Stev. V Ljubljani, dne 21. oktobra IBI5. Leto XXVIII. f Bolgarija je v vojski s Srbijo in je s tem stopila na stran naše in nemške države v sedanjem svetovnem boju. To je že tretja vo ska teh dveh po krvi in jeziku tako sorodnih držav, odkar sta samostojni, re eni turškega jarma. Kralj Milan je iz g■ ,le rievoščljivosli, brez vsakega, količkaj vrednega vzroka svoj čas napadel Bolgare in bil temeljito tepen. Koncem balkanske vojske sta sc zopet spoprijela Bolgar in Srb in zdaj iznova. Vselej pa je bila kri-v ' prelivanja bratske krvi nestrpna, na-r; ost nora srbska trmoglavost in sebično 1, Milan je planil nad Bolgarijo samo z; io, ker se je ne na srbsko, nego izključno na turško škodo povečala. Ob drugi bal-kanski vojski je izbruhnil boj, ker Srbija ni držala besede. Nekaj sila grdega se drži povesti tega boja. Srbi in Bolgari so pred vojsko z Grki vred ^ogovorili skupno zvezo. K ti zvezi je bilo najtežje snraviti Bolgare, ker so ti od vedno šteli Macedonijo k sebi in Macedonce med Bolgare, Srbi pa tudi. Da se je zveza dosegla, so Srbi Macedonijo v zvezni pogodbi za slučaj vojske s •Turki prepustili Bolgarom, Ko je bila pa Maccdonija osvojena, so jo zasedli in pogodbe držati niso hoteli, Zato se je vnela srosko-bolgarska vojska, pri kateri so Srbi zmagali. Toda, kakor vidimo, le za kratek čas! Zdaj ne gre Srbom več za Macedonijo, marveč za obstoj njihove države. Kakor vse kaže, bo kmalu Srbija izginila kot samostojna država s površja. Samogolt-nost, brezobzirnost, brezmejna oholost in obenem preziranje vseh nravnih zakonov uniči posamnika in družbe. Ni bilo treba Srbiji tiščati v to usodo, ki jo zdaj čaka. Z Bolgarijo bi bila lahko živela v najlepšem miru. Leta 1905., torej ravno pred 10 leti, se je sklenila med Bolgari in Srbi skoraj Popolna carinska zveza, po kateri bi bili °be državi v gospodarskem oziru proti drugemu svetu ena celota, a tudi to zvezo so Srbi podrli, predno je začela živeti. Danes lahko povemo, da je imela ta carinska zveza prvi in glavni namen v gospodarskih rečeh dobiti moč, in sicer predvsem za Srbijo, proti naši državi, giede na trgovino z žitom in živino. Srb je pehal Bolgara od sebe in danes se Bolgar bojuje roko ob roki naše države. Pomen tega boja je ogromen. Ni čuda, da po dunajskih ulicah vihrajo bolgarske zastave in da Nemci navdušeno prepevajo »Šumi Marica«, Bolgarija v zvezi z nami pomeni popolnoma nova pota. Trgovini so odprta vrata do Črnega morja in preko njega v Malo Azijo in Mezopotamijo. To zagotavlja delavcu zaslužka in s tem gospodarsko povzdigo v vseh ozirih. Srbija je neštetokrat po izjavah svojih ministrov rekla, da hoče živeli v prijateljstvu z našo državo, na katero je po svoji meji navezana; delala je pa drugače. Bolgarijo je imela že trdno na svoji vrvici in sicer v vseh ozirih tudi glede na sovraštvo proti naši državi, toda takorekoč izgrda jo je odpodib od sebe. In zdaj išče Bolgarija svoje bodočnosti v zvezi z nami in v boju s Srbijo in sicer v zadnjem odločilnem boju, katerega cilj je uničenje srbske države. Dokler smo imeli Italijo za zaveznico, ni bilo mogoče na to misliti, ker se je Lah protivil vsakemu napredovanju v Srbiji in na podlagi svoje pogodbe zahteval, da se ne sme naša država kar nič povečati na Balkanu. Namesto Laha imamo zdaj Bolgara, ki nasprotno z vsemi silami želi, da se naša država tako daleč raztegne, da bo mejila z Bolgarijo in ki sama najbolj koprni po tem, da se razdeli sedania Srbija. y r €J Nočemo, da bi se naše ljudstvo, doma ali v vojski, hvalilo, v čemer hvale ne bi zč služilo. Prav tako treba odklanjati tudi poročila, ki ga slikajo v slabši luči, kakor je res. Skrivati resnico, kadar bi videli na naših vojakih kaj slabega, bi bilo toliko vredno, kakor bi bilo vredno skrivanje gnojne rane pred zdravnikom. Nikjer ljudje i iso tako dobri, da bi ne bilo nekaj slabih vi es. In če se opazi tupatam kaj grajevrednoga, pa bi kdo zaradi lega izlil svojo žalost v mrklo in črnogledo posploševanje, je za narodovo ime krivično. Samo resnica je koristna, naj bo resnica na dobro ali na slabo stran. Ali ni čudno, da moramo na primer javno čitati, da so »Kranjski Janezi« v smrtni nevarnosti na bojišču še surovi in vdani drugim človeškim slabostim, zasebno pa izvemo, da pobožno molijo, da gredo k spovedi in prejmejo sv, obhajilo, kadar jih duhovniki povabijo! t1 V presojanju moramo biti previdni. Ne-broj lepih, tolažilnih, v srce segajočih in blažilnih vojaških pisem smo že čitali in priobčili v naših listih tekom dolgotrajne sedanje vojske. Iz pisanja naših slovenskih vojakov odseva živa vera, zaupanje v Boga ter v pomoč nebeške Matere Marije; iz pisem veje občudovana vdanost v voljo Najvišjega; v njih se zrcali požrtvovalna ljubezen naših mož in fantov, izkratka: Celi naši junaki so naslikani in opisani v vojni pošti! Seveda, ako bi kdo hotel sklepati samo po teh pismih ter reči: Blagor Sloven- od doma. Dobe se sumljivci, ki sebe in druge vznemirjajo z raznimi dvomi; dobe se pa tudi nagnjivci, ki druge samo dražijo, vendar pa s tem lahko zasejejo nepokoj v srca občutljivih in skrbečih mož. Nc rečemo, da bi se ne mogli pripetiti slučaji ve-rolomne nezvestobe, a posamnih žalostnih padcev ne smemo posploševali ter begati bojevnikov, ki radi tvegajo za domovino vse, samo če vedo, da je doma vse v redu. V roke smo dobili list ogrskih Slovencev Novine«. V 41. številki je natisnjeno pismo nekega desetnika Ivana Dervariča 20. domobr. pp. Pod naslovom: »Žalost vo- cem, da imate tako izborne, vrle, junaške, i jakov zavoljo zakonolomnih žena« piše Bogu vdane in domoljubne vojake, bi sod- 1 med drugim ba ne bila točna in popolna. Pisma, ki jih priobčujemo, so pisma brljših in najboljših. Koliko je pa dobrih in vzornih vojakov, ki sploh ne pišejo, ker niso vajeni, ker so skromni. Samo Bogu jc znano njih vztrajno in voljno trpljenje, njih vzorno življenje, njih boji in njih junaštva! Da je med našimi slovenskimi vojaki sila veliko dobiih in blagih junakov, pričajo že napolnjeni predali naših uredniških miz; a to kar se pošlie uredništvom je le majhen di 1 slovenske vojne korespondence. Ako bi tujec, ki naših v ccloti poštenih in dobrih — slovenskih fantov in m; ž ne pozna, dobil v roke samo lugo-vr .'e in tarnanje poedinih dopisovateljev, bi se v sodbi, ki bi jo o nravstveni vrednosti h' šili vojakov naredil — daleko zmotil. Veliko je gotovo slabega na bojiščih, zlasti v krajih za bojnimi črtami; toda med slovenskimi vojaki razmerno morda najmanj. V nravstveni vrednosti jih nemara prekašajo samo vrli in verni Tirolci, drugi pa komaj. Vpc. revati je pa treba, kako človek, ki je morda že celo leto v bojnem vrvežu, neliote otopi, postane malo robat, manj občuten. Rahločutnost izgine; saj vojaki-ra-njenci sami tožijo, da na fronti človek r.e-k nišlcrnc žene, ki imajo svoje može na bojišču, doma jako slabe pameti »gra-talc . Prosim za odpuščenje tiste, katere riiso krive; ali gorje onim, katere so krive in katere tako žalost delajo svojim možem, ki se vojskujejo za vero Kristusovo, za svoje družine in za domovino. Zmislite se, drage žene, na svoje žalostne može, ki toliko trpe, ki jim je kamenje za posteljo, za blazino ostre krogle, kruh pa — bridke solze! . .. Pridite sein, ve žene in dekleta, ki ste trdega srca, da poboljšale svoje življenje! K. J. Z., ki se je tu pri 20. domobr. pp. vojskoval, je v vodo skočil, ko je slišal žalosten glas od svoje žene. Ni več hotel živeti poleg take žene. Utopil se je. Kako je to tožno!...« Urednik Novin« je ob koncu pisma modro pristavil v narečju ogrskih Slovencev: > Nekaj je istina, dosta pa nejl« V tolažbo bi tudi mi pristavili: Ne prečrno gledati! Resnica je, da. sc je uprav vsled voiske in vsled ločitve moža od žene prava ljubezen še le pojavila. Marsikje je vladala med njima morda kaka nesporazumnost, razmerje med njima je bilo bolj mrzlo. Ob slovesu se je pa pokazalo, da je vez ljubezni trdna in da bo taka tudi ostala. Zdaj vidi že ra, koliko manjka deistvu — tako piše neki francoski re- v hiši in družini, če ni moža. In mož! Ko- Hr.' ni / I.-« Pn •¥> I x n.inlrn 1 ■ 1 1 < ... . dovnik, ki je sam moral s puško na vojsko, — se polagoma skrhajo plemenite poleže č;- veskega srca.« Napačno bi torej bilo, če bi vrgli vse v en koš, če bi po posameznih slabih zgledih, ali po posameznih oddelkih sodili ali celo obsodili vse slovenske vojake; saj imamo neizmerno tikih poročil, ki iz njih izvemo, kako je naš vojak dovzeten za dobro besedo, kako hvaležno prejema najmanjše darove, ki ga spominjajo na Boga, na Marijo. .. , .So se razveselili molilvenika Krščanski vojak«, kako so z zanimanjem, z vnemo in hvaležnostjo čitali vojaško številko »Slovenca«-, kako verno shranjevali razne dobre letake, podobice, molke! itd. Pridemo torej do zaključka, da nismo prav poučeni, če bi mislili, da med našimi s ovenskimi vojaki ni nič pomanjkljivega, slabega, obsodbe vrednega. Kar ie takega, da se mora grajati, zadene pa le neznat-neisi del. Večini naših dobrih in vzornih brambovcev domovine — pa čast in spoštovanje in ljubezen. V tolažbo! Kar smo zgoraj povedali, velja prav tako tudi za razne neprijetne govorice, ki iih morda čujejo možje-vojaki na bojišču ll lika tolažba zanj, ko mu žena pošilja iskrene pozdrave in pa zagotovilo trajne vdanosti. Kolika tolažba zanj, ko bere, da žena moli zanj, da molijo otroci in darujejo sv. obhajilo za ljubega ateja, za srečno vrnitev! Da, moli se; veliko se moli zlasti v družinah, ki imajo očete na bojišču. Kjer se pa moli, stanovitno moli, kjer se prejemajo zakramenti, sc ni treba bati, da bi imel zapeljivi duh moč in dostop v hišo. Zalo pa ne begali naših vojakov-trpi-nov, saj imaio že itak trde dni, bridke in dolge ure; pa vse radevoljc prenesejo, samo če vidijo in slišijo, kako domači, kako žene v zvestobi in ljubezni težko pričakujejo glasov od svojih dragih na bojišču, kako drhte v goreči molitvi, da bi ljubi Beg valoval in ohranil ljubljene može, oče-le in gospodarje! Seinpatje beremo, da je pri podiranju starega poslopja ali pri prekopavanju zemljišča prišla na dr.n stara posoda, ki so se iz nje usuli zlati in srebrni novci starega kova. V vojnih časih se je zgodilo, da so pre. plašeni ljudje zazidali ali zakopali zaklad da ga skrijejo pred sovražnimi vojščaki' Sami so morebiti umrli v vojski ali vsled bolezni, posoda z zakladom pa je ostala skrita in jc izsula svojo vsebino tujim nai. diteljem. Časi so se spremenili, dobili smo var-nejše shrambe, kakor luknje v zidovju ali jame v zemlji. Kdor hoče spraviti svoj de-nar na varno, ima na razpolago raitfeise-novke, hranilnice, poštno hranilnico in bančne zavode. Tu ni denar samo na varnem, temveč donaša tudi pridno obresti se množi ler se pretvarja v nove gospodarske vrednosli. In vendar se morda šc dobe ljudje, ki svoj denar zakopavajo, kakor so dela , n;ih pradedi v tridesetletni vojni. Velik del denarja, kar ga jc bilo pridobljenc-a vsled vojne ali povodom vojne, jc ostal pri p0. sestnikih, ki so zlato zaprli, bankovc po-skrili; da, celo srebro in nikel so n oili ter ga zaprli. Zlato se sedaj morda ti v nogovicah, bankovci leže med s' i i : jca-mi perila, srebro leži na dnu š nn' b cz i obresti in brez porabe. Ti l,uc i ijbiž.e ! mislijo, da na ta način najvarne s svoj denar ler ga varujejo ne-, .