^ublfana, sobota, 8, novembra 1954 Leto XX. Stev. 265 SLAVWl OUuv vuKNi U K KUNI K rVAN ŠINKOVEC UREJA OREONtSKJ ODBOB • L*st tzha), »sag d«c razen oetka « Cena to dinarje* PROl.ETARC1 VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEI PRAVICA ■ bJUuattA r tt A V 16 A. uoian1' ■ a a. oktobra UM * MED NABODNOOSVO- bodii.no %>rbo js izba- IALA KOT U-DNBVN1K UM rKP’ "ik direk- zadeve dr. Aleš Bebler in svet-sPodar^VeZne®a. zavoda za S°“ nik v Državnem tajništvu za zu-Gli^om . Paniranje tov. Kiro nanje zadeve dr. Stane Pavlič, nižtva 7 111 drzavni svetnik taj-|Na letališče so prispeli tudi višji s'anik so z\lnanie zadeve velepo- funkcionarji državnega tajništva Na fa"islay Kopčok. za zunanje zadeve, spremili an*isko letališče so' V odsotnosti veleposlanika ga sv : Podpredsednika Izvršne- ; ZDA dr. Riddlebergera sta pri-vršnesa ov- Tempa člana Iz- i šla na letališče odpravnik poslov ^savlio sXe*a *ov- Dobrivoje Ra- ameriškega veleposlaništva g. za Sn 3 7j ’ Predsednik odbora nega P.ars^vo Zveznega ižvrš- Predspj^?. Mij alko Todorovič. 3*nik odbora stvo 7«odbora za gospodarje skiirSt^3 sveta Zvezna ljud-tsjnik v,*ne Milentije Popovič, Wallner ter namestnik šefa ameriške gospodarske misije v Jugoslaviji g. dr. Johnson. Na vprašanje novinarjev je tov. Vukmanovič odgovoril, da "umu 7, ~ --—-.F pričakuje od razgovorov z naj- ^ebkn »v?zneSa izvršnega sveta ! uglednejšimi ameriškimi voditelji J (J 'L Skovir* ______Lofiroril/«, S« J ^ .».ViOUCfta avcm Uiuvi UHLJIH .vunvij* ■oesovič. dalje namestnik i ostvaritev pogojev za še tesnejše i sodelovan je zlasti na gospodar- Ohi&l. . jskem področju. pn Alešu Beblerju ! »Obravnavali bomo tudi vpra-Beograrl K * šanje gospodarske pomoči naši zasto»nit ’. j nov- (Tanjug). — državi spričo letošnje zelo slabe vek k razvoju tesnih stikov med Jugoslavijo in ZDA. Namestnik šefa ameriške gospodarske misije v Jugoslaviji g. dr. Johnson se strinja z optimizmom g. Wall-nerja glede obiska tov. Tempa v SEJA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Potrebno je aktivnejše delo političnih organizacij Ljubljana, 5. nov. ] no izkoristiti. Danes je v Ljubljani zasedali Tovariš Marinko je nato ob-Glavni odbor SZDL Slovenije pod j širneje govoril o gospodarskih vodstvom predsednika Mihe Ma- vprašanjih. Ob posameznih pe- rinka. Na dnevnem redu so bili nekateri pereči gospodarski in politični problemi. Osnovni referat je imel predsednik Miha Marinko, ki je uvodoma govoril o aktivnosti okrajnih odborov SZDL. Ti odbori so Ameriki. »Povedati hočem krat- j v zadnjem času mnogo živahneje ko,« je rekel dr. Johnson poro-1 kot prej spremljali in tolmačili čevalcu »Borbe«, »da pričakujem1 problematiko na terenu. Slabše čedalje tesnejše stike.« j pa je delo občinskih odborov Obisk tov. Tempa v ZDA je i SZDL. ki preradi čakajo na po-velikega pomena. V sedanjem po- ; budo od zgoraj. Ko je omenil ložaju so neposredni stiki med : problematiko vasi, je tovariš Ma-predstavniki obeh vlad vsekakor rinko ugotovil, da so dani vsi najboljša pot k razumevanju gle- pogoji za uspešno delo organiza-dišč in politike ene in druge cij SZDL na vasi, da pa mnoge vlade. organizacije tega ne znajo uspeš- rečih problemih s tega področja je naglasil, da prav pravilnost načel, na katerih sloni naša gospodarska politika, omogoča kritično ocenjevati posamezne gospodarske ukrepe in jih stalno izpopolnjevati. V zvezi s tem je podal izredno dragocene misli o sistemu nagrajevanja, vprašanju investicij, devizni politiki itd. Poleg tega je opozoril, da organizacije SZDL ne smejo podcenjevati svoje vloge v boju proti špekulaciji in dviganju cen. Ugotovil je, da se že kažejo delni rezultati tega boja v nekaterih primerih trgovine z industrijskimi izdelki. S TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Prispevek k ugodnemu vzdušju za razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo Sporazum o našem generalnem konzulatu v Trstu in o italijanskem konzulatu v Kopru — Odnosi z ZDA po ameriških volitvah — Vprašanje evropske varnosti 2unanVe »J^rzavnem tajništvu za 36 eve dr. Stane Pavlič. današnjem sestanku z novinarji v Državnem tajništvu za zunanje Beograd, 5. novembra. — Na mu vzdušju, ki se razvija v od- ‘ajnika 1 M odsotnega državnega 1 letine in tudi v tem oziru,« je Aleš BehW zunanie zadeve dr. dejal tov. Tempo »pričakujemo Poldne drža 36 sDrej el ^ danes do-! dobre rezultate.« P°nemškpEiaVnega. tainika zahod- j Odpravnik poslov ameriškega hrano i. 8a .^ni-strstva za pre- j veleposlaništva g. Wallner je od- 8- Theorln ls^vo 'n gozdarstvo govoril na vprašanje poročevalca zadeve je predstavnik tajništva g°v°ra ™ra Sonnemanna. Raz- »Borbe«, da pomeni prvi uradni Branko Draškovič izjavil: »Govor n®mški velSe ude*ezda zahodno- obisk podpredsednika Zvezni g' dr. o epos'anik v Beogradu izvršnega sveta v njegovi dor SVethik v aS» Kro11 in državni vini po obisku visokega funkcio- dosedanjimi izjavami, danimi v|n.lsxev ,v Ar5tu U1 2unar,5» _ javnem tajništvu za narja G- H. Stassena v Jugosla- obeh državah. Njegov govor je j slovansko predstavništvo v Trstu viji nedvomno „adal,n]1 prlnpo- nedvomno priepove* k ugodne- nosih med Jugoslavijo in Italijo.« V vseh vprašanjih, ki so bila sprožena med obema sosednjima državama, je bil dosežen napredek. Dosežen je bil sporazum o ustanovitvi konzularnih predstavništev v Trstu in Kopru. Jugo- napore, da bi prek Balkanske zveze okrepili evropsko varnost. »Jugoslovansko sodelovanje v evropski varnosti smatramo za koristno v slehernem položaju, ker je izključno usmerjeno k stabilizaciji miru.« G. A. Tovariš Marinko je podrobneje govoril tudi o vprašanju komun in končal svoj referat z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami s področja zunanje politike, zlasti pa je omenil naše uspehe v utrjevanju mednarodnih odnosov. V razpravi po referatu predsednika Marinka so govorili tovariši Kavčič, Avbelj, Fajfar, Petejan, Hočevar, Rudolf, Šnu-derl, Vilfan, Vratuša in Brecelj. Ob koncu današnje seje je plenum sklenil, da bo bogati material tega zasedanja izkoristil na terenu, z mnogimi ugotovitvami pa tudi vpliva’ na naš nadaljnji gospodarski razvoj. Koča Popovič se je vrnil iz New Yorka Ljubljana, 5. nov. Nocoj je na povratku iz New Yorka, kjer se je na čelu jugoslovanske delegacije udeležil IX. zasedanja Generalne skupščine OZN potoval skozi Ljubljano državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Ob prihodu simplon-orient-ekspresa so državnega sekretarja pozdravili predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marija- Brecelj in generalni sekretar pivdsednika republike dr. Jože Vilfan. Tovariš Koča Popovič je izstopil iz vlaka in se zadržal s tovarišem Marinkom v prisrčnem razgovoru. G. G. SCELBOVA ZAGOTOVILA nih?- sporazum naj postane izhodišče plodnega sodelovanja obeh sosed __ Er# j0g8 Beldeva pri italijanskem ministrskem predsedniku Trst r !°3aJki’ par.r- (TaniuS>- ~ Po Sj Praznik- } 0 Priliki državne-tud" n katera ^ je udele-'■‘uaudj i- ,S6dnik republike PreSC orugim; ki so tostran de-ijho, da u« e’ tat>ko zagoto- PP uila vlada ne samo Iz- fP?razUma 5nosti iz londonskega P°trudi]aa-temveč da se bo tudi Dev,-511 da minulost poko- ri .tičneg- ustvarili vzdušje ta? P6ga si^!?Spodarskega tn so-S^trski^!^8?18-« italijanski ii?’ da ne rt 3e Pripom- goslovanRi^7011?1 0 tem, da bo n? z Itam Y da onako rav- *Tak?t ^ S° °Stali " 3°ndonsk? 3e oudaljeval Scelba, sporazum ne bo cilj. temveč izhodiščna točka plodnega sodelovanja med dvema sosednima državama na vseh toriščih. Italija in Jugoslavija moreta in morata spričo zemljepisne soseščine in komplementarnosti njunih gospodarstev sodelovati za ohranitev miru, obrambo svoje neodvisnosti in za napredek narodov obeh držav.« Scelba je tuda dejal, da je Italija sklenila londonski sporazum o Trstu, čeprav z njimi ni docela zadovoljna. »Podpisali smo sporazum,« je rekel, »-ker smo trdno prepričani, da v sedanjih okoliščinah ne bi mogli več doseči.« Glede prihodnosti Trsta je predsednik italijanske vlade izjavil, da je moč zagotoviti pogoje za mir in napredek, »če bomo gledali bolj v prihodnost kot v minulost,« ter pripomnil, »da razpihovanje narodnostne mržnje lahko samo škodi«. SCSIBOV REALIZEM odobrava ves glavni italijanski tisk Nirn, E°^tičn’i i(Tanjug). Rimski vijo. Časnik ostro napada fašiste, gelbov Bov 8 ugodno presojajo! ki so povzročili incidente in po- fiOVr,*. . Riraujajui iu »u Ul Prispeva? ™eni-3°’ da bo udarja, da gre za ljudi, ki žele - Prijatelju. k sodelovanju povratek na politiko, ki je na-“Pslavijo {/i. ?1, odnosom z Ju- pravila Italiji in Trstu toliko .,ahstifni ^ ddni, neodvisni, so-c ^shikt K Vdl kominformov" LCelbov *L_bel*?U°. da je bil j^hstrukMvenr ^ realističen in ^ de in n?L , Hkrati obsojajo SlLlc_elb°vhn e-neof?-ilst.°v _ ddni, neodvisni, so- [ škode. O položaju narodnostnih manjšin pravi časnik: »Samo če bo izginila sleherna mržnja, sleherna provokacija, bodo manjšine, ki so ostale tostran in onstran demarkacijske črte, prenehale ;iV>ggero:“" 80Vor°m. Vladni! biti povod za skrbi in bodo poti8'3* ne mnr i Pomin*a’ da ti iz- 1 stale prijateljska vez.« 1* ie:mSuSSi: Socialno-demokratska »Giu- rajšnjih protislovenskih izpadov Časnik poudarja, da je moral Scelbov govor, usmerjen v pri- Osamljene skupinice ekstremističnih elementov so spremljale z žvižganjem in protijugoslovanskimi vzkliki tiste dele Scel-bovega govora, v katerih je zagotovil tržaškim Slovencem izpolnjevanje njihovih pravic in izrazil pripravljenost Italije, da ustvari dobre odnose s sosedno Jugoslavijo. Večina zbranih ljudi je te ekstremistične izpade obsodila. Na proslavo 4. novembra, Italijanskega državnega praznika, je Trst prispelo iz raznih delov Italije okrog 60.000 ljudi. V enourni paradi so sodelovali vsi rodovi vojske. Takoj po zborovanju na Velikem trgu je Scelba sprejel podpredsednika tržaške OF In mestnega svetovalca dr. Jožeta Deklevo, ki se mu je zahvalil za besede, ki jih je izrekel v svojem govoru tržaškim Slovencem, ter mu . zagotovil, da bo slovensko prebivalstvo pomagalo in sodelovalo, da bi bile njegove besede čimprej uresničene. Predsednik Scelba se je Deklevi zahvalil za njegovo izjavo. Uro pozneje je tiskovni urad generalnega komisarja Italijanske vlade za Trst in okolico razposlal novinarjem besedilo govora. Uredništvom slovenskih časopisov v Trstu in jugoslovanskim novinarjem so poslali slovenski prevod govora. pa konzul. »Volitve v ZDA lahko komentiramo samo glede na jugoslov.-ameriške odnose. Sodimo, da izid volitev ne bo vplival na te odnose, kot se to tudi po zadnjih volitvah ni zgodilo. Menimo, da za to ni nobenih razlogov, kajti v teh odnosih se zrcalijo trajni interesi obeh držav.« Predstavnik Državnega tajništva je tudi izjavil, da normalizacija odnosov z vzhodnoevropskimi državami ne bo vplivala na sodelovanje Jugoslavije z zahodnimi deželami in tudi ne na Na ljubljanski postaji so snoči pozdravili tovariša Kočo Popoviča tovariši Miha Marinko, dr. Marijan Brecelj in dr. Jože Vilfan ZASEDANJE ZVEZNEGA ODBORA ZA PROSVETO Enoten sklad pri založniških podjetjih Postranska založniška dejavnost naj bi bila oproščena davka na dobiček v korist federacije Beograd, 5. nov. (Tanjug). Od-, se je strinjala s tem, naj bi uki- založniške dejavnosti. Poudarili bor za prosveto Zveznega sveta I nili sklade za prosveto in kul- so tudi, da bi del teh, za repu-Zvezne ljudske skupščine je da- turo pri komuni in sklad za iz- bliški sklad namenjenih sredstev nes sprejel sklep glede osnutka rboljšanje založniške dejavnosti j bolje uporabili, kot če bi jih ob-zakona o založniški dejavnosti, o!po republikah, se pravi sklade, ■ držali v založniških podjetjih. katerem so izčrpno razpravljali v odboru in v kolektivih založb. Odbor je na predlog dr. Miloša Zanka soglasno sklenil, naj bi ki jih je predvideval osnutek > Toda v razpravi je prevladalo zakona, namesto njih pa naj bi mnenje, da pomoč deficitarnim ustanovili enoten sklad pri za-; podjetjem ne sme škodovati raz-ložniških podjetjih V ta sklad bi j voju aktivnih (predvsem velikih) tudi postransko založniško de- se stekala sredstva, ki bi jih mo- i podjetij, ki imajo prav spričo javnost oprostili davka na dobi- rala po sedanjem osnutku dajati tega na kulturno-prosvetnem to- ček v korist federacije, kar je j podjetja v sklade komun in re- rišču izredno važno vlogo. Opo- bilo v osnutku zakona predvi-1 publik. i zorjeno je bilo tudi na to, da ne- deno samo za glavno založniško dejavnost. S tem je Wlo ustreženo osnovni zahtevi založniških podjetij in ta ukrep bo izboljšal njihov finančni položaj. Drugi sklep odbora se nanaša na sklade. Večina članov odbora Ugodna znamenja tudi za sporazum o mednarodni atomski agenciji ...... j vega govora, pravi list, je prav I v