•ti te sprejemajo in vel j i tria topna vrat*:
H kr., b ir tisk* lkr*t,
11 a n II » ' » 16 h n ii n *» Pri večkratnem tiskanji s« oaa* primemo »manj«*.
Rokopisi
ia ne vračajo, uefrankovan* pisma »e um »prejemajo
Naročnino prejem* opravuiitvo administracija) in akapedicija na 81* rem tr^u h. št. 16
Političen list za slovenski narod.
Po polti	prejeman velja:
Z« celo leto	. . 10 gl. —	kr.
x* pol leta	. . 6 ,, —	„
x* četrt leta	. . 2 „ 50	,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . H gl. 40 »a pol let* . . 4 „ SO M četrt leta . . S „ 10
V L.jnblj*ni n* dom pošiljaj velj* 60 kr. ve/1 na leto. tf* i
Vredniitvo je na stolnei
hiš. it. M4.
Izhaja po trikrat na teden iu nii-ar v torek . četrtek iu aahoto.
Volilci trgovske in obrtnijske zbornice kranjske!
Prišel je zopet čas, du volite može- svojega zaupanja v trgovsko in obrtniško zbornico. Ker se je v tej zadevi že toliko in tako obširno pisalo, da je stvar na vse strani popolnoma jasna, nam za zdaj ne ostaja druzega, ko pri-
staviti
iti, da se je izročilo samo iz trgovskega oddelka blizo 150 reklamacij zoper Čudno sestavo Vesteneckovo volilni komisiji. Pritožeb iz obrtnijskega oddelka pa je kar na stotiae. Tako pravični so toraj nemčurski liberalci našim volilcem in to v tem času, ko na Dunaji celo delalci zahtevajo svojo kamoro in splošno volilno pravico.
Kako važna je ta volitev pri nas na Kranjskem, ker ne gre le za kupčijsko zbornico, ampak za to. ali bomo Slovenci v deželnem odboru in morda tudi v deželnem zboru še večino imeli, — to je bilo že tudi na vse strani dokazano. Zato pa je vsakega narodnjaka in domoljuba sveta narodna dolžnost, da voli, da se ne odtegne volitvi, ker bi na ta način le našim sovražnikom služil in do zmage pomagal. Vsak, kdor dobi od vlade volilni list, naj ga izpolni s sledečimi imeni. So dobro znana imena vrlih in zanesljivih narodnjakov ter v kupčiji in obrtniji zvedenih mož, ktere Vam tu priporočamo. Ti so:
Za rudninsko-obrtnijski oddelek:
Gospod Janez Pribil, rudninski lastnik in inženir.	Gospod baron Miha Zois. rudninar in grajščak.
Za kupčijski (trgovski) oddelek:
Gospod Janez Fabijan, trg. in hišni posest, v Ljubljani. Gospod Vaso Petriil*, trg. in hiš. posest, v Ljubljani. Janez Jamsek, ,, „ „ „ ,, „	„ Franjo ItegorŠek, trg. in hiS. pos. v „
Franjo Kolman, „ „ „ „ „ „	„ Fertl. Sajovic, „ „ „ „ „ Kranji.
Jože liiniar. „ „ „ „ „ „	„ Franjo Ks. Sovan. „ „ „ „ „ Ljubljani.
Iliidoll Vabili*,
Loki.	„ V. C. Supan,
Za obrtnijski oddelek:
Gospod Janez Dolliar, ključar in hiš. posest v Ljubljani. Gospod Franjo Hren. posest, mlina in žage itd. v Begnjah.
Franjo Dra£ler, Čevljar „ „ „ „ „	„ Avsn*t Jlaršalek, krojač in hiš. pos. v Ljubljani.
„ Franjo <*«>r£l«, izdel. orgelj in hiš.po?. „ „	„ Henrik Virman, knjigovez „ „ „ „
„ Janez <«oljn*, gostilničar ,, Edvard Hohii, knjigovez
ii
J. X. Slnrak. rokovičar
ii
ii >i ii
ii ii ii
ii ii n
Miha Pakif*. trgovec z leseno robo „ Anton Pernic, pek in hišni posest. „ Pav H Skale, živinozdrav.in hiš. pos. „
n 'i
n
kterega potem volilec sani podpiše, so mora tudi podpisati kot pisalec imen. Listi se morajo pa vsakako zapečateni oddati volilni komisiji. Tega vsega se je treba natančno držati, sicer listi niso veljavni.
Svoje prijatelje, Častito duhovščino in narodnjake po deželi sploh pa prosimo, naj volilce, kteri bi vsega tega ne vedeli, podučujejo, da zmaga naša pravična reč. Ne dajte se motiti po nikomur, ki bi Vam priporočal druge kandidate, kakor so gori našteti, da se ne vjamete.
godllstefc,
Tobakova osoda, dobre in slabe lastnosti.
(Konec.)
