R 8» IV 51231 Amerikanski — - List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. • ,........rrr,........... .. / ..... Fx / f ŠTEVILKA. - J0L1ET, ILLINOIS. 13. DEC KM BK A 1912 LETNIK XXII. * EVROPO SE VEDNO I STRAŠI VOJNA. britanski tajnik vnanjih stvari sam dvomi o izidu konference v Londonu. 0 ilne abk 4 iU jo-na® SRBIJA HOČE LUKO OB ADRIJI. ^eno pravično zahtevo podpirajo Francoz, Anglež in Rus. Galiciji, kjer so razne banke v zadnjem času izplačale več nego $40,000,-000 razdražljivim vložnikom, ne da bi se odvrnil "run" ali naval. V Parizu se je danes poročalo, da je vse avstrijsko brodovje zbrano v Pulju, glavni pomorski postaji avstro-ogrski. Avstrija izziva Srbijo. Belgrad, 9. dec. — Zbiranje avstrijskih čet ob srbski meji in izzivanje dunajskega časopisja ^nasproti Srbiji je povzročilo tukaj žilno ogorčenost. Poluradni list "Pravda" daje svojemu srdu duška v besedah: "Če želi Avstrija s Srbijo vojne, " i le pride. Mi smo pripravljeni." Skrivnostno pismo. London, 10. dec. — Neko dunajsko poročilo pravi: Praški časopisi prinašajo baje iz državnega glavnega mesta izvirajočo vest, da jc dobil avstro-ogr-ski poslanik v Belgradu naročilo, jutri vročiti srbski vladi v ostrih izrazih se- kako misli srbska v]a. da spraviti svojo politiko v sklad z željami dvojne monarhije. Pismo se ne smatra za ultimatum. London, 10_ dec London, 11. dec. — Sir Edward yrey, britanski tajnik zunanjih stvari, lc Oznanil v poslanski zbornici danes, se poslaniki velevlasti snidejo tu UP s pooblaščenci Turčije in balkan-..^i držav, a pri tem ni bil preoptimi-Tcn glede končnega izida pogajanj z °z'rom na mednarodni položaj. COL. ROOSEVELT SPET NOMINIRAN. Voditelji progresivne ali "Buli Moose"-stranke na zborovanju v Chicagi, 111. PRIPRAVE ZA KAMPANJO 1916. Roosevelt zahteva, da se rep. stranka brezpogojno spoji s progr. "istega zborovanja kot "pozvedno in ?e Vnaprej obvezno posvetovanje, kar seveda znamenje, da evropske vele-Sl'e še niso gotove, da se bliža poravnava vseb Spornjb vprašanj." ; Up in strah sta se menjavala od ,ne do dne in se utegneta menjavati Sc nekaj časa," je rekel tajnik zunanjih Pojasnjujoč evropski položaj, j fežku je reči kaj, ne da bi človek P°vzročil neprimeren pesimizem (čr-r°vidnost), ali vzbudil nade, ki uteg-! jkoanre0d.n!.P°'ožaj. in "a br- ^ 1 Avstrija krepko vph-L PrecjVs Unjo konferenco v Londonu 51Wem Preprečiti vstop Turčije v II Avstri ° *Vezo' No)0^Ska vojna stranka je, kakor U' •6118 Proti Rusiji, ker misli, I ■11 fran VuJ°č'\ rusko obnašanje pripi- London^ u! el"- 'vTadiit kr<^f->'- KWe^tflfl La ,aiie vpn- Am. Slov. št. 52 je zapisal na prvi strani (6. razpredelek proti koncu): "Šubic, (moralo bi stati: Skubic) vi ste jako neumni in zabiti, ker niti ne veste, kako se glasi jezuitom krivično podmetani zloglasni rek. Pravite, geslo jezuitov je: "Sredstva posvečujejo namen.", Udariti ste hoteli jezuite, pa lopnili ste sebe. Laž ima kratke noge. Da ne znate nič, sem vedel; da ste pa tako praznoglavi, da niti ne razumete reka: "Namen posvečuje sredstva" je pa višek budalosti in gluposti." Na to je pa Skubic v Glas Sv. št. 49 (stran 4. razpredelek 4.)-poleg drugega tako le odgovoril: "Baš o tem reku je g. Sojar vpil, da ni res, da bi sicer rek: "Namen posvečuje" obstojal in da smo ga jezuitom podtikali.....Gre se tukaj za vprašanje: Obstoji li omenjeni rek ali ne. Mi smo trdili: da, a g. Sojar je trdil, da lažemo in da do-tični rek sploh ne obstoji..... "Jezuitski rek: "Namen posvečuje sredstva", faktično obstoji; to g. Sojar sam potrjuje, kajti če ga sploh ne bi bilo — kakor je g. Sojar popred trdil, —tedaj ne bi Sojar o njem nič vedel, kakor tudi mi ne!" Bralec, primerjaj sedaj oba odstav-Proti linčanju. ka> in uvidd bošj kako Glas Sv zopet Ricl' iiond, Va„ 6. dec. — Nedavno zavija Vprašam, kdaj je v zgornih izjavo guvernerja Blease iz South Ca- vrsticah Am. Sl. trdil, da ne obstoja rolme o dopustnosti ali opravičljivo- rek. .'Namen posvečuje sredstva." Ni- sti linčanj so danes tovariši imenova- kdar! Saj Am_ Slov_ vendar trdi, da nega državnega glavarja prav krepko se jezuitom podtika, torej mora ven- zavrmi'. Pri tu zborujoči guvernerski dar obstojati. A tu se ne gre za vpra- konfes'cnci je bila sprejeta resolucija, šanjej če ta rek obstoja, ampak če je ki se odločno izreka proti vsaki vrsti ljudskega pravosodja in za strogo vz-držanje zakonov v vsakem oziru. Razmerje glasov je bilo 14 proti 4. Četveri proti resoluciji glasujoči guvernerji i,o izjavili, da niso proti namenu sklepa, nego le mislijo, da nimajo pra- ta rek jezuitsko geslo, po katerem se jezuiti ravnajo. Da je pa rek: "Namen posvečuje sredstva" geslo jezuitov, to trdi Glas Sv. št. 44. str. 5, kolona 1. To podtikanje pa mi zavračamo kot nesramno laž. Ce bi Martin trdil, da Skubic je tat, Nikdar! Takega je treba izpostavljati na sramotilni oder. Skubic, vi še niste dokazali avtentičnost tiste jezuitske prisege; če ne boste kmalu, dokazal bom jaz, da ste vi zloben in lažnjiv obrekovalec jezuitskega reda in katoliške cerkve. To je moj zadnji opomin v tej zadevi. Vi lahko sleparite nevedno ljudstvo, ne morete pa nas. Še nekaj sem se domislil. Tudi v Ameriki je bilo od katoliške strani ponujano 500 dol. onemu, ki dokaže, da se jezuiti drže onega gesla. Do zdaj se pa še nihče ni lotil. Skubic, zakaj bi se vi ne lotili tega. Na svoji strani bodete imeli vse zagrizene protestantske ministre in vse jezuitom sovražne učenjake. Na noge torej Chicaški laži-veleum! Seveda se morate dobro pripraviti, da dokažate. Pri preiskovalni komisiji ne bo zadostovalo, če boste dokazovali, kakor imate v Glas Sv. navado dokazovati svoje laži, n. pr. ta duhoven je lump, oni je falot, tretji poljublja, četrti pije i. t. d. Taki dokazi tam ne bodo veljali, če to tudi stokrat ponovite. S takim dokazovanjem morete slepariti samo svoje zabite, slepoverne šleve. Torej pripravite se temeljito! S500 je že lepa svota! Če jih ne boste hoteli sami obdržati, dali jih boste lahko za zavetišče in boste petkratni ustanovitelj. Storite torej to že iz človekoljubja! Vrh tega pa še tolika slava! Časopisje po celem svetu bo pisalo: Česar nihče ni zmogel, to je dosegel Slovenec Skubic. On je užugal jezuite. Slava Skubicu! Slava slovenski materi, ki je rodila takega veščaka! vice, dali svojemu tovarišu tako lek- to še n; gotovo, ta trditev je lahko "jo. nesramna laž; Martin bi moral to do- Guverner Blease, napadenec, je tr- kazatj dovratno branil svoje prepričanje in £ ^ da je Qni fek . ^ izjavil, da m vredno ptskavega oreha, . , , . • „.. • Jr .K cUt.n. sko &esl0> katerega se jezuti drže, je ^ • v * 1 ubH HltrijslciC°.Slco"ruski zvezi, in nekateri c.as°P'si, zastopajoči vojno Ujno zahtevajo, če Rusija ne * de t? mobilizacijo, naj trozveza K' i, ^^ aiicij0 in j0 strC| predno je Daj 8°Ce Posredovati, t tlz Se konča kriza kakorkoli, h »vstrn Zoženost pogubno vpliva gih dunajskih se zanika, da značijo vojaške izpremembe vojno, ali to zanikanje ne more pregnati strahu, da u-tegne mogočna vojaška stranka v Srbiji (?) prisiliti vlado k sovražnemu nastopu. General pl. Hoetzendorf, novi avstrijski generalštabni načelnik, je baje zaklet sovražnik Srbije in že dolgo časa prepričan, da ne more nič druze-ga nego meč poravnati prepirov med Avstrijo in Srbijo. Nadaljnji dokaz je dospel v London, da Avstro-Ogrska mobilizira (sklicuje vojaštvo). Mnogi Avstrijci in Ogri, bivajoči v Londonu, vštevši grofa Jurija Apponyi in znanega umetnika Filipa Lasale, so poklicani k orožju. Po nekem poročilu namerava Avstrija zahtevati zmanjšanje v sedanjem številu srbske armade — zahteva, ki jo Srbija v svojem sedanjem razpoloženju skoro gotovo zavrne. Vse priprave za mirovnb konferenco v Londonu so zdaj dovršene. Delegate bo sprejel kralj in počaščeni bodo z drugimi prireditvami, tako z lun-cheonom v Guild hallu, kjer jih pozdravi lord mayor (londonski nadžu-pan)'. ___ Laži o srbskih grozovitostih. Belgrad, 20. nov. — ((Uradno.) Vesti o grozovitostih srbske armade in oblasti nasproti Albancem so tenden-ciozne vesti. Res je, da so srbske vojaške oblasti nasproti onim Albancem, kateri so srbsko armado izdali in jo varali z belimi zastavami, nadalje i one, ki so klali prebivalstvo in ropali ter požigali, nastopile z vso strogostjo, mirnega albanskega prebivalstva pa se ni nihče dotaknil, nasprotno se je vpo-stavil v kratkem času vzoren red in varnost ter so vojaška sodišča celo kaznoval srbske vojake in ljudi srbske narodnosti, kateri so se zoper javni red pregrešili. Pošteno albansko prebivalstvo je s srbsko oblastjo zadovoljno in jo hvali. Vesti o grozovitostih pa so se razširile le. z namenom zatemniti zasluženo slavo srbske armade. Kaj hoče Avstrija na Balkanu? Čujte in strmite, kakšni so interesi Avstrije na Balkanu: 1. Srbija ne sme biti močna, da ne bodo avstrijski Srbi škilili čez mejo. 2. Srbija ne sme dobiti ozemlja do Adrijanskega morja, ker hoče Avstrija na tem ozemlju imeti pravico, da bo zgradila železnice do Egejskega morja in mogla po tej poti spravljati brez eolnine naprej svoje blago, kar ji mora biti zagotovljeno po pogodbi. 3. Srbija ne sme dobiti luke na Jadranskem morju, da se bo moglo tu svobodno gibati avstrijsko brodovje, _ O interesih Nemcev na Balkanu čo nekaj sto delegatov h konferenci nove stranke. Samo če se vsi dosedanji voditelji stare stranke izločijo, je mogoče misliti na spojitev obeh kril, je izjavil g. Roosevelt. Penrose, Barnes in Guggenheim so iz stranke izločeni. j kar k^erenca pravi storili sklene. ^ ^ dM&UViW&L^»O^efe . .JuV-afeS***-*e n; nc&Vn, tu,......u'.a-he-. L) v'„ Ameriki Je pA 4»«* k NAZNANILO. Uredništvo Amerikanskega Slovenca se je posvetovalo s predsedniki in drugimi odborniki tukajšnjih lokalnih društe\, kaj naj ukrenemo glede "Slovenskega Zavetišča", za katero sedaj nabirajo denar po celi Ameriki. Na podlagi nasvetov in raznih informacij Ali — ali. Washington, D. C., 6. dec. — Slučaj T. Thorton Ross, bankirja iz Port-landa, Oregon, je bil tu danes končan z zaključkom, da mora obtoženec ali 790 let presedeti v okrajni ječi, ali plačati vsotico $576,853.74. Ross, ki je zakrivil velika sleparstva, je pravkar presedel 5 let v državni kaznilnici. Ross je bil leta 1907. predsednik Title & Trust-kompanije in je bil spoznan krivim, da je v družbi z drugimi bančnimi uradniki poneverjal denarje v veliki meri. se nam je le tedaj bati, če pustimo, da se bodo stvari na Balkanu razvijale prosto. Danes imamo Nemci še gospodarsko premoč. Kaj pa bo, če se panslavizem na Balkanu tudi v gospodarskem oziru obrne proti nam? Proti temu se moramo zdaj zavarovati z vsemi silami. Zdaj je čas, da se dvigne avstrijski orel." "Vojska na Balkanu 1912." Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja: Na Balkanu se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Turčiji. Človeška zgodo- je, Vi bi mu mogla vzeti guvernerski ^ Zato skubic „esramen laž. stol all zabramti, da postane leta 1915. obrekovaiec> ker jezuitom pod- za vezni senator. .. , . , , . . „„ n •, . . . . . tika nekaj slabega, kar ni res. Govornik je izjavil, da je izza svo- ... „ „ , jega izreka o linčanju prejel nič manj ^ ni res! L. 1852 je jezuit P. Roh nego štiri grozilna pisma brez podpi- iavno naznanil, da dobi 10W gld. oni, sa. Prišla so iz Richmond*, Wash- ki bi mogel pravoslovn. fakultet, v ingtona, Pittsburga in Louisvilla. Pisci Heidelbergu ah v Bonnu dokazati, da da so se tako grdo izrazili, da izrazov je kak jezuit zastopal ono zloglasno ni mogoče ponoviti. V enem pismu je f^slo. Razsojevalci ne b. bil. jezu.t., rečeno: "Za Vaše besede boste o prvi a™pak vseucil.scm profesorji. 20 let priliki na cesti klicani na odgovor." i® bila ta svota na ponudbo a n.hce Pri svojih tovariših je našel guver- je ni dobil. Zakaj ne? Erklaere mir, ner s svojim zagovorom le malo p0. Graf Oenndur, dieses Kaetsel der JNa- hvale. Večkrat je bil prekinjen s si- tur? kanjem in doživi. L- 1903 je kaplan Dasbach v Tneru ponudil jednako svoto onemu, ki dokaže, da se jezuiti drže onega zloglas- 3 bojne ladje kot darilo. nega gesla Ottawa, Ont., 5. dec. — Kot pri- Nekdanji jezuit, bolj ali manj sreč- spevek k domobranstvu hoče Canada no poročeni odpadnik grof Paul s potroški okoli 35 milijonov dolar- Hoensbroech je skušal to dokazati in jev pridejati mornarici britanske drža- si priboriti dobitek 1000 gld. ve tri ogromne bojne ladje. Zgraditi Hoensbroech je izstopil iz jezuit- se imajo v Veliki Britaniji in dodati skega reda ;n ga močno sovražil. Če britanskemu brodovju, pod pridržkom, kdo poznai je gotovo on vse skrivno- da pridejo v sili Canadi na pomoč. st; jezuitskega reda. Iz sovraštva je Ladje se darujejo britanski materin- dostj pisal (a koi;ko je verjeti sovraž-ski deželi z ozirom na sovražno po-1 niku> ki udriba po tebi?) proti jezui- ! tom; njegovi napadi so izšli v 3. izdaji in v tej izdaji je znesel skup gotovo morsko politiko nemško. vse, kar je vedel slabega o jezuitih, da Sno- bi mogel dokazati, da se jezuiti drže Delavska usoda. Huntington, W. Va., 6. dec. _________ . či pozno se je pripetila v neki žagi v onega gesla, Skubic, pa m šlo. Wilsondalu, Wayne county, W. Va.,! Prišlo je do tožbe, kajti Hoensbroech eksplozija kotla, pri kateri je 5 delav- je hotel imeti 1000 gld. Deželno nad-• > .. n—.. io Hiio 7 nnriln 1905 cev storilo smrt. Po viharni vožnji. sodišče v Coeln-u je dne 2. aprila 1905 v pravdi Dasbach-Hoensbroech razsodilo, da Hoensbroech ne more dokazati, da jezuitski red uči in deluje po Duluth, Minn., 8. dec. — Z ledom esiu:'«Namen posVečuje sredstva", in I .. a. ■ n f\f, 1, l.i ..1 mr iltlrl lonlA _ . . i odet je prihlapel danes v tukajšnjo vina ne pomni vojske, ki bi bila zahte-1 luko parnik "Easton" od Booth proge, vala toliko nadepolnih mladih življenj ki je v četrtek zjutraj obtičal na Iro-in ki bi v tako kratkem času dosegla j (juois-čeri blizu Port Arthura in se toliko velikih uspehov. V par dneh so ; mogel oprostiti šele v petek zvečer, štrli Slovani moč ogromnega turškega i prestavši dvodneven strašen vihar, naroda tako, da bo v kratkem izginila 1 Vkljub ostremu mrazu se je zbrala vsaka sled za Turčinom v Evropi. velika množica ljudi na pristanišču, Cel svet se čudi Slovanom in zašle- da pozdravijo potnike na parniku, ki duje z največjo napetostojo to vojsko, so ga že mnogi smatrali za izgubljene-kaj šele mi Slovenci, na katere utegne ga. Pozdrav je bil šumen. uspeh te vojske odločilno vplivati. | Ker smo pa vezani samo na kratka; Niso zreH za 8am0vladje. poročila v časopisju, ki si večkrat na-, Washington> D c g dec _ V svo-sprotujejo, je pač upravičena želja, da .. ,etni pos[anici na kongreS kaže voj-se izdajo dogodki sedanje vojske v n{ minister Stimson v prvi vrsti na to, posebni knjigi, ki jo bomo brali mi in (]a kriva sentjmentalnost (ali prečut-naši potomci z zanimanjem se po- ,-ivost) in lena samokorist ne smeta znejša leta; saj jamči že prvi sesitek ^^ dQ tega> da bi se FiHpjnci izpu-in jamčita imeni gg. autorjev, da bo to ^.j. na syet y sedanjj brezpo- knjiga trajne vrednosti. Knjigo sta možnosti in predno ne bodo popolno-sestavila ter z mnogoštevilnimi slika- ^ dcležni dobrot ameriške prosvete. mi in zemljevidi opremila c. kr. profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Sara-bon pod naslovom "Vojska na Balkanu 1912." Cena prvemu sešitku 40 vinarjev; cela knjiga bo veljala 3-4 krone. Prvi G. Stimson govori nadalje podrobno o razmerju državnih milic do zaveznih čet, o zboljšavi taktičnih metod, o po manjkljivosti dosedanjega vojaškega zakonodajstva itd. Poročilo ugotavlja, da je znašal de sesitek je ravnokar izšel, nadaljevanje janski stalež zavezne armade začet- vst -—cnost poguDno vpliva ;; pravi poslanec Jerzabek v "Reichs- v tedenskih presledkih. Naročniki naj kom sedanjega fiskalnega leta 82,305, C>rsko o^Mn kupčijo, in Josti»( a list je zadnje dni zasukal ve- se takoj zglasijo na: Katoliška Buk- pomnozek nasprot. prejšnjemu letu '"rančna nika vladTpo vsej' sla!) "Slovan kega vpliva v Avstriji varna v Ljubljani, Kranjsko, Austria. 