tem, da je govoril v optimi-'J*lo£I0 napoved 1 stičnem tonu in da Je dal Trža- New York, 5. nov. (Tanjug). Politični odbor je danes začel razpravljati o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Ta točka je prišla na dnevni red skupščine na predlog ZDA. Današnja razprava o uporabi atomske energije v miroljubne namene je potekala v vzdušju, ki se je že med razpravo o razorožitvi znatno izboljšalo. Predlog ZDA je pravzaprav obdelava na- ljevanju diplomatskih razgovorov z ZSSR o tem vprašanju, označujejo v New Yorku za zelo | pocenitvi knjig. Odbor se je postavil na sko- katere založbe spričo posebnega rajda enotno stališče, naj bi ne programa ne morejo delovati ustanovili skladov pri komunah, brez pomoči, kot so na primer ker bi le-ti razpolagali z neznat- 1 Slovenska in Srbska matica, nimi sredstvi. Člani odbora pa i Hrvatska in Srbska književna niso bili istih misli glede repu-, zadruga, ki dejansko niso založ-bliških skladov za izboljšanje za-' niška podjetja, temveč ustanove, ložniške dejavnosti. V izčrpni ki dobivajo pomoč iz drugih vi-razpravi je naposled prišlo do t rov, toda ne na škodo razvoja veljave mnenje, naj bi tega skla- j drugih podjetij. Zagovorniki da več ne ustanovili in da bi bilo enotnega sklada so poudarili tudi najbolj koristno ustvariti enoten dejstvo, da bi z ustanovitvijo več sklad v podjetju, iz katerega bi! skladov nujno ustvarili tudi ad-izključno finansirali izdajanje ministracijo, ki bi terjala dolo-posebno važnih knjig, razen tega čen del sredstev iz teh fondov, pa bi bil sklad namenjen tudi Odbor je zaključil podrobno pomirljivo. Mednarodno sodelovanje glede uporabe atomske energije v miroljubne namene bo, ; razpravo o prvih treh poglavjih Skf naPravU na tiste ki stlzia* Prav teko ostro °bs°3a 0 do V Trstu na{ . . • . ! fašiste in nacionaliste zaradi vče- v TurinskaUŠJ| miru DrUv°dniku da ipa* P°udar1a sPora n° Pot pri presni??3* 1 hodnost. izzvati reakcijo tistih, ki C a ^a in možnosti /a S" vedn0 8*eda*° v m*™,ost *« nie med Italilo in t 1 ki ravnajo iz mržnje. ne pa po lV1° in Jugosla- | pn7iti„na stran Vteni ooln° “butnn temcna: Lep« vreme z'' ^anom vedeti, da s podpiranjem ’ sveta predsednika ZDA Eisenho- Britanija in Kanada) so že pri- ali vsebuje ustanovitev enotnega poglavju, ki se tiče časopisnih -al>erahfa ob'afnoStV v|P?.<:ln! s>oyeni.U politike sporazuma z Jugoslavijo iverja, ki ga je dal lani v Gene- pravile svoje resolucije o 8 mesu V, ‘rulI»> v Kotu- pomagajo življenjskim koris St0ptr>l. £x3n' prlmofskemPokon. itallianske®a naroda to mlru med io in is stopinj. I Jadranu. Nekaj ljudskih poslancev, ki osnutka zakona, nekaj členov so zagovarjali mnenje, da je tre- j osnutka pa bodo naknadno pro-ba ustanoviti republiški sklad, je učili in formulirali. V nadalje-kakor splošno pričakujejo, nov pojasnjevalo svoje stališče s tem, vanju dela bo odbor obravnaval korak k ureditvi odnosov na sve- da bi bilo moč samo prek tega peto poglavje osnutka, ki obrav-tu. Mnoga znamenja kažejo, da sklada pomagati tistim deficitar- nava izdajanje publikacij držav-bo morda v tem vprašanju do- nim založbam, ki ne morejo de- nih organov, ustanov, gospodar-seženo soglasje velesil. Štiri dr- lovati brez pomoči in dotacij- skih in družbenih organizacij ter žave (ZDA, Francija, Velika Razen tega so sprožili vprašanje,1 drugih pravnih oseb, O četrtem pri- ali vsebuje ustanovitev enotnega poglavju, ki se tiče --------------------- tem | sklada pri založniških podjetjih podjetij, bodo razpravljali šele nnst zjutraj v kotli- pomagajo življenjskim koristim ralni skupščini. Njegovo izjavo, vprašanju. Sodijo, da se jim bodo poroštvo, da bodo tako velika potem, ko bo odločeno, ali bodo na ki jo je dal pred dvema dnevoma, pridružile tudi druge države, ka-1 sredstva pravilno uporabljena, se v na tiskovni konferenci o nada-1 kor Belgija, Avstrija itd. I pravi, izključno za tej izboljšanje zakon. zadevi sprejeli poseben Zvezni izvršni svet je sprejel nekaj važnih novih predpisov in predlogov Del sredstev, do katerih so prišla podjetja z zvišanjem cen, je treba blokirati — Spremembe v zdravstveni službi — Ratifikacija trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Finsko Včeraj je Zvezni izvršni svet pod predsedstvom tov. Svetozarja Vukmanoviča razpravljal o ukrepih za stabilizacijo našega notranjega trga. Med drugim je sklenil predložiti skupščini amandma o blokiranju dela sredstev, do katerih so podjetja prišla z zviševanjem cen, ne glede na to, ali so bila doslej ta sredstva uporabljena ali ne. Na sestanku koordinacijskega odbora Zveznega izvršnega sveta bodo odločali tudi o tem, kako naj bi se ta sredstva najkoristneje imobilizirala. V amandmaje k osnutku Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev so vnesene spremembe glede finansiranja zdravstvene službe. Zvezni izvršni svet je mnenja, da ne bi bilo koristno s tem zakonom določiti sistem finansiranja zdravstvenega zavarovanja, dokler ne bo možno dobiti jasne slike sistema finansiranja ostalih področij socialnega zavarovanja. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi amandma, po katerem se bo plačevala hranarina v primeru bolezeni do sedmih dni v višini BO odstotkov plače, ozir. ustvarjenega plačnega fonda. Po sedmih dneh bolezni bo znašala hranarina 90 odstotkov plače oziroma ustvarjenega plačnega fonda. Kmetijskim delavcem zagotavlja amandma Zveznega Izvršnega sveta zdravstveno zaščito na pod- Kaj pravijo na to delavski sveti? Spričo nenormalnega naraščanja cen so pomanjkljivosti o naši trgovini že precej časa predmet ostre kritike vseh delovnih ljudi. O previsokih cenah kot posledici prevelikega števila nakupovalcev in po-sreaovalcev, špekulantskih mahinacij, želja po čezmernem dobičku, rastoče razlike med odkupno in prodajno ceno itd., razpravljajo ljudje tudi na sestankih, kar pa je doslej le v majhni meri vplivalo na znižanje cen. Nasprotno — kljub napovedanim akcijam za znižanje cen, kljub mnogim sklepom in protestom vidimo, da še naprej raste cena nekaterih stvari, medtem ko je pri drugih pocenitev le minimalna. Eden izmed vzrokov, da ni prišlo do občutnejše pocenitve, je v tem, da je bila do nedavnega naperjena ost kritike le proti napakam v trgovini, medlem ko so napake v proizvodnih podjetjih ostale neopažene. In v premnogih proizvodnih podjetjih ob vseh teh pomanjkljivostih še zdaj vlada na sestankih delavskih svetov in upravnih odborov »ljubi mirt, še zdaj živijo in delajo tako, kakor da ne bi zunaj svoje tovarne ničesar videli in slišali, kakor da ne bi imeli i' ravnavati kaj drugeg -'t drobne • tek očes zadeve, kakor da se vse gospodarsko življenje začne in neha ob plotu njihovega podjetja. Se več: mnogo je direktorjev in drugih ljudi v vodstvih podjetij, ki se v zasebnem življenju in na raznih sestankih odločno zavzemajo za znižanje cen, medtem ko s. v svojih podjetjih krčevito držijo dosedanje komercialne prakse, ki stremi po čezmernih dobičkih. In pri vsem tem se beseda o zvišanju storilnosti sliši precej poredko. Vzroke naraščanja cen moramo torej iskati ne samo v trgovini, am lagi zakona o zdravstvenem zavarovanju pod istimi pogoji kakor ostalim osebam. Izvršni svet zdravnika javne zdravstvene službe imele skrajšan delovni čas do izpolnjenega osmega meseca otroka, bodo dobile tisti del hrana-rine, ki ustreza razmerju med časom, kolikor delajo, in rednim delovnim časom. Zvezni izvršni svet je na svoji seji sprejel tudi uredbo o povračilu škode, ki je nastala ob zakolu ali poginu živine zaradi izvršitve, predvidene po temelj- bo s predpisi določil, katere ose- 1 nem zakonu o zaščiti živine pred be na kmcckiji posestvih so nalezljivimi boleznimi. na kmečki delavcu Šoloobveznim otrokom, ki jih vzdržujejo zavarovanci in katerim je bilo šolanje onemogočeno, se je z amandmajem Zveznega izvršnega sveta podaljšala pravica do zdravstvenega zavarovanja do izpolnjenega 26 leta starosti. Tako se izjeme, določene za otroške doklade, razširjajo tudi na ostala področja socialnega zavarovanja. Amandma vsebuje tudi spremembe glede plačevanja oskrbe v zdraviliščih in plačevanja stroškov za ortopedsko obutev ter pripomočkov zavarovancev. Zavarovanci, ki dobe ortopedsko obutev, naj bi sami plačevali tisti del stroškov, ki bi jih sicer plačali za navadno konfekcijsko obutev. To je potrebno zaradi varčevanja. Zavarovanci, ki bodo poslani na zdravljenje v zdravilišča, si bodo lahko izbrali preskrbo po svoji želji, morali pa bodo plačati razliko med srednjim in višjim standardom. Amandma predvideva dalje, da bodo člani družin tistih delavcev in uslužbencev, ki imajo po posebnih predpisih pravico do skrajšanega delovnega časa, imeli pravico do zdravstvene zaščite. Člani družin tistih zavarovancev, ki ne delajo v polnem delovnem času in zato nimajo posebne pravice, pa bodo imeli samo omejene pravice do socialnega zavarovanja. Naslednji amandma zadeva vprašanje zdravstvene zaščite zakoncev. Pravico do družinske pokojnine naj ima žena po možu, če je stara nad 40 let, oziroma mož, če je star nad 55 let, če pa Sta mlajša, imata pravico do zdravstvenega zavarovanja samo v primeru, če vzdržujeta otroka izpod 14 let, ali če sta se v treh mesecih po smrti zavarovanca prijavila pristojnim organom za posredovanje dela, z namenom, da se zaposlita. Ker je dodatek za boljšo prehrano neučinkovita oblika zdravstvene zaščite, predvideva amandma Zveznega izvršnega sveta, da bomo porabili ta sredstva za akcijo proti tuberkulozi na širši osnovi. Zvezni izvršni svet predlaga tudi spremembo členov predpisov, ki govore o prejemkih, kadar zavarovanec ne dela polnega delovnega časa. Zavarovanci s skrajšanim delovnim časom bodo razen plače za opravljeno delo dobivali tudi hranarino, višina plače pa bo določena po sorazmerju med rednim in skrajšanim delovnim časom. Višino plače naj bi vezali na število delovnih ur. Doječe žene imajo pravico do hranarine, skrajšan delovni čas pa bodo imele vse Sprejete so tudi spremembe glede višine in načina prodaje deviznih sredstev privatnim osebam. V bodoče bodo privatne iz tujine, bodo dobili prav tako premijo na devizna sredstva, tako da se bodo dolarji izplačevali s 100-odstotno premijo na uradni kurz. Zvezni izvršni svet je pooblastil državni sekretariat za narodno obrambo in državni sekretariat za narodno gospodarstvo, da lahko v njegovem imenu sklepata pogodbe z domačimi podjetji za izvršitev »off shore« naročil, ki smo jih dobili z mednarodnimi pogodbami. Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji ratificiral tudi dopolnilni protokol trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in osebe plačevale premije na urad- Finsko iz leta 1948 ter sporazum ni kurz. Privatniki in družbene o letalskem prometu med Jugo-organizacije, ki prejemajo devize slavijo in Avstrijo. Za zboljšanje stanja ¥ STROKOVNIH ŠOLAH Gospodarska podjetja naj bi nosila vse stroške za vzdrževanje domov in šol, izvzemši osebne in mate- rialne izdatke, ki naj bi jih krili iz proračunskih sredstev ljudskih odborov Beograd, 5. nov. (Tanjug) Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Zvezna industrijska zbornica ter zveze trgovinskih in industrijskih zbornic so predlagale pristojnim državnim organom, naj bi gospodarstvo v stroške za vzdrževanje domov in šol, izvzemši osebne in materialne izdatke, ki bi jih, kakor doslej, krili iz proračunskih sredstev ljudskih odborov. S to dodatno in izredno pomočjo gospodarstva bi krili izdatke za vzdr- prihodnje mnogo bolj sodelovalo ževapje in nakup inventarja v v zbiranju sredstev, potrebnih za s°lah, izdatke za zboljšanje pre- normalno delo industrijskih, rudarskih, gradbenih in drugih strokovnih šol ter domov učencev v gospodarstvu. Ze v družbeni plan za prihodnje leto naj bi vključili določbe, na podlagi katerih bi večino sredstev za strokovne šole in domove zbrali s prispevki iz gospodarstva. Stanje v teh šolah je zdaj takšno, da so ti ukrepi nujno potrebni Na 18 kvalificiranih delavcev v industriji in rudarstvu odpade zdaj samo en učenec v gospodarstvu, X gradbeništvu pa en učenec na 24 kvalificiranih delavcev. Število učencev v gospodarstvu od leta do leta pada. Kadri, ki se šolajo v strokovnih šolah, odhajajo v razna podjetja širom po državi namesto da bi ostali na področju posameznih ljudskih odborov. Po tem predlogu naj bi gospodarska podjetja prihodnje leto nosila vse Predsednik republike sprejel delegacijo tovarne aluminija »Boris Kidrič« hrane, za vzdrževanje učencev v domovih v času, ko hodijo v periodične šole zunaj sedeža domov, in podobno. če boiio ti predlogi sprejeti, bodo obvezni prispevek plačevale vse gospodarske organizacije iz industrije, rudarstva, gradbeništva, trgovine, gostinstva in obrti. Stopnje prispevka bi bile različne za posamezne