V letu 18GG je bilo na dražbi v Parizu C do 7000 knjig, ki so obsegale vse, kar se je za in zoper tobak pisalo. Kraljevo priznanje in dovoljenje je dosegel tobak v znanem „to-baškem društvu" Friderik-Viljema, kralja pruskega. Ta kralj je bil — da prezremo druge njegove posebne lastnosti — tudi strasten kadilec, njegovo tobaško zbirališče je štelo šest do osem oseb, večidel generale, častnike, učenjake, tujce, kteri so se zbirali krog njega v Potsdamu ali v Wusterhausenu navadno vsak dan ob petih zvečer. Učitelj v \Vusterhausenu je bil dosmrten ud. Kraljeviči so prihajali še le h koncu, da so voščili lahko noč. Vsi na-zoči so morali kaditi, in sicer holandski tobak iz prstenih pip. V velikih belih vrčih je stalo
pivo pred njimi, vsak si je moral sam streči. Malokdaj se je prineslo surovo maslo, še redkeje pa kaka pečena riba iu takrat je na-pravljal kralj sam salato. Obnašanje bilo je neotesano in predrzno, smelo. Zabavali so se navadno z vsakdanjimi dogodjaji, govorili o vojski in politiki; največkrat so nagajali in dražili razposajeno Gundlinga, kteri je bil učen bebec ali bebast učenjak in ud društva. Ni-jeden ni smel vstati, ako je tudi kralj vstopil. Nekega večera vstopi, ko je bil že kralj na-zoč, kraljevič; drugi vstanejo. Zavoljo tega se kralj tako ra/jezi, da vstane in tobaško društvo razpusti.
Dandanes ni dežele ne sveta, kjer bi se tobak ne kadil in tudi ne žvečil. Kjer pripušča podnebje, se tudi sadi. Vsako leto se pridela blizo 10 milijonov centov tobaka; v Švici 3000, na Nemškem 450.000, na Avstrijskem 800.000, v severni Ameriki 2 milijona centov. S tem pridelkom se vjema tudi poraba po posameznih deželah in sicer pride na An-
gleškem na enega človeka 1 funt, na Francoskem 1 Va « v Avstriji 2, na Nemškem 24-,, v severni Ameriki 4 in v Belgiji 44 ,, na Danskem 41,, funta. Na Kubi, od koder prihajajo havanske smodke, se pokadi primerno vsaki dan 5 milijonov smodek; na leto znaša to po 2000 smodek za posameznega.
Naj se premisli, koliko denarja se na vsi zemlji vsako leto za tobak potrosi; število naraste do G000 do 8000 milijonov frankov (2500 do 3500 milijonov goldinarjev). Ako pa nasprotno nekoliko hiš pogori, nastane navadno tak vriš!
Tobak se vživa zlasti na trojni način: kadi, žveči in noslja se. Najbolj razširjeno je kadenje. Divjaki se poslužujejo proste cevke, Turki srebajo dim skoz vodo in dišeče cvetje. V Aziji in Ameriki so bile zelo v navadi dvo-cevke, konca sta se vtikala v nosnici. Na ta način tobak zelo omoti, kadilec zadremlje, le. malokrat potegne in trdno zaspi.
Nosljanje je v Fvropi staro ko kadenje in
Politični pregled.
V Ljubljani 30. decembra.
Avstrijske dežele.
JIliMlm-rlil so imeli 27. t. m v Pragi shod, pri kterem so v resoluciji sklenili: Delati za splošno politično in vestno svobodo. 2. Deželnega zbora se vdeležiti, v državni zbor pa le iti, če bode to sklenila večina deželnih poslancev čeških, in če se bode videlo, da to narodnemu obstanku ne bode na kvar. 3. Doseči narodno postavo. 4. V deželnem zboru delati za volilno spremembo s splošno volilno pravico. 5. Pospeševati šolstvo in blagostanje dežele iu naposled voliti 21 zaupnih mož, ki bodo skrbeli za izvrševanje inladočeskih sklepov. Na čelu temu odboru je dr. Sladkovsky, kterega je zbor očitno proglasil za voditelja mladočeske stranke. „Nation" poroča, da se je zbora vdeležilo 800 (?) Mladočehov; a izmed teh 800 so govorili le že znani kričači Sladkovskv, Gregr, Trojan, Kučera, duhovnik Ilusak in neki protestantiški pastor. Časnikarjev v zbornico niso pustili, ker so se menda bali, da bi svet ne bil zvedel, če bi se bilo kaj čudnega zgodilo. „Nation" pogreša v mla-dočeskem programu vzajemnost s Slovani sploh in zlasti z avstrijskimi Slovani. A to je čisto naravno, in menda so Mladočehi sami čutili, da nikjer med Slovani nimajo simpatij, zato jim pa tudi ni prišlo na misel vzajem-uost s Slovani sprejeti v svoj program. In če bi jo bili tudi sprejeli, bi to čisto nič ne veljalo; Slovani avstrijski so na strani staro-čehov ter od njih odločnega in doslednega ravnauja pričakujejo boljšo bodočnost za Avstrijo. Veternjaški Mladočehi s svojim ravnanjem le pospešujejo nenaravno vladarstvo u&ta-voverne stranke.
