V DANAŠNJI ŠTEVILKI B e PRVI USPEHI — stran 3 • S SEJE ObLO TRBOVLJE — stran 3 • SPODNJA SAVA — VAŽEN VIR ELEKTRIČNE ENERGIJE — 8., 9. in 10 stran • STT V LETU 1962 — stran 11 1 1 I I i •s « Sl najnovejše ZASAVJE OB 8. MARCU TRBOVLJE — Ob letošnjem mednarodnem prazniku žena — 8. marcu pripravljajo v vseh štirih zasavskih občinah vrsto slovesnosti. Tako bo v Trbovljah na sam praznik osrednja prireditev v Delavskem domu, združena s predstavo drame »Hiša na robu mesta« v izvedbi dramske družine Svobode -Center. Zagorske žene se bodo zbrale na osrednji prireditvi v Delavskem domu, slovesnost bo pa še v Kisovcu. V Hrastniku bo osrednja slovesnost v petek, v nedeljo pa bodo pripravile krajevne organizacije SZDL proslave še po okoliških krajih. Lltljanke Pa se bodo zbrale v sindikalni dvorani na Stavbah. Skoro vse krajevne organizacije SZDL in precej šol pa bo pripravilo v teh dneh še vrsto manjših Proslav. 8. marec bodo lepo proslavile proizvajalke iz številnih zasavskih delovnih kolektivov. V mnogih kolektivih bodo proizvajalkam čestitali za praznik. V litijski Predilnici bodo npr. vsem zaposlenim proizvajalkam dali za praznik °vojnlco s čestitko, brezplačno vstopnico za gledališko predstavo in tisoč din. B 8. M A R C . S* —— —" NASE NAJPRISRČNEJŠE ČESTITKE VSEM ŽENAM V ZASAVJU ZA 8. MAREC — MEDNARODNI PRAZNIK ŽENA Tovarna polprevodnikov v Trbovljah sile. ObLO je tudi sprejel ob-veznost, da zagotovi letos 270 mlUjonov din za obratna sredstva za tovarno. Bruto produkt nove tovarne bo (ek) TRBOVLJE — Na mi nuli seji obeh zborov ObLO Trbovlje so odborniki sprejeli sklep o začetku gradnje Tovarne selenskih elementov, diod in tranzistorjev v _ Gabrskem. Tudi na petkovi seji delavskega sveta »Iskra« >3 ^ v začetku 3 milijarde din, v končni fazi pa 7 milijard dinarjev. Najprej bodo zgradili halo s površino okrog 3.500 m2. Občinska konferenca za družbeno aktivnost žena (ko) TRBOVLJE - Včeraj popoldan je bila v Trbovljah občinska konferenca za družbeno aktivnost žena. Na njej so razpravljali o politični in družbeni aktivnosti žena, o usposabljanju delovnih mest za nadaljnje zaposlovanje žena ter še o nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih. O konferenci bomo obširneje poročali v naslednji številki. Predavnje »Nadaljnje gradnje elektrarn v Sloveniji« (ar) TRBOVLJE — Delavska univerza Trbovlje bo priredila danes ob 17. uri v kinodvorani Svobode II zanimivo predavanje »Nadaljnja izgradnja elektrarn v Sloveniji«, združeno z debatnim večerom. Predaval bo glavni direktor ELES tov. inž. Vekoslav Korošec. Predavanje bodo spremljali barvni filmi in diapozitivi. so sklenili, da se naj gradi ta tovarna v Trbovljah. Tovarna bo sprejela v začetni fazi do 400 žena, s čimer bo rešeno vprašanje zaposlovanja ženske delovne Analiza zborov volivcev (E. B.) HRASTNIK — Iz-Vršnl odbor občinskega odbora SZDL Hrastnik Je na Petkovi seji analiziral zadnje zbore volivcev. Predlagano je bilo, da naj bi se v Prihodnje pred zbori voliv-cev odborniki povezali s krajevnimi organizacijami SZDL, jja bf skupaj poskrbeli za *ar najboljšo Izvedbo zbo-rov volivcev. VREME: Napoved vremena |i; Najnižjo nočne tempe-rature se bodo gibale med » ~ 5 in —10 stopinj, v Pri-jn°rju nekoliko nad 0. Cez an se bo živo srebro v H n°tranjostj povzpelo na 6 fii stopinj> v primorju pa do |v Za 1. maj — otvoritev nove poštne zgradbe v Litiji (M) LITIJA - Ob letošnjem prazniku dela — 1. maju bodo v Litiji izročili namenu novo poštno poslopje, za gradnjo katerega so prispevali precejšen del sredstev tudi delovni kolektivi. Z dograditvijo novega poštnega poslopja bo zaključena I. faza modernizacije PTT službe na področju litijske občine. Ob tej priliki se bo preselila v nove prostore litijska Pošta. Predvidoma bodo že letos začeli s polaganjem kablov za potrebe avtomatske telefonske centrale. Proti koncu leta 1964 oziroma najkasneje v 1965. letu bo pa montirana tudi avtomatska telefonska centrala. S tem bo tudi zaključen program modernizacije PTT službe na področju litijske občine. Praznik žena Pred praznikom zena si in da bo otrok deležen vse znova postavljamo predse potrebne nege in indivi-vprasanja, ki jih že nekaj dualne skrbi, ne da bi se let postopoma, pa ne po- morala zaradi materinstva vsoa uspešno, rešujemo. odreci ustvarjalnemu delu * . ,rL *• a. in svojemu poklicu. Želimo izoblikovati popolnejšo in ekonomsko bo- Razumljivo je, da se gat.ejso družino, brez pred- vedno nimamo dovolj usta-sodkov, da je žena* rojena n0Vt ki bi razbremenile samo za gospodinjstvo in 2a.pa,lerie ienske, vendar . .. vzgo/o otrok, temveč a ^ ra2V0j postopoma odpi- kim pravnim aktom in /e enakopraven p y ra nove moinosti za taksne planiranjem od vrha. Med možu v pr o izv o^ nji, J ustanove kof~ludi nastaja- pravice in dolžnosti, ki se slitvi pogosto le ekonomsko nujo in dodatek k družinskemu proračunu, namesto, da bi jo razumele kot temelj, na katerega je o.prt njihov Usekni in družbeni položaj. Razvoj proizvajalnih sil je pri nas rasel zelo hitro. V ekonomsko življenje družbe se vključuje čedalje več žensk, ki pa so-čestokrat se nekvalificirane ali polkvalificirane delavke. Toda zmotno bi bilo misliti, da je mogoče ustvariti dejansko enakopravnost, se pravi ckonom.no samostojnost žensk, s ka- § benem življenju in doma. . HQVlh delovnih mest za § rialnih in ekonomskih či- b ^e udi danes laze | niteljev, čeprav so ti iz- "rahljale ze obstoječe po- 8 i*. /—** ‘Zui 17. | položaju žensk. Problem Cel° s«f mdll° v z^°' i[5 pa je v tem, kot je zapi-^ sala tovarišica Vida Tom- w šičeva, kako omogočiti ^ ženski, da bo_ srečna mati f/fmein^r/fme/cineifisiinmtveieiiiarivririiu prenašajo na občine in delovne kolektive, sodi tudi skrb za reševanje vprašanj ekonomske samostojnosti žensk. Občina je tista dovolj konkretna in široka skupnost, ki lahko in mora ustvariti pogoje za to. AKTUALNO Kritika naj bo pogumna, a ne žaljiva Novinarji so omenili, da obstaja pri nas preobčutljivost za kritiko in povedali tovarišu Titu nekatere težave, do katerih pride, kadar tisk, radio in televizija kritizirajo določene pojave. ' »To je točno; toda so tudi ljudje, ki nimajo radi niti moje kritike. Mislim pa, da se ljudje morajo privaditi na kritiko. Naš tisk ne sme biti kritikarski, toda tudi kritično je treba obravnavati določene stvari in pojave. Zato morajo naši novinarji dobro poznati probleme. Nikdar se ne sme zgoditi, da bi vam nekdo nekaj povedal in da bi vi, ne da bi preverili stvar, o tem takoj kritično pisali. Zakaj včasih je mogoče opisovati stvari tudi na čisto subjektivni osnovi in celo zlonamerno. Prav tako je pomembna tudi oblika, v kateri se določene stvari ali pojavi kritizirajo. Včasih lahko kritika, četudi je upravičena in točna, žali in irit:ra s svojo obliko. To je treba upoštevati, zakaj tudi stil kritičnega pisanja je pomemben. Tisto, kar želite povedati, lahko poveste v obliki, ki ne bo žaljiva. Temu človeku bo sicer nelagodno, toda ne boste ga užalili. Treba je torej najti zmeraj ustrezen način pisanja. Seveda pa mi je znano, da pride tu in tam tudi do intervencij. Vsak dan slišim govoriti: nikar to, nikar ono. V takšnih primerih nas je treba o tem obvestiti. ' Toda želel bi vas opozoriti, ko že govorimo o kritiki, da v našem tisku ni treba pisati samo o negativnih, temveč tudi o pozitivnih stvareh. Prav tako ni treba samo hvaliti, iker tudi to ni dobro. Treba je jemati tako eno kot drugo in realno pisati. Zakaj, če govorimo samo o tistem, kar je negativno, se lahko zgodi, kot da nismo nič napravili, po drugi plati pa tudi ne moremo samo poudarjati tisto, kar je pozitivno, ne da bi govorili tudi Mladina v samoupravnih organih V treh večjih gospodarskih zavzeli enotna stališča, če- lik, vedno stremijo za čim hi-organizadjah v litijski obči- prav je dejstvo, da si mora trejši razvoj itd. ni je zaposlena skoraj tretji- mladina svoje mesto v družbi O štipendiranju so mladi na mladine. Ob podrobnejši izvojevati sama. Litijanl dovolj razpravljali v proučitvi sestava samouprav- Dosedanje delo in razprave aktivih in na občinskem konto organov je mogoče ugoto- mladih v samoupravnih orga- miteju ZMS. Mladina pri šti-viU, da je v te organe vklju- nih še niso bile na jbol jše. Mo- pendiranju ni dosegla tistega, ”” " " goče je celo reči, da so bili kar si je postavila za nalogo, mladi upravljavci večkrat preveč nestrpni, zahtevni in čen le majhen odstotek mladih. Za to, da se mladina ni uveljavila v organih samo- ne da bi govorili tudi o negativnem. Zares sc moupravijanja so bili imamo s čim pohvaliti, lahko pa bi imeli še mnogo več, če lagani res najbolj razgledani bi bilo manj napak in če bi bilo notranje gibanje pravilne j- mladi ljudje. Pozneje pa so še. Bolje je, da popravimo tisto, kar ni dobro, ker bomo nastale pomanjkljivosti, saj faneil tudi več pravice, da se pohvalimo ...« se mladinska vodstva niso (Iz razgovora predsednika Tita s člani predsedstva /dogovorila z mladinci in z Zveze novinarjev Jugoslavije) ostalimi organizacijami v ----- - podjetjih, da bi na volitvah 1"»rsUcdai ,ceI° ”osi,cl ,deJ m izravnavanje materialnih raz- Konferenci v Zagorju in Litiji so skupaj z ostalimi organi- or^Mdjt^ZMS uPravili ™Yani nimajo večje zacijami v podjetjih pripravi- ^agoreke občine go mimo m°žnosli, da bi razpravljali le kandidatne liste za volitve dnigcga raZpravliali o kori- 1,1 odločal1 ° sistemu štipen-v organe samoupravljanja. ^ s 7 'časa mladi_ diranja. Zato bi bilo nujno To delo je bilo dobro oprav- .£ o problemih ki se no- Potrebno, da bi v prihodnje Ijeno in za člane organov sa- p tomRtoto širši kr<>8 »Judi odločal o šti- mounra vi lan la so b„« prod- ^ > u konfcr(mca J«* Paranju Med drugim je mogoče ugotoviti, da so vodstva v večini društev na področju litijske občine nedelavna. Pose- miadinska vodstva, pač pa tudi ostale organizacije v podjetjih, ki še vedno ne najdejo pravega razumevanja za mladino. Podrobnejši odgovor na vprašanje, kateri so tisti vzroki, ki so vplivali, da se mladina ni uveljavila v organih samoupravljanja, bi bil tale: mladinske organizacije Aktivi ZMS v delovnih organizacijah ugotavljajo, da primanjkuje v proizvodnji tehnične inteligence in da delovne organizacije štipendirajo le nekaj ljudi. O štipendiranju v delovnih organizacijah pa čestokrat odločajo direktorji in obveste člane organov samoupravljanja o podelitvi štipendije šele takrat, ko je dejansko štipendija že podeljena. Tako je mogoče celo ugotoviti, da mladina in samo- Kdo naj odgovarja na vprašanja? »... Želel bi vas opozoriti, Tu naj vlada socialistični čel aktualno vprašanje. Piše-ko že govorim o kritiki, da duh, potrebna je smela kri- jo tudi o tem, da ni vode, v našem tisku ni treba piša- Pri nas Pa je že postala kruha, jetrc, da pa so rezer-ti samo o negativnih, temveč tiavada, da so ljudje zaradi vacije za kino. Kdo naj od-tudi o nozitivnih stvareh kritike strašno užaljeni. Izo- govarja na vsa taka vprašaja takoTt^a samoh^ 811,311 ie krltlki pomeni teži- nja, ki so že bila in šebddo Prav tako m treba samo hva „ ^ kompronusu. bati se. objavljena in ki jih bodo ob- 7 , ,tudl ,t0 ,m dobro- da boš koga prizadel. Tudi čani radi, sporočali? Ob tem Treba je jemati tako eno kot ljudje so zavoljo tega postali smo še preveč neodločni! drugo in realno pisati...« nekako preobčutljivi in so bi veav na Tako je dejal predsednik Ti- užaljeni, kar-koli jim rečeš. lo^Cm mestu bSevS to v razgovoru s člani pred- To ni komunistična vrlina. svoio naloso bi 1 isedstva Zveze novinarjev Ju- Komunist mora biti priprav- s]edJ°tt toniki »Zasavskem goslavijc. Ko pa je odgovar- ljep kritiko sprejemati, če SLrSli odbori«H jal na vprašanje, kaj misli o kritika m pravilna, pa nanjo iavno zastavljeno vprašanie o lem, kako bi bilo treba reše- odgovoriti in dokazati, da to nomanikliivostih Pač storiti vati idejne probleme v našem ni točno. Odkrito moramo go- L " * ; b družbenem življenju, je do voriti o dejstvih, jih prikaza- b°ii rad^otiThT tavaša ra£ jal: ,... Ne bi smelo biti ni- ti takšna, kakršna so. Zato sc razpravljala o problemih in jih ugotavljala, vendar pa se poraja tudi vprašanje, koliko je mladina in njeno vodstvo storila za rešitev problemov, saj zgolj registriranje problemov ni dovolj. V Zagorju je 10 večjih ali ben problem predstavljajo zlasti še vodstva nekaterih športnih organizacij, ki kljub velikim možnostim za boljše in uspešnejše delo ne store ^dib^^lOTa^^erT8^ "leesar- °bčIl,ski komitc Z, PrOStCm 2Ke£*siVratoVL nekaj"časa nal?n' Prizadevajo, da bi dosegli z emejša oblika klub, za ka- n0viml vodstvi poživitev tlela v teh organizacijah. A. G. ti ene organizacije, niti Zvoke komunistov, niti Socialistične zveze, ki se ne bi ukvarjala s temi vprašanji. 'ZaJcjJfhL TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje. Za-p«1« ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni mejn>k Mail Jan LIPOVŠEK - Urejuje urcdniikl odbor — Vrednltfvo lo uprava Trbovlje. Trn revolucije 11/11, tele-Ion i0-l°l — Račun pri NB Trbo.iie 630-H-Č08-1 — Posa-merila * .cvilita 20 din — Naročnina (z 11o -f-i.nino): mesečno -a UJo. čsinlctna 1*0 din, polletna 360 din, rrloletna 720 din — Pvštdl.ia plačan- v gotovini — List tiska CP »GCl- p-M-r-l | - Ne. aročemu —koplsov In to-tograflj vračamo ne čudim, da je celo v mojih besedah večja ostrina. Navadil sem se namreč govoriti o stvareh tako, kakor jih vidim. Mislim, da je treba tedaj, ko nekaj ni dobro, to povedati, da bi vsi videli...