova, ki smo jih bili vzeli Rusom, kasneje smo ju pa na maršu proti Artvvinu radi slabega stanja cesta razbili in pustili ležati. vedela, če bi stopila v ozke stike z Anglijo, Francijo in Rusijo, da bi to pomenilo veliko nevarnost za državo, Rusija je naša dedna sovražnica, vsled česar ni bilo pričakovati nobenega trajnega uspeha, ako bi napram nam svoje postopanje hipoma izpremenila. Če bi bilo delovanje imenovanih velesil v preteklosti drugačno, bi se v zgodovini Turčije danes čitale drugačne strani. Siti smo bili hinavstva, ki ga je trospo-razum proti nam uganjal, in zato smo storili to, k čemur nas je izzivanje prisililo: stopili smo v boj. Veliki vezir, se zdi, je ogorčen, ker za« vezniki trde, da turška vlada v ljudstvu nima opore. Izjavil jc, da vojna dokazuje, da je Turčija bolj edina, kakor se je pričakovalo. Nadaljeval je: Mladoturki so v šestih letih mnogo storili in bi dosegli še več, toda ubogo Turčijo se je vedno tako slabo opisovalo in tako malo razumevalo, da ni nikjer našla tistih simpatij, katere ima pravico zahtevati. Doslej smo bili v evropski politiki podobni kmetu na šahovnici; na naše koristi se ni nikdar nihče oziral. Tega smo se naveličali. Sedaj se borimo za obstanek Turčije, iz ljubezni do nje. Marnja, da ima priti Turčija pod upliv Nemčije, je absurdna. Ah sta se morda Italija in Avstrija podali pod nadvlado mogočne zaveznice? TURŠKI MOTORNI ČOLN NA EVFRATU TEŽKO POŠKODOVAL ANGLEŠKO TOPNIČARKO. Carigrad, 7. aprila. (Kor. ur.) Glasom zanesljivih zasebnih poročil iz Bagdada je neki turški stražni motorni čoln na Evfratu iz Soniaffa v okolici Kome otvoril ogenj proti veliki angleški, s težkimi topovi opremljeni topničarki, ki je bila oddaljena 3 km. Ladja je bila dvajsetkrat zadeta; v strojnem prostoru je izbruhnil ogenj. Tudi na drugih delih je bila ladja močno poškodovana ,tako da se je mogla le s težavo in s pomočjo drugih angleških ladij umakniti. Sodi se ,da je imelo tudi moštvo velike iz« gube. Bolgarijo. Carigrad, 7. aprila. Sofijski dopisnik »Ikdama« poroča na podlagi oficijelnih podatkov: Ruska vlada je pri bolgarski vladi vprašala, če bi dovolila, cla Rusija izkrca čete v Burgasu. Bolgarski politiki vedo pozitivno, da se odgovor Bolgarije ne bo na noben način razlikoval od dosedanje politične smeri. Bolgarija bo brezpogojno odgovorila odklonilno. VELIKI VEZIR O TURŠKI POLITIKI. Milan, 6. aprila. Kakor poroča »Corriere della Sera«, je turški veliki vezir dovolil zastopniku ameriške »Associated j ress« pogovor — prvikrat, kar jc v službi — v katerem je izjavil: Odklonili smo ponudbo trosporazuma, da bi nam za trideset let jamčil za celost (integriteto) Turčije, kajti če bi to ponudbo sprejeli, bi škodili suvereniteti Turčije. Izkušnje, ki jih ima Turčija glede obljub trosporazuma ne morejo vzbujati zaupanja. Turčija je dobro Boj za Carigrad. ODMOR PRED DARDANELAMI. Rotterdam, 7. aprila. »Daily Chro« ničle« poroča, da boi odmor v bojih pred Dardanelami trajal nekaj tednov. Nato bo sledil odločilni napad . DVE ANGLEŠKI LINIJSKI LADJI TEŽKO POŠKODOVANI, Carigrad, 7, aprila. »Tanin« poroča, da sta bili tudi angleški linijski ladji »Princ beorges« in »Cornvvalles« tako težko poškodovani, da se delj časa ne bosta mogli udeleževati bojev. Na morju. NEMŠKA KAVALERIJA V BOJU Z ANGLEŠKIM LETALCEM. Angleški letalci so imeli zadnji Čas zopet velike izgube. Tudi nemška ka-valerija uspešno nastopala proti njim in marsikaterega spravila iz zračnih vi- | šin na zemljo. Tak trenotek nam predstavlja današnja slika. Angleški dvo-krovnik, ki se ravno dviga, presenetijo nemški dragonci in mu preprečijo vsako nadaljno delovanje. »U 29« IZGUBLJEN. Berlin, 7. aprila. (Kor. urad.) \Volffot urad poroča: Podmorski čoln Njegovega Veličanstva »U 29« se od svoje zadnje voz-nje dozdaj še ni vrnil nazaj. Po nekem po-rocilu angleške admiralitetc s 26. marca se je baje čoln z vso posadko potopil. Sma-trati se mora zato kot izgubljen. Namestnik načelnika admiralnega štaba pl, Behnke. Berlin, 7. aprila. (Kor. ur.) Vse časo-pisje piše o izgubljenem podmorskem čolnu •>U 2.9«, ki mu je poveljeval znani Weddin-gen, ki ostane kot človek in kot junak v trajnem