'rirolMkt-ffa se „Vaterlandu"poroča, da baron Giovanelli se hoče odpovedati državnemu poslanstvu iz ravno tistega vzroka kakor pred njim baron Dipauli. Ravno ta list poroča, da hočejo odstopiti tudi tržaški državni poslanci Teuschl, Porenta in Sandri-nelli. —
BI r vaški zbor je pričel danes razpravo o deželnem budgetu. Dotični odsek je sprejel vladini predlog z malo spremembo. Hrvaška bode v prihodnjem letu prihranila 100.000 goldinarjev.
Vnauje države.
.Vciiiški zavezni svet misli Hover-beekovo resolucijo, zarad ktere je hotel Bis-mark odstopiti, vreči med staro šaro. To bo
mogočnega Bismarka še bolj potolažilo, kakor zaupnica narodnih liberalcev. To bi bila res lepa, piše „Germania," če bi bil Bismark odstopil in svojemu nasledniku prepustil nalogo zediniti državo, ktero je njegova politika razdvojila v dva sovražna tabora, in potolažiti sosedne države, kterim je njegova politika in njegova država v spodtiko. Stari pregovor pravi: Kar je kdo skuhal, to naj tudi j«5; ranjeni Bismark naj še večkrat zacvili, to nas malo briga, a ostati mora, dokler mu ne zbornica, ampak neki mogočnejši pota ne pokaže. Kadar bode moral iti zarad večine glasov svojih nasprotnikov, tedaj naj gre; zdaj pa, ko so njegovi prijatli za nekaj časa prav sodil bi ne vprašaje, kaj Bismark poreče, nima še vzroka odstopiti. Veseli smo tedaj, da Bismark ostane in upamo še doživeti dan, ko se bode nemško ljudstvo zavedalo in Bismarku vladino krmilo iz rok izvilo. — Grof Arnim sodnijske razsodbe še ni dobil v roke. Kadar jo dobi, ima pravico v 10 dneh sklicati se na višjo sodnijo. Pa žugajo mu, da mu bode ta kazen poostrila. Treba bode še globokeje seči v žakelj, je neki Bismark rekel. Obravnava bode tedaj še bolj zanimiva, kakor je bila prva.
Š])ttiij<'«'iii se Izabelin sin Al ion s ponuja za kralja in je pred nekimi dnevi izdal oklic, v kterem se poteguje za konstitu-1 cionalno monarhijo in pravi, da je on edini j zastopnik monarhičnega prava, se ve, da s privoljenjem kortešev. Princ tudi meni, da Španjska mora obdržati liberalno vlado in katoliško vero. Alfous pravi, da je on edini pravi mo-narhični zastopnik. A njegova mati se je 25. junija 1870 v Parizu na korist svojemu sinu odpovedala vladanju; toda že 30. septembra 1868 je bila od španjske vlade odstavljena. To bi sicer pri legitimni rodbini ne imelo nobenega pomena; ker je pa Izabela le vsled revolucijskega prava prišla na prestol, mora ljudstvo, ktero jo je povzdignilo, imeti tudi pravico, pokazati ji vrata, če ž njo več niso zadovoljni. Tudi Alfons menda to čuti, ker je v svojem oklicu rekel, da hoče postati kralj s privoljenjem kortešev. A zarad tega nima pravice imenovati se edino pravega zastopnika monarliične vlade, ker legitimna monarhija ni odvisna od nobenih pogodeb. Ima pa postavna monarhija mnogo prednosti pred republiko, ker zabranuje strankarstvo in ne pripušča, da bi sicer lepa in bogata dežela, kakor vidimo na Francoskem, iz nesreče prišla v nesrečo, iz krize v krizo. Zarad tega se včasih tudi s
slabim kraljem potrpi, ker dobri ministri na-domestujejo, kar njemu primanjkuje. Kdini postavni zastopnik monarhije na Španjskem je pa Don Karlos; če hočejo tedaj Španjci imeti kralja, naj se odločijo za njega, ker 19 letni, neskušeni Alfons bi po raznih strankah vznemirjeni deželi ne mogel dati tolikanj za-željenega in potrebnega miru. Ravno taka bi se mu godila, kakor laškemu princu Amadeju. Skušal bi vladati, zdaj s to, zdaj zopet s to stranko, nazadnje pa bi moral odstopiti in iti iz dežele. Don Karlos pa je pravi možak, ter je ž»' pokazal, da se nobene reči ne vstraši. Če Španjci njega nočejo za kralja, naj pa ostanejo pri republiki, ki vsaj pripušča najbolj vrednemu možu izročiti vlado ter jih ne sili na čelu trpeti kakega bebeca, samo iz tega vzroka, ker sta njegov oče, ali] njegova mati tudi imela to službo.