« Besede predsednika Tita navajam zaradi tega, ker so v našem vsakdanjem življenju v Zasavju zelo aktualne. Pozdravljam pa tudi zamisel rika bi imela več dopisnikov! Da v prihodnje občani nc bi bili razočarani zaradi tega, sodelujmo z odgovori. Bodimo dosledni pri izvajanju nalog v zvezi z razvojem medsebojnih socialističnih odnosov. Filip KOSTANJŠEK OP. UREDNIŠTVA: Po- zdravljamo zamisel, ki jo je terega vlada precejšnje zanimanje. Za ustanovitev kluba se ogrevajo tudi učenci osemletk. Konferenca je ugotovila ------------;------------------ 8e stanje v telesni vzgoji. , Govorili so o združitvi obeh , Doga,a sc> da ,adi Pozab-športnih društev In predlaga- Uamo na *zvr*evanje sklepov, ti, da je treba dom TVD Par- Pogo<" 8e pa ,udl- *• "la,d tizana v doglednem času uro- kak orgaD’ “ Je dolžan 04 diti, da bo lahko v celoti »?voriti ^clmo na "M*« elužil namenu, saj uporablja ?bo™v vo,lvcev »f <« P<«a telovadnico za pouk telesne W- »° ™ ugot?Xih ,udi 113 vzgoje tudi zagonska osnovna v°llvcev, iola. ti so bili prod dnevi na po- __. , . , , dročju zagorske občine. občinska Navada je že bila, da so ^ 60 je na zborih volivcev, ki so ^ ,^ °^.,Za7ZO a “ t0’ Ml v Zagorju, vselej odgo-naj bl gospodarske organiza- varJal, tU(ll 8klep€ to cijc redno odvajale «r«U*va vprašanja, ki so jih bili za 23 Pomoč društvom 8tavllj občanl na prejšnjem zboru volivcev. Zdaj lega ni uredništva »Zasavskega tedni- na^ tov, Kostanjšek. V 56J Are ,ts SStSTjUS objavlja pisma bralcev (prod- odgovore za objavo vendar lagam, da bl jo morda prc pa ,8mo prl tem več" imenovali v »Občani sporo- krxat na ,ezave' 11111081 nanv reč raje za vsakim vogalom s prepričljivimi, največkrat Stvar je stekla. Uredništvo pa z neprepričljivimi argu-je nekajkrat zapisalo: Obilo menti izpodbijajo točnost na-uspehov pri pisanju. Postav- vedb, namesto da bl napisali IJa pa se ob tem vprašanje, odgovor na javno zastavljena v sklad in organizacijam, ker bo na ta način mogoče ustvariti voč pogojev za razvijanje vsega I društvenega življenja v občini. V Litiji pa eo na izredni občinski mladinski konferenci zraven pregleda dela v času od zadnje konference pa do zdaj razpravljali še o nekaterih organizacijsko - kadrovskih vprašanjih. Pravilno so ugotovili, da postaja kadrovsko vprašanje vbc pomembnejši faktor, ki ga ne kaže prezreti tudi v organiza- OB ROBU bilo. Res škoda, ker je bilo na zborih volivcev slišati celo pripombe, da se za sklepe in vprašanja itak nihče ne zanima. Na zboru volivcev v gostilni »Kovač« pa so volivci celo trdili, da ne upoštevajo pri raznih odločitvah mnenj občanov in da zaradi tega nima pomena dajati ciiah ZMS. Občinski komitc predloge in sklepali. kdo naj odgovarja na kritična vprašanja? Konkretno: v tretji letošnji številk; je pisal občan' P. K. iz Trbovelj v sest?! ku »Res samo papir?« o voznih redih. Občan je odločno opozoril na napake in na- vprašanta. Upamo, da bo poslej bolje in da bomo lahko — seveda s posredovanjem prizadetih — objavljali tudi redno odgovore na vsa vprašanja, • objavljena v rubriki »Poštni predal 82«. ZMS v Litiji je že začel z načrtn'm kadrovskim delom lam, obenem pa je dal priporočilo za tako delo tudi vsem aktivom. Res je, da so se ponekod Id! evali reševanja nekaterih kadrovskih vprašanj le ob konferencah, vendar na so v večini primerov s tako prakso prenehali. Verjetno ne bl bilo tako zamudno delo, če bi pripravili za vsako volilno enoto odgovore na vprašanja s prejšnjih zborov volivcev. Verjetno pa ne bi bilo na-nak kdaj pa kdaj upoštevati tudi mnenja občanov. Resno premislimo o tej zadevi! Prvi uspehi SPOROČENO na 80-191 Dosedanje delo Rudarske Sodelovanju z Alžirijo po- jekla bodo v celoti zgradila Industrijske skupnosti »Ru- svečajo v združenju »Rudis« naša podjetja, člani združe- dis« Trbovlje je pokazalo, da je bila ustanovitev tega Poslovnega združenja nadvse Potrebna. Potem ko je lani ilrše posvetovanje članov posebno pozornost, saj je tam dovolj železove rude, cinka in svinca, ki ga tudi uvažamo v Jugoslavijo. Tako se nudi tudi možnost za ženja. V teku pa so tudi pogajanja za prevzem inženiringa v Združeni arabski republiki za eksploatacijo rudnika fosfatov in pa za izgradnjo pristaniških dokov. V zadnjem času je združenje »Rudis« navezalo stike z nekaterimi našimi podjetji, ki niso člani združenja. Z Srednje- Litostrojem sodeluje »Rudis« pri odpiranju rudnika železove rude in pri izgradnji železarne v Indiji. Ta dva ob- ždruženja »Rudis« jasno za- kooperacijske usluge zdru-trtalo smernice nadaljnjega razvoja, zlasti še na področju uslug in izvoza, je združenje odločno preusmerilo Svojo dejavnost, predvsem že na inozemska tržišča. Združenje »Rudis« je že lani doseglo lepe uspehe pri Izvozu. Zlasti so se zavzeli za intenzivno proučitev Predvsem področij Ra in Bližnjega vzhoda. Združenje »Rudis« ima v Združeni arabski republiki tvojega tehničnega predstavnika, ki pripravlja in proučuje posle iz programa dejavnosti združenja. Računajo, da se bo letos — v primerjavi z lanskim letom — povečal izvoz za MO-/,. Za letos so že sklenili Prve pogodbe: v Zahodni Nemčiji za projektantske Usluge in montažna dela, v Združeni arabski republiki Pa za geološke raziskave in Vrtanja. Tesne stike pa je Združenje »Rudis« navezalo tudi z Alžirijo. Strokovnjak Združenja »Rudis« je bil dalj časa v Alžiriji in je bil sodelavec v novo ustanovljenem ministrstvu rudarstva. n ja »Rudis« pa bodo pri tem opravili okrog 40 % vseh del. Kot posebnost v delu združenja »Rudis« velja omeniti kooperacijo s podjetji iz nerazvitih držav, predvsem pri izvozu rudarske opreme. Za izpopolnjevanje programa izvoza je važno sodelovanje s podjetji za pospeševanje zunanje trgovine, predvsem še z ljubljanskim »In-tertrade«, s katerim ima združenje »Rudis« pogodbo o dolgoročnem medsebojnem sodelovanju. Z beograjskim »Intereksportom« pa sodeluje »Rudis« pri razvijanju dejavnosti predvsem v Tunisu, TRBOVLJE Delavska sveta Rudnika rjavega premoga Trbovlje -Hrastnik in Elcktro - Trbovlje ter organi samoupravljanja Zavarovalnice Trbovlje so na zadnjih sejah sklenili, da zagotove skupaj 175 mi-Prvi rezultati preusmeritve lijonov din za gradnjo nove so tovarne pcivodnikov. GbLO pa pričakuje, da bodo tudi ostale gospodarske organizacije prispevale preostala potrebna sredsiva za novo to- Maroku, Libiji, Alžiriji in Indoneziji. Mimo teh pa sodeluje »Rudis« še z nekaterimi drugimi združenji, s katerimi skuša dopolnjevati program izvozne dejavnosti. v delu združenja »Rudis« že vidni, čeprav je predvsem še proučevanje zunanjega tržišča dolgotrajen proces, ki zahteva precej sredstev, in katerega rezultati so vidni šele čez čas. Kljub vsemu je mogoče trditi, da je združenje »Rudis« iz Trbovelj že precej storilo za uveljavitev na zunanjem tržišču in v tem tudi uspelo. Stane ŠUŠTAR S seje ObLO Trbovlje Osrednji točki dnevnega reda sobotne seje obeh zborov ObLO Trbovlje sta bili razpravljanje in sklepanje o načrtu družbenega plana in proračuna komune za leto 1963 ter razprava o gradnji nove tovarne polvodnikov. Letošnji družbeni plan komune kaže, da so realno ocenjene zmogljivosti posameznih gospodarskih organizacij, kar je razvidno tudi iz tega, da so v celoti gospo- darske naloge lani izpolnili. Kljub temu, da v nekaterih panogah lani niso bili doseženi pričakovani uspehi, pa letu v hitri rasti proizvodnje, večanju storilnosti dela ter nadaljnjemu usmerjanju na mednarodno tržišče. Pred kaže naraščanje proizvodnje, videni porast proizvodnje bo da se je močno povečala go- pa mogoče doseči s skladnej-spodarska aktivnost v pri- Šimi odnosi med rastjo oseb-merjavi z letom 1961. Kajti nih dohodkov in rastjo premočna investicijska dejav- duktivnosti dela. Z nadalj-nost je že lani vplivala na nim izpopolnjevanjem siste-povečan' obseg proizvodnje, ma notranje delitve bo po-Na sobotni seji je bilo pa trebno zagotoviti realizacijo podčrtano, da bo osnova gospodarskega razvoja v tem TRGOVSKO PODJEDE S ŠPECERIJSKIM IN kolonialnim BLAGOM NA debelo drobno Ulica CELJE Sodobna trgovina z živili trguje le z embaliranim blagom. Embalirano blago omogoča hitro, kulturno in higienično postrežbo Trgovsko podjetje »MERK« v Celju ima sodobno urejeno embalirnico, v kateri embalira nad 100 vrst blaga. »MERKOVA« embalirnica je opremljena s sodobnimi embalirnimi stroji, ki imajo visoko zmogljivost. V »MERKOVI« embalirnici embalirajo dnevno tudi do 35 ton blaga, načela delitve dohodka po vloženem delu. Zlasti podčrtano je bilo, da se bo morala vključiti v izpolnjevanje teh osnovnih nalog celotna investicijska politika, ki naj zagotovi večjo tehnično opremljenost proizvodnih zmogljivosti, boljše pogoje proizvodnje ter tako predviden porast proizvodnje. V letošnjem letu predvidevajo družbeni bruto proizvod v višini 17 milijard 769 varno. HRASTNIK V hrastniški Steklarni so v februarju dosegli rekordno proizvodnjo v skupni vrednosti 250 milijonov din. To je največja dosežena proizvodnja v vsem času obstoja te hrastniške tovarne. V februarju je dosegel izvoz vrednost 67.000 dolarjev. Proizvodnja in izvoz pa hi bila nedvomno še večja, če ne bi imeli določenih težav s surovinami (pomanjkanje kremenčevega peska) in z embalažo. ZAGORJE Gospodarske organizacije s področja zagorske občine (Rudnik rjavega premoga, TEVE »Varnost«, Lesno industrijsko podjetje in »Sava«) so lani izvozile za nekaj nad 137 milijonov din izdelkov, za letos pa predvidevajo izvoz v višini sko-ro 200 milijonov din. Zanimivo je, da so leta 1961 te gospodarske organizacije izvozile le za 57 milijonov din Izdelkov. LITIJA Za gradnjo objektov družbenega standarda bodo letos v Litiji namenili 201 milijon din, in sicer za nadaljnjo izgradnjo šole v Šmartnem, za dograditev 40 novih milijonov, narodni dohodek stanovanj, za začetek grad- *7 riz :i:: — . »ta K4 efannuanl 79 fin »ra* pa v višini 7,546 .milijonov, tako, da se bo povečal narodni dohodek na prebivalca za 12 odstotkov v primerjavi z letom 1962 in bo znašal 413.480 din. nje 54 stanovanj, za dograditev novega poštnega poslopja in za nekatera komunalna dela, zlasti za nadaljnja dela pri gradnji vodovoda ln kanalizacije. 0 »MERKOVA« embalirana živila so na tržišču zelo iskana in dobrodošla v vsakem gospodinjstvu. Živila v lični »MERKOVI« embalaži zagotavljajo gospodinjam kakovostno blago. 0 Embalirano blago ima tudi to prednost, da je tehtano neto. Gospodinjam priporočamo, da kupujejo le embalirana živila. Posnetek Iz celjskega trgovskega podjetja »MERK«: embaliral stroj »Hesser« za embaliranic moke ln mipvsklh Izdelkov Sedež naj bo v Litiji Občinski ljudski odbor Li- dilnic, čeprav so menili, da tija Je na zadnji seji otieh bi bilo vrsto ugodnosti, ki jih zborov ponovno razpravljal o pričakujejo od združitve, mo-predlogu za združitev Predil- goee doseči od trdnejšega niče Litija in Gorenjske pre- proizvodnega sodelovanja med dilnice iz Škofje Loke. Na obema predilnicama, predzadnji seji se namreč od- Niso pa soglašali, da naj M borniki niso strinjali s pred- bil sedež združenega podjet-logom, da naj bi bil sedež ^ pravj Predilnice Litija združenega podjetja v Škofji _ Gorenjske predilnice Škof-« Loki. Zato je bita takrat ime- ja Loka zaenkrat v Škofji novana posebna 5-članska od- Loki, pozneje pa v Ljubljani, bomiška komisija, ki je ime- Sedež združenega podjetja la nalogo proučiti ponovno naj bi bil torej v Litiji, združitev In sedež združene- «. „ nekajurni Seja ObLO Hrastnik razpravi na seji občinskega (b) HRASTNIK — Na so-ljudskcga odbora Litija sicer bolni seji občinskega Ijud-sklenili, da soglašajo s pred- skega odbora Hrastnik so videno združitvijo Predilnice odborniki obeh zborov spre-Litija in Gorenjske predilni- jeli letošnji družbeni načrt ce Škofja Loka, in sicer po in proračun občine. Več o predhodnih sklepih samo- seji bomo poročali v prihod-upravnih organov obeh pre- nji številki tednika. Nova ustava postavlja v ospredje delovnega človeka. Pa ne, da bi se ustava kaj izmišljala? Ne, z njo bomo potrdili resničnost, ki je že otipljiva. Del te resničnosti pa je tudi ženska, ki ni nekaj izjemnega, temveč je, kot moški, tudi človek s pravicami na delovnem mestu, človek s pravico do dela, s pravico do delitve po delu. V hrastniški Steklarni $1110 se pomenjkovali z Doro GODICL, delavko notranjega obrata. Dragico HABERL, stekloslikarko in Justo BEVC iz uprave o problemih družbene aktivnosti žena v Steklarni. — V naši tovarni je vključenih v organe upravljanja 26 žensk, članic Zveze komunistov pa je 22. To število je glede na to, da je 4S'/e delovne sile žensk, odločno premalo. Vzrokov zato je več. Prvič smo krive same, ker smo premalo odločne pri volitvah v katerikoli organ. Tako sc n. pr. ponavlja vse- skozi, da ženske črtajo ženske pri volitvah in podobno. Nadalje se tudi dogaja, da žensk ne volijo zaradi tega, ker ponekje še prevladuje miselnost, da se ne udeležujejo razprav v Ustih organih, kjer delajo. Po mnenju tovarišic iz Steklarne temu ul čisto tako. — Ženske razpravljajo predvsem o tistem, kar razumejo. To pa so problemi, ki sc pojavljajo na njihovih delovnih mestih, obratih in zunaj izven tovarne. To bi bilo ireba upoštevati. Sc pa pojavlja še drugo vprašanje. Namreč, pri določenem številu žensk, predvsem žena, je še zelo zakoreninjeno mnenje, da niso sposobne za delo v delavskih svetih, sindikalnih po- otroke in kuhajo. Skratka, same sebe podcenjujejo, pa čeprav imajo mnoge voljo, da bi se vključile aktivno v organizacijo ali organe upravljanja. Zaradi tega pa bi bilo potrebno bolj razviti sodelovanje med družbenimi organizacijami in ženskami. Za njihove probleme in aktivnost bi se bilo potrebno zanimati večkrat in ne samo enkrat na leto. Cen ra v je v Zvezi komunistov 22 žensk, se nam zdi, da jih je še vse premalo, predvsem lz osnovne proizvodnje. Temu vprašanju bo potreb- no posvetiti vso pozornost. Potrebno pa se bo usmerili tudi na mlajše, ki jih je v naši tovarni precej. Doslej smo govorile torej le o problemih aktivnosti poročenih žena. »že uvodoma moram naglasiti, da <7 dejanskem prostem delovnem času žena proizvajalk ne moremo govoriti,« je v razgovoru podčrtala tov. Dragica Cestnik, članica delavskega sveta 1 Mehaniku« Trbovlje. V »Mehaniki« je zaposleno okoli 74 odstotkov žena. »V našem podjetju so večinoma ženc-proizvajalko, ki so poročene in matere. Po osemurnem delu na delovnem mestu jih čaka še šest ali osemurni de- Tako, da komaj čakamo zvečer, da se vležemo. Prostega časa je bolj malo.