189 castn,kov .n 7,854 moštva. katoliških organizacijah toliko članov in članic, da lahko sami postavijo ali sirotišnico ali zavetišče, če bodo hoteli. 2.) Katoliškim Slovencem v Ameriki naznanjamo, da Mr. Paul Schnel-ler, ki je podpredsednik pri "Zavetišču", s tem odborom nikakor ne zastopa K. S. K. J., ker K. S. K. J. o kakem "Zavetišču" dosedaj ni uradno izrekla še nobene besede. 3.) Ideja o "Zavetišču" je na podlagi pravil, ki jih je naš list prejel, tako težko izpeljiva, da mi slovenskemu narodu v Ameriki nikakor ne moremo priporočati, naj pošiljajo kake prispevke v ta namen. Če pa kdo na svojo lastno odgovornost hoče poslati kak denar potom našega lista, ga bomo mi radi odposlali naprej na pristojno mesto. 4.) Prosimo, naj tajniki društev K. S. K. J. to naznanilo iz glasila K. S. K. J. preberejo na društvenih sejah, in mi bomo radi priobčili vse uradne izjave društev K. S. K. J. Kar narod želi, naj se zgodi! Kar katoliški narod želi, naj se zgodi! Uredništvo. zato ne dobi 1000 gld. Kakor je poročala "Koelnische Volkszeitung" (1. 1905 št. 295) pisal je protestant Dr. W. Ohr (Tuebingen) v "Frankfurter Zei-tung" poleg drugega da "nadsodišče smatra za resnico, da jezuiti reka: "Namen posvečuje sredstva" niso učili..... O jezuitih smo mislili do s» daj, (kakor misli in laže tudi da so oni to grdo ravnanje ii geslo in to geslo znanstveno zi. ■ jali. To pa je napačno, v ' niso stavka: "Namen posvečuj« ' stva" nikdar teoretično zastopa nauk." Protestantski državni svetnik I er piše (Aburteilung der Jest sache p. 54) o tem predmetu: "N,-da jezuitski red za skrivno temt določbo goji načelo: (Maxime) men posvečuje sredstva'." Skubic pa v svoji zlobi, nevedr in v sovraštvu do kat. cerkve vei. trdi in laže to kar celo resnicoljub pošteni protestantje zanikajo. Skubic ali vas ni sram svoje hud bije, svoje budalosti, neumnosti i svojih laži? Oni, ki najbolj lažejo sleparijo, tudi najbolj vpijejo proti jt zuitom in njih morali. Pa pravi Gla; Naroda, naj bi vsi v miru živeli. 7 lažnikom in tatom dobrega imena Nezaželeni priseljenci Albany, N. Y., 10. dec. — Enajst držav, med njimi Indiana, Illinois, Virginia in Carolina, se poganja za poostritev priselitvenega zakona, v kolikor se ta tiče preizkušnje priseljencev z ozirom na njihov dušni stan. Dr. Dawes, predsednik odbora v svrho proučavanja one točke, izjavlja, da stane oskrba in zdravljenje umo-bolnih priseljencev na leto kacih $10,-000,000. Gotove določbe priselitvenega zakona da se skoro prezirajo, a drugim da. se pripisuje predalekosežna važnost. iz slovenskih naselbin. 11 Joliet, HI., 11. dec. — Božični prazniki so pred nami. Vse se pripravlja nanje, in zlasti tudi vsi trgovci. Saj so tedni pred Božičem tisti čas, ko je po prodajalnicah v tej deželi najži-vahnejše gibanje — kupujejo se razna božična darila za ljube svojce. Proda-jalnice naših trgovcev so založene z vsem dobrim in koristnim, in dobi se vse po istej ceni, kakor drugje, zato podpirajte svojce, rojaki, svoje trgovce! A vi, gg. trgovci, dajte svoje oglase prihodnji teden v božično izdajo Am. Slovenca! — Krožek Ameriška "Slavija" je sprejel v svoji zadnji seji dne 1. t. m. več odličnih kandidatov in kandidatinj med syoje članstvo ter izvršil nominacijo za volitev novega odbora v prihodnji seji prvo nedeljo v novem letu, dne 5. jan. "Slavija" je v zadnji seji tudi sklenila, nabirati prispevke za balkanske ranjence, oziroma za slovanski Rdeči križ na Balkanu. V to svrho se razpošljejo prošnje na vsa slovanska društva v Jolietu, ki naj blagovolijo po svojih močeh darovati za ranjene slovanske junake, kateri so se tako slavno borili "'za krst častni i slobodu zlatnu", da jih ves svet občuduje. Vse slovenske ozir. slovanske naselbine v Ameriki nabirajo v ta pre-blagi namen, pa bi mi zaostajali?! Vse tozadevne kolekte sprejema "Slavija", oziroma njen predsednik, g. Jo^. Dun-da (Joliet National Bank), in njen tajnik, g. Frank Nemanich (Slovenian Liquor Co.). — Umrla je vsled zadobljenih opeklin ga. Avgusta Zulič, 38 let stara soproga g. Josipa Žulič, 1309 Elizabeth street. Zadnji petek, dne 6. dec., popoldne ob dveh je v svoji kuhinji hotela zakuriti ogenj, da segreje gladilo za likanje perila. Ker se drva niso hotela užgati, je nameravala priliti ke-rosina. V shrambi pa je imela kero-sin in gazolin v dveh sličnih posodah. In pomotoma je vzela v roko posodo z gazolinom in šla k ognjišču. Ni še prižgala žveplenke, ko je na kurivo naliti gazolin že eksplodiral, in plameni so po bliskovo bušili po kuhinji in zajeli tudi nesrečno gospodinjo, da se je užgala obleka na njej. Pa mislila, ni nase, nego na gasitev ognja in rešitev stanovanja. Zato je hitela ven klicat na pomoč. In med tem sta že tudi dva njena otroka zbežala iz hiše. Prihiteli sosedje in so dke, med njimi prvi Peter Stachowrak, rodom l Poljak, toda prišli 30 na lice mesta) prcp'ftzno, ko jo'g ^.uiičeva že :a-dobiia smrtonosne opekline. Vendar je bija še pri zavesti. Poklicana mestna ambulanua je ponesrečenko prepeljala v bolnišnico sv. Jožefa. Ko je bil njen mož obveščen o nesreči, je prihitel od dela iz tovarne v bolnišnico, kjer je takoj spoznal vso svojo nesrečo. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Ob 8. uri zvečer je nesrečni-ca izdihnila po večurnih strašnih bolečinah, pri polni zavesti in po lastni želji previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Truplo je bilo prepeljano v pogrebni zavod tvrdke Ant. Nemanich & Sin, in tu naslednjega dopoldne pripravljeno za položitev v krsto. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopolu-dne. Žalostni sprevod se je pomikal od Žuličeve hiše v cerkev sv. Jožefa, kjer se je brala črna sv. maša, in potem na slovensko pokopališče. Pokoj-nica je pripadala društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., ki se je udeležilo pogreba v lepem številu svojih članov in članic, ter nekemu angleške-nm podpornemu društvu. Pokojna ga. Žulič je bila rojena Jerman iz Sadinje vasi, fare Črmošnjice na Belokranjskem. Priselila se je v Ameriko ozir. Joliet pred 18. leti. Tu zapušča od žalosti potrtega soproga Josipa Žulič in četvero otrok v starosti od 16 do 5 let; nadalje brata Andreja Jerman, do-eim živita dva druga njena brata na r;\padu, in njen oče pa v starem kraju. Njenim sorodnikom, zlasti njenemu tako bridko prizadetemu dobremu soprogu ter otrokom, ki so tako nenadoma izgubili svojo preljubo mamko, izrekamo najiskrenejše sožalje, a blagi pokojnici bodi večen mir in' pokoj, in svetila ji večna luč! — Umrl je mladenič Frank Kukar, zanimivo predavanje o svojih potovanjih, pride zopet v Joliet. In sicer bo imel dne 28. dec. t. 1. zvečer ob 8. uri v Hrvatski šoli silno zanimivo predavanje o svojih zadnjih odkritjih v ljudovladi Peru z izvirnimi stereoptič-nimi slikami, katerih je 120 novih. Njegov brat, g. Mirko Seljan, ne more topot z njim, ker vodi gradnjo neke vladne ceste v Peru kot manager in blagajnik. — Dvor sv. Ane št. 534 Katoliških Borstnaric priredi veliko veselico in ples v Sternovi dvorani dne 18. januarja 1913. —- Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Skalski Jožef, Zamko-vec Lazar. Joliet, 111., 6. dec. — Cenjeni g. u-rednik A. Slovenca, tem potom vam izročim kratek dopis mojega potovanja oziroma izleta, kr smo ga imela jaz in moja soproga dne 29. novembra iz Jolieta v državo Iowo, in popis gostoljubnega sprejema, ki so ga nama izkazali tamošnji slovenski kmetje oziroma ameriški farmarji. Povabljena sva bila, da se udeleživa kakor boter in botra pri prejemu sv. krsta prvorojenega sina, s katerim je Bog blagoslovil gospoda in go. Frank Agnič, oziroma mojega svaka in pa od moje soproge sestro, njeno bivše ime Jožefa Jerman, katera je vse svoje življenje bivala pri svojih starših v Jolietu, dokler se ni pred blizu dvema letoma poročila z dobrim slovenskim tukaj rojenim fantom v Monmouth, Iowa, z gosp. Frank Agničem, kateri lastuje eno najlepših farm, kar sem jih sploh tam videl. V prvi vrsti se prav vljudno zahvaljujeva gospodu in gospej Agniču, ki sta naju s tako lepim parom konj in pa s kočijo čakala na postaji North Western železnice v mestu Monmouth, ter naju peljala eno miljo in pol od mesta na svojo lepo farmo, ter isto-tako se jima zahvaljujeva za njih imenitno postrežbo. Drugi dan, to je bilo v ponedeljek, nas g. Agnič zopet odpelje na obisk svojih starišev, ki bivajo samo dve milji od njega. Ko naju tam izloži, sva bila oba kar presenečena, ko zagledava njih lepo hišo in pa lipo ležečo zemljo, ki meri 170 oralov (akrov) okoli njihovega lepega stanovanja. Zato se tudi vljudno' zahvaljujeva gospodu in gospej Štefanu Agniču, to so spoštovani stariši od mojega svaka Frank A.gniča, za njih razi..izidi svojo lepo rejeric prr" pa krave, konje in telice, kokoši race in purane. Ko smo bili tukaj gotovi, peljemo se nadalje po nekoliko bolj hribastem potu ter zoppt pridemo do drugih slovenskih korenjakov in farmarjev. Obiskali smo mimogredoč družino Gre-goričevo in Smrekarjevo i. t. d. Tudi tem vsem izrekava prisrčno zahvalo za njih naklonjenost v teku našega obiska pri njih ter jih vljudno pozdravljava. Na svidenje! G. in ga. Geo. Stonich, 813-15 N. Chicago St. je so najglobokejše na svetu. Tudi te stroje je vredno priti videti, saj kaj podobnega ne najdeš povsod. Bil sem tudi na Laurium in Osceoli, ki sta predmestji Calumeta. Potem sem se tudi odpeljal na elek. kari na Ahmeek, Mohawk in Copper City. Rojaki so mi šli povsod precej na roko in nabral sem lepo številce novih naročnikov za A. S., ki je itak že v vsaki dobri slov. hiši v tem okrožju. Sprejet sem bil povsod jako gostoljubno in prijazno, za kar se na tem mestu vsem obenem najiskrenejše zahvaljujem. S pozdravom: J. Klepec. Cleveland, O., 9. dec. — V cerkvi sv. Lovrenca se je vršila 17. nov. lepa slovesnost sv. birme. Tukajšnja društva so s svojimi zastavami in z domačo godbo počakala škofa na Burke st reetu, odkoder so spremljala škofa proti eer-kvi.- Na 81. cesti so čakali škofa vsi pozicije resnih Nemcev ali pa kompozicije umerjene po nemškem kopitu. Oblastni Nemci hočejo tudi v tem ozi-ru vtihotapiti svoj monopol in vse, kar ni po nemškem receptu, po mnenju ne-katernikov ni cerkveno. Mi pa gremo .svojo pot in smo si v svesti, da smo na pravem. Zato se pri nas na koru vrsti Leonard, Peters, in ako Bog da pride za Fiskejem na vrsto Cherubini, Gounod in Rossini. Le škoda, da nimamo tukaj med domačim narodom izvežbanih pevskih .rnpči in vsled tega nani žal ne bo mogoče čuti lepih, starih, a vedno novih slovenskih božičnih pesmi Riharjevih, Vavknovih in drugih. Naročnik. La Salle, 111. — Pretečeno nedeljo 8. t. m. .smo praznovali tukajšnji Slovenci redko slavnost, namreč 25!etnico mašništva našega velečastitega g. župnika Alojzija Kastigarja. Ob 10. uri bral je naš čast. župnik veliko sv. ma-birmanci in birmanke, kjer je birman- šo, ko j i sta prisostovala tudi Rev. Ven ka v vznesenih besedah pozdravila Čel Šolar O. S. B. in čast. g. župnik A. škofa in mu podala lep cvetlični šopek. Kraschowitz iz So. Chicago, kojima se Od župnišča pa do cerkve so napravila toplo zahvaljujemo za njih udeležbo društva lep špalir, skozi katerega je in krasni govor, katerega je imel č. g. 10 duhovnikov spremilo škofa v slo- V. Solar, tikajoč se slavljenca srebr-vesni procesiji v cerkev. Po običajnih nomašnika. Njegove besede so glo- tar, gospej in g. Jos. Dunda in splošno vsem nikoli ne pozabljenim prijateljem, ki sem jih obiskal kar sem največ mogel v kratkem času svojih počitnic. Obiskal sem tudi g. župnika fare sv. Jožefa, Rev. John Kranjca, ki me je sprejel tudi gostoljubno, za kar mu izrekam srčno zahvalo. Upam, da mi bo priložnost vsem postreči kar bo v moji moči in njih obraze videti v mojem krasnem sadorejnem domu, imenovanem Maple Park, eno miljo in en četrt iz Lyonsa, Iowa. Blaž J. Chulik. obredih je škof podelil 213tim birman-cem in birmankam zakrament sv. birme. Po birmi je imel škof lep govor, v katerem je povdarjal, kako potrebna je dobra vzgoja otrok. Vsa slovesnost se je vršila v najlepšem redu, za kar gre v prvi vrsti čast in hvala vrlim društvom, katera so skrbela za vzorni red in sb škofu tako lepo defilirala. Čast in hvala dobrim družinam, katere so tako lepo ozaljša-le svoje hiše z zastavami slovenskimi in amerikanskimi! Iskrena zahvala tudi domači godbi "Orel", katera je napravila škofu ganljivo podoknico! Ta dan ostane faranom sv. Lovrenca v trajnem spominu! Faran. New York, 4. dec. — Naše newyor-ško družabno življenje postaja živahnejše — in ne mine skoro sobota ali nedelja brez — veselice — znak dobrih časov in znak tudi, da se radi izvolitve nam Evropejcem sovražnega demokratskega j^dsednika Wilsona niso podrla nebesa. Slov. pevsko in dramatično društvo "Domovina" je odprlo svojp zimsko sezono s prireditvijo znanih dveh iger "Bratranec" in "Kovačev študent". Danes se v detajle ne spuščam; na o-dru se vidijo znani nam obrazi, in semintja se zapoje. Obisk je vsakikrat brez posebne reklame izvanredno do-srce navzočim ter bojo ber in glavno je, da se blagajna polni! spomni, da bi trebalo enkrat tudi venkaj v svet, na luč in da nas iznenadi s — koncertom! Moja misel o "junačkom mejdanu" Domovine in Triglava je bila, hm, dobra, ostala pa je glas vpijočega v puščavi ... O zabavnem večeru "Triglava" vam nisem poročal? Žal mi je, da prihajam tako pozno! Slabših polovic je bilo tam kaj mnogo, mnogo, gospodičen malo, a boljše polovice so ostale doma in spale. — In trditi ne morem, da so boko segle v ostale v trajnem spominu. Tudi mi-J Želel bi le, da se "Domovina' rojak- "ir, Calumet, Mich., 2. dec. — Prvo poslopje, ki sem je zagledal, prišedši iz postaje, je bila slovenska cerkev sv. Jožefa, ki je res veličasten božji hram in ponos našega dobrega naroda na Calumetu. Obiskal sem tudi Rev. Klop-čiča, ki je jako prijazen gospod. Mnogo se je pisalo o cerkvi sv. Jožefa na Calumetu, a smelo trdim, da je res vredno priti sem in videti to krasno stavbo. Kakor je v državi Illinois jo-lietski slov. cerkvi, istotako je calu-metski težko najti enake v državi Michigan. Še slovensko šolo si naj postavijo, pa jim bo težko najti para, našim vrlim rojakom na Calumetu. Ob tej priliki sem obiskal tudi mnogo svojih znancev, med njimi tudi: g. Schneller, preds. K. S. K. J.; trgovce: Vertin Bros., P. Spehar, M. Zunich in P. Ruppe. Zadnji je eden najpre-možnejših mož v okolici ter je baje tudi večkratni milijonar. Pravil mi je, da je že 52 let v Ameriki, a govori še vedno gladko svoj materni jezik, i to raje kot katerega drugega. Mož je častne postave s sivo brado, pravi trgovec in veljak. Poselil sem udi tiskarno Glasnika, ''i 'zgleda dobro in napredno. •n podjetnim rojakom na Calu-■M: najlepšega uspeha, a žal, "rivajo med naš narod Irugi, ki gulijo naš na-•tijo, medtem pa naši »predovati ne morejo, verjame tujcem, zato : Slovenija v Ameriki .1 ne pozna pritepenega savice v svojem gnezdu 1 tudi naše napredne sa-uge trgovce. Vseh ome-ika prostora. ini novi državni pravdnik Co., g. Lucas (Lesac) je m mestu. Bil sem tudi ogovarjala sva se večino-Prišel je v Ameriko 4 2s je to velika čast za Hrvate, da je g. Lucas iko važen urad. Saj je izpod Kočevja. Slove-sta vedno brat i brat. m si tudi velikanske stro-bakreno rudo iz jam, ko- Hibbing, Minn. — Nastopil je resni adventni čas, zato so se naši mladeniči požurili, da so si pred božičem izbrali družic za življenje, da bodo mogli pod lastnim krovom praznovati vedele božične praznike. Bilo je precej porok pred adventom, omenjam pa le slovanske, ker čitateljev gotovo ne zanimajo druge narodnosti, ki z nami Slovenci spadajo pod eno in isto župnijo. Andrej Brajan iz Kastne se je poročil z Marijo vdovo Kostelec.