■raosti, zrnanj-anja in izgube. Toda uprav nasprotno pa ic i. izkušnje prejšnjih časov dokazu'., krat so bili taki nabrani /. a k 1 a d i > ali jih 'e uničil ogenj ali miši, ali pozabl,eni v svojih skrivališčih. Ko šli zopet na dan, so bili novci že d veljave. Dolžnost, zamenjati b: nI. med tem časom morda prenehala, in no varovani zaklad sc je spremenil . čico manjvredne kovine in pap!:i . Nekoliko umljivo je, ce bi sp.. paj denar taki ljudje, ki meni;o, da i biti pripravljeni na hiter beg! 'IV < monarhije je danes, izvzemši ma; mejnega pasu, očiščeno sovražnika: c. ste, vojne in zmag vajene čele se is.;.\ljajo sovražniku, naše čele stoje globc!:o v no-tran;nsti ruske države. Proč s tem bedastim strahom in s pomisleki! Z: drževanie denarja po; '• ti prav nič nc koristi, ovira pa pre: :': posestniku vzame obresti, povzroča m kan:e drobiža in stem težave v vs. kcanjc.i življenju. Skrivanje denarja pa je vihu tega skrajno nepatriotično in neznača'io. Dobrobit posameznika je danes neločljivo zvezana z dobrobitjo države. Samo če zm; 'ja država, sc bo skupnosti in posamezniku dobro godilo. Udanost državi je edino red-stvo, da se zagotovi bodoča sreča. Torej na dan s skritim denarjem in denar .im papirjem. Srebrni in niklasti denar v p,r omet! Kdor je nabral srebrnega ali niklastega denarja in ga shranjuje, naj ga spravi zopet v promet. Stem nima nobene žrtve, kajti kovan denar mu niti za trohico ne koristi več, kakor bankovec. Pomanjkanje drobiža je gotovo velika ovira. Ne skrivajte bankovcev! Kdor ima večje zneske v papirnem denarju, ki zanj trenolno ali v bližnjem čaru nima porabe, naj kupi vojno posojilo, ah naj plača dolgove, ali nai naloži svoj denar v poštni hranilnici, v raiffeisenovki, donia- V110 toliko-bljeni, ostali >o pri-v no iz V je 'vrb- ■J.---, rajo ertile :>. ob- L hranilnici, banki. Njegov denar ne bo tamo njemu samemu donašal obresti, tem-Leč tudi koristil narodnemu gospodarstvu, Lkupnosti. f Pri vložnih knjižicah se lahko zavarujemo napram tatvini, ako si izberemo po-fsebno geslo, ki je samo lastniku in denarnemu zavodu znano. Tat, ki ne pozna gesla ne dobi izplačanega denarja, denar ostane ohranjen pravemu lastniku. Na tisoče jih odkoraka vsak teden na bojišče, zapuste ženo in otroke, poklic, rodbino in posestvo, da prelijejo svojo kri za 'domovino! Ali naj se spričo tega še dob6 ljudje, ki se ne morejo ločiti od svojih srebrnikov in papirnih denarjev, četudi jim ločitev ne prinaša izgube, temveč dobiček na obrestih in večjo varnost? Prebivalstvo, ki je pri tolikih prilikah dokazalo svojo zdravo pamet, patriotično mišljenje in zmisel za skupnost, za pravi I odgovor na to vprašanje ne bo v zadregi! Pregled po svetu. Bolgarija je dovolila izvoz žita na Grško. Vsled prošnje grške vlade je dovolila Bolgarija, da se sme izvažati žito za kruh v Grčijo, v kolikor ni ogroženo preživljanje bolgarskih prebivalcev. Grška vlada jamči, da bo žito porabila zgolj za domače prebivalstvo. Brezuspešen poizkus. Ruska vlada je poizvedovala, kaj bi rekla Romunija, če bi zahtevala, da se dovoli ruskim četam prehod preko Romunije. Bratianu je odločno izjavil, da bo z vso silo varoval in branil romunsko nevtralnost. Nevtralnost Grčije, Po vesteh iz mero-dajnili krogov v Atenah se je Grška odločila, da za vsako ceno ostane nevtralna. Grsku vlada misli odpovedati pogodbo s Srbijo. Kakor se sliši, sta Grška in romunska vlada v Sofiji izjavili, da ostaneta toliko časa nevtralni, dokler se Bolgarija omeji samo na varstvo svojih upravičenih interesov proti Srbiji, Francoski zunanji minister odstopil. Delcassč je odstopil, ker se je popolnoma izjalovilo delo četverosporazuma, da bi se bile združile Bolgarija, Grška in Romunija proti nam. Zgodilo se je nasprotno: Bolgarija gre z nami, Grška in Romunija sta pa tudi nasproti skupnemu nastopu s sporazumom skrajno hladni. Delcasse spada med tiste politike, ki so s Francijo najbolj delali na vojsko proti Nemčiji, da maščujejo francoski poraz 1. 1870 do 1871. Eden glavnih povzročiteljev sedanje svetovne vojske je z Delcassejem padel. Nade na mir se z njegovim odstopom izboljšavajo, ker je pripadal najbesnejšim pristaše .n vojske ne glede na konec in ni poznal spravljivosti in miroljubnosti. Oborožena nepristranost Grčije. Nova vlada z novim ministrskim predsednikom Zaimis-om se je predstavila zbornici v Atenah 11, oktobra. Zaimis je izjavil, da so mednarodne razmere zelo zapletene, da pa politika Grčije sloni na istem temelju, na katerem je bila izpočetka svetovne vojske. Ker je pa treba življenske koristi domovine varovati, zato bo nevtralnost Grčije oborožena. ^Amerika je začasno prepovedala izvoz orožja. Ta prepoved je nastala vsled tega, ker namerava okrog 20 svetovalcev južnih držav povzročiti gibanje zoper izvoz ameriškega orožja. Romunija miruje. Romunska poslanika v Londonu in Parizu sta izjavila v imenu svoie vlade, da hoče Romunija ostati za čas balkanskih bojev nevtralna, Grčija se drži. Nasproti sporočilom, da Francija in Anglija še vedno izkrcavata čete v Solunu, se zatrjuje, da je grški ministrski predsednik Zaimis prepovedal en-tenti uporabo grške železnice (Solun—Niš). Grški poslanik je 14. oktobra sporočil Ra-doslavovu v imenu svoje vlade, da hoče tudi novo ministrstvo ohraniti nevtralnost. Zmeda v četverosporazumu. Časopisje entente je vse zmedeno; vsak list nasve-tuje nova pota in sredstva. Nekateri trde, da je škoda, če se opusti dardanelsko podjetje; drugi pravijo, da ni vredno pošiljati čet v Solun, če Grčija ne potegne s Srbijo. Splošno so pa mnenja, da se bo srbska armada težko ustavljala premoči napadalnih čet. Tudi v Albaniji vre. V dogovoru z Bolgari se hočejo tudi Albanci otresti Srbov in Črnogorcev. Svetovna vojska. Središče pozornosti je sedaj Balkan. — Padec Belgrada in odstop Venizelosa presenetil četverospo-razum. — Bolgarija odločila. — Avstrijske in nemške čete prodirajo polagoma proti jugu: Poža-revac padel. — Višina A vala zasedena. — Bolgari prekoračili reko Timok in zasedli višino Glogo-vico. Vzhodni del trdnjavskih torto v pri Zaječarju — zasedli Bolgari. — Boji z Rusi zmerni. — Pri Dvinsku malo napredka. — Več francoskih ladij potopljenih. — V Cliampagui odbitih sedem francoskih napadov. — Italijani napeli nove sile. Hud artiljerijski ogenj na celi fronti. Na Dobrdob-ski planoti Lahi večkrat odbiti in tepeni. Dva sta padla prejšnji leden: En veljak in eno mesto in sicer oba že vdrugo — upati je, da končnoveljavno — Venize-los in Belgrad, Dvojen poraz naših sovražnikov na jugovzhodnem bojišču, kjer se sedaj zaključuje svetovna vojska, Venizelos, grški ministrski predsednik je bil odpuščen že marca meseca. Ob volitvah si je zopet zagotovil večino; kralj Konštantin ga je iznova postavil na čelo vlade. Ker se je vojska ob Dardanelah za Angleže in Francoze slabo obnesla, se je Venizelosova ljubezen do entente nekoliko omajala. Kljub temu je v zbornici poudarjal, da se mora Grčija nasloniti na če- tverosporazum. Kralj ga je odslovil. Ta novica je udarila kakor bomba med politike četverosporazuma, kajti ententa je že imela svoje čete pred Solunom. Kralj je pozval miroljubnejšega moža z imenom Zaimis, ki je sestavil novo vlado, Zaimis je izjavil, da bo varoval strogo nevtralnost. Zdaj ko jc padel tudi Belgrad, je spoznala ententa resno nevarnost za Srbijo, kar dokazujejo zelo ljuti napadi na raznih delih naše fronte po Rusih in Italijanih, ki skušajo kolikor mogoče razbremeniti Srbe, Zadnje napade so Rusi zopet plačali z ogromnimi žrtvami. Čas, ko so Rusi varčevali z municijo, je, kakor se zdi, potekel. Sedaj razsipavajo materijal nič manj kot svoj čas v Karpatih. Tudi Italijani se ne strašijo nobeniK žrtev, da bi nam le v sedanjem trenutku postali neprijetni. Na planotah Folgarije in Lavarone so divjali nekaj dni najljutejšl napadi. Sovražnik je napadal posebno tiste naše forte, ki obvladujejo gornjo su-gansko dolino. Naše posadke so morale vzdržati najhujši ogenj. Vedo pa, da sovražnik z obupom nadaljuje svojo izgub, ljeno igro. Italijani bodo menda še enkrat poizkusili z veliko ofenzivo, zadnjo pred zirro SRBIJA V OGNJU. Kako je v Belgradu. Vsled obstreljevanja je glavno rnesto precej trpelo. Prizadeti sta zlasti občutno zgornja in spodnja trdnjava, Poškodovan je deloma tudi tvorniški oddelek, kakor tudi mest. del vil ob Kalimegdanu. Manj je trpela glavna cesta, ob kateri stoji novi konak, boljše trgovine in ministrstva. Prebivalci so se bili povečini umaknili. Zavezniški topovi so držali v ognju vse dohode do mesta, tako da ni bilo uoanja, da bi sc bilo mesto držalo. Zgodovinsko dejanje. Točno izvedeni nreliod naših in nemških čet čez Savo in Donavo slave časopisi kot najsijajnejše delo v sedanji vojski. Svetovna zgodovina bo pisala o junaško in mojstrsko izvedenem prekoračenju. Ofenziva v Srbiji se nadaljuje na treh krajih in sicer v Mačvi (vzhodno od izliva Drine) in pri Obrenovcu, dalje južno od Belgrada in vzhodno v dolini Morave. Odpor srbskih sil je strašen. Kljub temu je bilo že 12. oktobra osvojeno mesto in grad Smederevo, ki leži kakih 40 km vzhodno od Belgrada, Napadi napredujejo. Dnevno poročilo 14. oktobra: Naši napadi kljub najljutejšl protibrambi Srbov povsod napredujejo. Naše čete so vrgle sovražnika ob spodnji Drini iz več jarkov. Južno od Belgrada je iztrganih več srbskih opirališč. Vas Želžnik zavzeta z naskokom. Prekoračena je cesta Požarevac—Gradište. Srbi se povsod izredno trdovratno upirajo. Govori se, da so bile med odporom in prekoračenjem Do* nave pokončane tri srbske divizije, O padcu Belgrada. Nepričakovano hi» tro je bil osvojen Belgrad. Mi, ki stvari presojamo le po časopisju, ki slišimo le kratko poročilo »Belgrad je padel«, niti iz-daleka ne moremo presoditi, koliko žrtev stane tako ogromno in nevarno podjetje. Če slišimo, da je bilo zbranih na črti Do-. 