spominu nemškega naroda. Nastalo vrzel izpopolnijo drugi podmorski coini, ki nadaljujejo boj prot'i sovražniku, ki čuti vsak dan junaštvo podmorskega brodovja. Največji čin poveljnika Weddingena j& bilo lorpediranje treh angleških oklopnih križane : Cressy«, »Aboukir« in »Hogue«, ki so se s posadko 1600 mož potopile. Takrat je vodil Wcddingcn > U 9«. Odlikovan je bil z redom pour le merite, moštvo pa z železnim križem. To je bil prvi veliki čin v vojski nemških podmorskih čolnov proti Angleški. Pozneje je Wcddingen prevzel poveljstvo večjega, modernejšega podmorskega čolna »U 29«. Ta čoln je potopd angleške ladje: »Headlands«, »Andalusia«, »Indian City« in »Adenven« kakor tudi francoski parnik »Auguste Conseil«. Prav-tako je bila najbrže tudi angleška pomožna kiižarica »Bayano« s posadko 200 mož žrtev podmorskega čolna »U 29«. Ta lista seveda ni popolna, ker angleška admiraliteta objavi le mal del izgub. Berolin, 8. aprila. »Vossisehe Zeitung« sumi, da je podmorski čoln »U 29« neka angleška pomožna križanca, ki je vozila pod nevtrevno trgovsko zastavo in imela inaskirane topove iz zasede napadla in potopila. ANGLEŽI IN AMERiKANCI. London, 7. aprila. (Kor. ur.) Arhibald Hurd se norčuje v »Daily Telegraphu« o gostoljubnosti, s katero so Amerikanci sprejeli paznik »Prinz Eitel Friedrich«. Namesto da bi bili ladjo zaprli, ker je potopila parnik »Rye«, so slavili kapitana kot iunaka. »Prinz Eitel Friedrich« je lahko mirno vkrcal zaloge, živila in premog; pozabili tudi niso vkrcati več tisoč steklenic. Parnik vozi lahko zdaj hitrejše, ker so popravili stroje in osnažili ladjo. Angleške križarke, ki so prežale na »Prinz Eitel Friedrich«, so morale vvetru in viharju kri-žariti na odprtem morju. Hurd opozarja na slučaj bojne ladje »Alabania«, ki je ušla vsled nemarnosti angleške vlade, ki je morala pozneje plačati vladi Združenih držav nad 3 milijone funtov odškodnine. Hurd vpraša, kaj bi storile Združene države, če bi v slučaju vojske Amerike z Nemčijo Anglija tako postopala, kakor postopajo Zdru- j žene države zdaj s »Prinz Eitel Fried- | richom«. ANGLEŠKA PROTESTIRA. London, 7. aprila. (Kor. u.) »Reuter« poroča: »Morning Post« javlja iz Washingtona: Angleška vlada je protestirala proti postopanju napram pomožni križarki »Prinz Eitel Friedrich«, ki je omogočila, da se je povečala njena sposobnost. PRIDRŽAN NEMŠKI PARNIK. V/ashington, 7. aprila. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: Nemčija je vložila ugovor, ker so pridržali na Portoriku parnik »Odenvvald«. AMERIKANSKI PROTEST. London, 7. aprila. (Kor. urad.) Listi objavljajo besedilo ameriške note, ki še izvaja: Z gotovostjo se pričakuje, da angleška vlada ne zanika, četudi obstaja blokada in če se tudi izvaja za neblokirano ozemlje strogo tihotapsko načelo, se smejo nedolžni tovori skozi nevtralno ozemlje nrosto pošiljati med Združenimi državami in ozemljem vojskujočih se držav, ne da se ladje kaznujejo za tihotapsko trgovino in za prekršitev blokade. Ako nastopajo sovražniki Anglije protipostavno in ne spoštujejo načel, s katerimi se vojskujejo pro-svitljeni narodi, vlada Združenih držav niti trenutek ne misli, da želi angleška vlada, naj bi se ji ravno to očitalo; a kljub temu bi vlada Združenih držav to opravičila podobne čine, v kolikor omejujejo pravice nevtralcev. Ameriška nota opozarja nato na okolr.ost, da so prosta ameriški trgovini skandinavska in danska pristanišča, dasi lahko kupčujejo z nemškimi ob Vzhodnem morju. Natančno postopanje po kabinetnem ukazu bi naložilo angleški vladi težko odgovornost. Angleška vlada mora plačati popolno odškodnino za vse ukrepe, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu. Združene države se drže načela, da pravice in dolžnosti njenih državljanov določila londonske ' izjave ne omejujejo in si pridrže pravico, da v vsakem posameznem slučaju ugovarjajo in zahtevajo odškodnino. ITALIJANSKA TRGOVSKA LADJA POTOPLJENA? Genova, 6. aprila. Ladja »Luigi Pa-/odi«, ki je pred 70 dnevi odplula iz Baltimora (Zedinjene države), naložena s premogom, se pogreša. Brodolast-niška tvrdka polrjuje sedaj, cla je parnik izgubljen, a izključuje, da bi