Elii«k;t. Neki carski ukaz do ministra carske rodbine pripoznava dušno bolezen velikega kneza Nikolaja Konstatinoviča in mu za varuha odločuje njegovega očeta. — Carica pride iz Laškega na novega leta dan v Bero-lin, 2. jan. pa se odpelje v Petrograd. — Poslanec pri francoski vladi, knez Orlov, je dobil veliki kordon reda častne legije, tajnika pa sta postala častnika tega reda.
Izvirni dopisi.
Ik i)ini'lM'i^lti'£ii okraja, 28. dec. Znano je, da je bil vuhreški župan vsled hujskanja tamošnjega učitelja in nekega krčmarja s surovo silo postavil cev v vodnjak na fa-rovškem vrtu in si kos vrta prisvojil, dasi ga je g. župnik prosil, naj odjenja od svojega krivičnega početja, ter naj ne nareja njemu in sebi sitnosti. G. župnik, zarad energičnega postopanja znanje toraj moral župana zavoljo motenja posesti tožiti pri okrajni sodniji, ki je župana krivega spoznala, ter ga obsodila, da ima cev odpraviti, kos prisvojenega si vrta nazaj dati, g. župniku vse stroške povrniti, pa za vsako daljno motenje posesti 50 gld. kazni plačati. Tudi višja deželna sodnija v Gradcu, pri kteri se je bil župan zoper obsodbo okrajne marberške sodnije pritožil, je prvo razsodbo potrdila, in tako je moral župan cev iz vodnjaka odpraviti, kos vrta nazaj dati, pa g. župniku vse stroške povrniti. Dokler je svetna oblast pravična, nad Avstrijo ne smemo obupati!
Iz Ifi-ri blizo italijanske meje 23. dec. (Konec.) Znano je, da je bila tudi vsa avstrij-
posebno priljubljeno pri ljudeh, kteri sede delajo.
Komu pri tem ne pride na ifiisel koliko se pri nas zdaje za olepšanje pip? Saj so tako mnogovrstno okovane in prešipnjene, da neto-bakar ne ve, bi li se čudil ali smejal umetniji, ktera se kaže pri izdelovanji preljubeznjivih pip. Nekterim dopadejo zlasti porcelanaste z različnimi podobicami; kaj se če — de gustibus. Sploh se mora (?) reči, da se združujejo pri pipah skoraj vse(?) umetnije: kiparstvo, slikarstvo, da celo — pesniki se nahajajo med tobakarji! Mar ni res — facta loquuntur — kdo še ni slišal peti:
Men' pa ni za rožce žlahtne, Če jih slanca pomori, Men' jc lc za pipco mojo, Če se ona mi zdrobi!
V Islandiji imajo mesto tobačnic rog z majhno luknjico. Kdor hoče nosljati, nagne glavo, si nasuje tobaka v nos in ponudi ne-sramožljivo rog bližnjemu. Škoti imajo rogove,
se pa poslužujejo žličic. Najbolj prosto si je znal narediti Friderik II. pruski: on si je hranil tobak v telovniku brez vsega pokrivala.
Najostudneje je pa tobak žvečiti, nahaja se pa navadno le pri mornarjih in zidarjih itd. Vendar povedo potujoči iz južnih zedinjenih držav, da tamkaj celo imenitne gospe enako ravnajo. Pravijo namreč, da tobak žvečijo ali pa celo jedo ali v platno kakor v mošnjico zavitega sesajo.
Še nekoliko o tobakovih dobrih in slabih lastnostih. Jakob I., angleški kralj, je tobak imenoval hudičevo zeljše. Arabci ga čislajo kot čudovit božji dar. Pravo je v sredi. Pomniti se mora, da tobak ne vzročuje pri vsih narodih in v vsih deželah in pri vsih ljudeh enakih učinkov. Posel, zdravje, starost, podnebje in kakovost tobaka delajo brezštevilne razločke.
To bi znalo biti resnično, da pri zdravih odrašnih osebah upliva tobak pomirljivo, ukrot-ljivo in zlajšljivo. Nasproti je pa gotovo, da se iz tobakovega zeljša napravlja brezbarvena
oljnata tekočina, ktero imenujejo nikotin in je upijančljiva in zelo strupena: kapljica je zadosti, da se pes usmrti. Pri kajenji tobaka se naredi neko drugačno olje, ktero se nikotianin zove, pa je tudi omamljivo in strupeno. V pipah se lahko dobi tako olje; ako se dene kaplja mački na jezik, se je polasti krč, da v kratkem pogine.
Kar se prvega olja nikotina tiče, ga kadilec le malo zavžije; ali pri nezmernem ka-denji pa vzroči težave, drenje, splošno trepe-tanje, vrtoglavje, mrzlo potenje, bol na jetrih, strpnenje, smrt.