31 nava—Sava 2000 topov, ki so cele dneve vsipali svoj uničujoč ogenj na srbske utrdbe, če slišimo, da je več dni vsako uro padlo 300 do 500 izstrelkov iz velikih topov, če beremo, da so vojaki delali noč in dan, če izvemo, da so vrli pijonirji napravili med najhujšim ognjem čez narastlo Donavo in Savo obenem osem prehodov in mostov, potem si zamoremo vsaj nekoliko predočiti, kako velikansko in občudovanja vredno podjetje so izvršile naše združene čete. Jasno, da tako delo ne more biti brez znatnih žrtev, kajti Srbi so se borili in ustavljali na vse kriplje; po hišah so nastavili strojnih pušk, baterije so delovale. Po krvavem boju je padel Belgrad v naše ; roke. Angleži in Francozi v Nišu. Dne 14. t. rn. so došle entcntine čete v Niš; prebival- i stvo jih je seveda navdušeno pozdravilo. Čete so takoj poslali na fronto, — Srbski dvor se je preselil v Mitrovico. Silne težkoče bodo morale zmagati naše čete, preden je pričakovati znatnega napredka v notranjost Srbije, kajti ozemlje je gorato in utrjeno, sovražnik je poln fanatične ljubezni do domovine, ki voljno Požarevac padel. Nemške čete so po obkoljevalnih manevrih zasedle trdnjavo Požarevac. Ko so bile vzete utrdbe na južni fronti Požarevca, je bilo mesto osvojeno v naskoku.— Višino Avala južno od Belgrada, so Srbi močno utrdili. Upali so, da jo bodo mogli dolgo držati. Toda že 17. oktobra je došlo obvestilo, da so jo nemške čete z naskokom vzele. Na cesti Belgrad— Grocke prodirajoče čete so zasedle važne višine. Na bolgarski meji. Prvi boji so se začeli zjutraj 14, oktobra, potem ko se je ob 11. uri zvečer izvršila napoved vojske. Srbske čete so prekoračile mejo že 13. oktobra in poizkušale zasesti vrhova Kovička glava in Rosoviti Kamar, ki ležita zahodno od Bjelogradčika. (To mestece leži nasproti Knjaževcu.) Tudi na meji ob cesti Kumanovo—Kjustendil so nameravali Srbi zasesti važne točke, ki branijo pot v Sofijo. Srbi so bili prepodeni. Prva bolgarska armada je napadala 15, oktobra čez srbsko vzhodno mejo ter zasedla prelaze in višine ined Bjelogradči-kom in Knjaževcem. Iz bojev pred Varšavo. — Pri telefonu v kritju. izvršuje najtežje vojne zahteve. Iz Niša poročajo, da so raztegnili brambno dolžnost od 15. do 65. leia; v redni srbski vojski je baje tudi mnogo mladenk, »Srbija se bori sedaj za svoj obstanek« je rekel Grey v angleški zbornici. Sodba zunanjega sveta. Italijanski list »Avanti« namigava, ko sporoča o prodiranju naših čet v Srbijo, da bo predor avstrijskih in nemških čet skozi timoško dolino odločil vojni položaj in prinesel mir. — Bog daj! Na srbskem bojišču, dne 14. oktobra; Naš napad na pogorju južno od Belgrada je znatno napredoval. Srbi so bili vrženi iz svojih trdnjavam podobnih postojank na južni fronti Belgrada in so se vsled težkih izgub pomaknili nazaj na višino Avalo (565 m) tako, da most čez Savo in Donavo in mesto Belgrad nista več v območju srbske artiljerije. Čete armade Gallwitzo- ve so obkolile utrjeno mesto Požarevac._ Naši pijonirji grade še nove mostove čez Savo in Donavo, dasi jih imajo že lepo število. Čez Thnok. Bolgarske čele so deloma že prekoračile reko Timok ter zasedle višino Glogovico blizu Knjaževca. Ujele so pri tem 200 Srbov ter vzele 8 topov. 17. oktobra so si osvojili Bolgari vzhodne forte trdnjave Zaječar. Nova napoved vojske. Francija in Anglija sta napovedali vojsko Bolgariji. Zdaj imamo že 24 vojnih napovedi tekom svetovne vojske, ITALIJANSKO BOJIŠČE. Živahnejše delovanje italijanske artiljerije. Pretečeni teden je bila laška artiljerija precej besna. Živahno streljanje je bilo zlasti 12. in 13. oktobra, ko so napadli z ognjem težke artiljerije planoto Lavaro-ne. Tudi pri Bovcu in Tolminu ni bilo miru; v Doberdobskem odseku so bili živahni zlasti letalci. Ob Mrzlem vrhu sta bila odbita dva laška napada. Dva italijanska aeroplana so naši izbili dne 11. oktobra pri Kostanjevici na Krasu. En letalec je težko ranjen, drugi je padel nepoškodovan. Na tirolski bojni črti je trajal mo; ogenj sovražne artiljerije neprestano v!! dni. Ponovljeni pehotni napadi na plaJ.; Folgarija so bili opolnoči (od 13. t]0 j!1 okt.) in zopet proti jutru krepko odhiti, V : laških stotnij se je moralo umakniti n'az' In zopet Doberdobska planota. Na se' verovzhodni odsek Doberdobske plan0(j se je 16. oktobra po strašnem artilerijskem ognju italijanska pehota večkrat navalita na naše postojanke. Vsi napori so se zmle. li ob naših ovirah. Sovražnik jc imel veli. ke izgube ter se je umaknil v svoje brloge Popoldne istega dne so še enkrat poizku! sili svojo srečo, a jih je takoj ustrahovala naša artiljerija. Zvečer in ponoči še niso mirovali; vrnili so se vselej s polomom, V goriškem in tolminskem okolišču je isto. dobno delovala sovražna artiljerija, Itali-jani so uporabljali plinaste bombe, — Tudi na Tirolskem in Koroškem artiljerija ni mirovala. VOJSKA Z RUSI. Nova razvrstitev. Berlinski li i so poročali, da se je začela na Ruskem neva velika razvrstitev vojne sile, in sicer po načrtu novega armadnega vodsh . ki mu načeluje car sam. Vsi šiirje ruski poveljujoči generali: Alekseiev, Ruski. 1'vert in Ivanov so bili odlikovani z visnl 'm redom sv. Jurija. Petrograjski vojaški ' objav- i lja, da bodo pričele ruske čete o veli ko ofenzivo. Pri. Dvinsku — grom in strel?. Gvo-menje nemških topov ob napadu Dvinsk je, kakor naznanjajo petrograjs listi, neznosno in grozno kakor vihar. Dvinsku je polno ruskega vojaštva, ki I' mesto za vsako ceno držati. Dr.c 14. < : bra sta bila odbita dva huda ruska izp; Pri Črnovicah so namera*. ruske čete prodirati. Pričele so s svoj' c.i?'- • som že 4. oktobra. Šest rojnih v so poslali v boj, ki so bile več ali r- i poko-šene. Ko so izprevideli, da jc v> napor zaman, so izpraznili svoje naorc; ; ^njene postojanke in se umaknili. Napad ob Strioi. Dne 12, o' < V,, so naši bataljoni odbili pri Barkanovi b Stripi čelrii ruski napad. V Volhiniji so bili dne 15. okte bra odbiti ob potoku Korminu močni ruski napadi. Najsevernejše bojišče, Vzhodno od Mi-tave (boj za Rigo) so vrgli nemški vojaki ruske sile iz trdnih Dcstojank rez reko Misso. Ujetih je bilo čez 1000 Rusov, pri Dvinsku pa 440. FRANCOSKO BOJIŠČE. Sita ponehuje. Zmerni boji so bili vse dni severno od Arrasa brez znatnih iz-prememb na ozemlju. V Champagni so bm sovražniki na obeh straneh Tahure y dneh 11. in 12. oktobra občutno poraženi. Mrtvica, Francoski črnci iz južnih pokrajin so prenesli bolezen mrtvico tudi na bojišče, Mrtvica je bolezen, ki jo Nem« imenujejo Schlafkrankheit, in je že civilno prebivalstvo okuženo po njej. Med Ypernom in Loosom so Angleži za oblaki gostega dima pripravili hud napad na nemške postojanke. Na več mestih se je pa dim valil nazaj v njihove lastne vrste. Kolikor ozemlja so se bili polastili. [oliko so ga nato ob napadu z ročnimi granatami zopet izgubili. sedem napadov v Champagni zavrnjenih. Francozi so na obeh straneh Tahure , dli redemkrat z najhujšo besnosljo. S ' i izgubami so morali odnehati. — i leialec poročnik Bolke je v krat-čc.5:'. uničil v zračnem boju pet so-. „ih aeroplanov, V-r k •.■■••»igevaini uspeh nemških zra-'c-vov. V noči od 13. do 14. oktobra so '■■ dli remški mornariški zrakoplovi me-Lorvon. V središče, takozvani City, jiu ladjedelnice, na vodovod Hnmpton pri J Jonu je padlo več bomb. Nastale so . ; relbe in požari. Zrakoplovi so se ne-I ' odovani vrnili. NA MORJU, Ove iadji, ki sta vozili vojake, sta bili 7; ln jc dni potopljeni v Egejskem morju; ena je bila angleška, ena francoska. Francaski parnik »Samblin Kaver« je lil 8. oktobra ponoči blizu Malte torpedi-ran. Nemški podmorski čoln ga je zavrtal in n"topil z nad 2000 alžirskimi strelci. 1'. cii'h jc samo 90 inož. *'e£enske novice. Pažclra elektrarna na Zavrinici. Do- s . i jc električni tok napeljan v sledeče, kr; je: Bled okoli jezera, Radovljica, Brez-jt. Mo.