« Najin pomenek se je dotaknil raznih področij delovanja žena. Tov. Cestnik jc nadaljevala: »Nekoliko na boljšem so žene, ki imajo še žive starše, ki jim vsaj popazijo na otroke. Drage pa jih imajo V vzgojno - varstvenih ustanovah ali pri sosedih. Slednjim plačujejo med 3 do 5 tisoč dinarjev samo za čuvanje, hrano pa še posebej. Kakšni izdatki so to ni potrebno posebej poudarjati. Reči moram, da bi morale vzgojno - varstvene ustanove delati tudi popoldne, saj bi odvzele veliko breme materam - proizvajalkam, ki sedaj večkrat ne vedo kaj in kako naj store, da bi bilo prav. Na drugi strani pa bi morala pokazati stanovanjska skupnost s svojimi servisi malo več dana. Kajti sedanji servisi še niso dovolj razviti, po dragi strani jc pa tudi kvaliteta opravljenih uslug dokaj slaba, tako, da se jih žene - proizvajalke niti kaj rade ne poslužujemo. Ce bi ocenjevala, kaj vzame največ prostega časa ženam - proizvajalkam, bi vsekakor dejalar razna gospodinjska dela. Verjetno bi bilo lažje za nas, če bi bili razni gospodinjski stroji nekoliko cenejši, potem bi morda le lahko, upoštevajoč še ostale stvari, govorili o prostem času žena. Menim pa, da bi morali tudi organi samoupravljanja nekoliko več razpravljati o tem — pri nas še nismo — o tim, kako naj bi nudili ženam - proizvajalkam pomoč, da bi imele vsaj nekaj prostega časa.« ilruintcah in drugje. Mislijo, lavnik doma: kuhanje, čišče-ria so spn Sne le za gospo- nje. pranje, krpanje, otroci dinjslvd, da vzgajajo dama ler oslala gospodinjska dela. Poklic strugarja ali elektrikarja Je bil pred desetimi in če več leti skoro nedostopen za žene, zlasti še v Zasavju. Zaradi tega so v Zagorju z velikim zanimanjem sprejeli odločitev petih deklet, id so se odločile za šolanje na kovinarska« oddelku takratne Industrijske radarske šole. Tri od teh so šolanje dokončale, dve pa sta po drugem letniku zapustili šolo. Ena od treh, ki so z uspehom končale šolanje, je tudi Draga JUDEŽ, ki je zdaj zaposlena na zagorskem rudniku kot strugarka. Na rudniku je za'voslena že polnih enajst let. Za šolanje na kovinarskem oddelku Industrijske rudarske šole in za poklic stfugarke se je odločila zaradi možnosti, ki se ji je nudila. Pravi, da je s poklicem zadovoljna. De'o, ki ga opravila, ni pretežko za žensko. Zaradi tega tudi ni nič čudno, če se v zadnlem času odloča vse več mladih deklet za bo-klice, za katere včasih niti pomislili niso, da bi jih utegnile opravljati tudi ženske. Draga Judež dela v delavnicah obrata Kotredež zagorskega rudnika. Sama je v delavnici med številnimi moškimi. Kot zglod, da se tudi ženska lahko uveljavi pij delu. Res je, da nastajajo včasih še občutne razlike pri nagrajevanju. Čeprav žene opravljajo isto delo kot moški, so večkrat dokaj različno nagrajevane in zgodi sc, da je osebni dohodek žensk mnogo manjši od osebnega dohodka moških za isto delo. Tak način nagrajevanja bo treba vsekakor spremeniti. Nalahno je slišati pesem vreten." Novi sodobni .stroji delajo dan in noč. Med njimi so dan za dnem delavke (sicer so za izjemo tudi moški). Potrebna je spretnost in zbranost. Ce je tega dovolj, jc tudi delo lažje. Ana VOZELJ, sukalka, j« žc deset let pri tem poklicu Z delom jc zadovoljna. Tovarno modernizirajo. Delo - pravzaprav fizično delo — postaja tako v litijski Predilnici vse lažje, trobit P3 j*-' več zbranosti in več spretnosti. Prvikrat je zdaj Ana Vozelj članica upravnega odbora v Predilnici, hkrati je na še članica delavskega sveta (v "delavski svet je .. ,u -e pred tem nekajkrat izvoljena). Meni, da je bilo dosedanje delo samoupravnih organov v litijski Predilnici uspešno. Ti organi pa posvečajo tudi ženskam vso potrebno pozornost. Pogoji za delo sc izboljšujejo. Prav tako pa nudi podjetje pomoč pri urejanju vprašanj vzgojno-varstvenih ustanov, ima lasten obrat družbeno prehrano, kjer prejemajo zaposleni tople obroke itd. V kolektivu so pa zadovoljni tudi s sistemom delitve, Ana Vozelj pa jc zadovoljna tudi z lastnimi dohodki. Kaj pa željo? Kot članica kolektiva litijske Predilnice ti želi, da bi ec tovarna še povečala, da bi lahko zaposlili še voč ljudi. Zraven tega pa meni, da naj bi uredili če kakšen obrat za predelavo izdelkov predilnice, kjer bi tudi bilo mogoče zaposliti še nekaj žensko delovne sile. Kot občanka Litije pa si predvsem želi, da bi zavarovali prehod čez progo (da se ne bi več dogodile nesreče), da bi uredili ceste in da v Litiji ne bi bilo več tako kulturno mrtvilo kot je. Kino je namreč zdaj v glavnem edino razvedrilo Litijanov. Odslej redne filmske predstave na vasi Že nekaj časa jc bilo čutiti potrebo, da bi tudi v vaseh na področju trboveljske občine organizirali redne filmske predstave. Pet let že namreč vaščani Čeč, Kleka, Dobovca, Dobrne in Partizanskega vrha niso imeli priložnosti videti v domači vasi filma. Delavska univerza Iz Trbovelj sc je zato od- ločila za nakup Iskrine ozko-tračne aparature. Izbrali so tudi dobre filme in odslej bodo v teh vaseh najmanj vsakih 14 dni redne filmske predstave. Računajo, da bodo na Čečah, Kleku, Dobovcu, Dobrni in Partizanskem vrhu vrteli v prihodnje poljski film »Pridi očka«, ameriški film »Ko je kraljevala komedija«, grški film »Nikoli v nedeljo«. ameriški film »Cowboy«, francoski film '»Precep«, italijanski film »Zakon je zakon« in slovenski film »Akcija«. Filmska komisija pri občinskem Svetu Svobod in prosvetnih društev pa bo pripravila za vsak film nekaj uvodnih misli. Na ta način hočejo vsaj delno pripomoči k začetnim prizadevanjem za filmsko vzgojo gledalcev. Večja aktivnost (E. B.) TURJE — Organizacije In društva na Turju so v zadnjem času močno poživila dejavnost. Zlasti delavna je krajevna organizacija SZDL. Vodstvo je izdelalo celoletni In trimesečni načrt ta delo, ki ga zdaj že uresničujejo. Odbor krajevne organizacije SZDL se je zla-sti kadrovsko okrepil, kar zagotavlja uspešno delo. Vso pomoč pa nudi krajevni organizaciji SZDL na Turju tudi občinski odbor SZDL. Pripravljajo »Kastelko« (A. K.) ZAGORJE - Dramska skupina zagorske Svobode jc v zadnjem času naštudirala komedijo -Cvetje hvaležno odklanjamo«. Zdaj pripravlja rczižer Janez Brcu uprizoritev drame Herberta Griina »Kastelka«. Začeli so pa tudi s pripravami na uprizoritev »Gambrškc kronike« na prostem. Obetajo izboljšanje materialne osnove šolstva v litijski občini (M) LITIJA - Lansko leto je uspelo zbrati v Litiji v občinski sklad za šolstvo 104 milijone dinarjev za financiranje potreb 18 osnovnih šol, Glasbene šole, vzgojno-var-stvene ustanove. Delavske univerze in medobčinskega Zavoda za prosvetno pedagoško službo. Kljub temu pa ta sredstva niso zadostovala, da bi se razmere in delo po šolah približale zahtevam, ki jih narekuje reforma šolstva. V februarju so člani Prosvetnega društva Turje v režiji Minke Babič uprizorili dramo A. Novačana »Veleja« Občinski ljudski odbotl U< tija in upravni odbor občinskega sklada za šolstvo sta proučila vse probleme, ki so se pojavili v šolstvu. Hkrati s lem sta zagotovila tudi 18 milijonov dinarjev več sred-« štev za potrebe šolstva kffl r preteklem letu. Tako bo letos za potrebe šolstva na voljo 120 milijonov dinarjev, kar predstavlja skoro 50 odstotkov celotnega proračuna občine Litij'.. Razumljivo jc, da. bo treba zaradi izboljšanja materialnih pogojev v šolstvu potrebna sredstva prihraniti na drugih področjih, kar narekuje vsestransko varčevanje z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Kmalu komedija »Stari in mladi« (ar) TRBOVLJE — Vsa kulturna dejavnost se na Čečah odvija v šolskem poslopju. Tam so razne proslave, igra in druge prireditve, da no omenjamo predavanj. Zdaj je mladina v okviru gasilskega društva Čeče ustanovila Zgledna pomoč delovnih kolektivov litijskim šolam »Izberite melodijo kluba« (A. K.) ZAGORJE — Zadnja dva klubska večera, ki jih pripravlja zagorska Svoboda v lutkovni dvorani Delavskega doma, sta povsem uspela. Basni za program »Dve strani medalje« jc napisal Nande Razboršck. Zadnji četrtek pa jc bil program »Izberite melodijo kluba«. Predstavil se je kvartet, ki je z uspehom zapel črnske duhovne pesmi. Kvartet, ki ga vodi Tomo Brezovar, pripravlja zdaj celovečerni koncert. Želeti bi bilo, da bi mimo mladine postali obiskovalci kluba tudi starejši Zagorjank Televizor na Turju (E. B.) TURJE — želje Prebivalcev Turja so sc v februarju uresničile. Vas je dobila televizijski sprejemnik, ki so ga namestili v šoli, kamor vaščani radi hodilo gledat televizijske oddale. Dramska skupina domače-Za prosvetnega društva je •ahl skozi vse leto marljivo uprizarjala dela in nastopa- Čečah spet vrteli film. V šola, da sl jc prislužila del li so okrog 100 zbranim va-sredstev, potrebnih za nakup ščanom predvajali slovenski televizorja. Del potrebnih film »Veselica«. Odslej bodo sredstev pa sta prispevala še na Čečah redne kino predsta-krajevna organizacija SZDL ve. In sicer izmenoma vsako *[u,'je In občinski odbor drugo nedeljo popoldne in SZDL Hrastnik. vsak drogi petek zvečer. . _ (tna) LITIJA - Litijski delovni kolektivi zgledno pomagajo reševati probleme šolstva. Tako so npr. organi delavskega samoupravljanja Lesne industrije Litija na zadnjem zasedanju skleniti, da bo kolektiv prispeval sredstva za opremo dveh učilnic v osnovni šoli Šmartno. Lansko leto je kolektiv litijske Predilnice namenil nad 2 milijona dinarjev za opremo in manjša popravila v osnovni šoti Litija. Kolektiv veletrgovine »Mercator« pa jr kupil ra osnovno šolo v Ibimskovcra televizijski sprejemnik. Ker so v zadnjem času nastali problemi okrog dotrajam* opreme v osnovni Soli Šmartno, bi bilo verjetno umestno, da bi tudi delovni kolektiv Industrije usnja. krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Utiji — po zgledih ostalih litijskih delovnih kolektivov — prispeval sredstva za novo opremo za nadaljnja dva razreda v osnovni šoti v Šmartnem pri Litiji. dramsko skupino, ki pridna vadi komedijo »Stan in mladi«. Na Čečah bi bilo treba enkrat res dokončno rešiti vprašanje prostorov za delo organizacij in društev. Dosedanji dogovori niso bili uspešni, zato ni čudno, če je mogoče ugotavljati, da so prostori eden od glavnih vzro-kov,- ki zavirajo še živahnejše društveno življenje v tej vasi. . ,Veselica1 na Čečah (ar) TRBOVLJE — Po petih letih so zadnji petek na Že ne se z uspehom uveljavljajo tudi v trboveljski Tovarni pohištva POŠTNI PREDAL 82 PRETILA JE POPLAVA! Tovariš urednik! * Preit dnevi smo se že oddahnili, ko je nastopila odjuga. Prepričani Smo bili, da bo zime kmalu konec. Toda začelo je deževati in ker s stranskih cest nihče ni odvažal snega, je nekaterim hišam pretila nevarnost pred poplavami. ,Kdor je šel po Partizanski cesti in zavil na stezo proti Dalmatinski kleti, je komaj prišel čez kupe snega, vsak dovoz pa je bil nemogoč. Ker je začelo deževati, je grozila nevarnost hišam na levi strani ceste. Treba je bilo nekaj ukreniti. Prišle so aktivistke RK s sankami in lopatami. Odvažale so sneg v potok. Po dveh urah dela dveh velikih grmad snega ni bilo več pred hišami. Pokazale so, kako je treba pomagati sotovarišu, kadar je pomoči potreben. To delo so opravile tovarišice Marija Juntes, Frida Kajbič, Marija Medved, Fanj Flis in Marija Jerina ter sostanovalci. F. M., Trbovlje NAROČAM SE NA ZASAVSKI TEDNIK Tovariš urednik! Na vašo pobudo, da bi med Radečani in okoličani pridobili kar največ naročnikov na Zasavski tednik, se naročam na list tudi sam. Želim, da bi postal Zasavski tednik pisan informativni list za vsakogar. Predlagam, da naj bi bilo v listu najti tako domače kot tuje zanimivosti. Razveseljivo bi tudi bilo, da bi prinašali kritike gledaliških uprizoritev zasavskih gledališč, objav o filmskih predstavah in zapiske o delu vodstev kultumo-prosvetmh društev. Tudi ne bi nič škodovalo, če bi na zadnji strani objavljali fotografije naših in tujih filmskih igralcev in igralk. Da bi pa ustregli še nekaterim, pa ne bi smel manjkati na tej strani tudi humor. Kot nov naročnik vam želim obilo uspeha pri širjenju Zasavskega tednika.v našem Zasavju. Jože Knavs, Radeče 203 Pripis uredništva: Z veseljem objavljamo prispevek tovariša Jožeta Knavsa iz Radeč. Njegove pripombe bomo skušali pri načrtovanju nadaljnje vsebine Zasavskega tednika upoštevati Hvala lepa za prisrčno pismo. PT TTG NA PODMEJI »SPI« Tovariš urednik! Mnogi se vprašujemo, zakaj cesta na odseku Gabrsko — Podmeja ni splužena in 'fe zaradi tega neprevozna. Ob zadnjem snegu