— Jože Nanut iz Starega Trga pri Ložu s Heleno Mihelčič, rojeno v isti fari.— Ivan Surjan si je izbral za nevesto Italjanko, krščeno v cerkvi sv. Petra v Rimu, Antonijo Cristoni. — Daniel Obradovič se je poročil z Danico Hr-njak. — Ivan Kržič iz Starega Trga pri Ložu s Frančiško Mlakar iz Loža. —Jakob Laurič iz Lokev se je poročil z Nežo Praznik iz Veiikih Lašič. t-; Jože Turkovič iz Hrastovic pa s liV;iA" ('•"T—. v.......J/ijju.tcs nc^rcuig^a lno sreče in božjega blagoslova. — Tudi štorklja se pri na prav pridno oglaša. — Zdaj pa je nastopil resni adventni čas in v njem se je čudno pogosto začela oglašati bfeia žena smrt. V soboto pred prvo att ventno n,edelj*o je padel težak železen djog na glavo mladega Rusina Ivam Adamovskega, ki je bil pri tej priči mrtev; pokopali smo ga v nedeljo. Tj koj v ponedeljek pa smo spremili k večnemu počitku Frančiška Maritiška, moža poštenjaka. Pokojnik je bil ro jen v Dolu na Gorenjskem in zapušča ženo in troje nedorastlih otrok. Delal je do zadnjega in se niti zavedel ni, da je nevarno bolan. Dolgo časa že je bolehal na bolezni diabetes, a nihče tega vedel ni. Delal je do 24. novembra pridno; zvečer istega dne ga je bolezen 5 toliko silo napadla, da je dan pozneje podlegel. Vsak kdor je pokojnika poznal, ga je spoštoval zavoljo njegove pridnosti in velike skrbnosti za svojo družino. Mrtvo truplo so prepeljali v Cleveland, ker je vedno želel počivati ondi ob strani svoje hčerke, ki je pred par leti po, nesreči zgorela. Pokojniku večni mir, užaljeni družini naše sožalje. — Le za kratko je utihnil mrtvaški zvon, kajti tri dni pozneje smo položili zopet 113 mrtvaški oder osemnajstletnega mladeniča Šimna Rudeliča. Ob' treh popoldne je šc hodil po sobi in se nadejal, da bo v kratkem popolnoma dober. Ob osmi uri zvečer je bil mrtev. Bolehal je na sušici le tri tedne in bil v Ameriki samo tri mesece. Žal, da ni bil v nobenem društvu. G. župniku, ki se je slučajno mudil v naselb'ni Brooklyn, se je hvala Bogu posrečilo še pol ure pred smrtjo pokojnika pre-videti z vsemi zakramenti. Ta slučaj je resen opomin vsem, da smo vedi o pripravljeni in da, ako bolni, ne odlašamo do zadnjega s sv. zakramenti. Ko bi se duhovnik sam ne zglasil v hiši. moral bi pokojni mladenič brez zakramentov v večnost. Upajmo, da se ostavi bela žena, ki je tako strašno začela pobirati po naši župniji zlasti nedorastlo mladino,, ka-' terih imena pa poročevalec opušča, da ne bo predolg in da nam da Bog dočakati res vesele božične praznike, za katere se naši cerkveni pevci z vso marljivostjo pripravljajo. Poleg navadnih pevskih moči, bomo imeli čuti še družili, ki bbdo za ta dan pomagale iz prijaznosti in sicer tacih, ki se zdaj slučajno mude tukaj in so' daleč na 6-koli celo izvan Minnesote znane kot popolno izšolane in dovršene pevke. Pela se bo veselemu božičnemu prazniku prikladna živahna maša Fiskeje-va, ki vsebuje toliko ganljive lepote, da more biti vsacega srce, ki čuje to petje, res napolnjeno s pravim svetim veseljem. Mi Slovani smo čustven narod, zato nam bolj prijajo italjanske in francoske kompozicije, kakor pa kom- lostljivi škof Jakob Trobec je pisme no častital. Dalje lepa hvala gg. pevcem in pevkam, ker so s svojim izvrstnim ubranim petjem pripomogli za tako veličastno slavnost. Posebno se pa zahvaljujemo vodkinji pevskega zbora, spoštovani gospej Fani Lepich za njen trud in vspeh, katerega je pričakovati vedno, kjerkoli imenovana nastopi. Hvala tudi vsem, ki so pripomogli očistiti in okrasiti cerkev, posebno šolskim sestram, ker so tako izvrstno iz-vežbale mladino za dramatične igre, katere predstave so se vršile ob 4. uri popoldan ob veliki udeležbi občinstva in v splošno zadovoljnos£ navzočih. Omeniti moramo, da pri slavnostni sv. maši je bila prostorna cerkev napolnjena faranov do zadnjega kotička, kar znači, da še živi stari Bog v srcih faranov, in kako je v splošnem priljubljen naš velečast. g. župnik Alojz Kastigar. \ • Sv. Božični praznik je pred durmi. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Tako so peli angelji in taka oznanjujejo božični evangeliji. Tudi v našo naselbino se. je vrni! mir nepričakovano hitro. Dal Bog, da bi ta mir vladal med nami vedno, da bi v miru in ljubezni preživel med nami dolgo vrsto let naš današnji srebrnomašnik, ter dal Bog doživeti njemu in nam, da bodemo praznovali in slavili v naši sredini tudi njegovo zlatomašništvo! Cerkveni odbor. tV'Onw, Iowa, 4.-rtee. — iSit sem ire- gospodje Ivan Maček, J°3'P je na Triglavov jorrfix in prišli so vsi! Staudohar, Josip Dolar, Fran Jancigaj- ko en mož in dvorana je bila polna "gospodov stvarstva". — Čast "Sloveniji" ! In "v hribih se je delal dan", ko smo se vračali v domovja svoja... V Greaternewyorku do sedaj še ni Pavlič Valentin ter gospica Mary Setnikar so nastopili v spevoigri "Kovačev študent". V obče se je igralo še precej dobr° Kovačev študent se je prav izvrsto ; obnesel, vendar bi se dalo napraviti s® . . . v . .1 v. ,V j 1* u uu ov-utlj O ^ lil- - a sem pozna! šahistov, vsaj slovenskih boljše. Igralske moči so sposobne s ne, in vendar se čuje o šahovih pote- natančneje naučiti svojih ulog. P3 ' zah, ki bolijo morda, a so za splošnost Ijivemu očesu ni ušlo, da se je prema' velepomembne!. 1 vadilo. Kretanje bi moralo b!l Naše samostojno podp. društvo se 1 živahneje, sploh se mora igralec z d«? bliža dvestoti številki! Katero števil- šo in telesom vglobiti v ulogo, kate ko bi imeli danes, če bi se bili naši predstavlja. j pionirji rojaki tega že pred 20 leti po- Kakor je bilo razvidno iz obilne^ prijeli? • " poseta slovenskega občinstva na_ V New Yorku hi imeli "ledfloto"... ! ve-.dici, smo prepričani, ra je drus^ In to društvo napreduje kljub kratke-1 " Domovina" zel - priljubljeno v vs., nr.! času 6i*$«s« ••♦'■•ii.- . - " •ciiwHjlv«* H^MJgjWJsiU.^08^«. sato jc ,pričako\^W da si bode društvo prizadevalo na ij J' bo občinstva tudi v tem oziru ustre-in nuditi na odru kaj dovršenega; ma lenkostne napake mora gospod režisef temeljito iztrebiti, zato je treba bistre ga očesa. Fričakujemo, da nas cenjeno dr""^ uspešno. Po vsakikntni seji, sedaj nameravajo ostati v svojem krogu, oživeti malko ob čaši hladnega "ječme-novca" (sit venia verbo) in počastiti tudi boginjo "Terpsihore" — kar je se'veda jako lepo, število članov in članic se bo množilo — in to je ono, kar - . - „ sem hotel reči, o šnhovi potezi sem 5tv0 "Domovina" skoraj zopet raz» govoril samo mimogrede... »fl f kako prireditvijo ter naj se e Na Silvestrov večer se bodemo po- njen* gospodje in gospodične tgr* slavijali od starega leta na veselici sv. večkrat pokažejo na našem slove Frančiška v dvorani Delavskega Soko- skem odr"- Kličemo torej: Naprej la in stopili bodemo morda "židane polj" umetnosti in izobrazbe! volje" v novo, z upi na bolje in'— do- I „n brimi sklepi. \ Colo., 3. dec. - Blagono^ In 25. januarja 1. 1. nas razveseli po- ie bl!o za našo faro opravilo 40«/^ družnica sv. Cirila in Metoda z vese molitve presv. Rešnjega Telesa, ki se iico v "Beethoven Halli". Tje vsi brez Je vrSil° od 29- «pv. do 1. dec. Re izjeme, tam je naša slovanska lipa in Ivan Pel"še, župnik iz Leadville, nam tje moramo! O I je krepko in ginljivo razjasnoval naJ^ Slavcu" vam danes ne bom go-' pomembniše resnice in skrivnosti. ^ voril. Zima prihaja in nežni ptičici sPch se ie kaz:l1- Bil° je dosti del ne prija kruta newyorska klima, odšel spovednici, vsako uro do sklepa je^ ie v drrge kraje, lepše kraje, kjer sije tudi v zimi pomladno solnce in se cedi spuveumci, vsuk.u uro uu skic j*.i j * mnogo vernih obiskovalcev pred ^ - i- — med in mleko... Tz-*iecl slovanskih newyorskih zabavnih dr-štev se v zadnjem času posebno odlikuje "Tamburaški zbor Dalmacija". — Priredil je koncert, kakor- svetejšim in šolska mladina je res tak" al® vršil. delo pravih angeljčkov, ^ vneto in spodbudljivo se je obnaS' ^ pri molitvah in procesijah. Vnete so^ ske sestrice so imele mlada srca ka < (Nadaljevanje na 7. strani.) MS Severov Almanah za 1913 je sede j na razpolago. Dobite ga danes od vašega jI lekarnarja zastonj. I O izvenrednim slučaju I nam piše g. F. Juriček RFD No. 7, Box 26, Ennis, Texas. "Naši hčerki je otekla noga okoli členka in ji dala veliko bolečin. Ker se je to nam zdt !o nevarno, sm° - poklicali zdravnika, ki ji je to oteklino prerezal, a tudi to ji ni pomagalo. Štirje iS zdravniki so jo zdravili in nazadnje so ji hoteli še nogo odrezati. V veliki skrbi smo pisali W. F. Severa Co., za svet, katerega so nam takoj dali. Dali smo ji uživati in smo ji nadrgni i del s Severovim Gotliard-skim Oljem Severovo Zdravilo1 zoper revmatizem Severa s Rheumatic Reinedy--$1 00 Severn's Gotliard 0il--5O centov Dobre učinke teh zdravil smo kmalu opazili in naposled nam je hčerka ozdra* vela. Ne morem dovolj izreči svoje hvaležnosti za vas nasvet. Zgorenji dve zdravili hitro preženeta revmatizem, nevralgijo, pokostmc°' bolečino v straneh, otekline, okorelost in bolečine v hrbtu. Na prodaj v lekarnah povsod; ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na jI iz stare domovine. KRANJSKO — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 15. nov. 60 Slovencev in 20 Hrvatov; dne 18. nov. 17 Slovencev in 130 Hrvatov; dne 22. nov. 2 Slovenca in 35 Hrvatov. Iz Amerike se je vrnilo dne 15. nov. 50 Hrvatov in 130 Bolgarov; dne 18. nov. 20 Hrvatov; dne 22. nov. 20 Slovencev. 30 Hrvatov in 160 Bolgarov. — Preprečena nakana. Dne 21. nov. Je ^obila ljubljanska policija od orož-nistva iz Trebnjega brzojavko, da je napravil Fr. Verce iz Korita, občina Dobrniče, neko goljufijo ter da se hoče odpeljati v Ameriko. Ko se je pripeljal na južni kolodvor, ga je tam službujoči nadstražnik Jakob Kržan z veseljem sprejel in odvedel v zapor. —. ®ne 18. nov. dopoldne je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Jakob Kržan aretoval 201et-nega delavca Josipa Pikelna, rodom iz Trojan pri Kamniku, kateri je nameraval se izseliti v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Pikel je »nel potni list na ime Mihael Bregar ter mu je bil ta poslan iz Amerike. Izročili so ga sodišču. — Bulgari o Slovencih. "Mir" v Sofiji prinaša malodane v celoti govora slovenskih zastopnikov v delegaciji dr. Šusteršiča in dr. Korošca. Veliko Pozornost in zadovoljstvo je vzbudilo to v vseh bulgarskih krogih in "Mir", je doslej komaj kdaj Slovence s Pravim imenom omenil, opozarja zdaj svoje bulgarske rojake na kulturo in velik pomen Slovencev med Jugoslovani ter dostavlja: Naši bratje Slovenci, ki žive na Kranjskem, Štajerskem, Koioškem, Istri in Primorskem, so sicer po številu najmanjše slovansko Pleme, pa odlikujejo se pred drugimi Po izobrazbi in-napredku." — Hvaležno tudi poroča, kako pošiljajo zdaj Slovenci Bulgarom vkljub svojim skro ninim sredstvom izdatne' podpore. Med drugimi omenja s pohvalo "Slovenče-Vo" zbirko za balkanske ranjence, prispevek odvetnika dr. Krisperja in mi-lodar č. Ig. Šegula, župnika pri Sv. Roku na Štajerskem z dostavkom "ma-'ek dar, a od vse srce!" •— V Carigrad so se odpeljale štiri usmiljenke iz ljubljanske deželne bol-: nice. mlatilnim strojem, moč. ki ga goni vodna več zlatarjev. Med tem ko je šel eden v trgovino s ciganko, je ostal drugi zunai. V trgovini je cigan zahteval prstanov, ciganka je pa pri kupovanju na umeten način spustila prstane ciganu v žep, katere je potem dal drugemu zunaj. Ko so pa v neki trgovini zapazili tatvino prstana, je cigan skočil iz trgovine in prišedši nazaj, zahteval naj se ciganko preišče. Policijski stražnik, ki je cigane zasledoval, jih je na Mestnem trgu ustavil. En cigan se je takoj podal v beg, a je bil Pred škofijo vjet in odveden'*v zapor. Med potjo je vrgel proč^tiri prstane, ki so jih pobrali pasanti in oddali policiji. Aretovani cigani so: 4§letni Bogoljub Sejtn, rodom iz Št. Martina pri Beljaku in Danijel Jungwirt in njegova sestra Katarina, doma iz Koroškega. Policija je tatinsko družbo oddala so-•dišču. ŠTAJARSKO '1 — Sodba o avstrijski zunanji politiki. Iz govora poslanca Vrstovška v dekan Formas, ki z vso vnemo pospešuje germanizacijo. Dasi rodom Poljak, je mož strasten nemški nacijona-lec, kar je pokazal posebno povodom občinskih volitev. Volil je v nasprot-stvu z mišljenjem domačinov, ki so še Slovenci in katoličani. Volil je s pooblastilom za nemške nacijonalce. To je večkratna pregreha. Ako mož, kakor penzijonist, nima volilne pravice, naj bo pri miru in naj bi se ne praskal, kjer ga ne srbi. Potem pa naj bi imel vsaj toliko takta, da bi kakor duhovnik ne delal proti mišljenju domačih vernikov! Slednjič naj bi pomislil, da ima v Lipaljivasi vbogajme stanovanje in da je torej odvisen od domačinov. Skuša! je celo uvesti nemško petje v cerkvi slovenske vasi. Govori zaničljivo o Slovencih, kakor o "bin-če, če večina odobri upravičene. slo-| jem, da popije z : 5 kron deset šestnaj-' finske zahteve, i Osar je odgovoril: S —- -ti-ik ž -Vk^,/ •• :»;«.< •• t\ -> -■>- J-' ----- i:fn'i>. rnaio potem pa se , . ,, .