šn:c, Zgornji in Spodnji Otok, Vrb-njo, Gorica, Predlog, Lcsce, Hlebcc, Zapu-že, Breznica, Smokuč. Dosloviče, Sclo, Žirovnica, Vrba, Zgornje in Spodnje Gorje, Podhom in Zasip. — Popraševanje po električnem toku je jako veliko; žal, da se za-r; di pomanjkanja bakra in motorjev občinstvu ne more ustreči. Vsled tega se tudi n: pcljava na Jcscnice šc ni mogla izvršiti. P' ! lišarie se pa bo izvršilo po možnosti in m bo elektrarna izkušala pomagati z že-Ic.nimi žicami, dokler nc bo zopet bakra n razpolago , Razglas poveljnika skupine gene-•! >ega majorja Globočnika. Kakor sino žc poročali, sta občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas izvolili generalnega majorja (J. Globočnika za častnega občana. Ob tej p i1 i i k i je slednji izdal sledeče povelje: Zastopstvi Bohinjske Bistrice in Srednje vasi sta me z soglaSnim sklepom izvolili častnim občanom. Nc glede na čast, ki je s tem doletela mojo osebo, vidim v tem predvsem znamenje izvrstnega skupnega življenja in soglasja med podrejenimi po-vsodi tu razpostavljenimi četami in med civilnim prebivalstvom, kakor tudi znamenje ne manj razveseljivega dokaza spontane lojalne prijaznosti prebivalcev Kranjske do armade. V tem smislu z zadoščenjem splošno razglašam ta ukrep omenjenih občin. Škofijske zadeve. Premeščeni so čč. Franc Pavlič, kpl, v Mirni peči — na Irebelno; Janez Borštnar, župni upravitelj pri Sv. Lenartu — na Sv. Goro; Ivan Lan-gerholz, kpl, v Dobu — v Kamnik; Franc Govekar, prefekt v Št. Vidu — v Dob; Ivan Lobe, vikar v Novem mestu — v Čr- 1 mošnjice; Ivan Žerjav, kpl. v Črmošnjicah — v Novomesto; p. Pfajfar, kpl. v Vel. Dolini — na Breznico. — V višje duhov-sko izobraževališče sta sprejeta čč. gg. Tomaž Klinar, kip. v Stari Loki, Gregor Žerjav, gojenec bibličnega zavoda v Rimu. Bivši urednik »Slovenca« se nahaja ločasno kot ujetnik v Čeljabinsku na Ruskem. Tretje avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915. more vsakdo podpisati tudi pri Zadružni zvezi v Ljubljani, ki sprejema prijave po originalnih pogojih in vabi re-flektante k obilni udeležbi pri subskripciji. Po devetih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Anton Japelj iz Tomišlja pri Ljubljani. — Njegov naslov: Petrograd — Čeržuj. Morda bo bolje. Zdaj, ko so pobirali žganjarske kotle v vojne namene, se je dognalo, da jih je samo na Kranjskem bilo 13.000. Ogromno število teh žganjarskih tvornic! »Res donaša,« pravi »Slovenec z dne 14. oktobra, »kuha žganja ponekod ljudem precejšen dobiček, samo če ni ta dobiček — izgubiček! Naj se prclijo kotli v ognju na oltarju domovine — za vse večne čase!« »Žganje si je zlodej izbral,« pravi v svetem srdu sicer tako ljubeznivi Slomšek, Popihali so jo ... Cesarski komisar v Trstu naznanja, da izgube službe sledeče osebe: Dr. Silvio Pitacco, dr. Silvio Qua-rantotto, ing. Avgust Luzzatti, ing. Edvard Grulich, ing. Iv. Menesini, ing. Ant. Per-co, ing. Gastone Tcvini, Emilio Custrin, Leone Groggcr, Josip Sillani, Miha Trau-ner, August Bonifacio, Diomede Benco, Romano Sambo, Mario Tonin, Fiore Cleva, Carlo Painich, dr. Attilio Hortis, dr. Gino Consolo; profesorji, oziroma občinski učitelji: Julij Baschiera, dr. Alojzij Grandi, Alojzij Granello, Mario Miglicrini, Mario Picotli, Enrico Rosman, Mario Sablich, Gino Saraval, Artemio Ramooni, Ronsedio Romagna, Ad< le Lonschar in pa Valeria Neppi. — Vse te osebe sc odpuščajo zato, ker se niso odzvale pozivu, da se priglase občini do dne 8. avgusta, 10. avgusta, 22. in 30, septembra. Gori imenovane osebe so odpotovale »neznano kam«. Mi pa vemo, da so te osebe odpotovale »preko luže«. Taki občini je stal na čelu in take ljudi nameščal dr, V a 1 e r i o. Mladi domoljubi. Šolska mladina na Drenovem griču je darovala ranjenccm v Ljubljani 45 kg svežega sadja. Mohorjeva družba v Celovcu je pričela razpošiljati knjige za leto 1915. Cenjeni udje prejmeio letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek, 3, Zgodovina c, in kr, pešpolka št, 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernice, 69. zvezek. 6. Presveta Evharistija (molit-venik). Kdor je doplačal 80 vinarjev za broširan, oziroma 1 K 40 vin. za vezan izvod, prejme knjigo: Trojka. Družba se bo potrudila, da udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro po sledečem redu: 1, Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Tržaško-koprska škofija. 4. Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija, 6, Goriška nžftdškofija. — Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe bivališča se pri tolikem šte- vilu družbenikov ni moglo ozirati. Stroške, katere so imeli čč. gg, poverjeniki za od-poslatev denarja in prejem knjig, jim morajo posamezni udje povrniti. Umrla je dne 10. oktobra v ljubljanski bolnišnici Ivana Rupnik iz Zagradišča, občine Dobrunje. Pokojna je bila blaga in občespoštovana žena. N. v m. p.! Kdor bi kaj vedel o Janezu Mezeg, 17. pešp., 1. Baon., 2. komp. vojna pošta 32, naj blagovoli sporočiti očetu Janezu Mezeg, Gozd 4, p. Kranjska Gora. Bojišče, 11. oktobra 1915. Slovenski fantje 7. topniškega polka, mun. kol. bat. št. 5, pišejo: »Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem Domoljuba iskrene in prijateljske pozdrave! Zastonj Taljan si prizadeva prodreti naše hrabre bojne črte. Zdaj s strahom že v prihodnost gleda. videč načrte lakomnosti svoje strte. Srčne pozdrave! Topničarji: Brsar Anton, Kostanjevica (Dolenjsko), — Le-nard Anton, Št, Jernej. — Dobida Ivan, Noše (Gorenjsko). — Grošelj Melhijor Litija. Glavni dobitek državne razredne loterije v znesku 300.000 K je zadela številka 10.202, kupljena v ljubljanski kreditni banki. Primorski begunci se morajo izseliti b. Ljubljane in okolice, tako je velelo c. ir. kr. 5. etapno poveljstvo z dopisom c-ne 29. septembra, ker begunci iz vojaških czi-rov v etapnem območju sploh ne smejo prebivati. Določeno je zanje mesto Lipni-ca. Tam se dožene, kateri razpolagajo i zadostnimi sredstvi; tem se bo dovolile potovanje v notranje kraje, samo na Dana ne smejo. Številke, ki marsikaj povedo. Med novorojenci v Gorici od početka vojske dc konca decembra 1. 1. je bilo 12 odstoiko\ takih, ki se o njih navadno reče: »Kaj pr je tebe treba bilo?« Od 1. januarja dc 12. septembra t. 1. pa je bilo 21 odstotkom takih siromačkov. Gre torej navzdol — dasi ob bojni črti, dasi v kraju, kjer gospo dr.ri smrt, groza in strah! Med begunci biti ni dobro — to izpričuje dejstvo, da se je v Gorico, ki leži šc v območju sovražnega ognja, povrnilo žc na tisoče prebivalcev, V mestu je sedaj ži 14.000 ljudi. Najboljša in najsigurnejšs prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/*% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. ziutraj do l. pline. Glej Inserat! Razne novice. Cerkev Matere božje na Sv. Višarjak so Lahi, kakor znano, uničili 16. septembra. Velike granate so zadele popoldne okoli pol treh v desno kapelo in jo razrušile. Zadele so potem še druge krogle. Glavni del cerkve je razdejan. Strop in goreče tramovje je padlo v notranjščino; Zvonik in cerkev sta brez strehe, dež in sneg uhajata noter. Tudi zid pod cerkvijo je zadet od granate in ob glavnem vhodu štrle kvišku samo osmojene stene. Italijan bo pošteno plačal... Grobovi naših vojakov. Dr. Sr. piše: Ginljivo je, s kako ljubeznijo se zavzemajo naši vrli vojaki za svoje tovariše, ki so junaške smrti obležali pred sovražnikom. Nobena sestra bi bratu lepšega groba ne mogla napraviti in nobena soproga svojemu možu, kakor vojak svojemu tovarišu, ki je umrl na bojišču. Bil sem ob teh grobovih v Podgori in Pevmi. Ni mogoče povedati, kako milo se stori človeku pri srcu, ko stoji ob njih. Hrvati in Čehi, pa tudi Mažari, Nemci in Slovenci počivajo tukaj v bratski zvezi med seboj, kakor so bili v bratski zvezi drug poleg drugega v strelnih jarkih na Kalvariji, v Grojni in Oslavju. Bog jim stotero povrni, kar so tukaj žrtvovali pri brambi meje avstrijske in sloven- 1 I X T • 1 . . f i ske! Najlepše cvetke krasijo v Pevmi te grobove, tudi palme dobiš na njih. Da, palme! Kako ugane vendar človeško srce, kaj vojak-junak zasluži! Palma njemu pri-tiče, palma slave in zmage tu na zemlji, palma slave in zmage v življenju po smrti pri Bogu! Ujetnikom na Ruskem je prepovedano povedali, da se jim slabo godi, pa jo lc izvijejo. Neki ujetnik piše iz ruskega ujetništva, da se mu izvrstno godi, da ima vsega dovolj itd. Na koncu pa pristavlja: Pozdravim tudi sosedovo Mico Stradamo, Begunci so večinoma nastanjeni v skupnih taboriščih, in sicer: V Gmtindu na Nižje-Avstrijskem 30.000 rusinskih, v Volš-pergu in pri Št. Andražu na Koroškem 10.000 rusinskih, v Lipnici na Štajerskem 30.000 poljskih, v Chocenu na Češkem 30.000 poljskih, v Mikulovu, Pohorelicah in Kyjovu na Moravskem 20.000 židovskih in v Brucku ob Litvi 3000 židovskih. Na Dunaju je kakih 200.000 beguncev brez lastnih sredstev; v Brnu, v Pragi in v Gradcu jih je skoro 100.000. Na Češkem je nad 100.000 poljskih in židovskih ter nad 20.000 italijanskih beguncev; na Moravskem je kakih 50.000 poljskih, slovenskih, italijanskih in židovskih beguncev; na Gornje-Avstrijskem je 15.000 slovenskih in italijanskih beguncev; v nižjeavstrijskih kmečkih občinah je nekaj tisoč nemških, slovenskih, rusinskih in romunskih beguncev, končno je na Ogrskem, a na stroške naše državne polovice, preskrbljenih 40.000 slovenskih in židovskih beguncev. 38.000 jajc so zaplenili v Zagrebu v trgovini Ivana Ogrizek; nameraval jih je poslati v Trst in na Reko. Ameriški parnik z jabolki. Sadjerejci ln trgovci v Združenih državah bodo poslali v Evropo sadja. Parnik, ki vozi sadne darove evropskim vojakom, je odplul 19. oktobra ter bo prišel v Evropo početkom 61 novembra. Vsak vojak vojskujočih se držav v strelskih jarkih in bolnišnicah naj bi dobil eno jabolko. No, veliko to ni za posameznika, pa je vprašanje, če se bo še ta razdelitev mogla izvršiti. Najhujša nadlega Francozom in Angležem so naši in nemški podmorski čolni v Sredozemskem in Egejskem morju. Razpisali so nagrado: kdorkoli uniči kako ladjo potapljavko, zasluži 40.000 frankov »na-j pitnine«. Stenski koledar za leto 1916, opremljen z dvema pomenljivima vojnima sliči-| cama (»Soči«, »Po bitvi ), pripraven za urade, šole in privatnike, je natisnila »Ka-; toliška Tiskarna«, — Cena 50 vin. Pri naročilu nad 10 komadov 10% popusta, nad 50 komadov 20% popusta, nad 100 kom. 30% popusta. — Naročila izpod 10 komadov se bodo izvrševala le pozneje v navedenih trgovinah. m II Dopisi. Koprivnik v Bohinju. Tudi naši gor- ■E|S3UBZUd [U BJJSlOA iljudnZ I>jI|DA OU 'l>jS Dosedaj je bilo pozvanih 84 župljanov v vojsko iz obeh vasi po 42 mož. Izmed teh se pogrešajo trije že eno leto. Ranjenih in ujetih je bilo že več. Ubiti, oziroma za ranami pa so umrli štirje. Jakob Bernik, Suš-nikov iz Gorjuš, je padel ob Dnjestru 18. junija; Martin Čuden nekoliko kasneje na Ruskopoljskem; ranjen na južnem bojišču je v Sisku podlegel rani Torkar Janez, Vo-glarjev iz Gorjuš; dne 9. septembra pa je na Ogrskem umrl 181elni Anton Jeklar, Blažinov iz Koprivnika. Zadnja dva sta bila oba člana Marijine družbe. Počivajte v tujini, junaki v Bogu! — Kordonska straža, ki je bila v šoli, se je na zimo preselila drugam. Patrulje pa bodo vendar vsak dan prišle, da skrbe za varstvo kakor doslej. Precej ubežnikov so dobili tačas, kar so bili gori, do 50. Do domačih ljudi so bili vsi zelo prijazni. Hvala jim! Sv. Križ pri Litiji, Obesil se je dne 14. t. m. zvečer v svojem stanovanju Franc Sotlar v Moravski gori fare Sv. Križ pri Litiji. Bil je hudo udan pijači; za cerkev ni maral. Ženo je pretepal in ji pretil, da jo ubije. Tisti popoldan je še pomagal stiskati grozdje. Mimogrede je opomnil, da mora še pred Božičem ženo ubiti in se obesiti. In res, ko pride mož zvečer nekoliko vinjen domov, popade sekiro in jo zavihti proti ženi rekoč: »Sveti križ božji, kar je, pa je, nocoj te pa moram ubiti.