Nikotianin ali olje, ktero se naredi pri kadenji tobaka, je najbolj škodljivo, ako se kade smodke brez cevke ali če se do konca skade, tudi v lulah, ktere se ne navzamejo tekočine; najslabše so majhne, posebno nesnažne mokrotne lule. Kdor tobak žveči, se mu ni bati pred nikotianinom, pa tem bolj pred nikotinom.
Iz tega kazno sledi, da upliva kadenje na
tka Eurlanija pred časom slovenskega jezika. Mar so dali Lahi svojim vasem in trgom slovenska imena? Kot n. pr. Grado = grad, Gradiška = gradišče, Zdravščina, Sagrado = za gradom (t. j. za gradiškim gradom, kjer so ječe za zločince), Crauglio = kravje, Turriacco = Turjak, Ruda, Oglej, kjer je učil sv. Mo hor ali llermagora ali Germogorec; Nogaredo = vinograd, Visco = kviško, Redipulja — redno polje itd. Če pa nam ne bo dala Avstrija jezikove ravnopravnosti v šoli in v uradu, in nas ne bo s tiin zavarovala pred polašče-njem. bomo sebi in njej na veke zgubljeni, ker v bojnih početjih nima itak Avstrija nobene sreče in sicer zato ne, ker si ne zna niti v lastnem taboru zanesljivih zaveznikov pridobiti. Tudi je tod po Brdih še malo narodne zavednosti, razun med slov. duhovniki, med kterimi sta posebno dva, kterima je za vres ničenje djanske ravnopravnosti slovenščine zlo mar; zarad tega tudi z raznimi uradi le v slovenščini občujeta, razun onih zadev, ktere se morajo v cerkveno-latinskem jeziku, kot vzajemno-diplomatičnem spisovati. Več takih duhovnikov nam treba pač tu ob meji kot živih mejnikov in branikov, ako nečemo polagoma v laškem jezeru vtoniti. Mlajši zarod goriške slovenske duhovščine je pač tudi v oziru narodnjaštva čvrst, za kar se imamo tudi mnogo pokojnemu nepozabljivemu seme-niškemu vodju dr. Hrastu zahvaliti. Le tako vrlo „za vero in narodnost" navdušena goriška duhovščina naprej! Pokojni dr. Hrast bodi naš program za bodočnost! S tem je vse in dovolj
rečeno. — Se to:
Ravno čujem, da se avstrijska in laška vlada pogajate zastran cola za izvaževanje in uvaževanje vinskih pridelkov. Meni se namreč, tla boste obe vladi ta davek vzajemno na mejnih mitnicah odpravili in da bo zanaprej izvaževanje in uvaževanje vina v obe državi brez colnine. Kdo bo pa neki pri tem na dobičku? Avstrija pač ne, kakor mi je nek Lah sam zagotovil, in kakor je tudi iz luške ko-ristolovne politike vselej razvidno. Tudi za vinopivce iu avstrijske vinske trgovce bo slabše. Znano je tudi, da Italijaui so mojstri v ponarejanju vina in delanju „petiota". Zatoraj se te dosihmal še ne sklenjene pogodbe le krat-kovideži vesele. Zdaj vemo še, saj v dobrih letinah, kdaj pijemo pravo vino. Lah je sploh zvitega in prekanjenega značaja, ki se le malo od židovskega loči. Zato naj bi pač si. vlada dobro to premislila in strokovnjake pa prave avstrijske domoljube za svet vprašala, predno kako pogodbo v tej važni zadevi sklene!
slabotne, čutniSke ljudi, posebno pa je škodljivo mladini. Slabi nasledki se pokažejo mnogokrat pri zelo močnih odrašenih. Strastni kadilci trpe navadno zavoljo glavobola, vratnega vnetja, slabega prebavljanja, oslabi jim spomin, mišljenje, udje se jim tresejo in otrpnejo. Mlajši ljudje si lahko nakopljejo zavoljo nezmernega kadenja božjast in topoglavost- Na Francoskem so zapazili, da se je v zadnjih 33 letih sedemkrat več potrosilo za tobak, kakor poprej, in nasedmerile so se tudi duha (dušne) bolezni pri moških. Najmanj je škodljiv tobak iz Kube in iz jutra; najbolj škodljiv je evropejski, kteri ima največ strupa.
Najmanj se je treba strupa bati njemu, kdor tobak noslja, ker se že med pripravljanjem izhlapi. Ali tudi nad njim se maščuje nezmer-nost, ker mu slabi vonjavno čutilo in nakoplje bolezen na jetrih in v želodcu. Ako se rabi zmerno, zna pomagati očesnim boleznim in prežene sluhu nahod.
Po Finsiedel. Kal. 1875. posnel Blagovški
Domače novice.
Ljubljana, 31. decembra.
vitezu f 'e*leuechu) Se ni
slišati, da ki bil v kaki preiskavi.