„■ • c_rtm;„ l — Frankolovo. V trajni spomin Slomškove 501etnice se je ustanovila tudi tukaj dne 17. nov. Mladeniška in Dekliška zveza. Slavnostni govornik je bil g. prof. dr. Josip Hohnjcc iz Ma ribora. poprej; ljudstvo ječi pod bremeni, pra- sporazumela. Ker bi utegnilo priti do vic pa nima prav nobenih in se tudi ne j sporazuma, pravi rečeni list, postaja more prosto razvijati. Nahaja se v i za Italijo položaj zelo resen, "assai istem pomilovanja vrednem položaju, I grave". — Kakor kaže, hodi avstrijska kakor njegovi rodni bratje v balkan- j diplomacija po kostanj v žerjavico za skih vilajetih. Tukaj je torej treba Italijo. Vse simpatije je Avstrija iz-najpoprej napraviti red, tukaj v lastni > gubila na Balkanu, sedaj pa avstrijska deželi naj reformira vlada. Koroško diplomacija dela za italijanska strem-in Štajersko naj dobita od nas v Av- Ijenja. Neki ugleden Lah je izjavil: striji reforme, sicer bi znalo priti tako Položaj se za nas ugodno obrača. Ita-daleč da si bo dovolila Turčija okupa- lija si polagoma pridobiva simpatije cijo teh avstrijskih vilajetov, da potem Jugoslovanov, gojenju katerih hoče o- izvede potrebne reforme. Gospod je še poln humorja. vedno čil in zdrav ter — V Pazinu.se je otvorilo dne 18. nov. zasebno hrvaško žensko učiteljišče. HRVATSKO. bračati največjo skrb. Kakor hitro bi pa bila Avstrija zapletena v vojno s _ Groteskna tragikomedija. Graška . kako državo, izjavila bi vladna Italija,' "Montags-Zeitung" imenuje nastopa- j e'a za razširjenje južnega kolo-l9i°V V Ljubljani se prično spomladi 3 z deli za razširjenje proge na juž-. ovzhodnem delu. Vsa dela bodo tra- jala Pet let. "etra Dela za novi železnobetonski sv. '• 'nost se v kratkem razpišejo. nQa '."ostu bo tudi prostor za električ-pr 'eleznico. Izmed novih mostov }) eko Ljubljanice pride prvi v delo sv. tra most. Izzivanje vevškega delavstva. lcaV? delavstvo, kakor znano, stav-v '. ker so je z ozirom na balkansko kan izk'i"čili od dela na tak pret- — Grozna družinska žaloigra. O tem se še poroča iz Sore. Dogodka, kakor se je izvršil od 10. na 11. nov. ne pomnijo Sorci. To noč je namreč kajžar Gulba — Jakob Polenšck iz Ločnice svojo ženo Nežo tako grozno pretepel s cepcem in burklami, da je umrla. Že na večer se je pričel pretep. Ko je prišla neka žena v hišo, jo je ubita prosila, naj pri njej prenoči, češ, mož ji je zagrozil, da jo to noč ubije. Dotična je odšla, ker jo je bilo groza, po sosede. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je našla moža, ko je ležal on na svoji ženi na tleh v veži. Žena je bila že mrtva. Nato jo je mož potegnil v hišo, sam šel z otroci na peč in tako prebil celo n9Č. Sosedom, ki niči cn"1, ki mu ni cnakesa v povest-I s0 prišlj na sporočilo'dotične žene, je želai ,avskih bojev. Tvornica bi P® I rekel, da ga ne bo nihče sodil. Bali J r«Ula riinAol!.. .I«!,...,.*.,« i n «iorrn_ < .. , .. « Vur'- rai,a razcepila delavstvo in nago-lat)a Posamezne delavce, da bi šli delay. vorniško uradništvo je pa de-lia V-°' ki Je k'10 do 22- nov- popo'no-n,"-no, pričelo nečuveno izzivati in rad -1 Povzročiti izgrede, dasi u-sar".':s'yu nikdo ni skrivil še lasu. Pi-du ! načelnik ima revolver in men-itiQS.e hotel z njim postaviti. Na ni c U',k\Y°di čez Ljubljanico, na javljal 1 'e s svojim revolverjem stre-]jan- ^ddal je do 5 strelov. To stre-*da.J(; )e Pa delavstvo, ki je bijo do-Vz°rno mirno, strašno razburilo. liai 1 '"k pisarne pravi, da je za ij^l - pisarne pravi, cia je zato stre-voly ki oblastva vedela, da ima re-lav ''' Ali se pisarniški načelnik de-^air U boii? Ktl° mu Je še kaj storil? igr : nihče niti ne misli. S takimi - acami Je i Pač razburjati I mirno delavstvo, več kakor otročje. a g 'ožar. Pogorela je dne 24. nov. ni j na fužini poleg graščine na Mir-MirnasA Sraščaka g. Karola Mulleya. Po^• . \ Sasilci so bili kmalu na mestu lug ubranili, da ni pogorela po-ši„a„ °'eča mlatilnica, imenovana "ma-' je precej veliko poslopje z so se, da se tudi on usmrti. Vendar se ni ganil od hiše in počakal orožnikov, ki so ga odvedli v zapor. Sodnij-ska obdukcija je dognala, da ni bilo smrtnega udarca, ampak je smrt morala nastopiti vsled strašnega pretepanja, ker je bila vsa črna po životu. Pokojna je bila stara šele 29 let in na žalost silno udana žganj epi t ju. Mož prvotno ni bil pijanec. Zadnje čase je začel tudi popivati. Žena mu je pred kratkim ušla na Koroško, kamor jc šel mož po njo. Ostali so doma trije majhni otročiči. Eden je slep na eno oko, najstarejši ima pohabljeno roko, ker se niso brigali zanj, ko si jo je zlomil. Sama zanikernogt, povzročena po nesrečnem alkoholu. Ali bodo taki strašni dogodki kdaj izmodrili one, ki so tako grozno udani pijančevanju? Boj alkoholu! — Izpred sodišča. Radi tatvine je bil obsojen zasebni uradnik Adolf An tončič na pet mesecev ječe. — Aretovani cigani. V Ljubljani sta ondan dva. cigana, ki sta imela seboj kot tovarišico tudi ciganko, obiskala — Iz Gaberja pri Celju poročajo, da je imelo "nemško" delavsko društvo za Celje in okolico nekako zborovanje v gostilni Lederer blizu Westnove tovarne. Na tem zborovanju so se u-stili nekateri govorniki, da bo treba slovenskim delavcem vzeti kruh, kjer le mogoče. Tn nekateri zaslepljeni delavci še silijo v to renegatsko "delavsko" društvo. —Gornjegrajski okraj. Na odločno posredovanje državnega poslanca dr. Verstovšeka je ministrstvo nakazalo takoj okrajnemu zastopu za prekoračenje proračuna pri cesti v Solčavo svoto 33,200 K, 16 tisoč kron pa izplača leta 1913. — Iz Ptuja. Mestna občina misli prodati erarju takozvano malo vojašnico z nekaterimi bližnjimi poslopji za 70,000 K. Ta poslopja mislijo potem podreti in na dobljenem stavbišču zidati poslopje za okrajno sodnijo. — Samomora. Obesil se je v Vinskem Vrhu pri Ormožu 77 let stari vi-ničar Blaž Hovat. — V Mariboru je skočil v Dravo 171etni zlatarski vajenec Ivan Ravnikar in utonil. Vzrok samomoru ni znan. — Ljubezniva žena. Iz Brežic: Zakonska Andrej in Ivana Brumec v Dedi vasi pri Pišecah živita že dalj časa v vednih prepirih. Mož je star 70 let, žena pa komaj 30. Že lansko leto mu je žena zažgala posteljo, na kateri je spal, vendar pa se je še pravočasno rešil. Te dni sta se zopet nekaj sprla in žena je zgrabila sekiro ter moža s tako silo udarila po glavi, da so ga nevarno poškodovanega morali spraviti v brežiško bolnišnico. — Za pogorelce pri Sv. Kungoti v hajdmski fari je daroval cesar iz svoje privatne šatulje 4000 kron. — Saški kralj je došel v trbiško o kolico na lov. — Ženski shod v Podljubelju dne 10. nov. je bil dobro obiskan. Govorili so gg. dr. Schaubach, kaplan Stare, Mavhler idr. — Smrtna kosa. Bivši nemško-na-cionalni državni poslanec Friderik Sei-friz, veleposestnik na Miklavčevem pri Žitarivasi na Koroškem, je po dolgi bolezni umrl. — Germanski kulturonosec. "Edinost" piše sledeče: V /Lipaljivasi v Kanalski dolini gostuje v farovžu neki Nova trgovina! West Side Money-Saving Corner Vogal Center in Ross ceste. Podružnica trgovine Jontes' Corner Moka. vrecica ..$1.40 Pillsbury najboljša moka, 49 funtov ................ Gold Medal moka, vrečica 49 funtov ............$1.40 Occidental moka, vrečica 49 funtov ............$1.60 Queen moka, vr. 49 funtov.. .$1.35 Blue Ribbon moka, vr. 49 fun.$1.29 Thunderbolt moka, vrečica 49 funtov..................$1.29 Perfection moka, vrečica 49 funtov; ...................$1.40 Kokošja krma. Kokošnja krma (smreka), vreča 100 funtov .............$1.90 Globe kokošja krma (nezmleta), vreča 100 funtov .............$1.95 "A" mešanica, vreča 100 funt. $1.70 "B" mešanica, vreča 100 funt.$1.60 Otrobi, vreča 100 funtov......$1.40 Zdrobljena koruza, vreča 100 funtov .........................$1.55 "Ground Feed" 100 funtov----$1.55 2 funt. konvica za ..............8c 3 funt. konvica Bulls-Eye graha 25c Good Judgment grah, konvica 10c Monarch sladki grah, konvica.. 14c Monarch velikanski grah, konv. 14c Monarch zgodnji grah, konv,...14c Snyderjev Pork & Beans, srednja konvica .......................13c Snyderjev Pork & Beans, velika konvica .......................18c Pet-mleko, 6 konv. za..........25c Pet-mleko, 3 velike konve za...25c Najboljša Java in Mocca kava, funt za........................40c 18 funtov sladkorja za.......$1.00 C v« • oocivje. Živila v konvicah. Najboljša 3 funt. konvica fižola z omako iz paradižnic in Clover Hill sur. maslom, navadna 20c konvica za ............................10c Grocerije. Zdrobljen sladkor, 19 funtov. .$1.00 Sveže sur. maslo, najboljše, funt 38c Dobri buterin, funt ............20c Freidmanov najfinejši buterin, funt za ............................26c Uneeda biškoti, 3 zavojčki za..l0c Yeast Foam, 3 zav. za.........10c Ginger-Snaps, funt .............7c Vse vrste sveže zelenjave, funt od................10c do 25c Čiste rozine, 3 zav. za..........25c Sesekano meso, 3 zav. za......25c Dobra kava, funt..............20c Srednja kkva, funt.............35c White Bear kava, fina, funt----40c Fina "Baldwin" jabolka, barrel $3.25 Fina jabolka, barrel...........$2.00 Fina jabolka, bušel.......1......70c Fina, jabolka, peck.............20c Zelenjava. Lepa čebula, peck.............20c Krompir, bušel................65c 20 funtov sladkoija za $1.00 če se zajedno naroči blaga za $5.00. Velika zaloga najfinejših grocerij, katerih je preobilo število, da bi jih mogli vse tukaj našteti — vse po najnižjih cenah. Te cene veljajo samo proti takojšnjemu plačilu. Chicago telefon 822 Razvaža se hitro in točno na vse strani. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRDŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLO VENIC-AM ERICA N PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOI-E0AR. 15. dec. Nedelja Jarnej, škof. 16. " Pondeljek Alb. m., Adelhajd 17. " Torek Lazar, škof. 18. " Sreda Gracijan, škof. 19. " Četrtek Nemezil, muč. 20. " Petek Eibert, muč. 21. " Sobota Tomaž, apost. NATANČEN POUK V VERI JE NAM TOLAŽILEN. mo tudi mi se sv. Pavlom klicali: "Hrepenim razvezan in s Kristusom biti!" — Tolažila nas bo z zadnjimi potolažbami, se sv. zakramenti, z eno besedo, storila bo, da bodo naši zadnji—sicer tako strašni—trenutki dragoceni za nebesa. Zgledi srečne smrti svetnikov nas bodre, da se tudi mi zdatneje pečamo se sv. vero in njenimi nauki. Kako natančno so bili v verskih resnicah in zapovedih poučeni svetniki! Kako zvesto so spolnjevali zapovedi in evan-geljske svete! Ko je pa prišel konec njih življenja, tedaj so vživali pred-okus one sreče, ki jih je čakala v nebesih. Ko se jim je bližala smrt, so bili tega veseli, ker so zaupali v Njega, katerega so na tem svetu bolj in bolj spoznavali in bolj in bolj ljubili. Sv. Jeronim imenuje smrt svojo ljubo sestro, svojo drago tovaršico, svojo sladko tolažbo. — "Moja duša" — tako pi-ie"isti svetnik — "se je naveličala sveta in hrepeni po tebi krasni Jeruzalem, mila mi domovina, ti začetek in konec mojih misli, mojih želja."—Ko je slednjič prišel čas, ko so se imele spol-niti želje svetnikove, ko ga je huda mrzlica potolažila na smrtno posteljo, tedaj so jokali njegovi prijatelji in njih solze so napovedovale velikemu Jero-nimu, da je zanj prišel čas, tedaj je zbral svetnik vse svoje moči in smehljaje jim je rekel: "Prijatelji, oznanju-jete mi veselo novico, da je prišel čas, da se odpravim na pot. Bog vam plačaj tQ veselo novico; veselite se z menoj in bodite priče mojega veselja! Prišel je zadnji trenutek mojega življenja: srečni trenutek! sladki in mirni senj pravičnih pridi in zatisni mi oči! O smrt kako si lepa, kako si prijetna! Kako krivično ravnajo ljudje, da te slikajo s tako temnimi bojami!. Ti nisi strašna, strašna si le hudobnim! Bratje čujte in molite in razumeli bote kako sladka je smrt njemu, ki se je naučil pravično živeti!" — Komaj je svetnik izgovoril te tolažilne besede, je zdihnil svojo na zaslugah tako bogato dušo v roke svojega Stvarnika, katerega je vedno premišljeval tukaj na tem svetu in kateri je postal njegovo obilno plačilo v večnosti. Tako umirajo oni srečni, ki so v veri natančno poučeni in ki vestno po rjjenih zapovedih žive. Ako se pa ne zmeniš, dragi bravec, za vero v srečnih dnevih, tedaj ti ne more postati tolažilna v britkih dnevih nesreče. Vprašaj se, ljubi bravec, ali bi imel ti poguma tako govoriti, kakor je govoril sv. Jeronim, ko bi se tebi danes približala tvoja zadnja ura? Vse tolažbe sv. cerkve so prazne njemu, ki cerkve noče ljubiti, ki je ne mara imeti za svojo mater. REV. JOS. POLLAK. GLAS SV. IN SV. RES. TELO. (3. nedelja v adventu.) Sv. apostol Pavel govori v listu današnje nedelje v miru Božjem, ki presega ves um. Tega miru postane vsak lahko deležen, ako le hoče. Zadnjo nedeljo sem ti pokazal, dragi bravec, kako žalostne posledice ima nevednost v veri, daties ti bom pa nasprotno pokazal, koliko tolažbo ti ponuje natančno poznanje verskih resnic v britko-stih življenja. Zgodovina je tudi glede tega polna najkrasnejših zgledov. Kancelar D'Agnessau je bil eden najznamenitejših mož na Francoskem v 18. stoletju. Ta mož, ki je bil hraber, učen in sloveč, je bil tudi globoko veren in čednosteri. Zmernost njegova ga je ohranila čvrstega do njegovega 82. leta Ko je zadnja njegova bolezen hotela omajati njegovo potrpežljivost. se je bodril samega sebe z besedami sv. pisma, katero je prebiral sleherni dan. Ta znameniti mož je [ zapisal lepe besede: "Zapovedi, katere nam daje naša sv. vera, so najvarnejša pot do sreče, katero so zastonj iskali stari modrijani in katero nam more edino le dati sv. vera. Sv. vera nam (laje poguma v trpljenju, nani sladi težave in stori, da nam postanejo tc koristne." Ta mož je prišel do zaključka, da je sv. vera edino pravo mo- ne kje (irU(fje in zato ni bil tisto leto noben nauk proglašen za dogmo, in torej tudi od "Glas Sv.' omenjeni nauk ni bil proglašen za dogmo. Če morete to našo trditev ovreči in izpodbiti z zgodovinskimi dokazi, aH knjigami zgodovinarje v-veščakov, dobite za sirotišnico o-semsto dolarjev, ki so vam v našem uredništvu na razpolago. Razsodila bo pa chicaška univerza. Na noge sleparji! _ rodnem duhu. Vse to je lepo; pristavil bi pa, da je vse to nekaka naravna posledica; vrli Slovenci namreč, ki so prišli iz stare domovine, so ohranili otroško udano srce do mile matere domovine. To je vse lepo, le želeti bi bilo, da bi tudi njih potomci, rojeni v Ameriki, sprejeli nekaj tistega duha in ljubezni do materinega jezika. Kako milo done na popotnikova ušesa mili glaski slovenskih otročičkov v Jolietu po gotovem mestnem oddelku. Po drugod ti pa zopet srce napolni žalost, ko vidiš starejše ljudi, ki še dobro angleškega ne znajo, pa ne marajo z otroci več slovensko govoriti. Pa vprašam otroka, zakaj ne mara slovensko govoriti. Kakšen odgovor dobim: "Amerikanec sem .in znam angleško, v star kraj pa ne bom hodil." Slovenski časopisi so jim pa "staro-krajski listi." Ima li pomen otroke učiti slovenščine? Ti, ki