panoge gospodarstva in določili bi jih vsako leto z zveznim družbenim planom. Skupna vsota bi znašala približno dve in pol milijarde. Nevšečnosti pri uporabi taksne tarife tožbeflih »Miiivvnuv ('von i'----^ - blcm. Vsega tega pa bo spričo >P membe pristojnosti gospodariš sodišč mnogo. Takšna pismo smejo več biti priporočena v seda- njem smislu, marveč denarna, kt’ Tovariš urednik, ko na pr. je pošiljanje rad bi opozoril na nevšečnosti zahtevkov po pošli poseben^ in težave, ki jih vidimo že zdaj pri uporabi taksne tarife v postopku pred gospodarskimi sodišči. Po mojem mnenju bodo povzročile te nevšečnosti ne le veliko obremenitev v delu, marveč tudi mnogo nevarnosti in težave za uslužbence, ki bodo imeli s tem opravka, kakor tudi možnosti, da se bodo dogajale malverzacije, kazniva dejanja in podobno. le samo kupovanje teh znamk glede na vrednost sporov v gospodarstvu pomeni tehnični problem, kajti če jih je treba kupiti za večje število sporov, moraš hoditi od trafike do trafike in tratiti čas. Treba je tudi dati več tisočakov v roke raznim uslužbencem, kar zahteva evidenco, izdajanje potrdil, predložiti je treba dokaze in obračune, vse skupaj kontrolirati itd. To lahko zapelje ljudi v zlorabe, katerih se je pred leti polakomnil celo tajnik neke beograjske fakultete, ki je imel opravka s temi znamkami večje vrednosti. Tako je treba v sporu, ko gre za 10 milijonov — takšni spori pa so med gospodarskimi organizacijami pogosti — plačati za takse nad 250.000 din v gotovini ali taksnih znamkah, ki gredo skozi mnogo rok, često nekontrolirano, kar zahteva mnogo časa. Tu so tudi protislovja glede na stroge omejitve gospodarskih podjetij, da ne smejo imeti v blagajnah do 10.000 in glede na položaj, ki nastane s predmetno tarifo, ko j: treba dvigniti v banki stotisoče brez možnosti učinkovite kont. le. Zaradi načina plačevanja med gospodarskimi organizacijami, kadar gre za stranke različnih bančnih enot, kakor je določeno v splošnih uzancah, mora predlagatelj izročiti svoje spise sodišču šele potem, ko se je prepričal, da tisti dan na njegov tekoči račun ni morda prišlo dolžnikovo plačilo. Zaradi vsega tega mora imeti tudi pripravljene znamke, da se v skladu z rezultati tega poročila odloči, ali bo tožbo vložil ali ne. Tudi lepljenje, izračunavanje in uničevanje teh znamk velike vrednosti je tehnični problem. Zamudno in nerodno je tudi za sodne organe, ko morajo znamke preštevati, izdajati potrdila itd. Vse to povzroča razne težave in nevšečnosti. Ta- l. jih lahko zamešali ali »izgubi . pošta pa v takšnem primeru P° ^ ne le neznaten znesek. Zato je ‘ ba odslej pošiljati ta pisma kot narna in na sodiščih jih m0. komisii\' pregledati, ker hi uh! - A™ koliko >° nili nastati spori o tem, stranke nalepile znamk na vloge-_ Zaradi r ožnih napak v taksi nju bo mnogo postopkov za vrtu- "J ~ ~ ^ v r 1------------ rnflTe* tev taks, kakor tudi zaradi & bitnih izrednih pravnih lekov in P dobno. Te takse pa so tudi visoke in pomenijo za gospdar organizacije veliko obremenitev-i treba že 1 ' vprašanji jih praktično urediti. Zato menim, da je treba ^ razmišljati o načetih vprašanjih Hotko Milisavljeoiti advokat, Beograd | Jože Hojkar Kar nekam prepogosto Pose“ zadnje čase smrt v novinarske^ ste. Včeraj popoldne so naši n narji spremili na zadnji P°“ p0. jega tovariša Jožeta Hojkar ja. ? kojni Hojkar ni nikoli s‘‘‘{Io. ospredje, kot novinar m ^ vek je bil zelo skromen, tih in u^ u: ~_.ni: nrpveč DOB1 . _ ko bi rekli celo preveč j^^jen na drugi strani pa pošten, zn in marljiv. Kdor je spoznal gove lepe lastnosti, ga je tu koj vzljubil. oVi- Jože Rojkar je delal kot nar nad 20 let pri nekdanje ^ zorciju »Jutra«. Takoj ko levscSgozr zorcij po zaslugi svojega kapitalističnega in Pr0.„'_ vodstva zaplaval v fašisti dnj®i so z mnogimi drugimi "aP goj. novinarji odpustili tudi Jo ,, karja. Po osvoboditvi se je ^0r vključil najprej v uredmS* je •Ljudske pravice«, pozneje P g]a. delal v uredništvu »Khnlezen 1,1 sa«, dokler ga zavratna narsW primorala, da je odložil n Stanovski tovariši ^>0['!.0j[Cpšei11 nili Jožeta Hojkarja v najlep spominu. DNEVNA KRONIKA Beograd, 5. nov. (Tanjug) Predsednik Josip Broz Tito je danes dopoldne sprejel v Belem dvoru v navzočnosti člana Zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška, delegacijo tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« iz Kidričevega, v kateri so bili predsednik upravnega odbora Marjan Berlič, predsednik delavskega sveta Stane Černe in direktor Stane Bizjak. Predstavniki tovarne »Boris Ki- Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 5. nov. (Tanjug). Trgovinski razgovori med Jugoslavijo in Italijo se bodo začeli v najkrajšem času. To je izjavil sodelavcu Tanjuga trgovinski ataše italijanskega veleposlaništva v Beogradu Marcello Serafini. Pred tem bo treba proučiti še nekatera finančna vprašanja. zavarovane' drič« so v imenu delovnega kolek' žene, ne pa samo tiste, ki imajo tiva seznanili predsednika republi-[ruuvmr um P0116*3611 delovni staž. Zene- ke s stanjem in perspektivami za pak predvsem v proizvodnji - to 11 fn^ '*** P°d' je nedavno poudaril podpredsednik ie*ja- Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovii-Tempo v svojem go- Prvi domači trolejbusi Subotica, 5. novembra Dvajsetega oktobra je bila podpisana pogodba o izdelavi prvih domačih trolejbusov. Trolejbuse bodo izdelovale tovarne »Sever«, »Dra-goslav Djordjevič-Goša« v Smederevski Palankj in »Elektro-Srbija« v Beogradu. Vsa tri podjetja so končala vse priprave na začetek izdelave tro- PosvetovanjeJ veliko število delavcev in tehnikov, lične raziskave. y reao ki bodo sodelovali pri tem delu. bi prikazalo naše usP?.,e-i. proble‘ Beograd bo dobi! nrvih štirideset nju zamotanih hidravn feratoV- mov. Predvidenih je _,,o„pt0vanja Beograd bo dobi! prvih štirideset domačih trolejbusov že v šestnri- ctih mesecih. Pred obnovo videmskega sporazuma Ljubljana, 5. novembra Po uvodnih razgovorih med predstavniki goriške trgovinske zbornice LR Slovenije, ki so bili nedavno v Novi Gorici, je pričakovati, da se bodo konec tega meseca začeli uradni razgovori o podaljšanju veljavnosti videmskega sporazuma o medsebojni blagovni izmenjavi med goriško in videmsko pokrajino ter Slovenijo. Pričakujejo, a a s e »o ,fiatov udeležilo kakih 100 JLdišč v različnih hidrotehnik ni i, njakoV« državi, pa tudi tujih stro dn.il. Ie Beogradu, ki )g2. Posvetovanje strokovnjakov za hidravliko . . Od 7. do 9. novembra bo v Beo- lejbusov. Tovarna »Sever« je v ita-1 gradu prvo posvetovanje jugoslo-' hjanski tovarni »Ansaldo« izurila I vanskih strokovnjakov za hidrav- strokovnjakov za 'hfdrav- k°‘^""Zaa.ič^ki j° ie voru na skupščini Stalne konference mest v Skopi ju. Da je to res, samo en primer. Na sestanku predstavnikov podjetij v Kranju — ka kor smo že poročali — je zasto/r nik neke tekstilne tovarne izjavil, da bi luhko vsa tekstilna pod jetja brez težav znižala cene svo-!h izdelkov najmanj za 10'/o Zdaj že vidimo, da to niso bile prazne besede, saj so začele nekatere tekstilne tovarne v kranjskem okraju zares zniževati cene svojih izdelkov Upajmo, da bodo sledile njihovemu zgledu tudi tekstilne tovarne v drugih okrajih in da bodo znižale cene najmanj za toliko, kakor je bilo govora na omenjenem sestanku v Kranju, saj bi bilo res nesmiselno in v nasprotju s socialističnimi ekonomskimi principi, če bi tekstilna industrija še naprej izkazovala milijardne nadplane dobička. Prav tako .akor v tekstilnih pa bi se morali zamisliti tudi v vseh ostalih podjetjih. Ce bi povsod pozabili no na čezmerno stremljenje po dobičkih in postavili na dnevni red vprašanje zvišanja storilnosti, potem bi nedvomno začele cene zelo hitro padati. Samo povečanje storilnosti ram lahko zagotovi štabi len stand trd. lato se vsi pametni ljudje v celoti strinjajo s predlo gnm Zveznega izvršnega sveta, naj Skupščina odobri blokiranje dela sredstev, do katerih so pri{la podjetja z zvišanjem cen. F, Š-l. niso slišali. Razen tega, čemu bi domnevali, da je padel na polje ka kroglasta strela na to področje ciro IUO IzMnnm UnnlinlA .. ________! m olonr I) o >»< «-l-.. II __ i'.' i ■ . ° . »Ali ste ga videli?« »Seveda, krožnik je obstal, iz strelivo kotanjo izpeljalo v navpi- meteor. Raziskali so lijak in kopa- in v eni izmed hiš je"še~zdaj sled, njega se je spustilo nekaj kovinsko den bzek rovi Drugi bolj trezni so li ob ozkem rovu, da bi prišli do kako nagajivo se je sprehajala od žarečega na zemljo.« začeli razmSljati, če ni morda pa- meteorja. Ko so kopali približno dimnika proti pritličju. Ta kroglu- »Jezus Marija, kaj bo iz tega!« de3 bakšen meteor. Najbolj naivni L?0 m globoko, je bilo konec ro- sta strela je torej 7. oktobra (re- je zatarnala tercijalka in se seveda Pa. zafej* vse raz.agati z leteči- va, našli pa tudi niso ničesar, ra- ščila v njivo — verjetno so kakšni takoj spomnila na konec sveta. rJ11 kr°2n|kt in s prebivalci nekega zid ne aj kamnov, oblepljenih s posebni pogoji pritegnili električno Tako ie šlo od ust dn ust in d™.Sc8a, P,anala. ,že5 da 8° s.e ,SPU' smolnato snovjo. Repa v okolici li- silo — napravila lijak in se potem neredkim je bilo to v potrdilo da 1 * krožniki 'n nato. izginili v jaka je bi a razcefrana in mnoge p0 najkrajši poti zgubila v zemljo. tn ro« ,.u,i n ..mi ,„„hoi,;n ^ioi„j<: zem\j°- Smešno in naivnoA toda so imele luknje, kot da je skozi re- Zaradi visoke temperature je na rrožnVi^da8h'nlih^nnluliaio^bit' resnično- Nekateri •judie iz Dravelj po šel projektil. Strokovnjakom je potfv zemljo seveda'" stalila Tahko , aa IZ njin prihajajo bit nravno dn. so oh iutrnniih nrnh bilo čedalie boli insno Hn In ni i •_ i„ mogel biti strmeli v nebo, kdaj se jim bo pri- posmoditi repe v okolici, razen te- dokazuje, da gre za kroglasto stre- ia z nekeca drucean nlni.etn skraf Pravij°. da 80 ob Jutranjih urah bilo Čedalje bolj jasno, da to ni topljiv mineral, in raztopina se je a naivne » torij!« ki ih razširja V® V‘de!i r^.naivneže ki .o mogel biU meteor, ki ne bi mogel oprijela grušča. Tudi ranjeno repa * .. .. ... Je * J . ra?s,rJa strmeli v nebo. kdai se i m bo ori- posmoditi repe v okolici, razen te- ,ir>ir«w.iD» An. irrr.ctiac»n roan^mbavn^teLf^so'd^bnr'« kaZa'° kakSno razodetje: Morda'so ga pa tudi ne bi mogel napraviti i0. Kjer vstopi elektrika kroglaste tem nekoMkn nodlLe v fan,aziJ' že vidcli ci8are. balone, takega navpičnega ozkega rova. Po strele v telo je le neznatna luknjica, ", , zvonove in vem kaj še vse, potem proučevanju vseh okoliščin in po pri izstopu iz telesa pa je telo raz- lo se ni zgodilo nekje v Fran- pa je vse izginilo. Resnično od vse- razgovoru z domačini so ugotovili, cefrano. ciji, pač pa v Dravljah pri Ljubija- ga tega pa je bilo to, da so jih bo- da gre za svojstven naravni pojav, m. Lepega dne so ljudje zagledali leli vratovi in da niso mogli z niče- to je za tako imenovano kroglasto na neki njivi okroglo kotanjo, ki mer potolažiti svoje radovednosti, strelo. Dne 7. oktobra je divjala se je končevala v ozek navpičen Zadeva ie orišla na uho tudi nad Ljubljano od 5. do pol 8. ure rov. Nekako pet metrov v premeru , . , , , , nevihta Nekako ob 7.15 so nrebi- okoli kotanje je bila posmojena * rokovujak°ma astronomskega in- va,cl okolice vjdel| kak j vsa repa. Ljudje so si z začude- štllu'a ljubljanske univerze. Poseb- dalj5em bliaka’j„ in gnnJe. njem ogledovali to čudno nakazo na eklPa na CeIu s predstojnikom nju nenadoma pojavila žareča djSe kdaJ kaJ P°d°bnega zgodilo v njive. Niso vedeli, ne kaj ne kako tega inštituta prof. dr. Dominkom krogla, za drobec sekunde zastala Dravljah, se bodo gotovo raje obr-se je zgodilo. Bolj preudarni so za- se je podala na draveljsko polje, in se potem spustila v zemljo. Pre- nili na Astronomski inštitut, kot da čeli misliti, da je kotanja od kak- da bi preučila, od česa kotanja na bivalci pravijo, da je v zadnjih bi podpirali razna ugibanja in hnj-šnega eksploziva. Toda eksplozije njivi. Prvotno so ti strokovnjaki dveh letih že nekajkrat udarila ta- ke o »letečih krožnikih«. G. G. S tem je bila pojasnjena skriv-. ost v Dravljah pri Ljubljani. Kolikor toliko razsodne ljudi je to pojasnilo .nanslvenikov ozdravilo nadaljnjih misli, da so se spustili Marsovci z neba. Ce se bj še v bo- ža osebno izkaznico ki j« J eno^ lu dobil, toda pod lažnmi ^ 5e Med zaslišanjem je P”zn d« u zaslišanjem Jc. u je skrival pod lažnim i sti b, se tako ognil odgovorno8 poneverbe, ki jih je z>>6 Devizni tečaji 5. novembra l«! ^ • USA dolar 1140 -283,17; untfl. funt 8U8 ^• J« ■ _ 28-# . - 279,24; 1JM 28.650 - - 301,89; bel«. * ‘ . .mir —" ■ « ra/) * 2510,76 - 818,46: frauc. frttUJLnk 2l-*ffr» 305,67 - 256.61; klir. 4via !!