(Umrl) je Božični dan v Ljubljani pod imenom „Andrejčekov Jože" znani slovenski pisatelj Josip Podmilšak, rojen v Krašnji; v 30. letu svoje starosti. Dokončavži gimnazijske študije moral je iti k vojakom, kjer je, kakor se govori, dobil prvi kal bolezni, ktera je njegovo življenje toliko prezgodaj spodjedla. Ko je vojaščino prestal, bil je uradnik pri deželnem odboru kranjskem, potem pa je pristopil k brzojavstvu v Trstu, kjer je zbolel za smrt in se kratko pred njo dal prepeljati v ljubljansko bolnišnico, ker je želel počivati v domači zemlji. Uradniki tukajšnje telegrafične postaje in deželnega odbora in posamezni znanci in prijatelji njegovi so ga spremili na poti do groba, kjer mu je čitalniški pevski zbor zapel nagrobnico. Tako je bilo na tihem k pokoju spravljeno truplo slovenskega pisatelja, čegar ime pa bo dalje živelo med Slovenci. Spisoval je zlasti povesti v knjigah Mohorjeve družbe, v , Besedniku", „Zon", itd., pa tudi nekoliko gledišnih iger je posloveuil. Njegove povesti so zelo priljubljene, ker so pisane v ljudskem duhu in čistem slovenskem jeziku. To vse je spisal še ne 30 let star. Koliko narodnega blaga bi bili dobili Slovenci od njega, da bi nam ga ne bila smrt nemila tako zgodaj pokosila! Pa čeravno je življenja let mu bila pičla mera, ime njegovo ne bo vgasnilo med imeni pisateljev slovenskih. Bodi mu zimljica lahka!
(Za spominek ranjcega Petra Hitzingerja) je sporočil gosp. dr. Jan. Bleivveis v »Novicah" nabiranje prostovoljnih doneskov. Misel, postaviti slavnemu zgodovinarju , pisatelju in pesniku slovenskemu na pokopališču v Postojni, podpiramo tudi mi in bomo radi prejemali darove in jih izročevali na dotično mesto, v „Slovcncu" pa potrjevali njihov prejem.
(Iz deželnega odbora 23. decembra.) Babico Pavlino Ulago v deželni porodnišnici in šoli za babice je deželni odbor definitivno v službi potrdil. — Deželna poslopja (razun de želuega gledišča) je deželni odbor za leto 1875 dal pri banki „Sloveniji" proti škodi po ognji zavarovati. — Prošnja župana topliške občine pri Novem mestu za odpust iz županstva se je vslišala in vsled tega volitev novega občinskega predstojnika naročila. Od kranjskega deželnega zbora sklenjena postava, da se odpravi šolnina (učnina), in sklep, da se leta 1875 pobira 10% priklada k direktnim davkom za normalno-šolski zaklad, sta zadobila cesarjevo potrjenje.
(Vabilo k veselici na Silvestrov večer) v četrtek 31. dne t. m. v čitalnični dvorani Program: 1. Zaje — „V boj," moški zbor. 2. Otto — „Veseli pajdaši," osmopev. 3. »Komično berilo" gospoda A. Jeločnika. 4. Otto — ,,pevska popotnica," šaljiv moški zbor. 5. »Dramatični kaleidoskop," humoristična dekla-macija. Gosp. J. Nolli. 6. „Devi", čveterospev. 7. Ilerold - Romanca iz opere „Zampa," poje gosp. J. Nolli in moški zbor. 8. „Velik dramatični muzikalni quodlibet". 9. Blodek „Stari Jurij se ženi", šaljiv moški zbor. 10. Vašak — „0 radostno potovanje," moški zbor -- Loterija. — Med posameznimi številkami igra sekstet c. k. vojaške godbe. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vabljeni so na to veselico tudi udje Sokola iu dramatičnega društva. —	Čitalničin odbor.
(„Iirencelj"), po kterem jih je že mnogo popraševalo, bo prišel v 6t. 13, 14 in 15 danes na »vitlo, prva številka VII. letnika pa brž po novem letu. Kar je še številk VI. letnika zaostalo, bodo prišle naročnikom do srede meseca januarija prih. 1. v roke, kakor se bere v naznanilu na zadnji strani današnjega lista.
Razne reči.
—	Nenavaden gost, namreč velik medved, se je pr. kazal v ponedeljek na ljubljanskem polji pri Tomačevem ob Savi. Kmetje in nek gozdar so ga videli ter prišli to v Ljubljano povedat. V torek j« je mahnilo več ljubljanskih lovcev za kosmatinom, a našli so pač sled njegov, njega pa ne. — Tudi volkovi se klatijo krog Ljubljane, na Lavarci je pri „Gosposcu" te dni eden na verigi privezanega psa snedel. Ravno tako so jih po vaseh proti Zalogu in ob griču od Golovca proti Dolenjskemu že več videli. Čudno, daje te zveri letos ua Kranjskem toliko.
—	Živinska kuga se je že pokazala v bajti v Trnovem pri Bistrici, kamor je bila zanesena iz Istre. Vlada je že ukazala vse, kar je v stanu omejiti to kugo ter jizabraniti razširjanje.