si" prišel iz starega kraja, ali nisi najbolj zadovoljen, kadar si v slovenski družbi? Kako milo ti vdar-jajo na srce glasovi narodne pesmi in ti vzbujajo najmilejše spomine. Občuješ najložje z ljudmi, ki te razumejo in poznajo tvoje razmere. Če pa svojih otrok ne naučiš tebi ljubega jezika, ali ti ne bodo napol tuji? Če mali ne, pa vsaj ko odrastejo. Saj Amerikanci tako neradi poslušajo starokrajske govore. Če jim ne boš te ljubezni vcepil v njih mlada srca, ali ne bodo celo od Tvoje družbe zbežali pozneje, če boš slovensko govoril? Ali pa te k temu tudi ne veže nikaka dolžnost? Pomni, da kdor se za materin jezik ne briga, se tudi za našo najdragocenejšo svetinjo, sv. vero, kaj malo briga. Imaš pa tudi kot sin naroda, dolžnost do njega. Ali nimaš nič samozavesti? Glej, na svoj narod si lahko ponosen, ponosen si lahko, da si Slovenec, če ti je kolikaj znana zgo- dovina naših očetov. Ne samo, da vemo nekoliko o naših prednikih, vedeti moramo nekaj tudi o nas samih, o naših razmerah. "Spoznavaj samega sebe." Ta rek velja poedincu in celemu narodu. Iz česa boš pa poznal sebe, iz česa boš črpal vstrajnost v nesreči in navodila za boljšo bodočnost? Pregovor pravi: Zgodovina učiteljic' življenja. Iz kakih knjig si se pa namenil, da pridobiš svoje najpotrebnejše znanje? Že rimski pesnik Tit L'-vij pravi, da je materin jezik najboljša pot do učenosti. Najpotrebnejše t> rej, kar rabiš, bi zvedel iz ameriško-slovenske zgodovine. Težko je bilo misliti, da se bo našemu uredništvi tako hitro izpolnila želja. G. T: nas je iznenadil s svojim spisom "A" merika in Amerikanci." Tu opisu)e' kako so Slovenci prišli v Amerik«. kako tu žive, opisuje njihovo gmotno in duševno razmerje, dalje amerikan-sko zgodovino, način vlade, podaja nam razne statistike in vse kar bi moral vedeti vsak Amerikanec. Spis l10 tiskan nekako o Božiču in bo stal ne- I vezan $3, vezan pa $3.50. Rojaki se-zimo po tem spisu ter izpolnimo nas° narodno dolžnost tudi v tem oziru- X. Zaželjena olajšba. Mrs. Marija Vlach, iz Dodge, Nebr; nam je prostovoljno poslala sledi pismo: "Severovi Praški zoper glaV' bol (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) so najboljše zdrav''"1 katero sem še rabil za olajšanje glaVt>" bola. Skoro sem znorela od boleč« katere so ti praški odpravili. Ne bi brez njih." Na prodaj v vseh karnah, po 25 centov škatljica. luje jih W. F. Severa Co., Cedar RJ' pids, Iowa. — Adv. bila Izde- ZAHVALA. SLOVENCI, BODIMO NARODNI! %- Bilo je nekako pred enim letom, ko je uredništvo poročalo, da j,- ,,rcjc,0 na ogled češko-amensko zgodovino in objednem vzdihnilo seli bo našel ke-daj tudi Slovenec, ki bi zbral razme-,.„„. kosti našega narodnega telesa in jih pokazal v celoti v podobi ameri-kansko-slovenske zgdtlovine. Veliko so pisali že narodoljubni možje v ravno tem listu o naši mili materinščini. Ali so pa ti glasovi u-pijočega v puščavi tudi našli zaželjeni odmev? Upamo, da saj nekoliko, če pazno zasledujemo dopise v Ameri-kanskem Slovencu, vidimo, da je veliko dopisov spisanih v ravnoistem na- Za neštete dokaze sočutja ob pretresljivi izgubi naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gospe * j Avguste Žulič izrekamo vsem sorodnikom, prija-teljem in znancem svojo najiskrenejše zahvalo. Posebno » zahva'juj«-mo slavnemu društvu -v. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K J. za udeležbo iu pomoč pri rdjui_v$<. m eosedoifl in sosedkam, ki so nam kakorkoli pomagali v teh b iikili urah; -nadalje dekličem zaposljenim v Match Factory za krasni venec, i" vsem rojakom in rojakinjam, ki so prišli nas tolažit ter nepozabno rajnico poškropit ali spremit k zadnjemu počitku. V Jolietu, 111., 11. decembra 1912. JOSIP ŽULIČ Z OTROCI. Zastonj $15 Ko k v p ujete uro—kupite najboljšo, da prepričite sitnosti. TeT 6/3/4 7/9/5 Prodajenio najboljše ure na svetu za skoi"0 polovico cene. Elgin in VValtliam ure so najboljše. Da razglasimo našo trgovino smo pripravili nekak kontest, da vsak lahko dobil svetovnoznano uro. Poskusite in dobite kontest-Uredite štev. tako da bo na vse strani štelo 15, a nam pošljite odg0"^ vor, da vam pošljemo ček kredita za $15, k' je dober za nakup kraS nih Elgin ali Waltham ur. Šaljcmo vam tudi naš cenik — badava, si izberete. Pišite danes in pridejajte znamko za pošto. CORONA COMMERCIAL CO. U'.l E. 16th St., Dept. 80 NEW 10 It K ClTV- Mestna hranilnica ljubljans^ V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. ^ Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV j>A VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAK1' 1 MILIJON 300 TISOČ KRON. ^ Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakegajl^-^ Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STR«^'* > TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBI-JA ^JCA "sem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KR^N- j IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. gA^' Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI, 'j^tfl1 KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTN" v>j-n NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo V '»Parkaso". NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki do SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATAN^ 999999 K* S. K. j | JEDN0TA ****** Bell Photie 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. fepniožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Siagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sis., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. IZLOČENI IN SUSPENDOVANI ČLANI IN ČLANICE Z DOVOLJENJEM GL. PREDSEDNIKA JEDNOTE ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11751 Alojzij Kastigar, 558 Jakob Benko, 7059 Matija Besal, 2598 John Horvat, 5516 Franc Kovačič, 18264 Josip Besal, 18182 Matija Povše, 4827 Ana Povše. Sprejeti 6. dec. 1912. Dr. št. 111 članov in 31 članic. IZ URADA G L. TAJNIKA. Cenjene zastopnike(ice) krajevnih društev naše slavne Jednote službeno Prosim, da mi dopošljejo denar v pokritje ases. za mesec dec. kakor hitro mogoče, toda najzadnje do 31. dec. 1912, da zamorem ob pravem času izdelati finančno poročilo, ter isto gg. nadzornikom Jednote predložiti v pregled. Z bratskim pozdravom, JOSIP, ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. ♦ Društvene vesti. . J°liet, 111., 8. dec. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se na-znahja vsem članom in članicam zgo-imenovanega društva, da je bila seja. dne 1. decembru 191Z i :y odbornikov za leto .}?' Izvoljeni so bili sledeči odborniki : John Filak, predsednik; Anton Korpvec, podpredsednik; Mihael Ursich, I. tajnik; Anton Fritz, II. tajnik; Anton Glavan, blagajnik; i"rank Horvat, delegat ali zastopnik; John Živec, Gregory Cesar, Jakob SeSa, nadzorniki; 1'rank Hočevar, ravnatelj; Josip Bučar, I. maršal; John Kramarič, II. maršal; Josip Ancel, Alojz Sterniše, Martin ^amarič, Marko Kočevar in Frank par' zastavonosilci., nhodnjo sejo pa bode umeščenje Obormkov za prihodnje leto 1913. . U(1> se naznanja, da s 1. januarjem 1'idejo v veljavo nove knjige: družne ter obenem Jednotine. tem se mi potrebno zdi še pose-;po\°l>°niniti vse člane in članice, da ravnajo vse prispevke pred 1. janu-n. em ker po 1. januarju se bode ^.zahtevo K. S. K. Jednote moral dru'11 VSal> P°Pr posebno dokler si zdrav, i0,. . nc veš, kajti veliko imamo n,'t zgledov ravno tukaj v Joda smrt dohiti enega ali dru-seveda je prvo, kar se rojaki Joliet, 111., 7. dec. — (Iz urada dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J.) Naznanjam vsem članom zgoraj imenovanega društva, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji 1. dec., da bode društvo imelo skupno adventno spoved dne 14. dec. in 15. dec. 1912 pri osmi sv. maši sv. obhajilo. Želeti je, da bi se v obilnem številu udeležili kar je največ mogoče. Dalje opominjam vse člane zgoraj imenovanega društva, da kateri kaj dolguje, da to poravna pri društvenem tajniku do 25. dec. t. 1. Takrat bodejo knjige zaprte, zatorej bi želel, da bi vsaki član poravnal svoje prispevke do omenjenega časa, da mi bo mogoče celoletni račun izdelati, ker s 1. jan. 1913 pridejo nove knjige v rabo in ne l^i rad, da se kak stari dolg vanje piše. Dalje opominjam zgoraj omenjenega društva vse one člane, kateri niso vplačali v društveno blagajno tiketov, da to do omenjenega časa poravnajo. S pozdravom na vse člane naše slavne K, S. K. J., želim vesele in zdrave božične praznike. M. Wardjan, tajnik. J. v , 1 J* . ..V- "WJBAI Je 1)11 Je3°> pri katerem društvu da a».' "i kako se čelo marsikomu • ako sliši odgovor: pri nobe- Sn. l»r,K1(J Pa .ob sklepu tega dopisa so-S. j1 Pozdravljam vse člane(ice) K. najbolj pa društva sv. Jožefa. Mich. E. Urshich, tajnik. V fet' 9. dec. — Društvo Vite-R sem redu. V odbor so izvoljeni or'dscdnik, Anton Ncmanich; ''Predsednik, John Kren; "jink, Joseph Panian; tajnik, pctcr Klobučar; Jnik, Stefan Stanfel; Joliet, 111., 10. dec. — (Iz urada dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J.) Članicam imenovanega društva se naznanja, da se jc sklenilo na zadnji seji dne 1. dec., da bomo imele skupno spoved dne 14. dec. in 15. dec. pri 8. sv. maši skupno sv. obhajilo, za kar ste napro-šene, da se vdeležite kar najbolj pol-noštevilno mogoče, da tako opravi vsaka svojo dolžnost glede pravil K. S. K. J. Nadalje so odbornice sklenile, da se skliče posebna seja dne 15. dec. zaradi nekaj važnih stvari, ker se niso na zadnji seji pravilno določile. Seja v'c prične ob poldveh popoldne v na vadnih prostorih. Ob sklepu pozdravljam vse sosestre in člane K. S. K. J. in voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Marija Golobitsh, preds. Allegheny, Pa., 2. dec. — Iz urada društva sv. Roka štev. 15 K. S. K. J. se naznanja vsem članom, da bodemo imeli glavno zborovanje dne 15. decembra točno ob pol dveh popoldne v Biwabik, Minn., 2. dec. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 13 K. S. K. J. je izvolilo za leto 1913 sledeče odbornike: Predsednik, Matt Junko. Podpredsednik, Jakob Centa. I. tajnik. Frank Zakrajšek, Box 163. II. tajnik, Matt Tomac, Box 150. Delegat. Matt Vidas, Box 107. Blagajnik, Frank Pezdirc. Bolniški obiskovalci: Joe Šerek, preds. bolniškega odbora, za Duluth Location John Kočevar, za Pineville Matt Paučnik, za McKinley John Ka-dunc, za Kellogg Nick Jančar. Društveni vodja, Jakob Kariš. Zastavonoša, Frank Štajnar. Pregledovalci knjig. Matt Vidas, Matt Tomac, Joc Šerek. S pozdravom! Frank Zakrajšek, tajnik. Chicago, 111., 9. dec. — Tem potom naznanjam vsem tistim članom, kateri se zadnje seje niso osebno udeležili, da so bili sledeči uradniki izvoljeni v društveni odbor za leto 1913: Predsednik, Frank Banich; podpredsednik, Max Omerzel; I. tajnik, Math. Grill; II. tajnik, Frank Mravlja; blagajnik, Joseph Zupančič; zastopnik, Anton Gregorich. Objednem se tem potom zahvaljujem vsem cenjenim članom(icam) dr. sv. Štefana št. 1 za zaupnost, katero ste imeli do mene v času mojega dvoletnega službovanja pri društvu kot I. tajnika. Vsem članom (icam) dr. sv. Štefana št. 1 voščim vesele božične praznike, kakor tudi veselo in srečno novo leto. Z bratskim pozdravom Leo. Jurjovec, tajnik, 1824 Blue Island Ave. Pittsburg, Pa., 4. dec. — Društvo Marije Sed. Žalosti št. 81 K. S. K. J. bo imelo dne 22. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnic za leto 1913. Dolžnost veže vsako članico, da se te seje udeleži, da bo vsaka članica lahko po svoji volji odbor volila, in potem ji ne bo treba zoper izvolitev prigovarjati, kakor se je dozdaj godilo. Zatorej članica, katere ne bo, plača 50c kazni, nima nobenega izgovora. Zaeno se prosijo članice, katere kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg, da se ne bo dolg prenašal v novo knjigo S sestrinskim pozdravom ' Josipina Fortun, tajnica. 80 K. S. K. Jednote.) Naznanjam članicam gori omenjenega društva, da bo društvo imelo svojo skupno sveto obhajilo 15. dec. Zatorej naj opravijo članice sv. spoved v soboto zvečer, to bo 14. dec. in v nedeljo zjutraj gremo skupno k svetemu obhajilu ob osmi sv. maši. Obenem tudi naznanjam, da bo ravno isto nedeljo letna seja, in ker bo tudi volitev odbora za leto 1913, ste vabljene vse članice, da se polnošte-vilno udeležite, ker tako zahtevajo pravila; ako katera izostane, jo zadene kazen po pravilih, le bolezen ali važen vzrok jo opraviči. Zajedno se prosi, da vse članice v-plačajo svoje prispevke v društveno blagajno, da se zamore knjige oddati v popolnem redu novoizvoljenemu odboru. Šosestrski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Mrs. Margaret Stanko, tajnica. Sheboygan, Wis., 9. dec. — Iz urada tajnika društva sv. Cirila in Metoda štev. 144 K. S. K. J. se službenim potom uljudno naznanja, da je bila glavna seja dne 3. t. m. v lepem redu izvršena, pil kateri se je izvolil novi društveni odbor za leto 1913. in so bili izvoljeni sledeči: Predsednik, Wirant Florijan; podpredsednik, Grandlic John; tajnik, Kosec Jernej Albin; pomožni tajnik, Mikolič Frank; zastopnik, Valentinčič Pavel; blagajnik, Dečman Jakob; reditelj, June Ignac; nadzorniki, June Matevž I., Droll Peter II., Kočevar Janez III.; zastavonoša, Hlade Blaž; spremljevalca, Novšek Peter in lic Anton; maršal, Modič Frank; poslanec, Breznik Valentin; vratar, Germ Jernej. Nadalje je sklenjeno, da se društvo inkorporira in nabavi charter, kakor tudi naroči zastava, katere blagoslov-ljenje se ima vršiti na prvo nedeljo v mesecu juniju v prih. letu. Ker leto gre v zaton in pride več društvenih knjig v porabo, prosim vse prestople člane, kateri ste od drugih društev k našemu prestopili, da mi v kratkem izročite certifikate, da zamorem vknjižiti dan sprejetja in vaše dediče. Želim vsem članom in članicam K. S. K. J., kakor članom vesele praznike in veselo novo leto; in tebi, vrli list pa mnogo naročnikov in predplačni-kov. Z bratskim pozdravom sem Vam udani J. A. Kosec, tajnik. Waukegan, 111., 8. dec. — Naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa K. S.--K-. J« slovenskem jeziku, ker je Slovaa Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET Peter Barbaric, Vz >r mladeniča iz Hercegovine. Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. Poslovenila A. B. in V. S. (Dalje.) 4. Otroški raj. Znaš li, kje je zemlje raj, vsake sreče rojstni kraj? Dni detinskih ljubki maj: to je pravi zemlje raj. Raj detinstva ni nikjer lepše procvi-tal nego v siromašni hišici nazareški, kjer so najsvetejši roditelji gojili in čuvali najnedolžnejše dete, da, nedolžnost samo. "Jezus je rastel v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh." "In bil jim je pokoren." S temi besedami oriše evangelist celo Jezusovo življenje v Nazaretu. Ce primerjamo s tem, kar nam pripovedujejo o Petru njegovi domačini in sosedi, opazimo, da je bil tudi naš mali Hercegovinec nekoliko podoben svojemu božjemu vzoru. "Z vsem svojim obnašanjem", pripovedujejo ti, "je kazal Peter že v otro ški dobi, kaj se bo pozneje razvilo iz njega. Blagega srca, krotek kakor ja-gnje ni nikdar nikomur nič zalega storil. 