& 20.878,62 - 21.295,85 - 'M. ‘St.8# 198 - 196,94 - 197,41 - UoKp - - 196,94 - 196,94 - «<>•* . forint 23.650 - - - - - l6-8$’ - Šved. krone 16.897 —• lb'8?a’ . JllLjS] - 191,36; eiript funt j*lUAistr! 2111.50 - 145,10; obr. A J0iar Dlf. . 1003 - 1002,23 - 234,08; obr. 5. o skn 818 - 819,70 - ,20; A; stalfir Finska — - 6bU _ ifiS«’ . dolar Grilja - - “ ‘ “jjj.f1 'e»£ obr. dolar Turčija - - . 626 122,89; obr ddlar Paraev 626 - 108,67. - 108,67. .. 1, 6 Opomba: Številke r"m/alv3,io tej« vilo točaj v LJiibljau . 2. ji teč v Zaarobu, 8. Število ared,nj , FLRJ, 4. število aiio v čo, (eJ d označbo devize pomeni. O'bijBui-vizi ni bilo zaključkov v LJU“ J vl,fJ Promet sredo Ju gfp Situacija: zaključki v o» T,'č'"aJVtriJn. u«,# obr. dolarjih Avstriji « , ni'" pr^ajaVcI' Rudni k v^0». >9 J Idrija, Slovenija eadje. l°v/ vnvi Kamnik. In Primorje - « Tečaji so se oren: Gorica. a. - z KO V' eXPOntVr?b prejs« itlnvncm po zaključkih na P 6C 1 sestanku v Ljubljani. _»»!' * rt anniR le točaj amer. dolnrjn nn ^pokr njepru oeoirraJske(ra tečajiprocojš«3 iiovprašovanjo Se vedno p posebno v čvrstih dovianJL ga uslužbenca v „ dobrih sedem let skrival P ^g. nim imenom. Dopudja je be0graJ' slen kot nakupovalec v je skem podjetju »Sutjeska , [jfne od časa do časa Pon.areja;iune, de' tovarniške sezname in r. : nicSf' nar pa si je pridržal. p3 je cev mu je šlo to v klasje ^ ,,a začutil nevarnost, je F' dstavlJa‘ Reko. Tamkaj se je Ponr0Sil Je / Zaton Mg Garthyjevega vpliva? New Y <0d posebneca dopisnika »Borbe«) slliall kratil ?l,n?T neli1aA dnevi sni° lahko prek radijskih postaj 88 Je približno giasjH rep n strankinih strojev, katerega vsebina Hko SHt ,Tep'J, kanske kandidate, - to Je ukaj Moskve Vrniti Arne Besertlln1!8 ,)oal - Moskva to ukazuje. •Nftna nartiI.' 7n* Jr*e^° napotkov, ki naj bi Jih bila dala Komuni* r°kah S7 . .. nH^ ^llo Pokazalo, da so demokrati orožje v ionska struni!« ■ 'a ,?i l'"" ®^*Ila tarča desnih elementov republl- ? *noelniI demokrati, ki so jim očitali, da J', komunlstiuil trabanti In podobno. Mmil‘V6 n * ,d"e 2' "ovembra so Sodelovanje republikanskih wull MeCarth...Ji0S0Je fa popoln zr‘ — ' ' - - - - popoln zaton kalov z desnim krilom Demokratske , glasove, pa bo treba Se proučiti. Odgovoriti tudi Se ni moč na vprašanje, koliko Je vplivalo na Izid volitev znižanje davkov velikim korporacijam ob ohranitvi starih davčnih stopenj za sloje z nižjim) dohodki Zanesljivo pa lahko rečemo, da so volitve presenetile obe stranki In opazovalce. Zadostuje omeniti, da je glavni pajdaš senatorja McCarthyja Roy Kon javno Izjavil, da bo glasoval za demokrate Največje presenečenje so prinesli sami Izidi Republikanci so obdržali mesta, v katerih so mislili, da jih bodo Izgubili, demokrati pa so dobili nekatera mesta, s katerimi niso ra čunail Obe stranki sta se borili z enakim) silami In vendar Je odločalo o vnlltvab samo nekaj sto glasov. Štetje glasov še nl povsod kon. čano Ponekod jih bodo morali prešteti znova Zato bo po zakonu izid glasovanja znan šele 13. novembra, ko bo končano drugo štetje v voIIJpih okrajih Pa tudi z delnimi izidi pre hajajo ZDA v povolilno obdobje v znamenju olajšanja, ker je bilo predvolilno obdobje zaprto, polno hudih obdolžite? In neizgovorjenih napadov Zdaj bodo tudi politiki trezneje In vprašanjih •frank« še 1« risu? i ^PobHkanska stranke zlasti v vprašanjih zunanje ekstremist«.! stJah.u Pred vpil politike, je zdaj menda odprto in mož-aŠ Ima orini.tr ljudstvom In no. To ne pomeni, da ho znotraj ene fPfemenila 1,!,. pot; ,ia 1,0 lahko druge stranke vplivala srditost »de' ki lllill ST,"Je p°,eie 111 ln® hoja med reakcionarnimi In napred tred lastno desni* i° i prav stJ*h njml krlll. pač pa tn vsekakor pome-J *e volitvah ' -a W.la ylada vila tradicionalno republikanskih g!a- njenei' al da s? s?v .farmarjev, ki so v nekaterih »a"-fcl. Prdsednlka količkaj okrajih presedlali k opoziciji. Vpra- iu d» »o hlll 2 lahko vsakdo skle- šanje hrezn-s-lnostl le zelo vplivalo iSSfPtl Renu bilk »Zot* P"r!,*e!1 Pa izid vnllfev Koliko je prodemo. Me^stavijajo .Jkanske stranke, ki | kratsko In protivladno stališče sln.ll nJeno desn0 Skrajnost, kalnih krogov vplivalo na delavske DANES PO SVETU Sceihov govor P ^fctno 1p Kil« ... „ . . . * L,-&a til IU11AU SUUSlUVa *■ Preavčeraic!,^ ’ kar le rekcl prodirati od Trsta prot) Pulju, Reki boli ali mani ie hsnn in ie na-sin aoči politiki . v Trstu 0 k0" iu Šibeniku tja do Boke Kotorske.« i.irlT.i„r, ■ n •, ’ , ,■ . t J 'nskemu Jr h VOje v de nasProtl Na mitingu pa so med Scelbovim Uon.lpnosV Critancev — zlasti ka- lain stikov mi>Jvalstvu in PersPek- govorom »organizirane tolpe neofa- dar ne gre za osebnost predsednika Co grea^anik ftalfiiinskp3 v,f„e; ^shtoy ‘»drugih nacionalistov., kakor Kisenhower ja - pretežno na stra- Sceiba italijanske vlade Jih je Imenoval Reuterjev dopisnik,, n, vzklikale podobna Iredentistična n' ^riio.vratov.« Trgovinska pogajanja z Avstrijo Dunaj, 5. nov. (Tanjug). — V avstrijskem zunanjem ministrstvu je začela zasedati mešana jugoslovansko-avstrijska trgovinska komisija, ki bo določila blagovne sezname za bodočo izmenjavo med Jugoslavijo in Avstrijo. Na dnevnem redu zasedanja so še nekatera druga vprašanja v zvezi s plačilnim sporazumom ter izboljšanjem prometnih zvez med obema državama Izpolnjevanje dosedanjega trgovinskega sporazuma, ki so ga sklenili konec lanskega leta v Beogradu, je bilo zelo zadovoljivo za obe strani Zamenjava je dosegla skupno vrednost 40 milijonov dolarjev Sedemčlansko jugoslovansko delegacijo vodi svetnik v Tajništvu za zunanje zadeve Vladimir Gavrilovič, avstrijsko delegacijo pa svetnik v zunanjem ministrstvu dr. Louis Marcjue. Na prvem sestanku mešane bolj hladnokrvno razmišljali o raznih , komisije so sprejeli dnevni red Jaša Levi m razdelili delo. Britanska presoja ameriških volitev London, 5. nov. (Tanjug). V članku o zmagi demokratov na volitvah v ZDA se vprašuje revija »Ecoiiornist«, kako naj bi Britanci presodili te dogodke, ter pravi: »Pravilo je, da morajo biti tujci nevtralni in nepristranski, kar zadeva notranjo aolitiko prijateljskega naroda. Ker pa se nas ame-liška politika zelo neposredno tiče, tega pravila ni lahko spoštovati in >e°n?zhnorik,s sporazum ni cilj, j gesla. j »Economist« sodi. da izvira ta '>rt!0?clovai,i^tL?? c,vonu> in plod.‘! Odveč Je govoriti, da takšne šo- simpati ja deloma iz spomina na ve neposredno like dneve zveze za Rooseveltove so 'ui*eiovanjg med v «,,wu S^Venri1 sorodnima ^deželama^ 1 vlnlstične manifestacije neposredno i»Ke dneve zveze za Koosevelt J? bo viL 'a,hko zajamčimo ne le. j Predsedn|1ja vlade, kakor tudi iz dejstva, da st V«ajaae i2 londonske pogodbe^mM I nJesove vlade' Razvijanje Italijansko- re| uMikanci večinoma izolacioni >.‘^0 tudi potrudila pokopati iU??„S,0™n„S.^.?a sodel°v?nJa. ln tes' sti, da zagpvarjajo prvenstvo poli-ln “postaviti vzdušje poli- II®!,5® p?Jh?ov!fnJn^bevt?eŽe* pa vse’ filte v Az'j' in da so pristaši McCar-J^elotU^POdarskega ln socialnega H?koJ .Iahteva *?* akA,vno Posega- H nacionalne mrž- Spa6 italit-iS.?10 škoduje.« To so be-in, ka. tori.) fBa “»Inistrskega pred-ib-° od takšne besede, kakršne Sa ,ah„rtnekdaJ želeli slišati od „ Trdno ega soseda- zadotTi0 .Prepričani, da Je to » )an>etno ? ^s*vo upravičeno, ker m razvoj,, . *elimo, da bo praksa Sin v Poti-nii0nkretnih medsebojnih 0 Uh sliši* resničnost izjav, ki tL novo vzdušje, ki Po sklenitvi londonske Uji?,n dni ali St.u’ 1 vzdušjem pred lik? (,asov Ks katerim koli iz prejš-lak, 1,1 va’-;., 0 videli veliko raz- 1« 0 >ainn j Pozitivno spremembo. ^V°st;1|o “~. 'ellmo' da »>l to vzduš la*""0 sre&eral takšno, da bi po-Ju?n?,''d°vlne «?„etck novega poglav-'°slavij0 stikov med Italijo In »as vanI?l.i,iost ctmo *meraj poudarjali •» £tlh !tal '1Pnlh kor,st« Jugosio- *HinP0Ptla Drv , nskl‘Sa naroda. Zdaj Ckm Pogon rat ustvar-lpnl ugodni k'>rk„Čn° zaii 'a Politiko, ki bo risu. zadovoljna zahteve teh Pasove5m? sMSal, o Trsta e® *tl. ,,,neprij0,’„ 5'asove, ki vzbujajo W, **«aj spomine Iz minulo- hjl 2 lred.n,i r,a,lJe zaCenja boj IstjL ®°kler , na ki ne bo prene-letii. h |)alJ. . oeosvobojenl deJeli *klh’ le rekoi' 1 ne hosta osvobo-v<>(lst»,as>stov eden lzmed italljan-s,aHi> 1 n|ihn Ha seji centralnega 16 bij sv°dJa .!*** gibanja. De Mar-86 boli 'ta,,lansklh fašistov, pa J »Prerit*,*,- .Italija mora &oli V N Vlari n?v (AFP). _ Bol-skl a0vS'elc reml 3 Ivkov aicza onstein .Tanr.i .ulu,1S[em : Raba-PV : Petlos- minja, da drobna tehnična vprašanja ne smejo zavreti podpore in zaupanja, ki so ju socialisti izkazali Mendfes-Franceu, odkar je postal predsednik vlade. Men-dds-France tolmači v pismu tudi svojo »metodo upravljanja« in poziva socialiste, naj prispevajo k »ukinitvi običajev in tradicij upravljanja, ki so doslej škodovali naši demokraciji«. Končno poziva Mendčs-France socialiste, naj upoštevajo svoje in vladne skupne težnje. Danes popoldne se je začela v Nočne brzojavke NEW VORK — Britanski delegat je v političnem odboru OZN predlagal, naj bi bila mednarodna konferenca znanstvenikov o uporabi atomske energije v mirnodobne na- j mene 15. julija 1955 v Ženevi. I BERLIN — BivSl nemški feldmar-Sal von Klelst je umrl v SZ. NEW DELHI — Predsednik Nehru je potrdil vesti, da se bo odpovedal ; mestu predsednika republike ln i predsednika kongresne stranke. O. | - • uaoar roml ■ , uaiics o v- jv; v C2erninP,ur«Sevi6 " ' ; francoski skupščini proračunska 9 • Tri, : G"S°rlft I irancosK. ^»^^1.1... Pet;n^ronstel7 9 Prek-! razprava. Predsednik ker bi sicer mesto dobilo v .rirBije, ko to SSSJ j M M japo-ojll k ISS^ tfSSlJSfflfS •£*& strativno izenačenje dejansko P°Sojev pridobivanja električne ustvarila okoli is, vse ostale pa le nasprotno vsem principom seda- energije in s tem k delnemu ize- « narodnega dohodka, ini- „ J I J, , I n-lopnili rm 4i-mimon*o H m clativni odbor bo predložil svoj pred- njega gospodarstva. Medtem ko, nacen j u cen. Argumente, ki so log mestnl skupščini, ki bo o njem je članek v »Privrednem pregle- -I1*1 na se^ navajali, bo dru- razpravljala na prihodnji seji danes du« navajal, da imamo enotno i š*v° kot svoje mišljenje v obliki *e hov Gradec, Podsmreko m _“orn|e Na področju Spodnje in sS' Šiške bi bila v Ljubljani J SW komuna, v kateri bi bil t»o» iogt stroj. Mestno središče z Bez.istajn11 vred pa bi predstavljajo sam komuno s ca 60.000 prebivalci, Ta predlog, za katerega J„ospo-Muha navedel tudi utemeljene e e. darske in družbene razloge, P» ge v da še ni dokončen in bo razpravljanje Mestnemu in ” p> mu ljudskemu odboru. Be*. bodo seveda tudi imeli vp”'' l(VrieS? Na včerajšnji seji najvcf odbora za komune je bilo pod; razpravljanja o tem, ali “^..ne a11 ročje mesta razdelili na ko«* aort ne, ker so bili proti temu„Eiem ,! tudi ugovori, osnovni proo* rfi-trv _ • n • * ’ k',vv,» o« »cocvau piuuvscm IHdlC- *«wcva USldllUVilCV B KOITlllll (la pOu- gije xe primerjave ne moremo da bodo tako podrobno seznanje- rlaIn© probleme šol. Novi šolski od- ročju Ljubljane in njene neposredne poslužiti. Dejansko stane na ni s tem nrohlpmam M im borL pa J? bodo «kvariali * vso. okolice. primer ruda železarno na problemom. M. N. problematiko v zvezi s šolami. Pri-1 Tako bi bila na področju stožic, Jesenicah zaradi prevoza dosti J več kot zeniško železarno. Razen \ tega govori proti uvedbi enotne tarife za električno energijo tudi dejstvo, da bi to nujno terjalo razmeroma velik centralni administrativni aparat, hkrati pa po- Z znižanjem režijskih stroškov in izboljšanjem organi- icenl. Za primer poostrenega var cen nikakor ne bi nri- rini n ir» <>!<->■«/n! 14..1-------1.„ k_i • :Za nižjo ceno enaka postrežba osvoboditev, je še vedno nekaj ljudi, pomoglo k olajšanju energetske ki še niso v organizaciji, imajo pa situacije in ne bi vplivalo na eo-vse pogoje, da se lahko vključijo cnnHnrnoiJ« i i vanjo. Prav zato si prizadevajo, da P °arneJ W.112, 101.019, 102,320, 124.111, no. Razen tega bi se morale menze j 149.470, 174.078 in 199.492, otresti neutemeljenih režijskih stro- I Dobitniki naj pošljejo žrebne list- ma^no^pos,^jetT.pSSSS^&l** 2 v ‘»varno. soko število uslužbencev v menzah in Istočasno naj navedejo svoj točni podobni pojavi. V podjetjih pa. kjer' naslov. 