to bilo pripisati vojni. Ladja je odrivala 4158 ton vode; bila je zgrajena leta 1899. v ladjedelnici Stockton. Moštvo parnika je štelo 30 oseb pod poveljstvom kapitana Pavla Palocchinija. Domneva se, da so se na parniku pokvarili stroji. Važna polovonio. GENERAL PAU V RIMU. Rim, 8. aprila. Tu pričakujejo generala Pau-a. GIGL57TI V BEROLINU? Rim, G. aprila. V tukajšnjih časnikarskih krrgjh se je danes razširila govorico, da je poslanec Giolitti, bivši ministrski predsednik, tc dni v Bero- linu. Pred par dnevi je pisal neki sicil-ski list, da je na Dunaju. Res pa je, da ni zapustil svojega bivaliča v Cavo-urju. Domnevanemu potovanju italijanskega politika so nekateri seveda pripisovali veliko važnost z ozirom na zunanji položaj Italijo. GENERAL FRANCK V ATENAH. Sofia, 7. aprila »Utro« poroča iz Aten: Tušem je došel angleški general Franck, ki se je posvetoval z vsemi voditelji strank. Angleški general je izjavil, da se grški narodni ideali takoj uresničijo, če Grška Turčiji napove nemudoma vojsko. Če Grška tega ne stori, nastopi Anglija z nasilstvi proti Grčiji na morju. General nastopa v Atenah tako, kakor da se nahaja tam v oficielni misiji in je izročil svojo posetnico na dvoru. GOLTZ PAŠA potuje, kakor se poroča iz Carigrada, v Berlin in zopet nazaj v posebni misiji. MARŠAL GOLTZ PAŠA V BUKAREŠTU. Bukarešt, 7. aprila. (Kor. urad.) Maršal Goltz paša je došel med svojim potovanjem v Carigrad v Bukarešt. BULOW NA SICILIJI. Palermo, 5. Knez Biilow uživa svoj velikonočni dopust na Siciliji. Prispel je iz Neapolja obenem s svojim svakom, knezom Camporeale, ter ostane tu do jutri. GREY V ANGLEŠKEM GLAVNEM STANU. Milan, 7. aprila. »Corriere della Sera« prinaša iz Lyona: Sir Evard Grey je dospel v angleški glavni stan na Francoskem, odkoder se poda v francoski glavni stan in odtam v Pariz. Boji na zahoda. Nemško uradno poročilo. Med rekama Maas in MoseL Berolin, 7. aprila. Veliki glavni stan: Od nas predvčerajšnjim zasedena sela Drie Grachten, katera je sovražnik obstreljeval z najtežjim artilerijskim ognjem in z metalci min, smo včeraj zapustili. V Argonih se je napad izjalovil v ognju naših lovcev. Severovzhodno od Verduna je prišel francoski napad le do naših prednjih postojank. Vzhodno in jugovzhodno ocl Verduna se je izjalovila cela vrsta napadov z izredno težkimi izgubami. Na višinah Combres je naš ogenj uničil dva francoska bataljona. Pri Ai-lly so prešle naše čete k protinapadu in vrgle sovražnika nazaj v stare postojanke. Tucli pri Apremontu ni imel sovražnik nobenega uspeha. Enako se je popolnoma ponesrečil tudi drugi francoski napad pri Flirey-u. Številni mrtveci pokrivajo ozemlje pred našo fronto; število teh se poviša s tem, da Francozi v lastnih jarkih padle vojake mečejo pred črto svojih postojank. Na vzhodnem robu gozda Pretre je nek naš bataljon v bajonetnem boju vrgel močne sile 13. francoskega polka nazaj. Na Hartmannsvveilerkopfu sc od včeraj popoldne kljub močnemu snežnemu viharju vrši boj. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 4. aprila. Današnje opoldansko poročilo pravi, da nič novega. Pariz, 5. aprila. Večerno poročilo od 4. aprila: Dan je bil na celi fronti miren, razun pri Woewre, kjer smo napredovali. Vzeli smo vas Regnieville, 2 km zapadno ocl Fey-en-Haye, katerega smo zasedli 1. aprila. V sredo je francoski letalec metal bombe na kolodvor v Bnffge. Pariz, 7, aprila. Uradno poročilo dne 5. aprila ob 3. uri popoldne: Cel dan dež in megla na celi fronti. V gozdu Ailey, južnovzhodno od St. Mihiela, smo zavzeli tri zapovrstne strelske jarke, Utaborili smo se tudi v enem delu sovražne postojanke severovzhodno od Regnieville. Boji ob Yseii. Berolinska »Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga: »Daily News« poročajo iz Dunkirchna: Boji ob yserski fronti ponovno naraščajo in dobivajo značaj topniškega boja. Na nemški strani se razmeroma štedi z ognjem, a se toliko bolje strelja, medtem ko n. pr. na francoski strani troši mnogo municije. To vsekakor moralno vpliva na sovražnika, a imelo bo tudi slabe posledice. Vsekakor se zdi, da so zavezniki izdali geslo, da se potroši čim več municije, ker prihajajo izza