2e kot malo dete je molil mnogo in pobožno. Naj mu je mati zapovedala karkoli, vsakokrat jo je tako ubogal da se je videlo, da težko čaka materinega povelja." "Takoj je vzel knjigo v roke , pri poveduje oče, "če ni imel drugega po šla. Če sem ga poslal, da naj pase koze in drugo živino, je takoj ubogal; toda nikdar ni pozabil vzeti knjige se boj. Vse, karkoli se mu je napoveda da se pri preji marljivo uči veronauka. Tu je bil naš Peter pogosto katehet. Besedo za besedo, stavek za stavkom je čital in izgovarjal tolikrat, da so mogli njegovi mali in veliki, v čitanju nevešči učenci vse ponoviti. To je bila torej v Hercegovini — nekaka narodna šola. Peter ni bil več star ko 12 let, ko je kakor dvanajstletni Jezus sedel med odraslimi ter jih učil in iz-praševal. Župnik namreč ni mogel v postu vsakega izprašati, zato je imenoval Petra za svojega namestnika, da naj tudi on izprašuje ljudi; tako se je zanesel na dečka. Zanimivo je bilo gledati, kako so si nekateri osiveli u čenči, posebno ženske, prizadevali, da bi omehčali mladega izpraševalca z lepimi besedami, da bi malo glpdal skozi prste. A Peter je ostal neizprosen; samo kdor je dovolj znal, je dobil spo-vedni listek. 'olumesec ne more svetiti razun v ločni tmini. Še le od zasedanja sem živajo tudi krščanski otroci dobroto judske šole. Ker so se pa do sedaj /nogle šole ustanoviti le v večjih trgih in mestah, zato ni čudno, da še dandanes nahajamo vasi, kjer nihče ne ume citati, tudi župan ne. Mnogo starišev še ne zna ceniti važnosti šol za izobrazbo otrok. Neki Turek na pr. je odgovoril na vprašanje, zakaj ne pošlje svojega nadepolnega sinčka v šolo: "Če je oče vol, zakaj bi ne bil sin tele?" V spomladi leta 1880 otvori občina Veljaci — jugozahodno od Klobuka— ljudsko šolo. Med prvimi učenci, ki so se prijavili za šolo, je bil tudi naš Peter Barbarič. O, kako mu je srce poskakovalo od veselja, ko mu reče oče, da pojde v šolo! Bilo mu je tedaj 12 let, a bil je visoke postave; pa vendar je bil med svojimi součenci kakor tanka mladika sredi hrastovega gozda, ker nekateri izmed njih so bili mladeniči od 16 do 18 let in visoke rasti, s kakršno se more malokdo pohvaliti. Akoravno ne po postavi, nadkrilje-val je Barbarič svoje součence z nadarjenostjo. Bil je ponos in dika šo-"i, a slava in radost učitelju. Pogosto John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kal iornijsko vino, dobro žganje in tržin najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo« TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET, IL) Pa tudi pel je Peter prav lepo. V ; je pravil njegov učitelj, da ni imel ni-postnem času radi pojejo pri preji kdar tako dobrega, poslusnega in raz- "Zalostno pesem Naše Ljube Gospe' To je epska pesen, v kateri blažena Devica milo objokuje trpljenje svojega sina. Izmed ostalih se je slišal posebno jasen glas Petrov, tako cfc so pričujoči neredko celo plakali. 6. Pastirček. boritega učenca. Ko bi pač vsak de : ček tako rad obiskoval šolo kakor Peter! Hiša je bila poldrugo uro od šo le oddaljena, pa vendar mu ni mrzilo, da je moral dvakrat na dan prehoditi to težavno in mučno pot. Gredoč v | šolo se je učil šolske naloge. Na potu se ni nikjer zadrževal, in nikdar ga ni- Precejšnji del svojega detinstva je s; videl, da bi se z drugimi otroki pre- preživel Peter na zeleni livadi. Kakor mladi David je pasel čredo svojemu očetu. Bil je to zares zelo pobožen in veren pastirček! Kadar žene v jutru I koze na pašo, ima v eni roki palico, v lo, je izpolnil natanko. Zato ga niso | drugi pa rožni venec; v pastirski tor- ljubili samo stariši, ampak vsi domačini in sosedi, zlasti pa njegova dobra babica. 'Zlato moje, oči moje, srce moje, duša moja', to so imena, s katerimi je klicala dobra starka svojega dragega Petrčka." A tudi v modrosti je dete napredovalo, kolikor so dopuščale razmere. V čitanju, pisanju in krščanskem nauku so ga poučevali stariši. Oče mu je podaril "Bukvar", nekak "Mali katekizem", katerega je Peter znal kmalu od besede do besede na pamet. V 6. letu je prejel sveto birmo od mostar-skega škofa. Kako je že takrat sveta vera poganjala globoke korenine v nje govern srcu, priča nam sledeči zanimiv dogodek: Po letu je cela obitelj stanovala v Vitini, kjer so imeli svojo hišo. Tu se je Peter mnogokrat sešel s turškimi otroki. V kratkem času so ti zelo vzljubili svojega ljubtzunega krščanskega tovariša, a tudi Peter je ljubil svoje moliamedanske sod^uge; zato ga bici pa nosi seboj hrano za telo in du šo: kos kruha in kako knjigo. Nikdar se ni prej razgovarjal ali igral, dokler ni izmolil celega rožnega venca.*) Od rane mladosti je vedno in zvesto spremljal rožni venec našega Petra. 2e kot pastirček je molil vsaki dan na čast svoji nebeški Materi en rožni venec, da varuje njega in čuva njegove koze, da ne zajdejo v škodo. Tamošnji prebivalci pazijo zelo strogo. Kadar se tuja živina pase na drugi zemlji, odžene jo takoj' lastnik zemlje na svoj dom ter jo vrne le proti odkupnini. Take neprilike se je Peter posebno varoval. Pa enkrat se vendar spozabi. Mi nočemo zamolčati takih Barbariče-vih pregreškov, že radi tega ne, da ču-jemo, kako so ga za to pokarali. Po-slušajmo Petra samega: "Nekega dne nisem gnal koz dovoli >isoko_na goro, kakor bi bil moral, ampak sem jih pasel na mestu, odkoder so lahko prišle v Klobučke goščave. Slučajno pride tod mimo neka je zelo žalostilo, da bodo ti enkrat po-. soseda; ta vidi. kaj sem storil, in pove gubljeni, in da ne bodo prišli z njim I mojjin starišem. Ko se vrnem domov, v nebesa. Ljubezen in sočutje mu vz-; pokliče me oče in vpraša: 'Peter, kje budijo v nežnem srcu sveto gorečnost [ SQ kozej' jaz sc zlažem in mu odgo-za zveličan je dus. in zato sklene spre-j vor;m. 'Tam, kjer navadno.' 'Ali jc obrniti svoje mlade prijatelje. To se mu tudi nikakor ni zdelo pretežavno. "Kdor pobožno izgovarja ime Jezus/j si je mislil, "se ne more pogubiti." Zato je hotel naučiti to presveto ime tudi svoje turške brate in jim tako odpreti vrata nebeška. Toda mladi apostol se je moral z družino vrniti v Klobuk, preden je mogel dovršiti svoje apostolsko delo. Tudi Srce malega Jezusa v Nazaretu je plamtelo gorečnosti za zveličanje du|? in tako je Peter tudi v tem pokazal lepo sličnost z božjim vzorom vsakega otroka. Gotovo je to zelo dopadalo Srcu božjega detoljuba. O otrok prijatelj mili, daj mi, da vsaj to zaznam, kaj naj za ljubezen tvojo v dar prijeten Ti podam! Glejte tu srce moje, dragi, večne znak hvaležnosti. Z neba dol ga blagoslovi s čisto roso milosti! Angel tvoj, o mili Jezus, tu sem k m^ni pride naj, varno čuvaj, poln miline, mojega detinstva raj! Št. Ilijaševič. 5. Dvanajstletni učitelj. Našemu ljudstvu se je zelo priljubila "preja" ali "sijela", kakor se tamkaj imenuje. Po končanem delu se zberejo zvečer sosedi ali znanci danes v tej jutri v oni hiši tu se prede, igra, poje, šali, pripoveduje ali pa tudi resno razgovarja. Starejši sede okoli o-njišča in srebajo kavo, ki jo deli med go>,te gospodinja sama. V adventu ali v postu so te večerne zabave tudi nabožne in vzpodbudne, drugače pa niso ravno vsikdar nedolžne. O tej slovanski preji je pel že naš stari Relko-vič: V vsaki, brate, najdeš vasi ) š^le tri; a dobro pazi.. . Prva šola se ti zove "prelo", druga "divan" ali tudi "sijelo", tretja "kolo"; tu uče se.plesat in vesele burke pevat... \ Zmiraj tu jezički klepetajo '. in o bližnjem radi ti regljajo. Vsakogar ti tu prerešetajo. nihče v selu ni pred njimi varen. Toda v postu se učijo tukaj — vsaj v Hercegovini — veronauk, ker je bli zu spoved;-a zato se je treba že ob času pobrigati za listek, ker kako hočeš o veliki noči brez tega k spovedi? Da se pa dobi listek, mora vsakdo najprej napraviti skušnjo iz veronauka pred "fratrom" (frančiškanom). Zato morajo tudi dedeki in babice vsako leto k skušnji; pa lahko tudi propadeta če tudi s ponavljalnim izpitom. Strah pred tako nesrečo žene staro in mlado, vorim to res?' 'Da', mu odgovorim. Tedaj me pograbi oče, pošteno natepe, kakor sem zaslužil, in zapove. da naj grem takoj iskat koz. Jokajoč se odstranim, a potoma začnem moliti rož ni venec sv. Antona, da najdeni svoii koze. Pa glej! za nekaj časa mi pri dejo koze same nasproti."' To pastirsko življenje se Petru jako omili. Vendar nekoč bi bil rad pove ril komu drugemu pastirsko palico ter šel dol v Vitino, kjer je obhajal go stijo Petrov najstarejši brat Marko Kot nevesto je vzel sveto siromaštve katero ga je ta dan obleklo s haljo sv Frančiška Asiškega. Kadar namreč v Hercegovini koga preoblečejo v fran čiškana, je običajno, da se slavi go stija. Novi frančiškan dobi noveg: "očeta", novo "mater" i. t. d., kakor je to drugod v navadi pri prvi sv. ma ši. Stroške take gostije, ki traja če -to po več dni, nosi pravi oče; pri tem pa obdarujejo gostje slavljenca, pos^b no duhovni stariši prav obilno. "Oče biti pri taki svečanosti, je velika čas in odlikovanje. Ko se jc zvedelo, d bo skoro slavil gostijo fra Marko Bar barič, popraša ugledni Bečir-beg, bi 1 on mogel biti "oče" mlademu fratru Ko pa se mu je reklo, da ni mogoče pošlje velikodušni mohamedanec skromnemu sinu velikega patriarha v dar 40 gl. in je bil pri svečanosti z drugimi begi kot priprost gost. Naš pastirček pa mora tužnega srca ostati pri svojih kozah. Pa kmalu zašije tudi njemu svetli žarek radosti. , 7. V ljudski šoli. Kot svetlobe hram si v mraku, v najmanjši vasi se nahajaš; tja ti speje četa mlada, z omike virom jo napajaš. št. Ilijaševič. Stanje šol v Bosni in Hercegovini bilo, kakor vsakemu znano, zaradi turškega gospodarstva prav žalostno. POZOR, ROJAKINJE! Mi veste kje je dobiti Jkjboljir oi oo najnižji .-eni' Gotovo' V idmii J. & L Pasdertz t dobijo naibolji« »vež* la prelet at klobase in najokusnejie mre 'tt po najnižji cen» Pridite toraj < oskusitf aaie meso Vizke cene m donra postrežb« tie geslo Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets hie Phone 4531 N W Pho*» < > TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie The U. S." 10c. in "Meerachaum" fc Na drobno se prodajajo povtod; na debelo pa na 08 Jefferson Street Joliet, Mfe J. p. K1^-* Oba telefon LeSIli štev. 8 trgovec. Clinton in Desploines Sta. Joliet The Will Count; National I Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne uli ter pošilja denar na vse dele svet« Kapital in preostanek AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Rojaki, če bočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. M. W. tel. 218. Chicago telefon 924 Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! je M Mimogrede opomnimo, da moli tukajšnji narod razun navadnega rožnega venca še več drugih, nedvomno od frančiškanov vpeljanih. Najnovejši so ti-le trije: "Marijin rožni venec". Ta je se-tavijen iz 63 češčenamarij na čast blaženi Devici, ki jc na zemlji bivala 63 let. Nato se moli 7 očenašev 11a čast Sedem Žalosti Matere Božje in vera. , "Jezusov rožni venec". Obstoji iz 33 očenašev na čast Jezusu, ki je 33 let živel med ljudmi; 7 češčenamarij na čast Sedem Žalosti Matere Božje in 3 vere. "Rožni venec sv. Antona": 12 oče- piral. Prišedši domov je pozdravil o-četa in mater ter se takoj lotil knjige, da se uči in piše naloge. Ukaželjnega učenca ne more nič odvrniti, da ne bi šel v šolo; ne vročina, ne mraz, ne dež, ne sneg. "O deževnem vremenu", pi še nam njegov učitelj, "sem branil hoditi v šolo tistim otrokom, ki morajo črez potoke, kjer se nahaja mesto mosta brv ali pa sploh nič. Toda ta prepoved, ni nič izdala pri Petru niti pri njegovi sestri Ivanki. Do pasa sta bredla po vodi in šla v šolo, dasi bi jih enem trenutku lahko voda hitrega potoka zajela in požrla. Niti nevarni hercegovinski hudourniki jima niso mogli zabraniti pota v šolo." Nekega zimskega dne je bilo jako grdo vreme. Globok snega je zapal. j Zunaj je veter strašno tulil, tako da so j a celo oni otroci, ki so le nekaj korakov od šole doma, mislili, da jim je za danes dovoljeno ostati doma. Medtem, se bori na bližnjih gričih neki deček | kakor mali Eskimo z neviht' n, .-><■ ■ žem ter išče zameteno ,pi je Peter danes sam \ - '. > l u.-. tj ^ udi. kako je mpgol p ' -kem v rtu priti čez gorovje Klobuk:« tako je imel danes s 1 za s\ /,\ estega Petra pouk. Taka marljivost združena z nadarjenostjo je rodila tudi bogat sad. Barbarič je svoje squčence nadkrilil tako, la je v dveh letih izdelal štiri razrede judske šole in to cclo z izvrstnim u--.pehom. Razumljivo je, da je učitelj takega šolarja imel v posebni skrbi in varstvu. Pa tudi Peter mu je ohranil j srcu hvaležen spomin do hladnega groba. Z velikim spoštovanjem je govoril vedno o svojem učitelju; pisal mu je pisma, polna otroške udanosti 111 ljubezni tudi potem, ko so prestavili učitelja na drugo mesto. Tako Pise dne 4. junija 1893: "Ali nameravate v^ tel\ počitnicah k nam priti? Marsika- j iero srce bi Vas radostno pozdravilo, ker ste vsakomur ostali v sladkem spo minu, posebno pa meni. Še vedno vi-1 dim pred seboj tiste soparne in vroče ^ dneve, ko ste Vi, mesto Ja si odpočije- ( te v veseli družbi, ž menoj ostali v šoli in me poučevali. Zares tega Vam ne, bom nikdar mogel povrniti!" Dve leti pozneje piše mu zopet: "Ko | Sem v prošlih počitnicah mahnil iz -Slavonije prek Banjaluke in Jajca, napotili sino se z nekim Turkom v Do-1 nji Vakuf. Kdo je bil veselejši od mene? Po toliko letih bom zopet videl svojega milega učitelja! Akoravno izmučen od tantalovih muk, katere sem pretrpel na novi še nedodelani cesti iz Banjaluke v Jajce, sem vendar čuvši, da ste v Donjem Vakufu, pospešil korake in sc nisem brigal za utrujenost. Dospel sem tja ob osmih zvečer; tam pa mi reko, da ste malo prej odpotovali v Travnik! Lahko si mislite, kako mi je bilo takrat pri srcu!' In tako ni imel več prilike videti svojega dobrega učitelja. A kako je učitelj cenil in ljubil svojega udanega učenca, lahko sklepamo iz lista, ki ga jc pisal nekemu so^čencu Petrovemu: "Glas o smrti našega dobrega Petra me je zelo pretresel. Veliko nade sem stavil nanj. Koliko bi bil on storil za blagor našega naroda, tega ni mogoče povedati. In zato je njegova smrt velika izguba za vse, katere je zapustil. A z ozironi 11a to, kako čednostno Je živel in kako lepo je umrl, je za nas velik dobiček. Neumljivi so poti božje previdnosti. Naj sc zgodi njegova volja! Trosim, naznanite mi, kje je pokopan. Takega učenca, polnega o-troške ljubezni, udanosti in hvaležnosti napram meni in njegovega čednost-ticga življenja ne morem pozabiti, dokler mi bije srce v prsih." (Dalje prih.) Direktna črta med New Yorkon, ir> Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oce-Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni 11a glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. '—ton St., New York, N. V. a!i n? mil- noobl š" . ne zastopnike v crtJPPSBEBi C. E. WILSON,^ predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpreds* HENRY WEBER, kašir. Antonija Rifel izkušena babica. 