so številni delavci s Podmeje, ki so zaposleni v TrbovF]ah, in šoferji, ki so morali zaradi neprevoznosti ceste obrniti vozila, prosili, da naj bi cesto Gabrsko — Podmeja splu-žili in uredili za promet. Ceste kljub temu niso splazili in zdaj »spis plug v 40 centimetrov debeli snežni odeji »spanje pravičnega*. Zanimivo pa je, da ie cesta od Podmeje do Prebolda (kljub dvakrat daljši razdalji kot Gabrsko — Podmeja) lepo splužena in sposobna za promet. To cesto vzdržuje podjetje iz sosednjega celjskega okraju. Verjetno bi bilo zanimivo prebrati pojasnilo prizadetih! I.R., Trbovlje PROSIMO UPOŠTEVAJTE Tovariš urednik! Že dve leti redno vsak teden prebiram vaš tednik. Zadnje čase me moti predvsem dejstvo, da ne objavljate poročil o gibanju prebivalstva s področja litijskega matičnega urada. Mene in sosede zanimajo podatki o gibanju prebivalstva, pa bi vas prosila, da bi spet začeli z objavljanjem teh poročil, podobno kot za ostale zasavske občine. V imenu več bralcev »Zasavskega tednika* prosim, da ta predlog upoštevate! T. O., Litija Pripis uredništva: Pismo podobne vsebine smo prejeli te dni tudi od tovarišice S. C. Vsem skupaj pojasnjujemo, da poročil o gibanju prebivalstva s področja matičnega urada Litija ne objavljamo več, ker jih s tega urada več ne dobivamo. Že preči časom smo prosili za ponovno pošiljanje podatkov, a brez uspeha. Zdaj smo spet pisali. Morda bo tokrat naše prizadevanje uspešnejše. UVEDITE SPET RUBRIKO »ČLOVEK — ČLOVEKU« Tovariš urednik! Zdi sc mi škoda, da ste opustili rubriko »Človek — človeku*, saj je bila za bralce zanimiva. Mnogo jih je najprej pogledalo na tisto stran vašega tednika, kjer je bila ta rubrika. Človek marsikdaj doživi kaj takega, kar bi sodilo v to rubriko. Upam, da vam ne bi manjkalo gradiva za to. Pošiliam vam tudi prvi prispevek, če se boste ponovno odločili za' rubriko »Človek — človeku*. M. G., Izlake Pripis uredništva: Uredništvo je proučilo predlog tovarišice M. G. z Izlak in se odločilo, da v listu uvede rubriko »Človek človeku«. V tej številki objavljamo prvi prispevek. Bralce in naročnike pa prosimo, da nam tudi za to rubriko pomagajo pri zbiranju gradiva. »Človek človeku« Namenila sem se na obisk k teti. Lahko bi se odpeljala z avtobusom. Pa sem se odločila, da grem peš. Nekako sredi poti sem že od daleč zagledala avtobus, ki jc pri umikanju zaradi poledice zdrsnil s ceste. Pred avtobusom sta bila dva tovornjaka, last zagorskega rudnika. Ob avtobusu pa je bila gruča ljudi. Prizadevali so si, da bi čimprej spravili avtobus spet na cesto. Nisem se ustavila na kraju nesreče, da bi prodajala zijala, kot se temu reče. Sla sem mimo, ker pa je bilo v gruči nekaj poznanih, sem jih pozdravila. In odzdravili so, kot se spodobi. Na drugi strani pa je bil šofer zagorskega rudnika Stanc V. (ime in priimek sem izvedela pozneje od prisotnih), ki me je začel »obmetavati« s prostaškimi besedami in raznimi pripombami. Nisem se ozrla, nadaljevala sem pot. Ko je omenjeni šofer »izlil« iz ust serijo vulgarnih besed, sem slišala samo še buren smeh, ki je odmeval v daljavo. Ne vem, kako si nekdo dovoli .»sposoditi« človeka, ki ga ne pozna, in ga vpričo poznanih in nepoznanih ljudi »obsuje« z nemogočimi pripombami. Ce je mislil, da bo s tem ponižal sočloveka, se je pošteno zmotil, saj je ponižal samega sebe! In to si naj tudi zapomni. Marija G. Ocena zborov volivcev Prometne znake je treba obnoviti (F. M.) LITIJA — Ceste na področju litijske občine so še posebej na nekaterih odsekih slabo oz. sploh neprimerno opremljene s cestno prometnimi znaki. Nekateri znaki pa so že močno dotrajani. Občinska komisija za varnost prometa si je v zadnjem času prizadevala, da bi se stanje znakov izboljšalo. Imenovala je posebno komisijo, ki je imela nalogo, da prouči problem in ga posreduje komisiji. To delo je bilo opravljeno. Komisija je ugotovitve posredovala pristojnim cestnim organom, vendar bistvenega izboljšanja še ni. Leta 1961 so bili sicer po sami Litiji postavljeni novi znaki, pa so tudi ti že potrebni popravila. V predračunu za komisijo so bila predvidena sredstva za obnovo prometnih znakov, vprašanje pa je, kako bo s sredstvi, ker je proračun »izredno napet«. Sicer je pa Skupnost cestnih podjetij zagotovila, da bo obnovila nekaj prometnih znakov na cestah II. reda. Tudi za to je za zdaj samo še zagotovilo, Od dobrih in na pravem mestu postavljenih cestno prometnih znakov je odvisen varen promet na naših cestah. Tega bi se morali zavedati prav vsi! Ali bo možna razširitev dejavnosti? (ko) TRBOVLJE - Ob koncu februarja so bili zaključeni zbori volivcev v Trbovljah. Na njih so občani največ razpravljali o zasnovah družbenega piana in proračuna komune za letošnje leto, pravljali zlasti o nepomemb nih krajevnih problemih, ka terih mesto sploh ni bilo n: zborih volivcev. 50 prostovoljnih krvodajalcev z Miinš (Ž. G.) MLINŠE — Organizacija RK z Miinš nad Zagorjem je 28. februarja prijavila za prostovoljni odvzem krvi 50 vaščanov, ije vštevši (ko) TRBOVLJE - Na zadnji seji upravnega odbora vzgojno varstvenih ustanov v Trbovljah so razpravljali med drugim tudi o sredstvih, ki jih je odobril sklad za šolstvo pri ObLO. V razpravi je bilo podčrtano, da z odobrenimi sredstvi ne bo mogoče razširiti obseg dejavnosti (odpiranje novih vrtcev), čeprav se kažejo vse večje potrebe po razširjevanju in dopolnjevanju /vzgojno-varstvene dejavnosti v komuni. ponekod pa tudi o ostalih krajevnih problemih. Skupna ocena za vse zbore volivcev bi bila kar zadovoljiva, po kvaliteti razprav in priprav pa zelo izstopajo nekateri zbori volivcev v mestu, na katerih so se občani res poglobili v razpravah in dali več sprejemljivih in umestnih pripomb, tako k družbenemu planu kot tudi k proračunu. Na drugi strani je bilo pa zaslediti, da so na nekaterih zborih občanov raz- prl tem rudarjev in delavcev iz Tovarne eiektroporce-lana, ki so se prijavili za prostovoljno oddajo krvi v podjetjih. E* S / . -.'CSMl Že pred leti se Je pripetila na tem mestu v Trbovljah huda prometna nesreča zaradi prešibke konstrukcije mostu. Tedaj so namestili na mostu prometni znak, ki dovoljuje največjo obremenitev šestih ton. Vendar se pa v praksi dogaja vsak dan, da vozijo čez ta most tudi tovornjaki s težjim tovoroip. FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA TEDNIKOV 1 POMENKI »SMRT HODI MED TIRI* — Na tein železniškem prehodu v Litiji sta se od decembra tani pa doslej pripetili že dve smrtni nesreči. Zadnja žrtev neprevidnosti je bil prejšnjo sredo 8-letnl deček Franc Flajs. — Tale naš posnetek je bil narejen zadnji petek dopoldan. Čeprav so bile spuščene zapornice, so Lilijani vseeno brezskrbno hodili čez progo. Vpra-ianjc je pa, če je z zaprtimi zapornicami storjeno že vse za varen prehod? Kako in s čim bomo letos zatirali škodljivce in bolezni na kmetijskih in vrtnih rastlinah Janja rastlinske zaščite«. Ta zares zanimiva predavanja so skupno organizirali: Delavska univerza v Trbovljah, Kmetijska zadruga Trbovlje in Komisija za rastlinsko zaščito pri ObLO Trbovlje. Da bi podobna koristna in To je bilo osnovno vprašanje, okoli katerega se jo sukala razprava na zborovanju Komisije za rastlinsko zaščito občine Trbovlje, v nedeljo, 24. februarja v dvorani ObLO Trbovlje. čeprav je bilo skrajno slabo vreme in še pustna nedelja, so vendar prišli — dani te komisije iz vseh na- ■■ 1*1 1 1 šili vasi, pa celo Interesenti At 11 IZ’A fl O I iz Hrastnika in Zagorja po- w slušat zanimiva predavanja, ti so - jih imeli: inž. Miicva KAČ s Hmeljarskega instituta v Žalcu: »O sodobnih sredstvih in načinih rastlinske zaščite«, dr. Franc Polh: »O nevarnostih za zdravje pri uporabi kemičnih sredstev «in Tone BANTAN: »O organizaciji in tehniki izva- potrebna predavanja lahko redno organizirali, je bila na tem zborovanju sprožena zamisel, da bi ustanovili za vse tri zasavske občine skupno Hortikulturno društvo, kakšne imajo že v vseh naprednejših okoliših v Sloveniji. T. B. Govorili so, da »Zadruga radost ob pomladi« ne dela. Govorili so celo, da Je bilo treba po lanskoletnem občnem zboru nekajkrat sklicati člane odbora, da je bila seja sklepčna in da so si člani odbora porazdelili dolžnosti. Janez Je tedaj postal predsednik, Feliks tajnik in Gašper blagajnik; Peregrin pa je \ postal predsednik nadzornega odbora. Doslej sedem občnih zborov sindikalnih podružnic (ma) ZAGORJE — Vse kaže, da bodo sindikalne podružnice v Zagorju opravile -največ občnih zborov v marcu. Doslej so Jih opravili namreč le v Tovarni elektro-porcelana Izlake, na železniški postaji Zagorje, Progovnem odseku, v Komunalnem podjetju, v Industriji gradbenega materiala, obratu sev-niške" »Lisce« In pa javni uslužbenci. Meseci so tekli. Da bi lahko »Zadruga ob pomladi« v letnem poročilu več napisala o delu, je priredila društveni izlet na Zali grič. Zaklali so štiri prašiče in kupili pet sodov vina. Bilo Je »lepo«. Povsod se je cedila mast in od miz je teklo vino. Zataknilo se je pri četrtem sodu, ki so ga udeleženci Izleta komaj še zmogli spiti. Ko so že pojemale moči, so se dogovorili, da bodo peti sod prihranili za boljše čase. Spet so tekli meseci. Minilo je že leto. Napočil je čas, ko je bilo treba sklicati občni zbor »Zadruge radost ob pomladi«. Odbor se je sestal in se dogovoril o sklicu občnega zbora. Napočil Je težko pričakovani dan. Predsednik Janez je tri dni pred občnim zborom hodil gor in dol po stanovanju in iz beležnice bral referat. Tajnik Feliks je zbiral vse mogoče statistične podatke o članstvu, blagajnik Gašper pa Je računal in računal. Le predsednik nadzornega odbora Peregrin je hodil dobre volje naokoli. »Tovariši! Otvarjam občni zbor .Zadruge radost ob pomladi',« je začel predsednik Janez na občnem zboru. »Naša organizacija šteje zdaj 333 članov, od tega jih živi sedem v Ozki ulici, trije v Debelem domu In 323 v Zahribju. 200 Jih nosi srajce Številka 43, 133 pa čevlje številka 44. Pet članov nosi klobuke po modi, eden pa celo elastično srajco .SIK’.« Čeprav je v trboveljski komuni že nad 3.000 otrok, ne moremo reči, da je vsaj v enem delu komune urejeno sodobno otroško igrišče. O načrtu, da bi v Zgornjih Trbovljah zgradili stanovalci iz hišnega sveta 80 lepo in sodobno otroško igrišče, sva se minuli petek pomenkovala s predsednikom tega hišnega sveta, Stanetom KOSCEM. Kdo je da! zamisel za zgraditev otroškega igrišča? »Za gradnjo smo se odločili zaradi dejstva, da so bila doslej edino otroško igrišče dvorišča in ceste, tako da se vsi bojimo, da bo prišlo nekega dne do na«hujšega ... Približno 120 otrok iz našega naselja, ostalih dveh hiš in Kovinarskega naselja sc mimo tega igra tudi po skladovnicah gradbenega lesa, last SGP »Zasavje« in na lesnem skladišču. Zamisel za gradnjo otroškega igrišča je dala stanovanjska skupnost Trbovlje II. Zc lani smo Imeli prvi skupni sestanek. Na njem smo sklenili, da bomo spomladi začeli 7. delom.« »In kje naj bi bilo Igrišče?« »Na tako imenovani Dolinškov! ledenici. Načrte zanj že imamo, ObLO je pa že lani odobril tudi lokacijo. Z deli bomo začeli takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Dogovorili smo sc, da moramo izročiti igrišče svojemu namenu za 1. maja.« »Kje boste dobili potrebna sredstva in koliko jih bo treba?« »Menimo, da bomo po-* trebovall okoli 500.000 din Dvesto tisoč dinarjev nam je že zagotovila stanovanjska skupnost, upamo pa da nam bo izdatno pomagala STT ter ObZ DPM. Vsa dela bodo opravili prostovoljno prebivalci našega naselja; upamo pa, da nam bodo pomagali tudi stanovalci Kovinarskega naselja. Igrišče bo res samo za otro- ke, zgradili bomo pa gugalnico, peskovnik, tobogan, vrtiljak in drugo. Poudaril bi še, da pričakujemo, da nam bosta pomagala tudi delovna kolektiva Cementarne ter Elektrarne. Upam tudi, da bodo šoferji pazljivi, saj bodo morali otroci prečkati dokaj prometno cesto, da ne bo prišlo do nesreče. Stanovalci smo se dogovorili, da bomo otroke seznanjali z osnovnim! cestnoprometnimi predpisi ter da jih bomo izmenično nadzorovali na igrišču.« -js- Udeleženci občnega zbora so zaploskati. Poročala sta še tajnik Feliks in blagajnik Gašper. Spet Je bilo slišati ploskanje. Začela se je razprava. Govorila sta le dva člana »Zadruge radost ob pomladi«. Eden bolj rahlo, drugi pa močneje »vinsko utrujen«. Ta drugi ni bil nihče drug kot Zoran Tišina, ki je tudi odločno postavil vprašanje, koliko članov »Zadruge radost ob pomladi«, ki Imajo neprecenljive Izkušnje za vse delo, zavzema vodilna mesta v kraju. Predsednik Janez mu je odgovarjal. Toda Zoran Tišina je vpraševal še kar naprej, in bi tudi še, če ga ne bi prekinil predsednik nadzornega odbora Peregrin. Peregrin je veselega obraza poročal, da je nadzorni odbor pregledal poslovanje, da je ugotovil, da Je imel odbor v zadnji mandatni dobi 111 sej, In da se vse postavke v blagajniški knjigi ujemajo s prilogami. »Saldo v blagajni znašq na dan 30. februarja 1963 dinarjev 999. Ostalo pa je še sod vina, ki ga nismo spiti na Zalem griču. Predlagam, da vino izpijemo, da ga ne bo treba vnašati kot dobro-imetje v blagajniško knjigo!