1 nimajo primernega prostora za kuhanje in serviranje toplega opoldanskega obroka, bi lahko nudili delavcem vsaj poceni malice, po zgledu ljubljanske tovarne Zmaj. To bi ugodno vplivalo na storilnost, no zdravje delavcev in no njihove lepe. M. Z. Pri vsakem nakupu sadnih sokov v trgovski mreži zahtevajte od prodajalcev žrebnl listek. Ce prodajalci žrebnlh listkov eventualno še nimajo, naj Jih zahtevajo od dobaviteljev. »Celeia-Sad«, Celje Zamotan problem cen zdravil Vrsta nerešenih vprašanj, ki bi jih bilo treba reševati v celoti Del Mariborske splošne bolnišnice: spredaj obnovljen infekcijski oddelek, zadaj pa poslopje porodniško-ginekološkega oddelka, ki so ga nadzidali za dve nadstropji in tako razširili očesni in ušesni oddelek. Te dni so-uredili nadzidani del poslopja vzlic temu poskušal v vsem za-1 Varčevanje materiala pa ni ________________________________ __ clovoljiti bolnike. Prihranek pri j vplivalo na prehrano bolnikov sv°j° obveznost, " re za razdelitev Ljubljane »a ne, pa so predvsem v tem. deljena Ljubljana ne bo tel”' na svoje ozko mestno podroci več bo predstavljala široko P ta*4 skupnosti komun ln povezo^ laledJ*' mesto in njega neposredno Za trolejbus do Ajdovščine Ljubljana, 5.. » je-Jutri, v soboto, zvečer d« ([) „j-lavci EC2 začeli montirati pre° peljavo za trolejbusno 2® Ajdovščino. Kot so Ljubljsn opazili, so uslužbenci EC s pripravljalnimi deli za P^0v5člnS trolejbusne proge do to® kjer bodo Jutri že v zanko. Dela bodo nadaljev»‘ manJ deljo, ko je na tem krizls R prometa._________________ KAMNIK ^ Na gradbišču obeh p* blokov, ki jih gradi jetje »Graditelj, iz ^ stev MLO, dela lepo nnPfe““ljh daj betoniraj« na obeh 8n pa J? touske plošče. Prihodnji jed t »k dograjeuo še dtugo nadstroPJ bo delovni kolektiv lahko ® ^ fivnin nhtrATn/uii An liftStfl •• JjOl*. V zadnjem času se Je vprašanje ne približno tako, da Je bila kot cen zdravil premaknilo z mrtve toč-1 osnova vzeta vrednost dolarja 600 ke. Problem je sprožil Zavod za so- , dinarjev. Kemofarmaclja kot grosist cialno zavarovanje, katerega velik t zato ne more kupovati zdravil v tu-del sredstev gre prav za zdravila, jlnl z devizami prostega trga, temveč tujini, tako poslovati, da krije svoje stroške ter zadosti družbenim obveznostim. Toda nepravilno Je, da je to podjetje obravnavano tako kot navadna trgovska podjetja. Njegov po- Toda problem cen zdravil Je zamo-; je Izključno navezana na devize s ložaj bi bilo treba posebej urediti, tan, odvisen tako od domače farma- 1 tripartitne pomoči ln na posebne de-1 Morda bi bil3 to ustanova s samo-cevtske industrije, od lekarn, kakor vize, ki Jih dobi od banke po tečaju stojnim finansiranjem, vendar v tem tudi od grosistov, ki lekarnam po- 600 din za dolar. Pri tem zato ni- primeru ne bi mogla uvažati. Lahko sredujejo zdravila. kakor ne velja zanjo načelo ponudbe bi bilo urediti samo vprašanje, kdo DOMAČA FARMACEVTSKA . INDUSTRIJA Vprašanje Je, koliko bi lahko podjetja, ki izdelujejo zdravila in razne sestavine, znižala cene svojim proizvodom. Prav gotovo je monopolni položaj podjetij farmacevtske industrije vplival na visoke cene izdelkov domačih tovarn zdravil. Dejstvo Je, da so še do pred kratkim tovarne zdravil Imele nekako razdeljena področja in da so ene proizvajale te, druge pa druga zdravila. Temu primerne so bile tudi cene. Sele v prav zadnjem času pa se je tudi med tovarnami zdravil uveljavila konkurenca ln Je začelo Ista zdravila proizvajati več tovarn. Ta pojav Je Imel prav gotovo ugodne posledice. Naj omenimo, da je n. pr. tovarna Prolek Imela Izdelovanje hormonskih preparatov za svojo domeno. Ko pa je tovarna Ga-lenlka začela proizvajati te preparate po nižjih cenah, je tudi tovarna Prolek znižala cene tem svojim Izdelkom. Posebno pa se je stanje spremenilo, ko so se pojavili manjši farmacevtski obrati, ki so začeli izdelovati nekatera zdravila po nižjih cenah. Tako Je pojav podjetja »Esku-lap« v Beogradu In »Zdravje« v Leskovcu povzročil znižanje cen, večje znižanje pa s 1. januarjem pričakujejo prav za tista zdravila, ki jih neugodno. Tako so bile pred kratkim na razpolago Io devize za Italijanski trg, kjer pa so nekatera zdravila tudi za 30 do 40 odstotkov dražja kot na nemškem trgu. Razen tega so cene zdravil na svetovnem trgu neprestano Spreminjajo. Nekaterim artiklom so cene stabilne, nekaterim konjunktur- ln povpraševanja. Slabost Je tudi v tem, ker Je navezano na nakup zdravil v tisti državi, za katero so devize nosi rlzlko za pokvarljiva ln nerentabilna zdravila. Vsekakor pa ne bi bilo treba ustanovo, ki Ima predvsem na razpolago. To Je večkrat precej zdravstveno naloge, obravnavati kot trgovinska podjetja z vsemi obveznostmi. IN LEKARNE? Lekarno Imajo za vsa zdravila ln za vse sestavine cene, določene s takso. V njej pa so cene le plafonl-rane. To pomeni, da bi lekarne lahko nlm pa so spreminjajo tudi za 100 •/.. vračunavale zdravila po nižjih ce- 235!!tJ2 1 n*h’ ko* t0 dejansko delajo. Vendar svetovnem trgu precej dvignile, ker Je Amerika pokupila velik del nemške proizvodnje. ni znan primer, da bi katera izmed lekarn v državi zaračunavala zdravila po cenah, ki bi bile nižje od najvišjth Pri tem pa Je prav podjetje v cen, predpisanih v taksi. V taksi so svojevrstnem položaju. Njega pošlo- cene določene tako da lekarne lahko vanje je urejeno po predpisih, ki pribijejo nabavni ceni za farmacevt-veljajo za trgovino na debelo. Toda, ske kemikalije tudi do 30 oz. 40 •/», veliko večji meri kot trgovina Je da dosežejo v taksi predpisano nnj- to podjetje zdravstvena ustanova. Obstoje namreč predpisi, da mora podjetje imeti na zalogi določeno količino nekaterih zdravil. To so predvsem razni serumi ln cepiva, potrebna za primer kake epidemije. NI pa urejeno to vprašanje po finančni plati In ni nikjer določeno, kdo nosi stroške za ta zdravila, če ne bodo porabljena. Dejstvo Je namreč, da Je velik del teh zdravil (serumi, pa tudi le določeno dobo. Po preteku te dobe . _ , ... Je treba, seveda po preiskavi, ta razen velikih tovarn Izdelujejo tudi zdravila kot neuporabna izločiti. Pod-manjši farmacevtski obrati. Pri tem Jetje Ima vsako leto približno za tri višjo ceno. Za gotova zdravila domače proizvodnje dosežejo lahko 10 odstotkov višjo ceno od nabavne, za nekatera uvožena pa celo 12 do IS */«. Pri tem pa so cene zdravil v vseh lekarnah enake, ne glede na to, da Je n. pr. lekarna v majhnem kraju morda res upravičena, da zaračunava maksimalni pribitek, medtem ko bi lekarna z velikim prometom v več-. . Jem kraju lahko zaračunavala zdra- penlcllln) tako narave, da vzdržijo vila ceneje ln bi se zadovoljila z rasel, ker so zaposlili nekaj novih ljudi. Vzlic polni zasedbi delovnih mest je bilo možno znižati ceno oskrbnega dne tudi za naslednje mesece. Precej so prihranili pri plačnih krvodajalcev in ne na zmanjšanje porabe zdravil. Delovni kolektiv Mariborske splošne bolnišnice je z vestnim delom In varčevanjem omogočil, da cena oskrbnega dne znaša hodnjega leta. KDO JE UTOPLJENE^ Til« Drava jo 1. novembra • neznano moako truplo Pr> . «« n* V ptujskem okraju obločen v dolge, precej ra j J{ ]e i<°®[ če iz cenenega bla^a. Spodaj bj| prr kralke spodnje hlače ln .J® pas0?" pasan s črnim usnjenim „|o 1»* Zdravnik je ugotovil, da ^/vjeo žalo v vodi že nribližno W ro** « da je dolgo 174 cm: iet. '"I, moški Je bil star .10 do <■> br®* I. Mn i rt , VI .t rt I. ... 4 n *l io ■ I T t /1 t* .» . ■ ‘ *----------------------------- um. tuaoa IilUsK 1 JtJ U11 Mur -KJ locO. režijskih stroških, ki so se zni- sedaj samo 820 din. Ta cena je krajce, temno konta n Je vej«® utor hSLČL P^dlide,?ih ™ ™ * ?ekaterih manJ" ! H en cn" k>" dinarjev. To se jim je posrečilo 'sih bolnišnicah, čeprav le-te nW&, Z m a‘na « • v. ” • . •' ~ ■ --- ---------'-'-h'4«» av-kv. *»*- i^iihkuv unsm ib na iwwUj' , o . skrbnejsim varčevanjem mate- majo takih strokovnjakov-zdrav- menijo, da jo utonil n® Pid riala in z nabavljanjem vseh nikov, kot jih imajo v Mariboru. hjn»Ti“n^tliT6T MnŽiisV n« T83nl stvari iz prve roke po najnižji P. ^'oC^' za Le v “naV Roparski napad v Trbovljah Trbovlje, 5. nov. vlomilci ln tatovi so se vselej dogo-V četrtek zjutraj okoli šeste ure votlll za svoje podvige ln pri »delu« so prvi pasantl odkrili pod lesenim I tesn° sodelovali. Končno Jih je tudi stopniščem na robu Trga revolucije roka pravice združila za več let, to-onesveščenega gradbenega delavca Ja- krat za zapahi. k. koba Maruševca. Iz rane na glavi, ki Je zadal napadalec s topimi PIJAN ŠOFER predmetom, je onesveščencu lila kri. ( PODRT, KOIF^ARTA 2e prve poizvedbe so kazale na to, da 1 L ^ULtbAlUA jjre očitno za roparski napad. | V četrtek proti večoru le na ,raz<:n okrvavljene late ni j Meljski costi v Mariboru Šofer' Maka naoadic^siedl za Kamnik podrl kolesarko Marijo Braft-napaaalcem, niti bližnji stanovalci niso ko, ki je pravilno vozila no dh«nl ^ krlmfnlfistlčni0^^1 ? dogtodk" *tranl. Sofor je bil namreč pijan ln aDrav. nS, „?,rBani notranje | je vozil po lovi. Kolesarko so takoj soretnoirtfo K & naglico ln po nezgodi odpeljali v bolnišnico Ne-spreinostjo že čez nekaj ur Izsledili zffodo o zakrivil gofor zločinskega napadalca. V očitni na- moramo posebej omeniti pojav farmacevtskega laboratorija »Krka« v Novem mestu, ki Je kot svoj prvi proizvod dal na trg tablete Pas proti tuberkulozi, in to po ceni 1.056 dinarjev, medtem ko Jih je tovarna Pliva prodajala doslej po 1101 dinarje. Pri tem Je pripomniti, da pripravlja ta laboratorij Izdelavo okoli 211 zelo Iskanih farmacevtskih Izdelkov. NEUKEJEN JE POLOŽAJ GIIOSIST A V naši republiki Je podjetje Kemofarmaclja uvozno podjetje za zdravila, hkrati pa grosist za vse artikle domače proizvodnje. Lekarne do Stlrl milijone takega blaga. Razen tega se medicinska veda ln farmacevtska Industrija stalno Iznopolnjii-Jeta. Zdravila, ki so zdaj Iskana kot najbolj učinkovita, lahko čez noč z odkritjem učinkovitejšega sredstva, zastarajo. Grosistu pa ostanejo zaloge In vprašanje Je, kam z nekurantnlm blanom. In še ena stvar Je. Uredba o zdravilih, ki Je izšla lani, predpisuje, da moralo tovrstna podjetja Imeti lastne analitične In raziskovalne laboratorije, v katerih naj raziskujejo vse kemikalije In vsa zdravila ter opremijo vsako zdravilo In vsako količino kemlkalll z etiketo, kl Jamči, da dotično zdravilo ustreza predpisom naše farmakopeje. Vzdrtevanie laboratorija In potrebnega osebja pa prodajajo specialitete In računajo zahteva seveda znatne stroške, sestavine pri Izdelavi zdravil po Podjetje za promet z zdravili na cenah, kl so predpisane s posebno debelo mora torej pri nakupu zdravil takso. Cene v taksi so bile postavlje- In farmacevtskih surovin, zlasti v manišlm odstotkom pribitka. Zavod za socialno zavarovanje, ki Je plačnik velikih količin zdravil, bi lahko vsaj z lekarnami v nekaterih krajih sklenil posebne pogodbe In dosegel za vsaj nekatera zdravila nižje cene. Vendar se do sedaj ni zgodilo, da bi lekarne dajale Zavodu za socialno zavarovanje kakršenkoli popust, čeprav so na eni strani lekarne aktivne. Zavod za« socialno zavarovanje pa razpravlja o zvišanju prispevka, ker ne more kriti Izdatkov. Spričo takega znračunavanla zdravil oz. sestavin v lekarnah tudi ne bi imelo nobenega pomena, če hi grosistično podjetje za promet z zdravili zniževalo cene, meri, da se polasti tujega denarja, je kamnolomnlškl delavec Karel Razlior-šek v Jutranjem mraku Iz bližnjega plotu izpulil lato, tiho zasledoval Ma- PESCA JE POVOZIL V vasi Rnkltnik v postojnskem ruševca ter ga na esenlh'Z,|,‘h ok7'3u 80 J° P™! dnevi z-ndifn pro- trlkrat močno udaril ^ glurt ^Tato I >n®>>>a nesreča a smrtnim izidom Vo- ra onesveščenemu odvzel 19.000 dl- ul i *ov<,rnl avto, ki je vozil s_ Piv* nerjev. M-iruševec leži sedaj hudo ra-1 po5en J^eta Koojn- n*en v trboveljski bolnišnici. Razbil- k'etan in nwili Cifs, ? ,k°h i ška, kl je sprva zločinsko d^lanle I .K?c-V,n Prl*el pod kolesa Jn je bil tajil, nato pa priznal, ko so našli uri u*,’t‘,vit' n;em ukradeno gotovino, bodo krlml- 1 '6 n6srei,> zakrlv1| iofer. nalističtii organi po rjodrobnl pre lokavi predali Javnemu tožilstvu UBIJALEC IN VLOMILCI OBSOJENI Okrožno sodišče v Celju Je nedavno obsodtlo na 7 let strogega zapora Avgusta Skrabla lz Zahenberca - ______ ____ št 32 — občina Rogatec, ker Je 17. Ju- Je odpovedalo krmilu, avtobus Je r.n nlja letos, ob 2. url zjutraj, na dvo-1 V(>zil preko roba ceste, zadel ob ob KER MU JE ODOPVEDALO KRMILO V petek zjutraj so Je pripetila nn cesti Ajdovščina—Gorica pri Ozeljanu huda promotna nesroča. Šofer Štrukelj je vozil 21 dijakov v Aolo v Novo Gorioo. Po Šoferjevi izjavi, mu rlšču hiše St. 49 v Donački gori z ro' čico od voza trikrat udaril po glavi Zdravka Hriberška, kl Je čez S ur podlegel poškodbam. Istega dne so cestni kamen, pri tem se je zlomil« prednja o« In odletela z obema prednjima kolesoma Pri uezsrodl je bilo 6 dijakov laže ranlenlh. prav tako namreč pri nekem bližnjem kmetu | tudi šofer. Materialne škode je za kosili seno ln pili, pozneje pa so na-1 približno 2ftn.