ozadja' angleške fronte neprestano ogromni količine topovskega streliva. Za mesec' april se pričakujejo cdločni izpadi proti nemški fronti na jugu yscrskc liL nije. Zlasti gre za to, cla se nazaj osvo<-jc mesta Lers, Douai, Ouricourt, Lille in Roubaix in sicer predvsem radi njihove industrije, ki naj bi de.lala in do- bavljala potrebščine za francosko vojsko. Zelo važno je, cla se je zadnji čas osnovala angleška četa s strojnimi puškami na avtomobilih, ki se odlikujejo z veliko okretnostjo. Gre za motorne dyokolnice, ki imajo na levi strani pripet majhen voziček, takoimenovan »si-djecar«. Spredaj na tem vozičku se nahaja strojna puška za kovinskim oklo-pom. Zadnji čas je dospelo na fronto 400 takih dvokolic s strojnimi puškami; do konca maja se ima njihovo število zvišati na 1200. Belgijska bojna črta ob Yseri predrla. Rotterdam, 7. aprila. »Courant« poroča: Nemci so, ko so zasedli kraj Drie Grachten, dejansko predrli belgijsko bojno črto ob Yseri. Tudi na drugih važnih točkah ob Yseri so po poročilih, ki soglašajo, Nemci zopet pričeli splošno prodiranje. Novi boji na Franderskem. Rotterdam, 7. aprila. »Niemvc Rot-terdamsehe Courant« poroča, da so čuli včeraj na Flanderskem iz okolice pri Diexmuidenu gromenje topov. Reims se neprenehoma obstreljuje. Genf, 7. aprila. »Journal de Geneve« objavlja: Uradna francoska poročila izvajajo, da Nemci obstreljevanje Reimsa nadaljujejo. Nemške granate so vzhodni in južni del mesta močno opustošile. Pomladanski francoski napadi. Berolin, 7. aprila. Iz velikega glavnega stana poročajo VVolffovemu uradu: Ze pred Veliko nočjo se jc opazilo, da se Francozi pripravljajo na nov večji napad na višine ob reki Maas, ki so jih Nemci utrdili. Na velikonočni ponedeljek so Francozi napadli južno fronto; najprvo severno od Toula, nato tudi v gozdu Pretre, istočasno pa tudi severno krilo južno od Orne kakor tudi med Les Etangs in Combres. Uspeha Francozi niso imeli nikjer. Najhujše je divjal boj na dveh točkah. Med Memthe in Apremontom so se Francozi približali nemškim postojankam, ki so jih sprejele s hudim ognjem na čisto kratki razdalji, jim zadale težke izgube ter jih vrgle nazaj. Pri Flirey-u je bilo ponoči treba zagrabiti za bajonete, cla se vzdrže nemški jarki. Dne 6. aprila so se pri Flirey-u izjalovili trije novi francoski namuli. Tudi v gozdu Pretre je sovražnik vnovič napadel. Južno ocl Orne se je razvil nov boj, ki za nas ugodno poteka. V sredini postojank ob Maasi je delovala le artiljerija. Dosedaj so imeli Francozi le nove neuspehe na tem ozemlju, za katero se je prelilo že toliko krvi, zdi se pa, da njih napadi še niso končani. General Maunoury. Pariz, 7. aprila. »Havas« poroča: General Maunaoury, ki je bil 12. marca skupno z generalom-Villanetom ranjen, se do sedaj še ni zavedel. Njegovo stanje je resno. Maunoury-a je nadomestil general Dubois. Belgijski -prestolonaslednik — vojak. Lyon, 7. aprila. (Kor. u.) »Le Nou-vellist« poroča iz Dunkirchna: Belgijski prestolonaslednik je bil uvršen kot vojak v belgijski linijski polk. Internirani Nemci na Angleškem poizkusili uiti. London, 7. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča: Več Nemcev, ki so internirani v Maidenheadu, je poizkusilo uiti. Dovolili so jim, da smejo delati na vrtu. Gojili so v velikem cvetlice, a končno so dognali, da so pod cvetličnimi nasadi kopali predor, ki so ga podprli z lesom. Predor so izkopali celo pod nekim močnim zidom. Sin francoskega generala padel. Pariz, 8. aprila. Sin generala Ama-de je pri nekem ponočnem patruljskem pohodu padel. 2000 shodov na Angleškem. Rotterdam, 8. aprila. Na Angleškem je sklicanih 2000 shodov, na katerih bodo vabili moške, naj vstopijo v armado. Velike priprave Rusije. Ziirich, 8. aprila. Iz Petrograda se poroča, da je na carjev ukaz vpoklican letnik 1916, kar pomeni, da bo armada ojačena s 558.000 možmi. Moštvo, ki so pred 6 meseci odločili za mornarico, so pridelili armadi na suhem. Ruski vojn) cilji. Berlin, 7. aprila. »Politiken- objavlja vsebino uvodnika »Rječi«, ki pod nadpi-som: »Smoter vojske« izvaja: Pred vsem se mora velika vojska končati z velikim mirom, ki mora za vedno izključiti, da bi se mednarodni spori odločevali z orožjem. Rusija ne more skleniti nobenega nir ji ne da Carigrada z Marmarskim morjem in z Dardanelami. Predvsem mora dobiti Rusija prosto oristanišče, nadalje se mora odrezati Nemčiji pot v Azijo po Balkanu skozi Carigrad. O teh točkah so bili zavezniki edini, ko se je pričela vojska. Francozi zahtevajo ullimal Bolgariji. Ko'Jn, 7. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča s francoske meje: »Journal des Debats« poziva države trojnega sporazuma, naj se stavi Bolgariji ultimat, da se izjavi za ali proti trojnemu sporazumu. . izgube zaveznikov. Rotterdam, 8. aprila, Rusija, Francija, Anglija in Belgija so imele do 15. marca skupno sledeče izgube: 1,190.000 mrtvih, 1,981.000 ranjenih, 1,373.000 ujetih, skupaj tedaj 4,544.000 mož. Vslaja v Maroku. Rim, 8. aprila. Tanger oblegajo vstaši. Položaj Francozov v Maroku je zelo resen. Potresni sunek na Italijanskem. V Rimu in okolici so velikonočno nedeljo zopet čutili pet sekund trajajoč potres. Tudi v Avezzanu in drugih od zadnje potresne katastrofe prizadetih krajih so čutili potres. V nekaterih krajih Abruzzov je poškodovanih nekaj hiš, človeških žrtev pa ni. Rim, 6. aprila. Včeraj ob 7. uri in 19 minut zjutraj se jc tukaj čutil precej močan, valovit potresni sunek, ki je trajal 3 sekunde. Središče potresa je v Abrucih. Iz Avezzana se poroča, da je tam potres ljudi razburil ob polosmih zjutraj; ni pa napravil nobene škode. Profesor Palazzo, ravnatelj metereolo-škega zavoda v Rimu pravi, cla je ta sunek posledica in odgovor na potres od 13. januarja. Diievne novice. H- Pravkar je izšla v slovenski izdaji »Avstrijsko-ogrska rdeča knjiga«, diplomatski spisi za predzgodovino vojne 1914. Ljudska izdaja. Prevod oficijelne izdaje z uvodom. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. —-Dobi se v knjigarni in trgovini z muzikali-jami Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2. + Ogrski državni zbor. V ponedeljek 19. aprila se začne poletno zasedanje ogrsko-hrvatskega državnega zbora. Trajalo bo samo teden dni, vlada pa je vseeno pripravila precejšnje število zakonskih predlog. Opozicijske strank^ se ne bodo spuščaje v debato, ampak samo na kratko obrazložile svoje stališče. Kakor se sodi po vseh glasovih, bo grof Tisza vse svoje želje brez odpora spravil pod zakonito streho. Med raznimi zakonskimi načrti je tudi provizorično podaljšanje finančne na-godbe s Hrvatsko. Gotovo bomo o tej stvari še poročali. -f »Bohemia« od 4. aprila prinaša uvodnik, ki ga je napisal posl. dr. Lodgtnan. Tam beremo: »Kot najtrdnejša opora držav se je v sedanji vojski izkazala krepka državna misel, ki preveva mišljenje in delovanje vsakega državljana. Ta misel se je pojavila v največji čistoči v Nemčiji, pa tudi na Francoskem in v Srbiji. Ravno zadnja država nam kaže, kaj pomenja državna misel za državo in kako zelo uspo-soblja ista tudi inače slabotne politične tvorbe do najvišje moči. Podlaga vsakega političnega delovanja je za vsako državo njena organizacija; pogoj za to pa je, da se volja posameznika podvrže volji skupnosti. Varanje javnega mnenja, — katero nekateri tako zelo ljubijo, — o razmerah v vojskujočih sc državah, ne pomaga nikomur preko tega dejstva; na drugi strani pa zopet ni treba, da ima državna misel povsod iste motive, ampak nanjo vplivajo različni momenti, kakor je že stanje kulture višje ali nižje. Nedvomno je, da stojimo v taki dobi državne misli, ko sc strinjata pojma država in ljudstvo; seveda jc treba priznati, da nadomešča n. pr. v Rusiji državno misel še vedno »carjeva volja^, ki ima in bo v doglednem času tudi še vedno imela moč, da spaja ljudske mase v enoto. A tudi v tej silni vladavini se že kaže stremljenje po uveljavljenju ljudskih (narodnih) pravic, — zato pa še ni treba prerokovati konca Rusije. Če se Rusiji posreči, da svoje ustavnopravne razmere zložno obstoječemu napredku prilagodi, da svoje posamezne narode zainteresira na obstoju države, potem bo postala Rusija zgled za nove državne tvorbe v Evropi, ki ga drugod niso dosegli. Tudi lo spoznanje naj bo plod sedanje vojske.