« Člani »Zadruge radost ob pomladi« so zaploskali. In občni zbor je bil tako končan. V prostor so prinesli sod vina. Predsednik nadzornega odbora Peregrin si Je nataknil bele rokavice In zabil v sod pipo. Začelo Je teči vino. Kozarci so potrkovali drug ob drugega. In člani »Zadruge radost ob pomladi« tudi. Se dolgo v noč. Člani »Zadruge radost ob pomladi« so opravili VELIKO DELO! P. s.: Podobnost s kakršnim koli občnim zborom prejšnji teden v Zasavju Je povsem slučajna! PREBERITE TUDI TOll Spodnja Sava - važen vir električne energije Po zlomu okupatorskih sil je začela nova socialistična Jugoslavija obnavljati porušeno domovino. Najprej je bilo treba misliti na stanovanja in zagotoviti prehrano, obnoviti šole, razne komunikacije in druge objekte. Toda še važnejša naloga je bila skrb za gospodarski napredek, za razvoj težke bazične industrije, ki je predvojna Jugoslavija skoro ni imela. Misliti je bilo treba na gospodarsko osamosvojitev, na razvoj nacionalnega gospodarstva, na izkoriščanje neizmernega naravnega bogastva, ki je bilo do tedaj neizkoriščeno ali pa so ga izkoriščali tujci. Kot ena najnujnejših nalog takoj po osvoboditvi je bila zagotoviti našemu gospodarstvu tiste osnovne pogoje oziroma podlage za razvoj brez katerih moderno gospodarstvo ne more obstajati niti se razvijati dalje. Poleg surovinske baze, kvalitetne delovne sile, tovarn, komunikacij in drugih naprav, je najnujnejša pogonska energija. Najvažnejša za vsako gospodarstvo je danes električna energija, poleg ostalih virov, kot so to premog, nafta, plin in končno tudi atomska energija. Razumljivi so zato napori nove Jugoslavije za zagotovitev zadostnih količin zlasti električne enegije gospodarstvu in drugim potrošnikom. Slovenija je imela pred vojno eno samo večjo hidroelektrarno (HE) in sicer Falo na Dravi, last švicarskega kapitala. Vse ostale hidro-in termoelektrarne (TE) so bile manjše, večinoma industrijske, med seboj nepovezane, le nekaj jih je bilo v javnih rokah. Te so največkrat oskrbovale večja mesta. Iz tega vzroka je doživel samo Maribor močnejši industrijski razvoj, ker je dajala Fala dovolj cenene električne energije na razpolago industriji. Vodne sile predstavljajo enega najvažnejših in mnogokrat tudi najcenejših virov električne energije. Slovenija kot gorata, predalpska dežela, je bogata na vodnih silah, saj znaša njen gospodarsko izkonstljiv potencial okrog 6,5 milijard kWh letno pri instalirani moči približno 900.000 kW. Koncem leta 1962 je imela Slovenija zgrajenih 10 večjih hidroelektrarn s skupno močjo 360.420 kW ter 19 manjših javnih HE skupne moči 14.528 kW, skupno torej 374 948.kW instalirane moči. Manjše industrijske hidroelektrarne pri tem niso upoštevane. Skupina moč vseh termoelektrarn pa je tedaj znašala 228.520 kW. Skupna moč vseh javnih hidro- in termoelektrarn pa znaša sedaj 603.468 kW instalirane moči in je približno osemkrat večja od stanja leta 1945. leto sliko dobimo, Če primerjamo porast proizvodnje. Leta 1946 smo proizvedli v \',seh javnih HE in TE 357 milijonov kWh, leta 1950 že 824 milijonov, leta 1955 1.395 milijonov kWh, leta 1960 pa je proizvodnja narasla že na 2.426 milijonov kWh. V letu 1962 pa je bila proizvodnja vseh javnih elektrarn v Sloveniji že 3 milijarde kWh. Napram letu 1946 je porast 8,4 kraten. Pred vojno so napajale posamezne elektrarne večinoma ožja področja, bile so med seboj izolirane. Posamezne električne družbe, kot na primer Fala, pa so silile z dalj- novodi tudi drugam (Celje, Laško), hoteč si tako zagotoviti monopolni položaj v preskrbi z električno energijo in kontrolirati tako razvoj industrije in ga usmerjati po svojih interesih. Zato je že tedaj nastala velika borba za tržišča, pri čemer so bivše Kranjske deželne elektrarne odigrale važno vlogo pri zaščiti nacionalnih interesov. Znano je, da je Drava hrbtenica naše vodne energije in da smo do sedaj zgradili oz. dogradili poleg Fale še 5 velikih hidroelektrarn, in to Dravograd, Vuzenico, Vuhred, Ožbalt in Mariborski otok. 2e sedaj da 6 hidroelektrarn na gor. Dravi med Dravogradom in Mariborom letno 1405,7 milijonov kWh (1961) pri instalirani moči 276.500 kW, ali okrog 47,8 % vse proizvedene energije. Soča prispeva letno okrog 273 milijonov kWh (1961), v odstotkih 9,2 %, Sava pa 183 milijonov kWh (1961), v odstotkih izraženo 6,2 °/o. Vse slovenske termoelektrarne so proizvedle v 1.1961 1090 milijonov kWh ali 37e/o vse proizvedene električne energije. Vst proizvodni viri električne energije v Sloveniji go medsebojno povezani večinoma preko 110 kV daljnovodov in transformatorskih postaj v enotni energetski sistem, ki je popolnoma vključen v jugoslovansko mrežo, katere glavne prenosne linije Imajo že napetost 220 kV. Ta povezava Slovenije z ostalimi energetskimi bazeni v Jugoslaviji omogoča stalno izmenjavo električne energije. V glavnem oddaja Slovenija energijo pole*! proti Hrvatski, ko ima Drava visoko vodo, prejema pa energijo lz bazenov dinarskega sistema pozimi, ko je tam dovolj vode (HE Jablanica in 'HE Split, kasneje še HE Trebišnjica in HE Senj). Termoelektrarne obratujejo po potrebi. IN BODOČE POTREBE? Znano je, da v Industrijsko razvitih državah poraba električne energije nenehno narašča in sicer se računa z letnim porastom potrošnje za 7 %, kar da podvojitev v 10 letih. V državah pa, ki so šele v fazi intenzivnega industrijskega razvoja, kot je Jugoslavija, pa je ta porast še znatno višji. -Po specifični porabi električne energije na prebivalca na leto, ki je važno merilo stopnje industrijskega razvoja in življenjskega standarda, je Jugoslavija še zelo nizko. Ce primerjamo te podatke za leto 1960, vidimo, da znaša ta poraba v kWh v Jugoslaviji 393, v Sloveniji 1295, v Avstriji 1640, v Franciji 1430, Grčiji 233, Italiji 966, Norveški 8579, Švedski 3921, Švici' 2925, Sovjetski zvezi 1192, povprečno v Evropi 1450, v ZDA 4290, na vsem svetu 770 kWh letno na prebivalca. Nižjo proizvodnjo kot Jugoslavija imajo v Evropi samo še Bolgarija 235, Grčija 233, Portugalska 307, Romunija 338 ter Turčija 87. Ti podatki nam kažejo, da bo v Jugoslaviji potrebno še dosti naporov, da bomo dohiteli industrijsko razvitejše države tako na Zapadu kot tudi na Vzhodu. Ravno vzhodne države vlagajo ogromna sredstva za nenehno večanje svojega energetskega potenciala. Slovenija je trenutno precej nad jugoslovanskim povprečjem, toda ta razlika se vsako leto manjša in je zato pravilno, da pri primerjavi s sosednjimi državami gledamo jugoslovansko povprečje. Naši energetiki stalno analizirajo konsum električne energije in to pri Industriji in ostalih gospodarskih panogah kot tudi maloodjem v gospodinjstvu. Na podlagi rezultatov teh analiz in podatkov planiranega razvoja in porasta našega gospodar- -stva ugotavljajo tako energetiki bodoče potrebe po električni energiji za posamezna obdobja. Tako računajo za obdobje 1962—1970 z letnim naraščanjem potreb po električni energiji v višini 11%, tako da bo znašal predvideni primanjkljaj v slovenskem omrežju leta 1965 okrog 000 milijonov kWh letno, 1.1970 pa bo narastel primanjkljaj že na približno 2 milijardi kWh letno. In sedaj se postavlja pred naše elektrogospodarstvo težko vprašanje, od kje kriti te potrebe? Znano je, da pripravlja Elektrogospodarska skupnost Slovenije dokumentacijo za nadaljnjo gradnjo elektroenergetskih proizvodnih objektov in prenosne mreže. To je tudi ena osnovnih nalog ELES-a. Z ustanavljanjem velikih bazenskih proizvodnih podjetij na posameznih rečnih sistemih, kot so to dravske, soške in v bližnji bodočnosti verjetno tudi savske elektrarne, prehaja delno skrb za razširjeno reprodukcijo tudi na ta podjetja. Izvršena, so bila obsežna geološko - raziskovalna dela, obdelana je bila hidrologija za posamezne vodotoke. Iz- vršene so bile številne izmere terena. Vsa ta dela so opravili v glavnem Geološki zavod v Ljubljani, Hidrometeorološki zavod LRS, Geodetski zavod v Ljubljani in Mariboru in druga podjetja. Inženirski biro Elektroprojekt v Ljubljani, s podružnico1 v Mariboru, pa je izdelal številno dokumentacijo za energetsko izrabo posameznih vodotokov v oblik; Osnovnih energetskih projektov ter investicijske programe in idejne projekte za posamezne energetske stopnje. Tako so že izdelani Osnovni energetski projekti za Srednjo Dravo med Mariborom in Ormožem, za Savo s pritoki, za Sočo, v zaključni fazi pa tudi za Muro. V obliki investicijskih programov in idejnih projektov imamo obdelanih celo vrsto hidroelektr^ na ‘ vseh treh glavnih rei^ ^ovenije (Dravi, Savi, S61'1 P°Ieg tega pa še projekta * akumulacijski" hidroelektra'" Planina na Ljubljanicina Reki. Elektrogcfl)v~*tvo Slovenije izda letno prečno od 200 do 250 milirov din za raziskovalna ^\.ln Projektiranje novih P^Vodmh virov električne J'ie. Ker je v3! slovenski energetski ^ein tesno povezan s ccl toim jugoslovanskim oA1™1)! visoke napetosti, g® • obravnavati skladij razvojem in potrebami Tv^Anega jugoslovanskega ^gotskega sistema. že se namreč intenzivno energija med posadi energetskimi hazetu.za pokrivanje sezo1'!. Primanjkljajev daljšega ^»bja. Ta iz- menjava se bo v bodoče še povečevala. Zato se lahko primerja in izbira nove objekte, ki naj se zgrade v določenem obdobju, skladno in po enotnih kriterijih za celo področje FLRJ. V ta namen je imenovala Skupnost jugoslov. elektrogospodarstva (JUGEL) v Beogradu posebno koordinacijsko komisijo z nalogo, da do 15. junija 1963 pripravi vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo možno objektivno in v skladu z vsemi obdelanimi tehničnimi in ekonomskimi kriteriji izbrati energetske objekte, ki pridejo v poštev za izgradnjo do leta 1970. Pri dosedanjih odločitvah so bili večinoma odločilni samo specifični pokazatelji, kot so cena energije Dm/kWh (letni stroški), nadalje specifične investicije Din/kW in Din/kWh. Kvaliteta električne energije'(pretočna, vršma, sezonsko-aku-mulacijska) In dodatni stroški prenosa do konzumnega področja ter rok izgradnje niso bili dovolj upoštevani. Sedaj bodo upoštevani tudi ti momenti pri izbiri objektov za bližnjo izgradnjo. Se en moment bo odigral določeno vlogo: dosedaj je imel investitor interes prikazati v investicijskem elaboratu čim nižje stroške za izgradnjo objekta, četudi vede nerealne, saj je praksa pokazala, Kota zgor. vode spod. vode <2* E -5, | na 3 eg 5 1. Renke 225,0 215,0 10,0 220,6 18,45 0,900 109,8 2. Trbovlje 214,0 204,0 10,0 220,0 18,45 0,920 110,8 3. Suhadol 203,0 191,0 12,0 220,0 22,15 0,960 134,3 1. odsek 1 . 32,0 59,05 354,9 4. Vrbovo 191,0 182,0 9,0 300,0 22,70 0,950 133,6 5. Boš lan j 182,0 173,0 9,0 300,0 22,70 0,950 135,2 6. Blanca 173,0 164,0 9,0 300,0 22,70 1,150 1X6 7. Krško 164,0 154,5 9,5 300,0 23,9 1,000 148,6 2. odsek 36,5 92,0 554,0 SKUPNO 68,5 151,05 998,9 Termoelektrarna Trbovlje Instalirana voda za 3 stopnje gornjega odseka jc 220 m-Vsek, kar predstavlja 1,15 kratno srednjo letno vodo v vodomernem profilu Litija. Za drugi odsek pa je instalirana vodna količina 300 m3/eek, kar znaša 1,25 kratno srednjo letno vodo v vodomernem profilu Radeče. Rok izgradnje za posamezne savske stopnje je predviden na dve in pol letL Pri tem pa je nujno, če hočemo graditi te elektrarne poceni, da sc gradnja posameznih stopenj časovno prekriva za določeno gradbeno dobo, kar bo šele omogočilo vse prednosti grad- nje celega sistema tipiziranih elektrarn. V slučaju forslra-nc izgradnje celega sistema bi bilo možno zgraditi celoten sistem v 6 letih. Skupne investicije znašajo po zaključkih revizijske komisije in po deloma popravljenih pozicijah predračuna 25 milijard din, od tega ca 10 milijard za gradbena dela, za opremo ln montažo 14 milijard din in za ostale stroške 1 milijardo din. Specifični stroški na 1 kW znašajo 166.600 din, stroški na 1 kWh din 27.600, letni stroški na 1 kWh pa približno din 2,60, kar je za okrog 30 % dražje kot pri srednjedrav-skih stopnjah. Polno veljavo pa bodo dobile te elektrarne šele tedaj, ko bodo zgrajene nad njimi predvidene akumulacije, zlasti planinska, poleg radovljiške ln drugih, ki bodo z izravnavo savskih voda znatno dvignile ekonomsko Ln energetsko vrednost spodnjesavskih stopenj. Študiju nadaljnjih savskih stopenj pa bo posvečena v bodoče vsa skrb Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Ing. Franc BOLTEZAR Delo tržne inšpekcije pri občinskem LO v Trbovljah Delo tržne inšpekcije pri ObLO Trbovlje je bilo v minulem letu razgibano in uspešno. Tako je v lanskem letu tržna inšpekcija pregledala poslovanje 7 podjetij Sredi marca seminar (ma) ZAGORJE — Zagorski občinski sindikalni svet bo predvidoma 15. in 16. marca pripravil na Izlakah dvodnevni seminar za člane komisij za Izdelavo statutov delovnih organizacij. Računajo. da se ga bo udeležilo okrog 40 članov komisij iz vseh zagorskih delovnih kolektivov. Na seminarju bodo posve-1111 posebno pozornost pome-statuta za delovno organizacijo, govorili bodo še o občinskem statutu, o nekate-"h vprašanjih organizacije podjetij, o kadrovanju, investicijski politiki In proble-mih v zvezi s perspektivnim >*zvojem posameznih podje- '• Pogovorili pa se bodo Podrobneje tudi o organizaciji dela v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij. oziroma 89 enot od skupno 271, kolikor jih je v trbovelj-skj komuni. Delo tržne inšpekcije je bilo v glavnem vezano na gostinska podjetja in njihove lokale ter trgovska podjetja. Na podlagi pooblastila okrajne tržne inšpekcije In javnega tožilstva so pa opravili nekaj pregledov tudi v gospodarskih organizacijah. V lanskem letu je tržna inšpekcija prijavila sodniku za prekrške 48, Javnemu tožilstvu zaradi kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov 12, gospodarskim svetom pa 8, torej skupaj 68 kršiteljev raznih poslovnih predpisov. Največ prijav je bilo na področju gostinstva, in sicer