(W0 dinarjev. Vzrok uo- Problem cen zdravil Je torej pre . _ . cel zamotan problem, kl ga ni mo- stali prepiri ln končno uboj Hriberška. sreče še raziskujejo. goce rešiti enostavno s tem, da bi Kazen uboja, je Škrabi sodeloval pri n. pr. določili nove cene enemu ln vlomih v občini Rogatec. Za številne drnpemu zdravilu, pri tem pa no vlome v zidanice In gospodarska po-rešlll bistva vsega problema. Vendar slopja pa sla bila obsojena tudi Karel TATVINI V PODJETJIH , _ ... . _ , ... ---------- V Zelozarni Store so te dni sasa- pa je omeniti, da bodo lekarne v Jerič iz 2ahenberca 14, na dve leti čili pri kraji K. V. Iz okolico Sliv-Slovcnljl v kratkem le znižale zapora, ln Karel Rižnar lz Zahenber-1 nice. Lo-ta Je bil zaposlen v tovarni ceno nekaterih zdravil. it. 1 ca 3, na leto dni zapora. Omenjeni kot delaveo ln pred nekaj dnevi »I Je ovil okrog telesa 15 » ,ne9tl tor jo je hotel tal" '‘ jpr»T“ ,rne. Istega dn® ,s J Jo n tudi HO kg železa, ki * Tatvin« ® odpeljati iz tovorno var raval odpeljati iz ?.a mu preprečili. K v. su rigo ter jo je hotel ‘f Železnine. Isteirn dne n«IlJcn > dl ... P jai pred sodiščem. * . n |(nt“ Dno 28. oktobra so iz. ^cirk«'"! Rkotfa mdnika vrlino ko s specialnim , v,n (xlen bližno 30 000 din. Tat Je mu •,rp,!y"n v je bH lavcev. zanosJonili y o^in| * rudniku Preiskovalni ,jj| Kočevje so storilcu na slo TATOVI NA DELU n*«: V noči na 30. oktober i f W vlomil v pisarniške P™*1, pri b. varno gumbov v Mcl'lrViiLki npllt,fni mniku. Odnesel je radij- tu1 mikrofon in ojačevalec, poizvedujejo. ^ ^ Kriminalistični organi I« (vl!’0 IJ so.zaprli 21-letnega Solkana, kor je ; v;.‘ ...rino vlomii v stanovanje ka nr rfjn v Solkanu. Odnesel Je 40.0J „ iu minalistični organi so »*• ',, k m” dokazali, da Jo 1. novemhrn (j Antonu Kanclerju v 1 cd nice 7.000 din. Tat jo oba vlom znal In se bo zanju zago sodiščem. november ie w,.fijii v celjskem «K> Zu tatom v V noči na 2 ukradel v Trju v C50 k« tožkesa vola vedujojo. V okrevališču v Radovljica, je neznanec triO Emi rnzno perilo. »I«' Anon n1, ve« olgaret v vrednostii Meseca avgusta pa je Ave) t«tv'^ „vrit) stnn. IH i,, Martuljka tudi J>ry."Ti1 Rrim1^ plašča, vrodnoira 10000 r, . Z.S Iz okraja rtadovi Lva eji so našli plašč, kl ira le ^"z.igo''8 rnal za svojega. S. se jal pred sodiSCcna- KULTURNI OBZORNIK Slavnostna seja ob devetdesetletnici SLOVENSKE MATICE Včeraj ob 11.30 je bila v dvorani Slovenske akademije kulturnega življenja. Obnoviti znanosti in umetnosti slavnostna seja odbora Slovenske matice. Seja, katere so se poleg članov odbora udeležili podpredsednik skupščine LRS dr. Ferdo Kozak, pred-seanik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip 1 tako Slovenijo Antona Melika, luniar, predsednik Sveta za prosveto In kulturo dr. Dolfe i Umetnostno zgodovino Izidorja vogelnik, rektor ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter ter predstavniki drugih kulturnih in znanstvenih ustanov, je bila posvečena spominu devetdesetletnice Matičinega obstoja. Matke dr °Fwnc ^Preds!dni.k znanstvena dela in za redno iz- dufevna^l^azia^vs^h _ c i1 ranče KnhlAr Iri ?o Hmamo na ncnoo mora svoj redni knjižni dar za naročnike, zaključiti že začete zbirke znanstvenih publikacij, Cankarja ter vrsto monografij. Slovenska matica se mora truditi — je zaključil dr. France Koblar — da ne bo knjiga le irnoi'I, , rance Koblar, ki je vor ‘ l?1 rate^ slavnostni go-12 katerega povzemamo nje-mavLOsnovne misli. Slovenska Sasu irustanovljena v . gibarii i,'^e s-ovensko narodno oboroženim močem kulturnih in £as „na višku in je bil' znanstvenih delavcev ob koncu tudi ? us ,n°vitev take ustanove 1 prejšnjega in na začetku tega Ugodn -s? ^nega gledišča naj- i stoletja. bila Slovenska matica je 1 Največji vzpon je dosegla Ma- dosti In°jana z namenom, da za- 1 tiča na začetku tega stoletja, ob Potrph Sem duhovnim prvi svetovni vojni je bila na- “am prebujajočega se slo- silno razpuščena, v zadnji vojni dajanje najkvalitetnejše domače slovenska matica pa da nam ne in svetovne literature. Konserva- le drag bolnik, ki ga umetno tivne sile so se morale čedalje ohranjamo pri življenju, pač pa bolj umikati m dajati prednost .^v in koristen organizem v naši mladim, z realizmom m znanjem i kulturi. ^ S slavnostne seje je odbor po- slal pozdravni pismi predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihi Marinku ter predsedniku Izvršnega sveta tov. Borisu Kraigherju. Dr. Dolfe Vogelnik je v imenu Sveta za prosveto in kulturo izrazil Matici priznanje za dosedanje delo ter ji čestital k nje- 1 NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico« in prosim, da mi Jo začnete z _____________________ redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi Številki, oziroma }o bom plačal po Inkasantu. Datum Podpis: “Odrežite In oam pofiljltel "'aS-Psii borila °z stva' Matica se je se je pridružila _______________________ p°litj^n„a realistično pojmovanje kulturnemu molku, danes se vživ-znanost , rl>e in za resnično lja v nove razmere in skuša za- 2ačeia i , neP°pačeno kulturo, dostiti novim potrebam našega Politiki i ^ proti romantiki v ( __________________________________ s svolir« j znanosti in skušala * vs^!Llf0yanJem pripomoči nemu prazniku. V imenu Akade- tnov je sprejela zelo koristen sklep: mije znanosti in umetnosti je prepovedala je v naših kinemato-spregovoril njen predsednik Jo- grafih prikazovati koprodukcijski sip Vidmar, medtem ko je dr. film »Dalmatinska svatba« (Triglav-Fran Zwitter spregovoril v imenu Hansa-Hamburg). Bil je že skrajni ljubljanske Univerze. čas, da smo zaščitili naše filmsko Ob 12. uri je bila v razstavni občinstvo pred kiči takšne vrste, dvorani Narodne in Univerzitet- Ce so naši ljudje primorani često ne knjižnice otvoritev razstave gledati slabe, v najboljšem primeru knjig in dokumentov, ki kažejo srednje domače filme, da dvakrat-rast in delo devetdesetih let ob- no, kot člani skupnosti prek držav, stoja Slovenske matice. ' nih dotacij filmskim podjetjem in UMETNOSTNA RAZSTAVA Društva slovenskih likovnih umetnikov SE ENKRAT 0 KOPRODUKCIJI (Ob prepovedi filma »Dalmatinska svatba) Zvezna komisija za pregled fil * vsestrancvT PriP°ratK:i Novi ukrepi Prebuditvi ovni narodnl zoper rasno razlikovanje V naSa zgodovina lahko Ws? Snoči ob 18. uri so slovenski udeležili slovenski kulturni likovni umetniki odprli v Jako- javni delavci. pičevem paviljonu svojo dru- i slovenskemu j štveno razstavo. Na tej umet-! nostni razstavi so zastopani skoraj vsi živeči slovenski likovniki, udeležili se je niso le nekateri med tistimi, ki pripravljajo svo- j ja dela za zvezno razstavo na j Cetinju ob prazniku republike. I in v šolah ZDA I Razstava v Jakopičevem pa- u.stanovi tel i , prvak°m’ ° todPravl r,asnega raz,llk^njj . podobo o poteh in prizadevanjih ^ovenske matice, šolah je nedvomno zelo napreden ■ ^odobni ^venski iikovni umet-' _____________________ iriznati veliko ukrep v ameriški stvarnosti. Ven- Razstavljena dela kažejo PP—" ' t za ohranitev dar pri uveljavljanju tega sklepa ,naxilnnsti sodobne«* * » ohranitev dar pri uveljavljanju tega sklepa """zr^Tlnostr'sodobnega' i K , • favesu ter za genske narodne nastajajo težave zaradi nazadnja- yensk slikarstva: z večjim ali . j ture. Ph o? dvig narodove kul- škega pojmovanja ljudi, ki teze unoštevaniem domače 5* ^a^S1^^50 Že ^ li^vne^ tradicije^ bolj^alf manj ^h0vn “ J?™®* delovale vse obdržali.. Zato je ^vrhovno sodišče drznQ naslonitev na abstraktno MUUOVnp en --------------------- voc glede k:,*« naSega naroda, ne 80 Drimrf ^emu s^®nu ali stranki klavcev Ta širok kr°8 soške mat- n značaj dela Slovenit so v J?6* -sta ustvarila pogoje, ^vljeni»našem stoletju omogočili slovenslr, sk)vesiskl univerzi ter / Utnetnojti emt]i znanosti in sicer ne=e!tn «n- ,laaje-‘V’°o Hamiltonove. Eno de- hitko nri -r?v° me(l pomorsko ^asti on,1ri 1 rafa^lgaru. Kritiki C°st Pri,„rari?10 glasbeno vred* — * a Nelsonove smrti. ZDA sklicalo za 6. december sejo, , na kateri bodo razpravljali o novih ukrepih, s katerimi bi pospe- Razstavo je otvoril društveni šili uveljavljenje sklepa o odpravi predsednik in razstavljalec Riko razlikovanja v šolah. Debenjak, otvoritve, pa so se & — ------------------------------------------------------ Nikolaj Pirnat: Maksim Gorki liil« je noy# številk* ^sih razgledov eoSBi)tdar^dncvi,lku za P°1Itl£n“- a ln kulturna vpražuiija ^•»nanin, , ** vsebin©: ga ^akoniP1!« i, Zn»®"»ostl nov«-1 r®v«nlii ,i„i *drav»tvenom lava-•“oloiu.,.. i»!‘v In usluiltencev. li'p,B?VcW •'NaJfb611'"1-'" 0,1 Uarwl-"1° B«|• *f>Si,vr,t* (rocciuUu) n, ptednu muze11 y Mu‘ fer. Vrletrf^Ip"1 letopU PLKJ »54. : Moj* ^5 *1cl,v Ne111tl.il *!°Rd it°n). tupnlk; Hoka nktnbnr *i?,lon (0h raz' Kuilolf. ,» f ® ,n fisije), aij RnJ^ceniili; "r,avl® 0 »ov| plsu Jo^U.\° ve!,0*“«l»kl Hanurl (re-« P (iv 4" ^ 1 k ;V e n p p N |,, v nrn (i>r|. rJ,01** toRH itp!!S|V 11 *vnl»ncov«) *l#nln *e konlM 7 PHnagaJo »NaSI • Kloa 2:1 ~ ~ /g Row-GriUW Lj*ubljana, 5. Minulo sredo so nastopili v Ljubljani poleg Bergmana najboljši angleški mojstri bele žogice. Od vseh nastopajočih 6ta pokazali' svoje zmož- ~ - nosti samo sestri Diana in Rosalinda Roiv-Leach : n. Row, ki sta s svojo ekshibicijsko igro ^ <7:21> 21:22, 23:21), „ navdušili številne gledalce. Bivši Diana Row—Rosalinda Rou> 6vetovhi prvak Leach ni mogeil pokazati vseh fines 6voje igre, ker ni im®l enakovrednega nasprotnika. Na splošno žalost iz neznanih vzrokov ni nastopil naš prvak Vilim Harango-zo. Tako bodo morali ljubitelji bele žogice počakati do prihoda svetovne- 21:18). Jugoslavija Osijek, 5. nov. V Osijeku: laviia — Švedska žogice počakati do prihoda svetovno- Osijek, 5. nov. V torek 9. . ,,,, ga prvaka Tachita Ogimure, ki bo bra bo v Osijeku mednarodni sredi tega meseca igral v Ljubljani, znoteniški dvoboj med T?PTef?3n b» z, .?. tu vrhunsko igro ! ma švedske in Jugoslavije. P ,, r;n moških igralcev. j ve bodo branili Harangozo, Vr^ii Rezultati: j *n Uzorinac pri |en|k/As^0 P8 hod . čeva m Urekova. Za 1 Rake' 2:1 (14:21, 21:13, \ igrali Johansson, Flisberg ter Torsonova tn Toggprjeva. lhaJBiMtianiaiiiininBuiii^iiiimiigiiiii^iiiHiiii^iiflifli^ijjiB^ i TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS MEDVODE Telefon: Medvode 21 - Brzojavi: Tesnllka Medvode Pod Jezom nove medvoške elektrarne, na bregu Save, stoji tovarna tesnil in plastičnih mas »TESNILKA« Medvode. Podjetje so ustanovili leta 1947, da bi proizvajali Stroj za gnetenje »PAROhlTA« tesnilni material za našo industrijo, ki je bila ravno glede tega materiala navezana izključno na Inozemstvo. Brez izkušenj, brez kakšne posebne literature in receptur so začeli izdelovati prva tesnila. Imeli niso niti laboratorija niti kadra. Reklamacija se Je vrstila za reklamacijo. Začeli so razmišljati o kvaliteti svojih proizvodov. Ugotovili so. da delo, ki ne sloni na znanstvenih izkušnjah, ne more pripeljati daleč. Postavili so sl laboratorij, dobili nekaj mladega kadra, ki se je z vso vnemo lotil dela. Dan na dan so preizkušali v laboratoriju in v obratu, dokler se jim ni posrečilo doseči določene kvalitete. Prišli so tako daleč, da so potegnili svoje slabe izdelke s tržišča in nastopili z novimi, ki so zadovoljili kupce. Sedaj proizvajajo parovodna tesnila pod imenom »PARO-LIT«, ki vzdržijo do 400 stopinj Celzija toplote in do 20 atmosfer pritiska. Za avtomobilsko industrijo oziroma za motorje s notranjim izgorevanjem prav tako izdelujejo tesnila. Šoferji, ki vozijo Tamove avtomobile so se gotovo prepričali o kvaliteti tesnil, ki so že dosegla inozemske norme. Leta 1950, oziroma 1952 so začeli izdelovati slojaste .plastične mase, ki imajo zaradi svojih fizikalnih, elektroizola-cijskih in mehaničnih lastnosti velike možnosti uporabe v Industriji. Uporabljajo jih za brezšumna zobata kolesa, za ležaje, za osi, služijo v elektroindustriji kot izolacijska sredstva, pri Izdelavi raznih aparatov za visoko in nizko napetost. Te plastične mase poznamo pod Imeni »IZO-TEXT« in »IZOCART«. Kolektiv TESNILKE se trudi, da bi s svojimi izdelki zadovoljil kupce. Vendar pa so kapacitete za izdelavo paro-vodnlh tesnil premajhne za 70 odstotkov. Prav tako pa ne bi bile dovolj velike kapacitete za Izdelovanje plastičnih mas, č«f bi razširili več teh asortimentov še na večje plošče, cevi In palice. S pomočjo uvoženlb strojev ln licence bi lahko poveft. 