512 N. Broadway Joliet, J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesuica C k Tel. 101 Joliet lil' Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL. Najstarlja slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd. Prodaj emo zlatne znakove za sv> slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie njk, tiskan u svih slavjanskih jezicih ko ji šaljemo na zaht-jev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine iahvah.ih dopi sov od Vam poznatib slovanski.! dre ^tev. " # ' Angleščini Mi poučujemo že peto leto angk ^ no potom dopisovanja. Dobri i_ahka metoda. Učite se doma. * traja do šest mesecev. Pišite P° iasnila še danes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šol« (Prejšnji naslov: 6119 St. Cla'r Ave. S. B. 10.) «380 E. 40th St. P I Cleveland, Ui. Garnsey, Wood & Ler««5L Advokati. Joliet National Bank Bl4f Oba tel. 891. JOLIET. & Geo. Lopati Groc*?i ijska prone. N. W. telefon 80S •02 Ohio Street TO L: I ••»* I Ljudsko Krepčilo Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zartimah za fcrepcanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečili s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti pr.ja, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo, prepočasno prebavljcnje, začni takoj rabiti Ako imaš slab okus in ss^mmiiBis^^ Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko VINO nasev, češčenamarij 111 vera. To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih zabasatiosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti iti slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino »c naj začne rabiti kakor-* hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske ui dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh sla' ->bti. Dajte ga onen.u, k' '*bi moči. ELIXIR- bitter-wihe /Jfid v "Ž trinerovo horkeviho by JOSEPH TB!Ht* 799 SAsKUd Ave. Ch V i. ih. JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, M JOSEPH 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. TRINER, CHICAGO, IU< EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z drftgtva in jednote. DELO PRVE VRSTE. ' CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 261« S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ j SLVVfrfiZNtNI SLOVENSKI POP! proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pijoš tembo'j so (; pri'JuM. yPoleg tep Izdelujemo še cncgo dresih sladkih pijač n krepčilo. To so naši domači čisti pridfelki, Koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottlmg Co. 913 K. Scott St. Jnliet, 111 P Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 BM»!»."»». .. Jlt»J3B i Z a """'/"MmmmmammmmmmmmmmmmmmmmMmmmmm' S pomini na moje roma' nje v Sv. Deželo. ►'»»"»'»It« f f Rev. Jos. it p°iiak' 36. Carigrad. Ker se pred šesto uro nismo smeli izkrcati, smo stali miriio na krovu pred mestom. Jutro je bilo megleno, toda megle so se kmalu razpršile in zagledal sem pred seboj od jutranjega solnca obsejani Carigrad, mesto, ki se more zaradi svoje divne lege ime-, novati najlepše na svetu, dasi po svojih stavbah zaostaja daleč za zapadni-mi mesti. Glede coljnine in pregleda svojega potnega lista sem imel precej veliko, srečo. Vse je šlo naglo in kmalu sem sedel v voz'u, ki me je peljal do frančiškanskega samostana v Peri, kjer sem opravil sv. mašo. Ne boai ti, dragi bravec, natančno, popisoval Carigrada, ker sem se mudil v njem le tri dni, kar je gotovo premalo za tako znamenito mesto. Porabil pa sem čas, kakor povsodi drugod, tudi tukaj kolikor mogoče dobro. Popisati hočem le to, kar sem sam videl. Carigrad prav za prav ni eno samo mesto, je tnarveč pet mest, katera loči in druži morje. Ako vzamemo smer, po kateri smo prišli, imamo na desni, aziatski strani mesti Skutari in ilalj-kedonijo. Levo stran pa deli morje, ali — bolje rečeno — kanal Hrizoke-ras (Zlati rog) zopet v dva dela. Ta' kanal ima res podobo roga. Na eni' Zavarovanje.... proti požaru, mali in velika POSOJILA POJDITE K A. Schoenstedt & Co. Woodruff Bldg. Oba tel 169 Joliet, 111. ^ns^mi8s,>innnniiiiiiininnBBiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis NEMANICH, pred«. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA.blag | 'mmrmsmmmmmmmmcs GLAVNICA $50,000.00. f«Un. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. strani kanala je na vrhu hriba Pera, v j znožju pa Galata. Na drugi strani | kanala je pa Stambulj. Vsili teh pet j mest skupaj nosi ime Carigrad, ali i Konstantinopolj. Stambulj je najstarejši del mesta, j stari Bizantion, ki je bil sezidan 1. 658. j pr. Kr. To mesto je bilo po vrsti pod oblastjo spartancev, atencev, riniija-nov. Cesar Konštantin je Bizant popolnoma prezidal in mu nadel svoje ime Konstantinupolis t. j. Konštanti-novo mesto. Konštantin je prenesel iz Rima semkaj svojo cesarsko presto-lico. Tako je postalo mesto Carigrad stolno mesto rimskega cesarstva in je ostalo glavno mesto vshodnega rimskega cesarstva do 1. 1453. Tega leta se ga je sultan Mohamed II. polastil in od tedaj je glavno mesto turškega ; cesarstva. j Ako se voziš skozi Galato in Pero, ! niti -ne zapaziš, da si v turškem mestu, ker je vse popolnoma evropsko. Ulice so široke in primeroma čedne. Palače, prodajalne in hiše so velike in tudi čisto evropske. Le spominika ne vidiš nikjer nobenega, ker to prepoveduje Mohamedova vera. Pri prvem vstopu v Carigrad pa za-jiaziš veliko število psov, ki so brez •gospodarja in vživajo popolno - prostost. Akoravno pa so ti psi brez gospodarja, vender prav dobro vedo, v katero ulico vsak izmed njih spada. Gorje psu, ki prekorači bodisi iz lakote ali kaccga drugega namena svoje meje! Neusmiljeno se vržejo nanj drugi psi in ga ranjenega zapode nazaj, od koder se je pritepel. Akoravno je psov silno veliko, so vendar vsi enaki, volku podobni in popolnoma nenevarni. Ker se na Turškem nihče ne zmeni za to, da bi snažil in čistil ulice, skrbe za to psi s tem, da pojedo vse, kar najdejo. Takoj po sv. maši me je spremil ljubeznivi holandski pater v Stambulj. Šla sva čez Galatski most, ki leži na železnih ladijah in je 450 m dolg. Ni mi mogoče popisati prometa in živahnosti na tem mostu. Tukaj se sreča-vata in družita vshod in zapad, tukaj $ tiiu . naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-7- '" drugih pijač, koj'e prodaje na debelo. p°J.ak°m se priporoča za obila naročila. is-ite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g stoPnika. ni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. 5 Geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! ---- -----------z^r^r--------------- UM *ia Greačica v steklenicah 111 Baraga Zdravilno Grenko Vino. nHl|||||||||||U|UmiU||UI|||||||||||||ll|iii|||||||||||||||||S najdeš najraznovrstnejše obraze in noše. Rad bi se popotnik delj mudil na tem mostu in gledal množico, ki hiti čezenj in ijc bilo bi se mu bati dolgega časa. Toda skoraj nemogoče je postajati, ker te množica sama rine naprej. Xa ,drugi strani mostu je Stambulj. Kolika razlika! Na eni strani evropska olika in ves evropski napredek, na drugi skoraj popolni orijent se svojo Starokopitnostjo. In vendar loči Stambulj od Galate le en sam most. Kako vse drugače jc v Stambulu, kakor pa v Peri ali Galati! Ulice so ozke, vmazane, blatne alio pa prašne. Namestil palač vidiš priproste hiše in prodajalne in vmazane kavarne, ki jih je kakor po. vsih vshodnih mestih, silno veliko. .Pomniti je treba, da je Mohamed svojim vernikom prepovedal vino, zato si pomagajo mohamedani s črno kavo. — Pred hišami, zlasti pa pred kavarnami leno sede in pijejo svojo kavo in kade svoje pipe. Stambulj je zidan v obliki trikota. Hve strani obdaja morje, eno pa zemlja. Na vsaki strani tega trikota je stala, nekdaj trdnjava. Na vrhu hriba one strani, poleg katere se razprostira morski preliv Bospor, je stala stara trdnjava bfjSantskih kraljev. Tukaj je sezidal Mohamed II. svoje cesarske palače ali Serajl. V teh palačah «0 stanovali sultani do Abdul Mežida, ki se je preselil v krasno palačo Doljma-Bagče ob Bosporu. — Na strani, katero zaliva Zlati rog je bila trdnjava Pen-tapirgos, t. j. trdnjava petih stolpov.— Na južno zapadni strani trikota, tam, kjer se dotika Stambulj Marmara mor j a, pa še stoji trdnjava Heptapirgos, t- j. sedem stolpov. Krog mesta gre trojni zid,: ki je sedaj seveda precej podert. V mesto pušča 23 vrat. Koliko prebivavcev ima Carigrad, se ne da natančno dognati, ker turki nimajo ljudskega štetja. Trdi se, da jih je 900,000. Ako pa vštejemo še Skutari in Haljkedonijo, jih je veliko čez milijon. Prvo. kar sem ogledal, bila je Aja-Sofija. V to mošejo me je najbolj vleklo in, ko bi bil videl v Carigradu samo to, bi bil se svojo potjo že popolnoma zadovoljen. Ta mošeja je bila nekdaj krščanska cerkev,-posvečena božji modrosti. (Odtod ime Hagia Sofia). Cesar Konštantin je sezidal to cerkev nad razvalinami ajdovskega tempelna. Ta cerkev je bila stolnica slovečega cerkvenega tičenika sv. Janeza Zlatousta. Leta 405. je bil ta svetnik v drugič pfegnari irf zgorela je tudi cerkev. Sicer je cesar Teodozij 1. 415. popravil, ali 1. 532. je zopet zgorela. Toda že tistega leta pokliče cesar Jusfinijan sloveča stavbarja Ante-mija iz Tralesa in Izidora iz Mileta in jima vkaže sezidati največjo in najlepšo cerkev krščanstva. Rim, Atene, Delos, Efez, Balbek; da celo Egipt je moral dati svoje dragocene stebre. Sam cesar je nadzoroval delo in navduševal delavce. Pet let pozneje so cerkev slovesno posvetili. Cesar gre v veličastnem, sprevodu noter in ves prevzet od tolikega sijaja in blišča, razprostre roke in zakljče: "Slava Bogu, ki me je storil vrednega, da sem toliko delo dokončal! Salamon, prekosil sem te!" S cesarsko radodarnostjo obdari cerkev z bogatimi posestvi in jej preskrbi dohodke za 1000 duhovnikov in klerikov, ki imajo pri tej cerkvi službovati. (Dalje prih.) iz društva "Solnčni Žarki", ki so bile odete v srbsko, hrvatsko in slovensko trobojnico, in vsa društva so pela: "Hej Slovani" in "Oj .Hrvati". Vsem zgoraj navedenim slavnim društvom, velecenj. gospodom, go-spem in gospodičnam in vsem, ki SO se trudile in trudili pri prodavanju vstopnic, kakor tudi vsemu cenj. občinstvu, ki nam je pri tem potrebnem delu pomagalo do uspeha, se iskreno zahvaljuje prireditveni odbor. Naprej zastava Slave! Dan Predovich. Ely, Minn., 6. dec. — Dragi mi g. ur. Ara. SI., prosim Vas za malo prostora v tem prekoristnem listu, zakaj čas mi je prihitel, da se moram zopet kaj oglasiti; pa se nisejn mogel prej oglasiti, dokler nismo bolj hladno zimo dobili, ker jaz sem tak človek, da. ne morem v vročini nobene viške piti in tudi ne morem nobenega dopisa iz-kreniti. Ali sedaj pa mi že gre pero bolj po konci, ker par visk popijem in potem pa grem s svojim držalom kakor mačka z mišjo, pa mi vseeno prav pride in nanese. I11 sem tudi v zadnjem dopisu vse natanko prečital, pa ko zagledam neki izmoten podpis, mislim, da to ni bila moja pomota; ali pa če je, jaz se enega limonovca že nič ne ustrašim, naj bode za kar če, za dopise ali pa za visko piti. Pa že mi tudi nekaj od "viski žeka" narekava, no, saj to si pa pogruntal, da kateri je mož, zato jo tudi "žiher" pije, pa mu ni nič zato; ampak enemu tacemu limonovcu pa ni da bi jo človek pokazal, pa ga preči položi za par dni na domače počivališče. In sem tudi slišal, da jaz nimam že toliko poštenja pri našem g. ur., da bi mi moj pravi podpis podpisali. Dragi mi rojaki v Soudanu, jaz sem že star dopisnik in kolikor dopisov sem jaz izdelal dosedaj, mi ni še šel noben V koš. Sedaj pa dokončam ta moj obširni dopis. Pa ne, ko bi ga v tisti zviti koš zagnali, g. ur., zakaj če mi ga zaženete, tako tega mi boste naprvo in pa nazadnje. Tebi pa, Am., SI. želim veliko več naročnikov in pa predplačnikov in ostanem še za naprej stari naročnik Jožef Erčul. Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakortndi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! WVVWVWVVWVrtVWlMrtft. Oscar J. Stephen i Sobe 201 lil 202 Barber Bul, JOLIET, ILLINOIS JAVIM NOTAH IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) ftiull Prepričani smo, >'»aka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog i,mu»o na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali pa w za čekovni ali trgovski promet. P|ačamo 3% obresti na vlogah, ^ifšt National Bank Cor, Chicago and Tanlluren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. («lii v niča in preostanek $400,000.00. na vrvicah ali električnem toku: kar na migljaj se je vse gibalo v najlepšem redu. Veliko bolje je bilo kakor prejšnja leta, ko smo bili skupaj s Slovaki, in četudi ni vse najbolje, tega ne dočakamo, je vendar sladka tolažba, ko vidimo lep napredek. — Domenjeno je. da bomo imeli "Fair" v korist naše cerkve, začenši 15. januarja, da se lo-žej opomoremo, ker smo morali šteti okoli 10 tisoč Slovakom, ko so se ločili. Glavni kontest imata gospi Stanislava Čulig in Marija Vukšenič za 300 dol. vredno pijano. Obe sta jako u-gledni v naselbini in prijatelji se močno trudijo za sijajno zmago. G. Pueblo, Colo., 2. dec. — Jugoslovanski dan smo imeli tukaj letos na Zahvalni dan, dne 28. nov. Društva: Slovenski pevski zbor "Prešeren", Slovenski dekl. zabavni klub "Solnčni Žarki" in Hrvatski pevski zbor "Hrvatska Vila" so priredila v dvorani sv. Jožefa v pomoč našim ranjenim bratom na Balkanu sijajen koncert s plesom, in navzoči so bili Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Uulgari, kakor tudi mnogi Angleži, ki so imeli priliko spoznati, da smo vsi Jugoslovani eden in isti narod. Čistega dobička je .prinesla prireditev okoli $150.00, koja vsota se odpošlje na glavni odbor Rdečega križa,,da se razdeli v 3 dele: za Belgrad, Ce(inje in Sofijo. Lep je bil torej gmotni uspeh te jugoslovanske prireditve, aii uprav velikanski je bil njen moralni uspeh, kajti naša srca so spet razplamtela v zvesti ljubezni za majko Jugoslavijo. Program se je izvršil izvrstno. Ples se je pričel ob 2. uri popoldne in koncert ob 8. uri zvečer. G. T. D. Donnelly, župan našega mesta, ki bi imel prvi govoriti, je bil na važne posle poklican v Denver, odkoder nam jc pa brzojavil, obžalujoč, da se ne more udeležiti naše veselice, in želeč nam veliko uspeha, da tako pokažemo svojo simpatijo našim junaškim bratom na Balkanu, katere občuduje za njihovo junaštvo celi svet, in da ve, da so tudi med nami mnogi, ki bi se radi uvrstili v bojne čete balkanskih junakov. Čast gre tudi našemu g. župniku Cirilu Zupanu O. S. B., ki je v svojem govoru na kratko raztolmačil zgodovino balkanskih narodov, ko so Srbi bili veliko kraljestvo na Balkanu, o njihovem junaštvu, in kako so pred petsto leti v strašni vojski od divje turške druhali na Kosovem polju bili