kar 44, kar kaže,.da so kršilci videli ravno v tej panogi nadvse dobičkonosno delo. V lanskem letu je Gospodarsko sodišče v Ljubljani izreklo dve kazni za pravne osebe v skupnem znesku 120.000 ter za fizične osebe 8.000 din, zaradi kršitve predpisov pdglgjjgnja, vi«air. Občinski sodnik za prekrške je v lanskem letu izrekel kazni v skupnem znesku 177.500 din, predvsem zaradi nezakonite prodaje vina in žganja po domovih. Kazni so bile izrečene v višini od 1.500 do 85.000 din. Mimo teh kazni pa je tržna inšpekcija izrekla še za 18.000 din mandatnih kazni. js V TEVE »Varnost« v Zagorju so v zadnjem času preusmerili proizvodnjo. Začeli so Izdelovati tudi motorje. Tile na sliki čakajo na odpremo v mariborsko »Metalno« Precej sredstev za družbeni standard (ar) TRBOVLJE — Ko je bilo pred desetimi leti ustanovljeno podjetje »Elektro — Trbovlje« je razpolagalo le z enim stanovanjem. Vzporedno s povečanjem dejavnosti In števila zaposlenih je bilo treba misliti tudi na večanje stanovanjskega fonda. Ob prizadevanjih vseh se je stanovanjski fond podjetja povečal do konca lanskega leta na 45 stanovanj. V Trbovljah je bilo v tem času zgrajeno novo upravno poslopje. V Radečah so bili urejeni poslovni prostori za radeški rajon in za elektro servis. V Zagorju bo v kratkem zgrajena stanovanjsko — poslovna zgradba. V Trbovljah je bil odkupljen lokal za elektro-radio servis. Za oddih delavcev pa je podjetje kupilo tudi tri \veekend hišice, od katerih sta dve postavljeni v Crikve-nlcl, ena pa na Bledu. V Hrastniku bodo letos zgradili 4 stanovanja, prav tam pa bo podjetje »Elektro-Trbovlje« financiralo gradnjo lokala za elektro servis. Podjetje »Elektro — Trbovlje« je za dinžbe-ni standard namenilo v desetih letih i tč sto miHJimov sredstev. Uveljaviti in okrepiti službo družbenega knjigovodstva Na zadnji občinski konferenci organizacije SZDL zagorske občine, na seji obeh zborov občinskega LO, na skupni plenarni seji občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta ter na seji zbora proizvajalcev pri občinskem ljudskem, odboru Zagorje ob Savi so poudarili nujnost, da se služba družbenega knjigovodstva v Zagorju ob Savi bistveno okrepi. V nekaterih gospodarskih organizacijah na področju zagorske občine so v zadnjih dveh letih opazili vrsto pomanjkljivosti, ki so bistveno vplivale na nadaljnji razvoj Zagorskega gospodarstva. Tem pomanjkljivostim je botrovala vrsta subjektivnih slabosti, ki bi jih pa bilo mogoče pravočasno odpraviti, če bi služba družbenega knjigovodstva ob pravem času na to opozorila. Občinski ljudski odbori nimajo več zakonskih osnov, da bi odrejali finančne preglede gospodarskih organizacij (ponekod v Zasavju se tega še vedno poslužujejo, čeprav ves postopek ni zakonit). Ker pa tudi službe družbenega knjigovodstva vselej pravočasno ne opozarjajo na določene subjektivne slabosti, nastaja vrsta težav, med katerimi iz-baja tudi ena od najbistvenejših — stanja nekaterih gospodarskih organizacij niso realno prikazana in kot taka zavajajo, tako občinske ljudske odbore in druge organe. Gre pa še za vrsto drugih nepravilnosti. Vsekakor bo treba v prihodnje v Zagorju ob Savi prvenstveno okrepiti in bolj uveljaviti službo družbenega knjigovodstva, hkrati pa tudi bistveno izboljšali delo tega važnega organa družbenega nadzora. Seveda bo pa treba vzporedno s tem tudi mnogo bolj krepiti vlogo organov delavskega samoupravljanja, da bi namreč bili sposobni preprečevati kakršne koli poizkuse nepravilnega gospodarjenja v posameznih gospodarskih organizacijah in zavajanja posameznih organov z neresničnimi podatki. (ma) Delovni kolektiv Strojne tovarne iz Trbovelj je lani posloval po sistemu ekonomskih enot. Tako je vsaka ekonomska enota obračunavala vloženo delo s polno ceno v obračunu proizvodnje po izdelanih nalogih. Glede na obstoječe kapacitete ter izdelan plan proizvodnje za I. polletje so dobivale ekonomske enote dokaj enakomerne zadolžitve, kar je omogočalo, da so le-te dosegale zadovoljive rezultate, ki so služili kot kriterij nagrajevanja. Proizvodni plan za 1.1962 je delovni kolektiv STT dosegel v višini 3.286,921.177 din ali s 100,07 odstotki. Zaradi neenakomerne zasedbe proizvodnje in prekratkega časa za tehnične priprave (izdelava risb, prednaročilo materiala, modelov, orodja in tehnoloških priprav) tudi proizvodnja ni mogla v celoti izpolnjevati delo po planiranih stroških-. Po fakturirani realizaciji je STT dosegla letni plan s 103,1 %, po plačani realizaciji pa le s 93,3 e/o. V primerjavi z letom 1961 se je lani povečal obseg poslovanja za 466,157.000 din, kot posebno breme pa se je po- kazal za podjetje lani uveden prometni davek na nekatere izdelke, ki je pri delitvi občutno znižal sredstva podjetja. Celotni dohodek na zaposlenega je v porastu in je znašal lani 4,284.593 din, čisti dohodek na enega zaposlenega pa je znašal 1,036.700 din. Po odbitku vseh prispevkov odpade povprečno na enega zaposlenega na leto 765.379 din, tako da je bil povrečni neto osebni dohodek mesečno na zaposlenega 36.064 dinarjev. Podčrtati pa še velja, da je potekala realizacija proizvo- dov po posameznih mesecih dokaj enakomerno. V veliki meri je k temu pripomogel dolgoročni in kratkoročni bančni kredit za odprodajo serijskih izdelkov za kreditiranje kupcev. Tako je bilo mogoče plasirati na domačem trgu več serijske proizvodnje in opreme. Zlasti zadovoljiva je bila prodaja serijskih proizvodov v tujini, saj je delovni kolektiv STT izvozil lani za 716,706.036 din izdelkov. Podčrtati pa velja, da se je povečala produktivnost v primerjavi z lanskim letom 15,6 odstotka. J. S. STT v letu 196 — loi ni ti, pozor! Vlak Iz Ljubljano prihaja na prvi tir... Vsak dan de- set in deset opozoril, vsak dan stotine In tisoče pot- nikov. Vsakdo potuje sko- ti križišče tisočev, deset in sto vlakov, s potniki, tovori, na vse strani sve- ta. Živ žav na zidanmoški železniški postaji redko- kdaj pojenja, pa naj bo podnevi in ponoči. Ujeli smo trenutek tega utripa. ko se je sonce nagibalo k polovici dneva. 'M ' Tone PepeLnak, strojevodja na parni lokomotivi 29 in kurjač Viki Gutman, sta prilezla izpod lokomotive. Sc pol ure in odrinila bosta na pot proti Krškemu. — Vozim na različnih progah. Neredko sem zunaj tudi preko 20 ur, nedavno celo okrog 35. Težak poklic, toda zanj imam veselje. Preje sem bii ključavničar tu v kurilnici, potem kurjač in zdaj sem nekaj časa že tudi strojevodja, pripoveduje Tone. Zdaj pozimi ni bilo preveč ; l Jetrno tudi na »mašini«. V kotlu vročina, za hrbtom leden mraz. Pa vseeno moramo bili pozorni vso vožnjo. Ne, kakih nevšečnosti doslej Se nisem imel na vožnji. Ko je bila ura, sta Tone in Viki odpeljala vleko proti Krškemu. Viktor Omahne zadnja leta nadzoruje dela pred, po vožnjah in popravila lokomotiv, popreje pa je 13 let vozil po tirih, kdo ve, kje vse. — Praznikov, tudi novoletnih, skorajda nisem poznal. — Kako je na -lokomotivi« med vožnjo? — Prijetno, če se razumeta strojevodja m kurjač. Biti morata resnična -kolega-. — Vaš vozni park? — Zelo star. Povprečna življenjska doba strojev 40-50 let. Seveda je želja nas vseh, da bi dobili motorno vleko, s čimer bi znatno pocenili stroške prevozov, pa tudi daljše relacije bi se nam bolj izplačale. Zdaj pa imamo veliko tekočega popravila na zastarelem strojnem parku. Panorama Zidanega mostu — Koliko premoga porabite dnevno? — Od GO do 70 ton. Pozimi je bilo le nekaj dni bolj kritičnih za nas. Enkrat smo imeli le 8 Ion premoga na zalogi. ' — Naše lokomotive vlečejo Od Ljubljane proti Zagrebu do 1.560 ton tovora, nazaj pa do 1.290 ton. — O rekreaciji naših železničarjev je težko govoriti. Služba, oddaljenost od delovnih mest, majhna posestva in drugo. Morda pa jih nismo znali dovolj pritegniti k temu. Sc pa naši železničarji prav radi udeležujejo izletov, ki jih priredimo enkrat ali dvakrat na leto. Dopuste v Kovanju, kjer imamo lastne vvekend hišice, preživi letno do 150 železničarjev iz naših sekcij. Kapacitete so zasedene, zaključi tov. Kolar, predsednik sindikalne podružnice železničarjev v Zidanem mostu. Mod pripovedovanjem ga je nemalokrat zmotil zvočnik, prijel je za kup svinčnikov in mirno včrtaval v diagrame - Ernest Tnsclič, železničar, je v prostem času tudi vodja Kluba pri Svobodi v Zidanem mostu. — Programski odbor pripravlja mesečne programe za naš klub. V zadnjem času smo imeli klubski večer o Shakespearu, Prešernu, v programu pa imamo razgovor o jazzu. V pomoč nam je literatura, ki jo izdaja Prosvetni servis, drugače bi še težje izhajali. Tako nam je zaradi denarja odpadel razgovor o filmu in režiji, pa še bodo nastopile težave. Vzrok jc predvsem v pomanjkanju denarja, čeprav 'imamo obilo volje. Naša Svoboda dobi letno le 40.000 dinarjev dotacij. Nimamo tehničnih sredstev, razen televizorja, pa tudi klubske opreme. Povprečno je dnevno v tem klubu do 29 ob!skovavcev, čc bi Imeli vsaj del tistega, kar si ždimo, pa jih bi bilo Se več. ,. Lani so po dolgem času v Zidanem mostu le preuredili trgovski lokal &.J Strojevodja Tone to kurjač Viki ob lokomotivi pred odho-dota na vožnjo Pred odhodom vlaka s postaje Zidani most 22 O Zasavski tednik ® št. 11 ® 7.3.1963 * ŠPORTNI TEDNIK Rudar (Trbovlje) : I Rudar (Velenje) 3:2 ; (1:1) i TRBOVLJE — Na malem ,igrišču pn Dimniku sta se v nedeljo pomerili v prijateljskem srečanju enajsterici domačega Rudarja ter Velenja. Maloštevilni gledalci niso bili zadovoljni s prikazano igro domačinov, saj so lc ti imeli Ves čas srečanja, ter zlasti v drugem delu igre, več pobude in celo terensko premoč, kar pa niso izkoristili v polni meri. Prvi del igre jc pokazal, da sc obe enajstonci bojita zaigrati s polno močjo, kar se jc videlo v nepotrebnem oklevanju in nv.oddajanju žog ter neučinkoviti igri na sredini igrišča. šele v drugem delu igre so sc razigrali eni kot drugi, domačini so pa začeli nekoliko smotrneje napadati, kar pa ni imelo pričakovanega učinka, saj so gestje razbijali vse napade in akcije domačinov. V primerjavi s prvim delom so imeli v drugem polčasu domači veliko več priložnosti za dosego oziroma za zvišanje rezultata, žal so pa zaradi netočnega streljanja in čakanja zastreljaii vrsto ugodnih priložnosti. Veleslalom Trbovlje : : Celje PARTIZANSKI VRH - V nedeljo jc bilo na smučarskih terenih Partizanskega vrha tradicionalno srečanje deset članskih ekip Trbovelj in Celja v veleslalomu. Ekipa gostov je bila nekoliko močnejša, kar sc je odrazilo tudi v skupnem času. Podčrtati pa velja, da so Trboveljčani letos močno zmanjšali . razliko v času napram lanskemu letu. Končni čas je 16:52, 6:16:57,0 za Celje. Na 1.500 m dolgi progi s 45 vratci ter višinsko razliko 350 m so bili doseženi naslednji časi: 1. Odlazek (Tib) 1:34,4, 2. Dolanc 1:35,8, 3. Ačkun 1:36,5 4. Širše (vsi Trbovlje) 1:36,5 ter 5. Košič (Celje) 1:37,5. Zasavsko pionirsko prvenstvo TRBOVLJE - Med tednom je bilo v Trbovljah zasavsko pioniroko smučarsko prvenstvo, ki ga je priredila zasavska smučarska podkomisija. Skupno se jc iz Trbovelj, Hrastnika, Dobovca in Čeč udeležilo tekmovanja kar 154 mladih smučarjev. Proga je. bila dolga 1.060 m in je imela 25 vratič. Za pohvaliti je dobro organizacijo ter zlasti izredno znanje m borbenost vseh naši »oajoč ih. Zmagovalci posameznih skupin pri pionirjih so Mdan Renko. Pavle Glavač in Milan Eberlinc. Med pionirkami so pa bile naiboljše Majda Zuoan, Hodi Knez in Marija Štch. Med mladinkami sta pa dosegli najboljši čas Heda Bevc in Hcla Jamšek. Zmagovalca Dušan Weiss In Rafael Maurer (n) TRBOVLJE - Mladinsko šahovsko prvenstvo Zasavja je končano. Zmagala sta pionirja Dušan Wciss iz Trbovelj ter Rafael Maurer iz Hrastnika. Vse svoje nasprotnike sta premagala, v medsebojnem srečanju pa jc Weiss v dobljeni partiji, s kvaliteto in kmetom več pristal na remi. Tretje mesto sta si razdelila Andrej Glažar in Ivo Gračnar. Za prvega je to lep uspeh, medtem ko bi se Gračnar lahko plasiral višje. Kljub smoli je s precejšnim naskokom osvojil peto mesto Oskar Kovač. Največje presenečenje tega prvenstva je drugi najmlajši udeleženec Božidar Drnovšek (11 let), ki je zavzel 6. mesto. Končni vrstni red: 1. Dušan We;ss, Rafael Maurer 13,5 točke, 3. do 4. A. Glažar in I. Gračnar (oba Rudar) 11 točk, 5. O. Kovač 10, 6. B. Drnovšek 7,5, 7. do 8. S. Rijavec in R. Murn 7, 9. M. Bcžjak 5,5, 10. A. Kic 5 (vsi Osemletka I. Cankar), 11. F. Franko (Metalija), R. Dolinar (osemletka Vače) 4, M. Rijavec 3,5, F. Kanaperle 2 in R. Pajk (vsi osemletka I. Cankar) 1,5 točke. Končano prvenstvo posameznikov v \ Hrastniku (m) HUASTN.K - Prvenstvo šahistov Hrastnika je končano. Tekmovalo je 12 članov Svobode I in Svobodi} II. Končni vrstni red: 1,— 2. Šuštar in Milenkovič 9 točk, 3.-4. Kranjc, Peršič 8, 5.-6. Marinko, Ojst^šek 6, 7. —8. Kotnik, Belak 5,5 itd. Brzopotezno prvenstvo Slovenije LJUBLJANA - Med 16 šestčlanskimi ekipami je na nedeljskem brzopoteznem prvenstvu Slovenije sodelovala tudi kipa Hrastnika, ki je zasedla 9. mesto z 42,5 točkami. Med Hrastničani sta bila najboljša Ojstršek, ki je osvojil 9,5 od 14 možnih točk ter Kranjc z 9 od 15 točk. Prvo mesto je osvojila ekipa Maribora s 75 od 90 možnih točk. Občni zbor šahovskega kluba ŠD Rudar (n) TRBOVLJE - Štiriindvajset Udeležencev rednega letnega občnega zbora šahovskega kluba Rudar je 'pozdravil predsednik kluba tovariš Jazbec st. V poročilu je nanizal probleme trboveljskih šahistov, uspehe ter neuspehe. Čeprav se trboveljski ša-histi niso udeležili vseh pred-viden h tekmovanj, s<4 imeli kar 64 tekmovanj. Najštevilnejši so bili brzotumirji. Občnega zbora sc je udeležil tudi predsednik Zasavskega šahovskega odbora, Cveto Milenkovič. Ta je povedal kakšne težave ima odbor, saj je brez finančnih sredstev. Kot svojo glavno nalogo, so si zadali trboveljski šahisti, da vključijo v svoje vrste čim več mladih šahistov. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Jazbec st., ki vodi tako odbor že osemnajsto leto. Po občnem zboru jc bil veliki nagradni brzotumir, ki sc ga je udeležilo 19 igralcev. Tekmovali so v dveh skupinah. 149. Zdaj si oglejmo še enkrat tega mladega moža,« je rekel doktor Casella in vlekel Giorgia pred Izložbo, kjer jc bilo veliko ogledalo. Mali dimnikar jc dolgo buljil v podobo, za katero Je končno spoznal, da je un sam. Potem mu jc postalo nenadoma nerodno: »Ne vem, kako naj se zahvalim za vse skupaj. Tako dobri ste z menoj...« In končno sta zavila v zakurjeno In prijazno kavarnico, kjer je pil doktor vermut, Giorgio pa vročo čokolado. »Trčiva na najin sestanek,.. je predlagal doktor, »In upajva, da sc bova še srečala.« — »Kaj potujete?« Dečku se Jc čokolad^ kar zataknila v grlu. — »Da, vračam se domov/ v I.ugano.« — »Toda obljubili ste, da bova skupaj obiskala skrivališče ,Črnih bratov*.« — »Rad, toda ulegnem samo še danes zvečer. Prav? Čakal te bom ob devetih zvečer v tej kavarni pri isti mizi. Velja?« — »Velja!« 150. Deček sc je šc ipikrat zahvalil, pograbil svojo culo, v kateri so bila zvita njegova stara oblačila, in hotel oditi. »Stoj,« sc jc spomnil zdaj zdravnik, »skoraj sva pozabila na tvojo prijateljico.« In sta kupila še pisano ruto in ogledalce za Angellelto. Zdaj je Giorgia kar neslo domov. Toda ko jc prišel žc v domačo ulico, je postal njegov korak omahljiv. In končno se jc odločil, smuknil je na neko prazno dvorišče in v skritem kolu slekel svojo novo obleko, jo lepo zložil in zavil ter oblekel stare cape. Bolje bo. če mojstrova žena tega ne bo videla. Doma jc odložil culo v svoj kot. potem pa hitel k Angelletli, da ji izroči doktorjevo darilo. Zatipal ji ja tudi. kaj vse mu jc kupil dobri doktor Casella. — Tako truden je bil po tein prvem sprehodu po svoji bolezni, da je zaspal na svoji odeji. Rezultati — I. skupina: Fre* ce 7,5, Jazbec ml. 7, Milen« kovic 5,5, Opresnik 5, Kotnik, Gala 4,5, Cene 4 točke; II. skupina: ŠUšter 7,5, ing. Dro-bež 5,5, Gosak 5, Jazbec st., Vodišek 4,5, Kušer 4 točke. V finalu so igrali po pet minut. Mod 10 finalisti sta zmagala Cvc-to Milenkovič in Jazbec ml. Končni vrstni red: Milenkovič, Jazbec ml. 8, Sušter 6, M. Šribar 5,5, ing. Drobež 4,5, ing. J. Drobež 4,5, Kotnik 4, Jazbec st. 3,5, F. Gosak 2,5, L. Opresnik 2, R. Frece 1 točko. Člansko prvenstvo Zasavja Zasavski šahovski odbor razpisuje zasavsko šahovsko prvenstvo za člane, ki tc, bo začeto v petek, 8. marca ob 16.30 v domu ŠD Rudar v Trbovljah. Pravico do nastopanja imajo vsi drugo kate-gorniki ter zastopnik Litije, Šmartnega pri Litiji, Zacorja ter iz ŠD Svoboda I in Svoboda II iz Hrastnika po cva ter štirje zastopniki trboveljskega Rudarja. Zasavski šahovski odbor - Medobratno tekmovanje v Cementarni Trbovlje (M. H.) TRBOVLJE — 21. in 22. februarja jc pripravila sindikalna podružnica trboveljske Cementarne tekmovanje med obrati za prehodni pokal, in sicer v kegljanju, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in šahu. V kegljanju, streljanju in šahu je zmagalo moštvo delavnic, v namiznem tenisu pa moštvo obrata Zidani most. V skupni oceni je osvojila prvo mesto ekipa delavnic r. 19 točkami, pred obratom Zidanj most, uslužbenci, obratom tovarna in kamnolomi. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, zmagovalne ekipe v posameznih panogah pa diplome. V tem medobratnem tekmovanju je nastopilo 82 članov kolektiva trboveljske Cementarne. Dokazali so, da niso samo dobri delavci, pač pa tudi dobri športniki. Zmagali mladinci Rudarja (rek) LJUBLJANA — V predtekmi IV. kola zimske košarkarske lige so mladinci Rudarja premagali ustrezno ekipo Svobode s 35:28 (14:12). Prvi del igre je bil zelo zanimiv, moštvi sta bili pa dokaj izenačeni. Obe ekipi sta se trudili, da bi prevzeli vodstvo, kar jc končno le uspelo mladincem Rndarja. V drugem delu so pa igralci Rndarja šc povečali vodstvo in si zagotovili zasluženo zmago. i Dopisujte v žesavski TEDNIH __ _ V „ u sorjev trg 9. Franc Flajs, VAS OBVEŠČEVALEC “Li,ii' Po"ovliti Ugodno prodam malo rabljeno spalnico in kuhinjsko opremo. — Naslov v upravi lista. Poštenega najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne izgubljeno zobno protezo. — Naslov v upravi lista. Prodam nov klarinet B, znamke Lignantone. — Boško Košir, Dol pri Hrastniku 99. Kino Delavski dom v Trbovljah: 7. marca ital. film »VSE V ROK SLUŽBE«; 8. — 11. marca franc, film »RI-FIFI PRI ŽENAH«; 12, —14. amer. barv. film »BORBA ZA OBSTANEK«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 8. — 11. marca amer. cin. film »ZGODBA Z NASLOVNE STRANI«; 12. in 13. marca ruski film »VLAK PELJE NA VZHOD«. Predstave ob 17. in 19. uri. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 9. in 10. marca amer. barv. film »MOŽ, KI JE PREVEC VEDEL«; 16. in 17. marca amer. barv. VV film »PRINC IN IGRALKA«. Kino Svoboda II v Hrastniku: 7. marca ital. VV film »AVANTURE«; 9. — 11, marca amer. barv. W film »SEVER — SEVEROZAHOD«; 13. — 14. marca ital. CS film »TV-X MINA V RITMU«. Kino Litija: 8. — 10. marca amer. barvni film »IMITACIJA ŽIVLJENJA«; 12. in 13. marca franc. barv. film »NEVARNE SOPROGE«. Kina Šmartno: 9. in 10. marca amer. barvni CS film »SLAB DAN V BLACK ROCKU«; 13. in 14. marca franc. barv. film »SESTANEK S HUDIČEM«. GIBANJE PREBIVALSTVA HRASTNIK Rudolf Sovre, upokojenec z Dola 20 — star 70 let. Kristina Hrastelj roj. Kandolf, prevžitkarica iz Brdc 10 — stara 73 let. Rojstev in porok ni bilo. LITIJA Umrli so: Terezija Božič roj. Rojstev in porok ni bilo. Knez, prevžitkarica s Pra- Umrla sta: Franc Zupančič, pretna 21 — stara 77 let. upokojenec iz Litije, Valva- OBVESTILO VSEM KORISTNIKOM VRTOV NA ZEMLJIŠČIH LAST SLP POD UPRAVO OBČINE TRBOVLJE Obveščamo vse ‘koristnike vrtov, ki imajo vrtove na zemljiščih s katerimi upravlja občina Trbovlje, da se bodo od 15. marca 1963 naprej dodeljevale grede in sklepale najemne pogodbe. Grede in vrtovi se bodo dodeljevali za posamezna področja kot sledi: 8. uri grede pri občini 8. uri grede nad VVeissom in ob 11. uri grede nad Izolirnico 8. uri grede pri »Partijskem domu« 8. uri grede nad Sindikalnim domom 8. uri grede v Gabrskem 8. uri grede nad Tovarno pohištva v Gabrskem 8. uri grede na parceli Stakne 8. uri grede od Cestnika po dolini 8. uri grede pri Vidmarju (Božičevo) in na Tereziji 8. uri grede ob Majcnovi cesti 8. uri grede pri pokopališču 8. uri ostale grede in parcele 15. 3. 16. 3. 18. 3. 19. 3. 20. 3. 21. 3. 22. 3. 23. 3. 25. 3. 26. 3. 27. 3. 28. 3. 1963 ob 1963 ob 1963 ob 1963 ob 1963 ob 1963 ob 1963 1963 1963 1963 1963 1963 ob ob ob ob ob ob Vsi dosedanji koristniki gred in vrtov, ki so še nadalje zainteresirani na uživanju teh gred in vrtov, so dolžni priti ob določeni uri in dnevu na mesto, kjer imajo vrt ali gredo, zaradi sklenitve nove najemne pogodbe in plačila najemnine. Vsi tisti pa, ki so do sedaj uživali in koristili vrtove na zemljiščih last SLP — pod Upravo občine Trbovlje, niso pa do sedaj plačevali najemnine, so dolžni to javiti najpozneje do 15. 3. 1963 tukajšnjemu občinskemu -ljudskemu odboru — referatu za premoženjsko pravno zadeve soba številka 29/1 zaradi zaostanka plačila in sklenitve nove najemne pogodbe. Najemnina za leto 1963 in zaostanki iz prejšnjih let se bodo pobirali na mestu samem določenega dne. Za vse, ki se temu pozivu ne bodo odzvali ali ne bodo hoteli plačati zaostale najemnine, velja, da se jim bodo grede in vrtovi odvzeli, eventualni zaostanek najemnine pa vnovčil preko uprave za dohodke. Iz oddelka za finance • ObLO Trbovlje I id C/3 > < m < NI | i c >v ca M E ca KJ O ca Z ca bJO 5L >co O CL E E E :G x/i G KO IS ca o •»■A ca ja KO O a, £ 2 I O. 4 Znamka za 15 din Zasavski TEDNIK TRBOVLJE P. P. 82 ZAGORJE OB SAVI Rojstev in porok ni bilo. Umrl je: Jože Kandušar, strugar iz Kisovca 84 — star 33 let. BREŽICE Rodile so: Jožica Možic iz Šmarja 23 pri Sevnici — deklico. Marija Križančič iz Stare vasi 16 — deklico. Marija Prah iz Krške vasi 40 — dečka. Dragama Mijuškovič iz Brežic — dečka. Antonija Radanovič iz Velikega Obreža 81 — dečka. Anica Vrane-tič iz Čateža 6 — dečka. Marija Jakovina iz Sv. Križa 9 — deklico. Marija Zupančič iz Sel 55 — deklico. Katarina Podgoršek iz Dednje vasi 46 — deklico. Magdalena Bizjak z Nemške gore 6 — dečka. Olga Preskar z Malega vrha 45 — deklico. Anica Ogorelec iz Blance — deklico. Ema Gorjup iz Rese 2 — dečka. Porok ni bilo. Umrla sta: Jožefa Pisek, upokojenka iz Kostanjevice — stara 66 let. Ernest Cami, poljedelec iz Ruščdrncev 17 — star 35 let. IZ TRBOVELJ nismo dobili poročila SPORED RTV SOBOTA — 9. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Kristina Brenk: Dobri sovražnikov pes. 9.45 Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Strojno ali ročno cepljenje vinske trte. 12.15 Pesmi izpod zelenega Pohorja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zveneče kaskade. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Naši popotniki na tujem. 20.00 Vesele in poskočne za začetek sobotnega večera. 21.00 Za konec tedna — ples. 22.15 za naše izseljence. NEDELJA — 10. marca 8.00 Mladinska radijska igra — Markuš Polder: Peter in rdeči avto. 8.45 Lepe melodije. 10.00 še pomnite, tovariši... Dobrivoje Popovič: Velika bitka za ranjence. 10.30 Nedeljska matineja operne glasbe. 11.50 Kitara v ritmu. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna — Slavko Kolar: Premagani pesnik. 17.10 Radijska igra: Uporna stoletnica. 18.30 športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo. PONEDELJEK — 11. marca 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Narodne pesmi s čr- 14 S ZasareH nega kontinenta. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Sodobno krmljenje in krmilni poskusi. 12.15 Narodne in domače viže v priredbi Miška Hočevarja. 14.05 Rafael Kubelik z dunajskimi filharmoniki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Literarni sprehod — Leon 0’Fao-lain: Moj ded. 17.45 Zabavna zbora Miška Hočevarja m Raya Connifa. 18.30 Novi posnetki Akademskega okteta. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb Utrujen od dolge življenjske poti je v 92. letu starosti preminil naš oče, ded, praded, brat in stric FRANC DRNOVŠEK bivši čevljarski mojster Zahvaljujem se vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin; še posebej pa dobrim sosedom naša iskrena zahvala. Žalujoči otroci, vnuki In pravnuki z družinami Ob težki izgubi našega moža in očeta MARTINA REJCA se zahvaljujemo zdravniku dr. Komorovskyju za pomoč ob dolgotrajni bolezni. Istočasno sc zahvaljujemo tudi zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice za skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Prav tako se zahvaljujemo vsem darovalcem številnih vencev, sorodnikom in znancem za izkazano sožalje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči ostali Trbovlje, dne 5. marca 1963. Vsem, ki ste našo milo sestro in teto MARIJO SELEVŠEK spremili na njeni zadnji poti, poklonili vence in Občinskemu socialnemu skrbstvu — iskrena hvala. Žalujoči brat In ostalo sorodstvo Ob smrti našega dobrega mo-moža, sina, očeta, brata in strica — upokojenca RUDOLFA SAVINSKA se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev, sosedom za tolažilne besede, Sind. podružnici za venec, enako tudi kuhinjskemu osebju bolnice, godbi, pevcem, duhovniku in vsem, ki so z nami sočustvovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Alojzija, mama Marija, sin Ivan, hčerka Amalija, sestra Fani In Vilma * družino In ostalo sorodstvo • ŠL M * Ul«i ♦ — VaS mož Je kriv » smrt moje sestre. Nato je ponovno pogledal v tla, iz prs pa se m“ je izvil globok vzdih. Verjetno se je spomnil tega žalostnega dogodka. Morda je bila ¥ njegovem glasu tudi grožnja, M pa je ni razumela. Ne da bi kaj premislila je, ne vedoč Hiti sama kaj Je hotela « tem povedati, dejala: — Tako, sedaj imate pa priložnost, da se Maščujete... ' Se nekaj je hotela dodati, toda v zadnjem , trenutku je umolnila. Njegove oči so se ponovijo ustavile na njej. Oči so se zagrizle v njen (Obraz, toda njegove oči in obraz nista kazala, ,da bi ji zameril za te besede, niti ni bilo videti, da misli storiti kaj takega, maščevati se njej Za greh njenega moža. Opazoval je Avo. Njene velike,-lepe plave oči *o bile pravo nasprotje črnim, svetlečim sc lažem. Nežne črte obraza so odkrivale neko skrito notranjo bolečino oziroma trpljenje. Hkrati so Pa tudi kazale, da je ta ženska odločna. Vse je res, kar mu je povedala, toda nekaj še skriva. 