—	Vikarju v Števerjauu na Goriškem so „dolgoruki" ali dolgoprsteži v noči med 14. in 15. t. m. vso kuretino v številu 9 lepih živalic pokradli in jih na mesta poklali, tako da je bilo drugi dan v jutro vse dvorišče krvavo. Vlomili so skoz slaba vrata; pri šumečem viharju in tihotnein ravnanju, pa skoa dvojne okna ni bilo moč nič iz dvorišča v hišo slišati, ali kaj zapaziti. Pa vtegne vse na dan priti. Nekteri sosedje sumijo na neke Furlane, de-lavce-zidarje, ki so pili prejšni dan „likof," dokončavši neko delo pri tukajšnem grajščaku in drž. poslancu bar. Tacco-u. Če je temu tako, pač se vresničuje nad tistimi Furlani latinski izrek: „Quid Furlanus significat prima svllaba docet."
—	Zarad smotlek (cigar) je finančno ministerstvo ukazalo, da jih natakarji iu natakarice po gostilnicah od novega leta ne smejo prodajati, krčmarji pa le, če si kupijo privoljenje zato. Ta ukaz bo pa že zopet siten za ljudi in bo državi gotovo na škodo; kajti če bo kdo zahteval v gostilnici smodko, pa je ne bo dobil, je pač ne bo kadil. Kdor bo pa hotel kaditi, bo moral smodko v gostilnico sabo prinesti ali pa sam po njo iti iz gostiluice. Na ta način se bo gotovo manj pokadilo, ko do zdaj, in prihodki od tobaka bodo manjši; marsikdo pa se bo jezil nad finančnim mini-sterstvom, ki je dalo ta ravno tako neprilični, kakor nevljudni ukaz.
—	Prestavljena loterija. Mehitaristi na Dunaju so s privoljenjem ministerstva za preganjanje katoliških Armencev na Turškem napravili veliko loterijo, ktera bi bila imela biti 15. t. m. Ker pa ni znano, koliko se je od 80.000 lozov, ktere so razposlali po vsih avstrijskih deželah, oddalo, se je srečkanje s privoljenjem ministerstva prestavilo na 15. decembra leta 1875. Ob enem prosijo mehitaristi, da bi se jim zneski za oddaue lože, in pa ostali loži, kakor hitro mogoče poslali na Dunaj, da jih bodo skušali drugod spraviti med ljudstvo.
—	Angleška ladija za izselnike, ,,Kos-patrick", se je med potjo v Avstralijo 17. novembra na morju vnela in so se od 4G5
I ljudi, ki so bili na nji, rešili le trije.
— E r n e s t F ii r c h t g o t t-T o v a č o v s k y, 1 slavni češki skladatelj, kteremu na korist je
napravila čitalnica ljubljanska nedavno dobrodelno besedo it mu poslala čez. 100 gold. čistega dohodka, je pretekli teden na Dunaji umrl za hudo boleznijo, za ktero je že dalje časa bolan ležal.
—	To je kaj druzega. Žena je imela dobrega moža, s kterim je pa prav nevljudno ravnala. Knkrat ga je s svojo neotesanostjo prav hudo razžalila, tako da se je razjezil ter djal: „Žena, ti si najbolj neotesana stvar na zemlji!" „Kaj?" zavpije ona, „take zaroblje-nosti mi praviš!" On pa se čudi občutljivosti svoje žene, rekoč;, da mu je malo popred dvajsetkrat večje nt;okresanosti pravila. Ali ona zavrne: „To je kaj druzega; ti si mojih nevljudnosti že navajen, a jaz tvojih ne".
—	Čudna princezinja. Včasih so na gledišču tudi namestu ženskih igrali le moški, se ve da, najmlajši. F.nkrat se igra, pri kteri je bil tudi kralj angležki Karol II. pričujoč, le predolgo ni začela, tako da je Karol postal /e nepotrpefljiv. Nazadnje pokliče direktorja gledišnega k sebi, da bi ga ozmerjal. Ta pa pravi: „Princezinja prosi vaše Veličanstvo za potrpljenje, da se more — obriti". Kralj se je smejal in ni se več jezil.
—	Skrivnost. Neka gospa je povedala svoji sosedi imenitno skrivnost, ter jo je prosila, naj je gotovo nikomur ne razodene. „Ne skrbite", odgovori ta, „jaz bom tako molčala, kakor vi.
Eksekutivne dražbe.
7. jfin. 3. Jane« Šivc-evo is Žurkovega (940 gl.) v Ložu. — 3. Janez šenk-ovo is Podpeči (1220 gl.) na Vrhniki. — 3. Janez Mandele evo iz Zagorie (3508 gl.) v Kadoljci. — 3. Fr. Mo-horčič-evo is Senožeč (2155 gl.) v Senožečah. — 1. Janez Polončič-evo iz Zagorice (2825 gl.) v Zatični.