premagani, potem vzdihovali petsto let pod turškim jarmom, a zmirom o-stali zvesti svoji narodnosti in veri, in sedaj premagali mnogoštevilnejšega sovražnika, osvojili zopet nekdanje srbske okraje, kakor tudi slavno Kosovo polje. Čast tudi bratu Srbinu g. Savi Ra-dakovič. ki je s svojim jedrim govorom celo občinstvo večkrat dignil, da je zadonelo po celi dvorani: Živeli! Govori! je največ o združenju Jugoslovanov, da je prišel čas, ko se vse združuje, in da ni daleč "vrijeme", ko bomo tudi mi Slovenci in Hrvati otresli s sebe švabski (nemški) in madžarski jarem ter postali svoji gospodarji. Donelo je po celi dvorani iz vsph grl: Živeli! Nato je zaigral orkester g. Jermana "Šumi Marica...". In potem so naši pevci zapeli "U boj" (zbor Prešeren); "Z Dinare kršne" (zbor Hrv. Vila); "Strunam" (zbor Solnčni Žarki); "Po zimi iz šole" (mešan zbor); "Nepo-goda" (kvartet Hrv. Vile in Prešerna); "Za dom med bojni grom" (zbor Prešeren). Vmes je bil solo sestre Mrs. Kalneff, in nazadnje živa slika s petjem vsega občinstva. Vsem točkam je sledilo navdušeno ploskanje, in pri zadnji točki (živa slika) je kar grmelo, da se je dvorana tresla. Živo sliko so predstavljale tri gospodične Kupuje in prpdaia f-nljiiii, v mestu in na deželi Zavaruje hiše in pohiittva pro ti- ognju, nevihti škodbi. Zavaiuje tud. iivljenjr prot. nezgodam in bole* .mi Izdeluje vsakovrstna v aoiar sko si. oko spadajoča pisanja f. Govori nemško" in angleško Vjna naprodaj Lansko vino od prve trgatve iz mu škatel in tokaj grozdja belo vino pc 35c galon. resling po 40c galon, bele vino od leta 1910 po 45c galon, črn< 40c galon, staro belo vino 50c galon 100 proof močan drožnik in tropino vec po 41/2 galone za $12, 10 galono\ $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galo nov vkup. Vinarna in distilerija bli zo postaje. Pisma naslovite: S. Jackse, Winery Box 161, St. Helena, Cal Slovenci in Hrvati v Pittsburgu, Pa. POZORt Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa John K i r i n c I c h 9IS North Chicago St. JOLIET, ILL. Mi. hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk ip šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo I Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denai; >V. J. LYONS Nas office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. KADAR POTREBUJETE za i lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba-telefona 17. Washington StM JOLIET, ILL. i i Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St., Joliet, I1L Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače Metropolitan Drug Store ft. Chicago & Jackson Sts Slovanska lekarna + JOHNSONOVI 41 "BELLflDONNr QBLI2I Ali CKjfa iz Voi^jn: trzlzw to komstm wi REVMATEMIT SLABOSTIH » ČLENKU I HROMOST1 PLJUČNH IN PRSNIH BOLEZNIH BOLESTI v KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH t ČLENKIH VNETJU OPRSNB MREN2 NEVRALGIJL PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC BOLESTIH . LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KA&JU Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave Pittsburg, Pa Bray-eva Lekarna Sepriporuču ulovu,n/i > občinstev n .Jolietu. Veli ko zalogu Nizke cent. lettrraon St.. blizu must« loin Joliet km Dye House Prof t i ional Cleaners and Dyera STRAKA & CS. Office and Works, 642-644 Cats Oba telefona 488 Loughran & Conway 108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požarn liiše in pohištva. JAVNI NOTARJI Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) AMEmXAMftKI 8LOVEHBC. 13. DECEMBRA 1912. J Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino ia po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo-lietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills Rezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih f 1 o/ brez odbitka rentnega davka. Tt AAA s 0 Naš zaapnik T Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. m 3. ! i VLc AVS Rusi Ca turšl Janii Pove r ia s Pušk Lc slam Turi se 2 Listnica poverjenika dr. sv. Mohorja. Vsi, kateri imajo še prejeti knjige Dr. sv. Mohorja za 1. 1912, so napro-šeni, da pridejo po nje čimpreje. Vsled upravnih stroškov, ki jih je letos imela tiskarna, plača od knjig vsak ud 10c, kdor jih prejme v tiskarni; vnanji pa naj pošljejo v znamkah ali Money-Order za 6 knjig 30c, za 7 ali 8 knjig pa 35c. Listnica upravništva. Da jim bo mogoče list redno dostav ljati, naj nam naznanijo svoj sedanji naslov sledeči: Florjan Bohte (Milwaukee, Wis"); Mart. Koščak (Chicago, 111.); John Gričar (Waller, Tex.); Jos. Suhorepetz (Davenport, Iowa). R. Zupanec, upravitelj. RAZLIČNO AMERIŠKO SADJE. Za A. S. — I. Adamič. Nek pijan Irec gre po ozki brvi, ki je imela ročaj samo na eni strani. Seveda se je zvrnil v jarek, tam obležal in zamrmral: "Tako neumnost ljudi bi moral Bog kaznovati! Zlodji si morda mislijo, da je človek samo na eni strani pijan." * Mož — uganjka. Pariška "Matin" je razpisala nagra do za najbolji odgovor na vprašanje: "Kateri mož razume ženo najbolj?" Nek drug pffFiški časopis pride pa s tem vprašanjem: "Katera žena razume moža?" Med mnogimi odgovori se vpošte vata samo dva: "Žena, ki razume moža, nima razuma za ideale." In druga pravi: "Žena, ki moža razume, more biti samo žena, ki nima ali ne pozna ljubezni. Za ljubečo žensko je en sam človek na svetu, njega ljubi in se ne trudi, da ga razume..." * Nekaj trnja, ki ne bode. Samo revni ljudje se vesele —nebes. Korenina vsega zla je denar — drugih. Tudi ljubezen zgubi kakor vsako o-motilno sredstvo svoj opojen učinek, čim hitro se je privadiš. Vsaka mati jet previdna v zbiranju moža za svojo hčer. Marsikdo se drži za celega moža, dokler ne najde boljše polovice. Za žensko vprašanje se zanimajo lenske še le takrat, ko so zgubile vsako upanje, dobiti moža. Dobrih svojstev se najlažje odvadimo. Plašč ljubezni do bližnjega je večkrat le maska samoljubja. Ideal je le ono, česar doseči ne moremo. Za vsakega moškega je "le ena na ivetu" in vendar pravijo sami: "Žen-»ke so vse enake." Kje je tu logika? Zoper vsako nezgodo se lahko za-varješ, samo ne zoper zakon in ravno ta zahteva največ žrtev. Junak nisi, če podreš mostove za •eboj, a znaš plavati. * Po državnem polomu leta 1851 je naznanil Napoleon III. evropskim vladarjem, da je zasedel francoski cesarski prestol. V teh naznanilih je rabil takrat med vladarji običajne besede: "Moj dragi brat!" Vsi vladarji so mu ravno ^na ta način odgovorili, izjemo je napravil le ruski car Nikolaus I. pišoč mu: "Moj ljubi prijatelj!" Te besede rabijo samo predsedniki republik. Napoleon je zapazil ta migljaj, razumeti pa ga ni hotel in ruskemu podaniku v Parizu je rekel: "Moj ljubi baron! Vaš najmilostljivejši cesar me je prav posebno odlikoval s tem, da me je imenoval svojega ljubega prijatelja... hm, prijateljev si lahko po- iščem, a ne bratov!" * Naročilo. it celih 30 ur so sedeli porotniki saprti v posvetovalni sobi. Vsako glasovanje je pokazalo 11 glasov, glase-čib: Kriv je, in eden: ni kriv. Teh 11 porotnikov se je trudilo na vse mogoče načine, da ga pregovore, a ni mu bil zadosten noben dokaz in vztrajal je pri svojem odloku. V začetku je razjasnil svoje vzroke in skušal je spreobrniti jih, pa ni šlo. In ko je videl, da ne gre, je vmolknil in ostal pri »vojem. Tu na vrata potrka sodni sluga in vpraša, kako daleč da so že. Prvo-mestnik odgovori, da nima upanja v kratkem času priti do soglasja. "Well," primeti sluga, "potem bo pa najbolje, če Vam prinesem večerjo. Naj prinesem 12 porcij?" "Ne," odgovori prvomestnik jezno, "prinesite 11 porcij in en sveženj sena!" * Vse v pravem času. Demokratski predsedniški kandidat Woodrow Wilson je odgovoril v in-terviewu z nekim reporterjem temu tako le: "S tem vprašanjem mi prihajate pre-rano; spomnili ste me Roberta, sina Vilhelma zmagalca. Robert je zahteval namreč od svojega očeta, da mu ta prepusti vladanje Normandije že davno pred smrtjo, a ta ga zavrne: "Obleko slečem šele takrat, ko grem spat." * Journalistova očala. Nek londonski časnikar se napoti v Ameriko, proučavat zemljo, ljudi, mesta. Vrnivši se iz zemlje dolarjev, sede in napiše sledeče epigrame:. Mislil sem, da je v Ameriki vse prosto, a našel sem ravno nasprotno, vražje drago je tamkaj. Predno sem tje prišel, sem se čudil, da se ljudje ne oblečejo, ko gredo v gledišča. Zdaj se pa nič ne čudim, zakaj se ne slečejo, ko gredo tje — u-dobnije namreč spijo. New York je prvo mesto, kjer ne najdeš razločka med gentlemanom in prostim narodom. Če pa tukaj gen-tlemanov in prostega naroda ni, tega Vam pa ne morem povedati. Amerikanci kupujejo stvari, če jih dobe prav ceno, ali pa prav drago. . New York je dober lek za me. Nerad sem ga vzel, pa trdijo mi, da bom zdaj bolji. Columbus je iznašel Ameriko in se vrnil v Evropo. Columbus je bil jako pameten človek. Newoyrčanov sta dve vrsti. Ena hvali New York in ga povzdiguje, druge vrste pa še ne poznam. Če v New Yorku kaj grajam, pravijo takoj: New York ni Amerika. Če pa kaj občudujem, pravijo takoj, koliko je "koštalo". — Epilog pisca. Če prideš v New York, si zelen in stari naseljenci prihajajo takoj s stereotipnim: "Čakaj samo, da se amerikanizuješ--" oni so sicer že amerikanizovani, četudi so ostali — zeleni. Jaz se pa amerikanizovati ne maram, ker ne bi postal rad slabši kakor — sem! Ne čutimo. Če smo popolnoma zdravi, ne čutimo, da se vrši prebava v našem telesu, ker nam ne povzroča najmanjše neprijetnosti. Bržko občutimo neprijetne vtise, irriarpo težko prebavo, eno najnavadnejših bolezni v tej deželi. Navadni znaki so sledeči: pičla ali nikaka slast, hlipavica, zapečenost, slabost, bljuvanje, razne bolečine, glavobol, razdražljivost, oslabelost. Najimenitnejše zdravilo z'a take težave je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To brž in dodobra izčisti ves prebavni ustroj ter ga zaeno okrepi; in olajša naglo in dolgotrajno zapeko. Popitek se lahko polagoma zmanjša. Ženskam donaša hitro olajšbo v njihovih bolečinah. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-339 S. Ashland ave., Chicago, I1J. Za revmatizem mišic in sklepov poizkusite Trinerjev Liniment (mazilo). >*0* Agent: "Kako visoko bodete dali hišo zavarovati?" « Gospodar: "Jaz mislim vso do vrha!' Nova barva. Učitelj: "Kakšna je ruta, ki jo imam v roki?" Otroci: "Rdeča". Učitelj: "In kreda?" Otroci: "Bela." Učitelj: "In kakšen je moj klobuk tam na steni?" Otroci: "Umazan!" Iz Evrope v Ameriko. Sinovi in hčere vseh evropskih narodov, prihajajoči v to gostoljubno deželo, se prej ali slej potope v veliki at«e-rikanščini. To misel je pokazal Josip Triner, izdelovavec slavnega Triner-jevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, na svojem krasnem koledarju za 1913. Kaže nam ladje, ki prihajajo v newyorško luko z novimi priseljenci. Okrog slike so dekleta raznih narodnosti in v njihovi sredi končni posledek — amerikanska deva. Iz-tis tega koledarja dobe po pošti tisti, ki pošljejo 10c. Jos. Trinerju, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. -Adv. 3 t. John Povsha 311 Third Ave. Hibbing, Minn. Slovenska gostilna. Javni beležnik. Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni. SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošli! ijllllllllllll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll| 1 Kadar se mudite na vogalu g 1 Ruby and Broadway ne I pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO | kjer boste najbolje posteezeni. S Fino pivo, najboljša vina in amodke. Š | Wm. Metzger | H Ruby and Broadway JOLIET g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii f Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. | -Piite "Ells: IBrsirLci" pivo \ L Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. i M A /GLASI«, I <•- • jmmmmmmmmmmm » C. . »Q0*04"»0«f W. C. \lOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. »th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Time Schedule Effective Sunday, Nov. 3, 1912. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po uniiski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel. 209 Indiana St.. Joliet. 111. NA PRODAJ S AKROV ZEMLJE, na istej hiša s 7 sobami in kletjo, dve staji, ena za konje in vozove, čez 30 sadnih dreves, cementni tlak okoli hiše v dolžini do 230 črevljev, vodnjak 95 črevljev globok z izvrstno vodo, lega z najlepšim razgledom na vse strani, na voglu 1825 Clement Streeta in prve poti severno od Thei-ler-parka. Zemlja je res izvrstna za pridelavo vsakojake zelenjadi. Cena se izve pismeno ali ustmeno pri g. Antonu Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne. NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in .stroji. Lennon Bros., 205 N! Chicago St. 50tfn. KJE JE VENCEL HROVAT, DO-ma iz celjskega okraja? Pred šestimi leti je bil v Scottdalu, Westmoreland Co., potem je šel v Illinois, pa se nič ne ve, ali še živi ali ne. Ima ženo in otroke. Kdor ve zanj, naj prosim piše na: Gertrude Koželj, Smithfield, Pa., Fayette Co., Collier Store 55. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. Ill Chicago, 0ttawa& Peoria Railway INTERURBAN CARS Leave Joliet. Arrive. 6.-05 a. m..................6:25 a. m. 6:30 a. m..................6:58 a. m. 7:05 a. m..................7:40 a. m. 8:05 a. m..................8:40 a. m. 9:05 a. m..................9:40 a. m. 10:05 a. m.................10:40 a. m. 11:05 a. m.................11:40 a. m. 12:05 a. m.................12:40 p. m. 1:05 p. m..................1:40 p. m. 2:05 p. m..................2:40 p. m. 3:05 p. m..................3:40 p. m. 4:05 p. m..................4:40 p. m. 5:05 p. m..................5:45 p. m. 6:05 p. m..................7:40 p. m. 8:05 p. m..................9:40 p. m. 9:50 p. m.................10:40 p. m. 11:05 p. m.................11:40 p. m. To Following Stations:— Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Ladd, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator. F. E. FISHER, General Superintendent. Office and Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511. •JOLlCTJILo PIKO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 2t Prvi in edini sloyenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1893. Anton Nemanich in Siti 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ' mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in m'' tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte Chtcatf0 tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovene'. Ediaa aloTanske fotografija T Joliet«. Smerne cene. Najboljše delo KDOR HOČE DELA naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega irpa knjiga dozdaj največji s1oy. angl. tn angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stahe $2.00 in se dobi pri: Pišite po ceniki V. J. * ubelka. 538 W. 145th St New York,N.Y . Kdino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORT ter je oi 'O. E. Pouer Brewing Company S. Bluff St., Joliet, lil- Oba telefona 405.