« Žena mu srečno uide; on se vrne v sobo in se obesi. Drugo jutro so ga našli mrtvega. — Kakršno življenje, taka smrt! Ribnica. Na !. ^rist goriškim beguncem v ribniški dolini se je ustanovil v Ribnici poseben odbor, ki bo skrbel, da se bodo izseljencem skupno naročale razne potrebščine, da se bodo nabirali prostovoljni doneski in živila. Ljudstvo čuti z begunci ter se rado odzivlja prošnjam. Odbor se je ustanovil po prizadevanju deželnega poslanca škulia. . Večna luč. J. Š. B. (Dalje.) Po mrklem jutru je nastal kra. d;,n Iz sivih meglic in soparov se je d .V. . ^ ognjeno solnce, se razgorelo in za,- iem v prijetni gorkoti nad širno krajino. Dolga vlakna babjega leta so poletavala nizko nad zemljo in se lovila za drevje, g, ičev-je in strnišča. Po njivah so rvale pridne roke debelo repo, jo pobirale in obreza, vale. Bartoška, ali ste bili na božji poti?« so vprašale delavke, ko se jc vdova vsedla dopoldne k svojemu kupu in začela pridno rezati. Preden je odgovorila, je zadonel zamolkel pok. Zlo, zlovestno grmenje, ka-i kor bi prihajalo iz zemeljske globocine! ! Bilo je tako silno, da se je zdelo, kal .r bi se stresla zemlja v svojih temeljih. Ljudje po polju so takoj prenehali z delom. Uprege po njivah so se ustavile in glave vseh so se obrnile kakor na povelje v smer, kjer je črnel kup jamskih poslopij. Toda nič posebnega niso opazili. Videli so ogromni dimnik, ki je bruhal slebre sivega dima, a okrog njega, kakor okrog stožera, ostala poslopja: uradniško hišo in pisarno, strojnico, kotlarno. Malo naprej je črncla grmada, na katero so dovažali jalovi kamen ter mrtvico, zmešano s pre-mogovim prahom. Modrikasti plamenčki so migotali nad njo kakor druge dni in vsa se je kadila sivega dima. Kar naenkrat pa prične tožiti ena izmed parnih piščali. Tok gorke, osirc sopare je drl iz njenega žrela in se belil nalik perjanici nad črno streho kotlarne, Pretresujoči, obupni žvižg se je razlegal kakor v bolesti od zemlje do neba; širil se je nad prestrašeno pokrajino v širokost in daljavo. I udi v bližnjih rudnikih — uro hoda oddaljenih — so pričele piščali isto obupno pesem, in njih strahotni vrisk je napolnjeval celo pokrajino z grozo. »Jezus Kristus! Zgodila se je nesreča!« je kriknil nekdo na polju in pričel leči. Za njim so se drvili ljudje s polja in iz hiš. Žene in deca, očetje in bratje rudarjev so bežali od pluga, od repe tja, kjer zna-biti umirajo njih možje, kjer njihove očeie zastrupljajo plini, kjer preminevajo draga jim bitja ... Rudnik je bil kmalu zavit v črn dim, Tu sem je vse begalo po polju, po travnikih, črez drn in strn. »Kaj se je zgodilo? Kaj se je zgodilo?« so izpraševale izbuljene oči vseh. Videli so, kako se vozijo gasilci in brambna društva sosednih rudnikov; bodala orožnikov so se lesketala v solnčnem svitu. »Rudnik gori,« je bilo vse, kar so jim odgovorili, Inženerji so se pripeljali na čelu rešilnega društva k jami... Izložili so rešilne priprave, odvijali cevi. Prišel je tudi zdravil;. za !.im drugi in drugi--- Kahnr zid so sleli ljudje ter siegovali vratove. Jarr.ski stražniki in orožniki so slali pred zaprtimi vrat; in zadrževali razburjeno množico. »Nikdo ne sme noler, delal bi napolje pii reševalnih delih.« Čez uro so prišli vojaki in so s kordonom obkolili cel rudnik. Nikdo ni vedel, kaj se godi znotraj.. . Nikdo ni zapazil začrnelih, izogljenelih mrtvecev, ne ranjenih, ne omedlelih in zadušenih rudarjev . . . Polagali so jih po vrsti v pisarni in delavnici, a zdravniki so se sklanjali k njim, da bi se prepričali, če bi se dalo v kakem slučaju še kaj pomagati. Zdaj se naenkrat množica zaziblje, vrata se odpro, vojaki napravijo pot in izza rudniške ograje priteko trije možje.,. Pribežali so bosi, napol oblečeni, črni od pralni, gologlavi. Pribežali so skozi vrata, a nikdo jih ni spoznal. Množica se je umaknila s poti polna spoštovanja; razdelila se je, odprla cesto, po kateri so ti trije bežali. Gledali niso niti na desno niti na levo; prvi izmed njih je visoko nad glavo nesel rudarsko svetilko, a poslednji je pritiskal na prsa drobno svetinjico, obešeno na črnem traku. Kakor prikazni iz drugega sveta, kakor podobe domišljije so izginili mimo trume in bežali po prašni cesti k ilrušicam. Kakor bi jih vodila neka nadnaravna, nevidna moč; — nikdo se jih ni upal poklicati, nikdo z besedo nagovoriti. Sil vin Surdcnko: Trikrat enajst vojnih. Po narodnih motivih. IV. "Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.« Z Bogom gorel Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Saval Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez p~c'cl'?. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. V. »Ne žalujte, mati vi, fantje smo cesarjevi!« Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal. Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporočiš.« — Drug ob drugem g c-sta resno in ozreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim, Mojo smrt? — Vam drug naznani . Vran je kriknil na poljani, dolga še je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo, Sin olere potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj ilitiš!« VI. »Kam gresie, ijubi očka moj, da sinka nočete s seboj?« »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« Slike in črtice z bojišč. Ves čas v vojni. Naš prijatelj iz Poljan nad Škofjo Loko nam je poslal vojnopoštno dopisnico svojega sina Janeza Kežek-a, s pesmico, ki jo zdolaj nekoliko okrajšano in popravljeno objavljamo. Pošiljatelj še pristavi: Ljubi moj stari prijatelj »Domoljub«! Lepo prosim, da mi dovoliš malo prostora za te mile vrstice, ki mi jih je poslal moj sin, ko je bil na poti že na tretje bojišče. Že od začetka vojne ga varuje božja previdnost .,. Ljubi starši! Preden k pismu se pripravim Vas vse prav lepo pozdravim! Dolgo Vam že nisem pisal, Ker sem v Srbjo se podvizal. Dobro vedno se godi mi zdaj, poleti in pozimi. Krepko bomo zdaj udar'li in šc Srbe vse popar'h. Kranjci, Štajerci in Česi vsi smo ljuti kakor besi. Že povsod smo se borili in sovrage pokorili. Za cesarja, dome mile mi žrtvujemo vse sile. Muk veliko smo prestali, pa še bomo se vojsk'vali. Če zadene me nesreča, ako vdari me karteča — Bog mi bode dal plačilo gor v nebesih preobilo. Zdaj Vas še enkrat pozdravim, preden se na boj pripravim. V vlaku pismo sem sestavil, in na »grenci« ga odpravil, Janez Režek, J. J. Baon. Vojna pošta 308 Taki-le so naši...! Ljuba mama! Kakor sem Vam že naznanil, sem zapustil Galicijo in se podal nad Laha. Žal mi ni; da, celo vesel sem( da sem zopet blizu naših ljubljenih gora,: Vem, da premišljujete, če sem še tako dobre volje in korajže, kot sem bil prej, preden me je cesar klical? Pa res sem! Isti Matija, vedno vesel in pogumen (posebno če sem sit) tako, da bi se, če bi smel, s petimi polentarji metal. Pa prav gotovo, da bi jih nabil. Ja, prav res. Marsikaj že sem doživel veselega in žalostnega, pa upam, da se z božjo pomočjo vrnem domov. To bo veselje! S kolajno ali brez nje?, vprašate! Četudi brez nje! Najboljša kolajna je moja zavest, da sem povsod svojo; dolžnost storil in pa da sem čvrst, zdrav in krepak kot hrast na Zaplati v hudičkovem borštu! Ali verjamete, da je to za kranj-skega Janeza (ali pa Matica) najboljša kolajna? Kje sem sedaj, Vam ne smem pisati} pa je tudi vseeno. Toliko Vam lahko povem, da sem na takem kraju, kjer nam po-, lentarji vselej naznanijo, kadar so se polente najedli, in sicer po šrapnelih. Teh\ seveda razbitih, imamo že precejšen kup* Pobiramo jih kot otroci borovnice. Za spomin si vlivamo iz njihovih aluminijevih uži« galic prstane. Imam že dva. Enega iz ruske šrapnelove »užigalice« — kot spomin na Moskale, enega pa iz laške — spomin na polentarje, Zanimivo pa je vseeno, kadar šrapneli iz doline k nam prižvižgajo, prisikajo, pri-vekajo, pribrenčijo; prekvat je to muzika! Take šc naša Johana ni imela, ko se je mo-žila! Pa tudi skačemo pri tej godbi: Kar v jarke kot žabe v lužo. Kadar se pa naveličajo in mislijo, da smo že vsi na onem svetu, prilezemo vun, pa jih kertačimo, da kar odskakujejo. Potem pobiramo šrapnel-ske izstrelke in preiskujemo letnice na njih, Ej! Prej so imeli zalogo, a sedaj so že letošnje na vrsti. Le tako naprej; kmalu bo polenta dokuhana in potem jo bomo mi mešali! Zadnjič so jo ravno pričeli v kotlih mešati, ko smo jim jo s šrapneli premešali 62 tako, da so vsi ob razbitih kotlih obležali. Vseeno so reveži! Pa kako jih že sedaj zebe) Nahod imajo, nosove si drgnejo, kihajo, pa vse nič ne pomaga. To bo komedija, kadar se vrnejo do-,nov s pokvečenimi nosovi in jih njihove nežne polovice ne bodo spoznale! Kralju Viktorju in komandantu Cadorni sta sc menda nosova celo za celo ped podaljšala. Pa naj imata za spomin! Veste kaj, ljuba mama, tiči smo pa le mi kranjski fantje! Bog nas živi in ohrani! Pozneje še nekaj! Sedaj so sc že polentarji najedli in pričenjajo zopet metati na nas svoje železne knedeljne; bo treba zopet pobirati, da na nje slanca ne pade. Z Bogom! Matija Zorman, topničar z Brega pri Preddvoru. Zdaj pp. Boga ne pustim ... Na Bledu se zdravi v vojni rezervni bolnišnici mladenič J..... ki je posebne vrste korenjak. Pri slovesu in odhodu na italijansko bojišče mu je mati še naročila: »Tepi jih, kolikor moreš!