« — Umrl je na Jezerskem, kakor nam brzojavljajo č. g. župnik L u k a V e r š e k. Pogreb bo v soboto ob 9. uri. ■!- Odlikovanja. Red železne krone J. razreda z vojno dekoracijo je dobil pred-sovražnikom padli nadporočnik 27. domobranskega polka Edvard Paulisser, nadalje sta dobila isti red major 27. dom. polka Avgust Blaschke in pred sovražnikom padli stotnik 27. dom. polka Franc Dobnik. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 27. dom. polka Rudolf Mayeritsch, poročnik 27. dom. polka Rihard Stafl in stotnik 11. dom. polka Karel Dolenc, o katerem smo že poročali in je brat g. ravnatelja prisilne delavnice. Duhovniški zaslužni križec 2. razreda na belordečem traku je dobil vojni kurat 26. dom. polka Ivan Kociper. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila stotnika 26, dom. polka Julij Myslivec in Rudolf Zanker in nadporočnik istega dom, polka Metod Rakuša. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je bil podeljen polkovniku 5. drag. polka Moricu Kranz. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom so dobili major 7, polj. topniškega polka Ernest Umfahrer, nadporočnik 87, pešpolka Peter Fio, poročnik 7. polj. topniškega polka Erik Jiras, pred sovražnikom padli major 47, pešpolka Edvard Neth, poročnik 97, pešpolka Josip Mocher in stotnik 97. pešpolka Viljem Va-lenta, nadalje major 1. dom. žandarmerij-skega poveljstva Hugo pl. Schuschnigg, , major 8. polj. topniškega polka Dominik Wallisch, major 7. huzarskega polka Hugo knez Windisch-Graetz, stotniki 47. pešpolka Ismet Džinič, Albert pl. Kodolitsch in Otokar vitez Staffalo, nadporočniki 47. pešpolka Aleksander Martinuzzi. Ivan pl. Prack in Karel Wiesspeiner, poročnika 47. pešpolka Oskar Schrittwieser in Gustav Dolinšek. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnika 47. pešpolka Viljem Hlav-ka in Karel Mitteregger, poročnika 47. pešpolka Ferdinand Mayrginler in dr. phil. Rihard Kraus, stotnik 87, pešpolka Franc Breisach, nadporočnik 87. pešpolka Josip Rentsch, poročnik 47. pešpolka Ernest Brunoro, poročnik 87. pešpolka Pavel Schlesinger, Za nadzdravnika je bil imenovan dr. Karel Florian pri 20. lov. bataljonu. Zlato hrabrostno kolajno sta dobila narednik 87. pešpolka Macorig Franc in praporščak 97. pešpolka Leban Hadrijan. Srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda je dobil četovodja 4. bos.-herc. polka Ivan Bizjak, patruljni vodja 3. bos.-herc. polka Kocian Franc in orožnik Puhar Ivan. Pohvalno priznanje je bilo izrečeno asist. zdravniku dr. Mirku černič, voj, bolnica št. 9/10. — Naši ranjenci iz prvih bitk v Galiciji in Velika noč. Roče na Goriškem, 5. aprila 1915. Na Slapu v župniji Roče biva že nekaj tednov oddelek vojakov c. in kr. pešpolka št. 17. Po pretežni večini so to dragi ranjenci iz prvih bilk v Galiciji. Na velikonočno nedeljo je detachement v paradi odlično sodeloval pri cerkveni slovesnosti. Pri Vstajenju je sv. Rešnje Telo imelo častno stražo, pri alleluja in glavnih delih sv. maše so bile izstreljene salve po službenih predpisih. Moštvo so vodili: narednika gg. Rihard Ruper in Rudolf Potočnik ter desetnik Majdič. Vrlim Kranjcem: hvala lepa. S tem ste pokazali, da je Kranjec povsod, kamor se ga pošlje, vnet za Boga in cesarja! Fran Klopčič, župnik. — Vzqledrd vojaki. Iz Boh. Bistrice nam pišejo: Pri nas je nastanjenih krog 70 vojakov za stražo predora in železniških mostov. Veliki teden so bili v spodbudo vseh pri skupnem velikonočnem obhajilu. Oskrbeli so veliki petek in soboto častno stražo pri božjem grobu ter sc veliko soboto skupno udeležili velikonočne procesije s svojim priljubljenim gospodom komandantom. Da sc je pa pri tem visokem snegu sploh zamogla vršiti, so nam napravili složno not. Čast in hvala! — Prve vesti o naših ujetnikih iz Pr-zemysia. Stotnik 27. domobranskega polka g. Josip Rus, kateri je bil pri Przemyslu 20. oktobra težko ranjen in od treh krogclj zadet in je ostal pozneje v bolnici v Prze-myslu težko bolan je prišel v rusko ujetništvo ter se je sedaj z brzojavko na g. pol-kovnega zdravnika dr. Mavr. Rusa oglasil iz Kijeva. Javlja da je na potu skozi Kijev, cilj vožnje mu ni še znan, pošilja pozdrave svojcem in vsem znancem. — Iz seznama izgub