11 proizvodnjo od 140 na 420 ton in bi s tem zadovoljili vse domače potrebe po 'vmilih. Vsa i a Xf I w p J i ■ ~> * ■ "'I1 l ’ - >Sj .. V tovarniškem laboratoriju oprema in licenca bi stala 160.000 nemških mark. Pri uvozu tesnil pa bi prihranila naša država letno 285.000 dolarjev, kajti izdelovali bi vsa tesnila, ki jih potrebuje naše gospodarstvo in sicer tesnila, odporna do 600 stopinj Celzija temperature in do 100 atmosfer pritiska. Sedanje poslopje tovarne ni primerno. V njem nimajo vode niti primernih sanita priprav. S pomočjo 0*5raJ,ptoS vidi potrebe tovarne, so zgradili skladišče. Zaee ^ so tudi že graditi kotlarn obratne delavnice. Gradi bodo začeli tudi upra.vn(!,0icf? slopje, v katerem bodo P . drugega tudi vse sani naprave. Velika stiskalnica za stiskanje plastičnih mat IZDELKI TOVARNE: ^ »PAROLIT« TESNILNI MATERIAL ZA TESNENJE P^, NIH, VODNIH IN ZRAČNIH VODOV DO TEMI TURE 400° C in 20 Atm PRITISKA »PAROLIT« GRAFITNI ^ »PAROLIT« ARMIRANI Z VL02KOM ZlCNEGA PEAa »PAROLIT« SPECIALNI IN TO: »PAROLIT« ODPOREN PROTI NAFTI IN BENCINU »PAROLIT« ODPOREN ZA KEMIKALIJE »PAROLIT« ZA VISOKE PRITISKE »PAROLIT« SE DOBI V PLOŠČAH 1450 X I450 mm 0,5 mm DEBELINE NAPREJ »IZOTEXT« PLASTIČNA M.’3A IZ BLAGA IN UME g SMOLE V PLOŠČAH 1000 X 1000 mm IN DEBEL 0,5 DO 200 mm . PO NAROČILU IZDELUJEJO TUDI ZOBATA KOLES LEŽAJE t-GrAL" »IZOCART« SLOJASTA PLASTIČNA MASA IZ SPEC ^ NEGA PAPIRJA IN UMETNE SMOLE V PE1^ 100'. X 1000 mm IN DEBELINE OD 0,1 DO 50 mm- dnevne novice ^konstrukcije Smartlnske omeni°d ,SObote' dne 6- XI. 1954 s SavS\ 5es.ta Y odseku od križišča zaprta za vef Pokopališke ceste Promet «« / Promet do preklica. Savski n1tri po Kav4lčev' in UubljanaT ~ uPrava cest MLO P E R I 0 N za fine tkanine Ljublian, vC?ste‘ Cesta m- reda Zalogu h0 2al°S—Litija bo zaprta v mostu Cez l^MhVinCtaS!SSSS piV,estl IL.,reda LJub- MLo LJubljant j “ Uprava cest (188^i9s5t.a,v? Slovenske Matice Verzitetm ^rta v Narodni in uni- w- ure oh e ,fn..c vsak dan od 10' d0 Vst°P prost 13 0d 10' do 12> ure‘ WcaaMianIa, banka FLRJ _ podruž- Titove cesto* i se le preselila s Centrale NarnLV dosedanje prostore karJeva c i« rt?e> za LRS' Can‘' Jer PoslnL lblvSa Poštna hranilnica) v novih £ Ponedeljka 8. XI. 1954 tonske orlb- Dosedanje tele- nJerie. vdke ostanejo neizpreme- ^^'bllf^fii11 hranilnici ljubljanski Z4.154 La« ,6 številki 7153 in f? rglaata ari lkr.anil?lh knUžic naJ IJanski i„a Mestni hranilnici ljub- kektorat iTnldpisa izžrebane vloge. Uovno raznih, i v Ljubljani po- n.01°SiJo na Inštitutu za krimi- stv«nega ie fakultete mesto znan-8^mi Je trMvf ,V(La' Prošnjo s prilo-?< !avi na ožitl v roku 15 dni po tani, lektoratu univerze v Ljub- Prvo posvetovanje hidravllkov FLRJ. Od 7. do 9. nov. 1954 bo v Beogradu v prostorih Srbske akademije znanosti Prvo posvetovanje za hidravliko FLRJ. Posvetovanje ima mednarodno udeležbo ln bo na njem 18 referentov iz desetih ustanov Imelo skupaj 20 referatov. Iz Ljubljane bodo na tem posvetovanju čitali svoje referate prof. dr. inž. Goljevšček in docent inž. Bleivveis od Tehnične fakultete ter inž. Grčič od Vodogradbe-nega laboratorija. Javna zahvala. Toplo se zahvalju- j Jem dr. Djaniju in vsem njegovim so- 1 delavcem v bolnici »Dragiša Mišovič« za uspešno opravljeno operacijo nad mojim možem Jovanom Kalezičem iz Danilovgrada. Prav tako se zahvaljujem šttidentki medicine Danici Radovič. — Jovanka Jovana Kalezič. P E R I 0 N za volno OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12 (Rokodelski dom) Ljubljana Sobota, 6. nov. ob 20: Nušič: »Žalujoči ostali«. Premiera. Nedelja 7. nov. ob 20: Nušič: »Žalujoči ostali«. Repriza. Komedija v treh dejanjih. Režija Vinko Podgoršek, član Slovenskega narodnega gledališča. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni v Rokodelskem domu. 3724 MSBI80RSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Sobota, 6. nov. 1954: Lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO PARTIZAN: Angl. film: »Cm: človek«. UDARNIK: Amer. barvni film: »V vrtincu«. POBREŽJE: Amer. barvni film: »Kapetan Horatio«. STUDENCI: Amer. barvni film: »Veliki Caruso«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 6. nov. ob 20: Shakespeare: »Othello«. Izven. Nedelja, 7. nov. ob 15: Foerster: »Gorenjski slavček«. Izven, ob 20: Vojnovič: »Nevihta«. Izven. k® sanr0odlfi!no k°lonjsko vodo? Po- S0UVENIB snie rrf?«?iialna 501 za kopanje kotLA S°1 osvež"'-V ,nob?nl_. kop8!k kop«Cr&ein si ^ sol r« «w v no Deni kopeli. Prerolen krepi ŽIvce in 1 tae snu si P° uporabi JELA 2960 v S?? 50 v Uoblionl danes nh°,b> upokojenec Pogreb bn °cJan v Dravljah. /atles ob i«,»AUslužlJfnec- p°Sieb helič iv? na 2alah. 2aaas ob ^'„ gospodinja. Pogreb s Gl'ašič i, , 0 na Viču. ° 5.anes oh !*« ’ uslužbenec. Pogreb .. Černe Sl1 na ZMah. b bo dan« J hCi nameščenca. Po- c. «°blak 16'30 na 2alah- b bo dan^? ia’ trafikantka. Po- diibn. , ’ naimanoK es ob 17 na Zalah. Posivamo 61ovce in uslužbence a so° bnfUstUi naSe P°djetje, v času oA^ri n-t6m zaposleni SePtemk 1- Januarja do 30. dneh 1?54, da v devetih svoje objavi pošljejo jSSS IN TOPILNICA TI^0NA — ZAJACA Ne čisti madežev z bencinom. Specialen preparat FLEX ni vnetljiv, sijajno čisti in ne pušča roba okrog madeža. 2682 Štedilnik, očiščen s KROMOVIM PRAŠKOM, je kakor poliran. Tudi ne rjavi tako hitro, tl prihrani delo, zato zahtevaj KROMOV PRAŠEK. Gnitje krompirja preprečuje KRO-SAN. Ze 1 kg KROSANA konservira 300 kg krompirja. Dobi se v drogerijah, semenarnah m zadrugah. GLEDALIŠČA j DRAMA LJUBLJANA Sobota, 6. nov. ob 20: Irwin Shavv: »Dobri ljudje«. Izven in za podeželje. Nedelja, 7. nov. ob 20: Rostand: »Cy-rano de Bergerac«. Izven ln za po- | deželje. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. 1 Torek, 9. nov. ob 20: Rostand: »Cy-rano de Bergerac«. Abonma red S dramski. OPERA Sobota, 6. novembra ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Gostovanje Rud. Francla. Izven in za podeželje. Nedelja, 7. novembra ob 19.30: Hristlč: »Ohridska legenda«. Izven in za podeželje. . i Ponedeljek, 8. nov. ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Gostovanje1 Rudolfa Francla. Abonma red C. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 6. novembra ob 20: I. Cankar-dr. F. Smerdu: »Martin Kačur«. Izven. Nedelja, 7. novembra ob 15: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Popoldanska predstava; ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Izven. (Thomas — J. Tiran). Torek, 9. nov. ob 16: Tennessee Wll* ltams, »Steklena menažerija«. Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. ob 20: Tennessee Wllliams, »Steklena menažerija«. Zaključena predstava za TSS I. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 6. nov. ob 20: F. Žižek: »Ml-klova Zala«, ljudska Igra z godbo, petjem ln plesom. Red B. Vse vstopnice so že razprodane. Nedelja, 7. nov. ob 18: Strelcher-Ko-smač: »Kam lz zadreg?«, vaška šala z godbo in petjem. Popoldanska predstava. Nedelja, 7. nov. ob 20: Strelcher-Ko-smač: »Kam iz zadreg?«, vaška šala z godbo ln petjem. Zadnjič. Za sobotno predstavo »Miklove Zale« so vse vstopnice razprodane, dobe se samo še stojišča. V nedeljo popoldne ob 18 ln zvečer ob 20 pa bo zadnjič uprizorjena zabavna Strei-cherje . veseloigra »Kam lz zadreg?«. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Rez. tel. št. 32-860. P E R I 0 N za svilo, nylon, perlon Umetnostna galerija, Maribor, Umetnostna galerija. 6. Jubilejna razstava mariborskega slikarja Remigija Bratoža — olja, gvaši, akvareli in karikature. Prijave za skupinske obiske pošljite na telefon 25-45. iiiuiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitimiimiiiiii KINO »TRIGLAV« CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 6. novembra ob 20: Hans Tiemayer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Štorah. VESTI '6 JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota 6. nov. ob 19.30: Petrovič: »Vozel«. Gostovanje v Mežici na Koroškem. Režija Bojan Čebulj. Sobota 6. nov. ob 20: Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja na Jesenicah. Nedelja 7. noV. ob 16: Petrovič: »Vozel«. Gostovanje v Ravnah na Koroškem. Režija Bojan Čebulj. Predprodaja vstopnic za vse predstave v soboto od 10—12 ln dve un pred predstavo. Vesli iz Kranja | PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 6. novembra ob 20: Sidney | Horvard: »Pokojni Christopher j Bean«. Gostovanje na Jesenicah, j Nedelja, 7. novembra ob 16: Sidney | Howard: »Pokojni Christopher ( Bean«: Izven in za podeželje. Četrtek, 11. novembra ob 16: Sidney I Howard: »Pokojni Christopher | Bean«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra« Kranj. Sobota, 13. novembra ob 20: Husson Albert: »Srečna črta«. Komedija v treh delanjih. Premiera. — Red premierski ln izven. Nedelja, 14. novembra ob 16: Husson Albert: »Srečna črta«. Izven ln za podeželje. DROBNI OGLAS] OSEBNI AVTO, manjši, uporaben ali neuporaben, kupimo ali vzamemo uporaben avto v najem. Podjetje »Palma«, Zagreb, Klaičeva 58, telefon 32-396. 2164 Angleški film » UČI VOOAL« Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — V glavni vlogi nastopajo Anne Cravvford, Peggy Cummins in Te-rence Morgan. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI KINO »UNION«: premiera nem.-jug. filma »Greh«. Tednik. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. Ob 22. uri je premiera argent. filma »Kalne vode«. Predprodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje. KINO »KOMUNA«: amer. barvni film »Na Rivieri«. Tednik: Filmske nov. št. 44. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Predprodaja vstopnic od 10—11 ter od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Ital. film »Nevesti se mudi«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10. url je matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 10—11 ter od 14 dalje. KINO »SOCA«: angl. film »Fanny«. Tednik. Predstave ob 18 ln 20. i Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 17 dalje. KINO »LITOSTROJ«: mehiški film Vedno tvoja«. Predstava ob 20. Prodaja vstopne uro pred pričetkom ! predstave. : JESENICE »RADIO«: ital. film »Po-i licaji in tatovi«. Predstavi ob 18 ln 20. — »PLAV2«: argentinski film i »Brez časti«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE »UNION«: amer. barvni film I »V vrtincu«. I KRANJ »STORZlC«: amer. film »Najlepša leta našega življenja« in tednik. Predstave ob 17 ln 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. »SVOBODA«: amer. film »Pregnanci iz Poker Fleta« ln tednik. Predstava ob 18, predstava ob 20 odpade. KINO »ŠIŠKA« Premiera angleškega filma »ULIČNI VOGAL« in tednik: »Plutov tovariš v igri«. — Predstave ob 16, 18 in 20, Prodaja vstopnic od 15. ure datlje. milili ^Ško ali žensko delovno moč za delo v nočnem ekspedltu tako) sprejme uprava »Ljudske pravice« Sprejmemo več i¥tok*roseristov, avtokleparjev in mizarjev n° podjetje »Zvezda«, Maribor, Tržaška 6 Obrt IZVOZNO PODJETJE potrebuj« za tvoje pltaliSČ« v Županji agronoma strokovnjaka za industrijsko pitanje povedi Plača po sporazumu, stanovanje zagotovljeno. Javite se na telefon 23-362 Beograd, ali pišite na poštni predal 295 Beograd. Pon SPLOŠNO gradbeno podjetje »pionir« Novo mesto potrebuje večje število O^adbenih inženirjev (stanovanje in plača po dogovoru), gradbenih tehnikov in delovodij, finančnega knjigovodjo In dva materialna knjigovodja udbe s kratkim opisom dosedanjega dela je treba poslati direkciji v Novo mesto, Tavčarjeva 12. TOVARNA CEMENTA »NOVI POPOVAC« V GRADNJI Popovac pri Paračinu sprejme: inženirja tehnologa ali kemika za šefa laboratorija, inženirja tehnologa za obrat, tehnika rudarja za dnevni kop, 3 tehnike tehnologe, 2 mehanika bagerista, mehanika bulriožerista, strojnika za Diesel lokomotivo. Stanovanja zagotovljena. Plača po sporazumu. Ponudbe z življenjepisom pošljite na gornji naskv do 1. decembra 1954. PRODAJA avtomobilov Carinarnica v Beogradu bo dne 15. novembra Javno prodala spodaj naštete rabljene osebne avtomobile z maslednjimi Izklicnimi cenami: din FIAT STEYER 3,000.000 MERCEDES BENZ 4,000.000 STEVER 220 1,000.000 DKW 1,000.000 TATRA (Češkoslovaška) 1,000.000 HUMBER SUPER SNIPE 2,000.000 VOLKSWAGEN 1,800.000 FORD (DE LUXE) 2,800.000 OPEL OLIMPIA 2,450.000 STUDEBAKER Comandor 3,000.000 COMMER 3,000.000 MORRIS 2,000.000 OPEL Kapitan 2,100.000 CHEVROLET 2,000.000 BUICK 3,000.000 PACKARD 3,000.000 FORD 3,000.000 FORD 600.000 SKODA 400.000 OPEL OUmpla 400.000 CHEVROLET 2,500.000 Avtomobili se lahko ogledajo dno 12. lil 13. novembra v garaži »Progres« v Ulici 29. novembra 99, dražba pa bo v prostorih carinarnice v Beogradu, Cara Jazara 3TII Pravico udeležbe pri licitaciji imajo državne ustanove, gospodarske, zadružne ln družbene organizacije. Iz uprave carin FLRJ 5937 Z namenom razvijati in obogatiti repertoar lahke in zabavne glasbe s kvalitetnimi kompozicijami domačih skladateljev razpisuje Jugoslovanska radiodifuzija NATEČAJ za naslednje kompozicije: I. Kompozicije za orkester (sestava po svobodni izbiri od tipa simfoničnega orkestra do čistega godalnega orkestra); a) večja dela, kakor: rapsodije, suite, fantazije, kompozicije za solo instrumente ali glas in orkester-(izbira od solo glasu vse do mešanega zbora) z orkestrom in podobno, vse za čas od 6 do 15 minut. I. nagrada 80.000 din, II. nagrada 60.000 din, dve III. nagradi po 40.000 din. b) male kompozicije (izbira orkestrske sestave kakor pod I.): kakor razne igre, scherza, intermezza, serenade, romance, pesmi za glas (izbira od solo glasu do mešanega zbora) z