« To materino poslovilo je junak vestno izvrševal. Gori na krnskih višinah je pri nekem spopadu na nož tako vdeloval, da je on sam pokončal 30 Italijanov. Z bajoneta je moral meso snemati, da je mogel delo nadaljevati. Ko ga je sedaj zdravnik vprašal: »Kako je kaj?« — mu odgovori: »Zanič!« — »Kaj ti pa manjka? Kaj bi rad?« — »Puško mi dajte pa patronov,« — se odreže, »da bom zopet tega h .... a tepel!« — Zdravnik: »Tebe je pa res Bog varoval, da si še ostal živ.« — -E, tisto pa ne,« odgovori vojak, najbrže v zavesti, da se je sam tako čvrsto držal. — »Saj imaš sve-tinjico na kapi!« nadaljnje zdravnik. — »lo pa res! Marija mi je pa pomagala. Prej nisem nič dal na to; zdaj pa Boga ne pustim.« Fi^ino invalida. Ljutomerice, 30. 9. 1915. J. Jenko iz Godešič pri Ško f ji Loki, ki je bil ranjen odpeljan v rusko ujetništvo, piše staršem iz Ljutomeric na Češkem: »Dragi starši! Najprej Vas vse skupaj prav lepo pozdravim in naznanim, da sem dobil danes pismo, včeraj pa dopisnico. Pišete, da ste bili veseli mojih kart in tudi žalostni, ker ne veste, kaj mi jc. — Hvala Bogu! Jaz som zdaj prav zdrav. Bil sem pa ranjen v glavo, na levo ramo in nekoliko na desno roko. Naj Vas nič ne skrbi; kajti jaz sem se tako pozdravil, da bi šel lahko še škropit Italijane s svincem. Četudi so me Rusi s kroglami zaznameno-vali in s kanoni načeli, mi kljub temu niso nič hudega naredili; pa tudi Italijanov bi se nič ne bal. Pišete mi tudi, če kaj potrebujem, da mi radi pošljete; toda ni treba, imam vsega na ostajanje. Ne potrebujem nič in se lepo zahvalim za ponudbo. Kupite kaj Angelci in drugim »ta malim«. Pravite, da je mojih tovarišev več izgubljenih. To rad verjamem; toda da ste le vi še vsi živi, pa sem vesel,,, Najbrž kmalu pridem domov. Danes so me vprašali, kam hočem iti, pa sem prosil za Ljubljano, — 52 Prav veseli me, da ste še živi in da se v kratken. ..ai.u.j, .csjli mesecev nisem dobil nič pisma, tudi nisem nič vedel, ali ste šc d o m c, rli ste mcrr.li kam bežati. Tedr. v časopisih berem csdnj, da naši prav dobro odbijajo ltrlijann. rte Kuskein smo | seveda vse drugače slisali. lam smo tudi ' bolj slabo živeli. Kruh jc slab, juha zanič, meso pa te za zobe »pncr.li«, Dsakrat na tečen smo imeli ribe. tuli) pa ni bilo »za jesti... Če so bile »ta velike., jc bilo šc, —če so bile pa ta male«, so pa tuko milo gledale iz sklede, da človek ni mogel jesti; so se smilile. Kruha jc bilo vsak dan po; u.nta belega in lun t cn:cga, in pa čaj. ia pijača jc samo kuhana voda, pa malo ruskega čaja notri. Dobili smo tudi tri koščke sladkorja na dan. Še enkrat vse skupaj lepo pozdravim in nikai naj Vas ne skrbi, kaj mi je! Z Bogom! Za zimo dobro preskrbljeni. Jožei Kleva, doma v Maliji pri Porlo-rozi na l rimorskein, piše 30. septembra z italijanskega bojišča svojemu bratu: Dragi brat! Najprvo te srčno pozdravim in Ti naznanim, da sem popolnoma zdrav in vesel. Za zimo sem dobro preskrbljen; dobil sem dosti gorke obleke ter mi prav nič ne manjka. Zdaj nekaj dni jc hudo streljanje s topovi, da se skoraj zemlja trese; velikanske krogle tako brenče, žvižgajo in tulijo po zraku nad nami, da bi človeka kmalu oglušilo in omamilo. Toda lega smo že vajeni in se za lo dosti ne menimo, zlasti, ker naši vedno zmagajo. Zraven se pa zavedamo, da je Bog z nami ter nas varuje tukaj in povsod, saj gremo za pravično stvar v boj in upamo na popolno zmago nad vsemi sovražniki. Včeraj sva jaz in moj tovariš Tone obvezovala dva ranjenca. Kar pade granata par korakov od naju, pa se nama, hvala Bogu, ni nič zgodilo. Tudi pozneje sva še ostala na obvezovališču brez vse poškodbe, dasi so zmerom padali šrapneli. Kakšen dan napeto gledamo, kako sc po zraku lovijo naši in italijanski aeroplani. Včeraj je naš letalec zapodil v beg dva moderna in ponosna italijanska aeroplana, da se nista več prikazala. Ja, dragi brat, Boga moramo hvalili in moliti, da nas varuje vsega hudega. Srčno pozdravljam vse skupaj! Pismo iz italijanskega ujetništva. Prosim Vas, blagovolite priobčiti v Vašcm cenjenem listu, da je moj oče Karol pl. Reya iz Kozane v Brdih — Vaš dolgoletni naročnik — v italijanskem ujetništvu s svojo družino, a ne celo. Moja petnajstletna sestra mi piše: Preljuba sestra! Pisala sem Ti že eno pismo; morda ga nisi dobila, zato Ti pišem drugo. Predvsem ti naznanim, da je naš č. g. kurat Blažko, ki se nahaja z večino Kozancev v Turinu, dobil dopisnico od našega Lojzeta, l:i toži, da nič ne ve za nas. G. kurat nam je tp takoj sporočil ter nam s tem napravil veliko veselje. Tu smo v severni Italiji pri švicarski in francoski meji, kjer je tako mrzlo, da so bile 20. avgusta komaj čreš-nje zrele, Tukaj je velika božja pot po imenu »Madona d' Oropa«. Lepo priliko imam hoditi v cerkev in prositi Boga z. rešenje iz pregnanstva. Trkaj pri nas !e tudi č. g. iz Ceiovega. h Brci smo i vccii straneh severne Italije. Naša prelepa Brda so bojno polje. Italijanski vojaki ec> na enem mestu. Mi sc vsi srne: o tiijk piškavemu junaštvu, ker nam pi f - kgnih bnjih niso niti picice naše zemije vzeli, • Akoravno smo proč od ljubega do.na, r.dš osrečuje misel, da bo vse srečno ; teklo | Mnogi si v čast štejejo, da nas vicnu, Ker j -:o naši vojaki taki junaki! Beleg kruha i 'mamo, hvala Bogu, dovolj. Doma no narn ovražni vojaki vse pobrali. Od doma smo li proč ene 30. maja. Še mnogo, nnii.go Ti I imam povedati, a moram zamolčali. Za naše sosede nič ne vemo. Mi smo, hvala Bogu, še vsi zdravi. Smo tukaj: mi Klarni Pavlinovi, Filipovi, in mnogo Cerovcev, Piši nam, kako jc z bratom Francetom in svakom. Cvetka ie vedno vesela, klice vedno Tebe, lata in mamo. Tudi Očenaš« že zna moliti za svojo mamo. Piši n ;n, ali še živi. Cvetka pravi, da njena mama je že umrla. Prosim Te, piši nam vse1 Ubogi tata mora hoditi delat v tovarno, da zasluži naš vsakdanji kruh. In tako tudi drugi. Ko lo pismo dobiš, naznani vsi .-.nsn-cem, naj tudi oni prosijo Boga, da sc ie kdaj vidimo. Zaupajmo v Boga in Marijo! Če se nas Bog ne usmili, ni nam pomoči v sili. Prisrčno Vas pozdravljamo vsi skupaj — mi prcgnanci: pozdravlja tata in družina, tudi vsi Kozanci. Tvoja Te ljubeča sestra Marička.« S spoštovanjem Karolina pleni. Reya, \Vaidhofen a. d. 'bbs, Nižje Avstri ' dne 10. oktobra 1915. (gospod Oddaja klavne živine naposedo iz vojaških živinskih zbirališč, Vsled pri Sevanja c. kr. kmetijske družbe kranjske je c. in kr. intendanca 5. armadnega etapnega poveliništva dovolila, da se sme klavna živina iz vojaških živinskih zbirališč na Vrhniki, v Grosupljem, na Jesenicah in v Škof ji Loki dajati na posodo kmetovalcem v občinah, ki se nahajajo blizu teh zbirališč. Taka izposojena živina bo marsikomu dobro došla, ker sc med njo nahajajo molzne krave in vprežni voli. Kmetovalec nc bo imel dobička samo od vprežnega dela ali mleka, ampak bo tudi pridelal gnoj. Živina se bo izposojevala le iz neokuženih zbirališč. Kdor hoče imeti kako žival nap-.sodo, naj se obrne naravnost do poveljnika do-tičnega živinskega zbirališča, Vsakdo, ki dobi kako žival naposodo, se mora zavezati, da jo bo dobro oskrboval in krmil. Izposojeno žival je v tistem trenotku vrniti, ko jo vojaška oblast nazaj zahteva. Pri tistih živalih, ki so vsled slabe nege in krmljenja na teži izgubile, je plačati za vsak kilogram izgube 2 K in pri živalih, ki so se zredile, pa plača vojna uprava za vsak kilogram prirastka 2 K. Do 5 kg izgube ali prirastka pri eni živali se nc bo oziralo in se ne bo zahtevalo ne povračilo in ne dalo doplačilo. Za živinozdravniško pomoč v slučaju kake bolezni ima skrbeti izposojevalec sam. Maksimalna cena za krompir letošnjega pridelka. Kranjska deželna vlada je z jazglasom z dne 5. oktobra t. 1., številka 26.704, veljavno za celo deželo, določila, da se pri nadrobni prodaji krompirja letošnjega pridelka v oktobru in novembru t. 1, naslednje cene ne smejo prekoračiti, in sicer: a) za prebran krompir 1 kg 12 vin., b) za neprebran krompir za krmljenje in obrtne namene za 1 kg 11 vin. - Pečke od grozdja. Dunajski uradni list razglaša, da je vlada zasegla tudi pečke od grozdja v korist države. Grozdni oželki (prešuje), ki ostanejo v stiskalnici, se torej nc bodo smeli zavreči, uničiti, ampak bo treba iz njih izluščiti pečke, ter to blago oddati dunajski centrali za olje in mast. Za 100 kg je določena cena 20 K. Podrobnejši podatki so na razpolago pri županstvih. Prodaja vina na Spodnjem Štajerskem. Kakor je znano, je vojaška oblast prepovedala prodajo vina na Spodnjem Štajerskem. Na prošnjo zastopnikov vinogradništva je višje poveljstvo dovolilo, da se sme novo vino izvažati iz Spodnje Štajerske do konca novembra 1. 1915. — Padanje cen za svinjsko mast na Ogrskem, Ker se je dognalo, da se nahajajo na Ogrskem tako velike množine svinjske masti, da se ni bati pomanjkanja, so ^ačcle cene za svinjsko mast nagloma padati. Cena za svinjsko mast, ki je znašala še pred dnevi 8 K 40 vin., je že padla na 7 K 60 vin. Cene masti na Ogrskem vedno bolj padajo. Dodatno se poroča: Ogrska vlada je določila najvišjo ceno za svinjsko mast na Ogrskem, in sicer 5 K 50 vin. za kilogram. Važno za prodajalce plemenske živine. Pripetilo se je več slučajev, ko so kupci plemenske živine porabili znani razglas deželne vlade o cenah klavne živine na ta način, da so po sklenjeni kupčiji dali žival zvagati, in ako ni teža odgovarjala kupni ceni po uradnem razglasu, so tožili na razdor kupčije, terjali odškodnino in celo zahtevali kazni zaradi navijanja cen. Da se temu ravnanju napravi konec, je deželna vlada na posredovanje poslanca dr, Grego-riča dala v »Laibacher Zeitung« z dne 11. oktobra t. 1, pristno razlago dotičnega razglasa o cenah goveje živine, v tem smislu, da so cene določene samo za klavno živino, kjer se mora kupna cena ujemati s težo prodane živali; pri plemenski živini pa je kupčija prosta. Sme se toraj »čez« prodajati in kupovati, in te kupčije so veljavne brez ozira na težo prodane živali. Tedenska pratika. 