št. 154. Praporščak Fajdiga Adolf, 43. pp., ujet; praporščak Lavrič Rudolf, 47. pp., 2. stot., iz Vel. Lašč, ranjen; poročnik Weinhardt Raj-mund, 47. pp„ 7. stot., iz Ptuja, mrtev (28. do 29. jan. 1915). — Umrl je v Gradcu pivovarnar J. Japl, — 83,000 kron v češke narodne svrhe. Te dni so odprli oporoko nedavno umrlega mlinarja Ivana Spaček v Židenicah pri. Brnu. Iz oporoke izhaja, da je Spaček zapustil v češke narodne in dobrodelne svrhe 83.000 kron. — Priporočamo »Slovensko Stražo«. Daj Bog tudi njej takih dobrotnikov! — Odlikovan slovenski podčastnik. Iz Ptuja se nam piše. Narednik 87. pešpolka Vinko Majcen, doma iz Polcnšaka je bil dne 30. marca na slovesen način odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo, Odli-kovanec se je udeležil bojev na severnem bojišču in je bil od dveh ruskih krogel težko ranieru — Župan v Leipi na Češkem odstopil. Graški listi poročajo iz Prage: Dosedanji župan v mestu Leipa, cesarski svetnik Fr, Bredschneider, ki je županoval 20 let, je odstopil. Namestništvu v Pragi je župan br-zojavil, da ne more preskrbeti prebivalcev s kruhom, ker so odpovedale politične oblasti svojo podporo, vsled česar odklanja županstvo vsako odgovornost. — Iz Mostarja v Hercegovini smo dobili danes naslednje poročilo: Te dni je umri v tukajšnji trdnjavski bolnišnici neki M. G r č i č, poddesetnik naše trenske divizije, doma od štajersko-hrvatske meje. Zbolel je na legarju in nenadoma umrl. Na dan njegove smrti je došlo semkaj pismo njegove soproge — mlade vdove, in ker ni bilo zalepljeno, sem ga prečital. »,,. in ne dobim nikake podpore, otroci so popolno bosi, vsi pa gladujemo in zmrzujemo, da se presveti Trojici smili.,.« piše mlada vdova-mati! — Sem sicer vojak, toda to-le pismo mi je privabilo solze v oči! Kaj storiti? Pomagati tej nesrečnici! Vzel sem iz žepa 20 kron, obiskal naše vrle, dobre častnike in podčastnike in kaj kmalu sem nabral lepi znesek 132 kron, katerega sem poslal ubogi vdovi! Oh, kako dobro ji je pač prišel ta nepričakovani denar! — Zlatoslav Planine, — V župni cerkvi v Št, Vidu nad Ljubljano se je vršilo cvetno nedeljo popoldne blagoslovljenje novih orgel. Po uvodnem, slavnosti primernem govoru preč. g. konz. svetnika P. Hugolina Sattnerja je mil. gosp. stolni dekan Matija Kolar ob asistenci čč. gg. profesorjev iz kn, škof, zavoda slovesno blagoslovil nove orgle, Šentviški mešani zbor pod vodstvom tamošnjega tudi za cerkveno glasbo jako vnetega g. župnika Val. Zabreta je nato zapel Benedictus iz Gollerjeve »Missa Lo-reta« in nekaj boljših slovenskih pesmi domačih skladateljev. S slovesnimi petimi li-tanijami in slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim se je končala lepa in vspodbudna slovesnost. Nove orgle so delo orglarskega nojstra Ant. Derniča iz Radovljice. Orglo so moderno, fino delo. Kolavdacija istih se bo vršila pozneje enkrat. — Nemška prestolonaslednica je povila hčerko. Dosedaj je imela tri dečke. — Na budimpeštanski operi je dovoljen nemški jezik. — Poročil se je artiljerijski poročnik v rezervi c. in kr. namestništveni koncipist v Gorici gospod Bogumil Berbuč z gospico Elo Kuhelj iz Ljubljane. Bilo srečno! — Ranjenci v Celju. Iz Celja poročajo: Na veliki petek, dne 2. aprila zjutraj se je v naše mesto z vlakom »Rdečega križa« pripeljalo čez 200 ranjencev s severnega bojišča, med temi 50 težko ranjenih. Med ranjenci je tudi več Rusov. — Velika nesreča. Iz Leskovca pri Ptuju. V petek 26. marca t. 1. je posest-nk Blaž Vindiš peljal krmo iz svojih goric v Berinjaku. Po strmem klancu je vodil konja za uzdo, voznik se je pa spodtaknil ter padel pred konja. Desni konj mu je stopil z vso svojo težo in s podkovano nogo na desno lice pri sencu tako, da je blagi mož pri priči izdihnil. Blaž Vindiš je bil iz Leskovca v vele-posestvu edini slov. volilec v okrajni zastop. Bil je tudi več let načelnik kraj-nega šolskega sveta. — Iz srbskega ujetništva se je oglasil znani izprevodnik električne železnice Ivan Cvetko, ki jc bil pred meseci ranjen ujet. Cvetko jc zvest naš pristaš in član J. S. Z. — Iz Amasnije v Sibiriji, kjer se nahaja v vojnem ujetništvu, se je oglasil Karel Potočnik, 