T« IriraDriie driiHrnr rnir
30. decembra. Papirna renta 69.86. — Srebrna rent« 75 —. — IH601eliio državno ponojilo 111 —.— Bankin« akcije US>'J - Kre-iitne akcije 216 25. — London 110.65. — Srebro 106 25 — C«« kr. cekini —.—. — Napoleon 8.90.
Jurij Dornik-ova
/alo^a olja r Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postuach-nabme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-48)
Odprto pismo.
Ko sem lansko leto po postojnskem šolskem okraju popotoval, sem bil več gospodov za ,.Učiteljskega Tovariša" pridobil, — al, ker sem se letos nadzorništvu odpovedal, tega nadaljevati nisem mogel; toraj vse gospode prav prijazno s tem poprosim, naj „Učiteljskemu Tovaršu" ne le zvesti ostanejo, temveč naj, kar nujveč morejo, še novih naročnikov pridobiti blagovolijo.
Luka Hiti,
bivši nadzornik.

Vabilo
k naročevanju na
SLO¥£NCA
3*odpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo
prelepih z oljnatimi barvami
tiskanih podob
cerkvenega in svetnega pomena.
Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani.
Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za uizke iu visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične za božična in novoletna darila. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjanio vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih.
Zaloga podob je pri gosp. Ludoviku pl. Marchetti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke »Slovenije*'.
L
(07-5)
Ferdinand Rudi.
Pogovor dvHisrtjanov.^g
Matevž. Jnz bi rad včasih, tako ob nedeljah, kaj smešnega ali zabavljivega bral, da bi bil potem malo dobre volje v teh slabih časih. Ali mi veš kaj takega svetovati, Boštjan?	(70-1)
Boštjan. Kaj pa da! Ali nisi slišal še nič o tistem ..Brenceljnu', ki v Ljubljani že šest let tako neusmiljeno zabavlja nem-škutarjem, lahonom in drugim sovražnikom naroda našega?
Matevž. Nekaj sem lifial. Ali je ta tisti, ki ima tako smešne podobe?
Boštjan. Da, tisti je. Jaz na imam že četrto leto in tudi zdaj sem si ga že naročil, ker skoro ne morem biti brez njega. Par let je nekako neredno izhajal, menda, ker so mu policija in leni plačevalci nagajali. Zdaj po novem letu bo pa zopet brenčal po dvakrat na mesec in to, kar je letos zamudil, bo nadomestil s prilogami k novim številkam, tako, da bodo tisti naročniki, ki so za vse lansko leto plačali ali še bodo, dobili vse številke VI. letnika. Tisti pa, ki se bo po novem letu naročil, bo vsak mesec dobival po dve številki VII. letnika.
Matevž. Glej no, to bo pa za-me kakor nalašč. Vsakih štirinajst dni eno številko s podobami, — to bom ravno lahko prebral. Če le ni predrag!?
Boštjan. Predragi Iloho! Za celo leto 3 gold., za pol leta I gold. 50 kr. in za četrt leta 80 kr. — je li to denar?
Matevž. Res, to ni veliko! Kako bi si ,ra le naročil?
Boštjan. Kar na pošto teci in pošlji naročnino po poštni nakaznici. Pa le hitro, da dobiš še prvo številko VII. letnika, ki pride precej po novem letu na svitlo.
a
., Slovenec" velja, kakor do zdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto i) gl „ „ „ „ pol leta 4 „ ...... ,, četrt leta 2 „
— kr.
50 „ 30 „ 80
,, ,. „ „ en mesec
V administraciji sprejeman; Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4	„
„ četrt leta............2	„
„ en mesec.....—	.,
posamezne številke ...	—	„ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl.
„ pol leta.....5	„
četrt leta
en mesec
posamezne številke
20 „ 10 „ 70 „
7	„
- kr.
»
50 „ 90 „
8	„
Gg. bogoslovci in študentje plačajo lc polovico naročnine.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Xaro/Jo retiliff/fi jtrttztiiSia .se (»o iztiit/a pri/ioftu/u »ter. r smhotu 9. Jet/i. gio/ioMite.
Vredništvo in opravništvo-
Ces.
dvorna
za zvonove
I. Hilzerja
151-12)
(Ii>-na/:
se priporoča na
v Dunajskem Hilzer Molili
kralj.
liuirna
in metale
& sinov
Novem mestu in Wieiier-IVcHsta(lt)

naročevanje zvonov vMilto trie in ^iiike^n	ter
tudi za vsake izdelke iz vlitega metala.	|
Za pred odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) j se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železa \ po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lahko I gonijo, ker teko po zobcih na novo iznajden način; tudi se lahko presučejo, kedar j koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepše pojo.
Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji drug za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali pa bolj počasi teko.
Naročila se izgotovljajo natančno in po ceni. Zarad plače so ugodni pogoji.
Kar ta livarna obstoji, 33 let, je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 centov.
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 2 mtdaliji za napredek za S zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Oaniiji in razstavljenih.