orkestrom in podobno za čas od 2 do 6 minut. I. nagrada 50.000 din, dve II. nagradi po 40.000 din, tri III. nagrade po 30.000 din. II. Kompozicije za tip zabavnega orkestra (sestava: pet saksofonov, 4 trobente, 4 tromboni, klavir, kitara, bas, tolkala, violine I. in II., viole, čela) ali za sama pihala (saksofoni, trobente, tromboni) s klavirjem, kitaro, basom in tolkali; a) večja dela za 6 do 15 minut, kakor: rapsodije, suite, fantazije, kompozicije za solo instrumente in plesni orkester (izbira od solo glasu do mešanega zbora) z orkestrom in podobno. I. nagrada 60.000 din, II. nagrada 50.000 din, dve III. nagradi po 40.000 din. b) manjše kompozicije za 2 do 6 minut, kakor: plesna glasba, šlagerji, intermezza, kompozicije za vokalne sestave (izbira od solo glasu do mešanega zbora) z orkestrom in podobno. I. nagrada 40.000 din, dve II. nagradi po 30.000.din, tri III. nagrade po 20.000 din. Prednost pri nagrajevanju bodo imele tiste kompozicije, ki predstavljajo poskus, najti na področju lahke in zabavne glasbe naš izraz, a so pisane s sodobnimi kompozitorskimi sredstvi. Kompozicije ne smejo biti prej izvajane ali objavljene, poslati pa jih je treba pod šifro v čitljivo napisani partituri (eventualno tudi z orkestralnimi parti). Kompozicije za vokalne sestave ali solo instrumente z orkestrom morajo biti poslane tudi v klavirskem partu. Kompozicije pod II. b se lahko izjemno pošljejo samo v klavirskem partu, z omejitvijo, da se od eventualne nagrade odtegne honorar za izplačilo instrumentatorju ali aranžerju. Kompozicije, ki ne bodo' nagrajene, a ustrezajo potrebam radijskih postaj, bodo odkupljene in izvajane v okviru programa jugoslovanskih radijskih postaj. Rok za izročitev kompozicij je pet mesecev od dneva objave natečaja. Dela je treba poslati na naslov: RADIO BEOGRAD, Hilendarska 2; natečaj lahke in zabavne glasbe. INDUSTRIJA PIVA »7. JULIJ« — BEOGRAD BULEVAR VOJVODE PUTNIKA 3 razpisuje natečaj za vodjo proizvodnje in sekretarja podjetja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) vodja proizvodnje: tehnološka ali kmetijska fakulteta ali visoko kvalificirani pivovar z najmanj petletno prakso v vodstvu proizvodnje piva ali srednja tehnična šola tehnološke smeri s 15 let prakse v vodstvu proizvodnje piva; b) sekretar podjetja: pravna fakulteta z najmanj pet let prakse v gospodarstvu. Plača po sporazumu. »MEHANOTEHNiKA« TOVARNA IGRAČ IN KOVINSKIH IZDELKOV IZOLA Naši oddelki z modernim strojnim parkom izdelujejo: ODDELEK AVTOMATOV: vijake za les, vijake za železo, šesterooglate matice, specialne vijake in matice, struženje raznih izdelkov iz vseh vrst kovin na avtomatih. ODDELEK STISKALNICE: obročke za čopiče, signalne stop svetilke za kolesa in avtomobile, opaske za pritrditev avtomobilskih hladilnikov, pločevinaste kondenzatorske čaše, ročne hranilnike. Kovinske otroške igračke: »Mehanotehnika* — poučna tehnična igračka za izdelavo raznih modelov, otroška puška »Ivo* z gumijastim nabojem, otroški avtomobil »Jeep* s pogonom na pero. Vse vrste odlitkov na stroju za tlačni liv. Izdelujemo vse vrste spiralnih in konusnih peres na modernem stroju za izdelavo peres. Poleg tega lahko proizvajamo vse vrste prebitih in vlečenih kovinskih izdelkov z obvezno Izdelavo orodja. ZA NAROČILA V LETU 1955 SKI.EPAMO POGODBE PISMENO ALI USTNO V PROSTORIH TOVARNE »MEHANOTEHNIKA«, IZOLA, TELEFON STEV. 45, V CASU OD 1. DO 30 NOVEMBRA 1954. II. javna licitacija Vojna pošta 7250/27 Zagreb bo imela v svojih prostorih dne 12. novembra 1954 ob 9. uri II. javno licitacijo v skrajšanem roku za stanovanjski objekt v Krškem. j Predračunska vsota 18,000.000 din. Rok dozidave 1. november 1955. Elaborati se lahko na pismeno zahtevo dvignejo v prostorih V. P 7250/27 Zagreb, Stančičeva 6/II., soba 32, kjer se dobe tudi ostale informacije v zvezi z licitacijo. Pravico licitiranja imajo vsa registrirana gradbena podjetja. Vsako podjetje, ki licitira, ima do investitorja 20 dni obveznosti. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija za licitacijo imenovane vojne pošte do označenega dne in ure. Iz pisarne V. P. 7250/27 Zagreb. ‘•C?:’ Oo rT^,PUno olotnUko podjetja »Ljudska pravic««. Ljubljana. Kopitarjeva ulica S/Ul., teleton It s» im - NuirMit)ei«>i učna vnn>i..imsm, rutin*« teu-ton « HANDLUMG, m □ Eamn~ Za dolge, puste jesenske in zimske večere smo pripravili našim bralcem prijetno razvedrilo z novirri romanom Napisala ga je po vsem svetu znana pisateljica VICK1 BAUM, ki jo poznamo pri nas že po romanu HOTEL V BERLrNU. Odveč bi bilo poudarjati, kako globoko zna ta prijateljica malega, revnega človeka posegati v vse podrobnosti življenja in kako živo, prepričevalno prikazuje ljudi O tem se boste prepričali sami, ko boste brali njen roman HOTEL SANGAJ, ki ga bomo začeli priobčevati v tekočem podlistku v četrtek. 11. t m. (Nadaljevanje) Aretacija Janka Jankoviča je povzročila v Specialni policiji veliko presenečenje. Vanj ni nihče sumil, nekateri so bili demoralizirani. Tudi Bečarevič je bil presenečen. Njega je Jankova aretacija dvojno prizadela. Bal se je, kaj bodo rekli gestapovci. Dokazi, ki jih je imela v rokah policija, niso bili popolnoma zadostni Gestapo je 18. decembra 1943 začel zasliševati Janka, toda rezultati preiskave se niso dosti razlikovali od zasliševanja v Specialni policiji. Med preiskavo v Gastapu se je Janku nudila priložnost pobega. V tem času, to je v začetku aprila 1944. leta, je ležal v zgradbi Gestapa v Ulici kralja Aleksandra. Ob bombardiranju je bomba padla tudi na to zgradbo in porušila zid. Nekateri stražarji so bili v zaklonišču, nekateri pa so pobegnili. Ob tej priložnosti je del zapornikov ušel, med njimi tudi Cvetko Cmjak, ki je ob begu opazil, da je vhod V Jankovo sobo delno zasut S pomočjo nekega tovariša je začel odstranjevati ruševine okoli vrat. »Janko!« je vzkliknil Cvetko. »Da,« se je odzval Janko. »Zid je porušen! Ali lahko odpreš vrata?« »Lahko. Toda, čuj, Cvetko! Pobegni... lahko pridejo ...« »Ne, ne boj se. Ni dosti opeke... Skupaj bomo pobegnili.« Delali so naglo. Vsaka sekunda je bila dragocena. »Glej, še nekoliko!« je rekel Crnjak. Vtem so prišli stražarji Cvetkova pomoč je bila preprečena. Bili so skoraj na prostosti, toda gestapovski kremplji so jih vnovič zgrabili. Cvetko Crnjak je kot član Komunistične partije prav tako imel naloge v policiji Razkrili PO PRIPOVEDOVANJU TOSE POPOVSKEGA sledne j e borili za pravice ljudstva, s komunisti. Cvetko sicer ni bil povezan z naprednim gibanjem, vendar je vedno ogorčeno protestiral proti protiljudskim ukrepom oblasti, zlasti kadar so bile volitve. Zaradi tega so ga odpustili iz službe in je bil leta 1937 in 1938 sedemnajst mesecev, leta 1939 pa devet mesecev nezaposlen. Vzlic temu je dalje ostal upornik. Z A DOBRO VOLJO KOČLJIV POLOŽAJ Podjeten prodajalec električnih sesalcev prahu pride v nekem mestecu na ameriškem za-padu v stanovanje neke gospodinje in začne razkazovati aparat. Sredi salona strese iz vreče na tla kup peska, kamenja in odpadkov. Sele tedaj pravi presenečeni gospodinj i: »Spoštovana gospa, tale kup nesnage in prahu bom pojedel, kolikor bi ga ostalo za mojim sesalcem prahu.* Tedaj pa se gospodinja naglo j obrne, da 'bi odšla iz sobe. »Kam pa greste?« jo vpraSai prodajalec. »Po sol in poper. Delali ste j”proti ljudem namreč tako hitro, da vas nisem _ doslej vemo >samo< za 2, „ie_ Utegnila opozoriti, da v našem njh žrtev japonskih ribičev, ki mestu nimamo elektrike.« mofda čuti„ police po. I skusov z atomskimi bombami za 1 vse življenje, kolikor jim ga je še ostalo. Zfelo mnogo pa je že žrtev te vojne v živalskem svetu. Koli’ko ptic, rib in drugih živali je poginilo ali bilo nevarno ranjenih ob poskusih z atomskim orožjem na področju Južnega morja, ni moč niti približno ugotoviti. Eskimi so našli na oioSku St. Lawrence nad 50 mrtvih mrožev. Izkušen} lovci, ki hodijo na lov na področje Severnega morja, si niso znali pojasniti, kaj to pomeni. še nikoli namreč niso videli toliko mrtvih mrožev z očitnimi sledovi nasilne smrti. Le redko se je včasih zgodilo, da , Cvetko Cmjak je bil najprej agent v Specialni policiji, toda tam ni mogel vzdržati ni mogel prenašati mučenja svojih najboljših bojnih tovarišev. Našel je primernejše mesto za delo. Zdaj je nadziral prehod iz Beograda v Zemun in obratno in je bila njegova naloga, aretirati vse sumljive osebe, v prvi vrsti seveda komuniste. Novi posel mu je nudil možnost, da je lahko mnogo prispeval k osvobodilnemu gibanju. Cvetko je imel dvoje stanovanj: eno v Beogradu, drugo pa v Zemunu. Obe sta bili zatočišče za ilegalce. Sem ter tja ga je Specialna policija poklicala, da se je udeležil preiskav in aretacij. Takrat je zmeraj uničeval razno gradivo, ki bi bilo nevarno za osumljence. UMRLO JE ŽE MIH 80 KLIJMO LJUDI Smrtni boj je v luči znanosti samo počasno ugašanje brez bolečin Po statističnih podatkih je ži- i Cesar več ne zaveda in da tudi velo doslej na zemlji kakih 80 j nobenih fizičnih bolečin ne čuti milijard ljudi. Vladarji in sužnji, geniji in preprosti ljudje. In vseh teh 80 milijard ljudi je moralo umreti ko se je stekla ur3 njihovega življenja, pa naj se jim je zdela smrt še tako bridka ali odrešilna. Najhujši je strah pred smrtjo Mnogi na smrt obsojeni zločinci so se zadnje ure tako skru- so ga osem dni po Jankovi are- Prišlo je leto 1941. Tovariši taciji. Rojen je bil 2. julija 1907 iz partijske organizacije v Ze-v vasi Mosorovič v fočanskem munu, kjer je Cvetko stanoval, okraju. Njegovega očeta so ustre- so ga poznali že od prej kot člo-lili 1914. leta zaradi sodelovanja veka, ki je nasprotoval režimu pri organizaciji atentata na Fer- Jeftiča, Stojadinoviča, Cvetkovi-dinanda Habsburškega. ! ča in Mačka. Zaradi tega so mu Ko je bil Cvetko še mlad, je posvetili več pozornosti, sprejeli __ _ _ _ _ __ odšel v policijsko šolo v Zemunu. ga ,v .v1rste borcev za °SV0l:)0- i šili, da so jih znanci komaj še Ko jo je končal, je bil najprej ditev dežele. . spoznali Pri tem pa je usmrti- stražnik-prometnik, potem pa : Bilo je vprašanje, kaj naj dela.! tev pod giljotino, kakor je ugo- orožnik. S predstojniki se mno- Policijske službe nikdar ni imel tovil znani psihiater prof. Hoche, gokrat ni strinjal. Ni mogel pre- raripor* 10 avgusta 1905 pisal ki nikom. da so glavne tn ^ t jih morajo napra menjajo turriko nf^’, t«r^ke čijo iz srbskega jezika1 £Dje besede, vojski pa da_ngot ob Jo na puAke bajonete K«' >rb vezno orožje pa je dobi* fS ska vojska bajonet *®‘e9rb kralja Milana, malo p ,jn76-sko-turškimi vojnami 1.781 Široka uporaba mazaiSt.vu )e že t ki dila pozornost »dravniso •vfes so ugotovili, da izlofia PJJ bB<) lz slinotvorniib žlez P*1 »nov, imenovan blrudin«'sr snov prepreSl, da se kri a iiri Njene kemijske sest 5e niso natanko prou®1 ■ mino je samo, da zadostuil® nruje ligra mte snovi da obv»r d8 mo 7500 miligramov ®r b 8e ne sesiri Medicina Ija zdaj to snov za ,ju nje hemeroidov ali pr> *U viti! da »Stoj. streljam!« )e spet priduieno zavpil Jure in so po tglodu obeh senc io sam umaknil xa hrast. Sreo mu (e razbijalo do vratu. »Vraga, saj to mora biti Jure!« so je zaslišalo Izza drevesa, za katerega se jo skrila ena izmed senc. »Polde!« le radostno vzkliknil lure. »Se mi |e koj zdelo!« je spet rekel Poldetov glas. Senci sta se odtigaii od dreves In se počasi bližali. »S čim pa si mislil streljati, o?« je vpraial Polde. 74. »Z brzostrelkol« je ponosno odgovoril Jure. »Pa mendi ne t tisto na fiiol?« ga je podražil Polde. »Vei, s tisto moral biti previden... hudiča!« Polde se Je presenečeno prekinil. »Saj ima fant res nekaj v rokah!«. Polde in njegov tovarii sta strme posluiala Juretovo pripovedovanje. »Peter, ali tl nisem pravil?« je vzkliknil Polde In se obrnil k Jurotu: »To je tovarii Peter, s katerim gresta nocoj ikupa). Dve leti je tto-rejii od tebe.« 75. »Pa znal streljati z. brzostrelko?« |e vpraial Polde. »Mislim, da znam,« je negotovo rekel Jure. »Figo znail« je menil Poldo. »Kako se na primer zamenja okvir?« »Ne vem,« jo klavrno priznal Jure. »No, poglej: tule pritisne! in okvir gre z lahkoto ven. Takole!« V temi so je Jure naučil ravnati z brzostrelko. »Pa zakočiti jo moral!« ga je na koncu ie opomnil Polde. »Čo ne, se lahko po nesreči sproii In mi ie ustrelil Petra.« Vsi so se zasmejali. H&t&i J&H&aj Ti Takoj nato se jo Poldo poslovil ini odi \\ zal. »Do Breznikove domačije greva.« j 5» Peter. »Tam bova izročila poito kur .fem « In so takoj vrnila. Ali dobro poznal P #0 jo prikimal. Kaj bi je 10! »Mimo P®** | ,e mo* taval« je pripomnil. »To ni tako hud, , „e Peter, »samo ko bi so ta vraijl tnesec ^ kam skriti. Saj jo svetlo kot podnevi- ]a, I; sec, ki se Jo pravkar dvignil l*nad . t0 pfll bil neusmiljen Svetil je kol za stavo in graval z njunima dolgima sencami«