27. domobranskega pešpolka, doma z Bleda. — Semeniški profesor dr. Josip Ličan v Gorici je imenovan za papeškega tajnega komornika, — Na svobodo je bil izpuščen na velikonočne praznike dr. Anton Medveš, odvetniški kandidat v Gorici. O razpravi, ki se je vršila proti njemu 22. marca in pri kateri je bil oproščen po § 305. kaz. zak., smo svoj čas poročali. Kakor čujemo, se preseli dr, Medveš v kratkem v Zader. — Na pegastem legarju je obolelo od 28. marca do 3. aprila 131 oseb. — Zbelovo pri Ločah. V konkurz je prišel trgovec in posestnik Matija Virič. —fMrtvi se oglašajo. Iz Jarenine se nam piše: Svoj čas smo poročali, da je padel na severnem bojišču dobroznani naš pristaš France Sekol, posestnik in občinski svetovalec na Pesnici. Nekateri njegovi vojni tovariši so prinesli domov žalostno vest, da mu je ruska granata raztrgala glavo itd. Sekolova žena pa je te dni dobila z Dunaja veselo poročilo, da je France Se-kor še živ, in sicer v ruskem ujetništvu v Tomsku v Sibiriji. Poročilo pravi, da je Sekol pri polnem zdravju. — Ukaz trgovinskega ministrstva v sporazumu z ministrstvom za notranje stvari, ministrstvom za javna dela, ministrsvom za železnice in ministrstvom za dež. brambo z dne 29. marca 1915 (drž. zak. št. 80), o dolžnosti naznanitve zaloge cinka. S 1. Določbe ministrskega ukaza z dne 7. februarja 1915, drž. zak. št. 27, o dolžnosti naznanila zalog določenih kovin in zlitin sc razširijo na zaloge cinka. Dolžnost naznanila odpade, ako zaloga ne presega količine 200 kg in sicer tudi za zaloge rude, predproduktov, starega gradiva, odpadkov, pepela in opilkov (ostruž-kov) te kovine. Imenovane zaloge treba naznaniti zajedno z drugimi kovinami, ki so podvržene dolžnosti naznanitve. Prvo naznanilo imenovanih zalog sc mora torej po stanju z dne 31. marca 1915 vposlati najkasneje do vštetega 8. aprila 1915 na ono politično oblastvo prve stopinje v čigar okolišu se zaloge nahajajo. — § 2. Ta ukaz stopi v veljavo z dnevom razglasitve. NEMŠKI CESARJEVIČ NE ŽELI ČESTITK. Berlin. 7. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad objavlja: Njegova ccsarska visokost cesarjevič prosi, naj se z ozirom na vojsko opuste morebitne nameravane čestitke. Grof Bismark-Rohlen, dvorni maršal. Ljubllfliiske novice, lj Socialni kurz S. K, S. Z, danes ob uri zvečer. Predava dr. J. Ev. Krek. Lokal: Jurčičev trg št. 3, II. nadstropje. lj Imenovanje, Za oficijala je imenovan asistent v ljubljanski tobačni tovarni g, J a n k o K r s n i k, lj Umrli so v Ljubljani: Martin Potočnik, nadučitelj v pok., 83 let. — Caharija Kiss, honved 4. pešpolka. — Marija Švi-gelj, mestna uboga, 83 lnjarei. 6n30 zvečer v Krnni. Tržič), Jesenice, Celovec, čez Salcburtr ua Dunaj. 6-35 zvečer v Grosuplje (Kočevje), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci. P3£H0D v Ljubljano glavni kolodvor, samo osebni vlaki: 7 35 zjutraj z Jesenic, Kranja (Tržiča). 8 56 dopoludne iz Novega mesta, Trebnjega (St, Janža), Grosuplja (Kočevja). 1116 dopoldue iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 dopoldne iz Bubn arcev, Novega mesta (Stražo-Toplic), Trebnjega, Grosuplja. 8-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Iirnnjn, (Tržiča\ 8-23 ponoči iz Novega mesta (Straže - Toplic), Trebnjega (Št. Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOD z državnega kolodvora v Kamnik z mešanimi vlaki 7-iO zjutraj, 2-30 popoldne in 7-15 zvečer. PRIHOD iz Kamnika v Ljubljano ob 6 42 zjutraj, 1100 dopoldne in 6-15 zvečer. St. 4218. 743 Pri mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto grof Lambergove ustanove v zneslai po 28 vinarjev na dan. Pravico do te ustanove imajo ubogi, ki so v Ljubljano pristojni in so lepega vedenja. Prošnje za podelitev je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega dne 30, aprila 1515. dne 31. marca 1915. THE American Shoe Zgornji del je iz belega marmorja, spodnji iz črnega. Stebri in stebriči bi se morali novi dopolniti. Prejšnji so se porabili za novo daljšo obliajilno mizo. Miza bi bila prikladna za kako manjšo župno cerkev ali podružnico. Sirokost brez vra-tic v sredi je 4 m 6 cm. 71n fT/t3e1jy HiceOutcblns SobtoiL Mass. U.S. m