0 tem je bil prepričan. Vedel je, de so imeli vri kriminalci, s katerimi se je boril za življenje in smrt, neko skrivnost. Toda njihova opravičila so imela popolnoma drugačne namene in cilje, kot pripoved o- 3 Veliko pričakovanje vanje te žene, ki je nekaj nalašč utajila pred njim. Kot dober psiholog-je kmalu ugotovil, da ta skriva končni namen le za sebe, in da ta cilj nima ničesar skupnega s skrivnostmi ostalih kriminalcev. To je moralo biti nekaj povsem drugega. Toda ona o tem ni hotela govoriti, on Pa v takih stvareh še ni imel dovolj izkušenj. Ko bi šlo za kakšen nečasten namen, bi že našel pot, da bi izvlekel iz nje vse, prav vse. Sedaj je pa čutil, da gre pri njej za nekaj povsem drugega in da bi po nepotrebnem izgubljal čas hi da niti ne bi dosegel namena. — Povejte ml missls Ava, zakaj ste prišli v naše mesto in kaj je vzrok žalosti, id jo Je videti na vašem obrazu? Vi ste uslužbenka, ženska, katere cilj je bil urediti družino, vzgajati otroke in živeti... Prenehat je govoriti, ker je opazil, kako se je presedla na stolu in vzdihnila pri besedici »otroke«. Hitro jo je vprašal: — Ali imate otroke? Ni mogla zadržali solz, ki so ji naenkrat privrele iz oči. Videl Je, kako Je vložita vse sile, da bi prenehala jokati. Zal mu je bilo, ker je spoznal, da jo je verjetno spomnil na kako tragedijo. Zato je začet govoriti o drugi stvari. — Malo prej ste dejati, da bi se lahko nad vami maščeval za greli vašega moža. V zmoti sle missls Ava, mi nismo takšni. Čeprav sem Prepričan v tisto, kar sem -dejal, se nisem hotel maščevati niti nad njim, ker nisem imel vseh dokazov. Prepričan sem v svoje besede, toda samo Indici je za nas niso dovolj. Mi iščemo »korpus delikti«, žal ga pa Jaz nisem mogel najti. Gospod Tonny Gringwotch ni bil, to vam Prijateljsko nečem, ravno najboljši partner za vas. To je človek, ki je... — Zelo eni Je žal, če sem vas ttžati). Morda vas bo kava malo razbistrila. Prosim, vzemite svoje stvari. Prosim, oprostite mi vse moje besede. Nisem imel namena žaliti vas, ji je dejal mehkim in prijetnim glasom. Vedela je, da ni ničesar kriva in da sc ji ni treba ničesar bati. Pravzaprav je lahko srečna, da je prišla na policijo, ki jo ta lahko ščiti in brani. Vendar so besede tega človeka zadevale kot strela z jasnega in to v najgloblji delček srca. Govoril JI k nekaj podobnega, skoraj prav tako, kot njen Prijatelj v New Castlu, preden Je odšla na pot. Obrisala je solze in sc skušala pomiriti. Toda, vsega tega. teli besed se ni nadejala. — On je kriv za smrt moje sestre, se je ponovno spomnila na njegove besede. Ali Je to res? AH le res bilo tako? AH je Jcff res falot, gangster? To so vprašanja, zaradi katerih Je tudi ona odšla iz HUislona. Nekaj podobnega je menil tndl Tom. Toda Jeli Je njen mož, bil je tudi o^c njunega otroka... Ona ac ga je oklenila. Res k, Jcff je Imel veliko negativnih lastnosti. Tudi sarua Je opazila, da le v zadnjem času vse globlje zabredel na poti, ki niso mogle biti niti dob iv, "Hi poštene. To je čutil*. AH Je zabredel na te Poti šele sedaj, ati pa sc Je tako dolgo prikrival? Vrsta vprašanj, na katere ni znala odgovoriti. Toda nekaj je bilo jasno. In tudi ta policaj ji Je to potrdil. To je tudi opravičevalo njCha dejanja. Domneve so domneve, brez dokazov pa vedno ostanejo le sumničenja. Zato je tudi odšla od doma, da bi zbrala dokaze. On je njen mož. Spominjala se je, da je bil nekoč zelo dober. Pomagal Ji je. KI je zelo pozoren. Ker je bil tako dober z njo, mu bo tudi ona pomagala, če je zapadel v kako slabo družbo. Tudi če je začel piti, mu bo skušala pomagati, da bo spet postal človek. Rešila ga bo kot človeka, potem pa se naj zgodi tisto, kar se mora. S spuščeno glavo je zapustila poslopje. Najprej je mislila na svojega moža. Ali je on kriv? Ali je res te, kar o njem govore? Velikokrat je, zlasti od tedaj ko je zapustila svoje mesto, razmišljala o tem. V ušesa so ji nenehno zvenele tiste njegove besede o mrtvi sestri. Podoba njenega moža je. postala tedaj umazana, okoli sebe je širil duh po alkoholu, in vedela je, da mora najti resnico. Medtem ko je Ava Gringwotch šla zamišljena po cesti, se je Kamiet sprehajal po pisarni. Tudi on jc mislil na prejšnja leta. Tudi njega je ime Jeff, Jcff Gringvvotch, spominjalo na težko tragedijo. Mislil je o njem in se boril sam s seboj, vedoč, da nima dovolj dokazov, da bi lahko tega gangsterja, igračo v rokah velikih, prijel in ga predal pravici. Ifilo je precej dokazov in nasprotnih dokazov, imel je dovolj podatkov, toda tisto kar je iskal in kar bi moral imeti, tistega ni našel. Ava jc naredila nanj velik vtis. Bil je izreden psiholog, kar n m je v njegovi stroki mimo ostalih vrtin in specialnega šolanja že večkrat pomagalo pri razrešitvi najtežavnejših nateg. Takoj je spoznal, da je Ava zelo dobra ip plemenita ženska, tako, da sc je zečadti, kako to, da se je taka ženska porodila z gangsterjem. Mimo Lega • se je pa bal za njo, spominjajoč sc smrti svoje sestre. Njena podoba se mu je vtisnila v spomin in komaj je čakal, da se naslednjega dne ob določeni uri spet prikaže. — Moram Ji pomagati, moram jo izvleči iz pesti tega gangsterja, je mrmljal in kadil cigareto za cigareto. — te s tem se mu bom vsaj malo maščeval za tisto, kar je storil moji sestri, kateri nisem mogel polagati... Vstop preizkovalca je prekinil njegova žalostna razmišljanja. Začela sta se pogovarjati o tem primeru. Iz poročila dežurnega policaja se je videlo, da je bil ta prepričan, da je Ava streljala na gangsterja, čeprav Je ona to kategorično zanikata. Iskal je nekaj jasnega, oprijemljivega. Na stran je potisnil prepričanje, da ona ni čisto nič kriva in da ni imela nobenega orožja. Verjel ji Je, prepričan je bil, da je govorila čisto resnico. — Preišcite to zadevo, in rekonstruirajte dogodek na samem kraju, je dejal preiskovalcu. — Morda je Ml tam kak čuvaj skladišč, pa se mu je ta ženska zasmilila in je streljal na gangsterja. Sam sem prepričan, da se je pripetilo kaj podobnega. — Toda danes je praznik in pazniki... — Naredite tako, kot sem vam ukazal, ga Jc prekinil šef. — Ko bo jutri prispela missls Gringvvotch, naj pride takoj k meni, to povejte dežurnemu na glavnih vratih. S tem je bil končal pogovor. Kannct Jc še zasukal številčnico telefona In poklical hjuston-sko peticija. .— Sedaj te pa res ničesar več ne veže, da se ne bi mogel preseliti k meni, je govorila vdova Meri Burt svojemu prijatelju Jeff« Gringwotcho, ki je Ml tako pijan, da sploh ni mogel stati. Ležal Je na njenem kavču, v desetem nadstropju stolpnice v HJUstonu. , Molčal je in vlekel pipo. Oči so se mu počasi zapirale, njene besede je pa razumel le na ppL Od njega je bila starejša kaki dve leti. kar pa v ostalem ne Igra prav nobene vloge pri ženskah, še prej, ko je živel njen mož, je rada gledala Jeffa, Ave pa ni mogla videti. Prepričana je bila, da ji je ona prevzela llubljenega človeka. Čeprav je vedela, da sc je Jeff zabaval z mnogimi ženskami, je bila vsa njena jeza uperjena na Avo, ker je bila njegova žena. Unaia je, da se Jeff ne bo nikoli oženil, ker je mislila da je ne-’zcl-av-i?iv ženskar, kakršen jc r-ravzaoruv tudi bB. Zalo je tudi mrzila Avo, ki je edina imela tolike mori, da se je porodila z njim in ra odtrgala od življenja nepoboljšljivega ženskarja. (Dalje prihodnjič) 6 Niso se vrnili Brata Kuder so že na domu hudo p reto pati. To so mi v zaporu sami pripovedovati. Jaz tega nisem videl. Gotovo se je bilo zgodilo, preden so me prignriti k sosedovim. Videl pa sem bil Antona Kudra, M jc bil od udarcev ves črn po životu; Ciril pa je povedal, da so ga na Partizanskem vrhu vrgli po mežnarijskih kamenitih stopnicah. Jaz sem moral v zapor, ker kot sosed nisem naznanil, da pobje skrivajo orožje in muuicijo. Zaprt sem bil v Trbovljah do 10. septembra 1941, nakar sem bil izpuščen. Stanka Kudra in Dušana Krena je nekako deset dni po aretaciji — menda 12. 9. 1941 — pri Figabirtu v Trbovljah ustrelil gestapo Ostali bratje Kuder so bili odpeljani v Maribor, kjer so bili ustreljeni p. oktobra 1941, kakor sem bral na rdečih plakatih.< Neprostovoljni tolmač Franc Arhar, ki ga, mimo že povedanega, dobrohotno opozorilo Jerneju Turnšku prej razbremenjuje kakor obremenjuje, se je po izjavi domačih vrnit domov v poznem popoldnevu, sc med svojimi razjokal in povedal: * -Kar sem danes videl na Vrheh, je bilo tako nekaj groznega, da nc bom nikoli pozabil.« Naglica povojnih revolucionarnih postopkov seveda ni mogla predolgo tuhtati vsakega primera obremenitve in posameznih priv ter njihovih izjav, ki so lahko izvirale tudi iz osebnih nasprotij in tako 'jc bil tudi Franc Arhar takoj po vojni prijet in usmrčen, še > preden so Krvavičnikovi dali svojo prijavo, ali še celo veliko pred tem, da jc bil objavljen del Hrovatove izpovedi prod policijo, ki jasno pokaže, kje jc krivec in kje ga ni. če povemo, da so Nemci 4. septembra 1941 aretirali šc Marijo Goršek. Anao Deželakovo in Zofijo Zavrašek, in da tudi njim niso prizanašati. smo izčrpali vse, kar jc doslej zna-nega o tem primeru. Seveda, vrniti se moramo še h Krvavicoi-kovim. Poslednje upanje, o katerem je bila go vorila Krvavičnikova mama, se ji je izpolnilo. Njen šesti in edini preživeli sin Leon sc je bil res vrnil. Najprej jc Ml pobegnil iz nemškega ujetništva in tudi potem v partizanih ga sreča ni zapustila. Naj ne bo skrito šc to, da je mama kmalu po Vojni umrla. Odtlej Leon gospodari na visokih Vrheh, na Krvavičnikovi domačiji, kjer so se trdo preizkušale najdragocenejše vrednote našega človeka. Ni več tistih ljudi, da bi se toliko igralo in pelo, kot se je že kdaj pri tej hiši. A vendar šc sede Leon kdaj za klavir in tudi zapoje. Ne samo zaradi potrebe, morda bolj zaradi tega, da se tudi to izročilo od vseh drugih družinskih vrednot prenese na rod — novih Krvavičnikov. VLADO HABJAN ZGORAJ LEVO: Predstavnik ZSSR prihaja s soprogo na razorožitveno konferenco. Za njim gre četa »rumenih čelad«, pripadnikov svetovne organizacije »POPRL«. ZGORAJ DESNO: Kitajski predstavniki na 399. svetovni razorožitvenl konferenci. SPODAJ: Delegacija Saudo-ve Arabije. Kolumbov kuhar Kolumb je bli ravno na najboljši poti, da odkrije Ameriko, ne da bi to slutil. Njegovo moštvo pa Je bilo že naveličano dolgotrajne vožnje — česar mu tudi ne smemo zameriti, že več mesecev so bili na poti, ne da bi imeli najmanjšo priložnost, da stopijo na trdna tla, in že trinajsti dan niso imeli nič za pod zob. Zadnje ovčje stegno, zadnji košček prepečenca, zadnjo ladijsko podgano so že pojedli. Moštvo je pričelo škiliti po svojem kuharju, ki je bil med vsemi še najdebelejši. Kuhar je slutil, kaj ga čaka, zato je sklenil, da bo mornarje prehitel. »Dragi prijatelji,« je dejal mornarjem, ki so se zbrali okoli njega, »nič se ne da spremeniti. Eden med nami se mora žrtvovati, da bi podaljšal življenje drugih in jih morda celo rešil. Predlagam, da mečemo kocke. Kdor bo vrgel najnižjo številko pik, ga bomo vtaknili v lonec.« Mornarji so se s predlogom strinjali. Kuhar je prvi vrgel tri kocke. Prebledel je. Štiri pike! To je bilo prav majhno število. Vendar najmanjše ni bilo. Imel Je še žarek upanja. Za njim je vrgel krmar, ki s! je nabral kar petnajst pik. Nato se Je zvrstile vseh devetindvajset mornarjev. Nihče ni vrgel manj od kuharja. Na koncu je ostal samo še Kolumb. Nekateri mornarji so menili, da poveljnik ladje ne bi smel priti v poštev. Razen tega je bil tudi nenadomestljiv. Toda kuhar je v svoji stiski vztrajal pri zahtevi, da ne smejo nikogar izpustiti. Ker Kolumb ni želel, da bi ga mornarji imeli za strahopetca, je pristopil tudi on in zalučal kocke po palubi. Vrgel je enajst pik... Kuhar je pričel spreminjati barve. Že Je videl svoje obilno telo na ražnju in loncu. »Še trenutek!« je zaklical. »Dragi prijatelji, umreti za domovino je prav gotovo najslajša smrt. Prav tako sladko je žrtvovati življenje za tovariše. Vendar vam moram nekaj povedati. Moja vest me sili in tega vam ne smem zamolčati: v telesu imam strašno bolezen! Vse moje telo je znotraj okuženo s strupenimi bulami — in če boste Jedil moje meso, se boste vsi zastrupili in ...« Tedaj pa je zadonel iz izvldniške košare na vrhu jambora znani vzklik: »Kopno! Kopno!« In tako se je zgodilo, da je bil v tem trenutku hkrati odkrit nov kontinent in rešen neki kuhar. Neredko se zgodi, da zgodovinarji ob velikih zgodovinskih dogodkih pozabijo omeniti obrobne majhne, pa vendar človeške dogodke. Tako smo to pomanjkljivost — vsaj kar zadeva Kolumba — popravili. Edmund Irvlng Predstavnik ZDA stopa iz atomske podmornice (splava) Nautilus na obrežje Save v Litiji VAŠA KRIŽANKA Med številnimi rešitvami, Id so nam jih poslali bralci, smo izžrebali Karla DREMELJA iz Hrastnika št. 24. Za nagrado prejme knjigo, ki mu jo bomo poslali po pošti. Reševalce prosimo, da nam rešitve križank pošljejo najkasneje do ponedeljka do 12. ure. Vsakokratni izžrebani reševalec bo dobil v dar lepo knjižno nagrado. Rešitev iz prejšnje številke: 1. Ljubljana, 9. Akra, 10. umi, 11. B. J., 12. GM, 13. Itaka, 15. era, 17. Ina, 18. sni, 19. Ivi, 20. apeli, 21. vaza, 23. ECO, 24. ateist, 27. mrk, 28. kra, 30. or, 32. vosek, 34. Vojvodina. Vodoravno: 1. bikoborec, 8. židovsko moško ime, 9. čut, 10. kazalni zaimek, 11. letopis, 12. različna soglasnika, 13. panj za sekanje — dvojina, 14. dežela ob Baltiku, 15. otočje v Oceaniji, 17. postava, 18. osebni zaimek, 19. rimski bog ljubezni, 20. del živalskega telesa, 21. oblika razcvet-ja, 22. kraj blizu Ljubljane, 23. prebivalec španske pokrajine; Navpično: 1. znamka avtomobilov, 2. luka v Alži-ru, 3. termin, 4. števnik, 5. evropska reka, 6. naoč- niki, 7. pogorje v Bolgariji, 11. moško ime, 13. otok v Indoneziji, 14. priimek znanega slovenskega smučarja, 15. naprava za nošenje bremen — hrvatsko, 16. orodje pri mlačvi, 17. rečica na Madžarskem, 18. razprave, 20. zgoden, 22. kratica za Ljudski odbor. 1 2 3 fr f i * • X 1 ro X J a X /J * X /«z . X X /f £* *> X /6 * 'i 1 > 8 ** X 1« 't * X 10 B * X tl s 1% t «