22. oktobra. 1. Marija Šaloma je bila med Zveličarjevimi učenkami, žena Zebedejeva, mati sv. ap Janeza in Jakoba Starejšega Zvesto je hodila za Kristusom; tudi pod križem je bila in videla od mrtvih vstalega Jezusa, 2. Sv. Hilarijon, rojen 1. 288., jc bil sin poganskih staršev v Tabati v Siriji, 3. Sv. Marka, škof v Jeruzalemu. 4. Sv. Filip, škof. 5. Sveta Kordula, devica mučenica, v spremstvu sv. Uršule. 6. Sv. Alodija in Nunilona, umučeni v Osci na Španskem, Soince v. 6. u. 30 m. — z. 4. u 59 m. Luna v, 4. u. 21 m. — z. 5. u, 52 m. 23. oktobra. 1. Sv, Sevcrin, škof v Kolinu ob Reni. Umrl i. 408. 2. Sv. Peter Pashazij. 3. Sv. Vitul, škof. 4. Sv. Teodorct, 1. 362. obglavljen v Antijohiji ob času ccs Julijana Odpadnika. 5. Sv, German in Šekond, mučena na Španskem. 6. Sv. Ignacij, škof v Carigradu. Soince v. 6. u. 32 m. — z. 4. u. 57 m. Luna v. 4. u. 42 m. — z. 7. u. 04 m. 24. oktobra. 1. Sv. Raln.el (hebr. beseda pomeni' »božje zdravništvo« ali »božje zdravilo«), nadangel, varili romarjev, izscijenccv in slepih. Spremljal je mladega Tobijo in ozdravi! njegovega slepega očeta. 2. Sv. Fclilts. 3. Sv, Airikan, Jannarij, Adavkt, Fortunat, Septim, muč. ob času ccs. Dioklecijana. 4. Sv. Proklus. 5. Sv. Marka. 6. Sv. Magnolij, 7. Sv. Burkart škof v Vircburgu. 8. Sveta Kristina, muč, Soince v. 6. u. 33 m. — z. 4. u. 55 m. Luna v. 5. u. 06 m. — z. 8. u. 14 m. 25. oktobra, * 1. Sv. Krizaat in negova žena sv. Boria (Da- rija). 2. Sv. Bonifacij L, papež. 3. Sv. Areta, arabski knez, njegova žena svela Ruma in pet hčera, mučenci. 4. Sv. Proto in Januarij, 5. Sv. Krišpin in Krišpinijan, spozn., zavetnika čevljarjev. Delovala sla v III. stol. kot misijonarja v Galiji. V Soasonu sta imela čevljarsko delavnico, zbirala pri sebi ljudi in jim oznanjevala božjo besedo. Na povelje cesarja Maksiinijana Herkula sta bila 1. 237. obglavljena. Soince v. 6. u. 35 m. — z. 4. u. 53 m. Luna v, 5. u. 36 m. — z. 9. u. 23 m. 26. oktobra. 1. Sv. Evarist, papež in inuč., umrl 1, 110. ob času cesarja Trajana. 2. Sv. Lucijan in Marcijan sta ob času cesarja Decija (249—251) slovela v Nikomediji v Bitiniji kot čarovnika, jzpreobrnjena sta sežgala malike. L. 250. sta bila vsled povelja ces. namestnika Sa-bija sežgana. ..... 3. Sv. Rogacijan in sveta telicisima. 4. Sv. Demetrij. 5. Sv. Amand iz grofovske rodbine v Akvi-taniji. 6. Sv. Rustik, škof v Narbonu, Soince v. 6. u, 36 m, — z, 4, u, 51 m. Luna v, 6. u, 15 m. — z. 10. u. 25 ro 27. oktobra, 1. Sv. Frumencij, škof, apostol Etijopije. Začetkom IV. stol, je modrec Merop vzel s seboj na potovanje dva sorodna dečka, Frumencija in Ede-zija, ko se je podal v etijopske kraje, da bi pre-iskoval šege in navade tamošnjega prebivalstva. Tam je Merop umrl, Frumencij pa je bil ujet in pripeljan na kraljevski dvor. Ker je bil olikan, je postal po kraljevi smrti celo oskrbnik in variti njegovih sinov Ajzana in Sazana, ki ju je tudi pridobil za sv. vero. Oba kraljeviča se častita kot svetnika. Kdaj je umrl sv. Frumencij, ni znano. 2 Sv. Sabin, Kristet in bratje, muč. 3. Sv. Elesbaas, etijopski kralj. 4. Sv. Florencij. 5. Sveia Kapitola. mučena s svojo služabnico ob času ces. Dioklecijana. Soince v. 6. u. 38 m. — z. 4. u. 49 m. Luna v. 7. u. 04 m. — z. 11. u. 21. m. 28. oktobra. 1. Sv. Simon in Juda Tadej, apoet. Simon, imenovan Zelot, t. j. Gorečnež, je deloval v Perziji in Babiloniji. Prestal je mučeniško smrt tako, da je bil razžagan. Sv. apostcl Juda je bil brat sv. Jakoba Mlajšega, sin Kleofa in Marije imenovan brat (t. j, sorodnik) Gospodov. Sveto vero je oznanjal v Judeji, Samarip, Armeniji, Siriji, Arabiji, Mezopotamiji in Perziji. O njegovi smrti sc ne ve nič gotovega Sv. Hi|eronim in dr. menijo, da je v Perziji dosegel mučeniško krcno, 2. Sv. Fidelij, muč. 3. Sv. Lucij. 4. Sv, Zcnobij in njegova sestra sveta Zenpi bij a. 5. Sv. Alfred, angleški kralj. Soince v. 6. u. 40 m. — z. 4. u. 4S m. Luna v. 8. u. 01 m. — z. 12. u. 09 m. Sreča te išče . . .? Za nakup srečk velike loterije, ki jo je priredila »Slovenska Straža« je samo še nekaj dni, 26. oktobra bo žrebanje. Že namen — v prid ubogim otrokom, invalidom in vdovam padlih vojakov —- vabi dovolj. KJ in?J iSS M! trpi vsled zaprtja ali lenivosti črevos in jo samo znamen o znirkernosti, čo se nič ne poskrbi ti odpravo te:a zla. Kdor so pa že odloči za vpi rabo odvajalnega sredstva, naj si izbere tako, ki bode imelo uspe!). Izbora ni težka. Industrija proizvaja celo vrsto odvajalo Ii sredstev iz raznih kemikalij, nadalje so na razpolago razno rudninske vode in konečno rastlinska odvajalna sredstva, ki obstoje i z zelišč. Znano je, da se rastlinske snovi najlažje prilagodo človeškemu organizmu, da je njih učinek najbolj lagoden in da ne učinkujejo niti dražeče niti slabeče. Med rastlinskimi odvajalnimi sredstvi gre prvo mesto korenini rabarbare in so haš radi Tega Feller.eva rabarbarakrogljioo z zn. „Elza-kro-gljleo" najbolj priljubljene. Vzbujalo tek in pospešujejo prebavo, preprečujejo kolcanje, krče v želodcu in gorečico, ne slabo črevos in jih tudi žensko in otroci radi zavživajo. G steklenic pošlje za 4 krone 40 vin. lekarnar E, V. Felier, Stubica, Elza-trg št. 10 (Hrvatska). (")• o v It {g t ' I "J t AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. oktobra. Uradno poročajo: Tiste srbske divizije, ki so bile poražene v ozemlju Avala se umikajo na obeh straneh ceste, ki vodi proti jugu. Naše čete še napadajo tiste sovražne oddelke, ki še stoje severno od Ralje, Tudi v Mačvi je bil sovražnik prisiljen, da se je moral umakniti. Na obeh straneh ob spodnji Moravi so pridobile nemške čete zopet na prostoru. Bolgari so zasedli višine Muslin — Perčin in Babin—Zub. Boli južno od tam 42 prodirajo čez Krivo Palanko (Egri Palan-ka). — Dunaj, 18. oktobra. Uradno poročajo: Na bojni črti ob Soči Italijani zopet živahnejše delujejo. Ljutejši boji so se bili razvili v zahodnem odseku Dobrdobske planote pri Peteanu. Močna sovražna pehota je tam zopet napadla naše postojanke, dospela je deloma blizu ovir in je bila končno z veliki izgubami vržena nazaj. Na Primorskem kakor tudi v tirolskem obmejnem ozemlju so bili sicer boji s topovi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Vprašanja in odgovori. Bralka »Domoljuba« na Gorenjskem. Podpora teče naprej, ako dobi črnovojnik samo kratek dopust. Enako se daje pod- ; pora v vseh slučajih, v katerih se aktivno služeči vrnejo kot invalidi ali z zmanjšano pridobitno zmožnostjo in pa dokažejo, da si ne morejo dobiti zaslužka, ki bi z njim preživljali sebe in svojce, ali pa da nimajo kakega drugega zadostnega dohodka. Ta dokaz je treba predložiti vsak me-.sec. Potrditi ga mora občina, v kateri biva. Da je kdo invalid ali njegova dela-zmožnost zmanjšana vsaj za 20 odstotkov, se je treba izkazati z vojaškim dokumentom; če v vojaški listini tega ni, pa to ugotovi zdravnik pri okrajnem glavarstvu. C. O. E. v Višnjigori. Ne spada v list. 1 Povejte domačemu g. župniku. A. Sti., E. A. K. v Logatcu. Bo težko kaj. Za to zimo je gotovo že oskrbljeno, in bi bilo gotovo prepozno, če bi šele sedaj sekali. Za bodoče . . .? Bo menda vendar poprej vse v kraju. Sicer se pa obrnite do etapnega poveljstva — oddelek za preskr- , bo armade. J. K., B. v. (Trebnje): Nič bati! Tako govorjenje je zlobno izmišljeno. — Samo v slučaju, če bi se kdo brez potrebe in svo-jevolino vdal. bi govorilo vojno sodišče in takega seveda obsodilo. Dobre knjige. Času primerna knjižica. Ravnokar je izšla knjižica Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in niih družin do vzdrževal-nin, podpor in preskrbnin.« 1915. Založila Katoliška Bukvarna. Cena 50 vin. V knjižici izve rodbina vojaka-redni-ka, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojske in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrže-valnino neupravično odbila. Vojak-invalid zve, kaj dobi od države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ali bolezni ne more več delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim je pobrala vojska družinskega načelnika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, zato je gotovo v korist vsakogar, ki ga je vpoklicanec podpiral, da si nabavi knjižico in se sam prepriča, do kakih preskrbnin ima pravico in kaj mu je storiti, da jih dobi. Knjižica bo pa gotovo zanimala tudi vse druge, ki po svojem poklicu ali izobrazbi lahko dado bližnjiku dober svet; dobrodošla bo zlasti našim županom, ker se v nji tudi že obravnava najnovejša vladna naredba o dovolitvi podpor invalidom in njih družinam. Knjižici je pridejanih več vzorcev prošenj; spisana je po uradnih virih sicer natančno, a vendar poljudno, da jo bo razumel vsak, ki zna čitati. Cena knjižici je tako nizka, da si jo vsak lahko nabavi. Zemljevid Balkana v slovenskem jeziku. Založila Katoliška Bukvarna, cena samo 1 K. — Sedaj, ko postaja Balkan zopet pozorišče velikih bojev, ki utegnejo biti odločilni v svetovni zgodovini, bo služil ta lepi, v merilu 1:250.000 izvršeni zemljevid za točno zasledovanje vojnih dogodkov na Balkanu. — Zemljevid ima tudi gorovje in je izvršen v petih barvah. Poleg novih so začrtane za lažjo orijentacijo tudi še stare meje balkanskih držav, ki so bile še pred balkansko vojno merodajne. Zemljevid je torej zelo pregleden in natančen. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Cena 1 K 20 vin., vezano 1 K SO vin. Gospodinja in kuharica, ki si je omislila to knjigo, naj prečita predvesem predgovor, da bo znala izrabiti vse koristi, katere nudi ta knjiga. Če boš vpoštevala nasvete te knjige, si boš znala v kuhinji pomagati z malimi sredstvi in ne boš prišla z lepa v zadrego. Knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Posebno v sedanjih časih draginje in pomanjkanja je knjiga neprecenljive vrednosti. ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 16, Štajersko. ifi22 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 13. okt.: 38, 21, 31, 41, 48. Gradec, 13. okt.: 64, 63, 11, 50, 23. SKRIVALNICA. ■[m Kje je stari drvar? vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestu, trg štev. 22, Deiii i draginja je vedno vc« ju. zaslužek pa majhen. Ako bo-Oeto v.malini trvulom gotovo 10 K na dan zaslužiti, pošljite zk pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov nn . JOSIP BHTIČ 1 lllrelii Bistrica so, tiraijslia. Opravilo jo pripravno za moške in žensko. Kuuerfs i firmo, HIU, - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Dekla-mlekarica Sprejme se takoj priilna dekla z dežele za prevažanjo mleka s konjem v Ljubljano. .Naslov pove uprava lista pod št. 2106, ako se pošlje zuam-ka za odgovor. IROLINuRoche Se dob/» vseh lekarnah K.'t - Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenci. 1. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju lažje je obvaroval se bolezni.nego jo zdraviti ' Osebe s kroničnim katarom bronhijev, ki s Sirotinom ozdrave 3. Vadušljivi,katerim Sirolin mafno olehča naduho Skrofuzni ofroci pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni pocufek. tako so sliši mnogokrat popraSevati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu nli na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, kor je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. V ui Nima iiotitne podružnice. O Št. 1100 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8'40 ,. 410 Nikel,-anker-Roskopf ura „ 410 .. 705 Hoshopf ura, kolesje v kamnih tekoče . ...... 5-90 .. 719 Srebrna rem. ura...... 7-80 . <:.'() Srelirna cilinder rem. ura „ 9-70 Itela kovinasta verižica. . ,, 2-M) nikelnasta.......n 1-— „ 91(1 Srebrna verižica.....„ 3'20 , sli Double zlata verižica. . . „ 51)0 V eli! izbira ur za gospode in dame, ve-rm< r. po t»iiet broSl e, obeske, zapestnice, zavri,Ine verižice, uhano, blago v zlatu in • rebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem c iku z mnogimi podtikrni 1 aterega zahtevajte zasttiii in poštnine prestens. K: l ošllfa se po povzetju nli pa če se denar vnaprej pošlio. Neugajajoče zameti i- Vse uro so natančno preizkušene. t nsina tovarna ur v Švici -f-—.,__domačo tvi 4 IGU. 1'riporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko špecijslna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna lil. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Kvropi in t.o so »PFAFF« v veliki izberi m zalogi. 1830 M o nji ysah čas teplačno. Pridni posredovalci se iščejo, Ako naročite in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeštanske baziliko. 1 dob t ni list 3% zemlj, srečk iz leta 1880, 1 do-bitni list 4% ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (MeseCni obrok za vseli pet srečk 02ir. Milnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leio, glavni dobitki 630.000 kron) Slf*!hif f» iSTalno pravico do dobitkov ^ ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana. in razno blago pošilja po nrun ižjih conah Jng-oalcvausha razpošiljalna R. STERMECKI v Celju štev. 303, Štajersko. Zahtovajto zastonj cinik r slikami 607. tisoče Htvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Halknna treba denar naproj poslati. suhe ttsmačo seraejisko detelje je vedno najboljši kupec Franc Pagacntb v LlublU-ni. Dunaja cesta 38 »,«siiro!i it)itn ce. nekdaj že eo priznano najboljše. — IVAN GKEGORC, tovarna peči v Mengšu (pri Kamniku). Proti okuženiu so jo treba sedaj še posebno varovati, ker nastopalo vsa-kojake nalezljive bole/.ni, kot Skrlatica, kojse, osepnice, kolera, legar. — Vsled te^a naj se vporablja povsod, kjer se take bolezni širijo, dobro razkuževalno sredstvo, katero naj bode v zalogi v vsakem gospodinjstvu. Najboljše razkuževalno sredstvo sedanjosti je glasom raziskovanj prof. Lttffler, Liebreich, Froskauer, di Vestea, Vas, 1'feifer, Vertun, Pertik i. dr. nedvomno LYSOFORM ki jc brez duha, nestrupen iri cenen in se ga dobi v vsaki lekarni in drožeriji za ceno 80 vin. za izvirno steklenico (zelena stekl.). Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, vsled česar ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, za izpiranje ran, oteklin, irigatorjev in za protiseptično obveze. 146S Lysoiormovo milo je fino toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje pro-scptično. Vporablja se lahko tudi pri najbolj občutljivi koži, celo pri otrocih. Stori kožo mehko in prožno in razširja jako dober duh. Zadostuje enkraten poskus in bodete zalem vedno vporabljali to izvrstno milo, ki jc drago le na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo Jasa. Cena milu zna« ša K 1'20. Lysoform s poprovo meto ie močmi protiseptična ustna voda, ki odstrania slab duh in beli zobe in iih varuje. Vporablja se tudi lahko pri ka-tarih vratu, kašlju in nahodu za grgranje po zdravniškem navodilu. Zadošča par kapljic na Kupico vode. Izvirna atoklenlca stane 1 krono 60 vin., na prodat v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pod naslovom „Zdrav« je in razkuževan e" pošlje zastonj in poštnine prosto Kemik Hubmann, referent Ijyaoformwerko, Dunaj XX., Petraschgasae 4» 80 vagonov stavb, lesa 2099 se kupi. in sicer 40 vag. robatega lesa in 40 vafp, desk. Najnižje ponudbe od postaje naj se naslovljajo na Josip Hutter & Comp., Inomost, lnnrain 22, rjlELOD Č NA TINKTURA /j jlekarnarja PICCOLhja v Ljubljani \tapta Moiec,pospešuj s\asUn prebaNO ter odprV\e le\ew. RAZPOŠILJA PO POVZETJU l steklenica 20 oinarieo. TW Naročila po povzetji. Ustanovi-,eno leta lt'93. Uotanovljeno leta 1893. reg.strovann zadruga z omejenim jamstvom sprejema in ob»-estuje hranilne vloge po Renim davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proii poljubno dogovorjenim odplačilom. -— Dovoljujejo se ranžijska posojila f roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6C0.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezeniujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Anflrej Katar, prclat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsedniki n. podpredsednik; Ivan Snšnifc, stolni kanonik v Ljubljani. Karol PoUak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Fran Borštnik, o. kr. proiesor v p. v Ljnbljani; Ignacij Zarlotntk, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr proiosor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju• dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Tapež, odvetnik v l,jubl|ani E.Remeo, ravnateli trg nole v Ljubljani: Anton Sugnlk, o. kr. ginin. pioiesor v Ljubljani; flr. Viljem Sohvvoltzer. odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš ušentčnlk, prot. bogoslovju v Ljubljani; FranVerblo, o. kr, gimn. prof. v Ljubljani. Nadzorstvo: Predeodniki Anton Kržlč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člarli Anton Cadež, katebet. v Ljubljani; Ivan Mlakar, proiosor v LJubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zajo, o. kr. rač. revident in posestnik v Liubljani. Mi im\n podružnica v liilM sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1014 K 173,490 838'— Stanje par. londov koncem 1914 K 48,73LHL'2'7G V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah eisteira dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava sklenili življensko zavsrovanjc veljavno hkrati zavojno za varovan le. naj se v lastno korist obrne (c gori imenevene podružn c.. Prospekti zastonj In poStnlno prosto. ——Sposobni zas opniki se sprej- r™ mejo po najugodnejšim: porjoji. I I Marije Terezije cesta 12. SANATORIUM-EMONA ZA- NOTRANJE ■ IN - MRi JHGICNE • BOLk.ZNl. ■PORODNIŠNICA. 7 LJUBLJANA • KOMENSKE GA-ULICA-4 1 SEF-ZDRWNK:PR!war'J • Dr- FR. DERGANC ff o kupuje vsako množino za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupeJ. — 1782 IVAN SAVNM, ; ranj (Gorenjsko.) šili kurjih očes, brada-vlo ni trde kože tekom J tlni s korenino, brez bolečin ne odpravi lUi-BALSAM, Cenil lončku z iiimstvo-niln pismom K 1'—, 3 lon6ki K 2 • BO, (t lončkov K 4-60. Kemeny , Kaschau Kassa) I., poštni |.reilal 12 12. Ogrsko. cenefeS f* Ameriška štcdilna kava, lepo dišeča, Izdatna 111 -todljivn 5 ke vreča za po-akušnjo K 12'- post prosto po puveotiu. Pol kilograma prvovrstnega lineua Ča.la va K 2*40 tudi f.u kom. razi. lepili i azgrlednicpošl|c /a l K A. Schapira St. 473, izvoz kavo in caia, TISZABOGDANY, Un gorn. a -j**/« Žiio dogovoru. Oglasili .s,- > USI, pri orjjnnislu Josipu SicherI v R;bn:ci. 2 5 v In ar en stane dopisnica, polom kulere izvolilo zahtevati mo| sruivni en-nik s 41)00 slikami, oii.^a.oj bogato izhero pripravnih predmetov za vsakdanjo nino in darila: cenik se pošle vsakomur zasloni in poštnine prosto Prva tovarna ur JAN KO i. R AD, o. in kr. dvorni založnik, Briix št. 7ii2 (Ccško). Pristne nikeln. žepne ure po 4'L'O K. .")•— K, V srebru 8-40 K. 9 50 K. Nikeln. budilka L"J0 K, uie s kukavico 7 85 K, uro z nihalom II—K. Pošilja se po povzetju, - NeiijjaiaioOe se za-572 menja ali denar na/a i. Stanje vlog čez 23 milijonov kt^on registrovana zatuitga z neomejeno zavezo 6 blufcliaia. Liilvicsittva testa štev. 6. pritličje, v las 11 hiši naspiefi Letela ..Itofcn" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska t V/o in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-fl nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. Odgovorni urednik Jožel Uostinčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.